Stev. 161. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trsta, v ter2K 12. Junija 1M7 Izhaja vsak dan. tudi ob nedeljah ln praznikih, ob 5 zjutraj. Urc !~ vo: Ulica Sv. Frančiška Asifkega 6t. 20, L nadstr. — V« d«? rij se rotiJjajo uredništvu lista. Nefrankiraoa pisma m m sprrjcmajo in rokopisi sc ne vračajo. Iz si i in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorttj 1 -- i .Edinost*. — Thk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge I e;mlm r-voSvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsiSkega ft. 20. Te5c:'on ctedniJiva In uprave Stev. 11^57. K a roč n i n a z n s I a : Za celo leto ....... K 3120 Zi pel leta.................I56Q u tri mesec« .....................m 7 80 r a aedcljsk« ledij« ta celo leto »...... 620 ta ro! leta ..........................• Letnlk XMi, -v j V.-?-; t-' * i I i -j m Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po S vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 viti. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20. w vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnserstni oddelek. .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti" — PlaCa in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Astikega fit 20. — PoStnohranilnični račun it. '41.652. imm murnu poročila. avstrijsko. 1)1 NAJ, li. (Kor.) Uradno se razglaša: II. hinila 1917. . ^ \ / hodno in jugovzhodno bojišče. _ Neizpremenjeuo. italijansko bojišče. — Ze nekaj ča- i pričakovani napad šeste italijanske armade na \i?oki planoti Sedmih občin t;i v Suganski dolini se je pričel. Po večdnevni skrbni topovski pripravi je posla] . čeraj Hivraioik na fronti med Asia-tom ln Brento svojo pehoto v boj. Seve-rozap^ Jno A»iaga se ie Italijanom z velikimi žrtvami posrečilo prodreti v nase jarke. Zvečaf ie bH sovražnik zopet pc^ petaoma vržen. Posebno srditi so bili boji pri Cesar« Zeblo In v ozemlju Monte F orna. kjer se ie razbil italijanski naval ob hrabrosti štajerskih čet. Tudi v Sugan-ski dolini so se Izjalovili vsi napadi sovražnika v našem topovskem ognju ali v bofri iz bližine. Naši letalci so sestrelili dve italijanski letali — Ob So« nobenih posebnih dogodkov. Najelnik generalnega štaba. NEAiSKO. BilROLIN, 11. (Korj Veliki glavni stan. II. junija 1917. Zapadao bojišče. — Armada kralievlča Ruprehta: V siplnskem odseku tuc t Nieuportom in vzho^ao Vperna je postalo včeraj topovsko delovanje znatno lačje. Tudi v bojnem oaaulji vzhodno \\ \ tscbaeie in Mešalnega se ie ogenj proti veieru povečal. Ponoči so po srditih og-oien.-h sunkih angleške stotnije napadle naše črte zapadno ttclfebeke tn \Vambeke. Bile so odbite. Južno Botrve so se zvečer > jalov ili napadi Angležev proti hm-čarr.i z?oadno VVarnetona. Na obeh straneh prekopa La Bassee Hi na južnem bre-iu Scarpe je ittš uničuj »či ogeni preprečil f»rior3vl»e«e angleške napade pri Festu-bertn. Leon* in Monchyiu. Ob cesti La Bassee — Bethune, severovzhodno Ver-tr^Uesd In pri Hull-jchu so bili sov razni iz-vidni sunki odbiti. — Ar mate nemškega c*»arieviča: Na Chemlan des Dames so pri nenadnem sanku zapadno Cernyja na-.«<$tv^hodnopruikih ki areStfalsklh polkov vdrle v irancoske jarke, pobile posadko. v kolikor ni pobegnila, in se vrnile i ujetniki. Tu zapričeti živahni ogenj se ie razširil tudi na sosednji odsek, a Je ostal sicer neznaten. — Armada vojvode Al-hreiia^ Nič uovega. Na vzhodnem b o J i š 6 v Je položaj neizpremejtjen. Macedonska fronta. — Na obeh bregovih Vardarja in ob Dofranskem jezeru uspešni boji bolgarskih predstraž. Prvi generalni kvartirmojsters pl. Ludendorff. BOLOARSKO. sofija, 10. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: V kolen« Cer-no od časa do časa kratek bombardma sovražne artiljerije in tekom noči precej srdito delovanje topov. Nemški oddelki so izvršili uspešne Izvidoe sunke ln ujeli več mož. — Romunska fronta: Pri IsaceJI pičel topovski ogenj. Pri Tulceii pehotni egeaj in posamični topovski streli. TURSKO. CARIGR AĐ, 10. (Kor.) Iz glavnega mana se poroča: Na nobeni fronti nobenih \ užnih dogodkov. __ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 10. junija. — Na vsej fronti le obojestranske topovske akcije. Naša artiljeriia ie r<*zruši!a sovražne tienske vode v 'io-lini \diže, Terragnok» in na cesti rz Sv. Lucij j v Lepovau. Na Krasu so ujeli naši fzvidni oddelki 10 mož. dogodki na morju. BLROLIN, 10. (Kor.) \Volffov urrfi poroča: V Atlantskem morju je bilo potop-HeHh LUI00 ton.__ italijani zasedli janino. RIM. lu. (Kor.) Agenzia Štefani javlja: Italijanske ceie >o brez vsakega pripet- p o d l istek. Milijonar, ki ie Izginil. Roman. Francoski spi.-al Evgen Ctiavetta. Colard kia jt pogledal ves obupan. — Ne. ne. — je dejal. — tega ne bi nio-gil i.jisliii nikdar. Ona ni kriva. Mote®a ;y>i*odarja jc j ač umoril kak Cartouchev KHiarski tovariš----ni sa pa umorila ženska, katero je osreč'1 in ji dal svoje bogastvo.. Bogastvo! — je ponovil Maurice, — bogastvo, da; aii kot se govori splošno, je rrav to bogastvo bilo vzrok smrti tvojega gospodarja. Ko je obogatela, talco pravijo liudje. »e gospa Brichetova hotela obogatiti šo bolj. in zapeljana po milijonih svojega soproga, je daia umoriti odvetnika jx> svojem očetu. Trp-a ta umor bi ji vendar ne bil nič ljaja zasedle Janino. Prebivalstvo v mestu je popolnoma mirno. LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča rz Aten: C.Jrška namerava protestirati proti zasedenju Janine po italijanskih Četah. _____ Prihod prvih ameriških čet na Angleško. BERN. 10. (Kor.) Posebno poročilo »Malina« iz Londona pravi: Predvčerajšnjim v Anglijo došle ameriške čete obstojajo predvsem iz oficirjev in specijalnih čet, ki naj ukrenejo vse priprave za na-daljne ko.itfngeute. Ameriške čete so se vkrcale začetkom zadnjega todna. Odhod je bil tajen. ________ NOVA RUSIJA. Odredbe prGvizorlčiie vlade proti kronstadt^kim upornikom. PKTROGRAD, 9. (Kor.) Svet delavskih in vojaških delegatov v Kronstadtu je poslal provizt rični via»ii izjavo, glasom katere vztraja j>ri sklepih dne 29. raajnika in 3. junija in priznava krajevni svet delavskih in vojaških delegatov kot edino oblast v Kronstadtu. Vsled te rzjave je provizorična vlada soglasno sklenila kot neobhodno potrebno, da se ukrenejo uaj-radikalnejše odredbe, oa se uredi kron-stafiska zadeva. V to svrho je objavila razglas, ki poživlja meščane v Kronstadtu, da naj brez prigovora izvrše vsa od vlade izdana povelja in istočasno naznanja, da je vlada ukazali poveljniku baltiškega bro-dovja, da naj c ćk'e z vsemi šolskimi ladjami iz Kronstadta na poletne manevre v Bjorko in Trangsnnd. VifiSjcnT^ pc slairgfca rirs^i vladi. \VASmNOTON. 10. (Kor.) Remene v urad poroča: Poslanica predsednika \Vil-soaa ruski vladi, ki jo je izročil ameriški veleposlanik Franci* v Pctro^radu. pravi jiiei drugim: Povodom predstojećega obiska o^po-slarstva v Rusiji, ki naj izrazi odkritosrčno prijateljstvo ameriškega naroda za Rusijo in razpravlja o najprimernejših sredstvih za skupno delovanje obeli na-rodov, da se dovede sedanji 1 za svobodo vseh nsT-cov do uspešnega zaključka; se rni z-i primerno, da v luči tega novega sodelovanja še enkrat razjasnim cilie, ki so jili zasledovale Združene države pri vstopu v vojno. Ti cilji so bili v zadnjih tetinih močno otemenjeni z ncsporazimiljeiiji in zmotljivimi izjavami in stvar, za katero gre. je pret!?odepo!na, strahovita in prepomembna za ves človeški rod, in zato so je treba vsak trenutek ozirati na vsake napačne predočbe in nesporazume, nejsibodo še tako neznatni. Vojna proti Nemčiji se je pričela; v obupni želji, da se izognejo neizogibnemu porazu, so uporabili mogotci v Nemčiji vsako sredstvo, celo vpliv skupni in strank mej lastnimi podaniki, ki jim niso brli nikdar pravični in dobri in tudi ne strpljivi napram njim, da po-pešijo propagando na obeh straneh morja, ki naj bi jim ohranila njihov vpliv in njihovo moč v inozemstvu, na škodo ravno onih ljudi, ki so se jih posluževal. Stališče Amerike v tej vojni je tako jasno pojasnjeno, da se nikdo ne more opravičevati, da je ni ra-zuhjel. Amerika ne išče stvarnega dobička ali povečanja ozemlja kakršnekoli vrste. Ne bojuje se za nobene koristi in nobene koristolovske cilje, ampak za odrešenje vseh narodov od najnidov avto-kratične vlade. Vodilni razreOi Nemčije so pričeli pred kratkim istotako razgla-ševati taka svobodomiselna načela in tako pravičnost lastnih namer. Toda to delajo le za zaščito svoje moči, ki so jo ustanovili v Nemčiji in za varstvo lastnih predpravic, ki so si jih pridobili nepravičnim potom. Oni delajo zase in za svoje posebne oblastne načrte. Ti gredo \ si iz BeroMna v Bagdad in še preko. Mada za vlado je s svojim vplivom, brez prave osvojitve ozemelj, spletla niti v mrežo intrig. kar ni nič manj kakor proti miru in svobo-i sveta. Vozle te mreže je treba raztrgati. A vsega tega ni mogoče storiti, ako se ne napravi krivica, ki je bila že storjena, nenaprav Ijeno. Treba je ukreniti primerne korake proti temu, da bi se ta koristil; gospod Briehet je j*ač svoje imetje volit svoj« hčeri. — Ali poz-naš oporoko? — Ne, toda vem, da je moj gospod oboževal svojo hčerko. — Da, toda oboževal je tudi svojo ženo, s katero se je poročil malo preje, preden je izginil----In taka mlada žena pač kmalu premoti starca, da pozabi svoje očetovstvo. Samo Brichetov notar bi mogel povedati, kako je s stvarjo. — To je res! — je dejal Colard: — hotel sem tudi že izvesti stvar ftd njeiga, toda povedati ni hotel ničesar, dasiravno mu je gotovo znana vsebina oporoke. Tisti dan, ko bo Brichetova smrt ugotovljena, mi je dejal, tisti dan pa snamemo pečat z oporoke. — Toda sodišče more v svrho pojasni-tve stvari zahtevati otvoritev oporoke. Jasno je. da bi brio zelo obteževalno za gospo Brichetovo, če bi bHo imetje volje- ni reža še kedaj si^letTa ali Izboljšala. Seveda, cesirska nemška vlada in oni, ki se jih i>oslužuje na njihovo lastno škodo, bi dobili radi jamstvo za to, da se konča vojna z vzpostavitvijo statusa quo ante. Ta status quo ante je bil ravno oni, iz katerega je nastala ta strahovita volna, ki se vojuje za moč cesarske nemške vlade znotraj države in za njeno dalekosežno gospodstvo in njen vpliv na zunaj. Ta status quo ante se mora izpremeniti na način, ki bo preprečil, da se kaj tako strašnega nikdar ne povrne. Mi se bojujemo za svoboJo, za samovlado, za razvijanje narodov, ki jun ne bo vsiljeno in zato ve ie treba oprijeti vsakega elementa reda, ki naj bi zaključil to vojno in ga tudi Uvesti. Krivico je treba najprej popraviti, nato pa je treba ustvariti primerna jamstva, da se prepreči. la bi se zopet povrnila. Ml se ne s.ae-liu ozirati na kako sredstvo samo radi tega, ker je sprejeto z odobravanjem. Praktična vprašanja je mogoče rešiti le s praktičnimi sredstvi. Fraze ne bodo imele nobenih rezultatov. Prave zopetne popia-vitve se bodo izvršiie in vse zopetne po-pravitve, ki so potrebite, se morajo izvesti. Vendar pa morajo zasledovati kako načelo in to načelo ie jasno: Nobenega iiarc.a se ne srne prisiliti pod kako k'0-spod.v:vo, pod katerim noče živeti; n -beno ozemlje ne sine izpremeniti lastnika, ražven v sv rho, da onim, ki prebivajo na njem, zagotovi d.;bra možnost za življenje in svobodo; oiškodnine se-smejo zahtevati le v toliko, v kolikor tvorijo plačilo za izvršeno očiuto krivico; m bena vlast se ne sme obnovili, razve n talce, ki ima za cilj mir sveta, in bodoče bla:;o-zitie in srečo svojih iiaiodov. In pelein morajo dospeti svobodni narodi sveta do skurn-ka dogovora, <.:••) naravnega pnik-tičiisga skupnega deU»van"a, ki bo ctej.'-'j-ski združilo njihove sile, ua se zagotovita mir in pravičnost pri medsebojnih poga--ianiih n.-rodov. Pc-fcraiimstvo človeštva ne sme o^iati J j nadalje le naviae' ali biti pn- ia fraza: treba mu ie dati podlago site in resničnosti. Narodi morajo urediti s , ..je skupno življenje in ustvariti delavno'-.ru >-bo,Ida s .j zagotovi u življenje proti napadom kake avtokratičue iir saanolasine države. Za te stvari zamoremo prelivati kri in žrtvovati zaklade. To so one stvari, ki smo jih smatrali vedno za sv je stremlienje in ako ne žrtvujemo sedaj krvi in življenja in ako ne bomo imeli sedaj uspeha, se ne bomo nikdar mogli združiti, da soravimo osvojiiuo silo v veliki stvari človeške svobode do sadu. Napočil ie 'ian, da zmagamo ali se podvržemo. Ako nastopamo skupno, je gotova zmaga in svoboda, ki jo bo zagotovila zma&a. Zamore rti o se izkazati pri tern vel so-di,£iie, vendar pa se ne smemo ne potem ne sedaj pokazati slabejše ter ne.smemo opustiti nobenega jamstva pravičnosti in varstva.____ ŠPANSKA KABINETNA KRIZA. Kabinet Dato. MADRID, 10. (Kor.) Po včerajš.ikm ministrskem svetu ie predal ministrski predsednik Garcia Prieto kralju demisiio kabineta. Zastopnikom časopisja je izjavi! sledeče: Po zahtevani vzpostavitvi normalnega stanja je bila vlada mnenja, da ima krona sedaj popolno prostost, da se informira o mnenjih mero*Jamih osebn -u, vsLJ česar je vlada nepreklicno deim*-so-ui rala. BS^N, 10. (Kor.) »Petit Parisien poroča iz X\adrida: Vlada se bori z velikimi tež kočam i vojaškega iti gospodarskega z iacaia. Dalo se še vedno imenuje kot naslednik Garcia Prieta. Glasom »le.nosa : jiisc vlmparcial«, da nikakor ne zadostuje zatrjevanje višjih krogov, da ne obstojalo nobene namere, da bi se odpravili veliki problemi iz sveta. »El Pais- iz-javlja, da je vlada sedaj pred alternativo, da kontrolira vojaški odbor v Barceloni, ai; pa da razpusti vse odbore v vsej Španiji. Vlada je pred odločitvijo, ali hoče vladati* ali pa se razpršiti. MADRID, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Kralj -e izrekel Garcia Prietu za-upanjc. Prieto si je izprosil čas za pre- no njej. Kajti če bi tudi tajila, da je poznala vsebino oporoke, bi vendar sodniki videli v tem nagib----in zlasti pa korist, ki naj bi jo doneslo hudodelstvo. Colard je žalostno zmajal z glavo. _O! — je vzkliknil, — nisem hud; brega srca,____ni nikomur ne želim smrti. „_. Toda vendar pa ne moreni zadušiti v sebi želje, da naj bi bil podlegel bodalcu---- potem bi vsai ne bilo treba čakati njegovega »-a« ali -»ne«____ln tako bi imela gospa Brichetova nekoliko več upanja, da uide svoji žalostni usodi. — Da uide, praviš? Ali da, Colard, potemtakem vendar misliš, da Je najbrž kriva gospa Brichetova? — O, kai vem Jaz? Moja stara glava je popolnoma zmešana.... mofi ubogi možgani so že vsi razkosani____če gledam >bup gospodične Pavline, — Je odgovoril hišnik z žalostnim vzdihljajera. (Dalje.) mlslek, da se posvetuje z ministri. Ob 8 zvečer poda definitivni odgovor. MADRID, 10. (Kor.) Garcia Prieto je naznanil, da se zahvaljuje vladarju za dokaz zaupanja, a odklanja sestavitev kabineta. Nato je bil poklican v palačo Dato. MADRID, 11. (Kor.) Dato je sprejel sestavo novega kabineta. * MADRID, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ministrska kriza se pripisuje zahtevi brainbnega sveta pehote, da mora vlada sprejel njegove sklepe v neizpre-menjeni obliki. Vlada je smatrala to kot neznosen pritisk in je odstopila. ZAHTEVE ŠPANSKE ARMADE PO DEMOKRATIZIRANJU. MADRID, 10. (Kor.) V posebni poslanici, ki jo je izročil pehotni brambni odbor v Barceloni dne 1. junija tamkajšnjemu poveljniku armadnega zbora in ki je bila več dni pozneje objavljena v časopisju, izjavlja isti, da so ne-le samo na polotoku se nahajajoča pehota, ampak tudi topništvo in konjenica trdno diločeni, dopustiti v bodoče v armadi le pravičnost in enakost. Da se dobe sredstva in pota, da se. odpravijo razne zlorabe in izprosi zakonitim potom od oblasti odj>omoč, šta bila ustanovljena centralni odsek in odbor, ki sta se naslanjala v pravilih na vojaško prisego, spoštovanje oblasti in disciplino in si stavila za cilj dostojanstvo m napredek armade. Tekom 14 mesecev trajaiočega delovanja nista imela odsek fcn odbor nikdar tainih sej. Predložila sta pravila predstojim oblastim in se prepričala o tem. da so prišla ista na najvišje mesto. Odbor je bil radi tega neprijetno presenečen, ko so bili člani odseka areti-rani in se je postopale proti njim brez vsa-; k etra znanega vzroka sodnim potom. Vsa armada ie skienla, da spoštljivo izjavi, (tu menjka v ra-ijski brzojavki par besed. ki naj sc morda glase: da hočejo iz-po'n'evati dolžnost), toda ie ob zopetni nas-avitvi odsmviienih in garancijah, da ne b k) izvršene nobese represalije, dalje da se ha ravnalo z armado, kolikor pač mogoče, z večjim zanimanjem in dobrohotnostjo in končno se morata odsek in odbor oiicijaino priznati. Odbor izjavlja nasprotno s častno besedo, da ne bo dal nikdar povoda za nered in nikdar po volji naroda poslavljeniin oblastim odrekel priznanja, kakor iudi, da hoče skrbeti le za blagor armade m domovine. Armada prosi za izročitev tozadevnega sklepa ln ga pričakuje v vojašnicah cele Španske tekom 12 ur. . MADRID, 10. (Kor.) Lfcst »Accion« objavlja zahteve vojaškega odbora, ki se glase: Razširjenje deželne obrambe in nabava potrebnega vojnega materijala, v'alje pravičnost, pri avanzinajih, zopetna nastavitev discipliniranih oficirjev, po-dvojitev oskrbnih pristojbin moštva, nobeno dajanje prednosti civilnim uradnikom napram oficirjem pri vpokojitvah, vpo-kojitev bivšega vojnega ministra Luque in nekega določenega sekcijskega načelnika vojnega ministra, končno popolno nec Ivisnost generalnega štaba. Debata i:i glasovanje o poslovn'.ku poslanske zbormce. DUNAJ, 11. (Kor.) Poročevalec princ Lcbkcvic je podal ustmeno poročilo posebne komisije o izpremembi zakona glede poslovnika poslanske zbornice. Dr. pl. Grabmayr je stavil v specijalni debati sledeči predlog: V § 9 zakona o poslovniku poslanske zbornice naj se uvrsti kot odstavek 3: »Do kake 'iruge zakonite ureditve jezikovnega občevanja naj ostane pri razpravah državnega zbora pri dosedanjem jezikovnem običaju.« Dr. Klein je stavil sledeči resoluajski predlog: > Čeprav nima gospodska zbor^ niča nobenega neposrednega vpliva na avtonomno urejevanje poslovnika poslanske zbornice in se hoče izogniti tudi videzu, da se hoče vmešavati v zadeve »--ruge zbornice, si vendar ne more kaj, da ne f! izrekla svojih težkih pomislekov proti izpremembi jezikovnega občevanja v poslanski zbornici v smislu sprejetega ,A>sIovnika. ker ta ureditev ne predstavil? samo notranje zadeve poslanske zbornice. ampak zamore po svojih posledicah vrh tega neugodno vplivati na parlamentarne usranove :n javno življenje Avstrije. Gosposka zbornica izraža radi tega svoje prepričanje, da sc mora pri končni rešitvi jezikovnih razmer tudi poslovniški jezik državnega zbora m sicer za obe zbornici urediti ob ohranitvi nemškega občevalnega iezika, in poživlja vlado, da naj dovede rešitev tega vprašanja sporazumno z obema zbornicama kolikor mogoče hitro do zadovoljivega za- Pri glasovanju je bil Grabmayrov predlog odklonjen s 70 proti 61 glasovom in sprejet zakon glede i>osIovnika v obliki, kakor jo je sklenila poslanska zbornica. Nato je bila Kleinova resolucija sprejeta s 1-18 proti 38 glasovom in vrh tega z 69 proti 60 glasovom sledeča resolucija Bl-linskega: C. kr. vlada se poživlja, da naj v svrho praktične rešitve vprašanja raz-pravljalnega jezika v parlamentu uvede pogajanja z vsemi narodnimi strankami ln predloži na podlagi pričakovanih" prostovoljnih dogovorov obeh zbornic primerne premoge. Seja je bHa nato zaključena. Prihodnja seja v sredo ob 3 popoldne. Razne politične vesti. Jugoslovani v parlamentarnih odsekih. Jugoslovanski klub je določil svoje zastopnike v posameznih parlamentarnih odsekih tako-le: odsek za vojno gospodarstvo: Dulibić, Jarc, dr. Krek in tir. Ravnihar; justični odsek: Baljak, dr. Benkovič, dr. Rybar; finančni odsek: dr. Benkovič, Cingrija, Demšar, dr. Ravnihar; 'proračunski odsek: Biatrchini, dr. Korošec, ur. Laginja, dr. Pogačnik. Nemci proti Nemcem. Kakor poročajo praški listi, je nemškonacijonalno politično društvo v Gradcu >'Der Deutsche Vereitn < sklenilo in objavilo naslednjo resolucijo: »QJ»bor društva »Der Deutsche Verein.: v Oradcu je bil trdno prepričan, da nemški poslanci po žalostnih izkušnjah zadnjega čast porabijo sestanek parlamenta v to, da ob prvi priliki odkrito in krepko nastopijo za zahteve avstrijskih Nemcev, ki so v interesu države. Z velikim obžalovanjem pa je treba ugotoviti sedaj, da v nasprotju s Slovani, ki svoje narodne zahteve postavljajo nad vse, niso pri poslovniški predlogi samo zatajili zahtev avstrijskih Nemcev, temveč so pristali na slaboten sporazum. Prepričani smo. da večiia nemškega volilstva najstrožje obsoja to čudno postopanje'to posebno obžaluje, »da so pri tako važnih glasovanjih manjkali ravno tisti ljudski zastopniki iz Gradca in štajerske, ki so v prvi vrsti klicali po parlamentu. — Precej huda je ia, toda tudi za graško nemško društvo veiia stari pregovor, da zvonenie po toči ne pomaga nič. Proiislovanska vladna politika v avstrijskem Primorju. Poslanec Spiueie in tovariši so vložili na ministrskega precl-scunika grofa Clam-Martinica kot načelnika vlade ostro interpelacijo raJi zapostavljanja našiih narodnih pravic, zlasti v Istri in* v Trstu. Interpelacija poudarja, da so Hrvati. Srbi in Slovenci enakopravni le na bojiščih, drugod pa povsod kruto zapostavljeni, ter navaja celo vrsto krivic, Ki se nam gode zlasti v jezikovnem oziru. V okraju Volosko-Opatija (med 51.000 prebivalci 47.000 Hrvatov) ni niti enega političnega konceptnega uradnika, ki bi z le italijansko ali italiiansko-nemško; slovenske pritožbe se zavračajo kot politične sitnarijo. 1'ržaški namestnik je zabi-čil državnim uradom, da je notranji službeni jezik v Primorju nemški, ter s£ pri tem še rogai, da s tem ni prizadeta veli va ostalih, v dežth običajnih Jezikov (nemški jeziR: ni v deželi običajen), saj uradniki po večini slovenski ali hrvatski-ne znajo! Železniški minister je dne G. julija 1015. uvedel nemški službeni jezik na železnicah; zgoOiio se je, da je bila neka oseba obtožena, ker je na kolodvoru v Pulju govorila hrvatski. Trgovinske zbornice v LJubljani, Zadru, Splitu. 1 )ubrovni-ku se morajo posluževati v občevanju z državnimi osrednjimi uradi nemškega jezika. pošte v Trstu Ln tudi drugod ne poznajo več hrvatskih in slovenskih tiskov i i in celo uradna poročila- z bojišča se objavljajo n. pr. v Istri danes le še v nemškem jeziku, ki ga nihče ne razume! — Služba c. kr. notarja za Pazin (2S.00<» Hrvatov in 800 Italijanov) je bila letos razpisana le italijanski, pazinsko drž. pravd-ništvo pa je na lastno pest uvedlo nem-šk; »iržavni jezik: od spomladi 1917 vlaga svoje predloge — v nemškem jeziku. -Uradni list za Primorje, ki ima slovcnsko-hrvatsko večino, je izključno italijanski »Lf Osservatore Triestino«. Napisi na tržaških uradih, ki so deloma namenjeni za popolnoma Jugoslovansko Dalmacijo in K)anjsko, nc poznajo slovenske ali hrva ške besede. Zanimivo je tudi sledeče dejstvo: pred vojno so bili ulfČni napisi v Pulju italijanski, potem nekaj časa italijan-sko-lirvatsko-nemški, sedai so le še - -nemški. Interpelacija poudarja, da Primorje ne sme biti kaka nemška kolonija, da morajo biti državni uradniki izvrse-valni organi cesarja in izvrševatelji zakonov, ne pa nemških programov, ugotavlja, da jc nasilje izvršeno na našem narodu, v času, ko njega sinovi krvave na bojiščih in se narod ne more braniti, naravnost zločinsko in da jc postopanje c. kr. uradnikov zlasti v Trstu in Istri nedostojno za civilizirano državo. Zato zahteva interpelacija od ministrskega predsednika, da nemudoma ukrene vse. kar j j potrebno, da se zadosti političnim i:i na- 7 »EDINOST* ittev. 161. V Trstu, dne l^.JuivHjgiV .'.ji u Hrvatov in Slovencev, tem, moral znoreti. Z nami bo dcmokra-tsti sta delovala nad 40 let na probujanju k sbuo \ Trsta ia Istri (tStov. Narod •>. jcija monarhije m vsega sveta. y nov! ju^ievanski klub proti jezikovnim zla- ustavi bo tudi za nas novo življenje svo-i*. »;in na žei«i/oicalL Frošii teden so šil bode za vseh, ne da bi nam jo dajali na v imenu jugu^ ivanskc^a kluba poslanci <-,el se naredba glede i strankei zagrebške »Norme,« izvajajo: službenega iezika zlorablja, ako se tolma- Ko življenje m izkustvo odpirata oči, je dastavijencem' naravno, da pravas vidi tudi Srba v Hrvatski in se čuti žnjim v enem in istem č\ tako, da kr zdezniškim cc u /a^ebiio slove;i>ko medsebojno obče-va je v siužbi prepovedano, in da se ta naredba na delavsko osobje sploh ne na-II .-a. Minister je prosil poslancc, da naj i vsako tako zlorabo spor^>če. nakar da t > dal Krivce eksemplarrčuo kaznovati. GieJe preincNčanja slovenskih železniških u'jIi Kov ie minister izjavii. da »seveda« nikakor nirria uamena spraviti slov en kih uradnikov s slov enskega oženili— Sin?beni oziri zahtevajo, da se višje u J ■ >U"0 po potrebi meša in da ne esta-ne a vezano na kronovinske mele. glede pr*r«etnin uradnikov pa je minister sploh z-**' ikal. da bi sistematično premeščanje Slovencev v nunske kraie »»dgovarjalo >vim namenom. Glede poklicov mnogih slovenskih uradnikov v vojake je I* udarjal, da temu ni kriva železniška oblast, ki se zaveda, da neobhodno potrebuje v težki žtlezničarski službi vsakega pr samezn;ka. Ker minister krivcev ni biie^.oval, so izpove-ni M naši poslanci njegovo izjavo z ugotovitvijo, da so slovenski želez; ;i predn et sistematične gonje, j ki jo uprizarjajo takotmenovane nemške lekzničar^e strokovne organizacije. Po-so ministra tudi opozorili, da je njegova dolžnost, izvrševati n;;dzorovakio pravico tudi pri južni železnici, pri kateri i ) razmere ponekod se hujše. kot pri dr-živni. Poslanec dr. Ravnihar se ie oglasil tuli pr; ravnateljstvu južne železnice, ki se j>a očiv-Jno še ue zaveda, da so minili o:;" »lepi časi«, ko se je brez nadzorstva d. Jo. kar se je hotelo. Jugoslovanski klub bo leznihirsKo vprašanje. naroda. In Srb hoče take skupnosti, tega edinstva in bratstva, pak tudi na načelu hrvatskega državnega prava. A pri tem se ne zdi ne enemu ne drugemu, da bi kaj izgubljal, marveč verujeta oba, da sta — pridobila! Tako je ves naš narod uprl svoj pogled na parlament. Mi vsr občuti-v seh ^ ^a ie danes čas našega »biti ali ne biti«! A vsi smo tudi uverjeni. da danes ne sme biti več polovičarskih ukrepov, da z nami ni več kompromisov! Domete vest!. K podaljšanju podplsovalnega roka za vojno posojilo. Dasiravno vse podpisoval niče v državi poročajo, da so dosedanji uspehi podpisovanja 6. vojnega posojila za* ovoljivi in znatnu so se vendar oglasili glasovi, ki priporočajo podaljšanje podpi-^ovaLnega roka. Zato jo tudi ukrenil finančni minister, da se rok za podpisovanje podaljša do 22. junija t. 1. Podpisoval-nice se nadejajo, da s tem podaljšanjem dosežejo največji uspeh, ki naj prekosi vse dosedanje, in to stremljenje pač pojasnjuje različne prošnje za podaljšanje roka. ki jih je dobilo finančno ministrstvo. Ca »i. ki je še na razpolago, poda gotovo marsikomu, ki se doslej še ni mogel odločiti za način in visokost podpisa^ dobrodošlo priliko, da kar najhitreje prijavi r*>dp:s, i-n prav tako bodo tudi korporacije, ki se coslej še niso mogle odločiti, sedaj mogli prijaviti svoj podpis. Pokažimo pri v bodoče tr-Hino za-Iedova! že- 6- vojnem posojilu, da nočemo zaostali za _ Kakor vid'iuo ! Junaštvi nase soske armaae. V čast mora se je g. mbiisterpred očmi poslancev biti vs^omur, ki Uubi Avstrijo in čuti V t da- .nv \i\ko ženiral — deteta svojega da P<*lPira naše slavne čete. — rc .rta. Govoril je celo o ziurabaii naredbe glede službenega Iezika in je celo z kr ,-cei. c -e'nHarićn© kazn i ) Smrtna kosa. Minole sobote je umrla v i ce da mu trcfca ide prijaviti.! Ljubljani v cvetju 17 let gospica Pija Arck. Nan i jK'Vsun opravičeno čudno zdi. Rodbinama Frana Arcka in Josipa Knnpo-C gtis;v,>.! irihiister po tolikih objavljenih *«ca izrekamo iskreno so žal je. !. :• čil slučajih zlorabe, ni mogel za- Obrt z nadomestilom za olje. C. kr. na-s' - 't ' ' Krivcev, oziroma.' mesrništveni svetnik razglaša: Nekaj časa d.' nismo prav ni; čuli o tem. da bi bil kje j sem se trguje z izdelki, ki jim dajejo razna h .-- . I kar o . dskavo. dasi so bila po izmišljena imena in jih hvalijo kot nado-.unč - • načena ra nateljstva, destilo za olje m za zabelo solate. Večina . u> : J! kra . i.jer >o se dogf>dile zlo-! ien izdelkov nimajo nikakoršiie hranitve- Doli z sojilo! Italijo! Potlpisujiiso 6. vojno po- ni ravno govoril - >• . nezanitnanja g. mini-: t; -lučaie nam vzbuja grešno ; :■ . >va iHrvoIia radi »zlorabe« » čliiva in resnična, kakor je sencem! — Sedaj bi pa pro-s i: ministra se pojasnila glede dejstva, da s • celo na Ceskein v či!:. na: zna neinški, marveč je želez-j Na p(Kilag! teh določb bofJo samo nasled-n *ki upr* vi v dolžnost, da občuje s pre- Ilje kategorije konsumentov mogle dobi-bivalstvofii v tistem jezin^ ki ga to po-lvali petrok|: L Industrijalni in obrtni sleunje razume. Naredni Politika, vpra- abratit ki deiajo zu potrebe armade. 2. luje in nn žnjo: Kje se nahajamo prav z.i prav ? Kdo je odgovoren za to zisterna-tično iZ7 naše družbe? Reče-ni list pozivlje češke poslance, naj preiskujejo t > kričeče kršenje pravic češkega jezika i'i feleznicah, naj ugot«A'e vse take slu-Caje ir naj nssiopljo potem z vso od-!«»čno«!! i v obrambo pravic češkega jezi-* Vefta tudi za Slovence in sloven- ske po-'a lce! II poslednji naj pojasnijo msprKiii mi'iisnu stališče, da toiažljive besed s na kak; Konferenci nimajo za nas nikako \ rednosti, če so pa v nasprotju z na-:«i! e izvajanim režimom! Na besedah se zahva iujemo — mi hočemo in zahte- industrijalni in obrtni obrati, ki iz obrat-no-tehničmh ozirov ne morejo prekinje-vati dela in so torej navezani tudi na nočno delo; 3. ir.dustriialni in obrtni r-brati, ki potrebujejo petrolej v tehnične svrbe (za čiščenje strojev itd.); 4. rudarski obrati in plavži ; 5. javni uradi in za-va'i; bolnice, hiralnice, ujetniška taborišča in taborišča internirancev, delavske barake; 7. kmetijski obrati, v kolikor je rcirolej neobhodno potreben v obratne svrbe; 8. rokodclci in domači delavci, ki za svoje preživljanje v svojih delavnicah ue morejo pogrešati petrolejske razsvetljave; 9. oni. ki potrebujejo petrolej v vamn i-ci.iuun.i iznremembo vsega ziste-|svrho iz varnostno- ali prometno-poli- ' " , . cijskili ozirov potrebne razsvetljave jav- Zl - uoslovanskih z' i ?mk o v lih ulic, stopniic itd. in vozil; 10. privatna v en klub, njihovo programa hio izjavo ia|gos!X>dmjstva za razsvetljavo privatnih zdr iženiini Cehi: i(;u ij satiio v izienmili slučajih, k» kot [ niT'.jcii us: en. ^ ' \ ani v tej solidarn p.»zd:v znai.K mtrtia !i i pripr \ polju / i fru., r h bikt zai čic. M z ^ad« (r< u iS T-ki Narodni list u'i ns::e!i. S vani v razsvč java res ne >bhodno potrej?la so sedanji, javni fiuikcijonarji znajo t Meti i li stanovanja na dvorišče, ki imajo — 7a v^ak-n mrvico torei nai z :vedis: » svojih pravic, so povsem nezadostno dnevno svetlobo ali s, i; ' za borbo na ustavnem je pa sj>loh nimajo, v slučajih bolezni itd.). . o^ s f-aterlm se bo e na — Na'^av ne nakaznice za konsumente, eržave. A'ojiia nas je! navcvlene pol točkami 1 do 6. bo izstav-■ v ^totine stran-' IJalo c. kr. namestnlštvo. Vendar pa bodo - 'ia> L- uč: \ , da se mora- :.clitičnih oblasti. — ki svr'e r-ntrebe dosedaj niso naravnost po- lenu ' --- ker liočemo boriti za .r.i-;;- Avstri;u. kjer ne bo ^ira-ii'i in zapos avijenih naro- bi*Jv» v>i en; ki pred u. vsi zreli in dorasli, da kakor tnis* jo, di tO niso. v .£, ust. no. o več pri v si do v, ttn zak< i i urejajo s* bo na.l -lic. f o ' ■ ^ki j rvaki hi 1 I — p- naško kri z i: pa 11 išel tržaškega Slovenstva. Ze s tem, da sta vzgajala naš naraščaj, sta storila svojo dolžnost. A njima ni zadostovalo samo to; delala sta sploh na narodnem polju in sta mnogo koristila naši stvari. Zaslužila sta, da se ji spominjamo na tem mestu in tirna kličemo: Večni spomin! Pogreba pok. Žnidar&ča, ki sc je vršil ininolo nedeljo, se je udeležil med drugimi tudi g. baron Ralli kot zastopnik pomorske vlade. 2a-lujcei soprogi je izrazil svoje in vsega urariništva in uslužbenstva sožalje — do-! davši, da je bil pokojnik pri vseh priljubljen in da mu ohranijo vsi blag spornim. K. Begunci poslancem južno - slovanskega kluba. Prejeli smo: Og. poslance prosimo najnujnejc, naj stavijo visoki c. kr. vladi z vsem povdarkom nastopna vprašanja: Kaj je ukrenila v glavnem na korist in zaščito naših beguncev? Kako je z upravo taborišč, komu so izročena v upravo? Kake so zdravstvene razmere v taboriščih, posebno: kako je preskrbljeno za otročiče? Ali ve visoka c. kr. vlada, da je mnogo ljudi med begunci umrlo radi nedostatnosti hrane, izlasti pa nedoletnih otrok? Kake odredbe je vlada ukrenila, da se stamje beguncev, ki toliko trpe vsled vojnih dogodkov, čini hitreje hi čim izdatneje ublaži in da se obupnemu položaju, v katerem se nahajajo, odpomore? Kaj je visoka c. kr. vlada ukrenila za izobrazbo otrok, ki so sedaj odtegneni vzgoji in pouku in so prepuščeni sami sebi? Ali n® misli vlada na raxpustrtev begunskih taborišč, tega monstruma, oziroma, ali ni že čas, da bi poskrbela, da se begunci po raz lele po deželi, in sicer kar najbližje njihovim domovom, v kolikor ni možno poslati Jih domov V AH visoka c. kr. vlada sploh kaj misli, in Če v resnici misli na to: kaj je že ukrenila, Oskar BalJini i>o K 1000; Valantin DavM. Jo i\ Pincherle po K. 500; Ana. Gin ra, Alojz Mose;tig po K 400; zadruga miroditničarjer, O G. Fep*rla to K 300; barrn'ea Ana Albori, b&ronioa Eld& Albori, Ferd. Cava lar, Anton Mislej, Anton Pn-rich po K 200; Edita Cautlev K 150, in na-Jaljml podpisi v siupnem znesku K 13 500. NALI OGLASI. tla predaj tudi klet in ure jo enonadstropna hi5a 6e*toje, Povel Barioh po K 10.000; Winkler Oblasohiak A ( o. K 60'0; prof. dr F. Welponer, Lovrenc Zoff (IL pjdpia^ Fr. Rihard Te vini, tvrdka Revoltella. M. CumbaL baron Anton pL Burlo po K 50U0; Karel Vid cb, Ida J ras po K 4000 $ tvrdka B. Vidich, Maksimilijan Tenze, Aat'n Rastelli, A. Grioni, tvrdka Emil Farchi. dr. Viktor Cominotti po K 3000; Henrik pl Fran« sebi, tvrdka De Franceschi Franc, Anton Kovani oh, tvrdka Viktor Ru^i (II p dois), Fr. Ernest Cristofoietti, Ivana Cepar, Paskval Cattai, Meric Bemfeld po K 20u0; Wit rScfilfft i ev^Je proda a na drobno in na da-IDlllU bolo prodajalna drobnarij Osiuo Benzlon v Trstu, Corso «0. 1158 EsIaAsnI Anton Jerkifi poatnleaopet ▼svojem rOIDSrai ateljeja t Tatu, Vb deliš Poste Stev. 10. ■407 Vt»HMisMlnf»t v Malice, (Ptafza Barriera) LaiVullllU se barvajo mo&ke In ženske obleke ter v.-atovrstuo blago. Č.stijo se obleke in zave-e. — Pt-llii-zaro. 1132 Slamnate čevlje (Solne). trgovcem priporočam slamnate C lje in alamnafc podplate za v ftevlje. katere sem aaC«' Izdelo ati, tako du vsaki zahtevi lahko usrodlm. Ker jo draga obutev tako draga, bode ta a i osebe, ki imajo opravilo v sobah, djbro došla Naj vaak porkusi, F>«nc Oerar, tovarna slamnikov v Stoou, pofltii Domžale pri I^jub^jani. K m78 T Žalujoči družini nadrevldenta c. kr. avstr. državnih železnic FRANCA ARCK Iz Trsta in tlskamarja JOSIPA KRMPOTIĆ lz Pule naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njuna nadvse ljubljena hči, ozir. nečakinja PIA ARCK v soboto, 9. junija, ob 2 popoldne, v 17 letu svoje dobe> v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v ponedeljek, 11. junija, 17 hHe Žalosti v Ljubljani, Poljanska ulica št. 29, do južnega kolodvora, od koder se frepeljtjo zemski ostanki pokojnice v Pulo, kjer se položijo k večnemu počitku. PULA-LJUBLJANA, 10. ju* ija 1917. Trg&vska ogeRiura SLAUIČ IGNACIJ Trst, uL Barriera m(M 6,!. nadstr. Sprejema administracije hiš, industrij, posreduje pri nakupovanju in prodaji hiš, zemljišč, premičnin i. t. d. i. t. d. Pisarna Je odprta od 10V8—1 pop. in od 3l/a—7 zvečer. O r udele ©cš I trov rapr : I raz-poii ja po pošta GuitsnJ Koroško JADRANSKA BANKA Trst, Vla Una dl Rlsparnnlo S (Lastno poslovi«) Kapital In r«z«rva K 8,890.000.— FILIJALEfi : Dunaj Tegethofstrasse 7-0, Dubiovnlk. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šfoenik, ZaLa". VLOGE NA KNJIŽICE -3 Vb- od dneva vloge do dneva vzdiga. i^entni davek plafiuje banka STojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovora. - Akredetl1 i čeki in nakaznic« na vaa tu-in inozemska trliđća. KOPU JE IN PRODAJA: vrednostne paplije, rente, obligacije, sastavna pi*;ma. prijorite e, delnice, srečke itd — VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DHPOSITS PROMESE---Prodaja srečk razredne lote rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzui izgubi, revizija irebenja srečit L t. d brezplačno. Stavbni kredit, remboura krediti. Borzna naročila. — Inka^o. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni; 1793 in 2076. Uradne ura s od 9 di t popoldne. Brzojavi: JADRANSKA jj OSET 0 neposredni bližin! Nouesamssts le na prodal enonadstropna min z več kletmi in velikim vrtom. Istotam se proda tudi velika enonadstropna !i!!a, ki vsebuje več obokanih skladišč In kleti. Obe hiši ste ob glavni cesti, Lll:u kolGLVjra. Naslov pove Inseratnl oddelek Edinosti pod Štev. 720/0. r Srbež — Znoj — Soin^Rl liSaJ — Lupsnje kož® — Kraste In pege — Kož n 25 bolezn8-me-hurjl — Otekline fin rane. Gotovo'sredstvo proti tem je JAKTROVA MAST, kf ne maže in je brez duha. — Mal lonček K 3, veliki K 5, obiteljski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko Bartulić, Zagreb, Jelačičev trg 19. Izdelovatelj: Gero Šandor, lekarnar v Nagykords-u št. 83. JLse: OIMBliHO' | vsaki večer j g ob 9V, i velika varMa 0M Vstopnina K 1" •avn'- JeuiMStvo* levi, a!? izv da M bi krivali pri tržaški čistilnici mineralnega olja; ostali obrati morejo brez posebnih ' bo vršil danes, v torek, 12. it. nu ob 4 podob i v ati pol ine iz omejijene bolniinice na vojaško — Za j pokopališče. — Istotam ie 11. t. m. utnrl T G. Pln v Trsta se je preselila na Corso §t. 15 v bivšo zlatarnico 0. Zarcow1tx tk Flglio. — Velika Izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. iii nabavnih nakaznic tudi nadalje j'm pri in'ciur.ani čistilnici >a *o: 11 rf» N , ne nabavne izkazu.ee, veirJ-ar bo oddaja c a d ju- v teh slučairii podvržena kontroli •ei.jcni, da jo prc-!:vamo!(.kraini!i i?t občinskih oblasti, oziroma »cJno sivnr v d žavt On j varnostnih organov. li u a bi i'n ml lizali' V sPr;niH. Minule dni smo tržaški Slo- •a -o':, a- venci i .ubili dva vrla narodna moža: r' .: Nu1 $kup:"'w konsumentov, navedene pod toč- j desetnik 97. pešpolka Ferdinand Pertot - ni . - V • >• 7 do jo. se nc bodo izdajale poseb- in se bo vršil i>ogreb iz omenjene bolnišnice tu ii danes, 12. t. m., ob 4 popoldne na vojaško pokopališče. Zaplenjeno imetje* TržaSko deželno sodišče je izrekio zaplembo imetja naslednjih oseb: Nikolaj Pretula, rojen L 1894 v Szainochih v GaJiciii, poljedelec, čmovoj-nik-pešec 41. pešprlka; Jurko Matkmka, rojen leta 1874 v Horpinu v Galiciji, poljedelec, pešec črn ovojni škega pešpoika št. Trst - oia Stadion 10 - Trst Odprt od zvečer naprej Ceno: LvrsteR Z. 1L vrste Rl. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. fermaH v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle P6ste. Izdiranje zobov brez bolečine. Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE -^smt i