MUZEJSKI RAVNATELJ t'ćv&Ljjv'io -' v/t j it. 181 W Trstak * MMM 31. Julija 1*27. list Uhaja t*/V > nl^ta.i« 1 LH 9 mevcc* I l^JJ^^^J^^ * r ^ru^^^^aiS^0^ * okrt- Lt—- j™* Ide. »bral«. 1J0« 1 ^ pivi iluiii L X ■ EDINOST Lil UradnUtro te nptmvnittro« Tnl (A* «Hca S. Fraaeasco d'A«W To yM 11-97 DorM M potilimj« bkJaČBO uradaiBt*«. ogkti. —nl)a fai Jibur p* npranlitm Rokopisi m m vračajo. Nelrankimea !>»— M M spra|oaa|o> — Last, založba in tkk TIskarna «Edfeoat»> PodmddKvo ▼ O o r I c 11 ulica Giaauft Oirdaocl It 7, L a. — Taki. IL 331 Glavni in odgovorni uradniki prof. iUp Pada. Reparacije in nemški računi Vprašanje vojnih dolgov je iako povoljno rešeno s takoime-novanim Darevesovim načrtom. Do sedaj je funkcijomrai ta načrt izvrstno: Nemčija je plačala svoje obveznosti točno in te so se tudi povsem redno razdelile med zaveznike. Vendar pa se je v zadnjem času vnela diskusija v nemškem časopisju o možnostih in nemožnostih v bodočnosti in te so dobile že tudi odmev pri nekaterih angleških znanih ekonomih. Ce ne drugega se m,.- iz teh dis*uai! gotovo posneti načrt nemškega naroda, plačevati redno te o-gromne svote prvih pet let po-Skušnje, dokler letni obroki ne dosežejo največje višine m skušati potem doseči revizijo Dawe-sovega načrta. V bolje razumevanje naj navedemo nekaj določil Dawesovega načrta. Dawesov načrt se more deliti v dva dela: določitev vsot, katere mora Nemčija letno plačati; pri tem se določajo z vso natančnostjo potrebni viri v Nemčiji, kateri imajo letno prispe-vati gotove vsote, ter način, kako spreminjati vsote v markah, katere Nemčija plača, v inozemske valute. Kar se tiče letnih obrokov, narastejo ti od 1000 milijonov v prvem letu na 2500 milijonov v petem letu in ostanejo na tej visini tudi nadalje. Da-vvesov načrt pa je posebno v določitvi virov, ki naj prispevajo za dosego letnih vsot, popoln. Tako se je ustanovila iz nemških državnih železnic posebna delniška družba s kapitalom od £6 milijard zlatih mark. Ta družba ima letno prispevati 550—660 milj. zlatih mark na račun reparacij. Bogata nemška industrija se je zavezala izdati za 5 miljard mark obligacij, katere z amortizacijo vred dajo letno 300 miljonov mark za reparacije. Ustanovil se je tudi posebni davek na promet, ki nosi letno 290 miljonov mark. Te vsote znašajo že 1.250 milj. zlatih mark, ostali znesek mora Nemčija prispevati potom obdavčenja probivaJ stva, torej potom normalnega državnega proračuna. Letni obroki se pričenjajo s 1. septembra vsakega leta. Prvo leto se je pričelo 1924, tako da se sedai nahajamo v teku 3. leta, katero se konča s koncem avgusta. V tekočem letu 1926.-27. mora Nemčija plačati 1500 milj. zlatih mar k, v prihodnjem letu začenši se ta vsota zviša na 1.750 miljonov in od 1. septembra 1928. naprej pa na 2500 milj. zlatih mark. Do sedaj je Nemčija plačala te vsote z lahkoto, vendar se mora pomisliti, da je v prvem letu plačala v resnici iz lastnih sredstev samo 200 miljonov, ker je 800 bilo plačanih Iz vsote zunanjega posojila. Tudi v poznejših dveh letih je Da-vv-esov načrt dobro funkcioniral, kajti izkazalo se je, da je v stanu nemška, državna železnica letno prispevati določeno vsoto, ravno tako tudi industrijske obligacije in prometni davek. Glede bodočnosti se same dvomi, ali bo mogoče državni proračun otežiti za tako visoke vsote, kot v petem letu, ko se ba iz normalnega obdavčenja moralo doprinesti za reparacije 1 Vi miljarde zlatih mark. Do sedaj je namreč drž. proračun prispeval z relativno še nizkimi vsotami. —- Težje vprašanje p«. lje spremenite v |teh imarl^ v tuje Valute, takozvano transferiranje. V interesu stvari same je namreč da ostane marka stabilna, kajti samo tedaj bo Nemčija mogla plačati te ogromne vsote. V Dawesovem načrtu bo se pogodbeniki zavedali važnosti te točke in so zato postavili posebnega agenta, ki ima nalogo sprejemati letne obroke od Nemčije in jih razdeliti med zaveznike. Njemu tudi pripade težka naloga transferiranja, to »e pravi, Nemčija ima samo dolžnost plačati toliko mark, tiste marke spremeniti v tuje valute pa je naloga reparacij-akega agenta. Slednji se ima pri tem ravnati po (striktnem naročilu, da mora vedno paziti, da ne bo stabilnost marke trpela. Radi tega se pač more prav lahko dogodili, da izplača Nemčija redno svoj obrok v markah, da pa z ozirom na trg agentu ne bo mogoče teh mark spre- meniti t tuje valute. In ta točka je, na katero Nemci starino vse svoje upanje, da namreč ▼ bodočnosti ne bo mogoče agentu spreminjati teh mark v dolarje in funte in da se bo tako izkazal Dawesov načrt nemogoč in sicer ne po krivdi Nemčije, ker ona bi vendar storila svojo doUt-nost in izvršila svoje obveznosti v markah, ampak radi splošnega tržnega položiaja, !ki bi ne dopuščal velikih transferiranj. Do sedaj še ni prišlo do velikih sprememb mark v tuje valute, ker je Nemčija plačala pretežno v blagu in v gotovini le majhne vsorte, ki so se vrtele letno okoli 100 miljonov mark. Naravno. da transferiranje letnih 100 miljonov mark ni dosti in se je razdeljeno na posamezne mesece izvršilo povsem lahko. Že zadnje mesece pa se je pokazalo, kako težko bo, ko se bodo morale spreminjati večje vsote gotovine! v tuje valute, kajti povišani letni obroki se bodo morali plačevati v bodočnosti ravno v gotovini: plačevanje v blagu je doseglo sedaj svoj višek in se ne bo moglo v bodočnosti še zvišati Leto« je bilo treba meseca junija spremeniti 109 milijonov mark v tuje valute in to tedaj povzročilo veliko napetost na deviznem trgu marke. Nemška «Reichs-bank» je letos v obrambo marke morala žrtvovati celo milj ardo zlatih mark deviz. In kot rečeno je transferiranje gotovine letos doseglo še relativno majhne vsote, ki se bodo morale v prihodnjih letih podese-t oriti. Da bi bilo mogoče letno spreminjati toliko mark v tuje valute, bi se pač morala Nemčija stalno zadolževati in'oddajati na ta način dolarje za reparacije, kaetri bi prišli prej v deželo potom posojil. V teku zadnjih dveh let si je Nemčija izposodila v inozemstvu okoli 4 miljarde mark in sedaj so zopet pogajanja za velika nova posojila v teku. Taka razmotri -vanja vzbujajo dvome o možnosti transferiranja tako velikanskih vsot, kot jih za poznejša leta določa Dawesov načfrt. (V blagajni reparacijskega agenta bi se v bodočnosti množile vsote mark, katerih ne bo mogel spremeniti v potrebne tuje valute. V tem slučaju bodo marke ostale v deželi in bodo pospeševale dobro gospodarsko konjunkturo. Tudi «Raichsbanki» bo vedno mogoče dobiti poti, kako otežkočiti transferiranje v bodočnosti in pospešiti tisto pričakovano dobo, v kateri se bc prešlo na revizijo Davvesovega načrta. Ker bo Nemčija velik dolžnik Zedinjenih držav, bodo te interesirane skrbeti za njeno solventnost in za ohranitev njene gospodarske moči. Taki so nemški računi glede Davvesovega načrta. Bodočnost bo pokazala, koliko so vredni. Vsekakor bodo na . drugi strani tudi upnice skrbno zasledovale gospodarski razvoj povojne Nemčije in bodo znale čuva-ti svoje ogromne interese, ki so spojeni z vprašanjem reparacij. Izjfloe kralja Fucdo zastopniku rimskega lista RIM, 30. «Giornale d'Italia» objavlja nekatere izjave, ki jih je podal egiptovski kralj Fuad njegovemu poročevalcu v Lon-ionu. Kralj Fucud je naglašal, da vežejo njegovo rodbino z italijansko kraljevsko hišo stare prijateljske vezi. Komaj čaka, da bo prišel v Italijo, ki jo smatral zal svojo drugo 'domovino. Posebno pia ga (zanima sestanek z ministrskim predsednikom on. Mussolinijem. «Nočem govoriti», je dejal kralj Fuad, «o italijanski notranji politiki, kajti človek, ki živi dale« proč od Italje ne more zlahka izreči sodbe. Preipričan pa sem, da je on. M us sol ini naredil mnogo dobrega ne samo za svojo državo, marveč za vse človeštvo, Ponosen sem, da napeljujem državi ki živi v najbolj prijateljskih odnošajih z Italijo.» Kralj Fuad je nato govoril o nepopisnem sprejemu, katerega je bil deležen v Angliji ne samo s strani vlade, marveč tudi s strani ljudstva in delavstva. Prepričan je, dji se bodo odnošaji med Anglijo in Egiptom razvijali na nabolj zadovoljiv način. Razsodba posebnega trlbimala t procesa proti Farlanll« RIM, 90. (Izv.) Pred posebnim tribunalom za zaščito države se je tekom popoldneva vršil proces proti komunistu Ahilu Fur-laniju, obdolženemu protidr-žavne propagande in žaljenja prvega ministra Furlani je bil obsojen na eno leto in 15 dni ječe ter na 700 lir globe. Za tri leta je izključen od vseh javnih služb. Krali v Cosenad COSENZA, 30. (Izv.) Kralj Viktor Emanuel je prispel danes v Cosenzo. Prebivalstvo mu je priredilo krasen sprejem Vse hiše so v zastavah in v mestu vlada praznično razpoloženje. lisi! k« - • Imenovanja ' RIM, 30. (Izv.) «Gaizzetta Uffi-ciale» objavlja ministrski odlok, ki priznava imenovanja predsednikov pokrajinskih federacij, odvisnih od nacionalne konfederacije trgovcev, za Reko, Pulo in Trst. V zimskem faijn RIM, 30. (Izv.) V zadnjih dneh so se širile govorice, da je bil na mesto princa Boncompa-gnija že imenovan nov predsednik tukajšnjega fašja. «Agenzia di Roma» pa pravi, da te vesti ne odgovarjajo resnici in da so še preuranjene. • Fašist o vski list v Buenoo Airesn RIM, 30. (Izv.) «Informatore della Stampa» je izvedel iz zanesljivega vira, da je skoro vse že pripravljeno za izdajanje fa-šistovskega lista v Buenos Ai-resu. Vest o tem načrtu premožnejših članov tamkajšnje italijanske kolonije so nekateri listi Že objavili. Delovni odbori v pristaniščih RIM, 30. «Gazzetta Ufficiale* objavlja ministrski odlok z dne 21. julija 1927, ki uvaja nekatere izpremembe glede delovnih odborov v pristaniščih. Odlikovani letalci De Fine d» povišan za generala RIM, 30. Uradni list kr. aero-navtike prinaša, ukrep, s katerim se polkovnik De Pinedo poviša za generala zračne brigade. Kapetan Del Prete pa je postal major. Motoristu Zacchettiju je ministrstvo za aeronavtiko odka-zalo precejšnjo nagrado, ker se je udeležil De Pinedovega «rai-da». Italija in Anglija na Arabskem RIM, 30. «Daily Telegraph» poroča, da bo Velika Britanija v kratkem sklenila z Jemenom slično pogodbo, kakor jo je z isto državo sklenila Italija S to pogodbo hoče Anglija preprečiti predvsem vpade v državo Idris in določiti mejo pri Adenu. List piše, da Italija in Anglija skupno delujeta na Arabskem. Vezuv bruha Mnogo tvjoor na oga|isllr» NEAPELJ, 30. (Izv.) Na Vezuv prihaja mnogo tujcev, ki so hočejo od blizu ogledati pospešeno delovanje ognjenika. V žrelo, v katerem bruha posebno mali stožec gorečo lavo, si pa ne upa vsak; in je tudi precej nevarno, ker je goreča tvarina uničila lesene stopnice. Profesor Malladra, ravnatelj opfczovali-šča pri «Samotarju*, je izjavil, da ni za enkrat nobene nevarnosti. Ce bi pa ognjenik Še več časa tako deloval, kakor sedaj, bi lava zamogla premoetiti nasipe in poškodovati bližnja polja. Poslan* Bodrero pri lumlif lnm zunanjem BEOGRAD, 80. (Izv.) Davi je prispel s Bleda italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero. Opoldne je posetil zunanjega ministra dr. Marinko vica in ostal pri njem v daljšem razgovoru. Kakor je izjavil vašemu dopisniku, ne odgovarjajo resnici vesti o njegovem skorajšnjem odhodu v Rim o katerem so zadnje dneve poročali nekateri listi. V Beograd je prišel radi tekočih poslov in se že danes zvečer ob 11. mi spet povrne na ^ Hjknittni odnašali - med Jageslavijo in Albanijo se t kratkem vzpostavijo BEOGRAD, 30. (Izv.) Vprašanje obnove diplomatskih odno-ftajev med Jugoslavijo in Albanijo je stopilo zadnje dni spet v ospredje. Jugoslovenska vlada je prejela danes službeno oi>-veatilo iz T*ane, da dospe v prihodnjih dneh v Beograd bivši tajnik albanskega poslaništva T Beogradu g. Stila, ki ima nalog, da vzpostavi redne diplomatske odnošaje z Jugoslavijo. Obenem je albanska vlada sporočila, da namerava imenovati za svojega poslanika v Beogradu spet Zena bega. V četrtek odpotuje v Tirano novo imenovani odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva v Tirani Jovo Rastić. Vprašanje jugoslovenskega poslanika v Tirani pa še ni rešeno. jBfKfeitns*! ministri potajefo h krnJju na Bleđ BEOGRAD, 30. (Izv.) Nocoj sta odpotovala na Bled predsednik vlade Velja Vukičevič in zunanji minister dr. Marinkovič, ki bosta jutri dopoldne sprejeta v avdijenco od kralja ter mu poročala o političnem položaju. Na Bled sta sc danes pripeljala tudi vojni minister general Iladžić in prometni minister general Milosavljević. IzMi»]e muođmkM Mfožoju ▼ avstrijski republiki BERLIN, 30. Poročevalcu lista «Taegliche Rundschau» je dovolil avstrijski finančni minister Kionbock o vplivih krvavih dogodkov na Dunaju na avstrijsko gospodarstvo. Minister Kienbčck je dejal: «Od priče tka tekočega leta se gospodarski položaj v Avstriji polagoma boljša. Skoro v vseh industrijskih podjetjih se je šte-velo delavstva jsvičalo. Naročila dan za dnem naraščajo. Seveda je to posledica okolnosti, da se je konsum na notranjih tržiščih povečal. Breccpc *einost nojema:-V mesecu juliju je padlo število brezposelnih, ki uživmio podporo, od M5.090 na. 1S5.000. torej jih je bilo 100.000 manj, ko vrednostjo lire. Napovedujejo se znižanja poštnih fet železniških tarif o v in dru^e davčne olajšave. — Tudi v vojnem ministrstvu se pripravljajo nove reforme. Od letnika 1909 daJje se bo vojaško službovanje pričelo z 21. letom starosti, d oči m so do sedaj mladeniči hodili na nabore, ko so dosegli 20. leto starosti. — V torek, 2. t. m, bo prispel v Rim egiptovski kralj Fuad I. Rimski guverner je sporazumno z zunanjim ministrstvom u-krenil vse potrebno za čim sveče nejši sprejem vladarja prijateljske drŽave. Kralj Fuad bo prišel v Rim v spremstvu egiptovskega zunanjega ministra Sarruata paše; ostal bo v prestolnici štiri dni, nakar si bo o-gledal Še nekatera znamenitej-ša mesta Italije. Napovedan je tudi prihod * egiptovskega naivnega ministra, ki bo v Rimu uredil razna kulturna vprašanja, ki zanimajo obe državi. Fuad bo obiskal kralja Viktorja Emamiela, pa tudi papeža Pija XI. I« es por azii ml j en je med Rimom in Beogradom je imelo, kakor znano, svoj iaz-vor v sklenitvi tiranske pogodba med Italijo in Albanijo ter v nettunskih ».konvencijah, ki jih jugoslovenska narodna skupščina še ni ratificirala, dočim je rimska zbornica to Že storila. Radi spora med Albanijo in Jugoslavijo, ki je nastal po aretaciji tolmača jugoslovenskega poslaništva v Tirani in je precej vznemiril nekatere politične kivge v Evropi, se je pozornost odvrnila od italijansko-jugoslo-venskega nesporazumljenja. To vprašanje je stopilo spet v o-spredje šele sedaj, ko se je odpravil diplomatični spor med Beogradom in. Tirano. Kakor zatrjujejo poročila iz Beograda, se sedaj vršijo razgovori za obnovo neposrednih pogajanj med Rimom in Beogra^ dom. Razgovori bi se pričeli takoj po volitvah v Jugoslaviji. V tem zmislu se je jugoslovenski zunanji minister dr. Marinko-vič baje že domenil z generalom Bodrcrom, podanikom v Beogradu. Pred volitvami v Jugoslaviji Politično življenje v Jugoslaviji poteka v znamenju bližajočih se volitev. Volilni sestanki in zborovanja se vršijo povsod, določajo se zadnje kandidature, politiki hodijo na agitacij-ska zborovanja — volilni boj je zelo živahen. V zadnjem času so se širile govorice, da so se med demokratskimi ministri in (radikal skimi člani vlade pojavila ne sporazumljenja, vendar pa te vesti niso potrdile. Pač pa j« neki demokratki /nfrrister iz Javil, da so Jlemokrlati popolnoma zadovoljni s politiko mi nis trškega predsednika Vel j Vukičevića, za katerega so. s. tudi prilike v radikalski stranki zasukale v dobro. Po dunajskih, dogodkih Avstrijski kancelar dr. Seipel je v sredo imel v državnem zboru važen govor o zadnjih krvavih izgredih na Dunaju. Naglašal je, da se je navadna stavka, proglašena v protest proti pravoreku porotnikov v schattendorfskem procesu, iz-premenila po zaslugi raznih aj-gitatorjev v krvavo revolucijo. Če se je prelivala tudi kri, je to krivda dunajskega vojaškega poveljnika, ki ni dovolil, da bi vojaštvo prišlo na pomoč policiji. Sklep delavskih udruženj, ki so proglasile splošno stavko, je treba najstrožje obsojati, kajti to bi bilo lahko zelo Škodovalo avstrijski republiki. Baš radi splošne stavke so ge v inozemstvu začele razširjati najbolj vznemirljive vesti o položaju v Avstriji. Kancelar Seipel je tudi omenil, da bi bile sosedne države skoro gotovo intervenirale, če bi se bili avstrijski komunisti polastili vlade. Naslednji dan se je v državnem zboru vršila razprava o dunajskih dogodkih. Ob zaključku so sociaJisti predlagali nezaupnico vladi, a njihov predlog ni bil sprejet. se je e se Politične beležke Jovan Osmoh. Kot amo poročali, je umrl 25. Julija madžarski primas Jovan Cernoh, krv^r/™!*^*"?* v Ostro-gonu. Rodil m je 1852. leta v Madžarski Skalict na SlovaSkem kot sin bornega kmeta. Bil je slovanskega, pokoljenja. Študiral je na bucLteipefttanskem «PazmaneiMnu», nato je urejeval madžarski katoliški list «Re-ligio». Pozneje Je bil kaplan v slovaškem selu Radočovi cah. Postal je profesor in ravnatelj nadškofijske knjižnice in končno kanonik v Ostrogonu. Kot pristaš slovaSke ljudske stranke je bil poslan 1901. kot poslanec v Budimpešto. Leta 1908. je bil posve čen* v čanadskega škofa, nato je postal nadškof v Karlove ih (Kaloča) in končno 1. 1913. ostrogonski knezoškof, kardinal in primas na Madžarskem- Postal pa je tudi odločilen činitelj na Madžarskem Bil je svetovalec kralja Karla IV. in kraljice Zite. Po vojni -je preživel komunistično revolucijo Bele Kuna v Ostrogonu. Po svojem političnem stališču je bil legitimist in ni hotel kronati za madžarskega kralja nobenega drugega razen Otona, Karlovega sina. Borba med madžarsko vlado in legitimisti se bo sedaj po njegovi smrti le še poostrila. Hlinka proti lordu Ratherme-rejn. Kampanja lorda Rothermereja je izzvala posebno na Slovaškem veliko vznemirjenje, in sicer tako pri Slovakih samih kot pri tamkajšnji madžarski manjšini. Slovaki so se lordu Rothermereju uprli: najizrazite je in naj odkritosrčne je je odgovoril Andrej Hlinka, prvak slovaške ljudske stranke, ki so se nanjo Madžari najbolj naslanjali, in to radi njenega dolgoletnega opozicionalnega stališča. Hlinka je dejal na kongresu katoliških dijakov v Košicah, ki se je vršil v nedeljo, 24. julija, sledeče: «Madžarska propaganda ne ve, kako daleč sme segati niti ne ve za izdatke, ki se zanjo izdajajo. Rothemersejeva kampanja je samo en del vsega onega, s čimer se hoče vznemirjati Slovaška in vsa republika. Slovaki so svojo zemljo odkupili s svojo krvjo in je ne bodo odstopili sovražniku niti za ped, pa naj bo ta sovražnik na vzhodu ali zapadu. O spremembi trianonske pogodbe ne sme biti niti govora. Kar pa se tiče republike in njene celokupnosti se ni delala nikoli razlika med Slovaki in ČehL» Kobilice zadržale potniški vlak. Iz Kizil-Orde se javlja, da so se nagrmadile na železniški progi velike množine kobilic, ki so zadržale celo potniški vlak. Vlak se je moral ustaviti in čakati kaki dve uri, da so se kobilice umaknile. Ameriški Poljaki t svoji domovini. Pred kratkim je dospela v Varšavo skupina Poljakov, ki prebivajo v Ameriki. Bilo jih je preko 900. V prestolici jih je sprejel načelnik poljske vlade Pilsudski, ki so mu prinesli iz Amerike zlato sabljo v dar. Na čehoslsvaških srednjih Šalah se bo uvedla cirilica. Čehoslovažko prosvetno ministrstvo je odredilo; da se morajo srednješolci učiti tudi cirilico. Čitali bodo najprej srbske, nato ruske in končno vse ostale slovanske knjige in tekste. Profesorji bodo predavali o tej snovi v češkem jeziku. Ministrstvo namerava s tem dati dijakom podlago za nadaljnje u-čenje slovanskih jezikov. Spoznavali bodo pa tudi kulturo in gospodarske razmere v slovanskih državah. Reforma čehoslavaška »redale Sole. Reforma čehoslovaške srednje šole je bila nedavno izvršena. Število učnih ur v tednu se je znižalo in učni predmeti na nižji gimnaziji, realni gimnaziji, realki in reformirani realni gimnaziji sa se skrčili. Grščina in francoščina na gimnaziji oziroma realni gimnaziji se pričenja učiti šele v petem razredu. Druga novost na čehoslovaški srednji šoli je ta, da se v zadnjih dveh razredih poučuje kak moderen jezik, in to angleščina ali italijanščina ali kak slovanski jezik. Tudi število učnih ur za latinščino se je znižalo. Na srednjih Šolah s čehoslovaškim učnim jezikom se zahteva znanje slovanskih literatur. UkvUniJi komnaluMi ha Kft-tafthai fa a|sni vmkL A. Ivin Je objavil v moskovskih «I*restijah» Čiasak: «G*-naralska p*otire*oiueQa ▼ Uhanu*. V svojem členku govor! o vzrokih likvidacije komunizma v Uhanu in sploh po vsej Kitajski. O usodi kitajskega revolucionarnega pokreta je odločevala vojska. Vprašanje pa je, kako je ta vojfifca prešla iz komunističnih vrst v vrste nasprotnikov komunama. Odločiiao vlogo na Kitajskem je igralo poljedelsko vprašanje. Po zaslugi komunistične propagande v pakrajiui Jantse se je agrarni pokret -azvjl tako daleč, da se je že pričelo reševati agrarno vpr^rfe tudi v praksi. Toda vetrna častnikov In fti-di znatcri .»VI vojakov uhanst/-vojskt je pripadal poljedelskim alojaiu. In i* so a* ibah ?• odrseta aernli* ne fc.irao vriepo-sestnikoen, temveč tudi bogatejšim kmetom. Tako je prišlo do preloma in velik del vojske se je prelevil v protikomunistične elemente. Do sedaj je utrpel radi ograar-ne reforme gmotno škodo Sele manj&l del ttaaov poveljniškega zbora. Toda strah, da bi vsled nadaljnje propagande prišli na vrsto tudi drugi in bi se tudi njim odvzeli veliki deli njihove zemlje, je spravil tudi več poveljnikov fer/ stran nasprotnikov agrarne reforme in s tem tudi komunizma. Pričeli so borbo proti delavskim in kmečkim organizacijam, izdajali so odloke o delovnih umikih delavstva in končno so nastopili proti komunistom samim, ki so jim odvzeli vsak vpliv na množice ljudstva DNEVNE VESTI V ifersmfeo resnice '-■ Prejeli smo s prošnjo za obja^ vo: V Članku «Malega lista* z dne 22. julija t. 1. št. 30.: Duhovnika adpadnfta, ki je bil objavljen najbrže radi tega, ker si dopisnik misM, da sta Dr. Pavlica in Dr. Žigon kaj kriva, da je moral zapustiti Gorico, beremo, «da je svabodomislec g. Fr. Jelinčič, ko je ustanavljal v Podsabotinu svefcodomeselno društvo, rekel Ie-le besede: «Ne mislite, da je vse tako; res je, da nismo vaših naziranj, a v naših vrstah sta dva častitljiva duhovnika, in sicer profesorja drja Andrej Pavlica tn dr. Franc Žigon.» Nato — pravi daj je dopisnik v Malem listu — je vzkliknil g. Ciril Sede j: «Toda ona sta navadna odpadnika». V dvorani pa je nato nekdo rekel: «Sram naj ju bo!» Odgovorj ava: Kakor g. dopisnik, ve prav dobro tudi g. Ciril Sedej, da nisva jaz in dr. Žigtm. ne pri njihovi organizaciji ne pri Jelinčičevi organizaciji, ampak da poudarjava in kličeva neprestano, da moramo kreniti vsi na nova pota sporazuma in ljubezni. Midy% priporočava, kar se tiče č. duhovščine zlasti, naj se vsi drže svojega prevzvišenega nadpa-stirja, naj "nikar proti njemu ne ruje jo in naj ne podpisujejo spomenic proti njegovim piavič nim in nujno potrebnim nared-bam. Mi moramo Prevzvišenega braniti, zagovarjati m hvaliti posebno glede njegovih zadnjih ukrepov. Upam, da bo «Mali list» od sedaj naprej molčal in da nas ne bo silil bolj jasno govoriti. Če je g. Jelinčič res izrekel navedene besede, jih je morda izrekel v drugačnem pomenu, kajti sam najbolje ve, da midva nisva pri njegovi organizaciji. Če je hotel s tem reči le, da se ravna ali da se hoče ravnati po najinih načelih in po načelih, ki jih bere v «Novih potih», je vse hvale vreden. Blagor mu! Posnemajte ga! Te najine izjave veljajo tudi glede napadov v »Zborniku* in v «GoriSki Straži». Kar se tiče blagopok. Škofa Dr. Mahniča, je prav gotovo, da bi se za take somišljenik e, kakršni so sedaj o-kolu «Zbornika«, «Goriške Straže)) in posebno okolu «Malega !ista», lepo zahvalil. Podpisanima je blagopok. škof Dr. Mah-nič priznal: «Ko bi sedaj pisal, bi ne nastopal več tako proti pesniku Simonu Gregorčiču«. Gospoda Jelinčiča pa prosiva, naj sam izjavi, ali je svobodo-mislec, kakor mu očitajo in ali snuje res svobodomiselna društva. Naj te besede zadostujejo, ker je prepir le v pogubo. V Gorici, dne 29. julija 1027. Dr. Andrej Pavlica. Dr. Fran Žigon. UkulfccU« Nine MlSEOdnlne ft im določne s tfzlvn Odv. Karel Boccini iz Trsta nam je poslal naslednji članek o gornjem vprašanju: Vsakdo je mislil — in z Jurtdič-nega stališča je imel do sedaj v tem oziru popolnoma prav — da sme predložiti svoje prizive o izplačilih vojne odškodnine v vsakem času, kadarkoli se mu sljubi, samo da stori to v običajni pre-skribcijski dobi. Toda zakon o vojni odškodnini je bil v tem oziru pomankljiv, ker, d očim so v njem določeni roki za prizive proti odlokom finančne intendance ali razsodbam komisij, niso določeni roki, tekom katerih bi maral oškodovanec predložiti svoje ugovore v slučaju, ako bi ugotovil pomote v plačilih finančne uprave. Plačilo je '»fjflsti«"«^ dejanje finančne u- prave, katera ga izvrši v odsotnosti oškodovanca, ne da bi se o-zirala na njegova eventuelna oporekanja. Pred kratkim pa je bil izdan odlok-zakon, na podlagi katerega morajo prizadeti javiti svoje ugovore proti likvidacijam tekom 30 dni od dneva, ko prejmejo zakonito obvestilo o likvidaciji. Kako naj se pravilno tolmači izraz «zakonito obvestiio», je sedaj še nejasno. Vsekakor pa je potrebno, da prizadeti predložijo svoje ugovore tekom 30 dni od dneva, ko se jim vročijo po pošti posebni vzorci finančne uprave, v katerih so navedene formalnosti o izplačilu različnih odškodnin; to so takozvane likvidacijske pole, Ugovori, ki pridejo navadno v po-štev proti likvidacijskim polam, se nanašajo večinoma na pomote v količnikih za množenje konkor-diranih svot za stavbe. Dalje se u-govori lahko nanašajo na pomote v cenitvi vojne škode, na pomote pri vknjiženju podpor (predujmov) v gotovini ali blagu s strani bivše vladavine ali od strani italijanskih državnih organov, in na odbitke od državnih dohodkov od predujmov. Kar se tiče državnih dohodkov, je treba opozoriti vse prizadete, da se pri predujmih, ki jih je izplačal zavod «Istituto Federale di Venezia», ne smejo zaračunati takšni odbitki, tudi če so bili pre-duimi izplačani v letih 1924-1925-1926, in sicer radi tega ne, ker je zsvod sme? razpolagati z dotični-mi fondi še pred majem 1923. in gre potemtakem za fonde iz državne zakladnice, dočim so bili taktni fondi pri zavodu «Istituto Fondiario» v Gorici izčrpani z dnem 11. novembra 1923. Potemtakem so bili oškodovanci pri enem zavodu deležni večjih ugodnosti nego pri drugem. Druga pomota, na katero naletimo navadno pri likvidacijah, obstoja v tem, da finančna uprava poravna razne predujme za pohištvo, zemljišča in stavbe v postopnem redu. Radi teh pomot, ki sem jih omenil v splošnem, zlasti pa radi poslednje, nastajajo pri likvidacijah velike razlike, ki se zapišejo v dolg oško* dovancu; do tega bi pa ne prišlo, če bi bile likvidacije redne. Za tiste, ki so prejeli likvidacijske pole. predno je bil objavljen novi odlok-zakon, poteče rok predložitev priziva na finančno inten-danco Ina 20. avgusta 1§27. Potrebno je torej, da dajo prizadeti svoje likvidacijske pole v pregled osebi, ki se dobro spozna v zadevah vojne odškodnine in v knjigovodstvu, da se na ta način prepričajo, so li likvidacijske pole v redu ali ne. Pri tem pa mora oškodovanec paziti, h komu se obrne za svet, kajti mnogi se izdajajo za dobre poznavalce predmeta vojnih odškodnin, a zelo redki so tisti, ki ga res dobro poznajo. Doba 30 dni in rok 20. avgusta sta končnovel javna in se raci i tega ne moreta podaljšati. Treba je razlikovati med vprašanji, ki lahko nastanejo napram podjetjem, zadrugam in tudi drugim zavodom, ki so dajali predujme (in tak-gnih vprašanj je brez števila ter so različne in zelo kočljive narave, tako da jih malokdo razume), in pa med vprašanji, ki se tičejo likvidacije. NaglaŠam to, ker premnogi oškodovanci, ki so izgubili odškodnino za premičnine in zemljišča, in to radi predujmov oa stavbe, pripisujejo te zgube fi-nanci, dočim so vzroki popolnoma drugačni in so nastali iz okolščin, ki nimajo z likvidacijo nič opraviti. O teh vzrokih se more razpravljati le pred civilnkn sodiščem in sicer proti zadrugam, podjetjem in denarnim zavodom, nikakor pa ne proti financi. Se ena opazka. Prizivi se morajo vlagati vedno na finančno inten-danco v Trstu, katere področje ▼ stvareh vojne odškodnine obse' ga vso Julijsko Krajino. Priziv, ki bi se vložil pri finančni inten-danci v Gorici, bi bil torej naslovljen na oblastvo, ki ni kompetentno. Radi tega bi hil brez veljave in bi oškodovancu ne podaljšal roka 90 dni. Kdor je že prej vložil priziv proti likvidaciji vojne odškodnine pri vojnoodškod ninski komisiji, naj ga tam takoj dvigne ln ga Zopet predloži — fio 20. avgusta 1927. — finančni intendanci v Trstu, kajti stari priziv nima spričo novega zakona nikake veljave, kakor da bi se ne bil sploh napravil. - - Opozoriti je treba končno, da zahteva zakon, da mora hiti priziv v teku 30 d-ni na finančni intendanci. Zato bi, kdor bi poslal priziv po pofcti šele 80. dan, zamudil rok za priziv, ker bi prišlo pismo prepozno. SKbrol deB&r starega kosa Kr. prefektura sporoča: Kr. odlok-zakon od 27. junija 1927. št. 1148 določa: Srebrni novci po 2 liri, 1 liro in 50 stotink nacionalnega kova, ki se ne predložijo do 30. septembra 1927. državnim blagajnam v izmeno za drug denar, ki ima postavno veljavo, zapadejo. Srebrni cekini po 5 lir zgublja postavni tečaj s 30. septembra 1927. S ministrskim odlokom se izdajo norme, po katerih se bodo jemali iz prometa in jim zapade veljava. Po omenjenih rokih se ugotovi zastarelost omenjenih novcev m bo prepovedan njih obtok. Vsakomur bo nadalje prepovedano po omenjenem roku zbirati, ipiokupovatif in kakorkoJi hraniti omenjene cekine po 5 lir kakor tudi srebrni drobiž po 2 liri, 1 liro in 50 stotink. Dovoljeno bo le omenjeno število teh novcev za zbirke denarja. Kršiteljem te prepovedi se novci zaplenijo, a tisti, pri katerih se najdejo, zapadejo kaznim po čl. 1., 2. in 4. namestni-Skega odloka od 1. oktobra 1927, št. 1550. Knjižnica trgovinske univerze Rektor trgovinske univerze naznanja, da bo univerzitetna knjižnica od 1. do 20. avgusta zaprta. Od 21. avgusta do 15. oktobra bo odprta od 9. do 13. in od- 16. do 19. ure. Iz srada Pol tir. lt\m\ o Trstn Fin deri e Volfacna - Buzet: Cas-sa Depositi e Prestiti je predala Va'še dokumente dne 17. t. m. računskemu dvoru, potem ko je likvidirala, kar je v nje kompe-tenci. Smo požurili na računskem dvoru, a ne gre tako hitro; radi poletnih počitnic je ostalo le. malo uradni št v a. Luka Fabac — Trst: Pridite v urad p° informacije, ki se tičejo Vaše zadeve. Marija Šiok vd. Hebec — Sv. Križ: Pridite v urad, kjer dobite nekatera navodila v Vaši zadevi. Prelc Marija — Gor. Vreme: Vaša zadeva je bila rešena negativno. Vsekakor bo prošnja vzeta ponovno v pretres. Vaš mož bo pozvan na zdravniško preiskavo, da se dožene njegovo zdravstveno stanje. Katarina vd. Ček — Lonjer: Vaša zadeva bo v najkrajšem času povoljno rešena. V. — Občine: Vaš sin, ki se ie ponesrečil na paši, to se pravi pri opravljanju kmetskega dela, ima pravico do odškodnine. Tozadevno naj se takoj obrne na Zavarovalni zavod proti nezgodam v Trstu, via Coroneo št. 25. Opozarjamo ob tej priliki naše poljedelce, da imajo pravico v slučaju poškodbe, dobljene pri opravljanju kmetskega dela, ne samo dninarji, peč pa vsi: gospodarji in Člani družine. čim so prišli v veljavo v novih pokrajinah odloki zakonov od 28. VIIL 1917., fit. 1450, 24. III. 1921., &t 297, 11. U. 1923., št 432, 15. X. 1925., SA. 2950 in tozadevni pravilnik, ie s tem dejstvom so vsi poljedelci samoobsebi zavarovani. Premije pa plačujejo z nakladami pri direktnih davkih. Prizadeti naj m potemtakem obračajo na: Sin-dacato Giuliano di Assieurazioni Mutna por gll infortnni sni lavorn v Trstn, via del Coroneo fit 25. R0K0VNI KOLEDAR ZA MESEC AVGUST Dne 19. avgusta bo zapadel rok sa plačevanje pri davčni iztirje-valnici obroka direktnega davka, dav&nlh naklad ln lokalnih tribn-tov, a dne 18. avgusta bo ta rok potekaL VOJNI OŠKODOVANCU Do sedaj ni bdi določen rok za rekurze proti likvidaciji vojnih odškodnin; kr. odlok zakon od 23 VII. 1927., št. 1219 pa uvaja termin tridesetih dni za vlotitev tozadevnega priziva. Čas se šteje od dne, ko je bilo likvidacijsko naznanilo vročeno. Za one, ki j« rok že potekel oziroma poteka, se Iteje od dne, ko je stopil predstojeći zakon v veljavo: od 21. julija dalje. Prizivi se naslavljajo na finančno intendanco v Trstu, kot kompetentno oblast za vso Julijsko Benečijo. Proti sklepom finančne intendance pa ae rekurira tudi v roku 30 dni na Commissione per r&ccertamento e la liquida£k>ne dei danni di guerra. Anton lodoitf — Matera dm ZL junija t. 1. so bili vloienl sklepi generalnega pravdništva račun- skega dvora in še 9. t. m. so bili odposlani, da se Vam vročijo. Čim boste v posesti istih, bodete morali določiti dan razprave. Josip Ban — Lokev: Višja zrtrav-niSka komisija je vposlala svoje mnenje vojnemu ministrstvu, zato bo računski dvor čimprej izdal svoj sklep, ki Vam bo javljen neposredno. Tajništvo. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 30. VII. 1927. Trg v vsem enak včerajšnjemu. Kakor razvidno iz cenika, tudi v cenah ni danes trg nudil skoro nikake spremembe. Edinole kupčije so moria bile za spoznanje ži* vahnejše. Lep je bil sadni del trgn, kjer so se posebno teopirile reg l^pe breskve. Polagoma začenjajo zavzemati tudi čeSplje važiu mesto na trgu. Zelo mnogo je tudi melon. Sadje je po večini goriško, nekaj ga je uvoženega iz starih pokrajin in nekaj iz Istre. Zelenjadni trg stalen in prirej močan. Prevladuje fižol — ?epe kupčije pa so že tudi s krorr.]tir-jem. Cene so bile danes sledečo: Zelenjava: Česen 120—200 za kvintal; pesa rudeča za kuho 70 do 120; navadna pesa 100—150; korenje 100—120; navadno zelje 60—100; vrzote 120—140; čebula 40—70; kumare 70—100; fižol v stročju 120—200; fižol v stročju za luščenje 110—190; malam ane 80 do 150; paprika za kuho 100- lt>0; krompir 55—70; poper zeleni za kuho 140—100; grah SO—180; paradižnik 70—150; radič 100—400; gpinača 100—160; fižol v stročju zel&n ozek 200—360; buče za kuho 50—180. Sadje: Breskve 160—600; marelice 280—320; amoli 60—180; fige 200—220; jagode 550—600; limone 24—35 lir za zaboj; jabolka 60—130; hruške 60—400; melone 120—200; češplje 100—200; rangld 100—120; grozdje 150—300. Skoro vse cene brutto per netto DELOVANJE OBČINSKE TRŽNE POLICIJE V tednu od 22. do 28. julija so orgrani občinske tržne policije razvijali svoje delovanje tako-le: Obiskali so 1812 prodajaln (med temi 274 pekarn) in razen tega so trajno nadzorovali vse trge za zelenjavo ter posamezne stojnice; izvršili so 470 zaplemb različnih živil, ker radi slabe kakovosti niso bila za prodajo; zaplenili so v petih gsstilnah kozarce, ki niso bili za rabo; vzeli so 21 vzorcev blaga za kemično analizo; izvršili so 50 preizkušenj mleka; naznanili in oglobili so 4 osebe radi prestopkov proti predpisom tržne policije; naznanili so 22 oseb radi kršitve določb o cenikih in ker niso označile cen na blagu, določenem za prodajo; naznanili so 4 osebe radi kršitve zdravstvenega pravilnika; vložili so tri ovadbe radi kršitve zdravstvenih predpisov v industrijskih podjetjih; prisostvovali so 1955 javnim dražbam rib. " TELESNA VZGOJA SPORT T. V. L. A. Lahkoatletskl prvenstveni mee-ting se radi nepredvidevanili zaprek prenese. Dan tekmovanja bo pravočasno objavljen. — Vodstvo. Plavanje V nedeljo, 7. avgusta se bo vršil plavalni meeting. Opozarjamo vsa društva in posameznike, naj ne zamudijo roka za vpisovanje, ki zapade v torek, dne 2. avgusta. Prijave sprejema D. K. N. T. od 19. do 22. ure. V. P. P. Športno društvo »Primorje« na Prošeku javlja, da priredi dne 14. avgusta velik športni dan s kolesarsko dirko, hitro hojo, tekom, skokom v višino, nogometno tekmo. Posebno pa se vabijo kolesarji, da se v čim večjem Številu udeležijo dirke, ker je ta prva v letošnji sezoni. Pravilnik se objavi čim prej v «E-dinosti«. — Odbor. T. V. kolesarstva Proga kolesarske dirke dne 14. avgusta je sledeča: Prosek, Komen, Štanjel, Dutovlje, Opčine-Prosek dvakrat. Zagotovljena so krasna darila Kolesarji, trenirajte se! ^ DARO v a V počastitev spomina blagopokojne soproge oziroma matere darujeta Franc Ukmar in hči 50 lil »Šolskemu društvu». N. N. iz Marezig daruje 10 lir •Šolskemu društvu». Mesto cvetja na krsto pokojne mu Mihaelu Kreševiču darujeta Iva in Ignac Breznikar 25 lir ze1 «Solsko društvo«. Vsem cenjenim darovalcem pra" srčna hvala 1 V počeščenje spomina pok. Kre sevič Mihaela darujejo Šolskemu društvu, podr. pri Sv. Jakobu, sle deti gg.: D. K. D. 100 lir, Babič G^ Sluga JL, Cemigoj J., Volari^ Brezovec V., 2etko po 10 lir; Ukmar, Sila A-, Rebuša A., Ivančiiave odprli vrata in vlomili notranji jeklen predal, kjer so našli 75.613 lir v gotovini; med tem denarjem je bilo kake 4 kg 6rebrnih novcev in nikeljnatega drobiža. Očividno so bili zlikovci zadovoljni z izrednim plenom, ker se niso zmenili za drugo blagajno, v kateri je bil spravljen znesek 10.000 lir. Tatvino je odkril včeraj zjutraj neki uslužbenec vodovodnega urada, ko je prišel odpret pisarno. O dogodku je bila takoj obveščena kvestura, ki je pričela z vso vnemo poizvedovati po drznih zlikov-cih. Do sedaj je bilo aretiranih več sumljivih oseb, a ni znano, ali so zlikovci med njimi. Manj sreče so imeli svedrovci, ki so včeraj popoldne med 12. in 14. uro vlomili blagajno firme Friedl&nder & Co., ki ima svoj u-rad v pposti luik V. E. III. V blagajni, ki so jo razparali na boku, so našli samo zneeek kakih 5000 lir. Bo bo dovršili svoje «delo», so jo drzni zlikovci nemoteno odku-rili na varno s plenom. Na licu mesta so pustili le razno vlomilsko orodje, ki so ga zaplenili orožniki, ki so bili pozneje poklicani na lice mesta. O zlikovcih ni do sedaj še nikakega sledu. V noči od petka na soboto so neznani zlikovci vlomili v stanovanje trgovca Avgusta Tyrichter v ulici S. Vito fet. 9. Ker se g. Ty-richter nahaja a svojo družino na letovišču na Opčinali in je bilo radi tega stanovanje brez nadzorstva, so zlikovci nemoteno «dela-li» in so prav temeljito opravili svej tatinski posel. Vlomili so vse omare in predale, preiskali so sleherni kot. Njihov trud ni bil zaman; ukradli so mnogo finega perila, več oblek in krožnikov ter razne dragocenosti, med temi tudi več srebrnih kup in celo zbirko športnih svetinj; ti predmeti so bili last športnega društva «Liberi e forti», katerega je g. Tyrichter predsednik. Zlikovci so jo odkuri-H z bogatim plenom, ne da bi jih kdo motil. Tatvino je odkril včeraj zjutraj neki gospod, stanujoč v isti hiši. Obvestil je o stvari policijske organe na komisarijatu v ulici S a elita, ki so se podali na lice mesta, da ugotovijo okolščine, ob katerih je bila izvršena tatvina. G. Ty-riyhter ceni Škodo, ki so mu jo povzročili zlikovci, na približno 30 tisoč lir, ki je pa deloma krita z zavarovalnino. DOBRE IN CENO go testenine Pekatete. Dobre **led teg«, ker se izdelujejo iz prvovrstnega zdroba, ceno pa M/to, ker se jako nakuhajo, in se jih potrebuje manj od drugih. Zanesljivo prave so le v k* originalnih zavoj ah. 785 Loterijske Številke izžrebane dse 30. Julija 1927. BARI — — — — — FIRENZE 26 29 44 18 49 MILANO 90 75 81 60 9 NAPOLI . 62 2 14 4 3 PALERMO 57 90 32 82 88 ROMA 84 74 83 37 55 TORINO 19 76 20 65 £2 VENEZIA 81 75 8 7 6 MALI OGLASI BEMJTZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabifr Filzi 23, pouk in pre-953 SAMOSTOJEN krojač, popolnoma izurjen v krojenju, išče službo ori manufakturni trgovini. Ponudbe na naslov: Kikelj Ivan, Petrovobrdo it 8 (Piedicolle). (1009 FRANC ROSIC, Breginj 110, izvežban pekovski pomočnik, želi vstopiti v službo takoj. 1010 Uasii z goriškega Goriške mestne vesti Tretja porotna obravnava se je vršila v petek, dne 29. julija in sicer pri zaprtih vratih. Predsedoval ji je ca v. uff. dott. Ferri, kot državni pravdnik je nastopal cav. dott. Gaspari. Obtoženec je neki Di March Giov. Batt. iz Medeje v Furlaniji, 38 let star, stanujoč v Trstu po poklicu težak. Obtožen je, da je izvršil večkrat od 1. do 18. julija 1. 1926. v Krminu nečedno dejanje na svoji 4-letni hčerkici Olimpiji. Poleg tega da je leta 1923. prisilil v Lionu na Francoskem svojo ženo Marijo Varda-basso, da je vlačugarila. Tako pravi obtožnica. Kot priče so nastopile poleg žene in otroka še Ana vdova Mattassi-Vardabasso, Antonija Sefa in Antonija Talamini. V soboto med enajsto in dvanajsto uro dopoldne je predsednik porote izrekel razsodbo, po kateri je bil obtoženec oproščen ter takoj izpuščen na svobodo. Branil ga je odvetnik Vinci. Kdor diugim Jame koplje— Z mačkami ni dobro imeti o-pravka. Pregovor pravi, da od spredaj ližejo, od zadaj pa praskalo. To si bo d®l»ro zapomnila Heka BreŠan Terezija iz Ločnika, stara 48 let. Imela je mačko, morda so jih imeli Ve več pri hiši, ki je raje od miši —1 srebala sladko mleko. Brešan Terezija pa je tudi višje cenila mleko kot mačko, kar je samo po sefci razumljivo. Zgodilo se je namreč, da je mačka malo pregloboko pogledala — v kozico, Terezija jo je videla in v sveti jezi zagrabila za kuhinjski nož — pa hajdi nad mačko. Mačke so urne, zvite, pretkane — kot ženske! Ko je Brešan hotela mačko z nožem, se ji je ta izmuznila — in tako se je revica ranila sama sebe v nogo. Moral je priti Zeleni križ, ki jo je odj*eljal v bolnico. Petnajst dni bo lahk» v bolnici kovala načrte, kako se bo nad mačko maščevala, ko se vrne domov. Odprte lekarne v Gorici Danes v nedeljo dne 31. julija bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Kiirner, Corso Vittorio Emanuele št. 4; do ene ure popoldne pa lekarni Cri-stofoletti, na . Travniku št. 14. in Giubich, via Rabatta št. 18. Gospodarstvo Mlekarstvo v GornlesBškl dolini Nekaj odgovorov. Razne mlekarne v imenovani dolini so se vznemirile radi nekaterih dopisov v «Edinosti» in so radi tega stopile v javnost z raznimi ogorčenja polnimi odgovori. Ce bi sešteli zadnja leta vse te odgovore in dopise, bi jih bila lepa množina; toda le trije izmed teh slučajev so prav zadnje mesece stopili v javnost in postali dnevni predmet razprave o tej panogi našega gospodarstva v gornjesoški dolini. Prvi tak »lučaj je nastopil po nekem dopisu o mlekarni na Ciginju pri Volčah. Dopis je na eni strani grajal mlekarno, da ima slabo poslopje, da obrat ni prav urejen, kot zahteva moderni trg, in je torej vsled ugotovljenega potrebna splošne reforme. Na ome njene vesti je nastopilo najhujše ogorčenje in vse ncVte časopisje v Julijski Krajini se je seznanilo s to afero. Drug podoben slučaj se je dogodil radi grahovske mlekarne, kjer je istotako nastopila reakcija. Naj navedemo radi splošne obravnave mlekarskega -problema še tretjega in ta je ?opet izzval ogorčenje v sfredini Trnovskega gozda v Dolu-Otlici. Razlogi odgovomov. Če opazujemo vse re odurovo-re mlekaren v našem časopisju na različne dopis© o mlekarnah, bomo naglo in točno spoznali samo eno stvar, da se mlekarne bojijo, da bi jim ti dopisi, ki so bodisi več ali manj utemeljeni, podrli reklamo, ki jo potrebujejo za svoje trge. Na drugi strani pa je tudi iz tradicije ohranjeno pri nas neke vrste bahaštvo, in če mu kdo oporeka, se nekako zave, da je zlomljeno in izzove v sebi ogorčenje, katerega posledica je jezno, pa čeravno neutemeljeno javno zgražanje. SI mlekaren - 19.651 kg mleka. Neštetokrat se je že poudarilo, da je najvažnejša plat gospodarstva v gornjesoški dolini Živinoreja in torej mlekarstvo. Deloma so ntfii ljudje prišli do spoznanja, da je omenjeno glavna plat našega gospodarstva, ker danes ima na Tolminskem skoraj vsaka po-edina vas svojo mlekarno. Po statističnih podatkih je danes na Tolminskem, t. j. kolikor spada pod tolminski poljedelski urad, skupno 61 mlekaren. V vseh teh mlekarnah se dnevno producira 19.650 kg mleka, katero se deloma uporablja za izdelovanje masla in deloma pa se predela v sir. Letno se na Tolminskem producira 3159 stotov sira in zraven tega še 1423 stetov skute. Masla pa 1«36.07 stotov. Iz vsega tega je pač razvidno, da so nekoliko spoznali in doume- (Dalje na IV. strani) Oslasi v Edinosti imalo naibollši uspeh BUKOVA in hrastova kurivna drva in bukovo oglje dobavlja v vagonskih množinah po primernih cenah franko Postojna, Rudolf Dergan, trgovec, Laško (Jugoslavija).___1015 VPOKOJENEC, poročen, v svrho čuvanja vile proti brezplačnemu stanovanju se išče. Ponudbe pod «Stanovanje» na tržaško upravništvo. 1015 PRILIKA. Steklena omara v najboljšem stanju, (300X50X240 cm) je na prodaj po nizki ceni v društveni gostilni v Bar-kovijah »t. 82 {pri cerkvi). _1016 R^IM SELITVE se takoj proda 1 soba. kuhinja in mala soba k pohištvom. Via Cristofo Cancellieri 98, III., desno pri Sv. Jakobu. 1017 RESTAVRACIJA «FIAT», Trst, via Bat-tisti 26. Prvovrstna kuhinja. Izvrstna vina in pivo «Dreher». Najnižje cene. Pri cenah vračunjena postrežba. 1004 ZALOGA istrskega vina I. vrste, na debelo. Postrežba na dom. Gingovaz Ivan, t, Via Ireneo 3._981 LOCKMER Co. (prej Stalitz) Trst, Via Loggia 1. Izbera trliža, odej in bele volne 73 ?:mnice od L 16.— naprej. 982 ZI3ERNA Raniero, Trst, Via Malcanton 12, tovarna čopiČev, krtač, metel iz žime in drugih potrebščin. 984 GENTHJJ & CRISMANCICH Trst, Via Mazzini 40. manufakturna trgovina na drobno in debelo. Bogata izbera manu-faktur, perila, blaga za moške in ženske obleke, zaves, preprog, trliža, volnenih in prešitih odej za žimnice i. t. d. vse po najnižjih cenah tržaškega trga. 976 KRAŠKI teran prvovrsten (osmica) L 4.80 liter. Širca, Godnje (Dutovlje)._985 AKO imate za popraviti ure in zlate predmete, obrnite se do Frana Keber, Idrija, ki izvršuje popravila v lastni delavnici po nizkih cenah in z jamstvom. Izbera pravih Švicarskih ur, zlatih in srebrnih predmetov. Kupuje staro zlato in srebro.___ 853 PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car- ducci 36. t . .8I8 ANTON PEČAR, tovarna glasovir) e v. Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, uglašuje in menjuje glasovirje, harmonije ic orgije.___ 1APECERIJSKI papir za dekoracije sob oo nizkih cenah. Trst, Viale 20 Settem-bre 16._972 A. TOSORATTI, manufakture in drobnarije. Trst, Via Malcanton. Volna, žima, trliž, odeje vsake vrste. 979 ATTILIO TIEZZI, Trst, via Vašari 18, trgovina na debelo drobnarij, igrač, dišav po ko&kurenčnih cenah. 946 DROBNARIJE. Kupujte igračke, zobne ščetke, ustne harmonike, gumbe za zapestnice in vsakovrstne drobnarijske predmete pri tvrdki Enrico Bernar, Trst, via Scussa 10. 947 STENICE, molje itd. uničujemo po stanovanjih, očiščenje posameznih postelj, zaloga najboljših izdelkov. Zavod za razkuževanje, via Rossetti 2, Trst. 943 DE BATTISTI Trst. Sansebastiano 4. Plissfe, nabiranje v gube, pariški vzorci, novi dohodi. __980 ARTISTIČNI držaji za abajour, blagajne, klopi, naslanjači. Trst, via Giulia 13. 971 STISKALNICA za paradižnik, aluminijeva, velika po L 3.— komad. Piazza Oberdan 1.__973 GOSTILNA se radi bolezni takoj odda ali proda. Via Crosada 3. 1026 LAHKO motorno kolo prodam po ceni. Emil Bandelj, Dolenja Braniča, Štanjel na Krasu. 0 l025 GLYKQL je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich. Trst, Via dei Giuliani št. 42. 770 ČEVLJARNICA «Buon operaio», Trst, Riborgo 31. Velika izbera čevljev. Nizke cene.__1°22 STABHJMENTO musicale »Giuseppe Verdi*. Via Imbrianl 1», vogal Carducci. Muaikalije, godala, orkester, vioUne KROJACNICA, dva prostora, na prometnem kraju in jako na glasu, najsta-reiša v Opatiji, se proda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na tržaško upravništvo pod «Prilika».__1019 ELEKTRIČNE napeljave, svetilniki, elek-trišni aparati, po najnižjih cenah. Carlo Padoani. Conso Garibaldi 4, telefon 27-67. _1020 MICLAVETZ Giorgio, zobotehnik, Trst, Via Zovenzoni 6/L, ordinira od 10—13 in od 15—19. 1021 L|KALNICA - pralnica oblek in perila. Delo točno. Via Xydias 4, Cirillo. (1027 OBUVALO, moško, žensko, otroSko po zmernih cenah. Marsich Mario, Riborgo 28.__1028 VDOVEC, obrtnik z 10.000 L gotovine in stanovanjem želi.znania v svrho takojšnje ženitve s priprosto gospodično, čiste preteklosti, okoli 35 let staro. Samo resne ponudbe s sliko na tržaško upravništvo pod «Obrtnik». 1030 AVTO s šestimi prostori, porabljiv kot kamijon, nosi 12 q. porabi vrč bencina na 140 km, se proda za L 5000.—, tudi na obroke. Kralj, Opčine 330._1031 OSEL padovanski, se proda. Via del-lTstria 387. _ 1032 MEHANIČNA delavnica za magnete, Fonda, Trst, Via Chiozza 41. Ovitje, kosi za zameno, popolno delo. 1033 KUHINJE luksusne, solidne. Sprejemajo se tudi naročila za kovčege. Poprave. Mizar, Via Ferriera 16. 1034 VIA CESARE BATTISTI 12 se nahaja skladišče pohištva Tiirk z bogato izbero po najnižjih cenah. -*99 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst. :035 ZAHVALA. . Žalujoči po Elizabeti Umek se tem potom prisrčno zahvaljujemo vsem onim blagim ose* bam, ki so izkazale ljubav dovolj je bil pogled, besede ni bilo. Micka ni mogla pi-enesti materinih oči, pogledala je v strop. Pri tem je ostalo. Ko so prihajali botri in sosede, ki so se ustavile s prekridfcaiiimi rokami, so bile njili besede radke in pojoče, brez zanimanja, brez usmiljenja; njih o£i so merHe v dete, ki je živahno gledajo m ^rabilo za mlekom... Nekoč je plaaiila Micki vsa kri v obraz. Mislila je, da znori, tako čudno se je premaknilo v njeni duši. «Kaj ga toliko gledate?» je vzkliknila. «Ali ni človek kot drugi ?» Soseda, ki je bila pri nji, je pomenljivo za-mrdnila z ustnicami, požrla žalitev s previdnostjo in dejala pomenljivo, zategnjeno, z visokim glasom: «Da, da.» Nato je odšla. Mlada mati je zasovražila vse ljudi. Želela je, da ne vidi nikogar več, da. ne govori z nikomer več. Mržnja, ki se je javljala zadnje dni njene nosečnosti, je postala tako živa, tako silovita, da se je razburila, muj je vMela kateregakoli človeka. Tudi svoje matere ni marala. «Zapri vratal» je dejala možu, kadar je zaslišala korake. Jaka jo je prijel za roko. Tresla se je vsa in gledala, kakor da ji grozi nekaj neznano hudega. Mož se je prestrašil, zbal se je za ženo. «Kaj ti je?» je vprašal z jofcaijočim glasom. «Nič, nič!» ga je narahlo udarila po roki, gledala z odprtimi usti in čakala, da vstopi zver. Moža je imela raida. Bala se ga ni več. Neizmerno spoštovanje, skoraj pregrešno oboževanje njega se je prebudilo v nji Videla ga je pred seboj, kako se ona norčuje iz njega in kako ji obljublja hišo... Tedaj ni občutila do njega niti za las nagnjenja. Manj kot do vsakega drugega. Sezidal je hišo in gorel za njo, da se je prebudilo gorko pomilovanje in usmiljenje v nji. Niti trohice ljubezni ali spoštovanja. Po onem dnevu, ko ie bil ranjen, ko ie v gostilni žrastel zanjo in je sklenila, da ga vzame, ni bila goia ljubezen, ki jo je gnala k temu, bilo je mnogo praktičnosti v nji. Radi izgube dobrega imena se je bala za bodočnost. Usmiljennju se je bil pridružil velik del spoštovanja. Šele v dneh, ko je debila otroka, ko je videla njegovo požrtvovalno skrb, ki ni poznala samega sebe, je začela rasti ljubezen, ki je zrastla najvišje, ko se ga je najbolj bala in je še v sanjah trepetala... Ob rojstvu drug«gpa otroka je njena ljubezen dosegla vrhunec. Više ni mogla. Pričelo je oboževanje, ki je bilo tako silno, tako suženjsko, da se je skoraj zrušila pod njim. Dvignila se je s postelje, dasi se je še opotekala po hiši, in mu hetela biti dekla. Brala je vse želje v njegovih očeh, dasi jih ni imel, ker bi bil rad en nji služil, in jih je hotela izpolniti. Kadarkoli se je ustavil njegov pogled na nji, se je zdrznila, kot da je nekaj hudega storila. Zgodilo se je, da ga je pobožala po licu s čudnim smehom na ustnah, česar prej nikoli ni storila. Jaka je bil kakor kip Boga, zakopan v zemlji; z golimi prsti ga je odgrebala, da ga moli. Jakec je spoznal njeno spremembo ln mučno g» je zaskrbelo. Kaj je ž njo? Ali se je zmešalo v njeni glawi? je mislil s preprosto mislijo, ker ni mo@el prodreti do dna zagonetke. Spoznal je, da je silno nežna ž njim, da mu izkazuje prijaznosti, ki jih nikoli ni pričakoval. Opazil je, da tega otrotaa nima tako rada, kot je imela prvega, da ga z nevoljo doji in gleda brezbrižno nanj, dasi mu hudega ni storila. Nekega dne je otrok jokal v kamri. Micka se je uprav tedaj nahajala v čudnem duševnem stanju in nepremično zrla v Jakca. Ta je ^vstal in stopil na prag kamre. «Ali naj ti prinesem otroka ?» Micka ga je zavrnila mrzlo, ne da bi se ozrla: «Vrzi ga skozi okno!» Jaka je stal na vratih, bilo mu je, kakor da se mu zemlja ziblje pod nogami. «Micka! Ali veš, kaj si rekla?»> Tedaj se je žena dvignila, pristopila k njemu in ga z nasmehom pobožala po licih in po bradi: «Saj nisem nič rekla. Naj ostane, če ti želiš.» Odšla je v kamro in podojila otroka z lju-besnijo. To vedenje je moža silno vznemirjalo. Nekatere dni, ko je videl, da Micka tava kot senca okrog hiše po svojem delu in njene ustnice šepetajo, se ni upal niti z doma. Ko je spozjral, cia opravlja delo natančno, z ljubeznijo, dasi mehanično, in da se je njeno telesno zdravje povrnilo, se je umiril. Bil je celo zadovoljen. Ženino stanje S a je izključilo izmed ljudi, da je pozabil na vsa-o razjedajočo in nadležno misel. V vdanosti žene in v njenem Čudnem obnašanju pelagoma ni videl drugega, kot ljubezen, ki se je prebudila v nji. Bil je je vesel. Hodil je na delo in ni pazil na njene besede, ne na njene poglede, ki jih je meril s svojimi pogledi in besedami. Videl je, da se je celo pomirila in da ima otmka rajši kot prej. Želel je, da bi ostalo vedno tako... H pomen mlekarstva, toda samo nekoliko, ker. če bi popolnoma doumeli velikansko ekonomsko dobrino mlekarstva, bi onega kon-eervatizma, v mlekarskem obratu, v živinoreji ne bilo, kot je&e danes globoko zasidran med nami. Ne bom navajal le tu in tam še p repo trebnih strojev in dragih podobnih stvari, ker to posestniki takih Btvari pač sami najbolj občutijo, ko jih zahteve trga, kateremu pač e dosedanjfmi sredstvi ne morejo radostiti, dovolj tepejo. Navedel bi pa nekaj najpoglavitnejših stvari, v katerih aoslej nismo storili jSe nobenega koraka, da bi jim zadostili in jih izpopolnili. Mlekarska poslopja in posoda Marsikje po deželi, kjer obstojajo mlekarne, se sliši, da se jim je prevzdignil sir, ki jim je zavrel. Kaj je vzrok tega? Poglejmo samo naše mlekarne in preštudira jm o samo nekoliko najprimitivnejše zahteve mlekarstva, pa nam bo o?ito: Sir se mora hraniti v prostorih, katerih vročina ne presega 10 do 15* C. Da se doseže to, je predvsem važno, da krta mlekarna pripravne bladne prostore za hranjenje in sušenje sira. Le v takih prostorih sir ugodno dozori. Švicarske, holandske, tirolske mlekarne so radi tega zidane le do pritličja in imajo radi tega sveže in hladne kleti. Poglejmo naše: skoraj vse, razen par izjem, so zidane enonadstropno, a druge, ki so pritlične, so pa zakajene, da pač blago, ki pride iz takih prostorov na trg, ne more na njem uspeti. Drugo je posoda. Posode za to morajo biti izdelane pač iz enega kosa in ne take kot so naSe. Ponovne poudarjam, da se mi najmanj co oziramo pa zahteve trga In Živinoreja? V gornjesoški dolini je predpisana belanska pasma, ki je prišia s Koroškega. Na Cerkljanskem še danes redijo staro, slabo domačo «ciko» ali pa jo mešajo z novim plemenom, kar pač veliko ne izda. Nadalje, naš kmet rajši obdrži v hlevu slabšo živino, samo da boljšo čim poprej proda. Dokaz za to so razne razstave bikov, kjer je bilo očividno pičlo, 73nimanje našega živinorejca za vzgoj.itev dobre pasme v hlevu. V gornjesoški dolini se danes redi približno 21.890 glav goveje živine. Vprašanje pa nastane, kakšno število te živine je danes tako, da odgovarja vsem zahtevam navedenega plemena? Kaj pa s planinami? O poslopjih na planinah ni niti govora, kajti tu doseže vročina tudi 27 do 30° C. Proč s predsodki in domišljavostjo Iz vsega navedenega pač jasno odseva, da smo mi v tej stroki u-dejstvovanja še daleč od popolnosti. časopisi, revije, knjige in druge podobne stvari imajo nalogo. da nam (lajajo vzpodbudo k izpopolnitvi, pa bodisi tudi potom diskusije. Glavna naloga vseh teh naših sredstev je pač ta, da nam kažejo smeri, ki vodijo do izpopolnitve, da nas vzpodbujajo, da ožigosajo, kjer je potrebno, ne oziraje se na predsodke. Časopis je predvesm organ, v katerem se diskutira, in ravno v tej stvari je potreba diskusije, je treba opomb, je treba smeri. Zavedati se moramo le enega dejstva: čim bolj se bo izpopolnilo mlekarstvo pri nas, čim bolj se bo upoštevalo, tem br.iiše materialno stanje bomo dosegli. Danes ie treba na tem področju izpopolnitve, napredka. Izpopolnitev pa predpostavlja smernice, Studiranje, resen namen v delu. Volja pa je ona lastnost, ki nas bo pripeljala do vsega predpostavljenega. M. EL THOMASOVA ŽLINDRA Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da j3 sprsiala vsa dcsednj dospala naročila Tiiomaso-ve žlindre po pogojih, navedenih v naši zadnji okrožnici. Opoiarjamo radrtzge in kmetovalce. kateri Še niso prijavili svojih naročil, da bomo Ig tečejo rasprodajo kmalu zaključili, zato jih vabimo, da nemudoma prijavijo svojo w>trel»o. Kdor ni prejel naše ponudbe, mn jo ca zahtevo pošljemo. Eaakc sprejemamo tudi naročila za posamezne vreče, proti pre-dtijmu cd L- IG za q. Omenjamo, da je letcs Thomasova žlindra pocenila za pieko £0% nesproti ceni lanskega lota. Naročila sprejema TRŽ. KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU, nI. Terrefcianca 19. Znanost injimetnost F\m nebo v Mu Kakor smo na tem mestu pred mesecem dni napovedali, so postali v ravnokar preteklem mesecu utrinki številnejši. Čitatelji so imeli gotovo priliko v jasnih, julijskih nočeh sami opazovati te zanimive nebesne pojave. Mesec avgust bo v tem oziru še bolj zanimiv, saj »e poraja vsako leto med 12. in 16. avgustom v svojem lepem sijaju roj kresnic, ki nosi po ozvezdju, iz katerega* izvira, ime Perreidi. Ozvezdje Perreja bo opolnoči 15. avg-usta na glavnem krogu, ki si ga mislimo potegnjenega od tečajnice proti vzhodu in si- cer približno v sredini med Tečajnico in obzornikom. Tečajnica je skrajna zvezdo, ▼ o jesu Malega voca in leti precej natančno na podaljšku premico, ki gre skozi zadnji «kolegl» Velikega voza, In sicer je od mt-lejge od teh dveh. zro&d približno štiri in ptolkra* tako oddaljena kakor ti dve zvezdi med seboj. Roj Pemeidijv je znan že ođ leta 830. po Kr. Perreidi so najbogatejši roj, ki se po vrača leto za letom v enakem številu, ter traja tudi izmed vsej rojev največ noči zaporedoma. Vsa doba teh utrinkov maša šest tednov, posebno Številni pa so utrinki od 12. do 16. avgusta. Po ranj-kem italijanskem astronomu Scliiaparelliju bi moral biti roj vsako 1#8. leto posebno bogat, toda do danes manjka Se vsak dokaz za to sicer utemeljeno domnevo. Ti utrinki so silno majhna nebesna telesa, ki priletijo z ogromno hitrostjo v zemeljsko ozračje ter se tam rsttfc upora tako močno segrejejo, da zažarijo v lepi beli svetlobi. Perreidi tvorijo po vsej verjetnosti precej širok cbroč, ki obdaja Solnce, in izključeno ni, da so v ožji zvezi s kometom, ki no^i po letu odkritja številko 1862 III. Sobice. Solnce se v avgustu čim dalje bolj niža na nebu. Začetkom meseca je še 18° 13% a koncem meseca pa le še 8° 55' nad polutnikom. Temu primerno se skrajša tudi dan od 15 ur 5 minut na 13 ur 28 minut. Za opazovalca, v Trstu bo stalo Solnce najvišje na nebu 1. avgusta, ob 12. uri 11 min. in 10 sek., 15. avgusta ob 12. uri 9 min. in 28 sek. ter 31. avgusta ob 12. uri 5 min. in 27 sek. (Opazovalce v drugih večjih naselbinah naše pokrajine opozarjam na razlike v času, ki so bile navedene v «Edinosti» od 1. maja t. 1.) Luna* Prvi krajec bo 5. avgusta ob 19. uri 5 min., ščip 13. ob o. uri 37 min., zadnji krajec IS. ob 20. uri 54 min. in mlaj 28. avgusta ob 7. uri 46 min. Najnižje na nebu bo Luna 10. avgusta, in sicer 24° 14* južno od polutnika, najvišje pa 23. avg-usta, namreč 24* 18* severno od polutnika. Luna ba v apogeju, to je v največji oddaljenosti od Zemlje 3. avgusta ob 19. uri; oddaljenost bo tedaj znašala 404700 km. Najbližje Zemlji bo 15. avgusta ob 17. uri; približala se ji bo tedaj do 363850 km. Zadnji dan meseca, ob 12. uri bo zopet v apogeju in sicer takrat celo nekoliko bolj daleč od Zemlje kakor začetkom meseca, namreč 405.570 km. Planeti: Merkur, najmanjši in Solncu najbližji planet, bo v avgustu zopet viden, in sicer v jutranjih urah na vzhodnem nebu, predno vzide Solnce. Za naše oko najbolj oddaljen e*d Solnca bo 8. avgusta ob 18. uri in sicer za dobrih 19 stopinj proti zahodu. Venera doseže v tem mesecu svoj največji sijaj, in sicer 10. avgusta. Toda za naše oko se čimdalje bolj približuje Solncu tako da se bo dala le težko opazovati; proti koncu meseca zaide skoro istočasno s Solncem. Tudi Venera je kakor Merkur Solncu bližja od Zemlje. Radi tega imenujemo tudi njo in Merkurja notranja planeta. Od zunanjih planetov so s prostim očesom splošno vidni le trije: Mars, Jupiter in Satu-ren. Najbolj oddaljena, planeta. Urana in Neptuna, opazujemo Ie z boljšim daljnogledom. Mars bo v avgustu neviden. Nahaja se namreč ravno na nasprotni strani od Solnca kakor Zemlja in je torej od nje najbolj oddaljen. Iz obeh ozrokov je vsako opazovanje tega planeta v avgustu izključene*. Zato pet kraljuje na nebu skozi vso noč velikan Jnptter.Kdor razpolaga z boljšim naljnogle dom, naj po možnosti opaauje gibanje trabantov okoli njega o čemur smo pisali že zadnjikrat. Imel bo res poseben užitek. Pripomniti hočem ob tej priliki, da so iz gibanja teh pla^ netov prvič določili svetlobno hitrost, ki kakor znano je sploh največja možna, hitrost in znaša 300.000 km na sekundo. Satnron je viden v prvih urah po soIČnem zahodu. Od ostalih dveh planetov je le Uran viden, in sicer kakor rečeno le z daljnogledom. Nahajal se bo v ozvezdju Rib. Ozvezdja. Na nebo, kakršno se nam bo kazala 1. avgusta ob 23. uri, odnosno 15. avgusta ob 22. ali 30. avgusta ob 21. uri, bomo videli: v temenišču ali zenitu, to je v točki ravna nad našo glavo: Labuda in Lino; proti severu: Mali voz, Kefeja, Kasijopejo, Veliki Voz In Voznika; proti vzhodu: Andromado, Pegaza in Vodnarja; proti lugu: Delfina, OHa in ! Ofljuha, ter proti zapadu: Herakleja, Krono, Bootesa in Kačo. L 6. Tobak Med vsemi narkotičnimi sredstvi zavzemlje tobak po svotu prvo mesto. Tobak si je utrl pot v siromašno hišo, kakor v palačo bogataša. Vsak veruje, da je na-fiel v tobaku izvanređen užitek in v tej veri uživa. Ni kraja, kjer bi se ne udomačil tobak. Od ledenih poljan pa do solnčnih ravnin toplega juga je pestal tobak prebivalcem prava naslada Turki, Per-zijci in Arabci so postali tako strastni kadilci, da se lahko merijo s samimi Amerikanci. Na Kitajskem in Japonskem je poraba tobaka tako razširjena, da se je v začetku mislilo, da so v teh krajih. poznali tobak še pred odkritjem Amerike. Glasoviti prirodo-slovec Pallas je dokazoval, da so Kitajci poznali tobak tee pred odkritjem Amerike in tega mnenja je bilo tudi mnogo drugih zna*, menitlh ljudi. Toda potom natančnega proučevanja so Ie prišli- ck> tega da je dospel tobak na Kitajsko ob istem Času kakor v Evropo in da se je tudi tu izvanredno nagle širil. Kitajska, kakor tudi ostala azijska imena za tobak, dokazujejo, da je dospel iz Amerike kajti v vseh teh imenih se nahaja koren besede «petu%n» ali "tabak Edino Arabci imajo za tobak posebno ime in to je «dohan». In od teh so povzeli Srbi in Hrvati svoj «duhan». •Prava domovina tobaka je torej Amerika. Za Časa odkritja Amerike še niso v južni Ameriki^ka-dili, pač pa so ga zvečali in tlačili v nos. V severni Ameriki so ga kadili od Paname in Antilskega otočja pa do Kanade in Kalifornije. Ko je dospel Kolumb leta 1492. na otok Kubo, je našel Indijance, kateri so kadili zavito listje v podobi današnje cigare. Oviedo, kateri nam je prvi opisal tobak, pripoveduje. kako so domačini na St. Domingu vlačili dim skozi cevke v nos. Pripovedovali so, da jim to daje toploto in zdravje. Ko je dospel Kortes leta 1519. v Mek* siko, je bilo tu kajenje in noslja-nje tobaka povsem nekaj navadnega. V prastarih grobovih v Mek-siki kakor v Združenih državah so našli velike množine lepo izrezljanih pip, kar dokazuje, da je bilo kajenje v Ameriki že v prastarih časih v navadi. Divja plemena v severni kakor v južni Amerfki niso šla na vojno ne na lov brez tobaka, kajti on jim je pomagal, da so lažje prenašali, po njih mnenju, žejo in glad. Pri samem bogoslužju, pri vseh važnih svečanostih ni nikdar manjkal tobak. Neprijatelj je priponudil prižgano pipo tobaka prijatelju, s tem je izginilo neprijateljstvo med njima, kakor izgine dim iz pipe. Kaditi so pa smeli samo moški, ženskam je bilo prepovedano. Cevke, s katerimi so vlekli dim vase, so imenovala mnoga plemena «tabako», dočim so tobak nazivali z različnimi imeni. Evropejci so pa prenesli ime «tabako» na samo rastlino. Kdo je prvi prinesel tobak v Evropo, se ne ve zagotovo. Ve se pa, da so ga Evropejci pri prihodu v Ameriko prej zagledali nego krompir. Prva gotova poročila o tobaku so dospela v Evropo leta 1559. Tega leta so prinesli seme v Portugalsko. Francoski poslanik v Lisah onu, Nicot, je zasadil to seme na svojem vrtu in rastlina mu je dobro uspevala. Po njem je dobil kasneje tobak svoje znanstveno ime «Nicotiana». Ljudje so imenovali v začetku tobak «posla-niška trava», in v Lisabonu so se kar tepli za to »zdravilno rastli-no». Nicot je odposlal še isto leto tobak v Pariz z navodilom, kako se uporablja kot zdravilo. Katarina Medicejska je v svojih vrtovih sadila tobak ter je tudi sama poizkusila njegovo zdravilnost. Kako zelo so verovali v zdravilnost tobaka, nam svedoči to, da jo pa-•eški poslanik v Lisaboni, kardinal Prosper Poblicola de la Cru-ce, prinesel tobak v Rim, kjer so •za imenovali «herbe de Ia sainte eroix.» Na ta način je postal tobak kaj kmalu znan po Evropi. Zdravniki in duhovniki so sprejeli tobak v svoje vrtove, ne sluteč, kako se bodo nekega dne borili proti njemu. Za časa Klasiusa niso !5e kadili tobak, temveč so ga le sadili radi uporabe v zdravilstvu. Jemali so sveže liste in so jih sušili v senu. Iz njih so potom destilacije dobi H sok in napravili zdravilno mast. To mast so hvalili kot izvrstno zdravilo za vsakovrstne rane, kolne bolezni in oči. Pamovius piše v neki knjigi: «Ta rastlina sjori Človeku kihati, čisti mu usta in glavo, blaži zobobol, varuje pred kugo, leči rane itd. Ni Čuda, da so pričeli ljudje, vsled take pretirane hvale, uporabljati tobak na razne načine. Tako so pričeli seftigati liste in dim srkati vase, ali pa so zdrobili liste v prah in ga tlačili v nos. Ni preteklo pol stoletja, pa se je v starem svetu kadilo in nosljalo od Lisabona do Pekinga, od Irlandske do Kaplanda. V severno Evropo s ouvedli kajenje holand ski in angleški mornarji. V Angliji pripovedujejo, da so prvi kadili Drakoori mornarji, kateri so se vrnili 1. 1683. in iz Virginije. Za vladanja kraljice Elizabete jo bilo kajenje razširjeno že po celi Amaliji. Angleški pisatelj Stew (1«1) pripoveduje, da so tudi ženske pričele kaditi «to smradljivo in v nečast božjo zlorabljeno rastlino*. Za Jakoba I. so pričeli kaditi tudi dvorjaniki, a kadilo se je tudi v gledališčih in v cerkvah. Sam kralj fe bil velik nasprotnik obaku. Radi tega je izdal L 1604. naredbo, s katero se pod kaznijo zabranjuje kaditi. Kmete, kateri so kadili, je dal pretepsti, plemi- (Dalje na V. strani) Odhodi vlakov TRST — TOK 5.15 (b). 5.50 (o), 6.30 (fe), 6.45 (b), 7.40 (ob), 835 (ob), 10.50 (b), 12.30 (eb). 13.05 (b), 15.15 (b), 15.25 (ob), 17.— (b), 17.15 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.05 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). TRŽIČ — TRST 437 (ob), 6.53 (o), 8.12 (b), 9.13 (fe). 9-25 (b*l, 10.10 (ob), 10.45 (b). 11.08 (obj, 11.56 (b), 13.56 (b), 13.37 (b), 14.10 (ob*), 16-28 Jcb), 16.53 (ob), 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b), 22.12 fob), 22.52 (ob), 23.46 (b). *) do Nabrežine. TRST — BENETKE 5.15 (fe), 630 (b), 835 (b), 835 (ob), 10.50 (b), 15.05 (b), 1535 (ob), 17.— (b), 18.10 fb), 18.20 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ofe), 5.10 (ob), 6.18 (b), 8.10 (b), 9 07 (bi, 9.20 (ob). 10.57 (b). 12.08 (ob), 14.48 (b), 16.42 [b), 1835 (ob). 20.55 (b). TRST _ GORICA — VIDEM a) iz Trsta; 5.15 (ob), 530 (o), 6.45 (b), 7.40 (ob), 1230 (ob), 15.15 (b), 17.15 (b), 19.05 (o). b) i z Gorice: 7.16 (ob). 5.54 (o), 8.10 b), 9.34 (ob), 14.25 (ob), 16.43 (b), 18.58 (b). 20.59 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 [o). 6.45 (b), 930 ob), 12.15 (b), 1435 (ob), 1735 (o), 18.15 1>), 2031 (ob). b) i* Goric e: 6.— (o), 7.27 (bj, 10.20 rob), 13-09 (b), 1538 (ob), 19.05 (o), 19.— (b). 21,23 (ob). TRST — GORICA — PODBRBO a) iz Trsta; 6.10 (b), 630 (o). 1130 (ob), 17.55 (fe), 18.35 (o). b) iz Gorice: 8 (b)f 8.56 (o), 13.59 (ob), 17 (o), 19.46 (b). PODBRBO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.45 (o), 8.22 (b), 1135 (ob), 16.55 (o), 19.27 (b). b) iz Gorice: 5.— (o), 931 (b), 13.19 (ob). 18.48 (o), 21.52 (b). TRST — POSTOJNA L— (b); 5.— (o), 730 (b), 9.05 (o), do Nabrežine. od tu zveza do Št. Petra na Krasu in Roke ob 10.08 (b), 12,— (ob), 14.45 (b), 15.50 (ob), 1835 (ob), do St. Petra na Krasu in Reke, 1930 (b*), 20.20 (b**), 20.45 (b). *) Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike I. in IL razreda. **) Spolni vozovi. POST3JNA — TRST 2 (b), 435.(o). 634 (b**), 735 (b), 830 (b), 9.30 (ob), 11.20 (b), 14.20 (b), 16.25 (o), 17.37 (b, samo od Št. Petra) 18.15 (ob), 19.40 (bi, 20.25 (o) samo do Št. Petra, od tu zveza z vlakoai iz Reke ob 21.15 (ob}, **) Spalni vozovi. REKA — ST. PETER 530 (o), 9.30 (b, 1135 (m), 1530 (b), 19.05 (ob). ST. PETER — REKA 535 (m), 8.25 (ob), vozi samo od 1. aprila do 30. septembra 1927, 9.38 (o), 11.47 (b), 16.53 (ob), 21.40 (ob). TRST — BUJE — P0REČ 5._ (ob), 9.45 (m), samo do Buj, 1335 (m), 1835 (m), samo do Buj). POREČ — BUJE — TRST 5.— (m), 14.10 (m), 16.25 (m), samo do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 735 (m), 1330 (ob). 19.35 (m). AJDOVŠČINA — GORICA 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (ob). ČEDAD — KOBARID 7.55 (m), 13.13 (m), 18.42 (m). KOBARID - ČEDAD 5.50 (m). H— (m). 16.45 (m). TRST—HERPELJE—PULA 5.25 (o). 8.40 (b*), 12.25 (m, do Her-pelj, tu ob 13.58 zveza z brzovlakom), 13 (b), 15.40 (b*). 19,15 fofe). PULA — HERPELJE — TRST 430 (o). 8 (o, samo do Cerovelft, 9.25 (b*), 11.58 (b), 15.25 (b), 16-14 (o). *) Vozijo samo od 1. julija do 30. septembra. Liquidazione Fermanente TRST, Via San Lazzaro 5 PLATNO ZEFIR ... od L 1-60 PO PELIN, fin* BRISAČE . . ROBCI . . . MADAPOLAM PLATNO, laneno PLATNO za rjuhe 150 cm visoko NOGAVICE ženske NOGAVICE moške SRAJCE ienske SRAJCE noftke 7-— 2*95 —"95 2-— 6-60 4-80 1-85 W5 6-— 22-— (877) naprej UvMozlone PemniKite Pridite, da se prepričate! FERRO CHINA PIGATTi UčKAKMil ZAMETU - TRST - Via Morzlnl Mu M Mira (\ Soje (Istra) Podružnica v Trstu, Via Oatteri 10, tel. 28-47 Izkfin tstrskm vta, terana h fltitrtaeia vino h ostfaife osoLm Zeb*sdravnlk Dr. SMfflOČ B. ordinira v TRSTU felL MMBJI& ttUtfam) m 64 6-12 la od 3-7 m S™ T- NA OBROKE. Izgotovljene obleke in pomeri, dežni plašči, tkanina, sviienina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najbeljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (873} m Roma it 3, tretje nođslrapj« ■ !!* — ■■■ ii■■■i — na mm I ZDRAVNIK ! Or. FRANC GRUDEN I se je nastanil v Naferežini (na lastnem domu) . od 9. do 2. ; Na njegovo mesto v Postojno je prišel i Dr. FR. SmOliD f k! ordinira vsaki dan dopoldne « I v Postojni, popoldne pa v jj J Petru na Krasu. (842) i Bi ■ ■ HBB ■ m ■MMMnm ■ ■ HCK.9BB ^ A B NaroČi iie in llrlft „EDINOST" Prodajalno z usnjem In M&nftHnlpofreMOMml P. Refiar Zstezfiirattki ambuhitorU Trat, vi« SttefoHžane c od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznih od 10-12 Dežeiant dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. £63 Ljudske cene. Olajšano plačevanje. Mami patent za šoferje. Šola za avtomobile, motorna ko* lesa in notorne čolne. 74. tečaj začne 3. avgusta. Paisnt zajamčen. G«sa za tečaj L 166.—, za tnjce s hrane in slano- vanjam I* 250-—. Potrebne dakntnente preskrbi lo» la. Uči se v slovenskem; Italijan* skem, nemškem in ogrskem kn. Prijaviti se v drantvenih avth obrestuje tS^- po 4% večje In st.ilne vloge po dogovom. Sprejema »Dinarje" na tek. račun ?n jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačufe zavod sam. Daje posojila ua vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovora. —— Ea mrAm vmus^s u-m (*&} Ursdne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedfijah je urad 2aprt Siev. telet. 25-Č7. liri ii imm M to* Roman v treh delih Spisala V. ). Križanovska. IX ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6-—, po pošti priporočeno L 7'40. V inozemstvo L S*6© proti v naprej pošlanama znesku.«Roman je izdala Is založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trsta, Via S. France Stran 5. te oetriči In ixgnal jih je bosonoge 1« Londona. Kralj je napisal tudi zasmefaljivo knjigo (Misocapnos) proti kajenju, nosljanju in zvečanju tobaka. V knjigi piie, da je ta običaj »oduren za oko, umaran za Dos, Škodljiv za želodec, nevaren ca pljuča in pa da ta Crni smrdljivi dim zelo spominja na zadušlji-vo paro, katera se vali po peklu«. Za naobražen narod, pravi kralj v isti knjigi, ni dostojno, da sprejema običaje takih divjakov, kakor so Amerikanci. Koliko so vsi ti opomini koristili, se vidi v tem, da je 1. 1629. zložil Thorius pesem v slavo tobaka (Hymnus tabaci). Tudi po drugih deželah se je Sirilo kajenje z nepopisno brzino, vkljub temu, da »o se posvetne oblasti in duhovniki na vse mogoče načine trudili, da bi zadušili kajenje. V začetku so najbolj fiiri-:li tobak vojaki in mornarji, tem so >e pridružili dijaki. V Turčiji so uvedli kajenje evropski trgovci 1. 1&>1. Koran ne omenja tobaka, a Murat IV. si je mislil, da stori najbolje, ako zabrani kajenje. In res je zapretil kadilcem s smrtno kaznijo. V istem času se je tobak z neverjetno naglico razširil po južni Aziji, Kitajski, Japonski in Javi. V Musijo je dospel tobak že v 16. stoletju. pa so i tu zabranili kajenje, ker so se bali ognja. Tudi cerkev je nastopila proti kajenju, Češ, da tobakov dim onečaščuje in osmra-ja slike in kipe svetnikov. Leta 1634. so izdali strogo prepoved proti kajenju in kdor bi prekršil to naredbo, se mu odreže nos. Koliko nosov so odrezali radi tobaka, zgodovina ne pove. Na Švedskem so v začetku 17. stoletja le poma-lem poznali tobak, a I. 1640. je že kadila cela Švedska. V Bernu se je ustanovilo posebno sodišče proti kajenju (chambre du tabac), katero je delovalo do polovice 18. stoletja. Hujše kazni so zadele kadilce na Ogrskem in Sedmogra-škem. Kaznovali so posamezne kadilce od 300 goldinarjev dalje. Zemljišče pa, na katerem so dobili tobak, so kratkomalo zasegli. Nosljati so pričeli v Evropi najprej Portugalci in Španci. Iz Španije se je razširilo v Italijo in Nemčijo. Pripoveduje se, da je Katarina Medicejska priporočala nosljanje svojemu sinu Ludviku IX., kateri je trpel na glavobolu. V 17. stoletju šo pričeli izdelovati prve tobačnice. Na neki sliki iz one dobe vidimo, kak običaj je bilo nosljanje v tistem času. Tobak se je stresel na gornjo stran leve roke in od tu se je srkal nos. Na francoskem dvoru so darovali v znak posebne milosti inozemskim poslanikom zlate tobačnice. Leta 1G24. je razglasil papež Inocent VIII.. da zadene prokletstvo vsakega, kdor bo po cerkvah v Sevilji nosljal. Enako je storil papež Inocent XII. 1. 1690. Ali to zabrano je ukinil Benedikt XIII. 1. 1724., ker je bil sam prijatelj nosljan ja. Kakor kajenje tako je bilo v začetku tudi nosljanje razširjeno le med nv/.kfmi. Ali kmalu je po kušal tudi nežni spol dobrote nosi janja. Kako je bilo razširjeno v visokih ženskih krogih, vidimo iz pisem Elizabete Charlotte Orleanske. V nekem pismu iz 1. 1713. piše o neki svoji vnukinji: «Dekli-da ima danes 14 let. Ko je bila še dete, sem si mislila, da bo postala lepotica, a s:m se zelo motila. Dobi'a je velik nos kakor jastrebov kljun Vem dobro, od česa ie to prišlo: dej ustili so ji, da je lahko nosljala«. Najognusnejša in najbolj odurna poraba tobaka je pa zvečanje. Zelo razširjeno je zvečanje tobaka v Ameriki, dočim se v Evropi polagoma izgublja. Ta način porabe tobaka so uvedli mornarji, katerim je bilo kajenje na parnikih prepovedano radi ognja. U-o. Presi leti m. Vrnitev. - Vožnja do Trsta. - Razsvetljeni železniški voz. - Od Pr-v a čine peš do Gorice. - Zgodnja pomlad. - Razvaline moje utrdbe. Podgane. - Ujetniki. - Tatvine in druge neprilike. Kdor je med vojsko potoval, zapoje žalostno pesem o takratnih neprilikah vožnje po železnici: predvsem nisi vedel, kedaj boš mogel na pot, ako nisi bil namenjen na — fronto; nisi znal, kedaj prideš do cilja. V večjih mestih so ljudje čakali lačni in žejni, po dnevu in po noči v gneči pred blagajno, da dobijo vozni listek. In kakšna je bila ta vožnja, ko so se stlačili v vozi Po Češkem, Morav-akem in do Dunaja sem imel službeno izkaznico, a na Dunaju me je prijazni sprevodnik kratkomalo potisnil na hodnik voza, pa sem moral ostati baš pred vrati — stranišča. Naprej se nisem mogel preriti, dasi je manjkalo še dobre ;pol ure do odhoda »Toda čemu stojim v gneči, ko bi za vrati mogel udobno sedeti-«* si mislim,, pa se naselim s prtljago vred v stranišču. Ali zlomka Že v Wh N. Btadtu sem moral sprejeti v podna jem še dva trpina. Na upravičeno pritožbo občinstva nas je sprevodnik zopet spodil v ono gnečo na hodnik. To je bila strašna noč- V vozovih ni bilo luči, le tu pa tam je brlela svečka liki kresnica poleti, le tu pa tam je zažarela žepna svetiljka in je za uol minute zasijala na izmučenih, bledih obrazih. — Po zasneieni pokrajini hiti vlak proti jugu. Pogledam na uro: moj Bog, šele tri popolnoči! Kdaj mine noč in se umakne meglenemu jutru 1 Nekje pred Gradcem zažari močna svetloba, zdi se, da v v ocu gori deset električnih žarnic™ Ljudje postajajo nemirni, popraiujejo, odpirajo okna, se nagibajo ven: dva. voea našega vlaka sta v plamenih! Državna uprava je potrebovala mast za puške, topove, za vojaška vozila — »civilist« ne pride v pefttev, ako ne potuje v strelske jarke. — «Kaj bo za božjo voljo ?» poprašu-jejo. Neki šaljivec tolaži: »Nekoliko časa se bodemo vozili tako lepo na svetlem, potem se osi ugrejejo in ušibijo, goreči vozovi pa bodo po trebuhu drsali naprej, ako se še verige ne razbelijo in odtrga-jO-~» — Ljudje so kričali, drugi so preklinjali, tretji so hoteli poska-kati skozi okna v sneg. Naposled se vlak ustavi, poldrugo sto ljudi mora iz gorečih vagonov in čakati dve uri v mrazu in snegu, dokler niso pripeljali dva tovorna voza in naložili .pogorelce'. V Ljubljani je izstopilo nekoliko ljudi, pa sem mogel za silo sesti. Ko se je zdanilo, odtrgam v nahrbtniku skrivaj kos belega kruha in prigrizujem duhteče jabelko. Skrivam svoj zajtrk, da se v ubogih ljudeh poleg gladu ne zbudi Še črna zavist... Po 36 urah vožnje sem prišel iz meglenega Brna v Trst, ves obsjan od sol n ca. Pozdravljeno, zlato solnce na sinjem nebu, pozdravljena sinja Adrija! Kako sem hrepenel po tem pogledu ko v žalostnem begunstvu tam gori na severu po cele mesece nisem videl nego umazani sneg po ulicah, sivo neprodirno meglo, nikoli jasnih zvezd in meseca med njimi. Svoje skromno kosilo bi bil rad žrtvoval za eno edino uro uživanja te bajne lepote. Tam gori nam je bilo mraz v kožuhih, v Trstu pa sedijo ljudje pred kavarnami v lahkih pelerinah 1 — Na zunaj se v Trstu res ni poznalo, da stojijo na frontah milijoni ljudi drug proti drugemu ubijajoč se s kroglami, ročnimi granatami, s topovi, z gladom in mrazom; ali na sestradanih bledih obrazih, po njihovi ohlapni obleki je bilo videti, da je vojska i od njih zahtevala svoj žalostni tribut. — Na namestni-štvu sem hotel pospešiti rešitev nekaterih nujnih zadev, a dvorni svetnik Cz-k, ki živi še danes v Gorici v pokoju, mi reče ves žalosten: «Ali ne vidite, da smo lačni, da nimamo eneržije, da ne moremo delati, ko se nam megli pred očmi?« Dež. š. nadzornik Fr. M-č. me je naslednji dan spremil v »zaposloval ne tečaje goriških slov. srednjih šol' I tu pomanjkanje, revščina, glad... Zdelo se mi je, da med to ubogo mladino sedi bleda jetika, ki išče svoje žrtve.« Drugi dan sem se ob najlepšem vremenu vozil proti Gorici. Vso pot do Prvačine ni bilo videti mnogo sledov groznega požiga? strjene krvi in žalostnega pogina; panorama strahote in groze je začela v Prvačini, odkoder smo morali hoditi peš do Gorice, ker so ta kos železnice šele popravljali. To je pot., ki jo bom pomnil do konca dni. Vreme pa je bilo tako krasno, da je človek mislil, da je zima šla mimo teh krajev in da le greje in pozdravlja prva solnčna pomlad, ki hoče s trobenticami,, podleskom, z zvončki, s telohom in mačicami zakriti vse ljute rane, ki jih je vojska vsekala. Nato-vorjen z nahrbtnikom, z ročnim kovčkom, s pelerino in s kožuhom na rami som gazil v družbi prof. Rudolfa Lovrenčiča in s tridese-torico beguncev po blatni razorani cesti. Stotine in stotine sestradanih ujetnikov brska s težkimi lopatami po železniškem tiru, po kupih gramoza ob cesti; ti reveži nam ponujajo denar, svoje ure in druge dragocenosti, celo svoj — tobak za košček suhega kruha. «Zdrastvuitje, gosudar, dajtje chteba, golod, golod (glad)...» Drugi: «Signore, per carita, un pezzo di pane!«... S košaro kruha bi mogel priverižiti bogatstvo, ako bi imel poleg kruha Še — pasje srce... Crnovojnik, očividno nekje iz Gornje Avstrije doma, s puško in nasajenim bajonetom, z debelim samokresom v roki, se dere: Lavo-rari! Presto lavorariU Od griča nad cesto iz goste žične ovire prinese veter mrliški vzduh... Dve črni strašili visita med žicami; tako nesrečni in nebogljeni, da njima ie črna zemlja ni privoščila kotička v svojem objemu. — Solnce se žari nad ožganim gričevjem Sv. Marka, ogreva pusto skalovje Fajtovega hriba, St. Mihela nad Sovodnjami, upira svoje žarke v žalostne razvaline porušenih hiš... Nikjer ne vidiš in ne slišiš šegave siničke, veselega kosa, pisanega škorca, vrabca — potepenca, le jata črnih gavranov se vrača od obilnega kosila; tam za grivo se prihuljeno plazi lisica dolgorep-ka, ki je našla nekje grob mladega vojaka, le za dve pedi zasutega z rmeno opoko. Hiše so porušene, črna okna zevajo v božji dan, globoke kotanje so polne umazane gnile vode in mrhovine, zemlja je preprežena s strelskimi jarki, preorana z granatami, posuta s strelivom, ljudje pa daleč po zatohlih barakah, ali bogve kje po svetu. Oj, ti prežalostni križev pot mimo neštetih grobov, kje je tvoja zadnja postaja?! Tiho In počasi korakamo naprej proti St Petru. Zdi se mi, da smo žalostna vrsta pogrebcev, ki spremljaje revnega mrliča iz vasi. Pred Št. Petrom se poslovi gruča moških, da se poda pe bližnjicah v Vrtejbo, Renče, v Bilje. Pa se reveži morajo vrniti: ni več steze in poti preko jarke v in globokih luž. — Ves Št. Peter s cerkvijo vred je en sam velik kup žalostnih razvalin, nikjer ni videti live duše... Blizu cerkve obstoji begunec iz naše vrste in reče: •Haspuod, tole-le nekje sem imel hišo, s'huete., an velik berjač, zdej pej ne ve)m, ki so konfini mojega demftU — Mož je sedel na kamen in je bridko ihtel... Le malo nas je še bilo, ki smo korakali proti Gorici. Nikomur se nI ljubilo pojesti ono skorjo kruha, kar je nismo razdali ujetnikom, še kaditi se nam ni ljubilo. Kdor se je vozil z avtom ali po železnici po teh opustošenih krajih. ni dobil tako jasno zarisane slike v svoj spomin kot mi, ki smo hodili počasi, korak za korakom po tej samoti, koder je malo mesecev prej žela in kosila — Smrt-Predmestje S. Rocco je do tal razdejano, nekatere hiše v mestu se zdijo porabljive, ali v takih so nastanjeni razni vojaški in civilni uradi, ki so si prostore udobno opremili z našim pohištvom. Ulice so posute s strelivom In orožjem, povsod so kupi materijala navože-nega iz porušenih peslopij in tod se podijo gnusne velike podgane, ki se še pred palico ne umaknejo... Naša hiša na današnjem Trgu C. Battisti je porušena, moja utrdba, v kleti, kjer sem hotel počakati konec vojske, je popolnoma zasuta,* podstrešje je zgorelo, kar je ostalo, razpada v dežju in vetru: ona hiša na C. G. Verdi je imela na pročelju le eno veliko ,rano': gotovo je nekoliko sob ostblo ohranjenih, da bo mogoče stanovati pod svojo streho. Ali vrata so zaklenjena, obe trgovini istotako. Kdo ima ključe? Tavam po praznih ulicah, iščem prenočišča, ko sem imel pred vojsko udobno stanovanje sedmerih »ob. V Risovem hotelu dobim sobo, odložim prtljago, pojtm zalogaj in grem zopet «domov». Mračilo se je. Pred vrati najdem nekdanjega uslužbenca tvrdke M-l ter ga prašam: »Kaj delate tu?» —• «Varujem vašo hišo...* — «Odprite mi takoj!« mu velim. — »Ne boste mogli noter, ker je veža vsa založena...« — »Odprite' takoj, sicer...« — Z obotavljanjem odpre. V ogromni veži je veliko skladišče klaga: dragocene proge, dva klavirja, salonske garniture, kontrolne blagajne, kipi iz bronca, srebrni namizni postavki in bogve, kaj je še bilo v onih velikih zabojih. — »Čigavo je vse to?» ga prašam. — «Gos pod N. N. je dal z dovoljenjem magistrata prepeljati vse to.« — Razume se, da je bilo vse zlagano. — «Pa kje je ta «gospod»? — «Z avtobilom je šel v Trst, vrne se pozno nocoj.« — «Dajte mi ključ od hišnih vrati« — «KljuČev ne smem nikomur izročiti!« mi odgovori huncvet. — Grem na vojaško poveljništvo. Tam so mi rekli, da je za to kompetentna vojaška policija. Dobil pa sem dovoljenje, da smem kositi in večerjati v menzi hotela, kjer sem stanoval. Tam so dobivali uradniki in častniki, ki so bili na službenem potovanju, za nekoliko kron skromno prehrano. Na vojaški policiji dobim stražmeitra Crep-a iz Celja doma, ki je obžaloval, da njegovega predstojnika kapetana danes ni v Gorici, sam da ne more ničesar ukreniti. Obenem me je prosil, naj mu dam stanova*je v hiši, pa bo že on pazil na red. Prepričan sem ie danes, da bi bila četa sto vojakov mogla obvarovati goriške meščane za mnogo milijonov škode, ali dobro organizirane tolpe so nemoteno kradle po dnevu in po noči vse do prevrata. Pri večerji sem sedel s prijateljem polkovnikom H-om, ki je bil prišel po svojo soprogo, ki je imela priti drugo jutro. Imel je pred seboj pol steklenice Ghianti, ker v menzi ni bilo dobiti pijače, pa tudi drugje niso bile krčme še odprte. Drugi gostje so bili odfiLfc midva sva ostala In se razgovar-jala o — koncu vojske. Skozi špranje pri podbojih vrat pride grda siva podgana, za njo pa kar cela vrsta drugih. Pobirale so po podu ostanke jedi, cvilile, se grizle in teple... Podila sva jih on s sabljo, jaz s palico; nič ni pomagalo: vdala sva se in sva odšla iz — cirkusa preklicanih podgan. Drugo jutro sem bil zopet pred našo hiSo in čakal. Trije ujetniki so vezali in napeljevali žice za električno luč. Največji med njimi je bil Rus, drugi Italijan, tretji pa je bil Nemec v civilni obleki. Vsak je kričal po svoje. Radoveden prašam Italijana: «Mi dica un po*, coni e vi intendete? (Povejte mi, kako se razumete. med seboj?) — «Come c'intendiamo? Un poco con parole, un poco ccn gesti, un poco con schiaffi...« (Kako se razumemo? He, malo z besedami, malo z znamenji, malo z zaušnicami...) Prosjačil in moledoval sem po obnovitvenih uradih za pomoč: vsaj strehe naj dajo popraviti, da se ohrani ono malo, kar je vojska pustila, ker hiše so tu pa tam kazale celo pročelje, ali strehe »o bile malodane prav vse poškodovane; korci so bili liki vrabci: vsak čas je priletel eden raz streho, nazaj pa ne kot je to pri naših živža-vastih sosedih še po vojski v navadi. Pa ta prispodoba je Sepasta kot so večjidel vse take retorične jfigure, ker moram povedati, da ti-stihmal ni bilo v ceh Gorici deset vrabcev, korcev pa — največ pobitih — pa toliko in toliko več. 6 svojimi prošnjami nisem dosegel prav ničesar, vsaj jaz ne! Ali veste., kaj mi je dejal neki c. in kr. dvorni svetnik, Slovenec, ki si je domiftljeval, da dobi za svoje •občekoristno uspešno delovanje* prvi prazni ministrski stoliek na Dunaju? »Vidi se, gospod -1-, da se vam gori v bogatem Brnu ne godi slabo: izgledate zdravi in čvrsti, imat* kožuh in dobre čevlje!« Da, tako mi je povedalo njegovo Blagorodje, seve po nemško™ Jezen sem zabrusil v dvornosvetnifiki obraz: »Ali mislite, da bom v Adamovem kostimu hodil po svetu, da ganem Vade blagorodno srce in da dobim za to ponošeno — pelerino?« Dve leti pozneje sva se srečala v Trstu. Ni bil postal — minister, pa mi je dejal: aDenken Sie, man hat rnich pensioniert Und wie geht es Ihnen, lieber Freund?» Da tako mi je dejal on, jaz njemu pa — nič. Kdor je imel kaj blaga, najsibo pošteno kupljenega ali pa ukradenoga, ga je lahko prodal. Jaz sem kupil in plačal v Slamičevi mesnici pet kg lepega špeha, v Star* Čevi trgovini pa zabojček limonov, vžigalic »svečk» in 50 totkanov. Svojim znancem v Brnu sem ustregel zlasti z limoni, ker jih že dve leti niso imeli. Namestnik baron Heinold in predstojnik Černy sta dobila vsak po pet limonov in po tri škatljice vžigalic. Namestnik je naju oba povabil na čaj, kjer sem moral na dolgo In široko pripovedovati, kako je tam doli na jugu. Tudi »ten p&n Ber&-nek« je dobil nekoliko limonov, dva toškana in dve škatlji-ci čeri-nov. «Veru j te mi, gospod je dejal, «da ste mi s tem darom naredili veliko uslugo. Res je, da bi mogel brez vaših sočnih limonov dočakati konec vojske, kot sem Lonec REKORD skuha vsako hrano v manj kot 10 minutah hi opozori avtomatičnim potom, ko je jed pripravljena. Raba lonca REKORD pomeni higijeno In Ztfravle Vsled zatrepa izhlapevanja ohranijo jedila ne redilne, tonične In okrepče* valne lastnosti, tako, da donaiajo organizmu jedro k oko t osi i, ki jih Tsebu' Jejo. An ali za, ki se jc izvršila v ,Kr. višjem poljedelskem uvodu v Milanu"* ^Laboratorij za organično - analHično kemijo* po veleuč. prof. Dr. Angelo Contardl, dokazuje zadostno nošo irdilev. Vsaki dan od 16-19 eksperimenti kuhanja. t = tšfcjo se zastopniki za celo pokrajino. — Izključni zastopnik za julijsko in Reško Krajino: PRIM0 STABILIMENTO INDUSTRIALE TRIESTIN0 GISLIO POLLAK, TRST, Via H. E. lmBrtSHi 1 akoM dve leti srebal svoj čaj brez njih; ali d«- ste med razvalinami mislili na mene, je dokaz, da me imate radi, in tega vam nikeh ne pozabim. Zal mi je, da moje tovarne ne smejo tkati kot vojaiko blago, pred vojsko pa bi se vam oddolžil s kosom sukna, kot ste ga le malokdaj nosili t obleki. Ali nekaj pa boste le morali sprejeti za spomini* Drugi dan mi je poslal velik zavoj trpežnega blaga, s katerim sem naslednje leto osrečil in oblekel troje svojih delavcev, ki so bili še bolj potrebni nego sem bil jaz. To je bila obenem edina dobra kupčija, ki sem jo napravil med vojsko... Naslednjo pomlad so se jeli begunci vračati domov. Sredi julija sem predsedoval Se izpraSevalni komisiji na učiteljišču v Krome-fižu, mesec dni pozneje pa sem se poslovil od dobrih prijateljev, kar sem jih našel v Brnu in drugod. Vrnil sem se v Gorico poltre-tji mesec pred polomom nekdanje Avstrije žalostnega spomina. Kaj sem doživel po polomu, vam povem prihodnjič enkrat. -i- IMBIIBH KRONE «50 MUHU. iMh, 21-knta zlate Mi ZLATO piačuje po višjih cenah nego vsak drugi ALSSfiT POVH - urarvta Trst, Vfta Mazziol 46 STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MBS msmz FiMfic & co. z zalogo in delavnico za poprave Trst, Vin Gtasepie Vitlali s, TtL 13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, d« to » dopustile vse tehtnic« n trgovske potrebe sistema «Florenz» k mi-rosodai poskušnji g lasom matričnega pravilnika, ki je stopu v veljavo 1. januarja 1994. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvriufejo točno ln po zmernih cenah 862 Staro zlato, srebro, platin, odpadke dragocenih kovin v vsaki obliki in meri, denar izven prometa itd. se kupujejo po najvišjih cenah. Zaloga zobozdravnikih potrebščin. Prodaja dragocenih kovin za zobozdravnike. 86fl Trs!, m 6. Geieifi Stil. ■a^nAia^VMjfc u| ,1II H irJUnTffmM.jl ■■ m PilKOISi^^Bili i A. CRISmCiCH H Via Solltario 16 Gi Najboljše cene v Trstu. S Zganfe.....L 12-— I Maršala...... WO .............**20 Sirupi pO L 8-— kg, 10-■S* vina, Hkarfl is aplrlt m na Izbaro. Ibh ElTfcgr #py# Stroji za Šivanje, vezenji a i^Cv CW V W In pletenje, za dom in vsako obrtnijo. Potreb&člH« TRST, VI« Huda raccMa 3 Napeljave z motor, pogo- 74i nora. Popravila. _ ZB maKUtratom> ■ Brezplačen paatcvvezeaJ« Pred zdravljenjem Lekarna CastMi; Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob) (827) GLVKOL Po zdravljenju LJUBLJANSKA KREDITNA SANKA NMŽHICA U TRSTU CENTRALA V LJUBLJANI rnta is mm liariiv (LHLIli.- " Telefon 5-18, 22-« Mca lQ I8ZŽH8 Mm HJM.I Telefon 5—18, 22-98 S Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%%, na tekočih računih po 5%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA. Biažke, Celje, Čer-1], Kranj, Logatec. Maribor, Metković, Novi Sad. HajprikladflijSa zteza z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 97*-127t In od 147i-16 Podružnice: Novo mesto, Prevalje, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgra der, Split - Sezon»ka ekspozitura: RogaIago. Dijaki izumili nov ples. V Londonu se je vršil te dneve kongres učiteljev plesa. Kongresa se je udeležilo nad 700 učiteljev, ki so odobrili pri tej priliki neki nov ples «yale» imenovan, ki se bo plesal prihodnjo zimo. Ta ples je neka mešanica raznih drugih plesov nekaj tanga, nekaj fox-trotta, nekaj cliarlestorta itd., in bo med plesi to, kar je mineštra med jedrni. Zanimivo je, da so izumili ta ples vseučiliščniki na vseučilišču v Yale, po katerem kraju je dobil nov ples tudi svoje ime. Dognalo se je, da je ta ples produkt izvenšolske pridnosti omeji j enih dijakov. Amriški rabelj. V Bristolu je umrl dva in šestdeset let stari general Tyenu je prodajala dišave. Stalna gosta v njeni trgovini sta bila prestolonaslednik Rudolf in bivši cesar Viljem II. Od sorodnika Napoleona je dobila ▼ dar celo dragocen prstan. Pvl-Ofije je postala ljubica kralja Milana. Slikar Makart jo je ovekovečil na eni izmed svojih najlepših slik. In sedaj je bila ta Ženska s tako zanimivo preteklostjo obsojena na globo petih šilingov. Prepoved' tfknhoU ▼ MU-njssdh dzftavah. Zadnje uradne statistike glede boja proti alkoholu od 1. Julija, ki jih pravkar objavljajo ameriški listi, nikakor ne keJbft-jo, da bi imel ta bog kaj uspeha, nasprotno, aretacije radi pijančevanja in sploh radi protizakonite uporabe alkohola so se zvišale od 60 tisoč iz 1. 1926. na 80 tisoč v letošnjem letu s povprečno 140 dnevi zapora in 150 dolarji globe za vsako obsodbo. Čeprav se je zapleniio približno deset milijonov litrov alkohola, se tihotapstvo veča dan na dan in niti z najstrožjimi kaznimi ga ni mogoče več omejiti, kaj šele popolnoma odpraviti. Zakon, katerim so se prepovedale alkoholne pijače v Zedinjenih državah Severne Amerike, je doživel torej polom, kakor doslej malokak zakon. Pončnl tedaj za pse. Dobri uspeh, ki se je pokazal o priliki izpitov policijskih psov v Gradcu, je napotil merodajne činitelje do tega, da otvori jo z začetkom avgusta nov tečaj za pse. Tečaj bo vodil orožniški okrožni nadzornik in voditelj kriminalnih psovGustavDamm. Zadnji uspeh je treba tem bolj upoštevati, ker je bil doslej v celi Avstriji samo en izprašan kriminalni pes in. sicer v Dunajskem Novem mestu, kateremu sta se sedaj pridružila za graško okrožje še dva. Hotelska industrija v Zedinjenih državah. Hotelska industrija se razvija po mnenju predsednika mi-chiganskega hotelskega udruženja Mc. Manus-a z brzino br-zovlaka. V začetku leta 1926. je bilo v Zedinjenih državah 42.797 hotelov, katerim se je pridružilo v letu 1926. še 4528 novih. Med temi treba posebej omeniti hotel Stevens in Palmer House Hotel v Chicagu. Prvi ima 3000, drugi celo 5000 sc.b. Ker je treba v takem hotelu najmanj toliko služinčadi, kolikor je sob, se lahko reče, da živi v takem hotelu 10.000 ljudi. V takih hotelih imajo gostje vse udobnosti. Koncertne dvorane, gledališča* trgovine se vrste z jedilnicami in kuhinjami, ki jih vodijo posebni načelniki, ki imajo večje dohodke kakor marši kak minister v" Evropi. Hotelska industrija se je v Ameriki razvila komaj v zadnjih letih. Od leta 1913. se je število hotelov v New Yo»rku popetnajstorilo. Kar* se tiče drugih industrij, sta edino radio in letalstvo prekosila hotelsko industrijo. Radi predragega plina. V Wichiti (Kansas, Zedinjene države Sev. Amerike) je naznanila plinarna, da bo zvišala cene plinu. Povišku so se uprle gospodinje, 20.000 po številu, in sklenile, da en dan v tednu ne bodo rabile prav nič plina. Ta dan dobi družina le mrzle obede m mrzle pijače. Ženske imajo ta dan kot dan počitka, ker jim 'ni treba kuhati, čutijo se zelo razbremenjene in so uverjene, da v tem boju s plinarno zmagajo. Izkopavanje v Atenah. Velikopotezne načrte za iskopavanje v Atenah, ki jih je predložila amerikanska družba, pregleduje sedaj starinoslovski urad grške vlade. Profesor Capps je bil nabral v ta namen v Ameriki dva milijona dolarjev in zahteva enake pogoje, kakršne so dobili Nemci za izkopavanje v Olimpiji in Francozi v Delphi-ju. Če sprejme vlada pogoje, začne Capps takoj z delom in računa, da bo trajalo to delo okrog dvajset let. Vsako leto se podre kakih 15 do 20 hiš, kojih lastniki dobe zato odškodnino. Capps meni, da odkrije vso Akropolis, starodavno grško trdnjavo v Atenah in izkoplje neprecenljive starogrške umetnine in mojstrovine. Nenavadna smrt Albina Jaquemin, dvajsetletna devojka v Parizu, se je bila zaljubila v pet in dvajsetletnega romunskega medicinca Roberta Va-riana. Po treh mesecih neskaljene sreče se je pa Varian umaknil in zapustil svojo ljubico. To je dekle tako užalostilo, da je sklenila u-mreti. Nakupila je veliko količino močno dišečih rož, zaprla tesno okna in vrata v svoji sobi in drugo jutro sp Jo našli mrtvo na postelji. Vonj rož jo je bil zadušil. PetorčU V Middledriftu {Južna Afrika) je porodila urojenka pet dečkov. Peti deček in mati sta umrla Istočasno, tema sta sledila še dva pe-torčka, medtem ko sta ostala dva petorčka pri življenju in sta oba zdrava. Kongo. V Belgiji se pripravljajo ne proslavo petdesetletnice, odkar je anfleMd raziskovalec Stan-lejr odkril Kongo in polotil s tem temelj državi Kongo v Srednji Afriki. Stanley je bil sirota, do 13. leta je živel v sirotišnici, Sel neto kot mornar v Ameriko, kjer ga je trgovec Stanlejr poel-novil. Pozneje je postal Časnikar in kot tak Je šel v Afriko po naročilu «New-yorškega Heral-da» iskat misijonarja Livinsr-stone, o katerem se ni vedela že tri leta nobena vest. V resnici je Stanley tudi dobil misijonarja v Ujiji-ju ob jefzeru Tanganjika. Leta 1874. je odkril Albert - Ed-vardsko jezero in dospel dne 8. avgusta 1877. v Bomo na spodnjem Kongu. Leopold II., belgijski kralj, se je zanimal za te dežele; opremil je novo podjetje pod vodstvom L 1878., na berlinskem kongresu so vlasti priznale novo neodvisno državo Kongo, ki ji je postal 29. julija 1885. kralj Leopold II. vladar, ki je pa štiri leta pozneje sam odstopil to državo Belgiji. Kril s porotniki. V Teksasu (Zedinjene države Severne Amerike) ne smejo ženske postati porotnice. A moški porotniki se branijo izreči obsodbo nad lepo obtoženko Re-beko Bradley Rogers. Ta deklica je v minulem decembru oropala banko v Budil Pripeljala se je v avtomobilu pred banko in izjavila, da bi rada spisala kot poročevalka nekega lista daljše poročilo o mestu. Dali so ji na razpolago mdeo in pisalni stroj. Ko je nekaj minut pretipkala po stroju in so se uradniki odstranili, je prisilila ravnatelja in blagajnika z revolverjem, da sta se umaknila v stransko sobo, katero je dekle zaklenilo za njima, pobralo iz blagajne 200 funtov in izginilo. Kmalu nato je bila aretirana. Izgovarjala se je, da je bila vse to le — šala. Obtožena je ropa s pomočjo orožja in n« ta zločin je v Teksasu določena smrtna kazen. Državni pravdnik jo je sicer predlagal, toda porotniki niso hoteli sklepati in zato se je morala obravnava preložiti. Rebe-ka mora biti v resnici lepo dekle, da je omamila kar dvanajst starejših | ospodov porotnikov. Hode se jI razburjenosti. V splošnem so Amerikanke trezne in praktične ženske. Romantičnega razpoloženja ne poznajo. Toda pojavijo se od Časa do časa vendar le izjeme tega splošnega pravila. Te dneve so zaprli v neki kavarni v T o ur s-u (Francija) Rusa, ki je iteel pri sebi prepovedano orožje. V njegovi družbi se je nahajalo mlado lepo dekle elegantne zunanjosti, ki je bilo v direktnem nasprotju s svojim tovarišem, zamazanim in propalim Rusom. Bila je to Amerikanka, ki je že nekaj mesecev bivala v Franciji, ne da bi se bila zglasila na policiji in prijavila svoje bivanje. Podrobnosti o sebi ni hotela povedati. Zagrozili so ji, da jo zapro, kar jo je le razveselilo, in je izjavila, da ljubi take dogodke. Bila je dva tedna v družbi Rusa, ki ga ne pozna bliže. Ko so ji povedali, da ima Rus tudi nekaj zločinov na vesti, se je razveselila, ker ljubi take razburljive dogodke. Policija je poizvedovala in ugotovila, da ima pred sabo hčer bogate bankirske družine iz New-Yorka, da je ta zbežala od doma ker ji ugajajo razburljivi dogodki. Policija je izpustila Amerikanko, ki je bila zelo žalostna« da so ji zabranili, doživljati nadaljne razburljive dogodke. Letelo cSovjstskft lfeaees. Časopisje v Rusiji je pričelo živahno propagando za nabiranje denarnih sredstev za zgradbo, ogromnega letala, ki naj bi nosilo ime «Sovjetski Nemec*. Po vseh nemških kolonijah v sovjetski Rusiji so se pričele ustanavljati komisije za nabiranje prispevkov. Tb komisije sodelujejo sporazumno c velikim ruskim letalskim društvom aAviohim«. Vodstvo znake oaonn Tridesetletna Židinja Sonja Goldfarb je postala voditeljica u-rada ruske cenzure. Nadzorovala bo vse vesti, ki se priobčujejo v inozemstvu o Rusiji in bo pazila, da se država ne bo preveč obre-kovala. Za to službo'je pa gospodična Goldfarb jezikovno sposobna, ker govori dovršeno angleški, italijanski, francoski, nemiki in hebrejski jezik poleg ruščine in poljšSine. Zadnji dve leti je bila zaposlena pri sovjetskem konzulatu v Parizu kot tretja tajnica. Plavali h Rokavni kanal. Kakor vsako leto ob tem času, tako se tudi letos pripravljajo plaveči, da preplavajo kanil med severno Francijo in južno Anglijo. Letos namerava nič manj ko sedemnajst plavačev poskusiti svojo srečo, med temi je tudi Angležinja Hawke, ki jo pripravlja za to Burgess, druga ženska, ki je preplavala omenjeni kanal. Hawke Doskusi svoio srečo drugi teden. wš Hrani tli Omiizione Centrala v TRSTU, Via Felice Venezian 9 Podružnice: Tržič (Panzano), Milje, Koper, GOBICA* Via Gadbaldi št. 6 (prej Teatro) Cv kratkem v PULI) NEVERJETNE CENE Primerjajte cene: PLATNO - PLATNO Madapolan, konkurenčni visok 80 L 1*95 Madapolan, debel, cena L 4*— sedaj . ....... 2.90 Pelle d'uovo, angleško, prej L 7*— sedaj . . ....... 4*50 Platno za rjuhe, reklamno, visoko 150...... . „ 4£90 Platno za rjuhe, visoko 150 L 9*— sedaj . . . 5*65 Platno za rjuhe visoko 150 prej L 10 — sedaj . . . „ 6*95 Platno za družine visoko 80 prej L 4"— sedaj . . . . „ 2*80 Satin črn. visok 130 prej L 7'— sedaj......... 4'80 Satin črn, visok 130 prej L 12 — sedaj 9*90 Blago za prte, damask rožnat, visok 150 prej L 14*— sedaj „ 6*90 Partija prti čev, debelih, 50X60 prej L, 2'— sedaj . . „ -*95 Trliž za žimnice 120 . . . . „ 5*80 ZEFIR - ZEFIR direktna prodaja na račun predilnice Casfano Zefir Oxford .... L 1-50—1-90 Zefir angleški prej L 8*—sedaj L 3'80 Popelin, črtan L 12 — sedaj . „ 5'SO Velika partija brisač Brisače reklam......L 1*85 Brisače crepe, velike z robom, L 7 — sedaj.....„ 2*90 Brisače iz gobastega blaga, velike . .L 5-—, 6.—, 7-— (L 33 kg) ROBCI - ROBCI Robci, barvani, veliki L 150 sedaj.......L —-75 Robci beli, veliki, z ajourjem L 2 50 sedaj....... !•— Robci, volneni, slikani, francoski L 20 — sedaj ...... 10 — Robci, glavni, Črni L 5 — sedaj „ 2*95 Svilana pletenina vedno novi dohodi Pletenina posebne vrste, visoka 140 L 9-80 NOGAVICE (popolna konkurenca) Nogavice ženske, razne barve L 1*25 Nogavice ženske, prozorne, s šivom L 7-— sedaj . . „ Nogavice ženske.....„1*95 Nogavice ženske, najfinejše . „ 3*95 Nogavice ženske, jako prozorne „ 4*80 4*80 1*70 3-60 5*95 Nogavice, ženske, svilene ! Nogavice, ženske, šemniške, prozorne....... 9*50 Nogavice, moške, reklam . . „ —*95 Nogavice moške, razne barve w 1*20 Nogavice, moške, tiskane, fantazija ....... Nogavice moške, iz škotskega sukanca, velika izbera,. prej prej L. 7 — sedaj Nogavice moške, kockane L 12 — sedaj .... Nogavice otroške po konkurenčnih cenah Gotenice športne s stopalom- L 17' — ,, „ brez stopala „ 12*— TKANINA - TKANiNA Blago, navadno, za hlače, visoko 140......L 5*90 Platno, afrikansko, modro za delavske obleke ...... 8*90 Pl&tno, afrikansko, modro, dvojno za delavske obleke . ,, 4.90 Mušlin ali volneni voile, originalen francoski.....„ 9.90 Platno belo za jope . . . . « 5.50 6.00 8'-3S0 6-90 12*90 22-— EZDELKS - IZDELKI Srajce in spodnje hlače, ženske, vezene..... . L Srajce, delavske...... Spodnje hlače, zefir . . . , »» v • • • » Hiače, delavske...... Hlače prej L 40*— sedaj . . , Maje bombažaste bele, rujave in sive od . . . .L 4*95 naprej BAZNO - BAZNO Ovratnice reklamne, svilene L 8*— sedaj.....L 3*— Ovratnice foulard L 14*— sedaj „ 6*— Partija otroških klobučkov L 10 — sedaj.....,, 2*95 Dežniki, moški, dobre vrste . „ 9*90 Dežniki, moški, najboljše vrste „24*— Dežniki, ženski...... 13-90 „ „ najfinejši . . ,, 27'— Šerpe, svilene, velike L12'- sedaj „ 2*95 Usnjate čepic otroške L 10 - sedaj......... 4-95 Čepice delavske in mornarske, modre.....L 3*95—5*95 Slove« KORETUI BUSTO najboljša vrsta 400 yard, beli in črni, od št 24—60 s 50%> prihrankom L 1-60 sedaj ... L —-95 V Vašem interesu je,