Mavrični svet Schützove keramike Aci Urbais, filozof v vinogradu na Rifniku Št. 79 / Leto 63 / Celje, 7. oktober 2008 / Cena 0,81 EUR UFI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC solä prijaznih ljudi TEČAJ ZA VODITEUA ČOLNA: N 11 in 18. oktober V Vojniku, zapleti s koncesio-narjem še niso končani. IZVAJAMO TUDI TEČAJ ZA VHF POSTAJO. PRIJAVITE SE ŠE DANES! 03 713 35 71; www.upLn 9770353734020 p»ogodki NOVI TEDNIK Sporn i slovesnosti in masa na Teharjah so ja tokrat udelaalo okrog tisoč ljudi. Spominska slovesnost na Teharjah V spomin na žrtve medvojnega in povojnega na« silja sta bili v nedeljo na Teharjah sveta maša, ki jo je daroval celjski škof dr. Anton Stres, in spominska slovesnost. lYadjclonalne maše in slovesnosti se je udeležilo približno tisoč ljudi» med njimi pa ni bilo nobenega vidnejšega predstavnika politike. Teharsko taborišče so po-slavili Nemci. Po koncu druge svetovne vojne je bilo le kratek Čas opuščeno, saj so že konec maja leta 1945 vanj začeli nameščati domobrance in tudi civiliste. Po neka- terih ocenah naj bi bilo v taborišču na Teharjah približno 5.000 ljudi, ki so jih le slaba dva meseca po vojni brez sojenja usmrtili. Teharsko taborišče tako, kot je v svoji pridigi povedal dr. Anion Stres, nič ne zaostaja za drugimi svetovnimi taborišči smrti: »Zato je potrebno, da se tudi za Teharje in druge kraje v naši domovini s podobnim moralnim madežem izreče tudi na najvišjem mestu v državi vsa resnica o odgovornosti zanje, kakor se je 1o zgodilo v primeru drugih madežev na vesti človeštva.« Dodal je še» da ne more biti več resnic o tem> ali se je na Teharjah zgodil zločin ali ne: »Ne more biti nobenega političnega ali kakega drugega opravičila za moralno nesprejemljivo dejanje. Tudi ne more biti zločinov brez zločincev.« Na Teharjah so svoj konec dočakali predvsem domobranci. Med ljudmi, ki so preživeli, pa je tudi podpredsednik Nove slovenske zaveze dr. Tine Veiikonja. V svojem govoru je dejal, da ko se spominja Teharij, ni bilo z njihove strani, strani zapornikov, nič nečastnega. Dotaknil pa seje ludi volitev: »Le- tošnje volitve so med drugim pokazale, da je veliko katoličanov ostalo doma in tako dalo priložnost političnim potomcem tistih, ki so postavili Teharje in boljševiš-ko državo» da politično pogubi j o tistega, ki je bil nedvomno jamstvo, da bo Slovenija zorela v prostor demokratične kulture.« Da so volitve že za nami, pa je bilo opazno po obisku na slovesnosti. Med obiskovalci ni bilo namreč niti enega vidnejšega predstavnika politike. ŠK Foto: SHERPA utrip starejših Dan po mednarodnem dnevu starejših so svoja vrata za obiskovalce odprli domovi na Celjskem. Večina je dan odprtih vrat izkoristila za prijetno druženje in kulturne dogodke in vsaj za en dan odmislila problematiko prezasedenosti in naraščajočega števila prošenj za sprejem v dom, s katero se srečuje večina domov po Sloveniji. Vsakdanji utrip so predstavili domovi v Šentjurju, Šmarju pri Jelšah in Dom ob Savinji Celje. Živahen drobec dogajanja so na ogled postavili tudi v domu upokojencev na Polzeli, kjer so prikazali film Življenje je kot reka. Film prikazuje skupina siarejSih za samopomoč, med dmgim tudi polzelske varovance. Ob tej priložnosti sta se predstavili verska skupina in najstarejša delujoča skupina Vrtnice, ki upokojence povezuje že 14. leto. Po ogledu filma sta sle- V polzelskem domu je ob dnevu odprtili vrat nastopil tudi pevski zbor. dila čajanka in obisk predstavnikov društva upokojencev Polzela, občinskega sveta, medgeneracijskega druš- tva Oljka in voditeljic skupin za samopomoč. Vpopol-danskih urah so ponovili program in ga popestrili z nastopom domskega pevskega zbora. MJ Foto: MM Bencini cenejši Cene naftnih derivatov so spremenjene in sicer so se bencini pccenJli. dizelsko gorivo in kurilno olja pa sta dražja. Motorni bencin NMB 95 je cenejši za 0,028 evra na liter (1,086 evra), motorni bencin NMB 98 pa za 0,031 evra (1,099 evra). Cena dizelskega goriva je vi5ja za 0.009 evra na liter (1»145 evra) in kurilnega olja za 0,008 evra (0,812 evra). Cilj - najboljša arheološka zbirka Celjski podžupan Stane Rozman je v ponedeljek dopoldne začel svoj mandat direktorja v Pokraj mskem muzeju Celje, kjer je nasledil Darjo Pirkmajer. KakSne bodo njegove prve poteze in kakSna je strategija razvoja tega pomembnega celjskega in slovenskega muzeja? Rozman pravi, da je že začel pripravljati program za prihodnje leto. »V petek je namreč ministrstvo za kulturo zavode obvestilo, da je rok. do katerega moramo oddati letne programe, 5. november. Nekoliko dolgoročnejša vizija, skladno z zapisanim vmojem programu. zajema željo, da bi pokrajinski muzej postal vodilni muzej v Sloveniji. Med projekti, ki bodo to omogočili, je postavitev stalne ar- heološke zbirke, ki jo v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravljamo v kleli Knežjega dvorca. To bo zanesljivo najboljša arheološka zbirka iz časa antike, in to ne samo v Sloveniji, tudi širše.« BS Slovenci in Hrvati o mostu V Četrtek je bil sestanek mešane slovens ko-hrvaSke komisije, ki je obravnavala problematiko zaradi zaprtega mejnega prehoda v Imenem. Kot smo pisali, je mejni prehod Imeno že od marca zaprt, promet pa je preusmerjen na sosednja mejna prehoda v Sedlarjevem ter Bistrici ob Soili. kar povzroča nezadovoljstvo občanov in njihovih občinskih uprav na obeh straneh meje. Obstoječi lesen most čez Sotlo so zaprü zaradi dotrajanosti. nato so se pojavili zapleti zaradi hrvaškega spomeniškega varstva, od koder so začeli opozarjati, da gre za zadnji ohranjen lesen most v dolini Sotle, zato bi ga vsekakor morali ohraniti. 2^plet z varuhi kulturne dediščine, ki so opozorili. da je tam lesen most že od rimskih časov, so se pojavili potem, ko sta se obe strani o projektih v zadnjih letih že sporazumeli. Kot so po zapletu povedali v celjsld enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine, novemu sodobnemu mostu, ki bi bil v bližini obstoječega, ne nasprotujejo, starega bi biio seveda priporočljivo obnowiL Na Četrtkovem sestanku na meddržavni ravni sta sodelovala direktorja državnih direkcij za ceste iz Ljubljane (s slovenske Gregor Ficko) in Zagreba, prav tako je sodeloval župan Podčetrtka Peter Mišja. »Projekt bo dokončno pripravljen v začetku leta, sledil naj bi razpis za izvajalca, do sredine leta pa naj bi most tudi zgradili,« je po skupnem sestanku povedal župan Podčetrtka. Nov most naj bi bil betonski ter v bližiru obstoječega lesenega mostu. BRANE JERANKO Proti steklini Veterinarska uprava je v petek začela jesensko akcijo oralne imunizadje lisic. Polaganje vab se bo izvajalo z višine 300 metrov s posebej prirejenimi športnimi letali. Vabe bodo polagali oziroma odmetavali s portoroškega, murskosoboškega in ljubljanskega letališča, po potrebi tudi s celjskega. V Vursu opozarjajo, da psom v tem času ni dovoljeno prosto gibanje, seveda so izvzeti službeni psi. Po zahtevali Mednarodne zdravstvene organizacije je treba vsak stik z vsebino vabeobravna-vati kot ugriz stekle živali. Ce pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je treba to mesto dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto, ki je na našem območju v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Jesenska akcija oralne imunizacije lisic bo trajala predvidoma do sredine novembra. US- TO St. 79 • 7, Oktober 2008 NOVI TEDNIK godki Pričakovali so več V celjskem odboru SDS iščejo rešitve za zgladitev notranjih sporov Evropska poslanka in kandidatka na volitvah v celjskem volilnem okraju dr. Romana Jordan Cizelj je z mestnim odborom SDS v Celju pripravila povoiil-no srečanje z novinarji. Potem ko sejezahvaliJazd korektno spremJjanje volilne kampanje na tem območju, je povedaJa tudi. da z re-zultati stranke na državni ravni ni nezadovoljna, medtem ko je v Celju pričakovala več. Nd vprašanje» ali je šlo pri njeni kandidaturi za strateško odločitev stranke, da odvzame čim več glasov kandidatu SLS in celjskemu županu Bojanu Šrotu, je odgovorila, da se je za kandidaturo odJočila, ker so jo povabili kolegi iz mestnega odbora. »Pošteno so mi predstavili situacijo in tudi sama sem vedela, kako je tu s podporo naši stranki. A zame ni ovi-ra> če je pot do cilja bolj str- Dr. Romana Jordan Cizekj ma. Zame je bila kandidatura izziv in hotela sem čim bolj pomagati mestnemu odboru in tudi stranki na državni ravni. Sicer pa je moj način dela takšen, da nikoli ne delam nekaj zato. da bi drugemu kaj onemogočila, Nisem razmišljala, kdo bo moj protikandidat kot oseba. Razmišljala Janka Pn^ežnik sem o tem, kaj bi sama rada storila in dosegla v Celju. Ves čas sem se zavedala, da je možnost za izvolitev zelo majhna.« V mestnem odboru SDS že kar nekaj časa močno Škripa, je potrdil tudi predsednik odbora Janko Požežnik, ki odbor vodi zadnje leto in pol. Požežnik je vodenje odbora prevzel na izredni konferenci. »V odboru so že nekaj let določene težave in različni pogledi na reševanje določenih vprašanj. Delo smo dobro zastavili, vendar nam ni v celoti uspelo preseči različnih pogledov iz preteklosti. Mestni odbor ni homogen in čas je, vrh stranke se je za to odločil že pred me seci, da skušamo stvari izboljšati. Še ta mesec bo izredna konferenca, kjer bomo skušali narediti korak naprej, obogatiti vodenje z novimi ljudmi, ki so v zadnjem času pristopili v stranko, in verjamem, da bomo presegli raz-lične poglede, ki hromijo delovanje stranke.« Požežniko ponovni kandidaturi še razmišlja. »Če bo vrh stranke s predsednikom to želel, sem pripravljen nadaljevati delo.« BRST Foto: SHERPA Mladinski hotel že čez dve leti Turisti, ki obiščejo Celje, bodo najverjetneje v začetku leta 2010 lahko prenočišča izbrali tudi v mladinskem hotelu. Uredili ga bodo v stavbi na Mariborski cesti 2, kjer že zdaj deluje Celjski mladinski center. Ta se bo za tireditev hotela prijavil oa razpis za evropska sredstva. Direktor Primož Brvar pravi> da imajo dobre možnosti, da na razpisu uspejo. A tudi če ne bodo, naj bi hotel kljub temu zaživel. Omenjena stavba je bila sicer sprva predvidena za rušenje, vendar v njej zdaj precej uspešno deluje mladinski center. Poleg tega sodi stavba, ki so jo zgradili v 19. stoletju, v kulturno dediščino, in sicer je bila v njej vča- sih usnjarska deiavruca. Ker je potrebna obnove, je prišel razpis, ki med drugim vzpodbuja skrb za kulturno dediščino, kot naročen. Na razpisu bi lahko pridobili 80 odstotkov sredstev za ureditev mladinskega hotela. Tudi če denarja ne bo, naj bi hotelr tako Brvar, kijub temu skušali z minimalnimi sredstvi vsaj delno vzpostaviti. Gradnja oziroma ureditev hotela je zaskrbela nekatere krajane v bližini mladinskega centra. Skrbi jih predvsem morebiten hrup, ki bo prihajal iz hotela. Ena od možnih rešitev je tudi ogra-ditev atrija, vendar Brvar pravi, da so deloma hrup že omejili. Ob cesti namreč že kar nekaj časa stojijo veli- PrimožBnar ke oglasne table. »Mladinski center je tudi vsebinsko, s strukturo programa, ki se dogaja na strani, ki gleda proti bloku na Levstikovi oziroma Stanetovi ulici, že V hotelu naj bi bilo deset sob> od enoposteljnih do ene sobe z desetimi ležišči, oziroma S6 ležišč. Brvar pravi» da bi bil mladinski hotel praktično brez konkurence. Zaenkrat sta edini relativno cenejši možnosti nastanitve dijaški dom in Dom sv. Jožefa, vendar noben od njiju ni specializiran za popotnike ali t. i. »backpackerje«, medtem ko ima hostel na Bregu le štiri sobe. zmanjšal hrup. Mislim, da ni več nobenih problemov oziroma so avtomobili, ki vozijo mimo, glasnejši in motijo nas,« Še pojasnjuje Brvar. ŠPELA KUKALT V četrtek začetek cepljenja proti gripi Kot običajno bodo tudi letos v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo med prvimi v Sloveniji začeli preventivno cepljenje proti gripi. Pri njih se bo mogoče cepiti že v četrtek, 9. oktobra, prav tako v prihodnjih dneb pa bodo cepljenja začeli tudj v zdravstvenih domovih v regiji. Gripa je nevarna predvsem zaradi možnosti pojava epidemij ter resnih komplikacij, zlasti pljučnice, ki je še posebej nevarna za kronične srčne, pljučne, ledvične bolnüce in starejše osebe, opozarjajo strokovnjaki. Gripa spada med kapijične okužbe. Lahko se prenaša z direktnim stikom z okuženim, najpogostejši pa je prenos po zraku. Pri kašljanju, kihanju in govorjenju okužena oseba izloča v okolico drobne kapljice, ki vsebujejo virus gripe. Človek se okuži z vdihovanjem okuženega zraka; bolezen se hitro širi v zaprtih, neprezračenih prostorih. Okužba z virusom gripe lahko poteka brez bolezenskih znakov - asimptomatsko oziroma kot blaga okužba zgornjih dihal ali kot pljučnica. Gripo lahko dobi vsak, tako otroci kot odrasli. Res pa je, da se obolevnost in smrtnost s starostjo in prisotnostjo drugih kroničnih bolezni večata. Cena cepljenja je za kronične bolnike, mlajše od 18 in starejše od 65 let 7 evrov, za vse ostale pa 12 evrov. V ambulanti epidemiološkega oddelka se lahko cepite vsak dan v tednu med 8. in 12. uro. Cepljenje bo mogoče tudi v vseh zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah in pri zasebnih zdravnikih v regiji. Za tipičen potek gripe je značilen nenaden začetek z vročino nad 38 stopinj, bolečinami v mišicah, bolečim žrelom, s suhim kaSJjem in splošno utrujenostjo. Včasih, posebno pri otrocih, sta lahko prisotna slabost in bruhanje z drisko, ki običajno ni izrazita. Okužba z virusom gripe lahko povzroča tu^ druge bolezenske znake, ki so značdni za okužbo zgornjih ali spodnjih dihal. Pri ogroženih bolnikih (nosečnicah, bolrukih s presnovnimi motnjami, kroničnih ledvičnih bolnikih in bolnikih s kroničnimi srčno-žilnirai boleznimi) je potek bolezni hujši: temperatura je dolgotrajnejša, bolniki so močno prizadeti, kašelj je vse hujši, pojavijo se znaki pljučnice, okrevanje je daljše. Starejši ljudje so doigo utrujeni, kapljajo, izkašljujejo obilo gnojnega izmečka. Gripa običajno traja 1-2 tedna tn se konča brez posledic. Pri nekaterih, zlasti starejših osebah in kroničnih bolnikih, pa se lahko razvijejo resne komplikacije, kot je na primer pljučnica, ki jo lahko povzroči sam virus gripe ali je posledica naknadne bakterijske okužbe. Prav tako se kot posledica okužbe z virusom gripe lahko poslabša osnovna bolezen. Poleg naraščanja bol^ov s pljučnicami se v Času intenzivnega pojavljanja gripe poveča sprejem bobikov na bolnišnično zdravljenje zaradi drugih pljučnih bolezni, kot so astma, bronhitis ali srčno popuščanje. »Najboljši in najučinkovitejši ukrep pred okužbo je cepljenje. Cepimo tudi otroke od 6 mesecev naprej. Cepivo )e sestavljeno iz mrtvih virusov, ki bodo po izsledkih raziskav v letošnji sezoni povzročali gripo. Osebe, ki se odločijo za cepljenje, so pred okužbi" zaščitene po 10 do 14 dneh po cepljenju. Običajno cepljenja ne spremljajo hujši stranski pojavi. Najpogosteje se na mestu vboda pojavita rdečina in lokalna bolečina,« priporoča cepljenje predstojnica oddelka za epidemiologija na ZZV Celje dr. Alenka Trop Skaza. AB Na srečo le vaja v soboto so v Velenju pripravili regijsko preverjanje ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa, tekmovanje pa obogatili s prikazno vajo v re^vanju iz velenjske občinske stavbe. Na 14. regijskem preverjanju je tokrat tekmovalo 13 ekip, ki so prikazale veliko znanja in pripravljenosti. Zmagala je ekipa Gasilske zveze občine Šentjur pred ekipama Gorenja in PGD Zreče. Kot je poudaril vodja celjske izpostave uprave za zaSčito in reševanje Silvo Šrimpf, je namen preverjanja predvsem preizkus znanja ter usposobljenosti ekip za posredovanje ob naravnih in drugih nesrečaJi. V gasilsko-reševalni vaji je po scenariju zagorelo v velenjski občinski stavbi, gasilci, gorski reševalci, jamarji in vsi drugi, ki tvorijo sistem zaščite in reševanja» pa so prikazali gašenje požara, reševanje ponesrečenih in zasutih ljudi iz objekta ter reševanje z višine. US novitednik Vam ni bilo nikoli jasoo, kako vse koŠČke tiiinega mehanizma sestavijo skupaj? Ste vedno ugibali, kAtera sestavina naredi dober kruh? Ali pa še danes ne veste, kako Dastane papir? Novi tednik In Radio Celje vam zdaj ponujata odgovore na vala vprašanja in pogM v nastanek vsakdanjih stvari. Na kupon oapilite svoje podatke in nastanek časa želite spoznati. Srečne izžrebance čaka pot v odkrivanje skrivnosti. www,novitednik.com St. 79 • 7, Oktober 2008 Ipftpimeln Halm: Telefon: Spotnati lelim. kako nastsne (predlBBafte eno ali vež stvari!; Fcifipte naslov: VTiRC. Prd«Tr«vB 19,3000 Cdiji. s pripisom: Pol v odknvinie. | TO GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Mlekarske »porokecc še ne bo Sporne točke, ki oddaljujejo združevanje Mlekarne Celeia in Pomurskih mlekarn Na slovenskem Irgu se že dlje časa pogovarjajo o združevanju mlekarn, pri tem pa večkrat glasno govorijo o združevanju Mlekarne Celeia Iz Arje vasi in Pomurskih mlekarn. V ta namen so že izdelali cenitve. s katerimi se predvsem v Arjl vasi ne strinjajo. »Vse cenitve smo skrbno pregledali. Predvsem nas moti, ker lako stavbno kot nezazidano stavbno zemljišče v Arji vasi in Murski Soboti ni enako vrednoteno. Poleg tega imamo v Arji vasi še druga zemljišča, tudi njihova vrednost je zelo nizko oce-njena. Za nas je sporen tudi ambiciozen načrt za naslednjih pet, šest let, ki bazira samo na enem produktu, to je sterilnem mleku. Mislimo, da je tako ambiciozen projekt samo na enem produktu težko speljati, ocenjevalcem predvsem očitamo, da so upoštevali premajhno tveganje,« je nekaj razlogov naštel direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob. »Ob vsem tem imamo mi dovolj osnovne surovine za vse potrebe. Pomurske mlekarne pa mleka nimajo in ga uvažajo z Madžarske ali s Slovaške. To je v današnjih časih precej negotovo. saj danes mleko je, jutri pa ga ni. Te sporne točke oddaljujejo zaključne pogovore.« Mnogi omenjajo tudi zadolženost Pomurskih mlekarn ... Na ^as se pove, da je razlika med mlekarnama v zadolženosti precej velika, t^o-vo podjetje bi to breme težko preneslo, saj vemo, da v Minuli teden je vlada Pomurskim mlek^am dodelila državno pomoč za prestrukturiranje. Kot ugotavlja vladna ekipa, je družba stečajno visoko ogrožena> sprožitev stečajnega postopka in eventualno prenehanje družbe pa bi imela za pomursko regijo obsežne negativne gospodarsko-so-cialne posledice. 7\idi zato so jim odobrili 2,28 milijona evrov kredita» dobrih 285 tisoč evrov za kadrovsko prestrukturiranje in SOO tisoč evrov subvencij za tehnološko in ekološko prestrukturiranje družbe. Dirsktar Mlsksme Caleia Marjan Jakob tej hranžl ni velikih zaslužkov. Tudi zato bo težko izpeljati projekt brez ŠirŠe podpore, predvsem vključevanja ministrstev. Kako torej kaže - še lahko pričakujemo »poroko«? Zaenkrat smo jo malo odložili, upam, da se bodo zadeve v tem obdobju razčistile. Se vedno merum, da ne gre za »poroko iz ljubezni«, temveč zaradi ekonomskega stališča. To trditev so mi v Prekmurju precej očitati. Ampak tako je. V preteklosti ste v Mlekarni Celeia veliko investirali. So že vidno učinki? Res smo lani precej vložili, kar približno 5 milijonov evrov. Učinki so precejšnji, saj beležimo 9 odstotkov več-jo fizično proizvodnjo in več kot 2O-odstotno finančno rast. Pred nami so novi projekti, na katere se prav tako dobro pripravljamo. Leto 2014, ko se bo končalo obdobje za pridobivanje denarja iz evropskih skladov, bo zelo hitro tu, V mlekarni bo- mo možnosti izkoristili, kolikor se bo dalo. V teh dneh so precej aktualne podražitve, ki se jim v mlekarni ne boste pridružili? Situacija z mlekom se je letos precej spremenila. Aprilski ukrep povečanja kvot je imel v Evropi daljnosežne posledice. V severni Nemčiji, na primer, je mleka preveč, cene so zelo padle in se vrtijo okrog 28 centov, kar je bistveno manj kot vSloveniji. To mleko zdaj vozijo v Italijo, kjer je posledično cena nižja In precej vpliva na stanje v Sloveniji. V tem trenutku je mleka pri nas veliko in rü osnov za dvigovanje cen, čeprav so drugi stroški v pridelavi seveda višji. Konec leta se bomo pri cenah verjetno pogovarjali samo o višini inflacije in nič dmgega. URŠKA SELIŠNIK Na Rogli še pridobivajo soglasja Kot smo že pisali, je Zavod RS za varstvo narave (ZRSVS] na Inšpektorat RS za okolje in prostor prijavil nedovoljen poseg na območ-ju Natura 2000 na Rogll. Gradnja tekaš ko-smučarskega centra Unior turizma je začasno ustavljena. Zaradi kršitve zakona )e inšpektor uvedel tudi postopek po določbah Zakona o prekrških, pri čemer je določena globa v višini 4.172 evrov za pravno osebo in 208 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, postopka pa Se nista končana. Na inšpekto- www.ßiliocelje.coin ratu tudi pravijo, da ni mogoče vnaprej predvideti trajanja in posledic inšpekcijskega postopka. Nedovoljena dela so obsegala izravnavo pobočja v približni izmeri 100 krat 100 metrov, odstranjevanje gozd- nega drevja ter izkopavanje, zasipavanje in izravnavanje travniškega zemljišča za pripravo Štarmo-ciljnega objekta In tekaških prog. Pose^ so tudi vobmočje Nature 2000. ki je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Srečko Retuznik. tehnični direktor Uniturja, pravi, Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je na ministra za okolje in prostor v zvezi s posegom na Rogli naslovil poslansko vprašanje, kako namerava v prihodnje preprečiti nadaljnje posege v naravo, glede na to. da so globe smešno nizke In ne predstavljajo nikakršne »prevencije«. Sprašuje še, kako sanirati omenjeno območje ter ali so smučarski lobiji tako močni, da lahko samovoljno posegajo v naravno varovano območje. Tiskovna predstavnica Inšpektorata RS za okolje in prostor Helena LovŠe Vrhovec je dejala, da »poslansko ali drugo vprašailje na inšpekcijski postopek ne more vplivati, ker je postopek določen v zakonu«. da so imeli lokacijsko informacijo, kjerjebilo tudi mnenje naravovarstvenikov in zavoda za gozdove, kar se jim je zdelo dovolj, saj so obnovili že obstoječe tekaške proge, ki so hkrati tudi kolovozi, ki jih je že prizadela korozija tal Napako so naredili na območju travišča Nature 2000 in jo že sanirali, saj so posejali ustrezno travno mešanico. Retuznik pravi, da so dela za zdaj ustavljena, ker še čakajo na naravovarstveno soglasje iz Agencije RS za varstvo narave, pozimi pa bo tek na smučeh omogočen kot doslej. Spomladi načrtujejo nadaljevanje projekta, saj ne skrivajo apetitov po potrditvi Mednarodne smučarske zveze, da bi Rogla postala gostiteljica večjih mednarodnih tekmovanj- SAŠO HOČEVAR Ponovno turbulenca Konec septembra je domači kapitalski trg že kazal znake umirjanja, pretekli teden pa je postregel s povsem drugačno sliko. Zaradi zavrnitve 700 milijard dolarjev vrednega ameriškega reševalnega paketa v kongresu v prvem poskusu so navzdol zanihali ameriški trgi, temu vpUvu pa je sledila tudi Ljubljanska borza. V torek se je vrednost osrednjega borznega indeksa znižala kar za 4 odstotke, sledil je nekoliko bolj optimističen dan, ki pa se ni nadaljeval do konca tedna. Vrednosti delnic so namreč ob koncu tedna spet opazno padle, slovenski borzni indeks pa je zaključil teden pri 6.143 indeksnih točkah oziroma skoraj 6 odstotkov nižje, kot je Štartal v teden. Vrednost najbolj prometnih delnic Krke se je s torkove najnižje ravni 73 evrov povzpela preko 78 evrov, ^dnji trgo-valni dan v tednu pa se je spustila na 76 evrov. Podoben nihaj so zabeležile tudi ostale pomembnejše družbe na Ljubljanski borzi, pri mno^ pa kupci ob koncu tedna niso bili tako prepričljivi, kar kaže, da je negotovost na trgu še vedno močna. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 2d. 9.2008 tn 3.10.200B Oznaka Ime Enotni t^aj Promet v ^UR DiCG Cinkarna Celie 133.00 12,10 0.00 OT6 Cetis 66,50 1.00 0,00 GflVG Gorenja 24,23 6t1.80 •9.22 PILA Pivovarna LasKo 68,16 117,90 -4.92 JTKS Juteks Q.OD 19,40 4.23 ETUG Etol 0,00 0,40 0.00 Razlog za torkov padec kot tudi za gibanje v nadaljevanju tedna lahko pripišemo vplivu ameriških odločitev. Po zavrnitvi reševalnega paketa v kongresu Je o nekoliko modificiranemu odločal ameriški senat, pričakovanja, da se bo rešitev vendarie našla, pa so dan pred glasovanjem potisnila ameriške tige višje. Ta odločitev je bila sprejeta, sledilo pa je še glasovanje v kongresu- Pozitiven razplet glede reševalnega paketa bo delno povrnil zaupanje v finančni sistem, kar bi se lahko odrazilo na okrevanju tečajev. Vendar pa ta ukrep še vedno ne pomeni, da so problemi dokončno rešeni in da je finančna kriza končana. INDEKSI MED 29.9.2008 m 3. tO. 2008 Indeks SBl2a ZndigiiN 6.143.93 4,82 V kontekstu finančne krize se vsekakor pojavlja tudi vprašanje njenega vpliva na realni sektor. Ta tema v zadnjem času ni bila v primarnem fokusu vlagateljev, ki so bili preobremenjeni s težavami v bančnem sektorju, sezona objav poslovnih rezultatov za tretje Četrtletje pa bi že lahko razkrila posledice, ki jih nosijo podjetja. V prihodnje bo poleg reševanja krize to ena izmed pomembnih determinant, ki bodo vplivale na smer gibanja delniških trgov in volatilnost tako v svetu kot tudi doma. MATJAŽ BERNIK» borzni posrednik ILIRIKA d.d., Tndinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Prima ugodnosti za kupce Prima i .kurilnega olja. žSv h pufTDveHtNDsAvmua PRALM STROJ BOSCH eoLU «cnautoiaflKa ua U0VAMSR&.UHO1EUR1 ZASAHe2MMII ?Q IZiChWO UGCOW CflUl S NđHu0 Prlmfi liuriln«OB oUa V*«n pHna&a ugodnoM pri naWi pa/tnof^lh) pf^foooi» BiM 90 7. ia 40 r. ».tcoe 0802266 i«. 79-7. oktober 2008 NOVI TEDNIK aktualno Koncosionar Darko Primožič (lavo) in njegov sin Tadej sta prepričana, da ss grob ni mogal zasuti sam. ampak je temu botrovala človeška roka. Razprtije pri odprtem grobu Svojci pokojne zgroženi nad pogrebnimi storitvami Primožiča prepričan, da mu nekdo meče polena pod noge Očitkom na račuo podjet> ja Primožič, novega konce-sionarja za pokopališke storitve na vojniSkem pokopališču, očitno ni videti konca. V soboto so ga doletele nove obtožbe, češ da svoje delo opravlja malomarno in nestrokovno. Zadevo je pod drobnogled vzela policija. Le dober teden zatem, ko so vojniški svetniki na seji občinskega sveta ugotavljali» da ni veČ nikakršnih razlogov, dd bi občina s podjetjem Primožič prekinila koncesijsko pogodbo, se je Primožič v soboto znašel v novih nevšečnostih. Grozi mu celo tožba ... Družina GoleS je pri Primožiču Daročila klasičen pokop. Pogreb |e bil dogovorjen za v soboto popoldne, pri čemer je Primožič grob izkopal že v petek in ga, tako zatrjuje, tudi zavaroval. »V petek zvečer je bilo še vse, kot mora biti,« pripoveduje Darko Primožič, »ko sem se v soboto zjutraj vrnil na pokopališče. pa sem opazit» da je grob zasut.« Vpodjetju Raj. bivšem kon-cesionai^u za pokopališke storitve, in svojci pokojne so prepričani, da se je grob zasul zaradi Primoščeve malomarnosti, ker Sten izkopane jame ni podprl Darko Primožič vse očitke odločno zavrača. Prepričan je namreč, da mu je grob nekdo zasul, ker mu želi na ta način nagajati. »Precej čudno je. kako se je lahko v grob prevrnil tudi nagrobni spomenik, glede na to, da so njegovi temelji še vedno na svojem mestu. Več kot očimo je, da je - Ta je pri tem sodelovala Človeška roka,« je Primožič utemeljil svoje prepričanje o namernem zasutju groba. O zadevi je tudi sam obvestil policijo. Da je bil grob zasut, so v soboto zjutraj opazili tudi svojci pokojnice, kl situacije takrat niso hoteli dodatno zapletati, zato tudi niso obveščali policije. Od Primožiča so zahtevali le, naj grob uredi, kot je treba, saj gre nenazadnje za ugled njegovega podjetja. Potem je prišla ura pogreba.. »Pogreb je Manj krvodajalcev kot običajno Območna organizacija Rdečega križa 2alec je s pomočjo občinske organizacije na Polzeli v veroučnih učilnicah pripravila letošnjo osmo krvodajalsko akcijo. Akcije, ki so jo pripravlU za Zavod RS za transfuzio-iogijo, se je udeležilo le 107 krvodajalcev, lani ob tem času jih je bilo kar 50 več. Veliko manj kol doslej je bilo krvodajalcev iz Tovarne nogavic Polzela, kjer delavci po novem izgubijo enomesečno stimulacijo, tudi če so odsotni le en dan. Naslednja akcija bo 23. oktobra v Šempetru. TT 7 Vida Goifts Šuflaj in Martin Goles sta zgrožena nad skrajno nekorektno izvedenim pogrebom svoje mame. Zasut grofa družine GoleŠ na vojniškani pokopališču bil opravljen skrajno nekorektno. Bila sem že na mnogo pogrebih, a česa takega še nisem doživela. Še zdaj ne morem verjeti, kako grdo so mamo vrgli v jamo,« je zgrožena hči pokojne Vida Goleš Šuflaj, »od Primožiča zahtevam, poškodovan nagrobni spomenik namesti na svoje mesto do 1. novembra. V nasprotnem primeru mu tožba ne bo ušla. Tudi Da Občino Vojnik bom poslala dopis. Resnično si nisem predstavljala, da se bom morala od svoje mame posloviti na tak način.« BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: SHERPA Občina hoče v last graščino Akcija na Polzeli ni bila najbolje obiskana. Mediacijski postopek, ki naj bi bil v preteklih dneh rešil spor glede obnove zapuščenega gradu Podčetrtek, ni bil uspešen. Občina Podčetrtek, ki jepostala 20-odstotna lastnica gradu, bo zato tožila večinskega Lastnika Georga Zečeviča. Tamkajšnja občina si namreč že dolgo prizadeva, da bi prišlo do obnove tega kulturnega spomenika, vendar ostaja grad v slabem stanju. Leta 1989 sta poslopje kupila od nekdanje šmarske občine poslovneža George Ze-čevlč In Dimitrije Djokić ter se obvezala, da ga bosta obnovila v petih letih, kar se do danes ni zgodiJo. Občina želi, da bi se te črne točke turističnega kraja r^ šila, zato se je odločila za postopek, v katerem je že dobila v last 20-odslotni delež solastnika Djokiča. To se je zgodilo po vložitvi odškod- runske tožbe občine, ki jo je vlo^a zaradi propadanja gra-du. Z 80-odstotnim lastnikom Zečevičem se občina oi uspela sporazumeti niti v sedanjem mediacijskem postopku, zato bo vložila tožbo. »OdvetnikSO-odstotnega lastnika je predlagal, da bi bili udeleženi v skupni prodaji gradu, s čemer se nismo strinjali. Menimo namreč, da smo upravičeni, da dobimo grad nazaj. Predlagali smo popravilo gradu tako, da bi mi plačali 20 odstotkov ler druga stran 80 odstotkov, na kar niso pristali,« je po neus-pešru mediaciji v Četrtek povedal župan Peter Mišja. Občina je v preteklih letih med drugim poskrbela za obnovo grajske strehe, s čemer je preprečila nadaljnje hitro propadanje kulturnega spomenika. BRANE JERANKO it. 79 - 7. olctober 2008 m IZliAŠIHKRAJEV NOVI TEDNIK Vojniiki praznik je letos minil brez večjih odprtij, so pa tudi toknt flsgradili najbolj prizadevne. Niso sedeli križemrok V Vojniku občinski praznik ponavadi proslavijo z odprtjem kakinega novega objekta. Medtem ko so se lani ob tem Času veselili nove večnamenske dvorane v Novi Cerkvi, leto prej pa so se pohvalili z novo Šolo v Vojniku, je letošnji občinski praznik minil brez večjih odprtij. Kar še ne pomeni, da so na občini celo teto sedeli križemrok. Ravno nasprotno, je na petkovi osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku dejal župan Beno Podergajs: »Občina Vojnik je v štirinajstih letiii obstoja dosegla razvoj, kakršnega si nismo mogli niti zamislili.« Pri tem je izpostavil nekatere najpomembnejše naložbe, ki jih je občina uspešno izpeljala v preteklih letih. Omenil je nove šole v vseh treh krajevnih skupnostih, urejanje kanalizacije, vodovoda in sanacijo cest- Kot pomembno pridobitev za občino Vojnik je Po-dej^js izpostavi) tudi obrtno cono v Arclinu, medtem ko so velik problem v občini še vedno vrtci, ki jih pesti velika prostorska stiska. Med pridobitvami zadnjega leta je župan Beno Podergajs najbolj ponosen, da je občini uspelo pridobiti dobrih pet milijonov evrov evropskih in dr- žavnih sredstev (za sanacijo cest, urejanje vodotokov, pro-tipoplavno zaščito v Vojniku in Še za nekatere druge naložbe), kar je skoraj toliko, kot znaša letošnji občinski proračun. Na petkovi slovesnosti je voj-niški župan najzaslužnejše posameznike in društva nagradil 2 najvišjimi občinskimi priznanji. Zlati vojniški grb je za uspešno vodenje vino-gradniško-vinarskega društva in Krajevne skupnosti Vojnik prejel Mirko Krašovec. S srebrnima grboma je občina nagradila PGĐ Lembei^ ob 60-letnici delovanja in Planinsko društvo Vojnik za iz- gradnjo planinskega doma. Bronaste grbe pa so prejeli Lea SreŠ za dolgoletno uspešno vodenje Tluističnega društva Nova Cerkev, Matjaž Kovač za dolgoletno delo na kulturnem področju in Valentin Podja-voršek za večletno prostovoljno delo v društvih in drugih organizacijah.Posebnažupa-nova priznanja so prejeli Ivan Muzelj, Franc Komik, Irena in Jakob Krajne, Janja Srebot VdoviČ, Branko Cestnik in vse tri župnijske karitas. S priznanjem se je Župan spomnil tudi zlate maturantke Kaje Po-teko. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: KATJUSA Gibanje za ples in mir Mednarodni dan miru so učenci OŠ Lava obeležili s prireditvijo v središču Celja. V petek dopoldne so se s pticami kot simbolom miru najprej sprehodili po celjskih ulicah, nato so učenci razredne stopnje na zvezdi v središču Celja pripravili kulturni program z lutkovnimi, recitacijskimi, pevskimi in glasbenimi točkami. Mimoidoäm so učenci delili tudi misli o miru. Njihovo sporočilo se glasi, da smo vsi odgovorni za mir v sebi, v okolju, v družbi in da mora vsak izmed nas veliko narediti za dobre medosebne odnose, za prijazno in prijetno vzdušje. Na OŠ Lava namreč ugotavljajo, da je med nami vedno več nestrpnih, neprijaznih, konfliktnih in nezadovoljnih ljudi. Sicer pa gredo OŠ Lava čestitke tudi za nedavno prejeto priznanje za odličnost, ki ga ob priznanju kulturna šola leta na različnih kulturnih področjih podeljuje Zveza kulturnih društev Slovenije. OŠ Lava si je omenjeno priznanje prislužila na plesnem področju, saj so učenci dosegali izjemno visoke uvrstitve v državnem merilu. »Plesna dejavnost na šoli je izjemno dobro razvita, ob sicer številrUh drugih kulturnih področjih,« pravi ravnateljica Marijana Kolenko. »priznanje za odličnost je potrditev uspešnega in zagnanega deia ter visoke motivacije učencev, ki se plesno izražajo v številnih interesnih dejavnostih na Soli. Lahko rečem, da na šoli vlada pravo gibanje za ples.« BA. foto: SHERPA Gruzija v Evropo skozi Celje »Gruzija ima svetu in predvsem Evropi veliko pokazati. Želimo da naša kultura in umetnost najdeta mesto tudi v Sloveniji,« je podpis slovensko-gruzinske pogodbe pospremila predstavnica tamkajšnje filharmonije Svet-lana Kalatozisbvili. Slovenski podpisnik Igor Seničar pa je pomen pogodbe primerjal z odprtimi vrati, na katerih se bosta odslej slovenska in gruzinska kultura srečevali na vseh področjih. Hotel Evropa je prvo gruzinsko skupino pevcev in plesalcev gosril že pred Časom. Gruzija kulturno izmenjavo izredno spodbuja, saj si po vojaških pretresih zadnjih mesecev želi državo čimprej stabilizirati in pristopiti v NATO in EU povezave. Organizatorji pa so pred gostovanjem gru-zinske skupine naleteli na veliko težav, predvsem s pridobivanjem viz. Ker Gruzija In Slovenija nimata urejenega neposrednega predstavništva» stvari urejajo preko poljskega konzulata. Ta pa se je bolj kot pomoč izkazal za coklo birokratskeg procesa. Tako so pomoč poiskali pri slovenskem predstavniku v Moskvi. Oba podpisnika upata, da bo tudi omenjena pogodba prinesla v tej smeri pozitivne premike. Igor Seničar, čigar podjetje bo ekskluzivno zastopalo gru-zinske kultumo-umetniške skupine in športna društva vSlo-veniji, želi na ta način popestriti lokalno dogajanje, ciljajo pa tudi na večje dogodke v državi. »Pogodba pomeni, da smo resni partnerji na dolgi rok. V bližnji prihodnosti bomo verjetno pripravili večji koncert v dvorani za nekaj tisoč ljudi. Vrata so seveda odprta obojestransko in z Razvojno agencijo Kozjansko se že dogovarjamo za predstavitev regije.« Gruzinska predstavnica Svetlana Kalatozishvili pravi, da bi radi ustanovili Gruzinski dom, ki bi predstavljal stičišče dveh kultur. Lahko pa pričakujemo tudi ustanovitev društva siovensko-gruzinskega prijateljstva. Si^^KA T. OCVIRK Foto: SHERPA Pogodbo o kuNumo-umetniskam sodsfovaniu med driavama sta podpisala predstavnica g nizinske filharmonije Svetlana Kalatozishvili in Igor Seničar. Za živahen irtrip v središču mesta so v petek poskrbeli ucenoi OŠ Lava, ki so s kulturnim programom obeležili mednarodni dan mini. --$1. 79 • 7. oktober 2008 - Smo uspesen rrtednarodno uveljavljen koncem, ki vsvoj krog vabi novega sodelavca: sodelavca na kadrovsko-pravnem področju Pogoii za zasedbo delovnega mesta so: - VII. stopnja izobrazbe-pravna fakulteta - aktivno znanje nemškega afi angleškega j es ka - 3 leta delovnih izkušenj na kadrovsko-pravnem področju - vozniški izpit B-kategorije Pomembni so smtsel za delo z ljudmi, komunikativnost, prv iagodljivost, sposobnost skupinskega dela, hitro odzivanje. socialni cut, iznajdljivost. Če ustrezate navedenim zahtevam in v tej priložnosti vidite izziv. Vas prosimo, da svojo ponudbo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni pošljete na naslov: MAKSIM. Ć.O.O., Kadrovska služba, Trg celjskih knezov 2. 3000 Celje. NOVI TEDNIK iz nasm krajev Lojza so v novem domu pričakali sveža posteljnina, oprane zavese, zaloga hrane in čisto novi copati. Lojz končno v copatah Vranski brezdomec Alojz Hrastovec je pred zimo po dolgih letih tavanja prišel do strehe nad glavo Brezdomec AJojz Hrastovec z Vranskega, med krajani znan kot Venikov Lojz> je po letu bivanja v leseni baraki prišel do dostojnega bivališča. Za svojega brezdomca so na Vranskem poskrbeli tako, da so zanj uredili dom v bivaini prikolici v bližini nogometnega igrišča Športnega parka Videm Vransko. Obljubil je> da bo skrbel za novi dom in Še naprej ohranjal dobre odnose s sosedi. Lojza /e življenjska zgodba pred leti pripeljala tako da-leč> da je ostaJ brez vsega, dolgo časa je brezciljno taval in se vdajal alkoholu. »LoČii sem se od žene. Ona je pila in jaz sem pil, zato je življenje Šlo vedno bolj dol. Pristal sem na njivi pod milim nebom,« pove. Med domačini priljubljen in zavoženemu življenju navkljub spoštovan Lojz ni dolgo zdržal v celjskem zavetišču za brezdomce. »Tam nimam kaj iskati, moj dom je tukaj.« kratko zabiča. Nekoč marljiv delavec Vranskega KlV-a se je izučil za kovinostrugarja. »Dolgo sem bil zaposlen v KlV-u, toda kaj moram zdaj.« Leseno barako, obdano s kartonom, na koncu njive bo pred zimo zamenjala bivalna pri-kolica. Ključe prikolice mu je izročil vranski župan Franc Sušnik, ki ga je ob tem opozoril na upoštevanje reda v prikolici in njeni okolici. »Če bo kaj narobe, boš moral oditi na prostovoljno delo v dobro občine,« mu je napol v šali zažugai Sušnik. V taj leseni baraki je Lojz brval leto dni. Prikolico, ki je dobro ohranjena in primerna za bivanje. je občini podaril podjetnik Janko Šlosar, zemljišče zanjo je odstopila Ener-getika Vransko. Za njeno urejenost so poskrbeli javni delavci, hrano in oblačila so priskrbeli člani župnijske karitas in Rdečega križa. »Hladilnik smo mu založili s hrano, oprali postelj- nino in zavese. Obljubil je, da bo v novem domu hodil v copatah, ki na pragu prikolice že čakajo nanj,« pravi Helena Golob, vodja župnijske karitas. Lojz je prejemnik denarne pomoči, enkrat dnevno naj bi odslej dobival tudi topel obrok v domu starejših. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA Mestu Zreče v pozdrav v Zrečah je bila konec tedna ob 21'Set' niči razglasitve Zreč za mesto tradicionalna prireditev Mestu v poairav. Na prireditvi je Turistično društvo Zreče podelilo tudi priznanja krajanom, ki v mestu in v okoliških zaselkih najbolj skrbijo za urejenost. Najvišje priznanje, kovane vrtnice, so prejeli Terezija in Ibne Ravnjak za urejenost individualne hiše ter Lidija in Franci Potočnik za najbolj urejeno kmetijo. Med vasmi je priznanje prejela Boharina, med bloki Mladinska ulica 3 ter med podjetji in obratovalnicami Zeleni apartma OŠlak. Na prireditvi so sodelovali Društvo godbenikov in Mešani pevski zbor Jurij Vodov-nik Zreče, pevka Ana Krančan, harmonikami in plesalci Folklorne skupine KUD Vlad-ko Mohcdč Zireče, Ljudski pevci in Zavod za mladino Zreče. MBP Slike, keramika in stihi V galeriji Nazarje oziroma t. i. Jakijevi hiši so odprli razstavo sUk akademske slikarke Ivane Andrič Todič in oblikovalca umetniške keramike Roka Ko-mela. Bogata razstava predstavlja dva različna likovna medija, saj se slike spogleduje- jo s keramičnimi kreacijami. Za oba umetnika sta značilni naravna slikovitost in uporaba rjave barve. V Nazarjah se Ivana Andrič Todič predstavlja z opusom del, nastalih v zadnjih dveh le^, razkriva pa avtoričino zaznavanje narave in človeka. V oblikovani glini Roka Komela, celjskega profesorja zgodovine in etnologije, se združujeta sled davnine in sodobno ustvarjanje, na razstavo v Jakijevi hiši pa se je menda pripravljal l^r nekaj časa. Petkovo odprtje razstave so končali s Komelovimi stihi, ki jih piše, kadar ne gnete gline. US I ''M H Zleve: predsednica KD NenrjeVladkaPlanovsek, Ivana AndrićTodIćin Rok Komet. Razstava njunih del bo v Jakijevi hiši na ogled do sredine novembra. Jagoška noč in »kožu h a nje« Društvo za razvedrilo Ja-goče pripravi večkrat letno druženja vaščanov. Nazadnje so se zbrali na ličkanju koruze. Po predstavitvi na nedeljski povorki Piva in cvetja 2008 in po avgustovski Jagoš-ki noči, ko se je zbralo 70 krajanov, tudi nekaj nekdanjih» so septembra organizirali snidenje, to pot na Hoh-kraiitovi domačiji, ki ji po domače rečejo pri Podrepše-kovih. To pol ni šio samo za druženje, temveč (udi za pomoč pri UČkanju koruze. LiČ-kanje koruze aJi »kožuhanje« je eden od starih in pristnih načinov druženja, ki pa dandanes le Še redkokje živi v praksi. Kožuhanja pri Pori repšekovih se vsako leto udeleži veliko število domačinov, po hitro opravljenem delu pa seveda sledi druženje, obujanje spominov in zabava. Letošnjega ličkanja se je udeležilo več kot sto ljudi, listi najbolj zagnani pa so pomagali ne le pri samem ličkanju, temveč tudi pri pripravah na to opravilo, Prijeten večer ni minil zgolj ob koruzi (mimogrede, »nakožuha-li« so jo za kar Šest zvrhanih traktorskih prikolic), temveč tudi ob odlični domači pijači in jedači, vse skupaj pa je, kol se spodobi, podpiral ubran zvok »frajtonarice«. NP Želite postati vcitelj voiii|e? fridobitev poledico vam 0m090Ča Avfoi#le RaUiS Kondidolu, ki bo v nojve^it meri usirezal o^bnoilnim kriterijem, bo Avfoiolo l^elox omogočilo in financiralo tzobroževonje zo učHet|a vožnje ter mu zogofovila službol AktfvnosH, ki iHi M* «bs#9«s - prakHčr>o pouč^onje vožnje kandidatov za S kategorijo motornih vozil • prokhcno poučevanje vožnje kondidotov zo A in B kategorijo motornih vozil Od |Hli«vli*iilb PRIČAKUJIMO: • da imajo najmonj 3 lela vozniško dovoljenje 6 ali A in B kategorije • vsoj V. stopnjo Šolske izobrozbe - £hvkovnost - komunikotivnosi • samoinicialivnost • kreotivnosi HUDIMOs • pridobitev pokllco učitel[o vožnje - zonesfj^o zopo$i'tev no dolgi rok • možnost nopredovonjo - možnost dodatnega izobraževanja • pločiloSOOdo I.IOOEÜR Potenciolni kandidati noj prošnje s kraikim življenjepisom 15.10.200t pošljejo na noslov; iekxTrMi,^.«.«., ko^msko Ob 7,2366 Moti. Vsi bodo vobfjeni no razgovor in naknodno obveščeni o fzbin. it. 79 - 7. oktober 2008 m 8 krajev NOVI TEDNIK »Likofu za hmeljarje V Petrovčah je tamkajšnja kmetijska zadruga v so* boto pripravila Hmeljarski llkof, ki z izjemo hmeljarjev iz občine Žalec m bil najbolje obiskan. Vseeno so hmeljarji poka-2ali, kako se znajo poveseli* li na »llkofu« oziroma pri zaključku letošnjih del v savinjskih hmeljiščih. Čestitke vsem. ki se v zeleni dolird že dolga leta ukvarjajo s lo grenko oziroma z^ato rožo, je izrekel predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkelj, za prihodnje pa pozval hmeljarje, naj novi vladi predstavijo svoje probleme. »Skupaj z vami bomo v KGZS skrbeli, da se bo dolina razvijala in se bo poneslo ime slovenskega hmelja v svet,« je obljubil Smr-kolj. Kol je omenila specia]ist-ka za hmeljarstvo Irena Fri$-kovec. v Sloveniji hmelj goji 141 hmeljarjev na 1.620 hektarjih. Letošnjo letino je zaznamovala obilica dežja v juniju in juliju ter dejstvo, da skoraj ni hektarja, na katerem hmelja ne bi prizadela toča, 60 hektarjev hmeljišč v Braslovčah pa je toča že drugo leto zapored povsem uničila. Te vremenske neprilike so vplivale na manjšo količino hmelja. Po kakovosti je letošnja letina precej dobra, v grobem pa jo ocenjujejo na po vprego. US »Ukof« v Pe^veahso. seveda s pivom, zaHli predsednik KGZS Ciril Smrkoli župan Lojze Poaedel in aktualni hmeljarski starešina Franci Gajšek. "h' bJ^' HMEUARSKE IZJAVE TEDNA Odkupne cene in letina »Cena hmelja je tako visoka, da so hmeljarji pozabili na Marijo in Boga.« žalski župan Lojze Posedel je na odru javno povzel, kar so omenjali nekateri ob slabi udeležbi hmeljarjev pri zahvalni maši v petrovški baziliki. »Letina je dobra, ampak v mojem mandatu je bila odkupna cena hmelja boljša.« Lanski hmeljarski starešina Ferdinand Kunst »Ni dovolj, da kmetje hodite samo k zahvalnim mašam, dajte še za vreme moliti.« Predsednik KGZ Slovenije Ciril Smrkolj. ki je menda povzel besede škofa Urana. Celje skozi oči fotografa Društvo fotografov Svit Lz Celja vabi v okviru Meseca fotografije 2008 vse fotografe, da do 12. oktobra fotografirajo Celje. Tema je prosta, kar pomeni, da so zaželene fotograh-je, ki imajo kakršnokoli povezavo s Celjem. Fotografije lahko oddate vsak dan od 7. do 19. ure v TlC-u Celje, Krekov t^ 5. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad in projekcijo sprejetih ter nagrajenih del bo IS. oktobra ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol. TČ Konjičani v slovaškem Hlohovcu Sodelovanje med konjiško občino in občino Hlobovec na Slovaškem sega na vse več področij. Zraslo je iz sodelovanja med knjižnicami osnovnih io\y lani pa sta župana obeh občin podpisala Listino o prijateljstvu med mestoma. Občini želita sodelovanje ohranjaüz letnimi srečanji. Zadnje srečanje je bilo na Slovaškem. Konjiški župan Miran Gorin-Šek z delegacijo se je odzval povabilu župana dr. Jana Dlho-polčka na skupno praznovanje ob 895-letnici prve pisne omembe Hlohovca. Ob obisku so se dogovarjali tudi o možnostih konkremega sodelovanja na kulturnem m športnem področju. Predstavniki Hlohovca so izrazili poseben interes za sodelovanje dijakov njihove in konjiške gimnazije. V tkanje prijateljskih vezi sta vključeni tudi obe veleposlaništvi. Jutri, v sredo, bo obiskala Slovenske Konjice veleposlanica Republike Slovaške v Sloveniji dr Ma-rianna Oravcova. S konjiškim županom si bo ogledala staro mestno jedro, gimnazijo in ŽiČko kartuzijo, spregovorila pa bosta tudi o možnostih nadaljnjega sodelovanja med mestoma. MBP www.novitednik.com Uspelo nam bo! Res smo že zakorakali v oktober« a 19. september je zagotovo datum, ki $i ga bodo zapomnile Katja Krajne iz Vojnika, Cvetka Kodba iz Celja in Kristina Sporiš iz Šentjurja. Na 54. rojstni dan Radia Celje so bile izžrebane v nagradni igri in so si priborile trimesečno preoblikovanje telesa po metodi LINEA SNELLA®. Ob prvem, spoznavnem srečanju v celjskem centru LiNEA SNELXA so bile vse tri polne energije in želje po spremembi. Vse imajo za sabo izkušnje s hujšanjem in z odvečnimi küogrami, a priznavajo, da do zdaj dolgoročnega uspeha ni bilo. Zato svoje upe in želje stavijo na metodo LINEA SNELLA®, ki velja za eno najučinkovitejših naravnih metod oblikovanja telesa na svetu. Da bodo v centru še kako bdeli nad njimi, jim je zagotovila vodja centra Klavdija Senica, ki jim je v okviru uvodnega razgovora predstavila program dela in tudi aparate, ki jih bodo uporabljale. Strokovno vodenje, svetovanje in terapije v m Vod/B centre Klavdija Sanica predstavlja terapija. Thermoslimu in Bodywarmu bodo najpomembnejši dejavniki za optimalno preoblikovanje tdesa in izgubljanje kilogramov. Po končani predstavitvi so vse naše kandidatke priznale, da je dobro, da bomo imele nekoga, ki jih bo izobraževal in vodil, saj samodiscipline včasih zmanjka, medtemko vsakdanje življenje včasih zahteva dan, ki je daljši kot 24 ur. A se ne bodo dale, saj si resnično želijo storiti nekaj zase, zato trdno verjamejo, da so prišle na pravo mesto. celje 95.9 1003 90.6 MHz m Št* 79 - 7. oktolw 2008 NOVI TEDNIK iz n^ih krajev »Knapiu na filmu »Dajmo podoživljati tisto, kar je bilo včasih ...« in nastal je dokumentarni film Srečno, knapi REKLI SO Dvestoletno zgodovino rudarjenja v Zabukovici in Libojah bo poleg pisnih živo ohranjal še en vir, do* kum en Urn i film. Dokumentarec Srečno» knapi avtorja Roberta Gabra, v ka* terem so se predstavili nek-danji rudarji in člani Etno-loškega društva Srečno, oživlja in predstavlja težko prigaran rudarski kruh. Skozi pripovedovanja so ru* darji podoživeli čas, ko je vsako jutro odhod v jamo pomenil negotovost in zabrisano mejo med življenjem in smrtjo. Ideja o filmu je nastala lani ob izidu knjige Rudarska dediščina Za buko vica-Li boje dr. Jožeta Hribarja in Brede Veber. »Marca sem Hribarju predstavil idejo, ki je takoj padla na plodna tla,« o začetkih pripoveduje Robert Gaber. Brez oklevanja sta začela priprave na snemanje, ki je trajalo pol leta, »Hotela sva narediti nekaj igranega, vendar za to Skoa pripovedovanje so nekdanji njdaiji obudili spomin na rudarjenje v libojshih in zabukovških rnvih. nisva želela igralcev» temveč prave rudarje,« Še pravi Težko prigaran knih »knapovskega« življenja Film prikazuje začetek rudarjenja ob koncu 18. stolet* ja. Začetki pridobivanja premoga v Zabukovici so bili povezani z razvojem steklarne v Libojah in bombažne predilnice v Preboldu. Ubojski premog je prav tako omogočal razvoj steklarne In kasneje tovarne keramične posode. Leta 1948 sta se premogovnika združila in libojski rovni premog so s 3 kilometre dolgo zračno Žičnico prevažali na separacijo v Zabukovico, od tam naprej pa po Železnici na železniško postajo Žalec. V zabukovškem rudniku so odkopali 3,2 milijona in v libojskem 13 milijone ton premoga. Spomenik žrtvam rudniške nesreče» ko je v eksploziji v zabukovškem rudniku umrlo 17 rudarjev, stoji na pokopališču v Grižah. Celjan, ki se profesionalno ukvarja z videoprodukcijo. »Njihovo pripovedovanje o življenju v jami ni bila igra. V začetku sem bil nekoliko strog in posamezne kadre so morali večkrat ponoviti. Toda nobena ponovitev ni bilaista prejšnji in zato sem jim prepustil to, da rečem, življenjsko igro in izpadla je dobro,« »Trdno odločeni smo varovati dediščino in pristna rudarska izročila. Ne le kukur-no, rudi naravno dediščino smo se odločili ohraniti,« pravi dr. Jože Hribar, predsednik EmoloSkega društva Srečno in eden najbolj prizadevnih za oživljanje rudarske tra-dicije. Hribar ob tem že kuje nove ideje. »Tokrat bodo na svoj račun prišle ženske, zaposlene v obeh rudnikih. Pravimo jim pozabljena polovica. Nanje smo ob spominih na takratne čase nekoliko pozabili, zato bomo njihovo delo in življenje ponovno obudili. Poleg knjige je želja posneti film,« razkrije načrte. MATEJA JAZBEC Foto: MARKO MAZEJ Vrednost projekta znaša približno pet tisoč evrov. V 40-minutnem filmu sodeluje sedem rudarjev, ki so se v dobro ohranjanje rudarske in kulturne dediščine odpovedali honorarju. Večino filma so posneli v rudniku v Hrastniku in nekaj prizorov v Zasavskem muzeju Trbovlje, saj zabukovški in libojski rudnik teh pogojev ne omogočata. Vhod v rov je viden le še v Zabukovici, medtem ko je v rove obeh rudnikov zaradi vdora vode in blata, ki sta v največji meri povzročila zaprtje rudnikov, onemogočen dostop. Štefan Germ: »Za sodelovanje v filmu sva se z ženo o dločila b rez o ki e van j a. Med nastajanjem filma nisem imel predstave, kako bo izpadlo. Ničesar nam ni bilo treba igrali ali se pretvarjati, le malce smo pobrska-h po spominu. Gre za svetle in temne spomine. Vsako slovo pred odhodom na delo je bilo težko» saj za vsak dan posebej nisi vedel, kaj te čaka.« Ivan Skok: »28 let sem delal v libojskem rudniku, kjer so bili izjemno težki pogoji. Primanjkovalo je ustrezne hrane za težko delo, ni bilo delovne obleke in ne čevljev. Sele po letu 1950 se je oblikoval sindikat, ki nam je enkrat letno priskrbel kolikor toliko ustrezno obleko za delo v jami, Živeli smo od »cukra-ne pro je*, ki smo ji rekli )ka-)abudra<, čaja in črnega kruha. Sprašujem se, kako nam je ob tej hrani uspelo fizično garati.« Zdravko Oblak: »Opravljal sem delo vzdževalca na črpalki in zame ni obstajal 8-umi delavnik. Ko seje zgodilo kaj nepredvidljivega, sem moral ostati v jami. Še danes se z žalostj o spominjam zaprtja zabukovškega rudnika. Kljub težkemu delu me nanj vežejo lepi spomini. Ni biio težko nastopati, še zlasti če ifliaš vlogo pripovedovalca, kot sem jo imel jaz v filmu.« t0aex«7.10. Dr. Jože Hribar iz rok avtorja filma Roberta Gabra projema sliko v spomin na nastajanjefilina. 30.00 MNZ Celje - Hennanov brlog_ Dober začetek varčevanja 10.00 Slovensko ljudsko gledaliSCeCelje. R. Dahl: Čarovnice zaključna predsiiiva 10-00,10.30 in U.OO Knjižnica _Rogatec_ Pravljični maraton v tednu otroka branje pravlßc 10.3(3-11.30 in 16.3W7.30 Musej novejle zgodovine Celje_ Živeti v Celju: frizer Vinko T^jnšek demonsffaaja obrti IZOO MNZ Celje - Hermanov btiog_ Dober začetek varčevanja dnižinska ustvoTjalnica ig.OOKnjigama Antika_ Predstavitev novega stripa Meksikajnarji 2: Lai* badi 19.00 Dom Sv. Jožefa Celje Domoljubni večer mnnjšifanjeodCKnmni, sto-venskm narodu in jeziku 9.00 Knjižnica Rogaška Siatjna Računalni k je okno v svet ludi v tretjem Življenjskem obdobju brezplačen (ečaj lO.OOMNZCeije-Hermanov briog_ Albuin za fotografije fotografsku iistvarjalnica VODNIK 10.30-11.30 in 16.30-17.30 Muzej riovejše zgodovine Cdje_ Živeti v Celju: modistin ja Marta Žohar demanstradjaoörti 16.00 Domll.slovenskega _tabora Žalec_ Petpedi plesne delavnice 16.30 Splošna knjižnica Slovenske Konjice HrČkova hruška pravljica 17.00 MNZ Celje-Hermanovo gedaliSče _ Bobek in barilcA lulkavna predstava 10.00 Slovensko ljudsko ^e^^i^ Celje_ K. Kovič: Maček Muri pravljica 15.00 Celjski mladinski center Začetni tečaj aiiiitektur' nega risanja 16.00 Knjižnica Šoštanj_ Christina M. Butler Nekega deževnega dne, Enid Blyton: Izgubljeni p^n- urepravljic 17.00 Mladinski center Dravinjske doline_ It's up to youl odprtje fotografske razstave 17.00 Knjižnica pri Mišku 17.00 MNZ Celje-Hermanovo KnjižkuCeije Gremo na kokstars Zmešnjava v gozdu gledališka predstava lutkovna predstava 17.00 II. Osnovna Sola Celje Bistvo - Otem skrito, srcu odkrito odprrje osnovnošolske razstave 18.00 Muzej Laiko_ Obrazi Primoža Trubarja odpjTje razstave ČETRTEK, 9.10. 9.00 Knjižnica RogaSkaSladja Računalnik je okno v svet tudi v tretjem življenjskem obdobju brezplačen tečaj 10.00 MNZ Celje-Hennanov brlog_ Dober začetek varčevanja ogled Banke Ce^ 19.00 Mladinska knjiga Celje Franci Horvatr Santorini potopisno predavanje 19.00 Celjski mladinski cenler Četrtkova meditacija 19.00 Savinov likovni salon 2aJec_ Kiparska dela Mirsada B^ća odprtje razstave 19.00 Knjižnica LaSko_ Matej KoSir: ČUe, Bolivija in Argentina potopisne predavanje 19.00 Center don Boskona HudinjivCelju_ Sola za ftlar^e brezplačno predavanje St. 79 • 7, Oktober 2008 TO 10 portaza NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Zaradi tretje ledvice v novo domovino Iz Moldavije v Slovenijo zaradi materinske stiske - »Za otrokovo življenje bi vsaka mama naredila isto.« Ko človek spozna Eleno Fani-co, pred dobrim desetletjem priseljeno iz MoJdavije, ga najprej očara njen prostodušen smisel za humor. Mimogrede te pusti odpr-tib ust. četudi te od smeha Še ma-io boil tr^uh. Zgodbe, ki jih iz tedna v teden spoznavamo na teh straneh» običajno govorijo o ljubezni. Taki romantični, zaradi katere dve duši premagata vse ovire in vse razdalje. Tući toiaat gre za ljubezen» le da materinsko. Zgodba okrog nje pa je taka, da se Človeku vse kocine postavijo pokonci. V začetku 90 let, po odcepitveni vojni, je bila že tako revna Molda-vija v Še večji krizi, zdravstveno zavarovanje pa urejeno po sistemu »plačaj ali pa išči pomoč drugje«. Ne ravno rožnati čas. Za Eleno, ki je 2 bolno sedemietnico trkala na zdravniška vrata, še toliko manj. Sledii je popoln šok. »Vaša hči ima prirojeno napako • tri ledvice. Eno je treba nujno odstraniti,« seje glasila diagnoza. Za piko na i pa Še predračun, ki je znašal vrtoglavih tri tisoč takratnih nemških mark. »Naredila sem to, kar bi v strahu za svojega otroka vsaka mati. Brezpogojno vse, samo da bi jo rešila,« svojo pripoved začne EJena. Po spletu okoliščin se je znašla v Sloveniji in ko je uredila vse formalnosti, je deklico peljala v celjsko bolnišruco. »Pa so se mi skorajda smejali, če že niso misliti, da sem nora.« Zdravnica je namreč ugotovila, da je Dana popolnoma zdrav otrok. Elena je domov staršem poslala prevode izvidov, da bi ugotovili, kako je lahko prišlo do take pomote. Stvari pa so takrat šele postale resne. >»Skupina ljudi je prišla k njima* na dom. razdejala stanovanje, njiju pa pretepla. V 24 urah sta morala zapustiti državo. Emi-^rala sta v Rusijo. Opravka smo imeli z mafijo.« Čez čas ji je oče poslal izrezek iz časopisa. Iz napisanega je razbrala, da je Interpol na sledi za kriminalno združbo, ki je preprodajala otroške organe. Stvari so naenkrat dobüe smisel. 7\idi dejstvo, da je bila na tistem območju smrtnost med otroki nenormalno visoka. »Zelo verjetno je bila tudi moja Daša na tem črnem seznamu. Kaj naj rečem? Bog se me je usmilil...« Dolga leta si o tem ni upala spregovoriti na glas. »Kot tujko iz vzhodnjaške države te včasih spremljajo vse sorte predsodki. Ampak sarno ti veš, kako je bilo v resnici. Dvigneš glavo in greš naprej.« Odgovorna za strežbo, ne za prebavni sistem Dana je danes ljubka 17-letnlca, za katero praktično nihče ne ugane. da ni rojena Slovenka. »Od začetka pa je bilo precej hudo. Nisem znala jezika in vse je bilo novo.« Ona pa lik pred največjo otrokovo prelomnico - vstopom v Šolo. Mama jo je za dva meseca dala v rejo k neki družini. Če jo je hotela vpisati v šo- Elena fu reda svoji drugI, triletni hčerid CedKji zagotovfla bolj mimo in otroka vredno otroštvo. Ker z delom v gostinstvu to ni mogoče, upa, da bo laUco uporabila svoj osnovni studq otmske psihologqe in z dodatnim izobraževanjem nekoč postala VTgojrteljiea. nVSvljenju sta me reševala humor in optimizem. Sicer pa trtino verjamem, da se nH ne zgodi po naidjueju. Vse se vme, naj bo dobro ali slabo. In to je vedno pametno imeti pred očmi,« svojo življenjsko filozofijo razloži Elena. lo, je morala Daša na hitro osvojiti slover^ščino. »Ko sem po dveh mesecih priSla ponjo, je tekoče govorila slovensko, brala in pisala.« Da-^ pa doda, da zdaj celo rusko govori s slovenskim naglasom. Elena si je medtem poiskala službo. Zaposlila se je kol natakarica, se za »šankom« uäia jezika in hkrati preučevala kulturne razlike in stereotipne odtenke vseh nekdanjih jugoslovanskih narodov. Pri tem je bil v začetku še najbolj križ z jezikom. »Ko sem hotela nekoč pri mesarju kupiti kokoš, mi je ta beseda popolnoma zletela iz glave. Kuri-ca po rusko pa se mi glede na slovensko konotacijo ni zdela ravno Elena Fanica s hčerko Dano. ki bi jo pred desetle^em v spletu temnih okolišan skoraj izgubila. Danes 17-letnica se je tik pred vstopom v osnovno solo v reji pri neki družini slovenščine naučila vdveh mesfldh. primerna. Pa sem rekla, da bi rada ptico. Kaj natanko od nje, veliko ail malo, sva potem z mesarjem že dorekla, je bilo pa precej smešno.« Da Je slovanska sorodnost jezikov včasih prej ovira kol pomoč, pa je tudi doživela več kot enkrat. »Ponos na primer v ruščini pomeni drisko. Ko sem prvič v gostilni slišaia >gospa Elena, ponosni smo na va$<, sem seveda Izstrelila, da sem tam zato, da strežem» ne pa> da odgovarjam za njlhovprebavni sistemi« Sčasoma pa se človek na stalne goste naveže kot na člane razširjene družine. »Če jih kak dan, dva ni, te kar zaskrbi, kaj neki se je človeku zgodilo.« Po dru^ sü'ani pa je za kakšne posebej težaške tipe treba imeli res slonovo kožo. »Sto ljudi na dan vstopi in sto ijudi te vpraša natanko isto. Kako si prišla? Z vlakom. Zakaj si prišla? Zato, ker sem hotela spoznati vas in vam postreči. Boste kaj pili? Kako dolgo si tu? Vsak dan od Šestih do treh popoldne.« Ele-ni je bilo dolga leta gostinstvo ves njen svet. »Nič nisem vedela o Celjski koä, Rogli ali Bledu, po dru^ strani pa bi lahko gladko zdrdrala vse podrobnosti od davčne do številke Čevlje večine lastnikov gostinskih lokalov po Sloveniji, Vsekakor je u^eba imeti vedno pripravljen odgovor in trdo kožo. Humor me je reSeval iz dneva v dan.« Za pomoč kličite reševalce! Verjetno doslej niste vedeli, da si noben pošten Moldavijec ne bi pokvaril vina z vodo. »Pri nas se naroČi tri deci oziroma tristo gramov, pa včasih še dvesto ali sto. In pri žganju absolutno nihče ne bi naročil tri centilitre. Žganje se pije na deci. Manj sploh ni merica vredna svojega imena. Zalo pa smo tako odporni na mraz in viruse,« se zasmeji Elena. 1\jdi komisija, ki je preverjala njeno znanje jezika v postopku pridobivanja državljanstva, se je verjetno morala hudo zabavati. »Imela sem obupno irerao. Pa sem pred pisnim delo zavila v prvo gostilno in naročila deci jägermaislra. Malo so me čudno gledali, pa vseeno natočili- Pred ustnim izpitom sem po dobri stari ruski navadi postopek ponovila. Pred izpitno komisijo so mi pokazali siiko moškega z dežnikom, ki naj bi ga opisala. Jaz pa pravim: >Vidim možakarja z dežnikom, marelo, kišobranom ... Izberite, kar želite.< Opravila sem zadovoljivo. In zdaj vedno, ko me vprašajo, kako sem, odgovorim -zadovoljivo. To imam namreč z žigom potrjeno od države.« Trenutno se Elena ukvarja z vozniškim izpitom, V tem sWopu pa je morala seveda opravili tudi izpit iz prve pomoči. In ko jo je zdravnik že malo reslgnirano vprašal, kaj bi vendar naredila, če bi ga ponesrečenega našla ležati na tleh, Elena izstreli. »Nič. Poklicala bi 112.« »Pa veste, če je to prava številka?« No. v tem primeru vem še za eno. 1188, kjer delijo informacije.« »Pa kaj mi ne bi dali umetnega diha-nja?« »Ne. Evropska konvencija pravi, da tega nisem dolžna, ker sle lahko tudi kužni.« »Pa masaža srca?« »Jasno da ne. Nimam rentgenskega pogleda, da bi vedela, da vam z zlomljenim rebrom ne bom morda poškodavala pljuč ali srca In potem do svoje smrti plačevala odškodnino družini za vašo smrt. Nak, moj nasvet se glasi - pokličite profesionalce, kličite reševalce,« je razložila Elena in v četrto doktorja prepričala, da ima prav. Mold avl ja je vzhodnoevropska celinska država med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu. Po razpadu Sovjetske zveze je postala samostojna republika, razdeljena na devet okrožij, glavno mestno občino KiŠinjev in dve teritorialni enoti. Del države vzhodno od reke Dnje$ter je naseljen pretežno z Rusi in je leta 1992 v strahu pred moldavsko združitvijo z Romunijo razglasil neodvisnost. Posredovale so ruske m ukrajinske sile. Ker ti. Ttansnistrije ni priznala nobena država, pravno ostaja del Moldavije. Realno pa tega 100 kilome-trov dolgega In le kakih deset širokega pasu njihova oblast ne nadzira. V Moldaviji na slabih 34 tisočih kvadratnih kilometrih živi okrog 4 milijone ijudi. Pašalo na stran. Kot pravi Elena, se ima za veliko srečnico, da je pridobila slovensko državljanstvo. »Zelo sem hvaležna, da sem lahko tu, da država šola moje otroke. Biti Slovenec in živeti v t^i državi je velik blagoslov. Prejšnjo nedeljo sem prvič v življenju z velikim ponosom šla na voütve. TXidi meni je država zaupala svoj glas! Konec koncev ni pomembno, katera stranka zmaga. Vsi smo ljudje in vsi si želimo lepši In boljši jutri.« SASKA T. OCVIRK Foto: SHERPA m it. 79- 7. otctober 20Q8 NOVI TEDNIK reportäza 11 Vsaka jesen da dnigacno tetino, 12 katere AcL kot pravi, pridela živo vino. Mož in vino Aci Urbajs, bio in dinamičen - »Vinograditelj« izpod Rifnika dišče me je navdalo s posebnimi občutki. Tlikaj je zapuščina tisočletij; kdo ve, kdo je prvi prideloval vino? Rimljani? Morda 5e prejšnji staro-seJci? Ob čiSčenju parcele smo odkrili Se dva žarna grobova in takrat sem se dodatno zamislili o veličini stvarstva; na tem mestu je bilo življenje, svet seje do zdaj že tako drastično spremenil, kaj pa bom jaz naredil za svoje potomce, kaj jim bom pustil?« preprosto pove Aci. Tako se je začelo; v ospredje je tudi pri nas prišlo ekološko kmetovanje, Aci se je odločil še za višjo stopnjo, bio-loškodinamično pridelavo po strogih zakonitostih znamke Demeter, najstarejše bioznamkena svetu, stare osemdeset let. Deset let nazaj, desel let zalem, ko je prišel na Rifnik, je osebna življenjska spoznanja sklenil povezati z vsem. kar ljubi, ter vse skupaj skleniti v večni krog. »Le kako je vino brez žvepla zdržalo nekoč, ko niso poznali leh pripomočkov? Kako so trto obvarovali pred škodljivci?« To biodinamiki počno s pomočjo posebnih pripravkov, na primer gnoja in kremena iz kravjega roga, kar spodbuja energije, povezave zemlje in planetov, na račun tega se izvede dvojna fotosinteza... Vret-je je drugačno, kot smo ga vajeni. »Vsaka jagoda grozda je poloa ml-kroživljenja, ki ga s škropljenjem uničujemo, zato moramo pri vret-ju dodajali pripomočke, umetne Če že kaj, potem drži, da Aci Urbajs ni tipični vinogradnik. Srečanje z Djim zato ne izpade v sti-lu »dajte še enega» tale je pa iz naše gorce« in niti slučajno kot obisk pri večkrat nagrajenem vi-oarjUr ki bi točil vino po kapljicah, vas strogo opazoval, kako boste nagnili čašo in tako ali ta-ko padli na prvem izpitu poznavanja vina in njegovih zakonitosti čeprav Aci združuje ravno ti dve pojavni obliki: neutnidnež, ki tiči med trsjem, sodi in steklenicami, ter hkrati večkrat nagrajen pridelovalec vina, kar je sploh v kategoriji tistih, ki pridelujejo ne le na naraven, ampak biolc^-ko dinamičen način, presneto velik dosežek. . Ne, to ni bil klasičen intervju, 10 je bil klepet bodočih prijateljev, kjer je lačen želodec bolj pomemben kot pisanje neskončnih skript, ko se zdi, da nam čas odmerja kozmos, ki se pač ravna po svojih zakonitostih - hej, tako kot se ravna zemlja, ki ima ves čas tega sveta in ga zgolj po drobcih vsi po svoje lovimo. Razen Acija, ki je grozdnim jagodam, negovanju vinograda, vrelju in shranjevanju uspel zadati skorajda epske razsežnosti. In se ugovorom »kako naj vse to stlačim na eno stran« nasmehnil z: »Vzemimo to kot uvodno predavanje, velja?« Osebno me je mestni viničar Šent-jurski presunil že ob vsakoletnem rezu in irgaivi potomke najstarejše trte v šentjurskem Zgornjem trgu. Ker je s posebno ljubeznijo gledal vgrozd, po nedavTuh dognanjih z moje strani pa je bilo zraven verjetno še nekaj pomilovanja, češ »ljudje bi s teboj vsekakor lahko bolje ravnali«. Tako je Aci, svoje čase pisec računalniških programov (zdaj »programira« vino), po vsej verjetnosti pomislil, ko je prvič prispel na povsem zaraščeno in zanemarjeno parcelo tik pod Rifni-kom. kjer si je kasneje v skladu z zapovedmi spomeniškega varstva, s starši namreč pridno obnavljajo zapuščene gorce v prave muzeje in žive priče življenja in dela nekoč, ustvaril dom. S soprogo Brigito ter z otrokoma Tino in zigo. Rifnik navdih sam po sebi Kemija, ampak tista, ki jo lahko primerjamo kvečjemu z zaljubljenostjo, je bila na delu že ob prvem prihodu na Rifnik. «Arheološko naj- D(mi dnane Urbajs je tik pod aitieoloskiin najcfilčem na Rifniku, fd j6 prepreden z vinogradi. kvasovke, sladkor. Ker tako pobijemo vse mikroorganizme, posledično pijemo mrtvo vino,« pravi Aci. Njegovo vino, še prej grozdje. je presneto »razvajeno«. In nastane živo vino! Seveda, saj ga Aci pusti zoreti s svojimi kvasovkami, ga ne prisiljuje v kakšne okuse, v njem vedno ostane nekaj živega ogljikovega dioksida, zori na drožeh. »Zato je vsako leco vino nekoliko drugačno, odvisno ludi od tega, kakšno je vreme.« Aci 2 ljubeznijo gladi sode. Filozof v vinogradu Biodinamika! VfilozofijoRudolfa Steinen a. avstro-ogrskega antropo-zofa in po svoje malce mistika, ki je utemeljil biodinamično predelavo, bi sicer lahko ludi zašli, ampak z Acijem najdeva drugo pot. Kozmos, delovanje planetov, njihova povezava z rastlinami. No, tukaj se pa najdeva! Ključne pri pridelavi so namreč tudi rastline: rman, regrat, baldrijan, hrastovo lubje in kamilica. Takoj najdem povezavo z vsemi telesnimi organi in recepti za pripravke iz domaČe lekarne naših babic, vsaka od rastlin je med najbolj čislanimi za posamezen organi »Nekaj v tem smislu,« se skrivnostno nasmehne »al-kimistični« vinogradnik Aci. »Priročniki niso dovolj; to moraš čutiti in živeli. Najbolj izjemno je, da v naukih, navodilih ali raje reciva v bolj vzhodnjaški terminologiji, priporočilih najdeš nekaj zase. Jaz preprosto uživam v vinogradul Nimam ne preveč trsov in ne premalo, vse lahko postorimo s pomočjo družine, staršev in prijateljev,« žari Aci, ki bi mu marsikdo zavidal takšen »vikend«, ki pomeni predvsem trdo delo. A sodeč po gospodarju, tudi neizčrpen vir spoznanj. »To ni vikend, to je dom in prav je tako. Da sera z vinom ves čas povezan. ne le. da se mimogrede oglasim,« še pravi. V dolino se pel jeva nekoliko omo-tična, a ne od vina. Razmišljujoča. Že starozavezni bog je človeku dal vino. Eni so ga uživali bolj po pameti, drugi so zaradi njega grešili. Hudo grešili! Eden od komplimentov sporoča ženski, da je z leti vse boljša, tako kot vino... Vino - neizčrpen m užitka in inspiracije. Če znaš z njim. Potem pa lepega dne spoznaš Še. da je vinograd vrtiček filozofa- V družbi »vinograditelja« (»To sem resnično le takrat, ko v kleti skupaj zlivam kombinacije gJe-de na letino, ki jo )e dala narava.«) Acija, s katerim čas in tok misli tečeta drugače. A tega ni krivo nje govo vino. POLONA MASTNAK Foto: GrupA fslandslo konja sta »scrkljana« kot kakšna kulka. tudi po Tinini zaslugi. Aci skrbno spremlja vsak tfanutek vretja in zorenja vina. it. 79 - 7. oktober 2008 - m Obramba ni sledila napadu Favorita ene od skupin li-ge rokometnih prvakov za napredovanfe v nadaljnje tekmovanje sta se udarila že v uvodnem krogu v dvorani, kjer se je med 01 leta 1992 igral hokej. Gostitelji so bili zelo odločni v uvodu in so povedli s 4:1. Tedaj se je začelo »novo rojstvo« Miladina Kozline, čeprav se je še nedavno mučil s poSkodbo. Dokler se ni upehal, je spravljal v obup francoskega vratarja s projektili z razdalje. Sledili mu je na desni strani začel Aleksej Peskov in v 19. minuti je bilo na semaforju presenetljivih 11:12. David Špiler je odlično vodil igro, po njegovem odhodu na kiop pa se je zalomilo. Začetek 2. polčasa je prinesel ogromno napak na obeh straneh in celjsko izenačenje na 20. Po štirih prejetih golih so varovanci trenerja Toneta Tislja dosegli tri in še vedno je bila tekma povsem odprta. Mnogi so bili po vseh jjeripe-tijah »prijetno šokirani« nad predstavo Celja. Sledila je si-multanka izjemnega Daniela Narcissa, ki ga »pivovarji« nikakor niso zmogb zaustaviti. Za slab vtis je poskrbel popoln zlom v končnici tekme. Tiselj je bil zelo razočaran nad igro v obrambi, ne glede na visok poraz je našel lepe besede za Kozlino, kar je bilo upravičeno, obenem pa je to bila tudi naložba za prihodnost. Pojavljati so se začele ostre kritike; počakajmo še na Hammarby! A ne bodo težavni le Švedi, kajti litovski Granitas je pri njih izgubil le za4 gole. V »prehodni« sezoni se bomo pač, saj veste, bali tudi zvite vrvi. Odpisani pa se nadejajo vrnitve ... DŠ Foto: SLAVKO KOLAR 1. krog skupine A lige prvakov Chambery - Ceije Pivovarna Laško 37:30 (20:18) ALBERTVILLE - Olimpijska dvorana, gledalcev 2.000, sodnika Nikolaos Korres in So-tiris Migaš (Grčija), delegat Ramon Gallego [Španija}. CHAMBERY: Dumoulin 10 obramb, Robin 1; Busselier 2 (2), Botti, Barachet, Nočar 2» Roine 7, Clemencon, Gille, Natek 6, Narcisse 9, N'Diaye S, Paty 7, Detrez 1» Joli. Trener PhiUipe Gardent. CELJE: Lapajne 7 obramb, Rezar l;Suiič,Gajič2 (1), Bedekovič i^Tbskič 1. Špiler 3, Kojić, Kozlina 6, Furlan I, GorenSek, Peskov 8, Rezniček, KokSarov 8 [}). Trener Tone Tiselj. Sedemmetrovke: Chambery 4 (2), Celje 2 (2). IzkJjučItve: Chambery 12, Celje 8 minut. Bistven potek rezultata: 2:0, 4:1, 4:3, 7:7, 11:12, 13:14, 15:14, 20:1S, 20:20, 24:20, 24:23. 26:25. 28:26, 30:26, 30:27. 33:27. 33:29, 37:30. Atem MujakovfČ seje spretno Izognil agmsivndmu Ferrairi. ■ V Prvic zmagala v istem krogu Celjani slavili pri državnih prvakih» Velenjčani pa Ob jezeru šele v 12. krogustaistočasnozmagala tako MIK CM Ceije kana (s treh metrovje zadel vra-kot tudi Rudar. Po prvi tr^jinj prvenstva vodi Maribor. Naslednji krog bo zaradi re- Asistent je bil Carlos Alberto prezentančnih tekem šele 17. oziroma 18. oktobra. Odločila najmlajša Celjani so v soboto tretjič doslej uspeli zmagali v Domžalah. Povedli so že v 3. minuti po akciji aj^entinske naveze. Chakana, potem ko jedobro us-la^^ žogo in JO nemudoma preusmeril v kazenski prostor, strelec pa Lisandro Sacripanti, saj je predvidel podajo in pravočasno vtekel ter žogo zanesljivo poslal pod prečko. Celjsko vodstvo bi z izjemno ugodnih položajev lahko poviSala Cha- tarja) in Bifčan, ki je bil sam pred vratarjem Nemcem, toda sprožil je preko vrat. Zelo oslabljeni Domžalčani (Brezič, Žinko, Eisner...) so izenačili v 52. minuti po prodoru Kirma. V 69. minuti so Celjani ostali z alcem manj, saj je Martin ič prejel drugi rumeni karton. Takoj zatem je vstopil 19-letni Mario Moäf. ki je v 86. Jure Natek, ki je Izkoristil vseh $est strelov» je dan pred tekmo plačal pijačo večini Florijanov iz enega avtobusa, potem pa jim je Chambery razkazala njegova Katja. Celj^ navijači so dvorano s (capaciteto 10 tisoč gledalcev dobro zapolnili z zvokom, v njej pa ni bilo zdravnika Rudija Čajavca!? Da nI pozabil igrati rokometa navkljub nedavno zaceljeni poškodbi, je v Franciji dokazal celjski bombarder Miladin Koilina. Akcijo v oradju sprsmlja David Špiler. minuti priigral enajstmetrovko. Prikradel se je za Daliboija Sto-janoviča, malce izbil žogo, nakar ga je tekmec povlekel in zrušil. Močič je dejal: »Vedel sem, da moram teči z vso močjo za vsako žogo. To sem tudi storil, Nasprotnik je nedvomno storil prekršek, na srečo že v kazenskem prostoru.« Čeprav je že nekaj^at igral odlično, pa je do 70. minule sedel na klopi: »Po našem prvem vodstvu smo si priigrali še nekaj zelo zrelih priložnosti, žoga pa ni hotela v mrežo. To sem ponavadi maščuje in tudi tokrat je bilo tako, saj smo dobili gol. Tekma bi se lahko popolnoma preobrnila. Mislim, da smo bili vseskozi boljši tekmec, tudi z igralcem manj.« Enajstmetrovko je zanesljivo v zmago spremenil 21-letni Uroš Korun. Žogo je usmeril po sredini vrat. Je bil sploh določen za izvajalca najstrožje kazni? »Ne. Dobro sem se počutil, vzel sem žogo, jo nastavil na belo točko in zadel. Po prejetem golu smo malce padli v igri. Nato je sledil še diu^ rumeni karton Ša-riču. Po mojem mnenju je bila to prestroga sodnikova odločitev. Borili smo se do konca in na srečo zmagali.« Pozitivno presenečenje sezone je zagotovo branilec Milan Andželkovič, doslej izjemno zanesljiv in še vedno skromen: »Resnično smo dali vse od sebe. Upam, da bomo tako nadaljevali.« Na prizorišču svojih največjih uspehov je ob prvem povratku uspela zmaga u^neiju Slavlši Sto-janoviču: »Prišli smo z željo po zma^. Vedeli smo, da ne bo lahko. Kakršnekoli težave že imajo Domžalčani, Še vedno ^e za kakovosmo ekipo. Strašno smo veseli treh todc. Fantje so izpolnili večji del dogovorjenih taktičnih nalog.« Upravičeno je bil potrt domači strateg Robert Pevnik: »Zmagovalca je odločila neumna reakcija mojega igralca. Čestitke Celju,« Celjski nogometaši bodo zdaj v miru pripravljali maščevanje Nafti, Zgrešene priložnosti krajšale življenje Nogometaši velenjskega Ru-dajja so 30. avgusta s 3:0 premagali Dravo, za tem je sledilo obdobje štirih tekem brez zmage. Po dobrem mesecu so si jo priborili proti Gorici. Srečanje se je pričelo z bolj ali manj dolgočasno igro. Obe ekipi sta bili nekako zadržani, domači pa so v obrambi delovali zelo nezanesljivo. Prvo resnejšo priložnost je zapravil gostujoči igralec Velikonja, ko se je sam znašel pred vratajjem Jahičem, ki mu je strel ubranil. Domači so se po sploh prvi resnejši akciji veselili vodstva. S strani je v sre- dino podal Zaje, Mujakovičev poskus z ^avo je obranil Sim-čič, a je bil premalo zbran, kajti za hip je izpustil žogo, kar pa je kaznoval Edin Jtmuzović. To je bil že njegov 8. prvenstveni zadetek- Veselje se še ni dodobra poleglo, ko je padel drugi gol Milimetrsko natančno je Alemu Mujakoviču na glavo podal Jovi^ Kraljevič: »Po porazu v Mariboru so danes občutki fenomenalni. Odigrali smo precej dobro. Po vodstvu z 2:0 smo malce popustili, a na koncu vendarle osvojili vse tri točke. Pri drugem zadetku sem lepo podal in sem zelo zadovoljen, tudi zato, ker zopet veliko igram.« V 2. delu so sledile priložnosti Zajca, Jurnizo-Viča in Mujanoviča. V 60. minuti so gostje znižaii zaostanek preko Neboljše KovaČeviČa in še bolj pritisnili, tako da je bil zadnji del tekme dramatičen. Krtič in Dukič na srečo nista zadela, pri domačih pa je predvsem Junuzovič imel kar nekaj izjemnih priložnosti, da bi tek-no pn 5ü.Se nuti, ko se je sam znašel pred vratarjem, a je bii spet premalo natančen, kar pa ni bilo usodno. Velenjčani so zmagali četrtič. Denis Grbič je povedal: »To tekmo smo dobili povsem zasluženo, kaj ti prikazali smo dobro igro. Na prvem mestu je bila borbenost. Če bomo igrali tako naprej, ne sme biti problemov.« Za konec pa Še trener Marijan Pušnik: »Zmagali smo zasluženo, a zelo težko. Imeli smo kar nekaj priložnosti iz protinapadov, ko bi lahko tekmo predčasno odločili, predvsem Trifkovlč, GrbiČ in Junuzovič. To je nam na klopi pobralo kar nekaj let življenja. Kljub vsemu sem zelo zadovoljen in čestitam fantom.« DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA LESTVICA 1.SNL mo predčasno dokončno odločil. Se najbližje je bil v 82. mi- 1. MARIBOR 12 2. NAFTA 12 3. DOMŽALE 12 4.MIKGMCEUE 12 6.LASOODRAVA 11 Cariosu Albertu Cliacani js uspela Imenitna podaja le v uvodu tekme v Domžalah. 6. RUDAR 7. INTERBLOCK 6. HfTQORICA 9. PRIMOA JE tO.UIKAKOPiR U: 11 23 t8:t3 19 15:12 17 14: ie 16 1S:14 16 17sn 15 16:23 13 16:19 10 11:22 9 m št* 79 • 7. Qlctol»er 2008 Veterani Elektre: z leva stojijo Stene Breznik, s KK Celje mladinski jugoslovenski prvak. Mdulah Kahvedžič, Zlatico VukeliČ. Silvo Udrih, Srečka Jost m Frane Tajnik, eepijo pa Va«lii Kokolj, Milan Hliš, Peter Štafanec. Rudi Jerič, ki je slovel kot izjemert strelec, in Marjan Kristan. Pipan: »Pri novih okrepitvah bom vztrajal! if Laščani po pričakovanju uspešni v Hruševcu - V Šoštanju zmaga in slavje - 21:0 za Hopse $e enega, če ne dva igralca, če bomo hoteli narediti kaj več na težjih tekmah, ki so pred rwmi, in pri teh okrepitvah bom vztrajali« V naslednjem krogu odhajajo Šentjurčani v Koper in Laščani v Postojno. Zabava ni bita pokvarjena Elektra Esotech je v sklopu zaključka proslavljanja 60-let-nice igranja košarke v Šaleški doiini gostila novince iz Nove Gorice in imela veliko težav, da je Stria njihov odpor. Slabo minuto In pol pred koncem so namreč gostje Še vodili z 59:57, a sta nato v flnlšu Tadej Horvat (15 točk] in Nik Ivanovič (18) le Stria odpor izkušenega novinca v ligi. Na koncu je bilo 64:61 in ples ob slovesnosti 60-letnice je bil vesel Zadovoljen je bii tudi trener Borut Ce-rar, za katerega je bila to prva samostojna uradna članska tekma vkarieri: »Našim navijačem sem obljubil zmago in obljubo sem držal. Pritisk prve tekme, kar devet novih igralcev, za nameček pa Še slavje, vse to je seveda vplivalo na psiho mo-jih igralcev ter na slab met iz igre (tn))ke4:26, op. p.), a smo vse to izvlekli z dobro obrambo. Led je prebit, zdaj nam bo lažje, pa tudi bolje uigrani bomo iz tekme v tekmo.« Dodajmo še, da je bilo v Šc^tanju malo gledalcev (uradno 150) in da Elektra v naslednjem kro^ gostuje pri Slovanu. Uvodni krog košarkarske iige UPC je bil uspešen za moštva s Celjskega, saj so v treh srečanjiJi zabeležila ravno toliko zmag. še najpomembnejšo so zabeležili Hopsi na vročem igrišču v Kranju, medtem ko so lokalni obračun v Šentjurju po pričakovanju dobili Laščani, Elektra Esocech pa je imela z novinci iz Nove Gorice veliko težav, da je strla njihov odpor. OdloČila individualna kvaliteta Dvorana Hruševec je bila skoraj polna, očitno sla bili povsem spremenjeni ekipi Alposa (odšlo je osem igralcev) in Zlatoroga (odšlo jih je devet) ob naboju lokalnega derbija do-volj velik magnet za začetek sezone. Samo srečanje ni razočaralo, zmaga pa je pričakovano odšla v Laško. Alpos se je sicer upiral vse do konca tretje Četrtine, ko je pri izidu 55:60 stvari v svoje roke vzel laški Portoričan Miguel Ali Berdiel. V samo dobri minuti je pokazal, zakaj je igral za reprezentanco svoje države. Domačim branücem je odvzel dve žogi, zapored dosegel osem točk, dodal Še dve asistenci in »pivovarji« so pobegnili na 69:55. To je bila za domačine, ki imajo kratko klop (enako kot Zlatorog), neulovljiva prednost, saj enostavno ni bilo več moči za zbrane mete, od tukaj ludi devet zgrešenih trojk Alposa v zadnji Četrtini. Pri Laščanih sia Berdiel in Uroš Lučić [11 skokov) dosegla po 21 točk. pri Šentjurčanlh se je najbolj izkazal novinec Dejan Dunovič, nekdanji mladinec Laškega, ki je dosegel 22 točk. «Merüm. da kljub porazu nismo razočarali Številnih gledalcev, saj smo bili po mojem povsem dostoj en nasprotnik favoritom iz soseščine. Odločila je individualna kvaliteta, ki Darko Uhtenakef, predsednik KK Elektfa (dmo). je pred zaključnim delom proslave ob 60-obletnici igranja košarke s predsednikom XK Velenje Dragom Mavtinskom podpisal namero o sodelovanju. V ozadju » roke msneta in se hahliata strankarska tekmeca, velenjski župan Srečko Meh (desno) In soštanjski Darko Menih. Zs zmago ekipe gospodarstvenikov nad domaČimi veterani s 70:69 je bil med najzaslužnejšimi Celjan Matej Janžek. Po zaključenem študiju je ostal v Ljubljani, v soboto seje pod obroče vmll po devetih letih! je debelo na strani gostov. Znali so jo izkoristiti. S prihodom novega igralca bomo pridobili širino in upam tudi dodatno agresivnost v skoku. Mislim, da bomo konkurenčrd ekipam naše ravni,« je dejal trener Alposa BoStjan Kočar. Novi igralec je Takais Brown, ameriški kiiifu center (205 cm, 22 let), po katerega so se po tekmi z Zlatorogom iz Šentjurja odpeljali na brniško, letališče. Brown je nazadnje igra3 na Finskem, pred tem je bil eden boljših igralcev univerze Geoi^a v NCAA ligi- Po tekmi v Šentjurju je tudi trener l^ščanov Aleš Pipan opozoril na kratko klop svoje ekipe: »Dokler smo igrii mehko obrambo, so nam simpatični domačini bili še kako neugodni nasprotniki. Ko smo dvignili ritem igre v tem elementu, smo se odlepili in zasluženo zmagali. Ne bo pa nikomur lahko v Hruševcu, kajti Alpos Ima posrečeno sestavljeno ekipo, ki bo nevarna, ko se bo Še bol) uigrala. Kar se tiče nas, je jasno, da rabimo vsaj Zadnja četrtina za učbenike Hopsi so upravičili vlogo favorita na Gorenjskem, saj so, Čeprav oslabljeni, v zadnji Četrtini zlomili odpor domačega Mercatorla. Moštvo Boštjana Kuharja je namreč po SO minutah Še zaostajalo za 3 točke. nato je prišla do izraza njegova kvaliteta, Gorenjci so v 32. minuli še vodili s 56:50, to pa je bilo tudi vse. Gostje so namreč v naslednjih šestih minutah enostavno zaprli svoj obroč in z delnim izidom 21:0 že odločili srečanje slabe tri minute pred koncem, ko je semafor kazal 56:71. Ob razpo-loženima centroma Marku sa-maniču (16) in Shawnu Ringu (20, 7 skokov) se je v tem delu razigral še fernen Lor-bek (14, 6), kar je bilo dovolj za pomembno zmago na vročem parketu v Škofji Loki. »Ko smo v zadnjem delu strnili vrste, sta prišli do izraza kvaliteta in dobra pripravljenost. Hitro smo si priigrali odločilno prednost, ki smo jo nato brez težav obranili za prvo zmago v sezoni,« je bil kratek strateg Polzelanov Kuhar. Hopsi bodo Se enkrat gostovali, v Novi Gorici. Danes še pokalne tekme Danes so na sporedu že tudi prva srečanja 4. kroga pokala KZS. Zdaj se priključujejo tudi prvoli^i z i^emo Olimpi-je. Keliosa, Krke in Zlatoroga, ki so že uvrščeni na zaključni turnir osmerice. Od zanimivejših parov, v katerih igrajo klubi s Celjskega, omenimo ponovitev Umskega dvoboja 4. kroga med Alposom in Zagorjem. Srečanje v Hruševcu bo danes tako kot tudi med B ligašem Rogaško in drugoiigaškim Mariborom. Polzelski Hopsi gostijo nevarno ekipo MFC Branik iz Maribora, Elektra Esotech pa nič manj nevarne Parklje iz Ljubljane. Povratna srečanja bodo naslednji teden. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZE) Peterka I. kroga: Berdiel, Lučič (Zlatorog), King, Šama-nič (Hopsi), Ivanovič (Elektra). Igralec kroga: Miguel Ali Berdiel (Zlatorog). NOGOMET 1. SL, 12. krog: Dornžale - M/C CM Celje 1:2 (0:1): Kirm (52); Sacripanti (3), Korun (87-11 m). Rudar - Gorica 2:1 (2:0); Junuzovič (26), Mujako\ič (30); Kovače VIČ (60), Koper-Imerb-lock 1:4, Drava - Maribor 0:4, Primorje - Nafta 1:3. 2. SL, 9. krog: Šentjur - Olimpi-ja 0:1 (0:0); Micrakovič (37). Vrstni red: Aluminij 20. Olim-pija 17, Tri^v 14, BeU krajina 12, Bonifika, Krško, Šentjur U. Mura 9, Zagorje 8. Livar 7 3. SL' vzhod, 9. krog: Drain-nja' Simer šampion 4:0; Mah-muiovič (18), Močič (46, 89), Cerenak (83), Malećnik - Möns Claudius 2:1: Poredski (41-11 m), Šnwije • Šmartno ob Poki 5:7; Habjan (11), Firšt (17), Jan-č:č (43,88), Asllanaj (66); Pod-brežnik (31, 41, 81, 87), Vasič (52,84), Plesnik (60), Poloma -?toi;mt3rSrare2:5;Filovič (41), Djuranovič (72), Rožman (75, 90), Konjn (79). Vrstni red: Dravinja, Kovinar, Šmarmo 21, Dravograd 18. Odranci 16,-Stojnd )3, Malečnik 12, Ver-žej 11, Paloma 10, Möns Claudius, Simer Sampion 9, Cren-šovci 7, Čarda 6, Šmarje 4. Štajerska liga, 8. krog: Bornea • Šoštanj 2:0, Pohorje' Zreče (IS), Rogaška-Pod-vina 1:3; Korez (26). Vrstni red: Zreče 20. Pesnica 18, Pohorje 17, Gerečja vas, Podvin-ci 16. Rogaška, Bistrica, Šoštanj n, Bukovci 10, Partizan 8. Peca 7, Ormož 5, Brežice 2, Jare-nina 0. MCL, MNZ Celje, 6. krog: Laško ■ Radeče 1:2; Davidovič (55); Ribič (24). Radič (35). Žalec-Vran5to2:l; Prislan (66), Crač-nar (88-11 m): Krivec (5). Hrastnik - Kozje 2:3; Jecl (12), Golob (26. 56). Vrstni red: Vransko, Kozje H. Žalec, Radeče 10, Hrastnik 5, Laško 3. MALI NOGOMET I. SLMN, 3. krog: Ajdaušdna • Zivex 4:3; Delamea (16-10 m), Čremik (31), Rusniin (34), Co-rial - Dobovec 5:1; Gajšek (11). Vrstni red: Puntar 9, Kobarid 7, Gorica. Benedikt 6, Tomi Press Bronx 4, Sevnica, Dobovec, Ajdovščina 3, Živex, Svea 0. ROKOMET 1. SL, 4. krog: Rudar - Gorenje 29:30 (12:17); Čančar II. Mi-losavljevič 5; Čupič 9, Harman-dič, Šte^nič 5. Dobelšek 4, Gol-čar 2, Kavaš, Sovič, Sirk, Daiu-kašvili, Mlakar 1. Vrstni red: Celje, Koper 8, Prevent. Gorenje 6. Slovan 4, Škofja Loka. Ormož 3, Krka, Trimo, Ribnica, Rudar 2. i. SL (ž), 4. krog: BreZice • Celje 26:24, Piran • Žalec 23:38 (9:18): TlitnjiČ 10, Panger 6; Stmišek 12, Poločnjak 6, Krh-likar S, Karika 3, Grčar 2. Debelak 2, Melavc, Vasle, Lesnik 1, Velenje - Zabije 31:41 (15:20); Halilovič 10, Sivka 7. Guberinič 5. Jaiikovič 4, Mu-sič 3, Oberžan 2; Ljubas 9, Cu-rovič 7. Vrstni red: Olimpija 8, Krka, Žalec, Celje 6, Kočevje, Ptuj. Zagorje, Brežice 4. Kranj, Piran, Velenje 2, škofja Loka 0. KOŠARKA 1. SL, 1. krog: Alpos • Zlatorog 65:78; Dunovič 22, Avdibego-Vič 15, Sadibašič 11, Kadič 8. Lapornik 6, Sebič 3; Lučič. Berdiel 21, Sirnad 15, Nuha-novič, Miljkovlč 8, Mašić 5, Elektra - Nova Gorica 64:61; Ivanovič 18, Horvat 15, Novak. Sjekloča 8, Ćup 6, Bujan, DŽambič, Tajnik, Mravljak 2, Lekič 1; Likar 14. Marcetič, Petrovič 9, Mercator - Hopsi 64:79; Nicaj 20, Julevič 18; King 20, Šamanič 16, Lorbek 14, VujasinoviČ 10, Godler 9. Podvršnik 8, Hren 2. 1. 8 SL. 1. krog: Litija • Rogaška- 54:81, Konjice - ftecmfe 61:80, Rogla ■ Maribor Bmnik 73:92. 2, SL • vzhod, 1. krog: Celjski KK - Podbočje 76:68, Pakman Celje • Caidt 79:67, Tenri£ OU-mia - Grosuplje 77:90. (KM) SMRTNI KOLEDAR Torek. Z^-UL KOŠARKA Pokal KZS. 4. krog, 1. tekma: Alpos Šentjur - Zagorje, Rogaška - Maribor, Polzela: Hopsi - Maribor Branik (vse 19). Sreda* 8,10. ROKOMET L SL, 5- krog. Slovenj Gradec: Prevent - Celje Pivovarna Laško (19). KOŠARKA Pokal KZS, 4. krog, I. tekma, Šoštanj: Elektra - Parklji (20). "55' 'Ü' 'o' i a' NAKRATKO EP V krosu bo v Velenju Berlin: Odbor za kros pri Evropski atletski zvezi je sprejel odločitev o organizatorjih evropskih prvenstev za leti 2010 in 2011. Čez tri leta bo prvenstvo stare celine v krosu gostilo Velenje, ki je bilo prireditelj EP že leta 1999, Osvojile turnir v Zagrebu Zagreb: Košarkarice Merkurja so zmagovalke 14. mednarodnega turnirja Zrinski Frankopani. Celjanke so v pol-finalu z 89:63 premagale domačo Croatio, v finalu pa še tretjeuvrščeno ekipo srbskega prvenstva, Spartak iz Su-botice, s 76:68. (MK) 79 • 7. oktober 2008 m 14 kultura HOVI TEDNIK Pintarjeva ulica je v Celju v bližini Špica, kjer Ljubljansko cesto povezuje zGradnlkovo. Od Pintarja do Gradnika v današnji rubriki pojas-DjujemopoimeoovaDje Pinta rje ve ulic«, ki v Celju v bližini Špice povezuje Ljubljansko in Badovinčevo ulico. Poimenovali $o jo po narodnem heroju Mihi Pintar-ju - Ibledu. Miha Pintar, s partizanskim imenom Toledo, se je rodil 2. aprQa 1913 v St. Ru-perlu pri Celovcu v železni-čarski družini. Po 1. svetovni vojni se je družina preselila v Dravograd, leta 1924 pa v RuSe pri Mariboru. Po končam osnovni Soli se Je Miha Pintar vpisal najprej vrneš-čansko šolo, nato pa še v učiteljišče v Mariboru, ki ga je uspešno končalleta 1934. Po končanem šolanju je odšel na služenje vojaškega roka v Sarajevo in Bitolo, kjer se je podrobneje seznanil z levičarskim gibanjem komunistov in postal kasneje tudi poli-dčno aküven. Po vrnitvi s služenja voja5ke|a roka je Pintar nekaj časa poučeval v Selnici ob Dravi in Preloki v Beli krajini. Avgusta 1937 se je pridnižil drugim številnim politično levo usmerjenim Slovencem, ki so preko Pariza odšli v Španijo, da bi v tamkajšnji državljanski voj-oi pomagah republikanski vojski- V Španiji jeMilan Pintar sodeloval v Številnih težkih bitkah, ki jih je vodila 129. mednarodna brigada» in bil v enem izmed bojev tudi ranjen. Med soborci, ki so mu v Španiji nadeh nadi mek Učo» je bil izjemno priljubljen. Od februarja 1939 do maja 1941 je Milan Pintar preži vel v francoskih koncentracij skih taboriščih za španske borce. V taborišču je ostal vse dokler se on in njegovi tovariši po navodilu partijskega vodstva niso prijavili na de-io v Nemčiji, od koder se jim je bilo lažje prebiti v domovino. Tako so Pintarja iz taborišča Vemet poslali v De-sau. od koder je kasneje s tovariši pobegnil v Slovenijo. Pokom SE imEnujE ... Sredi avgusta 1941 se je Pintar skupaj s španskima borcema Dragom Mlakarjem in Francem Drobničem priključil šaleški partizanski skupini. Skupaj so27. avgusta 1941 pripravili odmevno akcijo, zasedo nemškemu ministru za notranje zadeve dr. Wil-helmu Fricku. Čeprav jim akcija ni uspela, je vendarie imela velik odmev v javnosti. Tudi zaradi junaštva Mihe Pintarja in tovarišev, ki so se uspeli brez žrtev izmakniti nemški obkolitvi. Jeseni 1941 se je Pintar s tovariši pridružil Pohorski čeli in postal njen komandir. Takrat je dobil tudi partizansko ime Toledo. Že 17. septembra 1941 so pohorski partizani pod nje-govim poveljstvom na Klopnem vrhu napadli močnejši nen^ki oddelek in ga tudi porazili. Nemški okupator je po tej bitki Pohorje proglasil za zaprto cono. Zgodbo o Mihi Pintarju -Ibledu je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek. S Štajerskim bataljonom, v katerega je bila vključena Pohorska Četa, je Toledo sodeloval tudi pri pripravi napada na Šoštanj, ki so ga izpeljali v noči na 8. oktober 1941. Napad bataljona je uspel in med prebivalstvom je močno odmeval, saj je to bil pni partizanski napad na eno izmed mest v okupirani Sloveniji. Toledo je uspešno sodeloval tudi pri t.i. prvem frontalnem partizanskem napadu na Dobrovljah 26. oktobra 1941. Za tem pa se je skupaj s Številnimi borci Šta- novitednik www.novHednik.com jerskega bataljona udeležil znamenitega brežiškega pohoda. Zimske mesece je Toledo skupaj s tovariši preživel na Ruškem Pohorju. Spomladi so tam ustano^ Ruško četo, ki jo je prav tako vodil Toledo. Maja 1942 so mu partizanske oblasti poverile vodenje šaleške skupine 1. štajerskega bataljona, ki se je gibala na območjih nad Šoštanjem. Ko so nemške vojaške enote 1. junija 1942 napadle Toledovo enoto, je šla prav njegovi borbenosti in hrabrosti zasluga, da so se nemške enote umaknile v Šoštanj, saj je s spretnim vojaškim manevrom uničil precejšnji del nemške enote, ki jih je napadla. Vendar pa se je življenje Mihe Pintarja To-leda končalo dva dni kasneje, ko je padel pod streli nemškega okupatorja. Ko sta bila proti večeru 3. junija 1942 v bojih v Lokovici pri Šoštanju ranjena partizana iz To-l^ove skupine, ju njihov komandant ni hotel pustili v ne-milost nemškemu okupatorju. Ranjenca so s kmečkim vozom želeli prepeljati na obronke Šaleške doline, kjer bi se izognili nemški vojski, ki jih je neprestano napadala. Pri premiku so bili opaženi in v neposrednem vojaškem spopadu je bil Toledo ubit. Kot zanimivost Še to» da so Nemci v času najhujših re-presalij pri nas, avgusta 1942, podobno kot številne druge zavedne Slovence, zaprti Toledovo mamo, sestro in babico. Mama in sestra sta bili po zaslišanjih odpeljani v koncentracijsko taborišče Auschwitz, od koder se nista vrnili. Miha Pintar Toledo je bil proglašen za narodnega heroja 21. julija 1953- Prihodoji teden bomo pojasnili poimenovanje Grad-nikove ulice, ki je v Celju na Ostrožnem. Foto: KATJUŠA V Aličino deželo 14 umetnikov se je spustilo navzdol po zajčji luknji v celjskem Likovnem salonu je na ogled zanimiva razstava 14 mladih, sodobnih slovenskih avtorjev likovne umetnosti. Že naslov - Navzdol po zajčji luknji -pove veliko. Za razstavo so izbrali dela avtorjev, ki so se drznili pogledati na svet drugače -- kot AJica, ki je padla v pravljično luknjo in spoznala nov svet. V razstavljenih delih vidimo svel intime, iskanja v najrazličnejših likovnih tehnikah, politične komentarje likovnikov na dogajanja doma in v sveiu^ najdemo celo zvočni opis slike, ki bi lahko bila, pa je ni. In najdemo ogromen svečnik, ki v svoji postavitvi in barvitosti nekoliko spominja na Schutzovo keramiko. Za nekatere šokantno, za druge pač razstava, ki ponuja več vprašanj kot odgovorov. Dela za to razstavo sta v sodelovanju z galerijo Ganeš Pralt iz Ljubljane izbrali kura-torki Nadja Gnamuš in Petja Grafenauer Krnc, razstavo pa je v Likovni salon postavil Center sodobnih umetnosti Zavoda Celeia. Razstava ponuja vpogled v posebne trende sodobnega slovenskega slikarstva, ki se odražajo v zanimanjih za urbani prostor, za povezovanje z drugimi vizualnimi mediji in podobno. Predstavljajo se: Viktor ßernik, Beli Sladoled, Ksenija Cerče, Ištvan Išt Huz-jan, Janez Janša, JaŠa. Matej Košir, Gorazd Kmc, Mark Požlep, Aijan Pregl, Nina Slej-ko, Miha Štrukelj, Urša Vidic in Sašo Vra-bič. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A Od avtorjev s Celjskega sodeluje Mark Pozlep, kije na impresivnem platnu upodobil v jelenje kože odeta iskalea zlata, ki brodita po reki kni Vrhunski večer -od klasike do džeza Dvorana Plesnega ioruma Celje je bila v soboto zvečer pretesna, da bi sprejela vse, ki so želeli v živo spremljati koncert mednarodno najbolj uveljavljene slovenske flavtistke Irene Gralenauer. Za koncert je izbrala Suito št. 2 za flavto in džezovskl trio francoskega pianista in komponista CIaudea BoUinga. Koncert je v celoti upravičil pričakovanja ljubiteljev glasbe. V izjemni kompoziciji v osmih stavkih sta briljirala Irena Grafenauer in pianist Jaka Pucihar ob izvrstni ritmični podpori kontrabasista Aleša Avblja In bobnarja Ratka Divjaka. Glasba, ki so jo predstavili, je izjemno posluSljiva in se v vseh stavkih sprehaja od klasičruh form glasbe do njihovih džezovskih interpretacij. Virtuozno muziciranje vseh glasbenikov je predstavljalo piko na i Izjemnemu večeru. BS, foto: KATJUŠA TO St. 79 • 7, Oktober 2008 NOVI TEDNIK r kultura 15 Mavrični svet v Pokrajinskem muzeju Celje na ogled 842 kosov izjemne Schützove keramike MavriČDi svet Schützove keramike - tak je naslov ob* Časne razstave, ki je na og-led v spodnjih prostorih cd j-skega pokrajinskega muze* ja. Avtorici razstave, Rolan-di Fugger Germadnik, jeob pomoä zasebnih zbirateljev in muzejev, v prvi vrsti iz madžarskega Pecsa, kjer je delovala konkurenčna tovarna, uspelo zbrati kar 842 kosov izjemne Schützove beloprstene keramike. Ta je v 19. stoletja osvojila srca kupcev v Evropi in Ameriki. Kljub temu. da je domovina te keramike Anglija, pa je zaradi ustrezne gli-ne nastalo po svetu vetiko obratov. Ne samo v Sloveniji, tudi v svetu je zaslovela tovarna v Libojah, ki jo je leta 1870 postavil Ludvik Schütz in ki je ob navadni keramiki izdelovala tudi okrasno. Še dandanes je dekorativna keramika iz te tovarne magnet za zbiratelje tako v Sloveniji kot v tujini. Bogato okrasje in živahne barve so zaščitni znak te kerami-ke. Toda glede na dejstvo, da je Schütz kar naprej spreminjal program in ustvarjal nove in nove izdelke, je obsežna razstavljena zbirka prikaz zgoij manjšega dela vsega, kar so ustvarili v Ubojski tovarni, pa tudi v madžarski tovarni Zsolnay, ki je bila Scbützov) konkurenčna in ki je v konkurenčnem boju v nasprotju z libojsko tudi preživela. Pogovor med avtorico razstave Rolando Fugger Germadnik in veleposlanikom Madžarske v Sloveniji dr. Jozsef om Czukorjam zna obroditi le eno izjemno razstavo. Rolanda Fugger Germadnik je ob otvoritvi povedala, da so razstavljeni predmeti za ljudi našega časa prav gotovo Idč. »Moramo pa razmišljati drugače. To so izdelki, ki so jih naši predniki v 19. stoletju obož^ali, kupovali, jüi varovali in si z njimi krasili svoje domove. Zato oznaka kič ni primerna. Treba je razumeti preteklost, da razumeš tudi sedanjost. Ti izdelki so pač odraz tiste vedre Evrope, ki sta jo obe svetovni vojni popolnoma uničili.« Razstava je nastajala kar S let. »Schütza nikoli nihCe v celoti ne bo zbral. Schütz se je pač tržišču prilagajal hitreje kot se današnje tovarne. V Savinjski dolmi še živi spomin nanj kot na skromnega človeka, ki so ga srečevali v strganüi Čevljih» a se na to sploh ni oziral,« je povedala Fugger Germadniko-va. Otvoritve razstave se je udeležila tudi močna delegacija z Madžarske, na čelu z veleposlanikom dr. Jözsefom Czu-kor^em. Že ob otvoritvi je celjskim muzejskim strokovnjakom ponudil sodelovanje pri pripravi razstave, ki bi vzporedno prikazala ustvarjene umetnine obeh evropskih mojstrov okrasne keramüce -Schütza in Viljema Zsolnava. BRANKO STAMEJCIČ Foto: Grup A Celjski pečat k Puccinijevi obletnici Celjski koncert v počastitev 150-letnice rojstva enega največjih mojstrov italijanske opere Giacoma Puccinija je več kot upravičil pričakovanja celjskih ljubiteljev klasične glasbe. Gostujoči glasbeniki so se odzvali vabilu Društva ljubiteljev umetnosti. Uvodni pre- ludij in zatem impresivna Messa di Gloria so v izvedbi vrhunskih slovenskih pous-tvarjalcev v Celjski dom pripeljala duh najlepšega, kar lahko ponudi glasba italijanskih klasikov. Je pa imel koncert tudi močan celjski naboj. Sunfonični Orkester Domžale-Kamiuk je namreč vodil maestro Simon Dvor- šak. Akademski pevski zbor Tone Tomšič pa je za nastop pripravila Celjanka Urška I^. Celjan je tudi tenorist Matjaž Stopinšek, ob bari-to ms tu Jožetu Vidicu eden solistov v sloviti Messi di Gloria. Sodeloval je še komorni zbor Limbar iz Moravč. Uvod v koncert je bU Puccinijev preludij za orke- - Št. 79-7. ster št- 1. Osrednji del večera pa je z bogatim orkestrskim zvokom in imenitnim zborom zapolnila Messa di Gloria. Kljub skromnejšemu obisku je bÜ celjski koncert ob 150-leinici Puccinijevega rojstva imerüten glasbeni dogodek. BS, foto: GrupA oktober 2008 - Same pesmi o ljubezni V poplavi kulturnih dogodkov minulega ledna v Celju ne moremo mimo sijajnega literarnega večera, ki ga je številnim zbranim gostom uprizoril eden najbolj priljubljenih slovenskih poetov - Tone Pavček. V knjigami Mladinske knjige je predstavil svojo novo pe-srtiško zbirko z naslovom Same pesmi o ljubezni. 80-letni doajen slovenske poezije, mojster besede in forme, je na sebi lasten način, prisrčno, z lepimi besedami o ljubezni zbrane popeljal skozi leta svoje ustvarjalnosti, skozi ljubezen do rodne Dolenjske in svoje matere, ljubezen do trte in kapljice ki jo ta rodi, skozi spomine na družino, sosede in novo ljubezen, ki jo je našel na Krasu. Ko se je preselil tja, v trdi svet rdeče zemlje, sonca in refoška, v svet sečoveljsklh solin, kjer galebi ne vedo, kje je meja in pač stopicljajo sem in tja, navdiha za pisanje ni bilo. Moral se je vrniti na Dolenjsko in ubesediti, kar je začutil na Krasu. Potem pa se mu je ob smrti soseda odprlo in tako rekoč ne dušek je napisal celo knjigo sonetov in jo naslovil Same pesmi o ljubezni. In dejansko gre zgolj za to. Pesniku je celjsko občinstvo hvaležno prisluhnilo in se prepustilo siloviti energiji, s katero jih je pesnik vodil skozi leta svojega ustvarjanja, skozi svoje strahove, poraze, zmage, bolečine in skozi svoje sonete. BRST. foto: GrupA Celjsko občinstvo je hvaležno prisluhnilo 804etnemu doajenu slovenska poezije Tonetu Pavčku. Načrti kot umetnine Načrti okrožnih Inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem v letih od 1786 do 1849 - tak je naslov razstave, ki je na ogled v celjskem in mariborskem zgodovinskem arhivu. Gre za razstavi na isto temo v dveh najpomembnejših mestih iz let pred marčno revolucijo. Raizstavi sta pripravila zgodovinski arhiv Celje in Pokrajinski arhiv Maribor. Razdeljeni sta v pel vsebinskih sklopov in predstavljata načrte za gradnjo ali obnovo javnih, sakralnih in zasebnih gradenj ter cestnih in vodnih gradenj. Gre namreč za obdobje, v katerem so se po Jožefinskih reformah tudi na tedanjem Spodnjem štajerskem pojavili prvi načrti za nove šole, upravne stavbe, cerkve, državne ceste in prve vodne regulacije. Pomen razstave je v predstavitvi izcedno starih načrtov, tudi preko 200 let, »Tehnična dokumentacija, ki smo jo razstavili, je zelo estetska, drugačna od današnje in ima tudi likovno vrednost. Obiskovalci lahko vidijo izjemno lepe načrte, ki povedo marsikaj o načinih gradnje v tistih letih.« je ob otvoritvi povedal direktor celjskega zgodovinskega arhiva mag. Bojan Cvelfar. Ob razstavi pa je izšel tudi katalog, ki je tudi skupno delo obeh arhivov in ki ga je oblikoval Jože Domjan na način, ki ga uvršča med znanstvene monografije. Morda še podrobnost • pri večini razstavljenih načrtov je zraven tudi slika danaSnjega objekta, kar razstavo zgolj še polepša. Avtorica razstave je dr. Metoda Kemperl. BRST m - 16 kronika NOVI TEDNIK Smrt zapornika s Celjskega na Veseli Gori Albin Gajšek iz okolice Šentjurja, obsojenec na Dobu, pobegnil in se nato obesil - Nekaj zlorab ugodnosti tudi v Celju Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij še preiskuje okoliščine sobotnega tragičnega dogodka, ko se je v bližini Doba obesil 46-obsojenec Albin Gajšek iz Okolice Šentjurja pri Celju. Obešenega ga je v gozdu, zatem ko so oi^ani-zirali iskalno akcijo, našel paznik iz zapora s psom. Zakaj si je sodil, naj bi pokazala natančna preiskava okoliščin sobotnega dogajanja. Gajška na| bi v soboto na Dobu obiskala žena» s katero na) bi se odpravil na sprehod. Ne glede na to, da je bil obsojenec za hudo kaznivo dejanje, je leišen prosti izhod neke vrste ugodnost, veiietno na podlagi nje-^ govega dosedanjega vedwija med pre-stajanjem zaporne kazni. Gre za izhod za največ pel ur, torej bi se v zapor moral vrniti že v sobotnih večernih urah. Na sprehodu, približno dva kilometra stran od zapora, naj bi se Gajšek spri z ženo, jo menda tudi uda^, saj naj bi bila lažje poškodovana, nato naj bi ji omenil, da bo storil samomor, in odšel. Paznike je o njegovi nameri obvestila žena in stekla je obiima iskalna akdja v okolici Doba. Vodstvo uprave za izvrševanje kazenskih sankcij crdi, da Gajšek v zadnjem času ni kazal nikakršnih znakov, na podlagi katerih bi lahko sumili, da razmišlja o samomoru, če bi takšni znaki obstajali, potem vodstvo zapora na Dobu veijetno ne Spori med zaprtimi osebami so pogosti in pri posredovanju so velikokrat poškodovani tudi varnostniki. bi pristalo na njegov prosti izhod. A bo več pokazala preiskava, v kateri bodo ra^asnili okoliščine. GajŠka naj bi na celjskem okrožnem sodišču pred časom obsodili zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe. V zaporu bi moral odšteti tri leta in devet mesecev, menda naj bi na prostost prišel čez slabi dve leti. Prosti izhodi so del ugodnosti, ki jih pozna vsak zapor. Pri podeljeva- nju upoštevajo osebnostne in vedenjske lastnosti obsojencev, izpolnjevanje individualnega programa, oceno tveganja ter spoštovanje sprejetih dogovorov ter odnos do delavcev in soobsojencev. Kakšno ugodnost bo imel obsojenec, je odvisno od strokovnega tima in direktorja zavoda oziroma vodje oddelka. Večkrat prihaja tudi do zlorab. Prosti izhodi so na primer največkrat kršeni na način, da se obsojenci vrnejo v zapore prepozno, nekateri pobegnejo ali med begom storijo novo kaznivo dejanje. Po številu takšnih zlorab prednjači zavod v Radečah, ^vod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje ne toliko. Lani so pobegnile štiri zaprte osebe, največliat iz bolnišnice. Pazniki so za umirjanje hude krvi obsojencev in pripomikov morali lani na primer uporabiti tudi silo, l4-krat tudi prisilna sredstva, trije delavci so bili pri tem poškodovani. Največkrat je šlo za neupoštevanje pravil, tudi za preprečitev spora med zaprtimi osebami in poskus napada na zaposlene. Droge in gobelini Pri tem je glede na letno poročilo, ki ga je izdala Uprava za izvrševanje kazenskih sankdj, celjski zapor eden tistih, kjer je droga skoraj že stalru-ca, zato so pazniki in ostali zaposleni še toliko bolj padjivi. Drogo velikokrat odkrijejo že pri vhodu v zapor, pogosto tudi, ko je v zapor že pretihotapljena in jo zaporniki skrivajo- Ravno Celje slovi po tem, da so pazniki pri iskanju skrite droge najbolj uspešni v Sloveniji. Zaporniki Gladovna stavka Celjana v mariborskem zaporu Stanislav Pilih: »Vztrajal bom do konca« - Zaradi grožnje z eksplozijo se opravičuje stanovalcem Minuli teden smo v uredništvu prejeli pismo Stanislava Piliha, Celjana, o katerem smo pisali v začetku julija, saj je v enem od stanovanjskih blokov v Novem trgu v Celju grozil z eksplozijo plina. V večernih urah so zaradi varnosti policisti evakuirali več deset stanovalcev, ki so morali več ur stati na močnem neurju, saj je obstajala resna nevarnost eksplozije. Medtem ko so ljudje na razplet pred blokom z nekaj gasilskimi vozili, so policisti in kriminalisti moškega pri vratih stanovanja prepričevali, naj nestori naj* hujšega. Ko so ga končno pregovorili, naj odstopi od svoje namere, so ga pridržali in ovadili. Stanislav Piiih je trenutno v mariborskem zaporu, kamor so ga prestavili iz celjskega, kot pravi, ne gle- de na to, da sodba še ni pravnomočna. V začetku septembra so ga namreč obsodili na deset mesecev zapora, je zapisal v svojem pbmu. kjer več kol očitno omenja ponoven poskus samomora: »Takrat sem si tudi porezal levo roko, a ker mi ni uspelo, sem se odloČil za gladovno stavko, ki traja še zdaj.« Kolikor smo razumeli iz njegovega pisma, se je za gladovno stavko odločil, ker sodišče menda ni upoštevalo tega, da naj bi sodna izvedenka psihiatrične stroke zanj predlagala zdravljenje in ne zapor, takšnega mnenja, tako trdi pišoči, je bila tudi njegova nekdanja partnerka. Ne omenja pa, za kakšno zdravljenje naj bi šlo, ^ede na izvedenko domnevamo, da za psihiatrično. Pilih naj bi ime] tudi hude telesne zdravstvene težave, ustreznih Takole je bilo videti 7. julija letos v Novem trgu v Celju. m Stanislav Pilih očitno obžaluje svoje dejanje. w m zdravil pa sprva ni dobil, trdi, ker ni imel denarja zanje, izgubil naj bi tudi zaposlitev. »Septembra sem iz zapora klical na 112, a mi niso mogli pomagati, ker so videli, kdo sem in od kod sem klical. Šele ko sem zagrozil, da se bom obesil, me je dežurni paznik odpeljal v bolnišnico na pregled. Sprašujem se, kje je pravica. Vztrajal bom pri gladovni stavki, pa čeprav do groba,« je Še zapisano v pismu, ki ga končuje z opravičilom: »Prosil bi vas, da v — it« 7d - 7. oktober 2008 mojem imenu napišete opravičilo stanovalcem.« Poklicali smo Se na upravo za izvrševanje kazenskih sankdj, kjer so nam Piiihovo gladovno stavko potrdili. Pravijo, da odklanja hrano že od začetka septembra. Dodajajo še, da je deležen rednega nadzora zdravswene službe, na oddelku je v sobi Še s tremi pripomiki, kakršne koli posebnosti pa niso zaznali, so Še sporočili. SIMONA SOLINIČ Foto: SHERPA največkrat skrivajo travo in tablete. O^omno jih ima v zaporih tudi težave z odvisnostjo od alkohola, lani naj bi bilo takšnih v celjskem zaporu 3d, nekaterim so izrekH tudi ukrep zdravljenja. Lani je v Sloveniji prestajalo zaporno kazen 1,880 obsojencev, kar je 22 oseb veČ kot v letu 2006. V Celju jih je bilo približno sto, saj je približno toliko tudi prostora. Skupaj naj bi bilo v Celju med letom zaprtih ali priprtih (upoštevajoč nove prihode in odhode) približno štiristo oseb. Med njimi je tudi nekaj tujcev» dva so tudi premestili, in sicer prvega na prestajanje kazni na Hrvaško, drugega s Hrvaške v Slovenijo. Med mladoletniki, ki prestajajo kazen v celjskem zaporu, je bil laiu eden, ki prestaja kar 10-letno zaporno kazen, ostali mladoletniki pre-stajajo kazni v dolžini petih let, Glede na statistiko je enajst celjskih zapornikov, ki 50 lani odslužili kazen, po izhodu iz zapora našlo tudi zaposlitev, kar je v povprečju 22 odstotkov od vseh, So se pa obsojenci tudi izobraževali, Celje pravzaprav slovi tudi po tem. da je za izobraževanje kaznjencev storilo največ. Dobre tri četrtine obsojencev in zaprtih mladoletnikov v Sloveniji, ki so se izobraževali lani, je imelo izobraževalne programe plačane bodisi iz državnega proračuna bodisi iz sredstev EU. Zavod Celje je šestim osebam v celoti plačal stroške šolnine in dvema osebama delno. Za mladoletnike v prevzgojnem domu v Radečah je bilo izobraževanje v celoti brezplačno in so za udeležbo celo nagrajeni. Iz Še prosti Čas: zaprte osebe ga lahko namenijo športu, največ fitnesu. V Celju so za zapornike organizirali tudi tečaj joge, najde pa se tudi kakšen, ki v ustvarjalnih dela vniadi plete košare ali šiva gobeline ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Našli od marca pogrešanega Goleža v nedeljo popoldne so na težko dostopnem terenu med Zadobro-vo in Dobrotinom našli moško truplo. Gre za 7Metnega Karla Goleža iz Vojnika, ki ga pogrešajo že od začetka marca letos. Takrat je sredi dneva odšel od doma, dan kasneje naj bi ga opazili v središču Vojnika, od tal^at je za njim izginila vsaka sled. Znanci, policisti in gasUd so preiskali vso okoli co, šte>dlne gozdne poti, po katerih se je večkrat sprehajal, a Goleža niso našli. Po poteh, po katerih je dnevno sam hodil, smo se z družino, s katero je živel, marca odpravili tudi mi, a o pogrešanem ni bilo ne duha ne sluha. Potapljači iz Vojnika so pregledali tudi ribnik v bližini njegove hiše in manjše jezero. V iskalno akcijo se je vključila še letalska enota policije § helikopterjem. Po obsežnih iskalnih akcijah je policistom ostalo le zbiranje obvestil in morebitnih informacij. Mrtve^ moškega naj bi v gozdu v nedeljo našli obešenega. SŠol E o w 6 D o ^ m I) C o NOVI TEDNIK bralci porocevalci 17 Kultura in jeziki v sodobni šoli Srednjd šola za logistiko in storitvene dejavnosti Celje, ki deluje v ok\aru Šolskega centra Celje, je s partnerskimi šolami iz držav nekdanje Jugoslavije uspešno Izpeljala projekt Kultura in jeziki združujejo izobraževanje v sodobni šo-li. Za projekt, s katerim želijo dijakom omogočiti promocijo maiemih jezikov in v frizerskih salonih prispevati k bolj strokovni in prijazni komunikaciji s strankami v lokalnih okoljih, so pridobili tudi državna sredstva iz razpisa za mednarodno dejav- nost. Bodoči frizerji in kozmetiki iz sodelujočih držav naj bi tako ustvarjali medkulturni prostor. Končni cilj projekta je izdelava slovarja, ki vsebuje besede in pogosto rabljene besedne zveze, vezane na frizersko in kozmetično stroko vvseh jezikih sodelujočih držav ter v angleščini. Izdelave slovarja so se Jo-tili na osnovi praktične rabe besed, povezanih s frizersko in kozmetično stroko, dijakom pri tem pomagajo mentorice Srednje Sole za logistiko in storitvene dejavnosti Metka Hojnik Verdev, Andreja Jelen Mernik in Veronika Kokot. S pomočjo anketiranja delavcev in strank v salonih so pripravili izbor besed in pogosto rabljenih besednih zvez in nato gradivo prevedli v angleščino ter jezike sodelujočih držav. V tiskani obliki so ga predstavili na zaključnem srečanju partnerjev v Celju konec septembra. Priložnost so imeli tudi za druženje in spoznavanje drugih kultur ter tako spodbudili povezovanje narodov Jugovzhodne Evrope. MHV Veselo v cirkus Varovanci Centra za varstvo in delo Golovec so si popestrili popoldne z ogledam cirkuške predstave. V zavodu, jim skuSajo nuditi čim več tudi s pomočjo šii^e skupnosti, saj so njihove možnosti omejene. Vodstvo cirkusa Gärtner jim je omogočilo brezplačen ogled predstave in tako pokazalo razumevanje, ki smo ga veseli vsi. Še posebno pa naši varovanci, ki so se vrnili polni prijetnih vtisov! MK mm % ClILAi KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEC Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Vproia|t0 xa vse ugodnosti, vso ostalo bomo vredlli ml. Ob vpisv v tocai CPP, podorimo 1 wro proMino voiii|o« Teiaj CPP A, B, C, D, E in H kategorije v ponedeljek, 13. 10. 2008, ob 16. uri Zadnji rok z Boštjanom Dermolom 0TR05KI ČA50PI5 Zbrali že skoraj 64 ton papirja Na OŠ Kudinja se dobro zavedajo pomena varovanja okolja, zato tudi v le* tošnjem šolskem !etu nadaljujejo z akcijo zbiranja starega papirja. Radi bi prese-gU lanskoletni rezultat» ko so zbrali 170 ton papirja. Na šoli imajo v šolskem letu tri zbiralne akcije, Prvo, zelo uspešno, so izvedli minulo sredo. Zbrali so skoraj 64 ton starega papirja. »Največ papirja so prinesli učenci 4.b (9.613 kg), 3.C (7.416 kg) in 2.b (3.944 razreda. pohvaliti pa moramo tudi vse ostale razrede, ki so pripomogli k tako dobremu rezultatu,« je zadovoljna mentorica zbiralne akdje na šoli Darja Heiligstein. Naslednja zbiralna akcija bo marca ter nato še ob kon- cu šolskega leta, Na OŠ Hu-dinja so si zadali cilj, da letos skupno zberejo vsaj 200 ton starega papirja. Z denarjem od prodaje starega papirja si bodo učenci privoščili ekskurzije in sladoled ob koncu šolskega leta, del pri-služenega denarja pa bo ostal šoli (za potrebe socialno šibkejših učencev). BA V pnri [«tošnji ifairatni akciji 80 na OŠ Kudinja zbrali skoraj 64 ton papirja. Do konca šolskega leta naj bi sa ta številka povzpela vsaj na 200. Otroški časopis vabi Spoštovani učenci, učitelji in vzgojitelji v vrtcih. V uredništvu Otroškega Časopisa vas tudi v letošnjem šolskem letu vabimo k sodelovanju. Obveščajte nas o dogajanju na vaši Šoli ter o za-oimivih doživetjih in nam na ta način pomagajte oblikovati strani Otroškega Časopisa. Hkrati vabimo mlade bralce, da sodelujejo v akciji Moja najljubša knjiga, vkateri lahko na naslov Prešernova 19, 3000 Celje pošljejo kupon s predlogom dobre knjige in za nagrado prejmejo lonček naše medijske hiše. novLledntk ' radiocelie osfteonja knjizntca csljc MOJA NAJUU&SA KNJIGA je: Ime in priimek: N oslov: Dove1iwi»m, do meji podcAi i'ovno objovij^hi it. 79 - 7. oktober 2008 m w 18 ilNFÖRMAClJE NOVI TEDNIK Gostišče Bohorč se ponaša z laskavo tradicijo skoraj stotih let Stara dndinska gostilna, ki jo uspešno vodi že četrta generacija, je pogost kraj druženja in uživanja ob izbranih jedeh. V prijetnem domačem ambientu se boste ob njihovi gostoljubnosti dodobra naužili slovenskih tradicionalnih jedi. Gostišče Bohorč je le lučaj stran od starega mestnega jedra Šentjurja in so pravi naslov, če vas mamijo slovenske jedi, jedi po naroalu, hladno-topU bife. Pokušine so vredna tudi njihova raznovrstna dnevna Gostišče in prenočišča Bohorč ivww.gostisce-bohorc.com Dušana Kvedra 3230 Šentjur pri Celju Te!.: 03 746 14 30 GSM: 041 666 726 najbližjih, pri čemer ne smemo pozabiti povedati, da v svojem gostišču nudijo tudi nočitve v sedmih sodobno opremljenih sobah. Ob obisku Bohorčevega gostišča se podajte v njihovo Ipavčevo sobo, na stenah katere visijo portreti bratov Ipavcev. Ob vsakem dnevu v kosila in malice ter družinska kosila So pravi naslov ob posebnih priložnostih, ko želite slavnosten dogodek proslaviti s skupino vaših tednu, vsakem letnem času in ob vseh priložnostih-gostišče Bohorč vas nikoli ne bo pustilo na cedilu. vitaparK Zdraviliška 22.3270 LAŠKO, lelefon 03 573 16 Inteniet: www,vitapafk.sl, email: info^vitapark,si 9IG*Lfm «MfvoHŽnlnta* •jedusitione 2 dviMtei i^toilntvni* •BaMruemwOUtxcMiiti* •ViWohjrtlfeViieffltbn' • CKtMc mie AMtt IB ntta OKbupsnW vpAnsem jn^A^sMpu Mhww isigMlm MWOMMM >ctfl}«ai. IDBE&IEI Restavracija Pizzerijainspageterija Prenoašča BEAUTY & WELLNESS CENTER LUCIJA (tel: 03 7590608) Rezemd^: 03 759 0607, GSM 041-222-732 S^otidhffn uHcft 6,321S L^ wwrnincan^ Oostü^Snogm M.4M6f0)i7S735» I fat +386 m ?S2 W OO ^^ '' (•md: ictfo#9n«9art.com HmiSimsavt »«r^iovaf UUZKte M:+3K(0)3757tf00 I«+386(0)57576610 WWW.smofiavc.com Hotel pod Roglo BOHARINA 3214 ZAEĆE, SLOVINUA bommio 3310 ülec Tel: 710 30 90 aSM:0406]0610 DELOVNI CAS: X Ned.inVSIpo2nlkl:12-22h Gostilna FRANCL Zagrad 77,3000 Celje, TeL: 00386 (0)3 492 64 60 lyoovec pr) D« Dramlje Tel.: 03/379S^20 Mob;051/48»03S www.gostl8cemiraB.8l- Obrtniška cesta 13 3214 Zreče / Tel.: 059 031314 ^ Fax: C59 031 313 ^ E-posta: info^pizzoteka.si http://www.pi2Z0teka.sf Tel. Gostilna Emavs: 02/80-50-830 email: info@klec-bisrric3.com . . (Get 6i5trica AGnaV^ m Cosdlna Emavs U_LJ_LI_LJ_V Vinarska uJ. 3 2310 Slovenska Bistrica Delovni äi» pon--$ob.: 08:00-20:00 ncd.: 09:00-20:00 v/tiofcKa m (Mikaicsa B^omir Paj, $.p. 3000 Celje, Linhartova 20 tel.: 03/548-45-11, e-mail: bacchus_ce@sioLnel w m it. 79 - 7. oklobeff 2008 NOVI TEDNIK nasveti 19 Azijski kozliček in krtajski kozliček, skodljivea, ki napadata zlasti javorova drevesa. Bosta prišla škodo povzročat tudi k nam? Kitajski [Anoplophorachi-nensis) in azijski kozliček [A.glabnpeniüs)stÄ^koöi}iv-ca. ki prihajata iz Azije in napadata lesnate rastline, največkrat javorje. Največjo škodo povzročajo ličinke» ki vrtajo in se prehranjujejo v deblu in v koreninah dre-ves. Posledica napada je zmanjšanje preskrbljenosti dreves s hranilnimi snovmi, prihaja pa tudi do sekundarnih okužb, zlasti z glivami. Napadene rastline so prizadete, se sušijo» ob močnejših napadih in predvsem mlajše rastline pa ponavadi propadejo. Za Slovenijo predstavlja škodljivec največjo nevarnost za gostiieljska drevesa v urbanih okoljih, dasti za parke in vrtove, Poleg javoijev (Acersp.) kozlička najraje napadata Še breze (Betula sp.) in platane {Plaia/ie sp.). V Sloveniji se javorji [n platane pojavljajo predvsem v večjih mestih, predvsem ob cestah» parkiriščih in v parkih- Na leh mestih se pojavljajo tudi v večjem številu, kar kozličkom predstav- V navedenih državah Evrope so se strokovne slu^>e s kozlički že morale spoprijeti» pri nas pa jim (na srečo) še ni bilo potrebno. Čeprav je vzpo^vljeno sistematično pre-dedovanje potencialnih gostiteljskih rastlin, lahko veliko pripomorejo tudi vsi ljubitelji in budni opazovalci narave» saj nemalokrat prvi opazijo sprememt^» ki se pojavijo na rastlinah, pa tudi nove organizme, ki se pojavijo na njih. Zaradi tega je priporočljivo» da smo vsi pozorni na spremembe, ki ne pojavljajo predvsem na javorjih in v primeru stuna na kodička obvestimo pristojneslužte (najbolje fitosanitamo inšpekcijo), S tem bomo pripomogli k hitrejšemu ukrepanju strokovnih služb in posredno preprečili, da bi se škodljivec razširil in povzročil več škode. Ija ugodne pogoje za širjenje. Zaradi možnosti vnosa kozličkov v Sloverujo ter zaradi možnosti povzročitve večje škode seje lelos vzpostavil program sistematična nadzora ugotavljanja navzočnosti obeh kozličkov. Tako naj bi morebime vnose Čim liitrej e odkrili in pravočasno ukrepali. V Sloveniji kozlička po do sedaj znanih podatkih še nista prisotna, obstaja pa nevarnost, da se bosta k nam lazšinJa, saj stasevnekaterihdržavahEvro-pe že pojavila. Kitajski kozliček se je že pred leö pojavil v Italiji, Angliji, Franciji in na Nizozemskem. Po neuradnih podatkih naj bi bil v lanskem letu najden tudi na Hrvaškem. Azijski kozliček je bil do sedaj najden v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji in na Poljskem. Odrasli kozlički letajo in se na ta način širijo v bližnjo okolico. Na daljše razdalje se najpogosteje širijo z jajčeci in ličinkami, ki so v rastlinskem sadilnem materialu, bonsajih ali v lesenem paldrnem materialu. Ker se Škodljivca prenašata rudi z lesenim pakimim materialom, je večja verjetnost, da se pojavi na mestih, kjer se tovor, ki je prispel iz Azije,ustavlja, pre^eduj e in odpira. Največjo Škodo povzročajo ličinke, ki se prehranjujejo in razvijajo v deblih gostiteljev, kitajski kozliček pa tudi v koreninah. Napadena drevesa so bolj občutljiva na bolezni in okužbe z ^ivami, močno napadena drevesa pa se ob močnejšem vetru tudi pode-rejo. Škoda je velika predvsem na mladih rastlinalv Odrasli osebki povzročajo Škodo tudi z objedanjem listov, pecljevter skorje, vendar je ta v primerjavi s škodo, ki jo naredijo ličinke ali glive, manjša. Kemično zatiranje škodljivcev je manj uspešno, zalo najpogosteje napadene rastline posekajo in uničijo (najbolje, da zgorijo). Ob napadu kitajskega kozlička je poleg nadzemnih delov potrebno izkopati in uničiti tudi Štor ter ko-rerune. Dodatno je v okolici napadene rasüine priporočljivo večkratno pregledovanje vseh gostiteljskih rastlin. Dn PETER KOZMUS Kmetijski inštitut Slovenije šE VEDNO VOZIM -VENDAR NE HODIM Tue .'as zvei >f 'snko / tre^'jUoj nepreviünosu uioo't '-z?.:!': A z<.'iiente le pof 10 le tfsf)^ mci^iievst' isko 3:1 '/rogače' Vs^ko leto <- --ž v-.cestui' !n:öo teiS'^iio poskoüuii- kot 1300 Ob'iO S pni-i'/osiio or^/'O^o^lio tiOn^o W ^ wMnftfiradioc0lje*com veterina jagodič Veteiina Jagodic d« o. o. Dole g, Sl-3230 Šentjur. T: 03 748 9110 v^rww.veterinajagoic-si Imamo spremenjen delovni čas ambulantel ponedeljek-petek 8-h ^ 16-18 sobota 8-12 dežurni telefon 03 748 9a 10 AKCnA V MESECU OKTOBRU: sterilizacije in kastracije vaših hišnih ljubljenčkov -20%l KUPIM TRÄKT0RUnusC33SdiC360in (ßtgl« pnkljvćke kup^. Teleb 03) 427-^26. p tHAKTOR 2«tof. od 50 do BO KS. kupim. Telefon 04U7B-130. d PROPAM MERCEDES,nizradA l6O.Mkm9.pro-dom. Telefon 041 277-376. 4996 KUPIM Lil OSfBHO votilo, od Jetnike 2000, kokrao yi.kupTin.Tfliefpn04l 361-304. PRODAM 43S8 STROJI PRODAM ZEMUIŠ0,2i00 m^ zd gradnjo nionjsa hI» (go5podorsko bivalni objekt), s pri-dobljeniin gmdbenim dovoljenjem, med Novo Cefkvfio in Dobrno, elektriko, voda no por no zemfpSČa/enoto do 540 m^, vsi priključki, gorožo, končano okj. 08, Cerra za 3. PGF ]29.000 EUR (z DOV]. Večno vvww.grodifrK>l>i sg.com. Il$lld.«.«v ^^ 041 t«M7S f HiTRO NAROČITE Busi, ^msm nwcek, zato navezan na Soveka, prfazen Puhka m Tmček. 3-mes6Čna bratec in sestrica, nežna fn prijazna, išieta skupni dom Moti. 3-me$ečna mucka, nežna tn prijazna Emica. S-meMčna muca, nežna in prijazna mmm Dvakrat na teden, ob torkih In petkih, lanhnhro branje o iivljeflju in delu na območju 33 občin na Cel|skem. PoStna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni^ da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; S% pri piačUu za eno leto, 3,5% pn plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. BlBÖ, ÖHiL Vsak pitak 41 bvvnli straw lele«)tk*9i NOVI TEDNIK Ime in priimek: Knj: Prešernova 19 300D Celje NAROCILNICA Datum rojstve; Ulka: NeprMicM rtiročam Novr tednik za najmanj 6 nmsaeev podpis: NT&RC do.», bo podai^e uporabljal samo a potrtbe nrofnilke službe Novega icdnika m it. 79 • 7. olclober 2008 NOVI TEDNIK mali oglasi - informacije 21 wDtednik NaroöMd Novega tednika boste {aliko naročniške ugodnosti- amateiQgioMVNoym doiO beseidliriče^^ IzlosrlstiH IzUJuCno s svojo naročnik fcartiM narotriSko potožnico oztrma z osebnim dokumerrtwn naročnika Nekega tednika. NelskortMefie ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto! KUPIM HliO, v Celju zobtko (tli kmetijo, kupim. Nudim pošteno ploolo, tokot brez po-sfdnlko.Telef ODDAM STARU^ hI» odöomv nojem oil prodom. Telefon (03} 5824^11. 5022 nmim PRODAM DKEMUENO sronovonje. m^, v krono-v}(ev) uliernianko, store razgledna ce slovenskih krajev in kmečko orodje kupim. Telefon 031 809-043. 5091 m 30.000 posredovan], 11.000 novih poznanstev Je bilo v preteMem letu sklenjenih z ns£o pomočjo. Letos kaže, da jih bo već. Ženitna posredty vslnJca za vse $eneradie. Zaupanje« Ddenja vas 85. Prebold. 03/57 26 319, 031 90S 495, 031 836 378 »J Srce tvoje je zastalo, zvon v li je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo Uvel. 2AHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in bablja IDE KERŠ roj. Mastnak iz Šmiklavža 9 a (19.10.1935-26.8.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vso pomoč, izražena sožalja, sveče, cvetje, darove za maše in cerkev ler spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Alojzu KoslanjSku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Primožič, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: mož Avgust, sin Branko ter hčerki Stanka in Damjana z družinami S010 ŽENITNA posredovolnico Zaupanje, ki je upanje v ljubezen v preteklem letu povrnilo več ko! 3S.OOO o^ebom, po-sraduje zo vsa storostno obdobja, brezpločno za ženske do 46 lel. Telefon (03) 5726-319,031 S0S495.leo-pold Oresnik s. p., Oolenjo vos 85, Prebold. n MOŠKI siedrlib let, upokojen, išče žensko, po možnosti upokojenko, zo skupno ziv-ljen{e.Telsfon 03 5824411. 5022 lAGMNIMECdM^ |sa}flAŽ3,3270UŠK0 |TEL03S64eM1 I SSM: 041 BS etS ZAPOSLIMO: gradbenega tehnika« inieniija gradbeništva aii diplomiranega inieniija gradbeništva Kontakt: 841-625^13 atiO^M8^41 l^renl fantje ^ejo preproste, zve« eta dekleta. UrK>goJih je. zalo putv ce. pozabit« ne fsoćću^nja ter jih br^ atro&kov spoznalte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 376. iMfKild Df«irik, Dota ril vii I Ta SLOVENEC, izobrozen, urajett, podfetnik, v Sw, 44 zdi spoznoti žensko, Slovenko olj Nesbvenko, oli mamirado 451st. Resno zvezo. Telefon 041 248-647, Agencijo Alon. so39 ?RIVUCNA 30-letna frizerko, lepe poslove, iz Savinjske doline, želi spoznoti moskego do 46 let. Resno zvezo. Telefon 041 248-647,Agennt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica infomativnega progama: Janja Iniihar E-maih radio@ni-rc.si. E-mail v studiu: inforadiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeraiiko. Špela Kurall. Rozman Petek, Urška Seli.< na domaČi strani Zavoda RS za zaposlovanje: http'//wvwv.ess.gov, si; > pri delodajalcih. Bratce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UKCIUi OSNOVNOŠOLSKA E206ftA26A STROJNIKT€M-M/t UPRAVUAfiUE TtiKE GAAfr BEN£ MEHANIZAOIE. (K^DCEN ČAS. 3 MEStC^ 30.10^009: BRAffiLtf UVEPLAN 0.0.0: UUU HI žmlsnduavec-m/tuo^avnaotlavpflc' mmi dvazmeksko oao. doidčeii Us. 3 meseci mmm aoeoo k.r; kaorovsko svnovanje. 0.0.0. pcoriižniu tbjl uuca nv.đivizue6.301)OCaiE natakafuca • kovunikativndst. na lAfi&KisT. nm^ ČAS. uum fRteo trakspdrt.tbcovina in oo^nstvo pher pi$ek$.p; lopata 17.30silceue upflavuaih strojtv v tikstiljii tbvarni upflavuanje ^oja v tekstilnf inqu-smul. d\^6dvaiue 1l2j|h bremen. skrb za red IN čistočo Hk oeum£m mesu. ostala deia po navodiuh nadrejenega; določen čas. 12 mesecev. 6.10.2008: mpmh o.o.o.; manpower o.oü: ?i cbje stankova uuca MZmWJi KOMISIONAR • M/l KOMISIOMRAKJE TBODVSKE-6ABIASA. SKRB ZA RED HA POLKAH IN ZA lOE ms\ sfuoiSiNiH PROsnnov. poliuwe mm POUC. UPRAVUANJE VlUČAfUA. OSTA* lA OEkA PO kmm NAQRE^EBA; OOLDČEN ČAS. M KSECV. 8.10J0QI: UANfOWFR D.OJl, MANPOWER O Oi}; PE QUE. STAlfETOVA UUCA liSOOOeEUE trnu U/h POSLDVNIH IN TIIGt^ m\H PflO^ROV, SKRB ZA REO IN ČISTOČO NA OELOVNEM MESm OaO S ÖSTIU. VOŽNJA ČtSTIl NEGA^^IČKA. QSTAU m PO NAVOOIUH NA& RLI0IE8A;flOLOČOIČAS. 12 MESECEV. 8.1QJ008: MjU trikar za naozofl ogrevalnih sistimov in sn^slkanja punskih kotlov. nedoločen čas. 13.10^006; robel podjetje za efktrd obrttie storitve 0.0.0; kotna uuca 1.3qg0 ceue ElEKTRIKAR ELEKTRONIK aEKTBOMEHANIK SV • M/t' VZDRŽEVANJE M GDPaAVA NAPAK NA NOTRANJIH IN ZUNA* NJIH NAPRAVA}^. DOlOČEN ČAS. 12 MESECEV. 18.1DiOaB; St 0.0.0: SBUUA ZA SV1X CEUE . NAQZDRNäTVD SV NAPRAV Ca^ TEHARSKA CESTA 1,3000 CEUE GOSPODIKJA OSKRBNICA POMOČNIK V KUHINJI M/t POMO&IA DELA V KUHINJI; NEODLOČEN ČAS. 13.10i008: MANPOWER DM: MANPOWER DJIO: PE CaiE. STANETUVA UUCA 14.300001^ TtfETNIK POMOČNIK TAPEIHIKA • M/t' DBD fVTEKA V DÜAVNICL li OBČASNO 11J0I NA TERENU {SAM OB MONTAŽI IN DOSTAVI). TAPEDRANJE lltSNJE. TEKSTIL..) ZA BOUtl^MIl G^IAJŠČA. GO STIKSKE LDKAlf ^ NEDDLfiČEN ČAS. B.IQ.2Q08: MANPOWER m: MANPOWER DJ3.0; PE COJE STANETOVA UUCA 14.3DOOmjE MESAR POMOŽNA OELA V PRHmvl MESA M/t POMOŽNA DELA V PRIPRAVI IN PKSELAVI MESA ZA ME^ SNE IZOeLXE IBELAVA PO NAROČILU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. \UUm iEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN DODAJO MESNIH IZDELKOV. DiLO: CEUE. LAVA 31100 CEUE FR£ZAL£e REZKALK L • M/t REZKAKIE DBĐELDVANSV. ne DDU^ČEN ČAS. latOJOOa; VAIU, PROIZVDSLJA VAUEV IN UU7K0V DÜ.O: CEZARSKA CESTA 3, 3220^1% SREOMJA POKUCNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA PO SUIV»UI • M/t TRANSPORT BIAGA. NAKU^IANiE IN RAZKUOA Kii fALfTNEGA 81A&A NMOČIIIKOM, SKRB ZA UREJENOST DOBAVNIC IN POTTilR NALOGOV. SKRB ZA m\Si: VOZNIK V CESTNEM PROMETU. D01J> ČEM ČAS, 12 MESECEV. aia2008: MANPOWER m: MANPOW^ D.0J3; PE CEUE. STANETOVA ULICA 14,3000 CEUE SREDfUASTI^OKOVNAAU SPLOŠNA IZOBRAZBA pdmf^lk V aommsniaail pdmdč V MlffiNESTHAail UREJiML^ PODATKOV TER hft HIVA. KOMUNIC»UNiE Z STBAWAMI. VODEMJE EVIDENC TEH OSTALA PISARMŠKA DELA; OOUlČEN ČAS, 6 MESECEV. tl.ILZDOB,'ADECC9 Kft; KAOHD-VSKO SVETOVANJE O.O.a PODRLIŽNICA CEUE. im)(IV.OIVIZUEB.300DCEUE PROOAJALEC TRGOVEC ZAČETNIK • M/t PRODAJA NAXTTA. MINERAIJIV. UR. Bl!UDETERUE: OGUJČEN ČAS, 12 MES^. 26.t0.2O0e:AOAMAS. MITJA UOOVČ. S.P:§LANEffi0VTR83L33102AlEC PRODAJEIEM/^ PRODAJA TEKSTllAIN MODNIH DDDATKDV. SVETHVAUE SIHANHAM,' DDUJČEN ČAS. B MESECEV. B.l OJDOB,* FEMKS PROJEKT m JEKT1RAMJE. SVETOVANJE IN TDGOVINA O.OJ). FIRMA VANG. PHEND; PBOJECTPflLEn. CQNSULTWS. TRADING aOi): jURČKOVA CESTA miOOGUltBUANA PROOAJALE-BLAGAJMKM/tOCLDVTRGOVlNt Z ME^LNIM BLAGOM, PROOUA IN SVETÜVAUE STRANKAH POLUEIUE POUC. S(AB ZA ROKE TRAJANJA NA IZDÜXIH DELO NA BLAGAJNI. IK KUUČEVANJE BLAGAJNE OSIMA DBA PO NAVO DlUH NADREJENEGA; DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, B.10.20O8;MANPOWER O.OJl.'MANPOVirER OJXO; PECEUE. STANETOVA UUCA 14,3000 CEUE PRODAJALE • SVETOVALEC • liVt PRDOAJA IN SVETOVANJE STRANKAM VTROOVINIZ ELEHBO-MKO CGNMD V OGLOČa ČAS. 6 MESE CEV. 13.tDiOOa: EDCOMIZVQZ4IVDZ. TRGOVINA IN STORnVE OJLO. ŠENTJUR. PflUATEUEVA UU> CAI13230toJUR TKGOVKAVPOSUMII ENOT UVA DEUI V TR60VMIZ ŽMU. POMOČ V KUKMJI. RAZOEUE-VAME PRIPRAVUENH OBROKOV. KLO V BU BAJNI. IZMENSKO DEIH DDPQU1AN/P0P0L1IAK ZA DOLOČEN ČAS Z MOŽNOSTI P0QAU&UUA V NHIOUIČEN ČAS: NEDOLDČEN ČAS, 12.10^08: LHIAS PODJBJE ZA PREDOAVO IN prffiujo MESNiH IZDELKOV. 0.0.0: CEUE LAVA 7 F. 3(HI0 aUE PRODAJALEC m/l PROOAJA BIAGA V ^HNIČNI TUGOVINI. NEOOUlČEN ČAS. 23.10.20(0; INPOS. TEHMÜIA niGDVINA NA OEBaO in DROBNO. D.10:CEUE. OPEKARNI§KA CESTAZ 3003 CaJE NATAKAR NATAKAR • STREŽBA PUAČE V CUI8U TÜIA2ZA • M/t' STREŽBA V OlIBU TIRAZZA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, S.t0 J008.' PROJEKT MR INŽENIRMG EKONOMSKO SVETOVAI^ TT»n/1NA 0.0.0: AŽKERČEVAUJCA14.3000 CEUE n^lZER FRIZER • M/t MD^ IN ^SKD STRIIENIE. URLJARIE fRIZUR. NEDOLOČEN ČAS, 2.IU00B: GOSTINSTVO IN 20ARSTVO NEHAT MEPI Si; CAM KARJ£VAUUCA4.30QOCaJE KUHAR -DIETNI KUHAR IV • M/t • SAMOSTOJNO PHIPflA VUANJE IN KUHANJE PQ JEDILNIKIH RAZNOVRSTNE om IN NAVADNE HflANE ZA BOLNIKE TER MAL^E ZA ZAPOSLENE. PRIPRAVA IN fl^KJE ZELf HIAVE. RAZKUEVANJE HRANE V OGREVALNE VOSČKE IN VP0SAME2NE POflCUE PO VRSTAH DIET. IZVAJANJE ftAC£P PROGRAMA. DieOVDR- NOST ZA PRAVILNO jSTTOKOVNO] PRPflAVO NAROČENIH OBROKOV. SKRB ZA RAOONj^ PORABO trn. PRIPRAVUAUf OHDVNIN POVR-TER ČEŠČEHJE IN VZDRŽEVANJE KUHIKISKE OPREME PDSPRAVUANJE DÜDVNIH POVR$M IN PROSTOROV. OPRAVDANJE DRUGIH DES SVOJEGA STROKOVNEGA PODRO^IA PO NAVODILU PREDPOSTAVLJEN^': NEOt^OČEN ČAS. 18.10^008; PSIHUTRIČNA BDLNI^ICA VOJNIK. CEUSKA CESTA37.3212 VOJNIK KUHAR M/t SAJilOSTO^NA PRIPRAVA HRANE PO NAPOČILO. PRSPR^RAVA IN PRIPRAVA MAÜC IN KOStLTERCAT^NGA. POlOČOlČAS. IZME^. 6.l0itl08: MANPOWER OilO; MANPOWER 0.0.0: PE CEUE. STANETUVA UUCA 14.3DOO CB^ KUHAR • M/t PRIPRAVA MUiC IN KOSIL: NE* DOtOČEN ČAS. }3.IOiDOB; MANPOWER 10.0: MANPOWER DJ).0: rt CEUE STANETOVA UUCA I4.3QB0CEUE KUHARICA/KUHAR • M/t PRIPRAVUAMJE IN KUHANJE JEDL NAČHTUVAHiE JEDILNIKOV. Vfr DENJE IN USKLAJEVANJE DELA V KUHINJI, SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOČO DELOVNIH SREDSTEV TER PROSTOROV; OOUlČEN ČAS. ^2 MESECEV. imm. POMARANČA GDSnNSTVO, TDRt^ 0.00; MARIBORSKA CESTA 100,3000 CEUE NATAKAR NATAKAR M/t TOtiUE NEAU(OHDlNIH W AL-KOHCUiIH PUAC. PflEVZEM IN PRODAJA eUSA. STREHA BRAK. SKRB2A UREJENOST IN ČISTOČO DEliMIIH SREDSTEV TER PROSTOROV; Đ0U3ČEN ČAS. 12 MESECEV. I1.I0JMI8; POMARANČA GD' STINSTVO, TURIZEM O.OO; MARIBORSKA CESTA ISO. 30DQ CEUE SRADBENIHHNIK OaavODJA GRADBENIŠTVA ZA NIZKE GRADNJE • M/t DELOVODJA GRADBENIŠTVA ZA NIZKE GRADNJE. OOLOČEN ČAS. S MESECEV, 111.20116; GRADNJE ŽVEPLAN DJ3.Q: UUCA HEROJA LACKA 8.3DOOCEUE ELiKTflOTtHNIK ELEKTRONIK 'SERVISER STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME . Wt ■ SEm^9RANJE ^OJNE M PROGRAMSKE OPREME EL^ČNIH IN MEHANSKIH K^P» NENT IGRALNIH APARATOV • MONTAŽA IGRAL' N» APARATOV. INŠTRUIRAUE UPORABNIKOV APARATOV. POMOČ PRI IZVAJANJU INTERNIH IZOBRAŽEVANJ DELAVCEV PODJEUA. ORAVUA QEU IN NALOGE. KI MU JIH DDRQ» PREDPOSTA-VUENP; DOLOČEN ČA^. t2 ME^. B IDiOt»; ROYIX&EACK. IGRAINA PROCESNA AVPMAT1KA O JU); KIDRIČEVA UUCA 13,3000 CEUE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK PRIPRAVNIK^ZAVMOVALNI ZASTOPNIK ZA OSMO ČJE CEUA • M^' n^^E ZAVAROVALNIH ST& RITEV. NEDOLOČEN ČAS. 30.10.2QQB: PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIKA ORUŽBA 0.0^ PARTIZANSKA UUCA 19. lOOB UU^A ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CEUA M/t THŽBUE ZAVAROVAUIIN STURTTEV. NE-OOLOČĐI ČAS. 3Q.10i006: PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIC DRUŽBA DJl.O: PARTIZANSKA lUJCA 19. m UUBUANA ELfKTmmHNIK ELEKTRONIK TEHNIK VZDRŽEVALE V ŽELOP.TK • M/t VZDRŽEVANJE IN ODPRAVA NAPAK. VODENJE IN URE-JAfLS TEHNIČNE ODKUMENTAfUE; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. Mmm: St 0.0X1.; SO(CUA ZA SVTK CEUE • NADZDRNIŠTVD TK NAPRAV CO^ LIUCAX!V.0IVIZUEt3Qn)CEUE TOflIK VZDR.V ŽEL OP. SV • M/t VZMM NJE IN mMk NAPAK. VODEUE IN UREJANJE TEHNIČNE DOKUMENTACUE; ODLOČEN ČAS. il MESECEV, mim St 0.00.; SEKCIJA ZA SVTK mJE • NAOZtffiNrŠTVD SV NAPRAV CEUE. TEHARSKACESTA1.3QOOCEUE EKONOMSKI TEHNIK NABAVNOPROCAJNI mm M/t SKRB 2A ZALOGE REZERVNIH OaOV. VOCEKIE EVID0ICE O SlUAD^ČNEM STAUU. NJ^AVA MATERIALA. SKI« ZA NARDČUICE. PREVZEM MATERIALA. PRODAJA; NOULO^ ČAS. B.lOiflOS; MANPOWER OAD; MANPOWER O.aO; PE CEUE. STANt TOVA UUCA t4.30l30CaJE RAČUNOVODJA M/t' SMOSTDJND ZNANIE RAČUNOV. STOR^. NEDOLOČEN ČA5.7.1020G6; RAMIČ LOGISTIKA. TRANSPORT, TRGOVINA. POSLOVNE STORITVE, D.O.O; CANKARJEVA UUCA &. 3000 CEUE PROMETNIK^lISPONENT- M/t PISARNIŠKO OaO. NEDOLOČEN ČAS. T.IOJOOB; RAMIČ LOGISTIKA. TRANSPORT. TRGOVINA. POSLOVNE STORITVI 0X1.0: CANKARJEVA UUCAB. 3000 C^ ELEKTROTIHNJK MONTER • SERVISER HLAOIUIIK IN OGREJEVAL-NIH NAfflAV • M/t SESTAVUAMiE KOMPONENT HLADILNIH IN OGR^EVAiNIH NAPRAV. SPAJKA-KJE. mO V DELAVNICL IZJEMOMA NA TERENU; NEDOLOČEN ČAS. 16.10.2008; MMPOWER D.O.O.; MANPOWER aOi); PE CEUE STANETOVA UUCA H.30Q0CEUE TURISTlČNlTiHNiK RECEPTOR M/t DčlD RECEnORJA • TEEF& NISTA. KODROINIRANJE TER DRGiUilZIRAUE DH Z ZUNANJIMI IN DOMAČIMI IZVAJALCI PRI OPRASUANJLI SPLOŠNIH POSLOV. VODENJE RA 2NIH EVIDENC. PRIPRAVA PODATKOV TER OSTALA DELAPD NALOGU NAEffiBJENEGA; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. IMOiOOB; JU}ECC0 HI; KADROVSKO SVETOVANJE. D.O.O. PODRUŽNICA CEUE. UUCA X!V.0(VIZUE6,3000Ca^ UNIVERZITETNA IZOBRAZBA RAZVOJNI INŽENIR • Ujl IZVAJANJE PROCESA RAZVDJA. IZSOAVA OPTIMALNIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV. NADGRADNJA OSSTOJEQH PROfZVO ONIH PROCESOV. UVAJANJE NOVIH IZOELJHIV. P0> SREDOVAfüE IDEJ. RAZVOJ fiEJ If D.' NEDOLOČEN ČAS. ^3.10.2008; MAI^OWER 0.01: MANPOWER O.O.Q: PE CEUE STANETOVA UUCA 14.3000 CEUE INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA • M/t VODJA GRADBI^, O» LOtiN ČAS. 6 MESECEV, 2.11.20QB: GRADNJE ŽVE PLAN aaO; ULXA HEROJA IJM:KA B. 3OQ0 dUi NOTRANJI KDNTR0U2R • M/t PRĐSKAVE IN ME-RrrVE NA TERENU IN V iABMATTIRlJU. IZDELAVA PORDCit; DOLO^ CAS. 3 MESECE. Ž.IUOOI GRAD^ ŽVEFUN 0.0.0: UUCA HEROJA lACKA 6.30D0CEUE OBRAČUNSKI TEHNIK • M/t MERITVE NA TERENU, OBOaAVA POOATKOV. IZDELAVA GRADBENIH KNJIG DOU)ČEN ČAS. 3 NE^ 2.t1.200B: GRADUE D.O.O: UUCA mUlk LACKA 6.300DCEUE INäNIR ELEKTROTEHNIKE (VSŠ) INŽENir^ VZDRŽEVALEC. SPEOALtSTTK • IZVAJANJE ZAHTEVNUäH POSEGOV NATKNAPHA VAN. UVAJANJE VEČJIH VZDf^EVAlU VODENJE IN UREJANJE TEHNIČNE DDKUMSnACUE: DOU^ ČaČAS.12M£&CEV.1S.ta2t)08:SlO.OX)jSEK CUA ZA SVTK (HJE • NAOZDRNim TK NAPRAV (fiJE. imXIV. DimiEZ, SOSOCEUE DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) TERENS10 MEPIIK M/t' ZAKOUČSE IN POSNETKI Z m. OBDELAVA POOATKOV, IZDELAVA GEODET SKiH iN PfO NAä^TOV; DDLDČEN ČAS. 3 MESECA 2.1UOOB; GRADNJE ŽVEPLAN 0.00; UUCA KERO-JALACKAa,3000CELJE VODJA GRAD^ • Hjl I^IZfRjUL^ IN VODENJE STROKOVNH DE NA GRADBl^. POVEZOVANJE m POSVETOVANJE Z DRUGIMI STRCBUIVNJAKf. NADZOR PODREJENIH DELAVCEV NA GRADBIŠČU. DUMJE NAPOTKOV IN NAVODIL PODREJENIM DELAVCEM, SODEiOVAKR Z NjUIO^ NIKl SODELOVAfLlE Z NAOZDRNN. REŠEVANJE PRDJEHNIH PR061EW0V. USKLAJEVANJE Z VODJO PROJEKTA TER POSVETOVANJE Z VODJO ^BENE 0PERAT7VE. UVEDBA 08RAČUN0V. (ZKLDVANX GEOLOGOV ZA NAGRAJEVANJE DELAVCEV m SKRB ZA POZmVNO OaOVNO OZRAČJE. DEU3 NA INOVACUAH M IZNUSAVjU^ NEDOLOČEN ČAS, U.lOiOOB; MANPOWER 0.0.0; MANPOWER 0.0X1; PODRU^ICACEÜE STANETO VAtJaCA4,3000 CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKA fVS| SraSAUST. PROJEKTANT EEKTRD INSTALACU • M/t SCttLDVANJE PRI DEFINIRANJU Zj^ PROJEKTOV, SOOaOVANJE PRI 08UK0VANJU PONUDB NA Ptrnei DEFINIRANIH ZAW PROJEKTOV. IZVAJANJE OGLEDOV OB^OV IN USKAOI. IZVSfiA PROJBOKWÜA ELEKTRIČNIH WSTALACU. PRnUAVA (SNUTXOV M H]EJNIH ZA' SNOV PROJEKTOV. PRIPRAVA EfiKUMENTACUE ZA PRIDOeiTEV DOVOUENJ. PRŠIVA PROJEKTNE DOKUlKENTAaJE ZA LZVOna PRIPRAVA TĐINI& NE DOKUMENTACIJE. IZDELAVA M ARHMRANJE raOJEKTNE IN TEHNIČNE OOKLIMENTACUE. SO DELOVANJE pri UPRAVNIH POSTOPKIH, pomoč pai OPRAVUANJU PROJEKTANTSKEGA Njuizo-rafriprava PODATKOV. izdelava in VOOEHIE TEHNIČNE IN TEHNOLOG OOKDMENTACUE PO SAMEZNIH PROJEKTOV (PID M POVj; NEDOLOČEN ČAS. 17.10 JKI8: MANPOWER djio.; MANPOWSI 0.00; PODRUŽNICA CEUE STANETOVA UUCA 4. 3000 ca^ DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) SAMOSTOJNI KMERQAUST NABAVE • M/t ISKANJE USTREZNIK VIROV NABAVE. IZVAJANJE MABAVK POUTIKE. DPITMIZACUA ZMJK: NEDOLOČEN ČAS, 23.1 DJD08: INPDS, TEHNIČNA TltSOVlNA NA OEBEUl N OfiOBNa aOJ); CEUE 0PEKARNIŠXACESTA2.30IUQLJE DIPLOMIRANI INŽENIR STI^OJNJŠTVAfVS) TIHNDL(% VZM^ANJA • M/t NAČRTOVANJE PREVENTIVNEGA IN OPERATIVNEGA VZDRŽEVA NIA STRO^. Nj^AV IN ORUGE OPREME' DOLOČEN ČAS. lO.lOiOSB; VAUL PHDEZVDOfLlA VALJEV tH UUTKOV 00,0; ŽELEZARSKA CESTA 3. 3220 Store UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽEMIR GRADBENIŠTVA VODJA PRO^A • M/t OELO NA PROJEKRI (VISOKE AU NIZKE GRADNJE). PRIDOeiTEV GRAMENE(U DDVOUENJA SD&ASJA. IZVA JANJE STROKOVNEGA NAOZOflA {OBISKOVANJE 6RA08I$ČA. KONZOLA IZVELttE V SKLADU S mOJEKTNO DOKUMENTACUD. PODPISDVAfU BRAMENE KNJIGE. POTRJEVANJE STTVACU. NAL^ ZOR, KONTAKTIRANJE Z INVESTHORJI IN IZVA-JAU3. SODELOVANJE PRI TEHNIČNEM PREGLEDU, OBPRAVUANJE PMANJKUrVOSTI. PRIDOBITEV UPORABNEGA DOVDUENJA, SVETOVANJE; HI DOLOČEN ČAS. IB.lOiOOB: MANPOWER 0.0.0; MANPOWER 0.0.0; PE CEUE. STANETOVA UUCA 14.3000 mJE UNnftRZHETNl DIPLOMIRANI INŽENIR GRAFIČNE TEKNOLOGUE VOOJA PROIZVODNJE • M/t RAZPOREJANJE KlA DELAVCEM, 0RGAN1ZAQJA DEIA PO POSA MEZMH STROJIH. DPTTMIZACUA DELA. PREGLED PROBNIH ODTTSQV, SKRB ZA STROJE KONTROLA NAKIADOV. 0R6AN1ZA(3JA VZDRŽEVANJA. NORMIRANJE DEiA. RAZPOREJANJE DOPUSTOV iPD; NEDOLOČEN ČAS. IT.lOiBBB: MMPOWER 0.0.0: MANPOWER DJ1.0; PODRUŽNICA COI^ lJUm VAULJCA430()OCEUE tehnolog m/t isieiava kalkuiacu. določanje matiruau in ostauh normahvov. or-oanizaou dela. normiranje deia, predaja đeu voy proizvodnji odločanje CaOTNE ga tehnološkega postopka ipd: nsioločen čas, rt.io'joob: miuipower d.djl; manpower d.o.o; podružnica celje. stanetova ulxa 4. 3000 ceue DOKTOR MEDICINE aWAVNIK SPEDAUST OFTALMOUIG (E0180I0) M/t' SPECLAJSTIČNO AM^UNTNO IN SOL-NiŠNOO ZDRAVUENJE NEOOLOČ» ČAS. 7.102006: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA S. 3000 CSJE DOKTOR MEDICINE SPE(^UST KIRURGIJE w^mredidceljeicoii! ZDRAVNIK SffOAUST SPU2SN! KIRURGUE {EOIBBIS} M/t SPECUUJST1ČM AMBUIANTNO IN BOLNiktČNO ZDRAVUENJE. NEOOUftN ČAS. 10.1(1.2003: S^DSNA BONlSffiCACEUE iXm-VA UUCA S. 3000 CEUE UE LAiKO OSNOVNO^LSKA IZOBfUOA NATAKAR • M/t STREŽBA PUAČE M HRANE. 0DLDČ8I ČAS. 3 MESECE. 11.10^088: PENZION VITAPARK. RIANC CAMLOK. Sf: TTHJOAJUEVA UUCAS.32701A^ SREDNJA POKUCNAIZ08RA2BA PDSLUŽEVALEC STROJA D NVt PDSUIŽEVANJE STROJA ZA ORIZGANJE fUmi KONHIOIA DQDVANiA STROJA. PAKIRANJE IZD&KDV. ROČNA DOOELAVA; DOLOČEN ČAS. 12 IfiSECSV. SEUPIASTPROIZVDDUA IN TRCOV^ NA. aOJ);POCäi(IRai. 3270 LAŠKO NATAKAR NATAKAR • M/t' STREŽBA PUAČE IN HRANE. ODLOČEN ČAS, 3 MESECA 11.10.2008; PENZION VHAPARK. FRANC CAMIOH. S.P; TRUBj^EVA UUCAß.32T01Aä(D GOSTINSKI TENNIK KUHAR . M/t PRIPRAVA KRANE NEDIXDČEN ČAS. l6.10.2inB; niERMANA OD: DRUŽBA OOBf^A POČUTJA. ZDRAVIUSKA CESTA4.3270Ui^0 ZDRAVSTVÜil TEHNIK ZDRAVnVENI Wm • M/t IZVAJANJE NEGE BOLNIKA. OOUlČEN ČAS, 10 MESECEV. 11.tCL2008: THBMANA OJL' 0RU2BA DOBREGA POČUTJA. ZDRAVlUäCA CESTA i. 3270 lAŠKD EUKTRIKAR ENERGETIK EUKTROIN^TALATER • M/t VZDR^ANIE ELi^ KTRIČNEGA DMRE2JA DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. tl.lOiOOS: IN^TALACUE JANČIČ JANE JAN0Č S.P VRH NAD LAHKIM e. 3270 LA^ STROJNI TEHNIK ORODJAR • M/t IZDOAW OROOU. POPRAVILA Om STYMIE. REZKANJE. RDÖIA OOOE lAVA POURANJE. POSLUŽEVAL CNC STROJU DOLOČEN ČAS, 12 MESEI^. 10.10.2008: SECA PUST PROIZVODNJA IN TRGOVINA DJLO: POfr SMIHa 1.3270 lA^KO UNtVERZnETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST KOMEROALJST M/t PRIPRAVA IN IZVAJANJE OnRATMIIH PLANOV TRŽNIH AKTIVNOSTI. DOGOVARJANJE. PREDLAGANJE iN IZVAJANJE VSEBINSKIH IN CENOVNIH POGODBENIH ODNOSOV S POSUIVNIMI PARTNERJINEOGLOČ!N ČAS. 11.10.2008; TKERMANA O.D: DF^A DOflR^ POČUTJA. ZORAVIUSKA CESTA 4.3270 lA^ UE MOZnUE OEUVECBREZ POKUCA M0NTA2ER. IZDODVALEC OKNOV • M^ MONTANER. [ZOELOVALE OKNOV. NEDOLOČEN ČAS. B.lOiOOB: KNSLAS. RtOlZVODNJA. TRGOVINA. GOSTINSTVO «STORITVE ODJ^ U]KEPRIMOZIR-JU33,3330MOZIRJE BOLNIČAMlEGOVALfC BOLNIČAR • NEGOVAJK U li^t SODELOVANJE PRI IZVAJAfLRI OSNOVNE OSKRBE IN ZDRAVA NE NESE PO STANDARDIH STROH QVAJAKIE OSNDVNE NEGE {UMIVANA. KDPANJE. POMOČ m OBLAČOLfU. POMOČ PR) GIBANJU IN TRANSFER. SPREMSTVO IN POOCQNO). UREJANJE STANOVAL* ČEi^ PDSTEUE IN OKOUCE (PREOBLA&ilE IN POSnUANIE). ČIŠČENJ NEGOVALNIH VOZIČKOV, OOPOSmjNfH MIZIC. POSTEU, NAMEiČAlUE Nt POMIČNIH STANOVALCEV V USTREZEN POSTEUNl mUj. NA VOZIČEK PO NAVOOlUH RZIOTERA* PEVTA. HRANJENJE IN POMOČ PR9 HRAlilBUU. OEUEN^ NAPITKOV IN POMOČ PRI PTTJU OOLOČSI ČAS, 3 NESECE. B.1D JDOB: OEDS. OJI.; PE CENTER STAAEJŠIH GORNJI 5RAD. TIAKA 28. 3342 GORNJI GRAD KOMERCIALNI TEHNIK KDMERCIAUST • PRODAJA NA TERENU STAVBNA POHIŠTVA, NEDOUlČEN ČAS, 8.10.2008: BENGLAS. PfKHZVODNJA. TRGOVINA. GOSTINSTVO iN STORITVE ODJ); UWE PRI MOZIRJU 33,33^ MOZIRJE TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE SREDNJA MEDICINSKA SESTRA II • ORGANA ZAANJE DELA SOLNIČAJIK. STRÖNICIN SRVIRK. IZVAJANlEOSNOVNtlDMIVANIE INKOPANJESTA NOVAU^, POMOČ PRI ODLAČaJUj M POSEBNE ZDRAVSTVENE NEGE IN PATRONA& IZVAJANJE MQHQNaUl TEIMIÖIIH POSEGOV PO NAROČILU VMS AU ZDRAVNIKA. UKREPANJE V PRIMERU POSLABŠANJA ZDRAVSTVENEGA STANJA STANOVALCEV PRVA POMOČ N PROOS INFORMACIJ NADf^JENIN ODGOVORNIM ZDRAVSTVENIM DE lAVCEM. SODEUJVAAJEPRlflAOa^ANJU HRA* NE IN HRANJENJU. SKRB ZA PRIMERNO KOKAO-Ja NADZOR NAD DIETAMI. DaJTEV ZDRAVIL IN NADZOR NAD DAJANJEM mm, NADZIRANJE IN ZAGOTAVUANJE ODVAJANJA PRI STANOVAL-QH DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 8.102098; OEDS. OH.; PE CENTER STAFSJilH GORNJI GRAD. TIAKA 28.3342 GORNJI BflAD m SiOVlNSKE K0HJ8CČ OSNGS^OŠOLSKA IZ0BRA2BA PQM(^ V VUüCUilZERSKI DaAVNIQ • M/t MDN-TAŽA IN DEMMTAŽA PNEVMATIK V POSLOS^il ENOTI V SLOV. KONJICAH. UPTOVSKA 34H. SLOV. koflrce: DOLOČEN ČAS. 2 MEm B.t0.200B; VUUCANIZEf^O VULXD GORAN ORAČA &P: cev-STIKOVA UUCA 3 A. 32&0 ROGATCA SUTINA RAZLAGALEC. M/t'RAZVRŠČANJE IN SORTIRANJE KONČNIH IZDELKOV, IU)NTi;OLA KAKOVOSR IZL& ČEVANJE ALLIMINUASTTK DISKOV. PflAZHJ»JE RKAINIH POUC, POMOČ PRI PAKIRANJU KDN& NIH IZDELKOV ČIŠČENJE DELOVNEGA MESTA mHA OaA PO NAVQDIÜH NADREJENEGA: doLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 8.10.2008; MANPOWER 0.0.0. MANPOWD^ D.0J3; PE fSUi, STANETOVA UUCA 14.3000 CEUE STROJNI MEHANIK KUUČAVNIČAR • M/t VARJENJE VRTAK^ ORU-SENJE. SESTAVA EEMENTOV; NEDOLDČEN ČAS. 19.102008.' GARANT ^ PODJETJE ZA TRGOVV NONAtK8EU)INORD8NO.O.OJ3. JEflNEJ40. U3Ö PRI POUČANAa SVni JERNEJ 40 3215 LOČE OBUKOVAliCKDVTN OBüKOVALEC KDVIN • M/t LUITEVNüU SESTA VA ZVARJENCEV IN SESTAVA KONČNEGA iCEKA. NEHnUĆEN ČAS. a.n.2D06;fiARANT SNOP PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO M DROBNO. DM JERNEJ 40. lOČE rai POUČANAH. SVETI JERNEJ 40.32ISL0ČE STFDJNI MEHANIK UPRAVLJALE SnSKALNIH STROJEV. M/t (m VUANJt POSUäVANJETER NADZOR NAD DELO VANJEM SnSKALNEfiA SITHUA KONTROU KAKD-vosn IZDEUaiV. VSTAVliANJE MATERIALOV ZA PRIOOeiVANJE KONČNIH ZMESI, RAZVRŠČANJE mx\m PO DHIENZUAH. PAtffiANJE. ČlŠteiJE DELÜVN^ MESTA. OSTAU m PO H/mm NADREJUIEGA: DDU)ČEN ČAS. 12 MESECEV. B.10i008.'MANPOWER O.Oil; MANPOWER HnSk PECEUt STANETOVA UUCA 14.3000 CEUE NATAKAR STREŽBA HRANE IN PUAČ- M/t STREŽBA HRANE IN PUAČ, NEOOUlČEN ČAS. 15.102008: PSOVB aULNKA MERNIK KRAU S.P: UPTOVSKA LHiCA 0 3210SLIlVENSKEKDNJfCE NATAKAR M/t'STREŽBA HRANE IN PUAČE. NE 00L0ÖN ČAS. nom; VELSOST PROIZVODNJA TRGOVINA. STORITVE 0.0.0 VRBJE 8S G. 3310 ŽALEC NATAKAJU'RKlAJALfC • M/t STREŽBA PUAČ IN SlUUC. DOUlČ» ČAS, 6 MESECEV. 8.102006: PEKARNA TdAK. GOSTINSKO. PROLZVOONO IN TURISTIČNO PODJETJE. O.OO; CESTA NA ROGLD 4 C3214ZR^ KUHAR KUHAR. PIZZOPEK- M/t IZDOAVA PIZZ IN DRU^E HITRE HRANE. OOU)i^ ČAS. 3 MESECE. 7.15 2008; VEIGOST PROIZVODNJA TRGOVINA STORIT^( aOJ}:VRBJEBS6.3310 ŽALEC PROOAJALEC PROOAJAULA • OEU) V TRGOVINI S TEKSTILOM. DOIDČEN CAS. I MESEIl 13.10i008: KIK TEXnUEN UNO N0f4F00Đ. DRUŽBA ZA TRGOVINO POSREDNICO IN STORITVE 0.00 RUSKA UUCA IZOOOMjUlIBOfl UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VtCJA PRODAJNO Jf^mk PODROČJA • M/t NAČRTOVANJE. ORGANIZIRANJE. VODÜilE IN NADSRANJE PfmiNO TRŽNEGA POOfHl^U (DBUKOVANJE CiATKOROČNIH. SRSHJEROČNIH fN DOUjOROÜIIK PUiNOV POtUETJA. NADZIRA NJE USKUUmOSn POSLOVANJA S CIUI DRUŽBE), VODENJE TRŽNIH AKTlVN(}Sn DRUŽBE jPRDMDCI-JA PROGRAMA POSUIVANJA TER VZDRŽEVAilE KDMERCtALNIH ODNOSOV, PLANIRANJE STRATEGA JE PROOA^ IN NABAVE. RAZISKOVANIE PRODAJ NEGA IN NABAVNEGA Tf£A. POTRJEVANJE NAR(^ ČlUL CEN IN SKLEPAMO POGOOSj, SOOEUJVANJE V RAZVOJU SiSTUM KAKOVOST) V PROCES SODELOVANJA NEDOLOČEN ČAS. lOlO J088: E PRO KRIŽNIČ TRBOVWAPROlZVOmjAMONTAt^ D.O.D:ZEČE A 3210 SLOVENSKE KONJICE UČ teWTJUR PRI cnjo' STRUGAR STRUGARM/tlZVAJANJEOPERACUSTRUŽENJA PO TIHNOUJ^EM POSTOKO. D0U3ČEN ČAS, 3 MESECE, mm; TAJFUN PLANINA PROIZV» DNJA STROfEV. OD O; PUNINA PRI SEVNICI 41A 3225 PLANINA PRI SEVNia SREDNJA POKUCNA IZ08RAZBA DEUVKA/DELAVEC ZA PREPROSTA DELA V PROIZVOMJI STROJEV IN NAPRAV • M/t SE STAWJAN£ M MONTIRANJE SESTAVNIH DEU^V PO PREDPISANEM TEHNOliäKDil POSTOPKU. KONTROURAiS MONTIRANIH ^AVMH DEU3V. VOOBUE EVIDENCE SESTAVNIH DELOV: DOLBČEN ČAS. \ MESEC. 11.102008; TAJFUN PLANINA PRO IZVOONJA STROJEV. DÜ.O; PLANINA PRI SEVNICI 41A 3225 PIJUIINA PRI SEVNICI KOMERCIAUST TEREN9U ZASTOPNIK ZA ZEUŠČNDNEGOVAINE IZDEU(E M/t' TERENSKA PRODAJA ZOIŠČNLt NEGOVALNIH EZOELKDV. 0EU3 POTEKA NA TERE NU PO GOSPODINJSTVIH. KJER SE VR^ SAMA PREDSTAVITEV IN SVETOVANJE: NEDOU)^ ČAS. YB.I0.2008; MINO TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO DiXO. UUBUANA. TRŽA^ CESTA 4Z I ODO UUBUANA ELEKTRIKAR ENERGEHK STROJNIK KOTLA • M/t UPRAVUANJE ^ V00NE6A KOTU 00U3ČEN ČAS, 8 MESECEV. lä.lOm BOHOfl ŽABA IN FüRNIRNICA 0.00. ČENTJlfR. CESTA LEONA OOBROTINSkA I 323Q ŠENTJUR ELEKTROTEHNIK ENERGEHK ELEKTROTEHNIK • ENERBEDK M/t VODENJE DOOVNIH SKUPIN. NAOZOfl IN VDKIUEIEKTRE NERGETSKIH 08RATOV. MONTAŽA IN V2DRŽEVA. NJE EL^OENERGETSKIH NAPRAV: DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. tB.1D.200e: BOHOR ŽAU IN FURNIRNICA ODi). ŠENTJUR, CESTA lEONA DO BR0TINŠKA9.3230^JUR STROJNI TEHNIK UPRAVUALEC CNC STROJEV • M/t PRIPRAVLJA NJE CNC STROJEV IN L^DELOVANCA PROGRAMA RANIE iN TESTIRANJE 0EL0VNE6A PROGRAMA KONTROU O^IEUIVANCA Z MERIUIIM DROONJEM IN KDREKCUA NASTAVITEV. IZVAJANJE RAZREZA. BRU^NJA PO TEHN. POSTOPKU, OOLD^ ČAS. 1 MESEC. ll.lOiOfiS; TAJFUN PUWNA PROIZVODNJA STROJEV, DJ1.0: PUNHAPRISEVNIQ 41K 3225 PLANINA PRI SEVNICI VIŠJA STROKOVNO 1Z0BRA26A KOMERCIAUST I • M/t PRODAJA FURNIRJA IN ROBNIK TRAKOV. D0U3ČEN ČAS. 3 MESECE. 12.)02(N18; ACER FURNIRNICA. SPAJALNICA m NIRJA fN TRGOVINA OO.D; CESTA LEONA 008RO TTN^B,3230^NTJUR INŽENJR LESARSTVA VIXUA PROIZVODNJE M/t NAČRTOVANJE. OR-OANIZIRANiE. KONTROIAIN USKLAJEVANJE DELA V PROIZVODNJI. NAČRTOVANJE NOVTHTERNIĆNIH POSTOPKOV m RAZVOJ 1ZDEU(0V: NEDOLOČEN m it.79*7.olitober2008 NOVI TEDNIK sorza dela - informacije 23 us. mvm MAA015S (ZDOAVA PONim \hiimm, tb60vim in stdrim 0i).0: c(sta leona »»rcuinska 2.3230^ehtjui^ UNIVeRIIHTNl DinOMIRANI 1NÜNIR STROJNIŠTVA konstrdktir • m/t konstruiranje orotuj. NjU'RAV. mmt sxidpov in izdelkov; spre^ mi DO^ME STOPNJE. ODLOÜN £AS. 1 ME* ^ 11,10.2008; tajfun planina pfloitvdtuila strojev, m-, planina pri sevnici 41 a. 322s punina PRI sevnici DOKTOR medicine zoravnw snošne medicine ALi [ffiufinske medicine 1 zakuu^niu sekundarueh v zoaavstveni postaji pianiha prf sevnin • H/ 2; zdravnik v ^U^iAUeULANTl. neddiocen CAS. imrn ZDRAVSTVENI DOM ^mm. (Z n'a l£0naq0bfl0t1nska3 b.323fl ^jur zdravnik spüsaust spui^ne au družinske medicine alj zcffiavnik SPlOSNE/DRUllNSKE mediune z zakuucenim sekundaruem au zdravnik spectauzavt medipnl kl-zdaavnfkdružinske medicine v splošni amumm. nedok^ čas. 17.1uf)09: zdravstveni dcm ŠENTJUR. cesta LiONA dqorotlf^ ME ŠMABJE PFU jeLŠAlT OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VARUK M/2: VAftlElUE CO'. U6DN IN ELEKTRO NACIN. ODLOČEN ĆAS. 3 MESEß. 12.1DJ008: siFLfxs mmm svncvAiuE aoi}; TT^KA CESTA 6.3254 PDOffniTEK bSČElLI^ PflDSTDRDV . ^EKJE PRCtST!^ RDV IN TROOVII^. ODLOC» CAS, 3 MESECE. IB.IOiQl»; t^toUk DSJEKIOV IN OPREME PRIMOŽ KJDRtĆ S.P: ROŽNA UIXA 4.3240 ŠMARJE PRljaiAH PORTIR M/t' PAENtIS ?msm OQSTDM. KIRAlilE AVTOMOBJIOV, PRIPRAVA KONBfliSNIH OVDRAN: DOU^ CAS. 6 MESSEV, VUm T^ME OUMIA BAZENI D£: ZORAVIU^ CESTA 24.32MP0t)ČETRTQ; ÖSTILKA SOBARICA • M/2,' t^tOLii. POSPRA VUANJE IN UREJANJE SOfi IN APARTMAJEV. ME* NJAVA LN EVIDENTIRANJE PERILA: ODLOCEN CAS. 6 MESECEV. 6.10 Zm TERME OUMIA BAZENI 0.0; ZDRAVILIŠKA CEHA 24.3254 rooCCTRTEK NATAKAR-M/t'STBEŽBAJH)! IN PUAČ. OOLDĆEN £AS, 12 ME^. \imm PREVOZNIŠTVO IN (jOSTILNA PERME. MATEJ FERME S^ KIDRIČEVA UUCAea, 3260 RKAŠKA SLATINA NATAKAR I^Ž: PRIPRAVA IN HREŽBA PIC IN PUAt doućn 6 MESECEV. 1MS.2008.' aP BARBARA. GOSTINSTVO. TH2SÜI STORITVE DX.O: CEUSM CESTAa 3250 ROGAŠKA SiATINA n>možni delavec POMO(PRI POLAGiUiJÜ HAAAVNECAKANNAM/ t POMOČ Pn POLAliANJU NARAVNE6A KAMNA. OOLOČSI ĆAS. 3 mm. B.lfliODB: DROTEKA PODJETJE ZA KAMNOSEK. TlflAC^a KDV)NARSTVD IN TtföOVUD O.DJ); STEKLARSKA UUCA1U2S0R0&ASKA SIATINA vulkanizer POMOŽNA DELA • M/t ZMOŽNA VUUUW^ ska dba. dou^ is^toidotl' vuucan^ ZEit^TVO VUUCO GORAN ORAČA Sf: L£VST!XOVA LnJCA3A. 3250 ROČAŠKA SLATINA ELEKU^OINiTAUT^R IZVAJANJE ELEKTDDMŠTAlACUM/taEKTRCH» ŠTAUTEH,MDinER, NEDOUČEN ČAS, 26.10 2009: aiKTBOINŠTALACUE. POSREDNI^ IGOR ŠPfr UAR Si; UUCA XIV. OIVIZLIE 6Q, 3250 ROGAŠKA siatina pleskar PL£SKAS • H/t GARVAiLfi IN BELJÜÜE 0(XI^ iiH ČAS, B M^EV, mum TRBOCENHR TRGOVINA. PROtZVOOUA. STORTTVE. D.0.0: PRI STAVA PRI MESTIKIU 40 B. 32S3 PRISTAVA PRI MmiNJU ku hm KUKAA-M^-SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI. UR& JAfUE SIFEiSKE NIZ£. SKLADIŠČElilE iNi: OOLI^ tlH ČAS. B MESECEV, imm. ^fti OüMlA 0.0; 2DRAVIUŠKA CESTA 24.3254 PODČFTirTEK KliHAfl • M/t PRIPRAVA HRANE. DClOČEK ČAS. 3 MESECe S.1U006; TIBME SfflOSUTVENt Pfll> 6AAII AKTIVNOSTI flOfiAŠKA. W7EU IN TURIZEM O.D.'ZDRAVIUŠKI TUB IZ 3250 R06AŠKA SLATINA VODJA IZMENE V UMWI • M/t OAGANCIRA NJE DELA V KUltiKJI V SVOJI l»ENL PRIPRAVA HflANE. NEOOlOtOl ČAS. 8.1D.20QB: TBWE SPflDSTTTVEM PflDGAAM AKTIVNOSTI ROSAŠKA. HOnUINTUfilZEMO.D;nHUMUŠKITnG 12.3250 RKAŠKASLATINA komerciaust KOMERDAUST M/t ISKAKA NOVIH POSLOVNIK PAflTNERJEV PO SLOVENUt IN TUJINI. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 12.I0.2D0B: SIFUKS KADRIH V»0 SVETDVAH^ D.OD: TRŠKA CESTA S. 32S4 POOČ^TEK logopcd 1060PED • SPfCiAJjl I^AGOe OZ. OEFEKT0108 M/t DELO Z DTHM. KI IMAJO GOVORNO ^ KOVNE MOTNJE, 00U3^ ČAS. B.lOiOOB; JAVNI V76OJN(MZ0BRA2EVAUII ZAVOD HI. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA. IZIFTUIŠKA (JUCA 1i 3250 RDBAŠKA SLATINA univerzftftni diplomirani pravnik PODSEKRETAR • VMJA PRAVNE SUJŽBE • M/t OPRAVLJANJE PRAVNIH ZADEV. PPIPRAVA m TEVNEJŠIH 5RMIV, PRIPRAVA SPLOŠNIH AKTUV. VDKUE iN ODLU&UiS O ZAHTEVNIH UPRAV NIH POSTOPKA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. l1.lOiOOB; OBČINA ŠMARJE m JEL^ AŠKERČEV TRS 12.3240 ŠMARJE PRI JOŠAH UEVB^itJi ~ osnovnošolska izobrazba LESARSKI DELAVEC • M/t POMOČ PRI OaU NA ŽAGIZAHIODOVINO. KQ]OU}ČHIČASJ2.lOiOl3B; r L£S LESNA PROIZVODNJA. TRGDVINAIN PREVO aaOJ}:ŠXAL£5S.332QVE^ delavec brez pokuca GRADBENI DELA\^ • M/t GRA06ENA DELA • PO' MOČ NA GRADBIŠČm/D^VIŠČIfi DOLOČEN ČAS. 12 MESECCV. 13.10m GRAOIN • PODJETJE ZA GRADBENI INŽENERING IN TBGCVINa 0.00: LEU RIBAfUA 2. ŠOŠTAIU. CESTA LD1£ RIBARJA 2. 332SŠOŠTANJ POMOŽNI OEIAVIC NVt POMOČ v f^almici in RAZVOZ KOSIL DOLOČEN B MESECEV. ia^Q.200B; PIN • KOM. STORTIVE IN SVHOVAUE. 0.a0: EFINKOVA CESTA 61.3320 VOENJE sreolua pokucna izobrazba VODJA rZMENE • M/t VODJA izmene DNEVNO RA^DREJA DELAVCE V IZMENI NA DEU3VNA MESTA. na NOVO ZAPOSLENE DELAVCE V PROfZV& ONJI POSTOPOMA UVAJA V DELO PRI STROJIH. 0D5OV0REN JE za STROKOVNO PRIPRAVO mate riau .C DOLOČEN thS. 3 Wim. miD^OOB: lEPLAST. POOJETJE ZA IZDELAVO I2DEUUIV IZ KOVINE IN PlASnKf m PRaDŠKA CESTA I 332DVaflUE OELAVEt V PRttZVOOyi • M/t' t^VEC OPRAVLJA MAJU ZAHTIVNA iN POMOŽNA DELA PRI STROJIH ZA PROIZVODNJO ENOSTAVNIH IZDEl KDV O! PLASTIČNIH MAS. GOTOVE IZDOKE ČISTI IN PRIPRAVUA ZA EMeAURAKJL VIZUALNO KONTROURA IZDEU(E iN iZUltA NEUSTREZNE V PREOED VODJI IZNtfNE OOmČEN ČAS. 3 MESE> Ct B.tO JOOB:LEPUST. PDOJfTJtZAlZimVD IZDELKOV IZ KDVHIE H PlASTIKE DJIA PRELOŠKA C{STA 1.3320 VELENJE SWISER ^RTNE OPRtME • HJl SERVIS ŠPORTNE OPREME. GDLfiČEN ČAS. 3 MESECE. 11.10 JOOB; HERV6 0,00.: HERVIS DiJi); PEVELE-UE.ŠAIEK nt3320VnEIUE VARNOSTNIK NA VKlEO NADZORU HVŽ; VAR& VAUE üüdi IN PREMO&HU. NQMLOÖN ČAS. 110.2008: SMTAL KOROŠKA. DMJŽBA ZA VARCt VANJE. POSREDNA. TRGOVINO IN STDRITVE 0M'GLAVNITH641.2330 SIDV^NJ BRJU)EC frizer FRIZER M/t VSA FRUERSKA DELA. DDU3ČEN ČAS. 12 MESCEV, imm FRIZERSKI SllOlO BOOM. VANJA DOBNIK S.P: ŠALEŠKA CESTA 19 A. 332DVaENJE doktor medicine StRAVNiK ^ECIAUST S TEMEUNO SPEOAUZA^ CUD hVt DIAGNOSTIKA. TERAPLIA IN REHABIU TACUA NA BjXNIŠKI&IQ REKAfilUTACUSKEM Nt VDJU. NEDOLOČEN ČAS. mm: BOUiIŠNICA nMŠICA.TOP01ŠICAH 3326Tl]P0LilCA ÜE ŽALEC delavec brez pokuca NATAKAR • VODJA LOKALA 4.B EUR/N • l^t STItEŽBA PIJAČE IN HRANE, DOUlČEN ČAS, 8 MESECEV. llOJOaS: F1ZZERLIA ZANZIBAR. CAT& ring. udua repas. s.p: kaie 133!1 šempeter VSA\1NJSKI00UNI tmpi • M/t POMOČ v KUHINJI 1N PRIPRAVA HRANE. DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 7.102006; PIZ-ZERUA ZANZIBAR. CATEffiNS. LJQUA REPAS. S.P: KAIE2.3311 SEMKIER VSAVlUSKI DDUNl IZKUŠEN PICOPIK. KUHAR • 6 Eüf^H M/t' PRIPRAVA HRANE IN PEČENJE PIC DOCDČEN&S. 6 MESECEV. IIOJOOB: PIZSRUA ZANZIBAR. CATE-R1N8. UDUA REPAS. Si^ KALE 2.3311 ŠSilIfTER VSASGUSKIOOUNI Č1STILECNA SPAR ŠEMPETIR V SAVWiSKi DDUNl • M/t bŠČOLIETRGOVINE SPAR. DDPDUIAR 00U> ČEN ČAS.3 MESECI d.10.2O0B:ZAUSPOSlOVAKJE 2 NEPREMIČNINAMI IN OSTAU STORITVE m OCBJA VAS t78.2390 RAVNE NA KOROŠKEM pomožni oclavec [ZVAJALK SUNDMONTAŽNE GRADNJE • M/t 06LA8ANJE STEN IN STROPOV. ZAKL^A t^ NA DBJEKUH. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. ll.lOiOOB: 6R«0 MONTZAKUUČKA GRADBENA KlA KSEUA CRE^ KOROŠEC SP: BEVKOVA UÜCA6.3310 ŽALEC voznik VOZNIK C IN E KATieORUE ZA NMAČE IN MEDNARODNE PREVOZE • M/t NA RELACUAK SLOVt NUA- ITMilA • NEMČUA. POSEBNOSTI NOVEJŠI KAMKW (TANDEM}. DOU^O nAÖUÜ ZA VESTNO CaO: NEDOLt^N ČAS. imm NJIVA TRBO VINSKO SKLADIŠČNE STORITVE. ORGANJSRANJE TRANSPORTA. IZVOZ • UVOZ. DM LOŽNICA PRI ŽALfll 45.3310 ŽALEC voznik avtom€kanlk VOZNIKTDVIMNJAKA- M/t VDŽKlATOVDRNEfiA VOSIA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROME TU. NEOOLOČEM ČAS. 4,11.201)9; AVTOPREVOZNi-ŠTVa ÜUBOMin VISUVit SP: SEVKOVA UUCA 103310 ŽALEC varilec za varjenje v zaščftnem punu VARILEC * M/t ELEKTRO [«LOČNO VARJUß PCffi ZAŠČTTNO ATMOSFERO. POSLiäVAKIE RtSDTSKE CaJCE. NEDOLOČEN ČA^ 11.10^909; SIP STROJNA INDUSTRUA. O.D; ŠEMPETER V SAVIKiSKI OOUNf. JUHARTOVA ULJCA13311 ŠEMPETER V SAVIU-SKIDCLiNI pleskar UČAR • M/t PRIPRAVA MATERIALA ZA POVRŠIN* SKO OBDELAVO. BARVANJE ELEMENTOV. OBEŠA-fUE SNEMMLIE EIEMENTDV: NEDOLOČEN ČAS. IMOiOOB; SIP STIKUNA INDUSTRUA. O.OŠElit PETER V SAVINJ^I DCUNL JUHARTOVA UUCA 2. 3311ŠEMPETiRVSAVIIUSKI DDUNl strojni mehanik KUlIČAVNIČAR M/t MONTIRANJE KONČNIH IZ-Oai(OV, NASTAVUANJEMONT. ÜNU. NEDOLOČEN ČAS, 11.102008: SIP STROJNA INDUSTRUA. O.D: ŠEMPETER V SAVM^ OOUNI. JUHARTOVA UU-CAl 3311 ŠEMPETER VSAVINJSKI DDUNl POMOŽNI KOVINAR M/t SESTAVUAklE STROINIH DUOV. MONTIRANJI OOU}ČEN ČAS. 3 MESECE. B.18.2008; SIP STROINA INDUSTRUA. 0,0: ŠEMPETB V SAVINJSKI OOUNI. JUHARTDVA UUCA 2.3311 ^iTPETER VSAVINJSU OOUNI obukovalfc kovin OPERAH CNC STItSiEV • li^t POSLUŽEVAfLtE PROGRAMSKO VODENIH STROJEV. PRIPRAVA MD^LNEBA IN DELOVNEGA OROOIA. NEDOUKEN ČAS. \\mm SIP STROJNA INDUSTffiJA. 0.0; ŠEMPETER V SAVIlilSKI OOUNI JmRTDVA UUCA 13311 ŠEMPETER V SAS^KiaU OOUNI Smua ŠIVlUA • M/t ŠIVA mHik ŽENSKA DBIAČIU V MAU3SERUSn PROIZVODNJI. K&OČEN ČAS, 2 MESECA. a.1020Dt; iOMi, PROIZVODNJA IN TR60VINAO.y:6Rt&25L33026RI& VZORČNA ŠIVlUA • M/t SIVA VZORČNE MODELE ŽENSKiH VRHNJIH tSULbl DOLOČA Č^ 2 MESECA. 3.10.200$; ACMM, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.OO; GRIŽE 25^3302 natakarsxi pomočnik NATAKAR • M/t STREŽBA JEDI IN PUAČ. NEOOlO ČEN ČAS, 8.l0i00fi; GOSTIŠČE KROPVŠEK. ANTON KROPIVŠEKSi: VRANSKO S9.3305 VRANSKO kukar PICCPEK. M/t' PICIN POMOÜ VKl^WJI. NEDOLOČEN ČAS. 1I.IQJ008;AIfTDN ZVONEŠTDffr MAN GOSTILNE- HOTEJ ŠTDRMAN. RIMSKA CESTA 10 3311 ŠEMPETER VSAVINJSKl DDUNl STROJNI TEHNIK VDDJAPROIZVODNJEIi^RAZOarTEVDEU.VO DENJE MANJŠE SKUPINI RAČUNALNIŠKO OBUKO VAKIE: NEDOLDČOI ČAS. 18.102001; DS^EVAUE SEDEUŠAK. KOTU NA BIO MASO IN ORtSILNIKI. D.OJ):PRAPREČE25.338S\nANSKO ekonomski tehnik REFERENT • U/l PRODAJA REZKIH DELJIV. DOLDČEN ČAS. 3 MESECE. B.10.2008: SIR STROJNA INDUSTRUA. DJ): ŠEMPETER V SAVIIUSU DOUNI. ^TOVA UUCA 13311 ^MPETER V SAVim SKt DOUNI PRODAJALEC REZERVNIH DEUJV - M/t PRODAJA BLAGA. KOMISIDNIRANJE • PRIPRAVA BLAGA ZA VELEPRDOUO. OaO V SKLADIŠČU: NEDOLi^ ČAS. 12.10200B: AC. AGROCENTER. O.OOfUMSKA CESTA 104.3311 SEMPH^VSA^KISÜ OOUNI RAČUNAUrilŠKI TEHNIK RAZVUALEC ERPREŠfTEVM/t'PR06RAMIRAUE MICROSOFT NAVISIOlU AU 0RD6IH POSUlVNIH REŠTTEV. ČAS. IT.IOZOOB; EUROCOM RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, m: VEUKA PIREŠF CA 1.3310 ŽALEC INŽENIR SntOJNI^A VODJA PROIZVODNJE • liVt IŠČEMD PERSPEK TIVNBU VODJA PROIZVODNJE (N^Ž} ZA NAČfl TDVAUE RAZVOIA IN PROIZVODNJE. LI^BD STANDARDOV TER CERTVIKATOV NA TDPUITNIH ČRPALK Z MINIMAUMI STROŠKI IN MAKSlKl^M UČINKOM; NEOOUJČEN ČAS, 26.1DiOQB: TUMD SIfOP DJ3.0; TB80VINA W INŽENIRIK ZA TOPLOTM IN HLA0IU40 TBtNIKa CESTATALCEV 5.332Q VELENJE DIPLOMIRANI EKONOMIST fVS) PRODAJNI SVETOVALEC • M/t' AKTIVNO SKAfUE IN KUDO^AHIE NDVIH STRANK. PRIPRAVA PO NUDB ZA REŠITVE. SKIEPANJE POGODB. SVETOVA* KlE STRANKAM. VZDRŽEVANJE. RAZVUAILK IN POGUBUAUE DONOSOV Z OBSTOJEČIMI STRAJ^ KAMI. n. OCLOÖN ČAS, B MESECEV. iT.IDiODB; EURDCOM RJ^NALNISKI 1NZENIRIN0 O.ODr VEUKA PIREŠCAU310ŽALEC dtpiomirami ekonomist za računovodstvo (vs) SAMOSTOJNI RE^iENT V RAČUNOVODSTVU • M/Ž; nUIŽEUE / VODENJE SAUIAKONTOV tN GUVNE KNJIGE KNJIŽENJE BANKE. PUČILNI PRDMa PRIPRAVA DOKUMENTACUE ZA POTREBE ZUNAUEGA RAĆUNO^STVA. DRUGA ADMINI STRATIVNA IN VSEBINSKO USTREZNA OEIA IN NALOGE: PRIČAKUJEMO; DOBRO RAČUNALMŠKO ZNANJE. SAMOWICtATlVNOST. NATANČNOST, POZNAVMLK OSNOV RA&INOVOOSTVA: DOUlČSN ČAS. MESECEV. 12.10.2099: kZ. A6R[H:ENTER. DJIJ3: RIMSKA CESTA tQ4.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI univerzitetni diplomirani ekonomist SVETOVALEC ERP REŠITEV M/t SVETOVANJE HA PODROČJU ERP REŠfTEV ZA PRUZVODNI DEL ANAUZA DOKUMENTACUE. PROI^ IN ZAHTEV ZA UČINKOVITO VPaJAVO PDSU3VNE TVEIZDEULVA PREDUKOV ZA IZBOLJŠAM PR[V CESDV TER USKLADITEV L£ TEH Z NAROČNIKOM. IZVEDBA DELAVNIC S PRIKAZOM PREDLAGANIH RE^ S STANDARDNIMI FUNKODNAUiOSTMI MS DYNAMICS NAV Z NAROČNIKOVIMI POOATXI IN DIXUMENTI. TESTIRAIUE NASTAVITEV IN RAZVITIH REŠITEV, IZVEDBA USPOSABUANJA KUUČ* NIK UPCAADNIKOV. PODPORA UPORASNiKOM NA UlKACUl OB ZACHKU DEU V ŽIVO VZDRŽEVA-KlE. RAZ^UAKIE IN PD61ABUANJE DONOSOV Z GBSTTUEČIMI STRANKAMI. SOOOOVAKJE S PREDLOGI 1^1 OVDLKJEViMtJU PONUDBE PODJETJA GLEIK NA POTREBE STRANK.. {VSE NAVEDENO ZA PODROdlE PROIZVODNJE). IPO NEDOLOČEN ČAS. I110208B: EUftOOM RAČUNALNIŠKI INŽENIRING DID: VaiKA PIREŠICA1.3310 ŽALK KOMERCIAUST ZA ZLINANJO TRGOVINO • M/t PRODAJA KERAMIKE NA TUJEM TTtSlJ IN UVOZ SUROVIN. NEDOLOČEN ČAS. 11.102006; im IN-VAUDSKO POOJETJE ZA PROIZVODNJO KERAMIKE D.DibKASAS34.33DI PETROVČE unn/erznnuii diplomirani inženir računalništva in informatike PRCffiAJNI SVETDV/UC ZA STRATEŠKE KUPCE • M/t' IZVAJANJE IN ANALIZIRALE IZS^BE STRATEŠKEGA PLANA ZA PODROČJE STRATEŠKHI STRANK. ZABOVOTTTEV OS^aJOTOČENOSTl NA KUPCA NA TRŽNEM SEGMENTU STRATEŠKIH K3JP' CEV. KOORDINIRANJE IN ORGANIZACUA DKA NA PODROČJU STRATEŠKU KUPCEV, m DOLOČEN ČAS. B MESEßV, m^im EUROCOM RAČU> HAUIŠn INŽENIRING. DM VEUKA PIREŠICA 1. 3310 ŽALEC univerznumi dipiomirami inženir agronomije TEHNOIDO SADJARSKE IN DREVESNIČARSKE PROIZVODNJE - M/t' VODENJE TEHNOLOGUE, NEODLOČEN ČAS. 10102006: SAOJARST^tl MIROSAN. 0.0; KASAZEDfi. 3301 PHROVfl SAMO V TOREK 7.10.2008] SPAR BONUS vam prinaša dodatne ugodnosti! NA VSE IZDELKE MUTTI V 13,59 'Csns 2 upoilGvsnim bonu&CKn pr^stsvi^ ItonCno vrednchl jzddka. (e mu odSt^iel^ {nnek SPAi? sOf^LISA, ki unovdjiv pci naUedr^em nakupi; oz, v skladu s pcavdi. Več za isto ceno! 2a kupce "SPAR izipaketa": pr«dpc&£ni§kegd paketa mo&Hne telefonije + do 50^ več brezplačnih polnitev • 12 € • cena 'SPAR Izipakets" * 5 € ria IzIr^Čunu ob aktivadji ' 10 € na isir^iunu ob vrnjeni, izpolnjeni Izldopisnlcl •¥■ kupon za 10% popust za enkraten nakup v trgovinah Spar in Interspar Za vse uporabnike izimobila * 10% bonusa ob vsaki pointtvi iziračuna s "SPAR izibonl" •plaćah S dobiš 5,&€ «plačaš 10 €, floDIš 11 € Ker se enostavno splača! S4m J •Ä3 10 EU GE3 Ker $em lelel ohrani svojo Številko, sem jo enostavno prenesel na Izlmobil kdr preko telefona. Poklical sem na OSI 800 800 In povedal PÜK. Čez nekaj dni sem na dom dobil brezpličen Iziprenos paket In zdaj klicem po nalugodnejli enotni tarifi. Sama v trgovinah In me^amarketih S RAR ® iifHHcMjaa® Več Informacij na OSI 800 800 !n www.lrimobll.si. Ponudba velja do 31. 10. 2008. J s RAR ® 1 NTERS RAR ® St. 79 • 7, Oktober 2008 TO Narava se igra Bralka Marija Deželak z Lopate nam ni poslala fotografije tjulnja, pač pa domačega »ninkla« oziroma svinjske pese, težke 7 kilogramov, ki se je »skotila« v Šmiklavžu pri Ljubečni. Buče velikanke in Oskar Monika Podkoritmk Iz Laškega nam je poslala fotogra-fijo buč velikank, ki so letos kljub Čudnemu vremenu dobro obrodile. Največja je tehtala dobrih 25 kg. Za lažjo predstavo velikosti je moral z njimi pozirati §e Čuvaj Osk^. Korenčkova lepota Korenčka, s katerim seje narava podala in ustvarila lepo podobo moškega telesa, je zrasel na njivi Marije Deželak s Planine pri Sevnici. FOTO ZeO^ Foto natečaj JHffJUStlL S koncem avgusta se je iztekel naš razpis za sodelovanje v fotonatečaju Svet je le en. Kar je bil odziv nanj zelo dober in smo v poletnih mesecih prejeli veliko zanimivih fotografij (okrog 130), s katerimi se potegujete za eno od nagrad (več na spletni strani www.novltednik.coml. bomo na tej strani v prihodnjih številkah objavüi še vse tiste fotografije, ki smo jih uvrstili v izbor. Zaradi tega bomo najboljše razglasili šele po koncu objave vseh izbranih fotografij. to je v začetku novembra. Vaših fotografij pa ne sprejemamo več. Hvala vsem za sodelovanje in spremljajte našo akcijo še naprej. Maijana Papež z Dolenjske je v domačem okolju fotografirala običaj oddaje neprave neveste. Oniga njena fotografija pa prikazuje Dunej in »firtuarta«. ki prebivalce ie vedno u(i lepega obnašanja. m it. 79 " 7. oiftober 2008