Zbirka Delovni zvezki UMAR http://www.gov.si/umar/public/dz.php               h Delovni zvezek št. 2/2010, let. XIX Kratka vsebina: V delovnem zvezku smo želeli ugotoviti, katere slovenske obine so najbolj avtoprevozniško razvite po dodani vrednosti na prebivalca, pa tudi po poslovnem izidu, zaposlenosti, produktivnosti in obsegu voznega parka. Poudarek je bil zlasti na spremembi omenjenih kazalnikov po posameznih obinah v obdobju 2003–2008. Zgošen pregled gibanj kljunih kazalnikov te dejavnosti je dopolnjen z obsežnimi tabelami. Kljune besede: obine, avtoprevozniška dejavnost, statistini podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, gospodarske družbe, podjetniki, dodana vrednost, poslovni izid, rangiranje po kazalnikih Zbirka Delovni zvezki je namenjena objavljanju izsledkov tekoega raziskovalnega dela, analizi podatkovnih serij in predstavitvam metodologij s posameznih podroij dela urada. S tem želimo spodbuditi izmenjavo zamisli o ekonomskih in razvojnih vprašanjih, pri emer je pomembno, da se analize objavijo im hitreje, tudi e izsledki še niso dokonni. Mnenja, ugotovitve in sklepi so v celoti avtorjevi in ne izražajo nujno uradnih stališć Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Objava in povzemanje publikacije sta dovoljena delno ali v celoti z navedbo vira. Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorieva 27 1000 Ljubljana Tel.: (+386) 1 478 1012 Telefaks: (+386) 1 478 1070 E-naslov: gp.umar@gov.si Odgovorna urednica: mag. Barbara Ferk (barbara.ferk@gov.si) Delovni zvezek: Razmah avtoprevozniške dejavnosti v Sloveniji in po obinah Avtor: Jure Povšnar (jure.povsnar@gov.si) Lektoriranje: Sektor za prevajanje Generalnega sekretariata Vlade RS Lektoriranje angleškega povzetka: Terry T. Jackson Strokovna recenzentka: Ivanka Zakotnik Ljubljana, marec 2010 CIP -Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 656.1.025.4:352(497.4) POVŠNAR, Jure Razmah avtoprevozniške dejavnosti v Sloveniji in po obinah [Elektronski vir] / Jure Povšnar. -El. knjiga. -Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2010. -(Zbirka Delovni zvezki UMAR ; letn. 19, št. 2) Nain dostopa (URL): http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/p ublikacije/dz/2010/dz02-10.pdf ISBN 978-961-6031-95-0 250206976 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................................ 1 2 SLOVENSKO AVTOPREVOZNIŠTVO V ZADNJIH LETIH ........................................................................... 2 3 ZAPOSLENOST, DODANA VREDNOST IN POSLOVNI IZID V AVTOPREVOZNIŠKI DEJAVNOSTI V SLOVENIJI ....................................................................................................................................................... 4 4 RAZVITOST AVTOPREVOZNIŠTVA V SLOVENSKIH OBINAH ............................................................... 7 5 POVEZANOST RAZVITOSTI AVTOPREVOZNIŠTVA PO OBINAH Z NEKATERIMI SPREMENLJIVKAMI ..................................................................................................................................... 11 6 SPREMEMBE DODANE VREDNOSTI, ZAPOSLENOSTI IN POSLOVNEGA IZIDA AVTOPREVOZNIŠKE DEJAVNOSTI PO OBINAH MED LETOMA 2003 IN 2008 .......................................................................... 14 7 POGLED NAPREJ ...................................................................................................................................... 25 8 SKLEP......................................................................................................................................................... 27 i Kazalo slik Slika 1: Sprememba obsega cestnega blagovnega prometa (merjeno v tonskih kilometrih) v državah EU v obdobju 2003–2008.......... 3 Slika 2: Obseg cestnih prevozov blaga (merjeno v tonskih kilometrih) na prebivalca v državah EU v letih 2003 in 2008 ........................ 3 Slika 3: Gibanje zaposlenosti v gospodarskih družbah in pri podjetnikih v dejavnosti cestnega blagovnega prometa v Sloveniji v obdobju 2003–2008................................................................................................................................................................................... 4 Slika 4: Gibanje dodane vrednosti v gospodarskih družbah in pri podjetnikih v dejavnosti cestnega blagovnega prometa v Sloveniji v obdobju 2003–2008................................................................................................................................................................................... 5 Slika 5: Gibanje poslovnega izida v gospodarskih družbah in pri podjetnikih* v dejavnosti cestnega blagovnega prometa v Sloveniji v obdobju 2003–2008................................................................................................................................................................................... 6 Slika 6: Prikaz razvitosti avtoprevozniške dejavnosti v letu 2008 na karti slovenskih obin ...................................................................... 9 Slika 7: Dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine, v EUR, in dodana vrednost vseh dejavnosti v obini na prebivalca obine, v EUR, v letu 2008 .................................................................................................................................................... 11 Slika 8: Dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine, v EUR, in delež prihodkov od prodaje na tujih trgih v vseh prihodkih od prodaje, v %, v letu 2008 .................................................................................................................................................... 12 Slika 9: Dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine, v EUR, v letu 2008 in dolžina pomembnejših cest v obini, v kilometrih, v letu 2007........................................................................................................................................................................... 12 Slika 10: Dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine, v EUR, v letu 2008 in število prebivalcev obine na km2 v letu 2007.................................................................................................................................................................................................. 13 Slika 11: Relativni indeks rasti zaposlenosti v avtoprevozniški dejavnosti (Slovenija = 100) v obdobju 2003–2008 in stopnja registrirane brezposelnosti v letu 2003....................................................................................................................................................................... 13 Slika 12: Zgornja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca najbolj izboljšala ...................................................................................................................................................................................... 15 Slika 13: Spodnja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca najbolj zmanjšala ..................................................................................................................................................................................... 16 Slika 14: Zgornja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 zaposlenost v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca najbolj izboljšala.................................................................................................................................................................................................. 17 Slika 15: Spodnja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 zaposlenost v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca najbolj zmanjšala................................................................................................................................................................................................. 18 Slika 16: Zgornja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 poslovni izid v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca najbolj izboljšal.................................................................................................................................................................................................... 19 Slika 17: Spodnja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 poslovni izid v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca najbolj poslabšal.................................................................................................................................................................................................. 21 Slika 18: Dekompozicija neto istega dobika obraunskega obdobja avtoprevozniških gospodarskih družb ....................................... 25 Slika 19: Sprememba povprenih cen* dizelskega goriva z vsemi davki v letu 2009 glede na povprene cene v obdobju 2005–2008 v državah EU.............................................................................................................................................................................................. 26 Kazalo tabel Tabela 1: Razvitost avtoprevozniške dejavnosti v 193 slovenskih obinah v letu 2008 ............................................................................ 8 Tabela 2: Rangirani kazalniki za avtoprevozniško dejavnost po 193 slovenskih obinah ....................................................................... 22 ii Povzetek Slovenska avtoprevozniška dejavnost se je v zadnjih nekaj letih do leta 2008 mono okrepila, še posebej s poveanjem mednarodnih prevozov. Obseg opravljenih prevozov blaga domaih avtoprevoznikov na prebivalca, ki je bil še leta 2003 povpreen, je v naslednjih letih postal skoraj najvišji med državami EU. Zaposlenost in dodana vrednost sta se bolj poveali v prevoznih podjetjih kot pri samostojnih prevoznikih. Glede na naravne danosti, razvitost cestnega omrežja in splošno gospodarsko razvitost je avtoprevozništvo v slovenskih obinah zelo razlino razvito, a hkrati dovolj enakomerno razporejeno po Sloveniji. Bolj skoncentrirano je na doloenih obmojih, in sicer iz Ljubljane proti Dolenjski, v slovenjgraškem koncu, ob avtocesti na Gorenjsko, v južnih obinah med Italijo in Hrvaško, v smeri Nove Gorice ter jugovzhodno od Maribora. Po dodani vrednosti na prebivalca so najbolj avtoprevozniške obine Trebnje, Šempeter -Vrtojba in Mozirje, najveji prirast tega kazalnika v obdobju 2003–2008 pa je bil v obinah renšovci, Trebnje in Ivanna Gorica. Poslabšan poslovni izid v avtoprevozniški dejavnosti v Sloveniji v letu 2008 je bil še v veji meri posledica višjih cen goriva ter optimistinega investiranja pred krizo, medtem ko bo svetovna kriza poslabšala kazalnike za leto 2009. Ocenjujemo, da so najveje težave v letu 2009 imeli avtoprevozniki v obinah, v katerih so že leto prej v tej dejavnosti izkazali veliko izgubo (npr. Komenda, Podlehnik, od vejih obin pa Trebnje, Ilirska Bistrica) ter v obinah, v katerih je bila zaradi krize v težavah kakšna pomembna dejavnost, na katero je bilo avtoprevozništvo vezano (npr. v obinah Slovenj Gradec, Murska Sobota). Summary Slovenian road freight transport has increased sharply in recent years, at most reflected increasing international transport. The volume of road freight transport of domestic carriers per capita, while average in 2003, increased to one of the highest among EU countries in 2008. Employment and value added improved more in companies than in private independent carriers. Road freight transport activity in Slovenian communities has developed very differently according to natural conditions, accessibility of road network and economic development in general, but it is steel fairly evenly allocated across Slovenia. It is more concentrated in certain areas like on the way from Ljubljana to Dolenjska, in the Slovenj Gradec region, around the Gorenjska highway, in southern communities between Italy and Croatia, in the direction of Nova Gorica and southeast of Maribor. By value added per capita, the most developed truck driving communities are Trebnje, Šempeter -Vrtojba and Mozirje while the highest rise of this indicator in the period of 2003 to 2008 recorded in the communities of renšovci, Trebnje and Ivanna Gorica. In 2008, deteriorating business results in road freight transport was merely a consequence of higher fuel prices and optimistic pre-crises investing; the global crises worsened the situation in 2009. We estimate that in 2009, the greatest difficulties were experienced by truck drivers in communities where this activity had already recorded major losses in 2008 (e.g. Komenda, Podlehnik, from larger communities Trebnje, Ilirska Bistrica etc.) and in communities where some important economic activity to which road freight transport activity was closely connected was in trouble because of the crises (e.g. Slovenj Gradec, Murska Sobota etc.). iii 1 UVOD Dejavnost cestnega blagovnega prometa oziroma avtoprevozniška dejavnost sodi med pomembnejše v gospodarstvu, saj njena veja razvitost omogoa dobro in pravoasno preskrbljenost gospodarstva z materialnimi dobrinami in tako tudi spodbuja hitrejši razvoj ostalih gospodarskih panog. Z već kot 22 tisoć zaposlenimi, vkljuno s podjetniki prevozniki, je avtoprevozništvo tudi velika dejavnost, kjer so v letu 2008 ustvarili 22 % dodane vrednosti dejavnosti prometa, skladišenja in zvez in 1,7 % dodane vrednosti vsega slovenskega gospodarstva. Avtoprevozništvo ima tudi svojo okoljsko komponento, ki je dokaj negativna, saj gre za nain prevoza, ki precej obremenjuje okolje. Vendar delovni zvezek tega vidika ne obravnava, pozornost pa bolj posvea regionalni razvitosti omenjene dejavnosti in njeni prostorski porazdeljenosti po slovenskih obinah. Prvo poglavje opiše hiter razvoj avtoprevozniške dejavnosti v Sloveniji v zadnjih nekaj letih, tudi v primerjavi z drugimi državami EU. V drugem poglavju je razvoj dejavnosti v Sloveniji v obdobju 2003–2008 predstavljen s kazalniki zaposlenosti, dodane vrednosti in poslovnega izida, tako avtoprevozniških družb kot podjetnikov posameznikov. V tretjem poglavju ugotavljamo, katere so avtoprevozniško najrazvitejše obine in jih pokažemo na karti Slovenije. V nadaljevanju predstavimo povezanost razvitosti avtoprevozništva v obinah z nekaterimi spremenljivkami, kot so splošna razvitost obine, razvitost cestnega omrežja v obini, itd. Osrednji del delovnega zvezka zajema grafini prikaz zgornje desetine obin, kjer sta se zaposlenost in dodana vrednost (na prebivalca) v omenjenem petletnem obdobju najbolj poveala, poslovni izid pa najbolj izboljšal in na drugi strani prikaz spodnje desetine obin, kjer so se ti kazalci najbolj poslabšali. Posebej pomembna se zdi na koncu še tabela, kjer so predstavljene prav vse obine s pripadajoimi rangi oziroma uvrstitvami po posameznih kazalcih, kar bralcu omogoa še poglobljenejšo analizo avtoprevozništva v doloeni obini. 1 2 SLOVENSKO AVTOPREVOZNIŠTVO V ZADNJIH LETIH Od leta 2003 do leta 2008 je bila rast cestnega blagovnega prometa1 v Sloveniji zelo visoka tako glede na rast v drugih državah EU kakor tudi v primerjavi s splošno gospodarsko rastjo (rastjo BDP) in »konkurennimi« prevozi po železnici. Merjeno z obsegom cestnih blagovnih prevozov na prebivalca, se je Slovenija v zadnjih petih letih povzpela med države EU z najrazvitejšim avtoprevozništvom. K temu je veliko pripomogel vstop Slovenije v EU, ki je omogoil boljše in administrativno manj naporne povezave med nekaterimi trgi. Slovenija in njeni avtoprevozniki so veje poslovne pretoke lahko izkoristili tudi zaradi odline lega na križišu V. in X. vseevropskega prometnega koridorja, ob vstopu v EU pa se nam je kot majhni državici uspelo dogovoriti tudi o možnosti takojšnjega opravljanja kabotaže v starih lanicah EU.2 Gotovo so hiter razvoj domaega avtoprevozniškega sektorja spodbujale v primerjavi z drugimi državami EU v tistem asu še razmeroma nizke cene dizelskega goriva in nizke cestnine za tovorna vozila za uporabo avtocest v Sloveniji. V EU-27 je povprena cena dizelskega goriva v obdobju 2005–2008 znašala 1069 EUR/1000 litrov, v Sloveniji pa 995 EUR/1000 litrov.3 Slovenska cena je bila nižja od evropske za 6,9 %, kar pa ob majhni variabilnosti cen dizla med državami EU-27 ni malo. Nižjo ceno od naše so imeli le še v baltiških državah, Luksemburgu, na Malti in Cipru ter v Španiji. V obdobju 2003–2008 se je v EU-27 obseg blagovnih prevozov s tovornjaki in po železnici približno enako poviševal. Prevozi s tovornjaki so se okrepili za 15,0 %, prevozi po železnici pa za 14,7 %. V Sloveniji se je obseg železniških blagovnih prevozov prav tako povišal za podoben odstotek, za 16,6 %, bistveno bolj, kar za 131,0 % pa se je poveal obseg cestnih blagovnih prevozov. Pri tem je bila rast domaih cestnih blagovnih prevozov v notranjem prometu4 z 32,1 % zmerna, prevozi v mednarodnem prometu pa so se povišali kar za 170,1 % (pri tem prevozi po tujini in kabotaža za kar 563,6 %, prevozi, ko je blago odpeljano iz Slovenije za 107,9 % in prevozi, ko je blago pripeljano v Slovenijo za 93,6 %). Zaradi hitrejše rasti cestnih prevozov blaga od železniških se je delež cestnega blagovnega prometa v skupnem cestnem in železniškem povišal s 70,0 % v letu 2003 na 82,2 % v letu 2008 in je v tem asu tudi presegel povpreje EU-27. Za primerjavo povejmo še, da se je bruto domai proizvod v EU-27 v tem obdobju poveal za 11,8 %, slovenski pa za 27,4 %. Rast obsega prevozov blaga slovenskih avtoprevoznikov je bila v omenjenem petletnem obdobju najvišja med vsemi državami EU-27, visoke stopnje rasti obsega prevozov pa so dosegli še v nekaterih vzhodnoevropskih novopristopnicah k EU ter v Griji in na Portugalskem (gl. sliko 1). Po tako intenzivni rasti cestnih blagovnih prevozov se je Slovenija po razvitosti avtoprevozniške dejavnosti uvrstila prav pri vrhu držav EU-27. Već tonskih kilometrov na prebivalca kot v Sloveniji so v letu 2008 prevozili le še v Luksemburgu registrirani avtoprevozniki. Tu gre po nekaterih informacijah tudi za davne ugodnosti pri registraciji in tako ta majhna država, umešena med velikima Nemijo in Francijo, pritegne tudi veliko tujcev (zato tako visoke številke prevozov na prebivalca). V Sloveniji registrirani avtoprevozniki so v letu 2003 prevozili po 3528 tonskih kilometrov na prebivalca, kar je bilo nekje na povpreju držav EU-27 (oziroma le za 4,5% ve), pet let pozneje, to je v letu 2008, pa so jih prevozili že 8045. To je pomenilo, da je bil obseg 1 Domaa in evropska statistika spremlja obseg cestnega blagovnega prometa, tj. dejavnosti prevozov blaga s tovornjaki ali tudi avtoprevozniške dejavnosti, po državah, tako da izmeri obseg prevozov v posamezni državi registriranih tovornih vozil ne glede na to, ali opravljajo prevoze doma ali v drugih državah. Najustreznejša je meritev v tonskih kilometrih, ki upošteva tudi razdaljo, na kateri se doloena koliina blaga prepelje. 2 Kabotaža je opravljanje prevoza blaga v neki drugi državi (naloženo in razloženo v drugi državi). Druge novopristopnice v nekajletnem prehodnem obdobju kabotaže v starih lanicah niso smele opravljati. 3 Povpreje tedenskih podatkov Oil Bulletin (2009); podatki za Bolgarijo in Romunijo, ki so vkljueni v izraun povpreja EU, veljajo za leto 2008. 4 Podatki SURS; prevozi med dvema krajema v Sloveniji. 2 V tonskih km/prebivalca V% 60 40 20 0 -20 -40 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 Vir podatkov: Eurostat; lastni preraun. Slika 2: Obseg cestnih prevozov blaga (merjeno v tonskih kilometrih) na prebivalca v državah EU v letih 2003 in 2008 9.000 21555 Leto 2008 Leto 2003 Vir podatkov: Eurostat; lastni preraun. 3 Slovenija cestnih blagovnih prevozov na prebivalca v Sloveniji že za 111,4 % višji od povpreja držav EU-27 (gl. sliko 2). V veini držav se je sicer obseg prevozov s tovornjaki na prebivalca okrepil in le v nekaterih državah, kot so Belgija, Avstrija in Danska, se je znižal. Slika 1: Sprememba obsega cestnega blagovnega prometa (merjeno v tonskih kilometrih) v državah EU v obdobju 2003–2008 140 120 100 80 Luksemburg Madžarska Estonija Slovenija Litva Finska Latvija Litva Estonija Latvija Slovaška Poljska Slovaška Španija Grija Portugalska Nizozemska eška Španija Švedska Nemija Poljska Švedska Nemija EU27 Bolgarija Avstrija Irska Irska EU27 eška Portugalska Luksemburg Belgija Italija Madžarska Zdr. kraljestvo Danska Nizozemska Francija Francija Italija Romunija Zdr.… Finska Romunija Ciper Grija Avstrija Bolgarija Danska Ciper Belgija 3 ZAPOSLENOST, DODANA VREDNOST IN POSLOVNI IZID V AVTOPREVOZNIŠKI DEJAVNOSTI V SLOVENIJI Za celovito razumevanje rastoe vloge in pomena avtoprevozniške dejavnosti v Sloveniji v nadaljevanju prikazujemo gibanja osnovnih makroekonomskih kategorij (dodana vrednost, zaposlenost, poslovni rezultat), ki so bila realizirana v omenjenem storitvenem sektorju. Pri prikazu in analizi gibanj teh kategorij smo izhajali iz podatkov AJPES o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Podatki AJPES so bili zbrani in obdelani na podlagi letnih poroil o poslovanju, ki jih tej agenciji vsako leto pošiljajo družbe in podjetniki. Naša analiza je zajela obdobje od leta 2003 do 2008 s poudarkom na spremembi med obema letoma. Podatkom za gospodarske družbe so pridruženi tudi podatki za zadruge, pri samostojnih podjetnikih pa upoštevamo male, srednje in velike podjetnike (poenostavljeno v nadaljevanju govorimo le o družbah oziroma podjetjih in podjetnikih). Pri številu zaposlenih smo upoštevali zaposlene pri družbah in zaposlene pri podjetnikih, prav tako pa tudi same podjetnike. Pri sumiranju izkazanih poslovnih rezultatov smo se sooili s problemom, da pri družbah izkazani neto isti dobiek obraunskega obdobja ni primerljiv z neto podjetnikovim dohodkom, ki je izkazan pri podjetnikih. Neto podjetnikov dohodek namreć vsebuje poleg dobika tudi nagrado podjetniku za njegovo poslovno udejstvovanje. Da bi podjetnikov dohodek naredili vsaj približno primerljiv in tako seštevljiv z neto istim dobikom družb, smo uporabili prilagoditev, ki se uradno sicer ne uporablja. Predpostavili smo, da lahko podjetniku pripišemo plao v višini stroškov dela na zaposlenega v podjetjih iz iste dejavnosti. Pri ugotavljanju skupnega poslovnega izida družb in podjetnikov smo torej sešteli neto isti dobiek družb in podjetnikov dohodek, ki pa smo ga predhodno zmanjšali za nagrado za opravljeno delo podjetnika5. Pri interpretaciji skupnih poslovnih rezultatov družb in podjetnikov je potrebno upoštevati, da je omenjena prilagoditev s katero smo iz poslovnega rezultata poskušali izloiti vse stroške dela dokaj robustna6. Slika 3: Gibanje zaposlenosti v gospodarskih družbah in pri podjetnikih v dejavnosti cestnega blagovnega prometa v Sloveniji v obdobju 2003–2008 Število 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Zaposleni v GD Podjetniki in pri njih zaposleni Vir podatkov: AJPES; lastni preraun. 5 Zmnožek števila podjetnikov in povprenih stroškov dela na zaposlenega pri družbah iz iste dejavnosti. 6 Prilagoditev predpostavlja enake delovne obremenitve in iz njih izhajajoe nagrade za opravljeno delo tako samozaposlenih kot zaposlenih. Omenjena predpostavka ni vedno realistina. Predpostavka je v celoti nerealistina v skrajnem primeru, ko se je podjetnik, v celoti poplaal z uporabo razlinih dovoljenih raunovodskih tehnik, ki skušajo kar najbolj zmanjšati izdatke za davek na dobiek. 4 Rast števila vseh zaposlenih je v obdobju 2003–2008 v avtoprevozništvu znašala 34,6 % ali skoraj trikrat toliko kot v gospodarstvu (11,8 %). Delež vseh zaposlenih v avtoprevozniški dejavnosti, ki jih je bilo v letu 2008 22364, je znašal 3,5 % zaposlenih v vseh dejavnostih. Medtem ko so podjetniki in pri njih zaposleni v letu 2008 v vseh dejavnostih skupaj pomenili 20,3 % vseh zaposlenih (podjetnikov, pri njih zaposlenih in zaposlenih pri družbah), je bil delež v avtoprevozniški dejavnosti nadpolovien, 53,4 %. Toda v avtoprevozniški dejavnosti se ta delež zadnja leta znižuje, ker se hitro poveuje zaposlenost v podjetjih, med letoma 2003 in 2008 za 80,4 % (gl. sliko 3). V vseh dejavnostih gospodarstva se je zaposlenost v podjetjih poveala le za 10,7 %. Medtem ko se je število podjetnikov v gospodarstvu povealo za 25,9%, se je v avtoprevozništvu znižalo za 14,2 %. Število zaposlenih pri podjetnikih v avtoprevozništvu pa je s 36,3 % raslo hitreje kot v gospodarstvu (7,0 %). Dodana vrednost, ustvarjena v dejavnosti cestnega blagovnega prometa, je v obdobju 2003–2008 nominalno narašala pri družbah in podjetnikih, eprav precej bolj pri družbah (za 113,6 % v primerjavi s 50,4 % pri podjetnikih; gl. sliko 4). Delež družb v celotni ustvarjeni dodani vrednosti avtoprevozniške dejavnosti se je s 44,2 % v letu 2003 povišal na 52,9 % v letu 2008. Družbe so v gospodarstvu v vsem obdobju ustvarile već kot 90 % dodane vrednosti in podjetniki manj od desetine. Skupna dodana vrednost v avtoprevozništvu se je v omenjenem obdobju nominalno poveala za 78,4 %, v vseh dejavnostih gospodarstva pa za 48,2 % in v gospodarstvu je bila rast dodane vrednosti pri družbah in pri podjetnikih tudi bolj izenaena. Dodana vrednost je v letu 2008 v avtoprevozniški dejavnosti znašala 548,5 mio EUR ali 2,8 % dodane vrednosti družb in podjetnikov vseh dejavnosti gospodarstva. Slika 4: Gibanje dodane vrednosti v gospodarskih družbah in pri podjetnikih v dejavnosti cestnega blagovnega prometa v Sloveniji v obdobju 2003–2008 V mio EUR 350 300 250 200 150 100 50 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Dodana vrednost podjetij Dodana vrednost podjetnikov Vir podatkov: AJPES; lastni preraun. Ugotovili smo torej, da sta deleža zaposlenosti in dodane vrednosti podjetnikov v primerjavi z ustreznima deležema družb v avtoprevozniški dejavnosti še vedno visoka glede na celotno gospodarstvo, vendar se vztrajno znižujeta. To je verjetno tudi posledica sprememb zakonodaje v letu 2006, ki je prinesla već ugodnosti družbam. Medtem ko samostojni podjetnik za obveznosti jami z vsem svojim premoženjem, družbe jamijo le z ustanovnim kapitalom, pa tudi dobiek samostojnega podjetnika je obdaven po progresivni dohodninski stopnji, medtem ko je dobiek gospodarske družbe obdaven po enotni dohodninski stopnji. 5 Zbirni izrauni poslovnega rezultata7 kažejo, da so tako podjetniki v avtoprevozniški dejavnosti kot tudi v vseh dejavnostih skupaj vsa leta obdobja 2003–2008 poslovali z (neto) izgubo (gl. sliko 5). Ta se je v letu 2008 glede na leto 2003 poveala za približno dve tretjini (v avtoprevozništvu malo manj, v vseh dejavnostih pa malo bolj). Medtem ko se je pri podjetjih celotnega gospodarstva neto isti dobiek po nekajletnem obdobju rasti v letu 2008 malo već kot prepolovil in dosegel 1661,5 mio EUR, pa so v avtoprevozništvu že imeli neto isto izgubo v višini 6,0 mio EUR. Združeni poslovni izid družb in podjetnikov za celotno gospodarstvo je bil v letu 2003 pozitiven, v višini 792,3 mio EUR, v letu 2008 pa je bil za 16,3 % nižji in je dosegel 662,8 mio EUR. V avtoprevozniški dejavnosti pa je skupni poslovni izid podjetij in podjetnikov že v letu 2003 pomenil izgubo v višini 5,4 mio EUR, ki se je v letu 2008 povišala na 42,5 mio EUR. Slika 5: Gibanje poslovnega izida v gospodarskih družbah in pri podjetnikih* v dejavnosti cestnega blagovnega prometa v Sloveniji v obdobju 2003–2008 Vmio EUR 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Neto isti dobiek družb Oišen rezultat podjetnikov Rezultat prevoznikov skupaj Vir podatkov: AJPES; lastni preraun. Opomba: *Neto podjetnikov dohodek smo zmanjšali za povprene stroške dela na zaposlenega, ki jih dosegajo avtoprevozniške družbe. 7 Omenili smo že, da smo zaradi primerljivosti poslovnega izida podjetij in podjetnikov prilagodili podjetnikov dohodek in iz njega izloili podjetniku pripisano (prisojeno) plao v višini stroškov dela na zaposlenega pri podjetjih iz iste dejavnosti. Glede na to, da metoda ni uradna, je treba tako dobljene zbirne rezultate poslovanja vzeti s pridržkom. 6 4 RAZVITOST AVTOPREVOZNIŠTVA V SLOVENSKIH OBINAH Visoka rast cestnega blagovnega prometa v Sloveniji v zadnjih nekaj letih je bila dobra motivacija, da pogledamo, kako se je razmah avtoprevozništva kazal na ravni slovenskih obin. Osnovni kazalnik za razvitost avtoprevozništva v obini je obseg ustvarjene dodane vrednosti avtoprevozniške dejavnosti v obini. Ker pa so obine razlino velike in razlino razvite, je seveda priakovati, da bo v veji in razvitejši obini tudi obseg ustvarjene dodane vrednosti avtoprevozniške dejavnosti veji. Ena od možnosti, kako prikazati in ustrezneje primerjati razvitost avtoprevozništva po obinah, je bila, da bi primerjali deleže dodane vrednosti avtoprevozniške dejavnosti v ustvarjeni dodani vrednosti vseh dejavnosti v obini. Vendar podatki AJPES, ki jih uporabljamo in zajemajo gospodarske družbe (in zadruge) ter samostojne podjetnike posameznike, ne vkljuujejo kmetijske dejavnosti. To bi bilo lahko problematino na primer pri nekaterih manjših obinah, ki so bolj kmetijsko usmerjene in imajo tudi razvit avtoprevozniški sektor. Pri takih obinah bi bil obseg prevozniške dejavnosti precenjen. Kot kazalnik razvitosti avtoprevozništva smo zato upoštevali dodano vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine.8 Ker pa se zdi z narodnogospodarskega vidika vseeno pomembnejše, e ima razvito prevozništvo velika obina kot pa majhna, smo sestavili še mešani kazalnik absolutne dodane vrednosti in relativne dodane vrednosti (tj. na prebivalca) in ga prikazali kot rang. Po priakovanju je bila v letu 2008 po ustvarjeni dodani vrednosti v avtoprevozniški dejavnosti z 68,6 mio EUR na prvem mestu ljubljanska obina (12,5 % slovenske), sledita pa ji obini Koper (26,5 mio EUR) in Trebnje (25,2 mio EUR). Po ustvarjeni dodani vrednosti na prebivalca je na prvem mestu s 1280 EUR na prebivalca obina Trebnje, sledita pa ji obini Šempeter -Vrtojba (1167 EUR na prebivalca) in Mozirje (1036 EUR na prebivalca). e upoštevamo kombinirani kazalec dodane vrednosti in dodane vrednosti na prebivalca so najbolj avtoprevozniške obine Trebnje, Ivanna Gorica in Šempeter -Vrtojba (gl. tabelo 1). Na karti slovenskih obin (gl. sliko 6 na str. 12) vidimo, da se intenzivnost avtoprevozniške dejavnosti bolj koncentrira le na doloenih obmojih Slovenije. Eno takih leži jugovzhodno od ljubljanske obine v smeri Dolenjske in zajema obine Trebnje, Ivanna Gorica, Grosuplje, Šmartno pri Litiji in Škofljica. Teh pet obin je v letu 2008 skupaj ustvarilo 57,5 mio EUR dodane vrednosti v avtoprevozniški dejavnosti ali već kot desetino slovenske. Prevozništvo je pomembna dejavnost tudi v treh jugozahodnih obinah Hrpelje -Kozina, Ilirska Bistrica in Koper/Capodistria, kjer so s prevozi s tovornjaki skupaj ustvarili 38,8 mio EUR dodane vrednosti. Naslednje pomembnejše prevozniško obmoje leži v bližini meje med Koroško in Savinjsko regijo ter vkljuuje obine Mozirje, Zree, Slovenj Gradec, Ljubno, Nazarje in Vojnik. Te obine so skupaj ustvarile 29,4 mio EUR dodane vrednosti. Avtoprevozniška dejavnost je mono razvita tudi na poti od osrednje Slovenije proti Gorici, predvsem v obinah Šempeter -Vrtojba, Vipava, Logatec in Ajdovšina (skupaj 25,7 mio EUR dodane vrednosti). Peto tako pomembno prevozniško obmoje poteka severno in severozahodno od ljubljanske obine ob avtocesti na Gorenjsko. Tu po moni avtoprevozniški dejavnosti prednjaijo obine Vodice, Dol pri Ljubljani, Naklo, Šenur, Komenda, Trzin in Cerklje na Gorenjskem (skupaj so v avtoprevozništvu ustvarili 25,2 mio EUR dodane vrednosti). Na koncu bi omenili še eno, sicer bolj nehomogeno avtoprevozniško obmoje, ki zajema obine jugovzhodno od mariborske. To so obine Podlehnik, Rae -Fram, Kidrievo, Gorišnica, Rogaška Slatina, Hajdina in Lenart ter pomurski renšovci, ki so s cestnimi prevozi blaga skupaj ustvarile 27,7 mio EUR dodane vrednosti. 8 eprav tudi tak kazalnik ni absolutno najboljši, saj so nekatere obine lahko demografsko izpraznjene ali pa zelo gosto poseljene in tako kazalnik dejansko bolj izraža demografsko sliko obine kot pa samo razvitost prevozništva. 7 Tabela 1: Razvitost avtoprevozniške dejavnosti v 193 slovenskih obinah v letu 2008 R.* Do/Pr Dod R.* Do/Pr Dod R.* Do/Pr Dod 1 Trebnje 1280 25,2 SLOVENIJA 269 548,5 112 Gornja Radgona 112 1,4 3 Šempeter -Vrtojba 1167 7,5 109 Veržej 268 0,4 107 Zagorje ob Savi 112 1,9 5 Mozirje 1036 6,7 51 rnomelj 264 3,9 106 Trbovlje 109 1,9 2 Ivanna Gorica 913 13,6 91 Komen 262 0,9 137 Velike Laše 107 0,4 16 renšovci 902 3,9 82 Prebold 259 1,2 142 Rogašovci 105 0,4 15 Vodice 898 3,9 30 Ljubljana 253 68,6 110 Ormož 105 1,8 10 Dol pri Ljubljani 877 4,5 78 Radenci 253 1,3 105 Jesenice 105 2,3 12 Naklo 809 4,2 37 Celje 249 12,5 139 Oplotnica 102 0,4 23 Hrpelje -Kozina 747 3,1 96 Šmartno ob Paki 245 0,8 141 Semi102 0,4 11 Zree 709 4,7 41 Škofja Loka 245 5,5 135 Radlje ob Dravi 101 0,6 4 Slovenj Gradec 693 11,8 44 Žalec 238 5,1 134 Šentjernej 99 0,7 19 Vipava 666 3,6 81 Pivka 236 1,4 98 Velenje 99 3,4 9 Šenur 657 5,4 68 Hoe -Slivnica 233 2,5 147 Dolenjske Toplice 94 0,3 8 Ilirska Bistrica 652 9,2 66 Sežana 232 2,9 153 Gornji Petrovci 91 0,2 7 Grosuplje 628 11,6 100 Lovrenc na Pohorju 231 0,7 146 Majšperk 90 0,4 55 Podlehnik 611 1,2 85 Duplek 224 1,5 160 Bistrica ob Sotli 88 0,1 33 Šmartno pri Litiji 585 3,1 43 Krško 222 6,4 152 Preddvor 87 0,3 26 Rae -Fram 548 3,6 84 Mengeš 221 1,6 145 Žiri 82 0,4 24 Kidrievo 536 3,6 57 Vrhnika 211 4,0 149 Žirovnica 82 0,4 32 Gorišnica 535 3,3 39 Maribor 202 22,5 161 Sodražica 81 0,2 6 Koper/Capodistria 514 26,5 45 Nova Gorica 201 7,4 156 Sveti Jurij 81 0,2 38 Komenda 513 2,6 101 Štore 200 0,9 131 Laško 79 1,1 18 Ribnica 506 4,7 122 Lue 199 0,3 164 Vitanje 78 0,2 13 Logatec 503 6,3 102 Tišina 196 0,8 128 Trži76 1,2 56 Ljubno 498 1,3 42 Kranj 195 10,6 165 Podvelka 75 0,2 49 Trzin 487 1,8 88 Šentilj 193 1,6 151 Kungota 75 0,4 25 Škofljica 485 4,0 118 Dobrna 186 0,4 157 Mežica 74 0,3 17 Rogaška Slatina 482 5,4 95 Dobrova -Polhov Gradec 181 1,3 167 Kuzma 73 0,1 58 Nazarje 479 1,3 61 Brežice 180 4,4 159 Loška dolina 70 0,3 27 Metlika 475 4,0 132 Žetale 179 0,3 166 Bovec 68 0,2 53 Hajdina 442 1,7 99 Železniki 178 1,2 158 Kobarid 66 0,3 14 Ajdovšina 437 8,3 71 Šentjur 178 3,4 155 Cerkno 65 0,3 36 Vojnik 429 3,6 76 Koevje 177 3,0 143 Bled 64 0,7 21 Lenart 424 5,0 117 Dornava 174 0,5 136 Piran/Pirano 62 1,1 40 Cerklje na Gorenjskem 414 2,8 79 Slovenske Konjice 171 2,5 148 Beltinci 59 0,5 35 Šmarje pri Jelšah 389 3,9 75 Radovljica 170 3,2 171 Odranci 56 0,1 52 Lukovica 387 2,1 121 Vransko 169 0,4 168 Muta 56 0,2 48 Miklavž na Dravskem polju 384 2,4 60 Slovenska Bistrica 169 5,2 173 Dobrovnik/Dobronak 55 0,1 29 Idrija 375 4,5 111 Mislinja 169 0,8 163 Moravske Toplice 52 0,3 31 Tolmin 375 4,5 93 Cerknica 166 1,8 150 Hrastnik 50 0,5 63 Starše 375 1,5 104 Prevalje 165 1,1 174 Tabor 49 0,1 34 Lendava/Lendva 361 4,1 115 Divaa 165 0,7 162 Ruše 45 0,3 86 Bloke 356 0,6 90 Litija 162 2,4 172 Turniše 44 0,2 50 Pesnica 353 2,7 124 Mirna Pe160 0,5 169 Brda 41 0,2 74 Horjul 352 1,0 87 Sevnica 160 2,8 179 Osilnica 40 0,0 47 Šoštanj 346 3,0 92 Medvode 156 2,3 170 Bohinj 39 0,2 22 Ptuj 340 8,1 130 Gornji Grad 149 0,4 177 Sveta Ana 37 0,1 65 Žužemberk 335 1,6 73 Kamnik 140 4,0 176 Vuzenica 32 0,1 72 Kozje 332 1,1 69 Domžale 139 4,6 178 Destrnik 31 0,1 28 Murska Sobota 328 6,5 116 Polzela 134 0,8 181 Razkrižje 25 0,0 64 Miren -Kostanjevica 327 1,6 120 Kranjska Gora 134 0,7 180 Grad 25 0,1 20 Novo mesto 327 14,1 114 Gorenja vas -Poljane 130 0,9 182 Cankova 24 0,0 46 Brezovica 327 3,4 126 Radee 129 0,6 175 Kanal 21 0,1 67 Morave 323 1,6 97 Postojna 129 2,0 184 Velika Polana 9 0,0 62 Ig 318 2,0 127 Borovnica 128 0,5 183 rna na Koroškem 5 0,0 77 Škocjan 316 1,0 123 Videm 127 0,7 185 Juršinci 2 0,0 119 Hodoš/Hodos 306 0,1 140 Benedikt 126 0,3 186 Ribnica na Pohorju 0 0,0 83 Rogatec 300 1,0 108 Ravne na Koroškem 125 1,5 187 Šalovci 0 0,0 70 Braslove 296 1,6 144 Cerkvenjak 124 0,3 188 Kobilje 0 0,0 94 Loški Potok 293 0,6 133 Markovci 119 0,5 190 Zavr0 0,0 80 Križevci 287 1,0 129 Selnica ob Dravi 118 0,5 189 Jezersko 0 0,0 59 Dravograd 286 2,6 125 Puconci 118 0,7 192 Sv.Andraž v Slov.goricah 0 0,0 54 Ljutomer 282 3,4 138 Podetrtek 118 0,4 191 Trnovska vas 0 0,0 113 Dobje 280 0,3 103 Izola/Isola 118 1,9 193 Solava -5 0,0 89 Dobrepolje 272 1,0 154 Kostel 113 0,1 Vir podatkov: AJPES; lastni preraun. Opombe: Do/Pr – dodana vrednost na prebivalca, v EUR; Dod – dodana vrednost, v mio EUR; R.* – rang po kombinirani absolutni in relativni (na prebivalca) dodani vrednosti (50 : 50); obine obarvane s sivo barvo – zgornja desetina obin po kombiniranem rangu. 8 Slika 6: Prikaz razvitosti avtoprevozniške dejavnosti v letu 2008 na karti slovenskih obin 33 obin, ki smo jih nekako razvrstili v šest bolj ali manj zaokroženih slovenskih obmoij, na katerih je avtoprevozniška dejavnost najrazvitejša (po kazalniku dodane vrednosti na prebivalca), je v letu 2008 skupaj ustvarilo 204,3 mio EUR dodane vrednosti iz omenjene dejavnosti ali 37,2 % vse slovenske. Seštejemo lahko še dodano vrednost iz avtoprevozniške dejavnosti petih slovenskih obin, kjer – merjeno na prebivalca – ta 9 dejavnost ni zelo razvita, kljub temu pa je bila ustvarjena dodana vrednost avtoprevozništva v vsaki od teh obin višja od 10 mio EUR. Te obine so Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Celje in Kranj, skupaj pa so ustvarile 128,3 mio EUR avtoprevozniške dodane vrednosti, kar je 23,4 % vse slovenske. Skupaj je teh 38 oziroma 20 % slovenskih obin ustvarilo već kot 60 % vse slovenske dodane vrednosti iz avtoprevozniške dejavnosti. Spodnjih 96 oziroma spodnja polovica obin po kazalniku dodane vrednosti avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca pa je ustvarila iz te dejavnosti le 73,4 mio EUR ali samo 13,4 % vse slovenske dodane vrednosti te dejavnosti. 10 5 POVEZANOST RAZVITOSTI AVTOPREVOZNIŠTVA PO OBINAH Z NEKATERIMI SPREMENLJIVKAMI Velikost dejavnosti cestnih blagovnih prevozov v obini bi lahko bila povezana z razvitostjo obine, obsegom (avto)cestne infrastrukture v obini, gostoto poselitve obine, izvozno naravnanostjo obine, stopnjo brezposelnosti v obini, koncentracijo industrijskih dejavnosti ali pa gradbeno dejavnostjo v obini, obstojem in razvitostjo industrijskih, poslovnih in obrtnih con v obini, bližino pomembnih mejnih prehodov, razpoložljivostjo ustreznih parkirnih površin itd. Povezanost obsega avtoprevozništva z nekaterimi omenjenimi kategorijami, za katere so bili na voljo podatki, smo posamino preizkusili slikovno, z razsevnim diagramom (gl. slike 7–11), ter z izraunom korelacijskega koeficienta, ki kaže moć in smer povezave. Priakovati je, da bo v obini, v kateri so dobro razvite vse dejavnosti, razvita tudi dejavnost avtoprevozništva, kar se deloma potrdi tudi z našo enostavno regresijsko analizo. Smer povezave je ustrezna, moć povezave pa ni zelo velika, saj je korelacijski koeficient le 0,29 (gl. sliko 7). Slika 7: Dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine, v EUR, in dodana vrednost vseh dejavnosti v obini na prebivalca obine, v EUR, v letu 2008 Trzin Naklo Nazarje Ljubljana Zree Novo mesto Kidrievo Šempeter-Vrtojba Velenje Kranj Idrija Slovenj Gradec Hrpelje-Kozina Trebnje Dol pri Ljubljani Mozirje 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 Razvitost prevozništva R=0,29 0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 Razvitost obine Vir podatkov: AJPES; SURS; lastni preraun. Glede na to, da po podatkih SURS že okoli pet šestin cestnih prevozov blaga (merjeno v tonskih kilometrih) v Sloveniji registrirani avtoprevozniki opravijo v mednarodnem prometu, bi sklepali, da bo avtoprevozništvo razvitejše v bolj izvozno usmerjenih obinah (gl. sliko 8), vendar enostavna regresija ne pokaže tu nobene povezave. Nekoliko boljša je spet povezanost med razvitostjo avtoprevozniške dejavnosti in razvitostjo cestnega omrežja v obini. Smer povezave je pozitivna in korelacijski koeficient 0,25, kar je zmerno in ne veliko (slika 9). Prav tako razvitost avtoprevozništva ne pokaže kakšne zaznavne povezanosti z gostoto poseljenosti prebivalstva (slika 10). Z nekoliko naivno predpostavko, da za avtoprevozniško dejavnost ni potrebna zelo visoka stopnja izobrazbe in se zato ponuja kot odrešilna dejavnost za obine z visoko brezposelnostjo, smo preizkusili še možno povezanost s to spremenljivko. Toda tudi tukaj nismo mogli odkriti monejše povezave (gl. sliko 11). 11 Slika 8: Dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine, v EUR, in delež prihodkov od prodaje na tujih trgih v vseh prihodkih od prodaje, v %, v letu 2008 1400 Razvitost prevozništva 1200 1000 800 600 400 200 0 Naklo Šempeter-Vrtojba Koper/ Capodistria Šoštanj Laško Hrpelje-Kozina Trebnje Ivanna Gorica Mozirje Vipava Vodice Šmartno pri Litiji Šmartno ob Paki 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 R=-0,06 Izvozna usmerjenost Vir podatkov: AJPES; SURS; lastni preraun. Slika 9: Dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine, v EUR, v letu 2008 in dolžina pomembnejših cest v obini, v kilometrih, v letu 2007 1400 Razvitost prevozništva 1200 1000 800 600 400 200 0 Naklo Ljubljana Zree Novo mesto Šempeter-Vrtojba Koper/Capodistria Krško Kanal Sevnica Hrpelje-Kozina Tolmin Trebnje Postojna Logatec Ivanna Gorica Dravograd Ilirska Bistrica Mozirje 0 10 20 30 40 50 60 70 80 R=0,25 Dolžina AC, HC in glavnihcest Vir podatkov: AJPES; SURS; lastni preraun. 12 Slika 10: Dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine, v EUR, v letu 2008 in število prebivalcev obine na km2 v letu 2007 1400 Razvitost prevozništva 1200 1000 800 600 400 200 0 Šempeter-Vrtojba Slovenj Gradec Grosuplje Hrpelje-Kozina Trebnje Cerkvenjak Dol pri Ljubljani Šenur Kranjska Gora Mozirje Moravske Toplice Oplotnica Lukovica Osilnica renšovci Cankova 0 200 400 600 800 1000 1200 R=-0,02 Gostota prebivalstva Vir podatkov: AJPES; SURS; lastni preraun. Slika 11: Relativni indeks rasti zaposlenosti v avtoprevozniški dejavnosti (Slovenija = 100) v obdobju 2003–2008 in stopnja registrirane brezposelnosti v letu 2003 400 Rast zaposlenosti v prevozništvu 2008/2003 350 300 250 200 150 100 50 0 Mežica Semi Šenur Podlehnik Pesnica renšovci Cankova Benedikt Mirna Pe Cerkvenjak Zavr Rogašovci Turniše Trnovska vas Kuzma Grad R=0,08 0 5 10 15 20 25 30 35 Stopnja brezposelnosti Vir podatkov: AJPES; SURS; lastni preraun. Naša regresijska analiza je pravzaprav pokazala, da razvitost avtoprevozništva v obini z nobeno od preizkušenih pojasnjevalnih spremenljivk ni zelo mono posamino povezana. Domnevamo, da je glavni razlog za to velika razdrobljenost in atomiziranost slovenskih obin. Po eni strani to pomeni, da je lahko velik sluajni dejavnik, da se v neki obini neka dejavnost razvije. Po drugi strani pa iz tega sledi, da bi bilo treba pojasnjevalne spremenljivke ''izboljšati''. Da je tako ''izboljšanje'' v praksi težko dosei, zgovorno ilustrira primer obine Mozirje, ki je tretja najrazvitejša avtoprevozniška obina v Sloveniji. Skozi to obino ne poteka ne avtocesta, ne hitra cesta in niti ne glavna cesta. Središe te obine je nekaj manj kot deset kilometrov oddaljeno od štajerske avtoceste, kar pa sodeć po podatkih ne pomeni kake veje primerjalne slabosti glede na obine, skozi katere pomembnejša cestna povezava neposredno poteka. 13 6 SPREMEMBE DODANE VREDNOSTI, ZAPOSLENOSTI IN POSLOVNEGA IZIDA AVTOPREVOZNIŠKE DEJAVNOSTI PO OBINAH MED LETOMA 2003 IN 2008 V 4. poglavju smo prikazali, kako razvito je bilo avtoprevozništvo po slovenskih obinah v letu 2008 po kazalniku ustvarjene dodane vrednosti in dodane vrednosti na prebivalca obine. Na tem mestu dodajamo še podatke o številu zaposlenih in poslovnem izidu avtoprevozništva po obinah, predvsem pa bomo pokazali, v katerih obinah so se ti kazalniki v obdobju 2003–2008 najbolj poveali (izboljšali) in v katerih so se najbolj zmanjšali (poslabšali) . Spremembo dodane vrednosti avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine med letoma 2003 in 2008 smo raje kot v odstotku izmerili kot absolutno razliko v EUR na prebivalca. S tem smo se hoteli izogniti izpostavljanju majhnih obin, v katerih so spremembe lahko velike, a zaradi absolutne velikosti pojava narodnogospodarsko niso tako pomembne. Spodnji, temnejši deli stolpcev na sliki 12, ki so razvršeni po velikosti po obinah, pomenijo poveanje dodane vrednosti avtoprevozništva na prebivalca obine v obdobju 2003–2008, zgornji svetlejši deli stolpcev pomenijo dodano vrednost na prebivalca v letu 2003, celoten stolpec pa pomeni dodano vrednost na prebivalca v letu 2008. Širine stolpcev kažejo število prebivalcev v obini, plošina stolpca, to je zmnožek dodane vrednosti na prebivalca in števila prebivalcev, pa pomeni ustvarjeno dodano vrednost avtoprevozništva v posamezni obini. Najbolj med vsemi slovenskimi obinami se je dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine med letoma 2003 in 2008 poveala v obini renšovci, in sicer za 707 EUR na prebivalca, kazalnik pa se je od leta 2003 do leta 2008 poveal za već kot štiriinpolkrat. V letu 2003 je bila ta obina torej prevozniško še precej manj razvita (podobno trzinska obina). Obina Šempeter -Vrtojba, ki je bila v letu 2003 avtoprevozniško najrazvitejša obina, je primat v letu 2008 morala prepustiti obini Trebnje, sama pa je zdrsnila na drugo mesto. V prvi devetnajsterici obin, ki so v obravnavanem obdobju najbolj poveale razvitost avtoprevozništva, so tri, Koper/Capodistria, Trebnje in Ivanna Gorica, tudi po absolutnem obsegu avtoprevozništva med najvejimi (celotno avtoprevozniško dodano vrednost so poveale za 16,6 mio EUR, 14,1 mio EUR in 9,1 mio EUR). V letu 2008 so se na novo med prvo desetino obin po razvitosti avtoprevozništva uvrstile obine renšovci, Šenur, Podlehnik, Rae -Fram in Kidrievo, v najrazvitejši devetnajsterici pa sta se mono naprej pomaknili obini Ivanna Gorica in Vipava. Družbo najrazvitejših avtoprevozniških obin so zapustile obine Brezovica, Komenda, Logatec, Pesnica in Miren -Kostanjevica, mesti znotraj najrazvitejših pa sta poslabšali obini Slovenj Gradec in Ilirska Bistrica. Slika 13 prikazuje spodnjo desetino obin, v kateri se je dodana vrednost prevozništva na prebivalca najbolj zmanjšala. Zmanjšanja so seveda precej manjša, kot so bila zgoraj navedena poveanja, saj se je dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti vendarle v veini obin poveala. Najbolj med vsemi slovenskimi obinami, za 121 EUR na prebivalca, se je od leta 2003 do leta 2008 znižala prevozniška dodana vrednost na prebivalca v obini Mislinja, precej pa je v razvoju avtoprevozništva nazadovala tudi obina Brezovica. V absolutnem znesku ustvarjene dodane vrednosti avtoprevozniške dejavnosti je najbolj, za 879 tisoć EUR, nazadovala obina Slovenj Gradec, ki je tako izgubila visoko drugo mesto po razvitosti avtoprevozništva iz leta 2003, v letu 2008 pa vseeno zaseda še vedno visoko enajsto mesto. Med obinami, ki so po številu prebivalcev primerljive z obino Slovenj Gradec, se je prevozniška dodana vrednost podobno zmanjšala v obinah Laško, Koevje, Izola in Postojna. Medtem ko se je v obdobju 2003–2008 med avtoprevozniško najpomembnejšimi obinami, na primer v obini Ivanna Gorica, avtoprevozniška dodana vrednost poveala s 4,5 mio EUR na 13,6 mio EUR (+ 200,9 %), v 14 78+0! $ a obini Koper/Capodistria z 9,9 mio EUR na 26,5 mio EUR (+ 167,8 %) in v obini Trebnje z 11,2 mio EUR na 25,2 mio EUR (+ 126,0 %), se je v obini Slovenj Gradec avtoprevozniška dodana vrednost zmanjšala z 12,7 mio EUR na 11,8 mio EUR (– 6,9 %). Slika 12: Zgornja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca najbolj izboljšala                                    %) )2..! #$.  (  2.)) )2..! # ) 3  9 : 578+ 9:578+ 9:578+ .$! $$.            ! "#$ %$! &$ '  ()$*# ) +,#-$. /! 01!)2.  +34 5 & 6)06)2 /)  5!. 3 .  !).#;<=(7->$2.!  ? 15 Slika 13: Spodnja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca najbolj zmanjšala 78+0! $                            3 .278+ 3.278+ 3 .2 78+ 'A)) )2..! # ) 3  %) )2..! #$.  .$! $$.  @2. -.$ +)$%  $#($ (2. '  %$2#!$  2#2 $02$ @* / /,. &# -.<) A-$?,? -$ ) (). .# -$B2$ @  2$  !).#;<=(7->$2.!  ? Podobno kot dodana vrednost se je v obdobju 2003–2008 tudi zaposlenost v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca (slika 14) najbolj poveala v obini renšovci, in sicer za 24 zaposlenih na 1000 prebivalcev. To je pomenilo za 104 zaposlene već kot leta 2003. Med avtoprevozniško najpomembnejšimi obinami se je število zaposlenih (podobno kot pri dodani vrednosti) najbolj, za 534, povealo v obini Koper/Capodistria (s 636 na 1170), v obini Trebnje za 331 (s 497 na 828) in v obini Ivanna Gorica za 208 (z 237 na 445). 16 Slika 14: Zgornja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 zaposlenost v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca najbolj izboljšala Na 1000 prebivalcev 40 30 20 10 4310194519717336825151926600148684986438468355142884996419268511250672193266510 +208 zaposlenih +331 zaposlenih Zaposlenost avtoprevoznikov v letu 2003 Prirast zaposlenosti avtoprevoznikov v obdobju 2003-2008 Število prebivalcev obine v letu 2008 +534zaposlenih renšovciPodlehnikTrebnjeHodoš/HodosŠenurNakloZree Ivanna GoricaKomendaVodiceCerklje na Gorenj. Koper/CapodistriaMetlikaMozirjeLjubnoRogaška SlatinaKidrievoRibnicaRae -Fram Vir podatkov: AJPES; lastni preraun Obina Šempeter -Vrtojba je bila kljub skromnejšemu prirastu zaposlenih med letoma 2003 in 2008 v obeh letih obina z najveć zaposlenimi v avtoprevozniški dejavnosti (v letu 2008 48 na 1000 prebivalcev). V zgornji desetini obin po zaposlenosti v prevozniški dejavnosti na prebivalca je bilo med omenjenima letoma kar nekaj sprememb. Tja so se na novo uvrstile obine renšovci, Podlehnik, Šenur, Koper/Capodistria, Ljubno, Ribnica in Metlika, izpadle pa so obine Dobje, Nazarje, Logatec, Brezovica, Lendava/Lendva, Morave in Tolmin. Medtem ko sta v prvi devetnajsterici zelo napredovali obini Ivanna Gorica in Zree, je najbolj nazadovala obina Ilirska Bistrica. 17 Slika 15: Spodnja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 zaposlenost v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca najbolj zmanjšala Na 1000 prebivalcev 20 10 0 147720015149281269146461110366514231211212743320114641423555344189623159210054552 Bistrica ob SotlMurska SobotaIzola/IsolaTrnovska vasPostojnaBledŠentjernejOsilnicaTolminSveti Andraž… PodetrtekLogatecIlirska BistricaSolavaKungotaBrezovicaLueDobjeMorave Znižanje zaposlenosti avtoprevoznikov v obdobju 2003-2008 Število prebivalcev obine v letu 2008 -50 zaposlenih-35 zaposlenih -34 zaposlenih Zaposlenost avtoprevoznikov v letu 2003 Vir podatkov: AJPES; lastni preraun. Ilirska Bistrica, ki se je po zaposlenosti v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca v letu 2003 uvršala na visoko drugo mesto, je v letu 2008 zdrsnila na enajsto. Število zaposlenih v avtoprevozništvu se je v tej obini znižalo za 50 (s 416 na 366). Najbolj, za 8 zaposlenih v avtoprevozništvu na 1000 prebivalcev (za 35 zaposlenih v prevozništvu absolutno), so znižali prevozniško zaposlenost v Moravah (gl. sliko 15). Za poslovni izid smo rekli, da ga jemljemo s pridržkom, saj smo podjetnikom od dohodka odšteli ''pripisano jim plao'' v višini stroškov dela na zaposlenega v prevozniških družbah. 18 Slika 16: Zgornja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 poslovni izid v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca najbolj izboljšal V EUR/prebivalca 50 25 0 -25 -50 -75 13134843112509914662125955468828226658499196996202212931594187200753164310681 +601 tiso EUR +748 tisoEUR Število prebivalcev obine v letu 2008 Izboljšanje poslovnega rezultata od leta 2003 do leta 2008 +614 tisoEUR VeržejMoraveRogaška SlatinaDobjePreboldLogatecVipavaŠkofljicaNazarjeMetlikaMurska SobotaIgDobrnaLovrenc na Poh. Hrpelje -KozinaCankovaLukovica renšovciKostel Vir podatkov: AJPES; lastni preraun. 19 Najveje izboljšanje poslovnega izida avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca so v obdobju 2003–2008 dosegli v obini Veržej (slika 16). Tu se je izid izboljšal za skoraj 80 EUR na prebivalca (od izgube v višini 23 EUR do dobika 57 EUR). Skoraj toliko, za 73 EUR na prebivalca, so bolje poslovali v avtoprevozniški dejavnosti v obini Morave, kjer smo videli, da so med vsemi obinami najbolj znižali število zaposlenih na prebivalca. Racionalizacija pri številu zaposlenih je verjetno pripomogla k izboljšanemu poslovanju. Po absolutnih zneskih so avtoprevozniki najbolj izboljšali poslovanje v obinah Rogaška Slatina (tretja po izboljšanju izida na prebivalca), Logatec in Murska Sobota (za 748 tisoć EUR, 614 tisoć EUR in za 601 tisoć EUR). V obini Rogaška Slatina je avtoprevozniška dejavnost kljub velikemu izboljšanju tudi v letu 2008 še poslovala z manjšo izgubo, v obini Logatec že pozitivno, v obini Murska Sobota pa že s primernim dobikom. Obine Morave, Veržej in Škofljica so bile v letu 2008 prve tri obine po dobiku avtoprevozništva na prebivalca. Po absolutni velikosti dobika iz avtoprevozništva v letu 2008 so bile najuspešnejše obine Murska Sobota, Škofljica, Slovenj Gradec in Morave (z dobiki 459 tisoć EUR, 427 tisoć EUR, 384 tisoć EUR in 286 tisoć EUR). Ker se je v Sloveniji uspešnost poslovanja avtoprevozništva v letu 2008 glede na leto 2003 precej poslabšala, je tudi poslabšanje avtoprevozniških poslovnih izidov po obinah dosti veje od izboljšanja, ki smo ga predstavili zgoraj. Poslovni izid prevozniške dejavnosti se je med omenjenima letoma najbolj poslabšal (gl. sliko 17) v obini Komenda, in sicer za 382 EUR na prebivalca, v obini Slovenj Gradec za 333 EUR na prebivalca in od najpomembnejših avtoprevozniških obinah še v obini Trebnje za 170 EUR na prebivalca (gl. graf spodaj). V obini Komenda so absolutno avtoprevozniški poslovni izid poslabšali za 1,904 mio EUR, bolj pa samo še v obinah Koper/Capodistria, Trebnje, Ljubljana in Slovenj Gradec (za 2,005 mio EUR, 3,358 mio EUR, 3,732 mio EUR in 5,677 mio EUR). Obina Slovenj Gradec, ki je bila v letu 2003 s 356 EUR avtoprevozniškega dobika na prebivalca (absolutno 6,061 mio EUR dobika) še daleć najuspešnejša avtoprevozniška obina, je v letu 2008 v tej dejavnosti ustvarila le še skromnih 23 EUR dobika na prebivalca. To pa je kljub temu zadošalo, da se je po tem kazalniku obdržala na visokem dvanajstem mestu med vsemi obinami. Med obinami, ki so v obravnavanem obdobju tudi mono poslabšale poslovni izid, a vseeno ostale v zgornji desetini obin po avtoprevozniškem dobiku na prebivalca, so še obine Mozirje, Šmartno pri Litiji in Grosuplje. Med pomembnejšimi avtoprevozniškimi obinami z najvejo izgubo iz avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca v letu 2008 najdemo še že omenjeno obino Trebnje (– 100 EUR na prebivalca in – 1,962 mio EUR absolutno) ter obini Ilirska Bistrica (– 86 EUR na prebivalca in – 1,219 mio EUR absolutno) in Koper/Capodistria (– 78 EUR na prebivalca in – 3,997 mio EUR absolutno). V nadaljevanju smo zaradi boljše preglednosti in im popolnejše informacije glede razvitosti avtoprevozniške dejavnosti v posameznih obinah te prikazali v skupni tabeli, v kateri smo jih razvrstili po velikosti, to je po številu prebivalcev, in rangirali po posameznih kazalnikih. Z zeleno barvo poudarimo, da je obina po doloenem kazalniku uvršena visoko, z rdeo pa, da zelo nizko. Seveda je z narodnogospodarskega vidika pomembnejše, e se po relativnih kazalnikih (na prebivalca) visoko uvrša velika obina, in manj pomembno, e je visoko uvršena majhna obina. e gremo po velikosti po obinah, so pri velikih avtoprevozniško najpomembnejše obine Koper/Capodistria, Trebnje, Slovenj Gradec, pri majhnih obinah pa Ljubno, Nazarje in Podlehnik. Poleg kazalnikov dodane vrednosti, zaposlenosti in poslovnega izida (vse na prebivalca) smo dodali še kazalnike produktivnosti (dodane vrednosti na zaposlenega). 20 Slika 17: Spodnja desetina obin, v katerih se je v obdobju 2003–2008 poslovni izid v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca najbolj poslabšal V EUR/prebivalca 300 200 100 0 100 200 300 6835150215172528467813553645148951840375326419336376651921971747771945170324986 Cerklje na Gorenj. MedvodeDol pri LjubljaniŠmartno pri LitijiPrevaljeKriževciŠempeter -VrtojbaMiren -KostanjevicaGrosupljePesnicaMozirjeHodoš/HodosHajdinaNakloTrebnjeMislinjaPodlehnikSlovenj GradecKomenda Število prebivalcev v obini Vir podatkov: AJPES; lastni preraun. -5,677 mio EUR -3,358mioEUR -1,904 mio EUR Poslabšanje poslovnega rezultata od leta 2003 do leta 2008 21 Tabela 2: Rangirani kazalniki za avtoprevozniško dejavnost po 193 slovenskih obinah 1113141618192022232425303137382008 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 Pr Do Do Do/Pr Do/Pr Do/Pr Za/Pr Za/Pr Za/Pr Re/Pr Re/Pr Re/Pr Do/Za Do/Za Do/Za To/tPr To/tPr To/tPr Ljubljana 1 1 68 70 65 91 76 67 85 110 118 48 59 99 37 43 60 Maribor 4 3 124 84 57 134 102 53 72 70 85 82 54 49 47 42 39 Kranj 10 8 104 89 71 116 104 72 61 62 86 57 64 82 87 86 99 Koper/Capodistria 2 2 47 21 14 30 15 12 184 188 159 98 89 77 12 12 22 Celje 7 7 80 72 59 80 62 47 88 97 106 90 105 105 24 16 16 Novo mesto 5 6 67 52 35 98 66 42 23 45 135 33 23 62 45 45 52 Nova Gorica 15 17 77 85 96 77 69 63 147 164 147 84 142 147 26 53 133 Velenje 48 184 100 141 171 140 157 151 154 60 24 10 40 155 126 120 95 Domžale 28 57 91 113 145 85 120 174 96 88 83 104 94 81 46 68 137 Slovenska Bistrica 23 18 113 102 87 93 92 85 169 134 79 148 135 89 99 90 78 Krško 18 45 58 81 115 57 84 145 125 56 36 61 80 109 58 77 131 Kamnik 38 44 114 112 114 112 124 130 76 87 100 102 88 72 119 121 112 Brežice 32 21 117 93 74 100 97 83 148 63 30 140 107 60 95 100 117 Ptuj 13 9 74 47 31 78 47 25 175 136 71 76 77 83 51 40 32 Škofja Loka 20 50 50 74 109 69 59 52 22 138 171 24 113 175 42 63 141 Jesenice 68 81 122 136 143 138 135 101 66 131 140 53 125 161 163 160 129 Žalec 24 14 109 75 52 104 58 34 110 181 170 119 120 106 76 49 27 Trebnje 3 4 3 1 2 3 2 3 8 190 189 22 18 66 5 4 5 Murska Sobota 17 23 43 50 64 32 64 176 86 11 11 83 27 29 68 72 91 Vrhnika 36 43 76 83 90 82 103 135 68 103 121 70 39 46 77 80 103 Šentjur 50 69 71 96 135 51 77 160 180 165 124 135 147 117 48 57 80 Ajdovšina 12 11 30 32 33 46 31 27 44 166 168 29 70 135 15 18 30 Radovljica 52 61 87 100 111 115 117 112 47 102 134 34 52 108 125 126 119 Grosuplje 9 10 9 15 42 20 25 51 5 18 183 4 6 134 13 21 43 Trbovlje 72 54 155 132 97 166 161 107 48 23 40 60 10 22 162 159 130 Sevnica 59 73 83 109 134 68 94 126 178 149 94 118 145 131 84 82 90 Piran/Pirano 101 89 157 163 146 156 166 155 133 64 43 155 93 40 116 118 110 Zagorje ob Savi 73 77 126 131 136 114 146 167 141 66 37 138 71 37 130 136 152 Ormož 76 151 106 135 160 107 137 170 57 117 137 100 117 120 104 139 183 Slovenj Gradec 8 193 2 11 188 13 16 39 1 12 192 1 16 188 30 22 20 Koevje 56 189 46 97 184 63 106 171 42 130 148 19 85 170 115 110 83 Izola/Isola 74 188 72 128 182 92 130 177 91 68 65 50 116 154 61 113 181 Postojna 70 185 66 118 178 73 115 179 170 107 47 65 122 146 103 105 104 Trži97 101 142 153 152 141 156 148 130 89 60 120 112 91 154 167 149 Medvode 67 80 84 110 138 74 74 74 108 187 176 112 171 163 54 50 37 rnomelj 39 37 70 67 62 96 79 66 39 26 61 38 35 78 79 81 97 Ivanna Gorica 6 5 16 4 3 15 8 8 80 51 57 52 17 34 27 11 9 Litija 66 64 99 107 105 108 109 100 56 132 144 72 99 118 50 97 178 Slovenske Konjice 64 58 105 99 92 94 90 82 137 153 139 128 136 112 75 66 57 Ilirska Bistrica 11 40 6 14 56 2 11 187 188 189 160 64 62 74 10 15 49 Laško 100 192 85 151 186 95 123 163 99 128 120 81 180 181 65 92 153 Sežana 57 56 64 78 82 87 93 96 49 79 112 44 48 92 21 28 56 Logatec 19 25 13 24 53 10 38 186 185 27 6 49 9 25 34 62 156 Gornja Radgona 89 104 115 130 144 111 111 97 70 142 151 111 169 160 105 101 92 Ravne na Koroškem 86 100 107 122 142 124 118 103 35 122 153 56 121 156 152 131 76 Idrija 30 33 39 39 47 53 53 61 115 175 161 42 32 68 81 85 113 Ljutomer 49 36 81 63 49 72 60 50 95 21 20 108 72 51 60 55 45 Tolmin 31 60 24 40 77 19 51 183 41 46 84 69 36 43 23 56 150 Lenart 25 32 29 34 45 24 37 69 46 20 41 51 50 75 35 48 79 Lendava/Lendva 34 63 26 42 83 16 35 138 153 177 155 86 106 116 73 107 166 Rogaška Slatina 21 12 62 28 13 34 20 16 191 59 3 145 84 41 29 31 38 Cerknica 75 71 101 104 101 88 100 119 183 173 117 125 115 86 94 84 64 Bled 117 162 137 162 164 123 159 180 160 126 74 150 146 97 86 111 157 Hoe -Slivnica 63 34 140 77 41 106 85 60 134 67 46 170 63 17 62 74 108 Brezovica 47 190 11 53 192 12 46 190 18 24 128 23 90 164 36 35 48 Hrastnik 126 133 159 169 158 160 171 158 82 61 69 149 108 50 171 183 182 Šmarje pri Jelšah 42 39 41 36 39 36 49 78 69 75 95 68 38 45 55 58 58 Ribnica 26 22 28 23 28 25 18 18 21 94 156 47 83 130 14 26 51 Dravograd 61 46 86 62 44 90 56 36 104 106 104 94 82 73 83 99 138 Šoštanj 55 59 34 46 63 52 55 73 28 52 126 28 42 103 98 65 31 Beltinci 128 97 173 164 130 170 158 89 92 124 127 173 161 71 147 127 62 Šentilj 79 65 111 90 69 101 68 43 129 152 141 126 149 129 138 143 144 Metlika 35 26 35 30 25 37 19 13 190 80 10 54 92 132 33 30 33 Vojnik 45 27 52 33 26 50 27 22 126 33 26 79 78 85 70 59 41 Škofljica 37 20 38 27 21 39 44 64 34 3 8 63 7 19 43 39 47 Šenur 22 13 36 13 5 66 14 5 13 9 123 9 31 143 22 9 8 Pesnica 60 99 17 44 127 35 50 92 12 161 184 11 57 162 64 71 96 Ruše 145 163 150 171 165 149 163 149 90 112 115 143 176 153 131 141 160 Gorenja vas -Poljane 107 87 131 116 104 121 142 152 109 30 22 130 49 26 121 123 106 Dobrova -Polhov Gr. 92 92 73 92 122 61 82 120 103 176 164 107 134 128 67 69 82 I. del 22 2008 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 Pr Do Do Do/Pr Do/Pr Do/Pr Za/Pr Za/Pr Za/Pr Re/Pr Re/Pr Re/Pr Do/Za Do/Za Do/Za To/tPr To/tPr To/tPr Mengeš 71 83 55 141 82 46 143 83 33 111 90 73 114 81 55 57 60 68 Železniki 72 94 72 128 95 68 119 126 117 131 73 52 127 24 16 136 142 145 Cerklje na Gorenj. 73 58 38 63 35 22 58 23 11 107 186 175 80 102 114 41 24 19 Šentjernej 74 119 170 98 140 170 103 144 181 98 100 103 96 110 107 96 87 73 Prevalje 75 98 83 118 105 85 132 80 35 30 180 179 59 156 173 128 122 93 Kidrievo 76 44 30 32 19 18 64 34 17 17 98 163 7 14 121 78 51 26 Zree 77 27 19 14 10 10 17 9 7 16 25 131 32 74 138 18 14 17 Duplek 78 87 75 75 80 78 70 61 54 73 162 162 92 130 136 92 93 100 Rae -Fram 79 46 29 31 18 15 43 22 19 117 158 145 40 28 61 28 36 59 Šempeter -Vrtojba 80 14 35 1 2 19 1 1 44 15 172 181 39 69 123 2 5 55 Mozirje 81 16 16 4 3 4 4 3 14 3 17 185 20 21 84 7 8 12 Radlje ob Dravi 82 121 182 88 139 176 117 133 140 62 118 136 30 143 178 69 78 107 Miklavž na Dr. polju 83 65 41 94 38 20 59 36 21 136 147 133 147 79 36 32 27 29 Puconci 84 114 102 135 126 116 105 113 128 168 119 55 164 155 80 149 148 127 Gorišnica 85 51 47 20 20 29 33 24 29 29 31 91 17 29 115 108 75 34 Moravske Toplice 86 148 109 180 168 125 176 167 102 119 121 107 179 129 30 174 172 143 Ig 87 71 51 79 55 34 99 98 88 38 6 12 55 4 7 89 70 46 Pivka 88 88 93 54 76 106 40 67 161 182 155 82 109 109 95 52 61 88 Kanal 89 168 154 179 182 159 177 179 136 100 84 81 176 175 96 175 175 147 Brda 90 159 145 167 173 155 169 178 150 149 58 25 160 75 27 49 98 186 Polzela 91 113 91 133 114 99 133 140 122 83 143 150 105 47 35 132 154 172 Videm 92 118 118 112 120 137 79 86 95 187 170 92 154 178 142 157 152 124 Vipava 93 43 28 19 12 7 14 12 20 145 8 7 73 41 44 25 23 25 Kranjska Gora 94 116 96 132 115 100 153 141 87 37 81 132 35 45 98 155 168 151 Bohinj 95 161 183 139 175 183 161 175 162 79 93 105 37 139 176 144 146 128 Lukovica 96 69 53 59 37 30 48 29 24 158 43 17 106 103 87 66 52 35 Šmartno pri Litiji 97 54 49 15 17 23 38 26 28 6 16 178 6 13 124 193 44 2 Braslove 98 82 88 37 59 91 23 48 118 176 150 99 91 114 119 31 47 85 Radenci 99 91 76 78 71 60 84 54 31 114 169 158 74 132 144 74 83 115 Naklo 100 33 31 10 8 8 9 7 6 7 144 188 18 58 145 3 3 18 Dol pri Ljubljani 101 29 24 7 7 9 21 28 55 4 5 177 3 2 23 20 33 94 Cerkno 102 147 149 146 161 156 147 154 137 165 125 63 131 152 125 160 166 142 Komenda 103 62 68 12 22 61 11 10 9 89 193 193 31 153 180 8 6 6 Žiri 104 135 125 151 147 132 145 149 121 132 135 119 156 133 69 113 124 134 Miren -Kostanjevica 105 80 143 18 51 154 22 41 133 26 185 182 36 101 158 16 37 136 Morave 106 81 52 125 54 24 18 99 193 124 1 2 184 3 2 170 138 67 Mislinja 107 111 191 22 103 193 81 71 59 2 171 190 2 165 192 129 115 65 Kungota 108 141 186 95 155 185 67 143 189 177 137 78 144 166 137 40 46 63 Prebold 109 95 67 119 69 40 89 72 58 162 10 5 157 67 24 91 67 36 Žužemberk 110 84 78 45 48 55 31 52 113 116 49 33 89 68 53 102 95 72 Selnica ob Dravi 111 125 111 134 125 117 120 122 111 152 133 102 139 137 100 117 133 163 Radee 112 123 112 120 117 113 131 139 123 77 32 39 77 65 64 153 161 140 Kobarid 113 151 178 130 160 172 137 152 146 112 141 138 87 167 172 159 157 132 Vodice 114 40 42 5 6 12 5 5 10 10 47 169 12 33 140 4 7 14 Štore 115 109 139 56 86 147 75 88 109 33 54 114 25 98 165 82 76 77 renšovci 116 41 15 48 5 1 56 4 1 32 7 18 43 46 93 80 10 4 Žirovnica 117 144 116 160 148 119 164 155 105 81 86 96 141 95 47 148 147 121 Tišina 118 110 119 65 88 118 65 108 165 36 13 29 71 53 52 146 169 161 Hrpelje -Kozina 119 53 62 8 9 27 7 13 65 113 19 15 16 15 70 6 2 3 Velike Laše 120 132 120 136 133 123 146 151 124 74 48 56 78 60 57 107 114 116 Majšperk 121 140 122 154 144 120 144 138 99 138 114 89 161 154 94 169 130 50 Starše 122 85 70 49 41 37 47 33 32 140 168 154 75 96 113 72 106 168 Markovci 123 129 129 121 124 129 126 125 104 58 95 125 97 124 127 100 96 87 Oplotnica 124 134 113 148 137 108 142 129 81 172 151 109 152 150 102 140 165 165 Loška dolina 125 154 140 156 158 141 163 153 108 143 105 76 123 148 133 127 128 122 Divaa 126 120 146 69 106 148 113 105 80 24 139 172 13 104 179 123 94 42 Borovnica 127 127 108 138 119 98 150 116 57 50 127 143 62 123 151 168 156 120 Semi128 136 106 163 138 94 165 119 46 60 104 129 133 162 139 167 150 111 Mežica 129 153 107 183 156 93 185 160 68 94 44 44 182 97 13 177 179 158 Hajdina 130 78 79 23 31 50 27 21 30 11 178 187 27 86 152 59 20 10 Dobrepolje 131 104 95 53 65 79 44 73 172 171 101 42 95 51 42 109 64 28 Trzin 132 77 48 93 26 6 83 42 23 105 129 116 115 8 10 1 1 1 Muta 133 163 136 174 166 133 167 173 139 123 77 58 177 56 11 158 145 114 Križevci 134 102 123 33 61 107 29 43 84 31 184 180 66 126 149 182 185 177 rna na Koroškem 135 182 164 184 184 163 187 183 131 78 76 88 181 183 171 71 116 176 Komen 136 108 94 60 68 67 76 81 94 63 69 93 45 37 67 85 73 61 Turniše 137 167 134 186 172 126 183 165 79 93 53 51 185 170 28 189 184 125 Dolenjske Toplice 138 146 180 92 142 180 125 128 115 25 159 174 26 164 185 114 103 69 Podetrtek 139 138 187 57 127 189 41 95 185 166 179 152 113 179 174 19 13 15 Rogašovci 140 142 105 172 134 80 174 162 90 121 78 59 165 11 5 180 182 154 Kozje 141 99 90 44 49 58 26 32 49 142 163 149 103 128 126 56 34 24 Preddvor 142 152 135 147 146 131 154 145 98 146 92 53 122 141 122 111 102 74 Bovec 143 160 142 158 159 140 155 172 168 157 82 38 158 19 8 172 176 155 II. del 2008 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 Pr Do Do Do/Pr Do/Pr Do/Pr Za/Pr Za/Pr Za/Pr Re/Pr Re/Pr Re/Pr Do/Za Do/Za Do/Za To/tPr To/tPr To/tPr Mengeš 71 83 55 141 82 46 143 83 33 111 90 73 114 81 55 57 60 68 Železniki 72 94 72 128 95 68 119 126 117 131 73 52 127 24 16 136 142 145 Cerklje na Gorenj. 73 58 38 63 35 22 58 23 11 107 186 175 80 102 114 41 24 19 Šentjernej 74 119 170 98 140 170 103 144 181 98 100 103 96 110 107 96 87 73 Prevalje 75 98 83 118 105 85 132 80 35 30 180 179 59 156 173 128 122 93 Kidrievo 76 44 30 32 19 18 64 34 17 17 98 163 7 14 121 78 51 26 Zree 77 27 19 14 10 10 17 9 7 16 25 131 32 74 138 18 14 17 Duplek 78 87 75 75 80 78 70 61 54 73 162 162 92 130 136 92 93 100 Rae -Fram 79 46 29 31 18 15 43 22 19 117 158 145 40 28 61 28 36 59 Šempeter -Vrtojba 80 14 35 1 2 19 1 1 44 15 172 181 39 69 123 2 5 55 Mozirje 81 16 16 4 3 4 4 3 14 3 17 185 20 21 84 7 8 12 Radlje ob Dravi 82 121 182 88 139 176 117 133 140 62 118 136 30 143 178 69 78 107 Miklavž na Dr. polju 83 65 41 94 38 20 59 36 21 136 147 133 147 79 36 32 27 29 Puconci 84 114 102 135 126 116 105 113 128 168 119 55 164 155 80 149 148 127 Gorišnica 85 51 47 20 20 29 33 24 29 29 31 91 17 29 115 108 75 34 Moravske Toplice 86 148 109 180 168 125 176 167 102 119 121 107 179 129 30 174 172 143 Ig 87 71 51 79 55 34 99 98 88 38 6 12 55 4 7 89 70 46 Pivka 88 88 93 54 76 106 40 67 161 182 155 82 109 109 95 52 61 88 Kanal 89 168 154 179 182 159 177 179 136 100 84 81 176 175 96 175 175 147 Brda 90 159 145 167 173 155 169 178 150 149 58 25 160 75 27 49 98 186 Polzela 91 113 91 133 114 99 133 140 122 83 143 150 105 47 35 132 154 172 Videm 92 118 118 112 120 137 79 86 95 187 170 92 154 178 142 157 152 124 Vipava 93 43 28 19 12 7 14 12 20 145 8 7 73 41 44 25 23 25 Kranjska Gora 94 116 96 132 115 100 153 141 87 37 81 132 35 45 98 155 168 151 Bohinj 95 161 183 139 175 183 161 175 162 79 93 105 37 139 176 144 146 128 Lukovica 96 69 53 59 37 30 48 29 24 158 43 17 106 103 87 66 52 35 Šmartno pri Litiji 97 54 49 15 17 23 38 26 28 6 16 178 6 13 124 193 44 2 Braslove 98 82 88 37 59 91 23 48 118 176 150 99 91 114 119 31 47 85 Radenci 99 91 76 78 71 60 84 54 31 114 169 158 74 132 144 74 83 115 Naklo 100 33 31 10 8 8 9 7 6 7 144 188 18 58 145 3 3 18 Dol pri Ljubljani 101 29 24 7 7 9 21 28 55 4 5 177 3 2 23 20 33 94 Cerkno 102 147 149 146 161 156 147 154 137 165 125 63 131 152 125 160 166 142 Komenda 103 62 68 12 22 61 11 10 9 89 193 193 31 153 180 8 6 6 Žiri 104 135 125 151 147 132 145 149 121 132 135 119 156 133 69 113 124 134 Miren -Kostanjevica 105 80 143 18 51 154 22 41 133 26 185 182 36 101 158 16 37 136 Morave 106 81 52 125 54 24 18 99 193 124 1 2 184 3 2 170 138 67 Mislinja 107 111 191 22 103 193 81 71 59 2 171 190 2 165 192 129 115 65 Kungota 108 141 186 95 155 185 67 143 189 177 137 78 144 166 137 40 46 63 Prebold 109 95 67 119 69 40 89 72 58 162 10 5 157 67 24 91 67 36 Žužemberk 110 84 78 45 48 55 31 52 113 116 49 33 89 68 53 102 95 72 Selnica ob Dravi 111 125 111 134 125 117 120 122 111 152 133 102 139 137 100 117 133 163 Radee 112 123 112 120 117 113 131 139 123 77 32 39 77 65 64 153 161 140 Kobarid 113 151 178 130 160 172 137 152 146 112 141 138 87 167 172 159 157 132 Vodice 114 40 42 5 6 12 5 5 10 10 47 169 12 33 140 4 7 14 Štore 115 109 139 56 86 147 75 88 109 33 54 114 25 98 165 82 76 77 renšovci 116 41 15 48 5 1 56 4 1 32 7 18 43 46 93 80 10 4 Žirovnica 117 144 116 160 148 119 164 155 105 81 86 96 141 95 47 148 147 121 Tišina 118 110 119 65 88 118 65 108 165 36 13 29 71 53 52 146 169 161 Hrpelje -Kozina 119 53 62 8 9 27 7 13 65 113 19 15 16 15 70 6 2 3 Velike Laše 120 132 120 136 133 123 146 151 124 74 48 56 78 60 57 107 114 116 Majšperk 121 140 122 154 144 120 144 138 99 138 114 89 161 154 94 169 130 50 Starše 122 85 70 49 41 37 47 33 32 140 168 154 75 96 113 72 106 168 Markovci 123 129 129 121 124 129 126 125 104 58 95 125 97 124 127 100 96 87 Oplotnica 124 134 113 148 137 108 142 129 81 172 151 109 152 150 102 140 165 165 Loška dolina 125 154 140 156 158 141 163 153 108 143 105 76 123 148 133 127 128 122 Divaa 126 120 146 69 106 148 113 105 80 24 139 172 13 104 179 123 94 42 Borovnica 127 127 108 138 119 98 150 116 57 50 127 143 62 123 151 168 156 120 Semi128 136 106 163 138 94 165 119 46 60 104 129 133 162 139 167 150 111 Mežica 129 153 107 183 156 93 185 160 68 94 44 44 182 97 13 177 179 158 Hajdina 130 78 79 23 31 50 27 21 30 11 178 187 27 86 152 59 20 10 Dobrepolje 131 104 95 53 65 79 44 73 172 171 101 42 95 51 42 109 64 28 Trzin 132 77 48 93 26 6 83 42 23 105 129 116 115 8 10 1 1 1 Muta 133 163 136 174 166 133 167 173 139 123 77 58 177 56 11 158 145 114 Križevci 134 102 123 33 61 107 29 43 84 31 184 180 66 126 149 182 185 177 rna na Koroškem 135 182 164 184 184 163 187 183 131 78 76 88 181 183 171 71 116 176 Komen 136 108 94 60 68 67 76 81 94 63 69 93 45 37 67 85 73 61 Turniše 137 167 134 186 172 126 183 165 79 93 53 51 185 170 28 189 184 125 Dolenjske Toplice 138 146 180 92 142 180 125 128 115 25 159 174 26 164 185 114 103 69 Podetrtek 139 138 187 57 127 189 41 95 185 166 179 152 113 179 174 19 13 15 Rogašovci 140 142 105 172 134 80 174 162 90 121 78 59 165 11 5 180 182 154 Kozje 141 99 90 44 49 58 26 32 49 142 163 149 103 128 126 56 34 24 Preddvor 142 152 135 147 146 131 154 145 98 146 92 53 122 141 122 111 102 74 Bovec 143 160 142 158 159 140 155 172 168 157 82 38 158 19 8 172 176 155 II. del 23 2008 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 Pr Do Do Do/Pr Do/Pr Do/Pr Za/Pr Za/Pr Za/Pr Re/Pr Re/Pr Re/Pr Do/Za Do/Za Do/Za To/tPr To/tPr To/tPr Škocjan 144 103 85 61 56 48 42 45 62 173 113 48 134 100 56 38 38 53 Rogatec 145 106 82 90 58 36 110 70 37 40 14 28 46 34 63 106 108 105 Šmartno ob Paki 146 112 84 123 73 43 130 89 41 71 167 166 88 43 38 141 140 123 Lovrenc na Pohorju 147 115 98 82 79 66 102 78 56 118 22 14 58 76 110 112 129 148 Sveti Jurij 148 158 131 164 150 112 168 150 76 101 72 64 129 138 111 179 109 21 Mirna Pe149 131 110 127 108 81 148 75 26 27 116 157 41 163 183 135 153 164 Vuzenica 150 173 159 176 177 157 181 181 127 65 91 110 93 91 90 118 151 180 Horjul 151 105 126 21 45 102 54 57 86 14 55 167 5 26 157 17 29 75 Dornava 152 130 115 108 98 89 86 91 93 174 115 49 142 127 88 124 117 84 Destrnik 153 175 177 152 178 174 151 164 156 144 108 75 146 182 177 173 177 159 Ljubno 154 90 66 51 25 16 28 17 15 156 182 165 121 87 54 63 17 7 Podvelka 155 164 155 144 154 149 135 134 106 167 146 108 151 177 150 142 174 184 Nazarje 156 93 86 25 29 32 8 30 169 43 4 9 110 44 31 9 41 190 Vransko 157 133 117 116 101 84 122 114 91 87 83 87 85 66 59 156 125 44 Gornji Grad 158 139 141 97 111 124 60 101 166 189 145 31 153 140 79 134 112 54 Juršinci 159 185 175 178 185 173 179 185 154 64 74 97 162 185 187 161 181 179 Vitanje 160 165 161 129 152 161 139 148 129 84 123 130 67 151 169 139 164 167 Grad 161 179 158 182 180 153 188 184 125 59 28 45 132 25 15 188 188 173 Sveta Ana 162 174 157 177 176 151 173 170 116 120 109 90 175 174 101 165 180 175 Benedikt 163 150 114 161 121 73 162 107 40 151 111 70 159 159 104 88 104 139 Gornji Petrovci 164 162 147 145 143 128 127 147 147 127 36 27 163 119 48 186 186 170 Sodražica 165 166 137 168 149 103 152 132 77 97 99 101 180 172 65 39 54 102 Dobrna 166 137 121 110 91 72 109 121 132 122 15 13 101 20 21 164 162 126 Cerkvenjak 167 156 128 162 123 75 157 110 45 150 120 80 168 158 76 178 144 66 Loški Potok 168 122 130 40 60 86 62 63 71 20 50 142 15 55 148 133 135 146 Cankova 169 180 169 165 181 169 172 182 164 135 29 16 137 73 39 151 170 169 Podlehnik 170 96 74 27 16 11 49 6 2 9 192 191 14 131 184 11 19 81 Odranci 171 172 148 181 165 121 182 176 110 67 35 54 171 30 9 120 119 101 Šalovci 172 187 166 189 187 166 191 188 142 53 37 66 189 187 166 185 190 187 Bloke 173 124 103 55 43 38 45 65 153 179 160 113 99 12 14 53 25 13 Kuzma 174 170 138 193 157 88 180 127 38 155 71 32 193 181 12 183 173 118 Lue 175 149 132 102 87 70 55 136 191 192 183 23 167 5 3 110 158 188 Zavr176 192 174 171 189 179 186 190 159 45 39 77 8 189 193 192 193 189 Tabor 177 178 156 175 170 139 171 187 173 139 34 21 174 1 1 166 134 71 Velika Polana 178 184 172 166 183 177 158 169 157 159 140 111 178 184 182 145 191 193 Bistrica ob Sotli 179 169 171 103 145 175 97 131 175 164 174 146 116 168 159 44 88 185 Žetale 180 157 127 153 94 54 129 96 48 163 154 122 172 111 32 143 132 109 Dobrovnik/Dobronak 181 177 150 187 167 110 189 174 75 51 65 98 187 61 4 191 192 174 Razkrižje 182 181 160 185 179 150 178 180 134 128 57 34 186 157 20 184 163 70 Veržej 183 143 124 89 66 51 71 87 114 161 2 1 124 22 18 93 149 191 Trnovska vas 184 190 173 170 192 181 175 193 178 75 42 50 136 192 190 150 189 192 Ribnica na Pohorju 185 186 165 192 186 162 184 186 141 106 85 72 192 186 141 181 178 135 Sv. Andraž v Slov. gor. 186 191 181 149 191 187 159 192 184 102 41 35 117 191 191 187 187 171 Dobje 187 155 152 42 64 95 6 40 192 193 156 4 169 144 58 97 91 86 Jezersko 188 189 168 191 190 168 193 191 144 55 40 68 191 190 168 90 89 98 Kostel 189 176 153 169 129 76 136 112 70 181 96 19 183 160 33 137 79 23 Kobilje 190 188 167 190 188 167 192 189 143 54 38 67 190 188 167 176 155 89 Solava 191 193 179 143 193 190 118 177 188 186 157 62 166 193 189 101 32 11 Osilnica 192 183 176 96 174 191 128 168 182 19 148 173 21 173 186 122 137 162 Hodoš/Hodos 193 171 144 188 57 17 190 39 4 52 191 186 188 118 6 190 171 40 Obina se pri doloenem kazalcu uvrša v prvo zgornjo desetino obin Obina se pri doloenem kazalcu uvrša v drugo zgornjo desetino obin Obina se pri doloenem kazalcu uvrša v deveto spodnjo desetino obin Obina se pri doloenem kazalcu uvrša v deseto spodnjo desetino obin Obina Obine se uvršajo v prvo desetino obin po kombiniranem kazalcu (50 : 50) absolutne in relativne (na prebivalca) dodane vrednosti III. del 2008 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 2003 2008 08-03 Pr Do Do Do/Pr Do/Pr Do/Pr Za/Pr Za/Pr Za/Pr Re/Pr Re/Pr Re/Pr Do/Za Do/Za Do/Za To/tPr To/tPr To/tPr Škocjan 144 103 85 61 56 48 42 45 62 173 113 48 134 100 56 38 38 53 Rogatec 145 106 82 90 58 36 110 70 37 40 14 28 46 34 63 106 108 105 Šmartno ob Paki 146 112 84 123 73 43 130 89 41 71 167 166 88 43 38 141 140 123 Lovrenc na Pohorju 147 115 98 82 79 66 102 78 56 118 22 14 58 76 110 112 129 148 Sveti Jurij 148 158 131 164 150 112 168 150 76 101 72 64 129 138 111 179 109 21 Mirna Pe149 131 110 127 108 81 148 75 26 27 116 157 41 163 183 135 153 164 Vuzenica 150 173 159 176 177 157 181 181 127 65 91 110 93 91 90 118 151 180 Horjul 151 105 126 21 45 102 54 57 86 14 55 167 5 26 157 17 29 75 Dornava 152 130 115 108 98 89 86 91 93 174 115 49 142 127 88 124 117 84 Destrnik 153 175 177 152 178 174 151 164 156 144 108 75 146 182 177 173 177 159 Ljubno 154 90 66 51 25 16 28 17 15 156 182 165 121 87 54 63 17 7 Podvelka 155 164 155 144 154 149 135 134 106 167 146 108 151 177 150 142 174 184 Nazarje 156 93 86 25 29 32 8 30 169 43 4 9 110 44 31 9 41 190 Vransko 157 133 117 116 101 84 122 114 91 87 83 87 85 66 59 156 125 44 Gornji Grad 158 139 141 97 111 124 60 101 166 189 145 31 153 140 79 134 112 54 Juršinci 159 185 175 178 185 173 179 185 154 64 74 97 162 185 187 161 181 179 Vitanje 160 165 161 129 152 161 139 148 129 84 123 130 67 151 169 139 164 167 Grad 161 179 158 182 180 153 188 184 125 59 28 45 132 25 15 188 188 173 Sveta Ana 162 174 157 177 176 151 173 170 116 120 109 90 175 174 101 165 180 175 Benedikt 163 150 114 161 121 73 162 107 40 151 111 70 159 159 104 88 104 139 Gornji Petrovci 164 162 147 145 143 128 127 147 147 127 36 27 163 119 48 186 186 170 Sodražica 165 166 137 168 149 103 152 132 77 97 99 101 180 172 65 39 54 102 Dobrna 166 137 121 110 91 72 109 121 132 122 15 13 101 20 21 164 162 126 Cerkvenjak 167 156 128 162 123 75 157 110 45 150 120 80 168 158 76 178 144 66 Loški Potok 168 122 130 40 60 86 62 63 71 20 50 142 15 55 148 133 135 146 Cankova 169 180 169 165 181 169 172 182 164 135 29 16 137 73 39 151 170 169 Podlehnik 170 96 74 27 16 11 49 6 2 9 192 191 14 131 184 11 19 81 Odranci 171 172 148 181 165 121 182 176 110 67 35 54 171 30 9 120 119 101 Šalovci 172 187 166 189 187 166 191 188 142 53 37 66 189 187 166 185 190 187 Bloke 173 124 103 55 43 38 45 65 153 179 160 113 99 12 14 53 25 13 Kuzma 174 170 138 193 157 88 180 127 38 155 71 32 193 181 12 183 173 118 Lue 175 149 132 102 87 70 55 136 191 192 183 23 167 5 3 110 158 188 Zavr176 192 174 171 189 179 186 190 159 45 39 77 8 189 193 192 193 189 Tabor 177 178 156 175 170 139 171 187 173 139 34 21 174 1 1 166 134 71 Velika Polana 178 184 172 166 183 177 158 169 157 159 140 111 178 184 182 145 191 193 Bistrica ob Sotli 179 169 171 103 145 175 97 131 175 164 174 146 116 168 159 44 88 185 Žetale 180 157 127 153 94 54 129 96 48 163 154 122 172 111 32 143 132 109 Dobrovnik/Dobronak 181 177 150 187 167 110 189 174 75 51 65 98 187 61 4 191 192 174 Razkrižje 182 181 160 185 179 150 178 180 134 128 57 34 186 157 20 184 163 70 Veržej 183 143 124 89 66 51 71 87 114 161 2 1 124 22 18 93 149 191 Trnovska vas 184 190 173 170 192 181 175 193 178 75 42 50 136 192 190 150 189 192 Ribnica na Pohorju 185 186 165 192 186 162 184 186 141 106 85 72 192 186 141 181 178 135 Sv. Andraž v Slov. gor. 186 191 181 149 191 187 159 192 184 102 41 35 117 191 191 187 187 171 Dobje 187 155 152 42 64 95 6 40 192 193 156 4 169 144 58 97 91 86 Jezersko 188 189 168 191 190 168 193 191 144 55 40 68 191 190 168 90 89 98 Kostel 189 176 153 169 129 76 136 112 70 181 96 19 183 160 33 137 79 23 Kobilje 190 188 167 190 188 167 192 189 143 54 38 67 190 188 167 176 155 89 Solava 191 193 179 143 193 190 118 177 188 186 157 62 166 193 189 101 32 11 Osilnica 192 183 176 96 174 191 128 168 182 19 148 173 21 173 186 122 137 162 Hodoš/Hodos 193 171 144 188 57 17 190 39 4 52 191 186 188 118 6 190 171 40 Obina se pri doloenem kazalcu uvrša v prvo zgornjo desetino obin Obina se pri doloenem kazalcu uvrša v drugo zgornjo desetino obin Obina se pri doloenem kazalcu uvrša v deveto spodnjo desetino obin Obina se pri doloenem kazalcu uvrša v deseto spodnjo desetino obin Obina Obine se uvršajo v prvo desetino obin po kombiniranem kazalcu (50 : 50) absolutne in relativne (na prebivalca) dodane vrednosti III. del Vir podatkov: AJPES; lastni preraun. Opombe: Pr – število prebivalcev obine; Do – dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti; Do/Pr – dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na prebivalca obine; Za/Pr – zaposlenost (vkljuno s podjetniki) v avtoprevozniški dejavnosti na prebivalca obine; Re/Pr – poslovni rezultat avtoprevozniške dejavnosti (z oišenim dohodkom podjetnikov) na prebivalca obine; Do/Za – dodana vrednost avtoprevozniške dejavnosti na zaposlenost v tej dejavnosti; 2003 – podatek za leto 2003; 2008 – podatek za leto 2008; 08-03 – razlika med podatkoma za leti 2008 in 2003. 24 7 POGLED NAPREJ Že v zaetnih poglavjih smo pokazali, da je imela v Sloveniji avtoprevozniška dejavnost po dolgih letih pozitivnega poslovanja v letu 2008 izgubo tudi, ko gre za gospodarske družbe. Neto ista izguba obraunskega obdobja je znašala 6,0 mio EUR, poslovni izid pa se je s tem v primerjavi z letom 2007 poslabšal za 26,9 mio EUR. V letu 2008 se je obseg prevozov v cestnem blagovnem prometu (merjeno v tonskih kilometrih) glede na leto 2007 po podatkih SURS še poveal za 18,4 %, cene storitev cestnega blagovnega prometa pa so se le malo poveale, za 1,5 %. Realno so se omenjene cene v primerjavi s cenami industrijskih proizvajalcev, ki so se poveale za 3,8 %, in cenami življenjskih potrebšin, ki so se poveale za 5,7 %, znižale. Hkrati so se v letu 2008 mono, za 17,3 %, poveale cene dizelskega goriva (Oil bulletin, 2009). Iz podatkov AJPES izraunamo, da se je strošek energije prevozniških družb v letu 2008 zvišal kar za 43,8 % ali za 76,8 mio EUR. Poslovni odhodki so se za 20,6 mio EUR bolj poveali kot kosmati donos iz poslovanja, tako da se je neto isti dobiek iz poslovanja znižal s 34,2 mio EUR na 13,6 mio EUR (gl. sliko 18). Lahko sklepamo, da se ob normalnejši rasti cen goriv, ki bi bila primerljiva inflaciji, v letu 2008 poslovni izid sploh ne bi poslabšal. Saldo finannih prihodkov in odhodkov se je v letu 2008 poslabšal za 13,8 mio EUR (z – 9,6 mio EUR na – 23,4 mio EUR), skoraj samo zaradi poveanja finannih odhodkov. Deloma je to verjetno posledica višjih obrestnih mer v letu 2008 (euribor, TOM …), koliinsko pa je lahko posledica najemanja novih posojil za poplailo starih ali pa novih posojil za naložbe. Glede na to, da krize v prevozništvu do zadnjih mesecev v letu 2008 ni bilo utiti, se je negativni saldo finannih prihodkov in odhodkov najbrž poglobil tudi zaradi nakupov novih tovornjakov.9 Slika 18: Dekompozicija neto istega dobika obraunskega obdobja avtoprevozniških gospodarskih družb V mio EUR 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 Vsi davki Finanni prihodkiin odhodki Neto isti dobiek obr. obdobja Izredni prihodkiin odhodki Neto dobiek iz poslovanja 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: AJPES; lastni preraun. eprav je na prvi pogled kazalo, da je bila izguba v avtoprevozniških družbah v letu 2008 že delno posledica krize, podatki kažejo, da je veina poslabšanja izida poslovanja nastala zaradi višjih cen goriv in še optimistinega investiranja. 9 Po podatkih SURS se je od zaetka do konca leta 2008 število ragistriranih tovornih vozil in priklopnikov povealo za 9197, na 112.455, ali za 8,9 %, kar je malo nižja rast kot v letu 2007, vendar dosti višja kot prejšnja leta. 25 Seveda pa je tako poslabšanje poslovanja, združeno s poveanim voznim parkom tovornjakov in zaradi tega poveanimi finannimi obveznostmi, lahko zdaj za mnoge avtoprevozniške družbe in podjetnike (in za obine, v katerih je prevozništvo razvito) veliko breme. Po podatkih SURS se je namreć v prvih treh etrtletjih 2009 obseg prevozov v cestnem blagovnem prometu medletno znižal za 10,8 %, po interni statistiki DARS pa so se prehodi (istega števila) cestninskih postaj tovornjakov (vseh, tujih in domaih) v letu 2009 glede na leto 2008 znižali za 9,1 %. e se bodo v nekaterih obinah poveevale težave z ohranjanjem gospodarske dejavnosti, na katero je vezana mona prevozniška dejavnost (Slovenj Gradec, Murska Sobota …), bo tudi slednja utrpela škodo. Poleg tega je država v letu 2009 sprejela še nekaj ukrepov, ki so za prevoznike vsaj deloma neugodni. Precej se je povišala cestnina za tovornjake, mono pa tudi trošarine na motorna goriva (nekoliko se sicer ukrepa kompenzirata z vrailom trošarin). Da je šlo res za velik zasuk v spremembi domae trošarinske politike, kažejo tudi podatki, da smo pri konni ceni motornih goriv prehiteli vse sosednje države razen Italije. To pa hkrati lahko pomeni, da bo zaradi uinka ''bencinskega turizma'' pri nas prodaja goriva dodatno upadla, ker bodo prevozniki (tudi naši domai na mednarodni vožnji) rezervoar raje napolnili v sosednji državi. Tako se tudi utegne zgoditi, da bo poveanje prihodkov po dvigu trošarin manjše od predvidenega. Pri dizelskem gorivu podatki kažejo, da je bila povprena cena v letu 2009 med vsemi državami EU edino v Sloveniji višja od povprene cene dizelskega goriva v obdobju 2005–2008, v vseh preostalih državah EU pa nižja (kot posledica nižjih cen nafte v letu 2009). Slika 19: Sprememba povprenih cen* dizelskega goriva z vsemi davki v letu 2009 glede na povprene cene v obdobju 2005–2008 v državah EU -20 -15 -10 -5 0 5 V % SlovenijaLatvijaEstonijaSlovaškaMaltaLitvaGrijaFinskaDanska eškaPortugalskaŠpanijaAvstrijaNemijaIrskaItalijaFrancijaBelgijaEU teht. CiperLuksemburgNizozemskaŠvedskaMadžarskaZdr.kraljestvoPoljska Vi r podatkov: Oil bulletin (2009); lastni preraun. Opomba: *Cene izraunane kot povpreja tedenskih podatkov. Vsekakor bodo že spomladanski podatki AJPES o poslovanju družb in podjetnikov za leto 2009 pokazali, kako se je prevozniška dejavnost znašla v kriznem obdobju, najbrž pa bo položaj slabši v obinah, v katerih so že v letu 2008 imeli veliko izgubo in imajo velik vozni park. 26 8 SKLEP Obseg avtoprevozniške dejavnosti se je v Sloveniji v zadnjih petih letih mono okrepil in iz povprene smo postali država s skoraj najrazvitejšim prevozniškim sektorjem v EU. Med razloge za tak razmah avtoprevozništva pri nas štejemo ugodno lego Slovenije na križišu dveh vseevropskih prometnih koridorjev, povean pretok blaga na teh koridorjih zaradi vstopa novih držav v EU, že poveini zgrajeno avtocestno omrežje in tedanje razmeroma nizke cene goriva. Na ravni obin je zaradi njihove velike razdrobljenosti teže poudariti posamezne mone dejavnike, ki so spodbujali hiter razvoj. Med njimi sta gotovo pomembna splošna razvitost obine in dostopnost do glavnih prometnic. Pokazali smo, da so avtoprevozniško najpomembnejše obine skoncentrirane na posameznih obmojih, na primer iz Ljubljane proti Dolenjski, v ''slovenjgraškem koncu'', ob avtocesti na Gorenjsko, v južnih obinah med Italijo in Hrvaško, v smeri Nove Gorice ter jugovzhodno od Maribora. Najveć dodane vrednosti v avtoprevozniški dejavnosti so v letu 2008 ustvarili v obinah Ljubljana, Koper/Capodistria in Trebnje. Ko pa obine naredimo med seboj primerljive tako, da gledamo relativno, na prebivalca, so najvišje obine Trebnje, Šempeter -Vrtojba in Mozirje. Najveji prirast dodane vrednosti avtoprevozništva na prebivalca v obdobju 2003–2008 so dosegle obine renšovci, Trebnje in Ivanna Gorica. Naštejemo lahko še nekaj splošnih znailnosti najpomemnejših slovenskih avtoprevozniških obin, ki so vidne tudi iz predstavljene tabele z rangiranimi kazalniki. Obina Koper/Capodistria je zaradi svoje velikosti prevozniško razvita tudi z malo slabšimi kazalniki dodane vrednosti in zaposlenosti na prebivalca, ki so na meji prve desetine obin. Kljub poslabšanju je imela obina Ilirska Bistrica še boljša oba omenjena kazalnika od koprske obine. Najbolj se obini razlikujeta po zaposlenosti v avtoprevozniški dejavnosti, saj se je ta v obini Koper/Capodistria poveala za 534, v obini Ilirska Bistrica pa znižala za 50. Skupna obema obinama pa je bila velika izguba iz avtoprevozništva v obeh letih, 2003 in 2008. Po velikosti voznega parka, to je po številu tovornjakov (z vlailci in priklopnimi vozili) na tisoć prebivalcev, pa sta obe obini v obeh letih visoko, okoli desetega mesta. Med velikimi avtoprevozniškimi obinami sta gotovo najpomembnejši obini Trebnje in Slovenj Gradec. Obina Trebnje je bila v obeh letih med najbolj avtoprevozniško razvitimi po dodani vrednosti in zaposlenosti na prebivalca ter tudi absolutno, še v letu 2003 odlien poslovni izid pa se je v letu 2008 mono poslabšal. Obina je bila med tistimi, v katerih se je v zadnjih letih vozni park najbolj okrepil. V letu 2008 so imeli 2089 tovornjakov, kar je pomenilo 106 tovornjakov na 1000 prebivalcev in s tem etrto mesto med vsemi obinami. Obina Slovenj Gradec je imela v letu 2003 6,1 mio EUR dobika v avtoprevozništvu, kar je bilo daleć najveć med vsemi obinami. Kljub monemu poslabšanju vseh avtoprevozniških kazalnikov v letu 2008 je ostala v najboljši desetini obin po dodani vrednosti, zaposlenosti in poslovnem izidu na prebivalca ter po produktivnosti. Precej podobno kot s slovenjgraško je bilo tudi z grosupeljsko obino, zelo znižan dobiek iz avtoprevozništva v obeh v letu 2008 pa je še vedno pomenil najvišja mesta v razvrstitvi po absolutnem poslovnem izidu omenjene dejavnosti v tem letu. Obina Ivanna Gorica je bila po dodani vrednosti in zaposlenosti na prebivalca visoko uvršena že leta 2003 in je te kazalnik v letu 2008 še izboljšala, ni pa v nobenem letu izstopala s poslovnim izidom. Obina Logatec, ki je imela v letu 2003 visoko dodano vrednost in zaposlenost na prebivalca, je oboje v letu 2008 zelo poslabšala, po drugi strani pa je v letu 2008 mono izboljšala pred petimi leti še zelo slab poslovni izid in tudi produktivnost. Obina Rogaška Slatina je tudi mono izboljšala poslovni izid iz leta 2003, obenem pa tudi vse druge kazalnike. Potem sledijo še srednje velike obine po številu prebivalcev, v katerih je avtoprevozniška dejavnost tudi mono razvita. Take so na primer obine Šenur, Zree, Vipava, Naklo, Dol pri Ljubljani, Vodice in Hrpelje - Kozina, še posebej pa izstopajo obine Šempeter -Vrtojba, Mozirje in renšovci. Medtem ko sta bili obini 27 Šempeter -Vrtojba in Mozirje med avtoprevozniško najrazvitejšimi že v letu 2003 in sta v letu 2008 zelo poslabšali izid poslovanja, se je obina renšovci avtoprevozniško najpomembnejšim obinam pridružila nedavno in izboljšala tudi poslovanje. Posebnost je tudi obina Trzin, v kateri imajo najveć tovornjakov na prebivalca, za razvito prevozniško obino pa tudi zelo veliko tovornjakov na zaposlenega, kar 16,3 tovornjaka. Druge razvitejše obine imajo od 2,1 do 3,9 tovornjaka na zaposlenega, povpreje za Slovenijo pa je 4,5. Omeniti moramo še obino Morave, v kateri je avtoprevozniška dejavnost v letu 2008 glede na leto 2003 izboljšala dodano vrednost na prebivalca in ob racionalizaciji pri zaposlenih dosegla najboljši poslovni izid na prebivalca med vsemi obinami v Sloveniji. isto najslabši avtoprevozniški poslovni izid na prebivalca med vsemi obinami v Sloveniji pa so imeli v obini Komenda, ki je sicer tudi dobro razvita prevozniška obina z velikim voznim parkom. Med manjšimi obinami pa imata avtoprevozniško dejavnost mono razvito (dodana vrednost in zaposlenost na prebivalca) še obini Ljubno in Podlehnik, v obeh pa so v letu 2008 dosegli precej slabši poslovni izid. Ugotavljamo, da poslabšani poslovni izid v avtoprevozniški dejavnosti v Sloveniji v letu 2008 najverjetneje še ni posledica svetovne krize, ampak predvsem višjih cen goriva, višjih obrestnih mer za posojila in optimistinega predkriznega investiranja. Upad gospodarske aktivnosti, ki se je v veini dejavnosti zael konec leta 2008, je v letu 2009 prizadel tudi avtoprevozniško dejavnost, eprav se iz dozdajšnjih podatkov lahko sklepa, da se obseg avtoprevozniške dejavnosti ne bo skril za već kot 10 %, kar je glede na upad v industriji in gradbeništvu še razmeroma ugodno. Najveje težave imajo lahko obine, ki so že v letu 2008 v avtoprevozniški dejavnosti izkazale veliko izgubo (na prebivalca). Take obine so Komenda, Podlehnik, Hodoš/Hodos, od vejih obin pa tudi Trebnje, Ilirska Bistrica in Koper/Capodistria. Seveda bo veliko odvisno od prožnosti prevozniškega sektorja, kako se bo znal prilagoditi krizi in najti kakšne tržne niše ter poiskati nove posle. V obinah, v katerih je bila prevozniška dejavnost mono povezana s kakšno industrijsko dejavnostjo, ki je zdaj v težavah, bodo utrpeli škodo tudi avtoprevozniki. Verjetno bo krenje slovenskega avtoprevozniškega sektorja zaradi krize in tudi ''prerazvitosti'' prevozništva neizogibno. Vsekakor pa je treba zaradi gospodarskega pomena dejavnosti, ki je v letu 2008 ustvarila skoraj 550 mio EUR dodane vrednosti in je imela nad 22 tisoć zaposlenih, sprejemati odmerjene in pretehtane ukrepe gospodarske politike, ki bodo prevoznikom pomagali ohranjati mednarodno konkurennost, ki so jo dosegali do zdaj. 28 VIRI IN LITERATURA 1. Bilten Banke Slovenije, oktober 2009. (2009). Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno na http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229. 2. Database, Economy and finance. (2009). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_database 3. Database, Population and social conditions. (2009). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_database 4. Database, Transport. (2009). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_database 5. Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letih 2008. (2009). Ljubljana: Agencija za javnopravne evidence in storitve. 6. Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letih 2003. (2004). Ljubljana: Agencija za javnopravne evidence in storitve. 7. Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letih 2008. (2009). Ljubljana: Agencija za javnopravne evidence in storitve. 8. Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letih 2003. (2004). Ljubljana: Agencija za javnopravne evidence in storitve. 9. Oil Bulletin. (2009). European Commission – Energy. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/energy/observatory/oil/bulletin_en.htm. 10. Pear J. (2008). Regije 2008 – izbrani socioekonomski kazalniki po regijah. Delovni zvezek št. 13/2008. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. 11. SI – Stat podatkovni portal – Ekonomsko podroje – Cene. (2009). Ljubljana: Statistini urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp. 12. SI – Stat podatkovni portal – Ekonomsko podroje – Nacionalni rauni. (2009). Ljubljana: Statistini urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp. 13. SI – Stat podatkovni portal – Ekonomsko podroje – Transport – Cestni blagovni prevoz. (2009). Ljubljana: Statistini urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp. 14. SI – Stat podatkovni portal – Ekonomsko podroje – Transport – Registrirana cestna vozila. (2009). Ljubljana: Statistini urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp. 15. SI – Stat podatkovni portal – Ekonomsko podroje – Transport – Železniški blagovni prevoz. (2009). Ljubljana: Statistini urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp. 16. SI – Stat podatkovni portal – Pregled po obinah – Transport. (2009). Ljubljana: Statistini urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp. 17. SI – Stat podatkovni portal – Pregled po obinah – Trg dela. (2009). Ljubljana: Statistini urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp. 29 18. SI – Stat podatkovni portal – Pregled po obinah – Upravno-teritorialna razdelitev. (2009). Ljubljana: Statistini urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp. 19. Slovenske obine v številkah 2009. (2009). Ljubljana: Statistini urad RS. 20. Statistini podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leta od 2003 do 2008. (2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009). Ljubljana: Agencija za javnopravne evidence in storitve. 21. Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006. 30