I6ITATEUI! Prosimo, poglejte n* številk' oleg naslova sa dan, lco € % uina poteče. V teh časih tj *o wiianja cen, potrebnih sodelovanje. Skušajte c o vnaprej plačano. — i \ No. 8. ^ % (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 13, 1943. - SREDA, 13. JANUARJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL KOZAKI SE VRAČAJO V DOMOVINO DONSKI KOZAKI ZMAGONOSNO NA SVOJIH BRZIH KONJIH PRIHAJAJO V SVOJO DOMOVINO, PUŠČAJOČ ZA SEBOJ KUPE MRTVIH NEMCEV. — RDEČA ARMADA JE POTISNILA NEMCE V POKRAJINO OB REKI KUBA N NA ZAPADNEM KAVKAZU MED KAVKA-ŠKIMI VISOKIMI GORAMI IN DONOM Rusi so dospeli v kubansko pokrajino, ko so osvobodili kavkaški provinci Ofcetia in Kabardino Bakarija. 4'Rdeča Zvezda" pravi, da je ruska karatenja ponoči vdrla 15 milj globoko v nemško črto in -zopet zavzela nadaljnih velikih mest nn) kavka&ki fronti. Četrti kozaški ■ribor — sami i Kubanci, ki so se poleti pred, Filovito nemško ofenzivo umaknili iz svojih mest, trgov in vati, so sedaj na čelu ruskib armad, ki se vračajo v svojo deželo. Za te kozaike na konjih in aa ljudi, ki letje," pravi " Rdeča zvpzda." Ruska armada, ki prodira od jugovzhoda na Kavkazu proti Rostovn. se že nahaja blizu IRaMnf. važnesr« železniškega križišča. 110 milj od Rostov«; moskovski radio T>a naznanja, da je rdeča armada zopet osvobodila 10 večjih krajev ob do- lenjem Donu iu je bilo ubitih 2000 Nemcev. Polnočno poročilo roškega vrhovnega poveljstva pravi, da so Rusi zavzeli med drugimi j kraji tudi EssentWki, Karras in , Beštau. Višje proti severa po Rusi zavzeli štiri utrjene kraje blizu Zimovnikov olb StalingTaid-Ti-hore*k železnici. Na tem kraju so Rusi že 150 milj jugozapa-dno od Stalingrada in manj kot 50 milj od Salska. Nemška poročila pravijo samo, do Rusi silno napadajo med Kavkazom in Donom, okoli Stalingradia in olb Donu, da pa Nemci napade odbijajo. Ob dolenjem Donu, kjer so prišli Rusi že 60 milj do Rosto-va, rusko poveljstvo naznanja osvoboditev več krajev, ki jih pa ne omenja. "Nemca pošiljajo v boj močne rezerve, da bi vstavili naše prodiranje.^ ''prav i poroSTo vrhovnega poveljstva, "sovjet skat armada pa je utrudila sovražnika in mu izaidaja hude vdaroe. Okoli 2000 sovražnikov je bilo pobitih. Uničenih je bilo 40 tankov in 12 topov. Dobili smo bogat vojni plen in mnogo ujetnikov.'* Na osrednji fronti pri Veliki jih Lukih oložaju in raz-I merah. — (OKA.) j Vsak dolar, ki ga prihranite in investirate v vojnih bon-j dih pomaga dopolniti kvoto ' določeno za vaso državo Post piše: "Slovenci in Hrvatje iz ozemlja ob Vzhodnem Jadranu, ki je bilo po zadnji svetovni vojni prepuščeno Italiji po rapalski pogodbi iz leta 1920, so predložili predstavnikom združenih narodov peticijo, v kateri izra*-žajo željo, da se jih pri mirov-| ni konferenci upošteva, kot del Jugoslavije. "Poudarjajoč njih etnične in I kulturne vezi z jugoslovanskim ! ljudstvom, je 0; •Me pn tak^ p« I* * M. hte pa* svoje akriU*. K. S. K. JKDNOtA Maja ■jaMrtmwJie mto certiiftata se-«Mje Sita «4 fflMt S. IMMjM. K. g. K. JEDNOTA Ja po« awtj adar ta sin«. fiefc-Ufitt ii M—fan ta ■ni« ta htgata katalHfca enanfaadja, p» ' tnfl at ta frtotapi tataj. - a. & a. »i>ni» an GLAVNI URAD 961-458 No. Odosffo Strast, Joli«, mini* KUHARSKA KNJIGA: MMBfei Recipes gf Ali ByH Nations RECEPTI VSEH NARODOV ^š^^BS Stane samo ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici Recepti to napisani * angleškem jeriktr ponekod pa bo tadi t jezika naroda, ld mu je kaka jed posebno * navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ld se zanimajo sa kunanje in se hočejo ▼ njem čimbolj lsvsibsti in izpopolniti. KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLtSHTNG CO n« West 18tb Street Hew York. 9 T misarfe, lagerje, v katere so metali naše inteligente med navadne zločince in rodoljubar-stvo, ki se ie, kakor dane«, skrivalo in zavijalo v ovčje ko-žulšeke, ter si podali angetiske perotce na rame in hodilo okrog s svetniškimi siji nad deli. Kolikokrat sem že stopila k omari in vzela hs nje to bridko satiro H ink o Smrekarja. V njej sem vedno enova naSla stare resnice, katere mi je- morda včasih hotel aabledeti čas. Hin-ko je imel, kot ibi rekel Cankar, široko odprte oči in noibena "ponarejena ali navidezna prevleka demokracije, kulture, rodo-ljufba in ljubezni do bližnjega ga ni potegnila za nas. Gledal je človeka pod kožo in vedel, da «e pretaka po njegovi krvi so vedno živalski instinkt. Da vam podam en majhen delec velikega duha, katerega so si upali zločinsko ubiti nasi "'kulturni" sovražniki, naj navedem odlomek iz njegovega zapiska : "Kaj je resnica? Kaj je navzgor, kaj je navzdol t Je kultura le plod višjih degeneri-rancevT Duševno bolnih ljudi? (C. Lomforozo!) ... Je "sobice" solnoe, ali le varljiva ku-Hsna lt»Čf ... Je Krist satanov agent ali satan Kristusov! ... Ni li "moral insanity" enak (popolnega -zdravja, niso ti etično-neozdravljivo inficira-ni zares defektniT ... Je dvoboj med zlom in dobrim večen? . .. Nabavna tragikomedija. ?a-ma na eeibi namen in cilj ? Naj obvelja kompromis med sata- Inotn in Krietom * . . . "Ali izvira vsa nesreča č!o-, vestva ia melagomanije tistesra pradeda. ki je prvi začel hoditi po zadnjih -šapah, s prednjimi pa je posegal <00 zvezdah, da jih sklati z netval . . . "Oe ta velja: Ali ne bt fcilo praktičnejše, če bi se človeštvo poLsfcn?ilo odločiti spet za rhojo ipo v&eh štirih —v evoj Wogor, v radikalno odrešitev od vseh kulturnih nesreč in problemov? — i "Saj ta poiskns ne bi bil sli. vedeli tega, da ano istega rodu kakor on, dokler se je mudil med nami . Kaiti on šteje v čast vsemu Človeškemu rodu — Jugoslavija in Amerika sta ponosni nanj. V nedeljo, dO. januarja ob 2.30 popoldne je (bila praznova- 1 na na oddaji newyorskega radio apomhrska svečanost v čast Nikola Tesli. kafer« ee je udeležil veliki župan New Yorka, Fiorello H. La Guardia, ki je prei&kt&l v spomin velikemu pokojniku naslednje besede odličnega književnika Louisa A-dam&L Na tej spominski slavnoeti je sodeloval znani violinist 01tftko Balokovič, a slovenski pevski dbor Slovan je zapel nagrobnioi "Nad zvezdami" in "Vigred povrne.'* Govor župan La ■Gkaardia je bil sledeči: Pretekli četrtek ponoči je u-imrl tu v našem New Torku — v svoji ekromni hotelski sobi mož, star skoraj 85 let Njegovo Ime je bilo Nikola Tesla. - ' Umrl je reven — akoravno > šteje med najbolj koristne ljudi, kar jfti je svet videl. Njegovi uepehi so bili ogrom- I ni in še vedno rastejo, z vsakim dnem. Nikola Tesla bi bil mogel nakopičiti stotine milijonov do- * larjev—positalbibil najboga. > tejši človek v tej de4eli. na vsem svetu, ako bi bil gtremel > za bogastvom. ■ I A ni mn bilo do tega. Bil je človek brez potreb— in ni imel Časa za vse ono, kar ' toliko ljudem pomeni uspeh v j življenju. Nikola Tesla je bil globoko človeški m najčistejši ' znanstveni genij — bil je poet (znanosti. V dobi, ko se je mudil med : nami, je izvedel izredne, prese-1 - nef j i ve in čudovite stvari. Do-l vršil jih ie le v prid človeštvu . —za svoje delo ni računal nič. Denar—ni se brigal zanj. čast—kdo ie dovolj velik, da k bi drugim kfcaooval čast? To j -ie Wlo njegovo stališče. Hvaležnost—ni je niti priča- - kovni. uHl zahteval. » Nikola Tesli ni bilo do tefija, da dobi idalčilo aa to. kar je storil za človeštvo. On je le delal, * kakor mu je narekoval njewv 5 •prirojeni genij, ki mu je bil 7 vdabnien v dušo kot sinu svoje i matere v njegovi rojstni deze- * li Jugoslaviji. } Ta čudoviti mož je zdaj mr- - tev. Tako vsaj trde. V petek } nam je časopisje poročalo, da s je umrl Njegovo truplo eo bi- "GLAS NARODA** _ ntm 1» fl rtshji OvHtf tad emill^tn hy lift fnaathtm f>f iy. <▲ Oorporatloa) rrsak Safeaar, Praridmt; isuc Hi»te. tmntt; jowpb Ttipaha, 8m. Piatt at filma at aarpetatk* xtilixn of Dorm offloen: 21(1 WB8T 18ttt 8TRBS3T\ NfiW TOSSf K« X« SOth Year 1>,W-r~ "and HoSsjiT^ " BoiMcHptUB Teutr AAfrOamtmt «* Asrwnttt Zt celo leto M|]t Hat m Ameriko In Kanado H-; n pol lttt fa—j m Setrt lata Sl-OO- — En New torte aa eeio lato »7^-; aa pol leta fSJSO. Ia Inoaamatvo m celo leto ft-—; m pol tata fSJO. "Olaa Naroda- lzbaja nakl dan Imnl aobot. nedrij In prunlkor •Hi LAS NARODA*. Z1S WEST Uth StBEBT, NEW YORK. N. I ■GLAS NAKOPA" - New tert WEDNESDAY, JANUARY 13,1943 V8TANOVLJKN L. im Kanadski festal * * - Poročila is ranih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci "OLAS NAHODA* - New Yaak____WEDNESDAY, JANUARY 13,1943 ~ ~ • • """ 1 " i ....... i ^ _• - ■ • ' USTANOVLJEN L. IMS V VASI BLX2IKI JE ROJAK, KI MI SE NABOČEK NA SLOVENSKI DNEVNIK.^ KOTŽlVKOSl SLOVEWtC, ALI MP NE BI IZBOČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SE KABOClT^ . - ~ ^i*«■■^^VMMM^^^MMM^^HMB^HBMHaMM ^_____________ Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki te zanima za naravo fSBB AMERICAN IB WILD IP1 LIFE V Ittijig Je natančno popisano II?-IJenJe pusnmecnlb živali, tivceib na tubem, t morju In v srako, tako (ta bo rsukdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral z vellkLa ■ zanimanjem, ker bo % njej nafte! marsikaj is življenja divjih žlrali, kar uiu dttsedaj fie ni bilo znano. - Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati » petih knjigah, toda je slednjič laftla ▼ eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša i POruLNl POPIS ŽIVLJENJA AM& UIŠKK DIVJAČINE, j Knjigo bo t užitkom bral torte, ker i navaja ln popisuje vse živali, ki Jih Je I dovoljeno in projjovedano streljati; farmer, ker so popisane Živali, k! na [.olju koristijo ali Škodujejo ter sled-njlf ribli, ker eo r knjigi aafttete VSE ItIBE, Ki Z IVE V AMERIŠKIH VO t »AH. Polog poljudnega oopisa In pripore-•loranja vsebuje knjiga Stl SLIK (fotografij) j 6 slik v naravnih barvah, v velik »stl cele strani, ter ima 778 «rani. Velikost knjige Je 9 a • inCev. Knjiga opisuje sesavre, ptlfe, ribe, ka- in živali ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma. - Vezana Je v močno platno z zlatimi Srkaml. POMISLITE, IX) KNJIGO LAHKO IH »BITK SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 Naročite prf: knjigarni Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW 70SK ko boste čitali knjigo "Ko smo šl; v to strašno niorje bridkosti." godilo tiste prve mesece, ko sem bil še jaz tam. Rnjisra "Ko smo šli v morje bridkosti" vse to natančno opatije, kakor sem 'jaz kot A-|merikanec vise to gledal in vi-cfel. Veliko zanimivega pove ta knjiga m sem prepričan, da jo bo vsakdo rad čital, kdor jo bo I naročil. Naš narod je kakor ,SSv. Jurij planil na to zver in se sedaj bori ž njo na življenje in smrt. Vsaki dan čitamo v časopisja poročila o vedno novih grozotah, ki jib mora tiireti nag narod. Kri teče v potokih. Solze bi napolnPe fie celo Jadransko morje-. Krik obuamne-ga merjenega naroda se sliši po celem svetu. Da boste r>a vse to razumeli. morate citati knjigo "Ko smo šli v morje bridkosti. le na podla-sri te knjisre Vam bo vse jasno. Danes ie vsa Slovenija samo eno veliko pogori-j See. samo ena strašna Kalva-rija. Kn jga nosi zavitek z zanimivo «Hko, ki kare sliko današnje S1ovenije. Pošast pobija naše lmdi kakor zver. Izsranja jih iz dotnov v strašne sužno^ti Nemcev, Ttaljartov in Mad j a rov. — Vse je vniČeno. Trume žene v sužnost. kamor gre narod s solzami V očeh in s strahom. Kr-Sčancka knltnra, katero io irdnl fckozi ti^oč Vt—irredstavlin jo Vriž sredi slike—je vsa vničena. BFa je tx>tios slovenskega naroda. Rasbrta je. Z'ai+o .ie krč okrnjen in glava Odre&>Tykova jp o^ih* na tleh. TTmiraioča Slovenka leži r>od križem in u-mira — s^ika Fflovemje. Zjokali c-e boste že. ko boste samo to sliko vide1!. Knjiga ne opisuje sedanjega trpljenja. O tam nam poroča naše časopisje. Pove .pa, kako je prišlo do tega. O vsem tem boste izvedeli. tit oče ljudi pogine vsaki dan ali jih pa iapode po vsem svetu kot sužnje. Slovenski narod "tuli", v strašnem trpljenju, da se ga res sliši po celem «vetu. Tako se je ta pravljica vresničila nad libogim narodom doma. Na nesrečno Evropo je planil ta "lintvern" — Hitler — že leta 1939, ko je napadel Polj* sko in potem Češko. V Sloveniji smo se ga ustrašili in zatrepetali. Jaz sem bil takrat v Ameriki. Ker je tu svdboda tiska, je časopisje poročalo o njem resnico. Zato sem ga jsft že takrat videl v vsej njegovi grozoti in sem vam ga opisoval v svojih predavanjih, kaj se bo zgodilo 2 ubo?im narodom doma. Kar spomnite se vsi, ki ste_ ime slišali. Takrat ste najbrže| zmajevali s svojo a^avo, ker me niste razumeli. Morda ste me obdolžili, da pretiravam. Seveda. niste poznali Hitlerjevega Nemca, ne Mnssolinijevepa Italijana in ne pobesnelega Ma-djara. . Ko pero prišel nazaj v Slovenijo, so ara tudi še videli od daleč in se ga n*so -še b»H tako ?elo. Toda Mr. iZa^r v Jolietu mi je tafcrat pokazal zemljevid Evrope, kier je bilo pri vsakem narodm zaznamovane. kpdai ca bo ta pošast nanad^a. Za Slovenijo je tam bilo napisano leto 1941. In prav tako se je zgodilo. H * Toda prišTa Je jecen 1940. ko Pe je pa naenkrat pojavil tt'di v Jugoslaviji. Hitler je prišel pred Jugoslavijo in zahteval, da se mu noda. da io požre brez. br«ia. Prišel je hinavsko. Ta i 1 intvern je skril svoje strašne kremo1 i"e in šo boli strahu co-Zakril si pa je z ma^ko hi-navščine in oriiateljctva 5n trdil. da je prišel, da varuie Jugoslavijo pred sovražniki. PoTleta so se vršila pogajanja in se zaklrnčrbt « pr?^«te1jstva podnisano na Dunaju 25. murvi 1941. Takrat jp bilo na iunasVim narodom Ju-»o^laviie dovolj hinavečrne. Rtrsrali so nru masko z gobca in se imn umrli. R tem se je pa zrcalo tisto sramno, o čemer je poVojni 6Pe pripovedoval, da se !bo T^odilo. In tn se začenja žalostna povest sl«vpi-sal očevidec. Tri je bil sam priča vseira. kar se je takrat doma godilo in česar ameriški Slovenci ne vedo prar n55. * "Kako je prišlo do te strašne nesreče t- Kako se je raosula država Jugoslavija! Kaj se je godilo prve mesece, ko smo bili doma -zaledeni in fcas-ožnjeni!'' so me-rojaki po Ameriki periodi izjpraževali, kjerkoli sem že bil. V vse naselbine ne morem, dasi bi tako rad. V katerih naselbinah sem pa bil, tudi niso mogli vsi priti na predavanje. In vendar je nujno potrebno. da vsak Slovenec ve, kako se je vse godilo in ugodilo tiste strašne dni. Zato sem se vsedel in napisal to le knjitro, da bodo vsi to vedeli in lahko čitali. Od po-glUvja do poglavja opisuje ta knjiga, kako se je plazila ta zver. ta lintvern, vedno bližje in bližje na naš narod in kaho slfednjič napadla in kaj se je Iz&la je knjiga pod naslovom "Ko smo fill v morje bridkosti", katero je spisal Rev. K fiSakrajšek. V naslednjem pisatelj pove nekoliko o vsebini knjige. • Pod Krimom živi ogromna pošast, "lintvern", knkor pripoveduje pravljica. Strašna je ta zver. Rep rma pod goro Sv. Ane, zadnje parklje ima pod Ponikvami pod Preserjem, sprednje kremplje ima pod Borovnico, gobec pa pod Javorni-koon nad Cerknico. Ta lintvern povzroča vse povodnji po teh! krajih. "In enkrat se bo zrrndilo, da bo ta Kntvern planil iz svoje] podzemske votline na plan. In takrat bo gorje celi Sloveniji t*' Tako je skončeval naa pokojni oce za pečjo svoje opisovan j p j tesra lintverna, da smo otroci od štrailvu kar trepftali in s:le-| dali loroti oknom, če ta pošast žfe ni pred hišo. To je ?amo pravljica, sta-[ rejši tolažili na-- .Tn^jee. "Je, je to pravljica, pa tudi ni!" je rafl do«tavlial =tari Če-! pet o v oče. "Resnica Je. resnica. Morda bo^te že vi, otrobi doživeli to gorje. Takrat bo strašno po celi deželi. Jaj5 bom preje umrl. pa ^em vesel, da bom. da nebom videl grozot. k5 ' r-e bodo takrat srolile po svetn. Lintvern bo požrl kar tisoče ljudi na dan. Narod bo strahu kar tulil, a se ga bo slišalo po celem svetu!" Kdo bi si bil takrat mislil.j da bomo res to-doživeli. Ni ?r;-j šel lintvern izpod Krima, ^ato! je pa prihru'n nad tfroffi slovenski narod drum vtra^Pn pošast s tremi glavami: z nem-»l-o. rtalijfnvsko in mr.di?r-ko. 5?tro5na okupacija. In res naj "Ko smo šli v morje bridkosti" —i«- i K. . » KK«ih» jrvANnr -----Zjutraj...................... 28 Slovanska ...................... pktbr jereb . Pelin rog«: vasi LIJ UIHK: Podoknloa........M »>RKO PRELOVEC: Le enkrat le ................JžO Slava dela ..................jf HR. VOLAB1Č: Roimarin; JOB. PAVCfč: Potrkan ple« ......Jf TZ STARE ZALOGE pa ima- tno še naslednje pesmi, kateriu: -m o znižali cene : toeriSka slavenska Ura, KST NARODNIH PG8M1 sa toO-iani ibor .................... i- rane Veuturinl—§est mešanih in moških zborov ......m ferda Jnvmnre -Ii, MLADIH UST. BMfiki zbori ................. JI peter Jereb—osem zborov (m- Ud m nt^Eoi) ••»• .»»o• •«f• • Moški zbori. OSKAk DEV: Barčles; OJ, moj flocel yO *ov j Kam ml, fantje, drov t voa poj-, demo - • • * • JM JSKAB DEV : ^reCno, Uubea moja; Ko ptMi-da na to je br ; &4I *• Hoj očka ma konjička dva; Dobi v sem pi-o semce; Slovo i Je vplbnila loC H ^IL ADAMIČ; Modra dovojka (belrkranjskn. .JO Vso noč prt potorl ........... JarJeva ......................JS Hodi Mleka domo; Kaj dragega hočem; ftdrarica ........J« VASILIJ MIRK in A..GBOBMING: Vetrlt: Po slradlnl ..........J« KNJIGARNA SLOVENICPUBLISHINGCCX 216 West 18th Street, f - ' -T-t 1, "'.'t Tj "Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno crfbletnica (reci prva te vrste v zgodovini kanadskih Slovencev.) To 1x> obletnica tru*la in.j raznili žrtev. Tudi bo itibilei raznih slavon^ti in priznanj, da ne mislimo na razne »potiklja-| je, ovire in zapreke, Katere vse ! je preživelo to drnstvo. To vse je lahko dopovedati samo človeku, kateri se ndejstvmje pri sKčnean draStvn, posebno pa «e 1 pri drnštvn, katero je živelo in j pfodiralo skozi take prilike, kot jih je preživljalo in tudi (lo da- j nes srečno prebrodilo, to laliko1 režem, je Slov. Pevsko itt Dram. Društvo "Trifflav" v-Kirklafnd Lake, Canada. }sa dan, ki bo določen enkrat v za>5etkn jeaeni, da dostojno praznujemo to našo !p&iftoiiblji-vo obletnico, se moraiuo že zdaj pripraviti, seveda, ako nam v tem Času ne prekriža raSune splošna mobilizacija ali kaj sli-cneisa. To nai bo tudi migljaj vsem nekdanjim članom našega društva, ki bo se odstranili, oziroma preselili iz našesra mesta. IPa tudi nam sorodna društva ipo drusrili mestih, naj o tem j mzmialj&io, kot so Sudbury, r Toronto, Timmins itd. 1 Tsa nadaljna sporočila bodo sledila v "G. N." Sicer se to malo Firašno vidi, pa vseeno j to ?liji kot vabilo vsem. J Ker je pa tudi to novost ,za tekoče loto, da je odsek št. 1 V. P. Z. Bled izvolila nov odbor aa letos; podajam tn imena članov, kateri so prevzeli glaTne dolžnosti za letos pri društvu, kot sledi: Predsednik: Anton Novak; namestnik Jože Ho; tajnik Ja-l nez Kužnik, namestnik Franc Rafrč; blagajnik Jože Makže. namestnik Anton Preveč.—Ker : je pa zelo važno za olaner kateri se nahajajo izven mesta, podajam poln naslov tajnika. J. Kts&nik. 89 Wood St., Kirkland Lake, Ontario. ■j Pozdrav » ITatiia OtomSar. kar je zneslo vsoto $11./d. K temu je še pevsko društvo Triglav darovalo iz svoje blagajne $5., vse to se je porabilo za nabavo raznovrstnih darov. V imenu mladine, vsem Se enkrat, prisrčna hvala. Na tem mestu moram omeniti Silvestrov večer, katerega je priredilo gori imenovano društvo. Da je ta večer bil v resnici družaben večer, k temu je zopet v-polnem priznanju pri-! pomogla naša mladina, tako da so vsi udeleženci tega večera pričakali Novega leta v najlepšem razpoloženju in odhajali na svoje domove z najboljšim utisom. Dne 3. decemibra je imelo pevsko društvo sejo. ker je pa zaradi raznih zadržkov • veliko članstva manjkalo, se je volitev novega odbora ra 1. 1943 preložilo na prihodnjo sejo. ki bo vršila dne 21. februarja, popolne ob 2. nr>. Tem potom -so vafoljeni vsi -delovni in podporni Slani in članice, kateri -eo orejeli članske izkaznice za to ^to. da isti prisostvujejo. To nai tndi omenim, da je sklenjeno za prireditev mašVara-dnega ple«a na zadnjo predpti-stno nedeljo t. j. 7- marca. V katerem prosto m se bo to vršilo* to bo vse pravočasno dc-no naananje. - I V haertu je tudi, da se pri-, redi koncert koncem februar-j ja, pri katerem bo sodeloval starejši in mladinski dbor. Z vajami obeh afoorov se bo začelo v skorajšnjem času. Pred-j vsem se naproša sta riše otrok,' da jih pošiljajo točno na vaje; kot doslej, da bo s tem olajšano delo pri društvu. Pa ie nekaj je, o čem je rafcpravljado ha zadnji seji. Namreč, leto« se piše letnica 1943. Za naše pevsko društvo je to -Brio vacua številka. In to radi tega. ker je bilo io dru-; etvo ustanovljeno ekoro da z wto številko, muho da je to bilo leta 1933. To m Teče pred 10.-tfani leti. Teraj letos obhaja naše društvo desetletni jtibilej. Tepe ni eikeja vsakdanjega in |0 todi ne mm kar tako meni 1 nič tetoi nic iti mimo nt». To bo Dne 20. decembra, kot je že* .ibilo poročano v O. N., je pri-1 j redil je Mladinski pevski srfbor 'pevskega društva Triglav kon-rvič na odru Ln tudi radi raznih drugih ovir so imeli razmeroma malo vaj. Vse priznanje gre tuikaj starisem. da so o- i troke redno pošiljali na vaje tn jih doma vspotJbujali • k vstrajnosti do učenja. Vse je izpadlo prav povolj-no, a najbolj je bilo zanimivo, ko je na konem projrrama pri-toraeal častitljivi Miklavž o-tovorjen z raznimi dobrotami. Veselje je bilo gledati mla-dež. kako radostno in z nen-, cm an i m hrepenenjem bo-čakali kdaj bo Miklavž dobrotljivc pniklioal niihovo ime. Zares jc mladina ta večer imela svoje vrsten užitek. Na tem mestu smo dolžni za-hvalo članstvu odseka St. 1 V P. (Z. Bled, ki je na svoji zad-ti ji seji dobrovoljno prispevalo. S I THE NEW ENCYCLOPEDIA of I s? ^ MACHINE SHOP PRACTICE ^ rrj Splaal saaol profesor aa State— S CQ ZI Iostitnte af Tedmolocy * u^MCial ^ O Georffe W. Barnwell C^i Podlago za meha- f *r - jfiMfjri niOoo uuje at O iflR' f^mH morete dobiti ■ to Z MMM toJJ1«0- Ta ^^ ^ > knjiga poplyujejn 2 ^ CT tZo* r ^ ™ natanito'kar m P mm* inail^aal- jjy ^ t ^^^^t^^^ ^^BffJtMf A Pojasnnje vpora- ^ 1000 ^ , ^ mmmmm in rtzb 579 Btr* Z Ne glede aa ta, ail *te Me peietalk. Vam be ta knjiga ^ ^ tela kerlrtna in amogo vredni NAROČITU JO PANES! C s l o ve nic publishing company lit WE8f um WTEMET _NWW YOKK OH SIdumicL v JianodjL NOVOLETNO POROČILO IZ KIRKLAND LAKE A V Washington!* se vršijo pogajanja za posojilo^ ki bo omogočilo dograditev zadnjega kosa 8200 milj dolge južno-ameriške sokeije Pan-ameriškega cestnega sistema, ki bo, ko bo dokončan, segal od Rio de Janeiro, skozi Uruglauv, Argentino, Chile, Bolivijo, Peru. I Ecuador in 'Kolombijo do Ka-j ribejskega morja pri LaGkiai-ra v Venezueli. Export-Import banka v Wa-i shingtomi bo najbrž posodila: ekvadorski vladi en milijon do^' larjev esa zgradbo 210 milj o-menjene ceste med majhnim' mestom San Juan in peruvij-j sko mejo, 450 milj proti jugu J Razgovori o posojilu so se vr-| šili, ko je'bil ekvadorski pred-! sodnik CaTfc>& del Arroyo del Rio na obisku v Zdr. državah. Arroyo del Rio. ki je seda i zopet doma v Quito, je w&sli-insr+onskim vladnim uradnikom! obljubil vso koopeneijo v zvezi z grajenjem ceste, kakor tudi da bo poslal natančno poročilo o frradMnem stanju, potrebi materijala, itd. Ve&eaki smatrajo. da bo mogoče z milijon a1* mi'ijon in pol dolarji posojila dovršiti graidnjo oesfce skozi Ecuador v teku dveh let. Pomanjkanje priprav gorski teren nalarcra večje stroške pri hitreiši gradnji. Ena fkuoina v Wasfoingtonu je zato. da se podvzame korake za hitrejšo grarlnjo. ker bi na| t? nnčin odpadlo tovorno pre-j yazanje materjaTa in bi se mo-' gV -nroimetna. sredstva, wiaj zamosljena s tem porabiti drugod, kjer je potreba nujnega. Olivni zagovornik te ideie je Edwin W. James, načelnik krajevnemu med-amer;škep:a urada administracije za gradnjo javnih cest. James je prepričan, da bi se dalo s sedeim in pol milijona dolarjev zgraditi stransko cesto, ki bi bila zgrajena v teku dveh mesecev in odprta za promet v nadatjnih 90 dneh. Taka stranska festa sfrozi Ecuador je mogoča, toda se pa vseeno smatra, da bi se tudi potem ne mogli pomikati trnki iz Rio De Janeira v Zdr. države. Med DaJbeibo. Koloiribijo in Panamskim kanalom • leži 300 milj močvirja, dfžtmgle in nekaj zelo sovražnih Indijancev. To prodelje je prehodil od enega konca do drogega do adaj en sam bel o\>vek in to je bil 111 funtov težak uči teli iz Io-we, po imenu Richard Tewkesbury, ki je pred dvema letoma P an-ameriška cesta riskimi'državami. Njegovi argumenti so v glavnem ti, da bi se dalo potom njegovega načrta vapoataviti prometne zveze, ki bi ne bile skoro nič ogrožane po podmornicah v vojnem oaisu, ker bi se tovorne in druge ladje ognile Tihemu oceanu kadarkoli bi le bilo to mogoče. Propeljevamje bi ne bilo Čisto nič zakasnjeno, ker upoštevati je trelba dejstvo, da je tudi vožnja po morjih danes dvakrat in celo trikrat počasnejša, nego v normalnih čaeih in to radi ve-dne nevarnosti od strani napadov po podmornicah. Pan-ameriSa cesta, ki bo vezala vse ameriške dežele po kopnem, bo izpelijan.a toda ne ve se še za gotovo, če bo uporabna vseskozi tekom te vojne. Mnenje prevladuje, da ako bo postala opasnost podmornic v Južno-vzhodnem Pacifiku tolika. kakor je sedaj na južnem predelu Atlantika., se bo moralo nekaj ukreniti «rlede varnega prevažanja materijala. napravil to pot izato, da dokaže, da je mogoče zgraditi prehodno pot skozi to pokrajino. Njemu pa najbrž ne bo sledil do konca vojne nihče več. Severno od Panamskega kanala bo cesta odprta za promet i v juniju letos, ako pojde vse po najčrtih ameriških vojašlcib inženirjev. Pijonirska cesta bo držala 1500 milj daleč do me-hiško-guartemalske meje. na tej točki je mogoče zamašiti 600-miljsko vrzel nedograjene ceste z uporabo mebiškili železnic. Tristo milj južno od Mexico City je prvovrstna cesta, X>o kateri f»e lahko doVaža materija! in drugo naravnost v Zdr. države. In odkar je bila o-tvorjena za promet Alcan .— Aljaško-kanad^ka — cesta, je moigoče voziti materij al i n drugo tucfe do Fairbanksa v. AJaski. Jamesov načrt predvideva uporabo ladij, kakor transporta po kopnem. V posebnem članku je on pojasnil važnost take prometne zveffle med ame- -GLAS NARODA" — Nov Vsrk WEDNESDAY,. JANUARY 13,1943 TBUNOVUKN L UM Islandski ribič BOMAN — Spisal FIEEEE LOTI 17 IVAN OANKAiB: Gospod stotnik Včasih sta prišla v globeli, kjer so rastla resnična drevo-s>a, ki »o se pc i ta vila tu proti morskemu vetru. Od tu ni bilo i. i kam or več videti; po tleh je ležalo kupoma preperelo listje, vi-jžuo in mrzlo; pot je vodila nizko med zelenim bodičjem, y t» mi gostih vej, potem pa ee je zožila med zidovi samotnih, temnih koč, ki so spale globoko tu v jarkih, že na pol razpadle od starosti. In vsak hip se je vsjpel ,pred njima kvišku vi-f-nk krucifiiks med golim vejevjem, z ogromnim lesenim Kri-i~tom, ki je zvijal obraz v brezmejnih svojiih bolečinah. On pa jej je pripovedoval o Island o, o bledih poletjih brez noči j, o solncu, ki nikdar ne zaide. Marjetica ga ni prav ume-la, in začel jej je razlagati. — Veš, solnfee pomika kroginkrog, je relkel, krogin-. ^ rckj, ter iztegnil roko proti daljnemu krogu modrih voda. Ve* čas stoji nizko, ker nima nikake moči, da bi se dvignilo; 0 polnoči pomoči nekoliko svoj rob v morje, a hitro se zopet \ -.pne kvisssku ter nadaljuje svojo okroglo pot. Včasih se pri- k_i2e tudi luna na nasprotnem koncu neba; takrat svetita «1 a, vsako na svoji strani, in skoro nič ge ne loči jedno od dru--ju, kajti čudovito sta podobni v onih krajih. — t Videti eolnce o polnoči! . . . Kako daleč mora biti vendar Island! In fjordif Marjetica je čitala to besedo nekoliko-krat v cerkvici med imen« ponesrečencev; in napravila je nanjo vtis, kakor da mora biti to nekaj silno žalostnega. — Fjordi, jej je odgovoril Jan, — to so veliki zalivi, ka--■:or na primer tu v Painupolu; samo da so obdani kroginkrog ^ «<>!■■ imi gorami, tako visokimi, da ni moči nikdar videti, do od : o?ajo, zakaj njihovi vrhovi so odeti z večno meglo. Tu-n:! d. žela, rečem ti, Marjetica. Kamenje, kamenje, samo ka-- in prebivalci tega otoka ne poznajo tega, kar imena-! . o drevesa. Sredi avgusta, ko jenja naš lov, je skrajni čas, «:.. \rnemo domov, iker tedaj začnejo noči, ki rastejo zelo 1 o; rsolnce se pcigrezne pod zemljo, in nič več nima vstalo, in noč je tam gori, noč eelo zimo. Dokaj časa je že, da so zado-bile moje sanje in pač sanje vsakega človeka čisto novo, prav posebno lice. Nič več niso puste blodnje, bežne megle, ki se brez smisla in vzroka prelivajo druga v drugo ter se nazadnje raz-puhte v nič. Niso več tiste sanje, ki jih človek zjutraj strmeč pol smehljaje, napol jezen zali gleda z zaspanimi očmi ter na-mahne z roko: "Vrag vas vzemi, odkoder vas je dal P — in ki nato smešnogrozno odkobalijo v brezdno, kakor se ob rani zarji škratje poskrijeio v gozd. Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanjaš ti, so senca prave resnice; pač so oblike strahotno povečane, nadvse čudno pokvečene in skrivenčene, toda resnica le ostane, spoznaš jo ko j m srce ti je žalostno. rnoci, Li potem, tako je nadaljeval, stoji tam ob obali tudi maj-h o kopališče, take kakor pri nas, za tiste Paimpolce, ki ■ li za časa lova ali ki so ?e ponesrečili na morju; zemflja oslovljena prav tako kakor v Pois-Evenu, in umrli i-: na grobeh križe, in njihova imena so zapisana na lesu. O / < v-zdiou-a iz Pioubazlaneca počivata tam, ravno tako tu-di V; i jem Moan, Silvestrov -stari oče. i j u zdelo se jej je, da vidi to malo pokopališče ob vznoagu iK-ga predgorja, v bWi rožnati luči tistih dnij, ki nima-J" konca. In mislila je na mrtve ki epe tam pod ledom in temnim plaščem nočij, dolgih, kakor zime. — In ves čas, ves čas lovite? je vprašala, in nikdar ne počivate? « — Nikdar! je odgovoril tako prepričevalno, da jej je bilo skoro eLabo; na krovu, na jnorju, tam mi ni čas nikdar predolg, meni ne! Povesila je glavo in čutila se je bolj žalostno, bolj podleglo morju. PETI DEL . . . Noč je prišla za tem pomladnima dnem, ki sva ga preživela, in vzbudila je v njunih dušah čut zime. Vrnila sta se v kočo, da povečerjata za toplim plapolajočim ognjem svojega ognjišča. Njuna zadnja skupna večerja!. . . Toda imela sta pred seboj še jedno celo noč ljubezni, in to pričakovanje jima ni pustilo, da bi bila že žalostna. Po večerji sta vžila še trenutek prijetne pomladi, ko sta Ha po poti proti Pos-Everm: zrak je bil miren, skoro topel, ostanek polmraka je še počival nad poljano. Sla sta se poslovit od Janovih starisev ter se vrnila zgodaj 'omov, k počitku. Hotela 6ta naslednje jutro oba S prvim SVi-iom vstati. IL • Naslednje jutro je bil paimpolski pristan ves natlačen, f.indij. Prejšnji veieer so bili začeli cdhajati Islandci, in vselej. ;crdar je nastopila plima, so se odpravljali novi oddelki na :>ot. To jutro je imelo odpluti devet ladij, med njimi tudi "Lepo! tna." Vee žene in matere teh mornarjev so se zbrale tu za odhod svojih mož in sinov. — Marjetica se je čudila, da je bka tudi ona med n^imi. Ali bila je žena Islandčeva, in privedla jo je sem ista žalostna usoda kakor druge. V zadnjih dneh so se dogodki tako naglo vrstili, da ee je komaj zavedala resnice; hiteli so naglo navzdol po klancu, in prišel je nena-doma ta trenutek, trd in neizprosen; morala ga je prestati,— kakor druge, ki so l>ile že navajene na to . Hladno jesensko jutro je bilo, megle so se vlačile po dolini in se plazile ob strmih rebrih gora, na vrhovih se je v žarkih zgodnje zarje belil prvi sneg, ki je bil zapadel ponoči. Nebo je bilo jasno; še se je spominjalo na polnočni sneg in na mrzle jutranje zvezde, ali že je čakalo solnca. Gledal sem skozi okno; to okno še nikoli ni bilo umito, zato sem gledal kakor skozi pajčolan, razločil pa sem natanko vse, kar se je godilo pred menoj; tudi glasovi so bili v čistem jutranjem zraku tako jasni, da sem slišal in razumel vsako besedo. Dvorišče je bilo za ped navisoko posuto s črnikastim prahom, ki se je bil čez noč spremenil v mastno blato; s prav takim prahom so bile pokrite tudi nizke strehe barak in uvelo listje o-reha, ki je stal samoten sredi dvorišča; pod tem orehom je držal vojak na uzdi osedlanega konja, ki je pohrskaval in vztre-petaval od hlada in nemira. V dolgi, ravni vrsti je stala kompanija, napravljena, da ae še tisto uro napoti na bojišče. Stali so tam kakor od kamna, nobeno oko ni trenilo; sloka telesa so bila narahlo upognjena pod bremenom težkih nahrbtnikov. Nikoli poprej nisem vide! na enem samem tesnem kraju toliko mlade lepote. Vsi obrazi so bili še zelo mladostni, skoraj otroški in vsi so bili sveži, kakor v rosi in zarji umiti; tudi v očeh je bila svetla rosa, gleda1 e so kakor iz daljnih krajev, iz lepih časih plaho ozrl, kakor se morda ozre človek, ki bi rad pobegnil, pa občuti, da je priklenjen brez usmiljenja. Se enkrat je gospod stotnik začel od kraja svoje ogledovanje. Postal je pred prvo številko v vrsti, pred visokim, vitkim fantom, ki je strmel nanj s Črnimi, zamolklimi očmi. Stotnik je stopil tik predenj. "Kako ti je imex" Fant je povedal svoje ime in tedaj mi je presunilo dušo: saj te poznam, ti lepi, mladi fant! Ti zamišljeni, s polnim srcem v veliko prihodnost strmeči! Mož med tovariši, poslušen otrok med modrimi starci! Živa veja na drevesu; če bi jo odžagali, bi bilo ranjeno drevo samo! Stotni ke vprašal nadalje:: "Ali imaš očeta doma?" "Nimam ga več!" ''Pa koliko bratov in sestra?" "Nimam jih!" "Ali ti vsaj mati Še živi?' "Mater še imam P In luč se je vžgala v zamolklih očeh. Tedaj je stotnik vzdignil palico, dotaknil se z okovanim koncem fantovih prsi ter pomignil praporščaku, ki je stal za njim. Ta je potegnil izza rokava zapisnik ter je s tresočio roko zapisal fantovo ime. In fant je pre* bledel. Stotnik je še! mimo drugega in se ni ozrl nanj; stopil je do tretjega in si ga je ogledal natanko. Ta je bil pač vesel, zgovoren in glasen mladič, slovit pevec in ljubljenec deklet Imel je zdrav, okrogel obraz, ob drobnih ušesih se je vilo par svetlo-pšeničrih kodrov, sinje oči so naglas prepevale, temnordeče ustnice so se krešile v prijetnem smehljaju. "Ali imaš nevesto doma?" je vprašal stotnik. "Imam jo, gospod stotnik P Se glasneje so prepevale sinje oči, v svetlo daljavo je segla pesem. Stotnik je vzdignil palico, praporščak je pisak In pesem je u-gasnila v sinjih očeh. Tako je stopal gospod stotnik počast dalje ob dolgi vrsti; pregledoval je, izpraševal in izbiral. Časih je izpustil po dva in tri, nekaterega niti pogledal ni, časih pa jih je zazna me no val kar po pet in šest zapovrstjo. In zdelo se mi je, da nalašč in preudarno izbira najmočnejše in najlepše. Prišel je do kraja, poslednji-krat je vzdignil palico, nato se je okrenil. Takrat sem videl njegov obraz in srce mi je utihnilo. Ta obraz je bil brez kože in mesa, namesto oči je bilo izkopanih v lobanjo dvoje globokih jam dolgi, ostri zobje so se režal Slovenske Knjige LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finzgar) POUČNI SPISI ; 9 V ANGLEŠKO SLOVENSKO BE KILO (F. J. Kernt — Zrnun sanj; vse pa so bile nepremično uprte v gospoda stotnika, ki je s počasnim, malobrižnim korakom stopal pred nemo vrsto gori in doli. Stotnik je bil sila visokega života, za g-1 a v1 o je bil višji od kompanije; ograjen je bil v ohlapen črn plašč, izpod tega je gledalo dvoje zelo dolgih in tenkih nog; v roki, ki je bila še v rokavici koščena in krempljasta, je držal palico, na katero se je gredoč opiral. V obraz mu nisem videl, ker je bil ves čas obrnjen proti vrsti. Korak za njim je Cena tt- Bodo« državljani raj naročijo Itnjiilco _ "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi bo vsa pojasnila ln zakoni sa naseljence. Cena 35 centov DOMAČI ŽIVTNOZDRAVNIK Spisal Franjo Dular. — 278 strani. Trda vex. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ls zdravljenje; slike. Cena'SLS« GOVEDOREJA Spisal R. Legvart. 145 strani s slikami. Cena $L— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 strani. OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrati at stavbno, umetno In strojno ključavničarstvo ter ielezolivarstvo. Cena IL— ZDRAVILNA ŽEUSČA 62 strani Cena 25 ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATIČlC MLEKARSTVO »pisal Anton Pevc. 8 slikami. 168 strani. — Knjiga sa mlekarje in farmerje v sploftnem. Cena M centov LISTKI Spisal Kaavar Nefta (144 strani.) - • Cena 70c MALENKOSTI Spisal Ivaa Albreht. (120 strani.) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Tenjovac (Ivan Albreht) Bele noil mall junak. (Dostojevski^ Filozofska zgodba (Alojz Jlraaek) Na različnih potih (Franc Frtsch) * Verne Me v vieab (Prosper Mirile) Po 75c zvezek Bdfecor (Artur Beraede) P« strani klobuk (Damir Fdgel) Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanatvu do danafinjega dne. Knjiga je verno arcalo na Sega ilvljenja in trpljenja. in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih ve£ kot mu more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko dela U POGLAVIJ — 4IS STRANI V PLATNU VEZANO Cera $2b Feitolra platen* Po $1 zvezek Verldiera (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Major jeva) Pingvinu otok (Anatale Franca) Po $1.50 zvezek Zlofln in kazen (F. M. Dostojcvsklj) KNJIGARNA Slovenlc Publishing Company 216 West i8th Street New York City nad golo, silno čeljustjo. Stotniku je bilo ime Smrt. "Naprej... marš!" Kompanija se je sunkoma zao-krenila ter se napotila s čvrstimi koraki v meglo nizdoL Pred njo je jezdil gospod stotnik; vi-tsoko znad meg!e se je dvigal ■ njegov črni plašč. — ČE VAM OMRZNEJO UŠESA... Uvodnik nekega kanadskega lista je prinesel zanimivo pri- , , , poročilo in nasvete za vse one, stopal mlad praporščak, ki_se je ki ^so morda vajeui kaIiadSke -_____ zime, posebno na severu, ter ne Aikoli se ni bila navzoča pri teh prizorih, pri teh sloveli. Vse to je bilo zanjo novo in neznano. Med temi ženskami p 11' bilo, fci bi jej bila jednaka, -čutilfc. se je različno od njifi, -amljeno; njena preteki (^preteklost "gospodične", ki je -c vkljub vsemu živela v njej, jo je ločila od drugih. Vreme je ostalo lepo za ta dan ločitve. Samo od zahoda >cm ?o ee podili težki valovi, ki po naznanjali bližnji vihar, in V daljavi se je penilo morj? ter čakalo, da sprejme vse te ljudi. . . . Krog Marjetice jih je bilo nekaj, ki so bile lepe, ka-ior ena; imele so v*e polno oči solz, m smiliti so se morale -akfnra, kdor jih je videi. Bilo pa. jih je tudi mnogo, ki so se m o.i a le; bile so brezčutne ali pa niso v tem trenutku nikogar ui p. Stare matere, ki jim je bila že smrt za petami, so pla-ale, ko so jemale slovo od svojih sinov. Mladi, ki so se lju-*nli, >o se poljubljali na ustne, in niso se mogli ločiti. Mnogo mornarjev ee je »pilo: peli so ter si tako delali pogum. Drugi ,a na krov temnih obrazov, 'kakor da odhajajo na i nori sče. Tudi hrupni prizori so se vršili: nesrečnike, ki so podpi--ali pogodbo v pijanosti, v krčmi, ne vede. kaj delajo, so tirali edaj miloma na ladje. Lastne žene in žandarji eo jih suvali na •rov. Druge pa, ki to se jih hali, ker so bili silno močni, so' •eprej upijanili; prinašali eo jih na nosilih ter jih polagali na' ladji na tla, kakor mrtvece _ (Nadaljevanje prihodnjič.) I ■ ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker idi, da se čim bog razširi D PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" Je Mr. Jerry W. Koprivšek uredil s laloinikotn, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni, to je Sedaj 35c Dva komada za 70 centov. Karo«te lahko tndi pri: Slovenic Publishing Co. SI« West 18th StH New Yi vedo kaj je trefea storiti v slučaju, da jim omrznejo ušesa, ali nos, itd. _ Poudarjajoč, da sita meseca januar in februar najmrzlejsa hieseca v Kanadi, uvodni^: trdi, je bas ta doba zimskega časa ona perijoa, ko ljudje dobivajo omrtzle nosove, lica, ušesa in prste na rokah m nogah. Navada je, da se premrzle ozir. omrzle delte telesa, obdrgne s snegom, toda uvodnik to odsvetuje, to pa na podlagi dognanja, da si marsikdo pri zada nepotrebne kožne poskodlbe z nepravilnim drgrijenjem o-mrzle kože, ki je v takem stanju zelo občutljiva in lahko ranljiva. NajtboljSi natein je raba mrzle vode. Omrzle prste na rokah ali nogah je treba vtikati v mrzlo vodo, da se odtajajo in ra-"vnotako je treba obkladati z mrzlimi obHadki omrznjena u-šesa, nos ali lica. - - | Ko se kožo nekoliko ogreje na ta način, se more rabiti mlačno vodo in kože se mora otre-ti z mehko cunjo, nato pa namazati z vazelinom ali oljem. 'Na ta način ostane omrzla koža nepoškodovana — drgnenje s snegom pa mnokrat povzroči krvavitev kože in to je nevarno. Mrzli in potem mlačni ob-kladki pospešijo reden obtok krvi hitreje, kot drgnenje s snegom. Da je stvar bolj razrsmljiva, "uvodnik pojasni, da je smatrati omrznjenje kože za iste vr-Fte poškodbo, kakor otpečenje z ognjem — in nikomur ne pride na misel, da bi drgnil ob-žgano kožo! Vsakdo ve, da je treba opeieeno kožo nalahko mazati z oljem ali čim sliemm, ter skrbeti, da se "kože ne drži. Na isti način je trelba zdraviti kožo, ki jo je osmodil hud mraz. Kdor ni vajen hudega mraza, naj se temu ne izpostavlja ako ni primerno oblečen. Rokavice brez prstov so v hudem mrazu praktičnejše in toplejše in isto-tako je treba gledat!^ da. fci človek primerno Molitveniki V krasni vezavi importirane iz starega kraja. Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (IL 355) X 3% lnčev — 224 strani v belem celollda Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 x 3% intev — 224 strani Cena 75 RAJSKI GLASOVI — (it. 4*8) 2 Vi * 4 1 nCev — 265 strani vstavil Sv. Krttev Pa« . Cena fLU RAJSKI GLASOVI—Št. 415) 2*4 x 4 inčev — 255 strani vsterii Sv. Krilcv Pa« • Cena !LW [NEBESA NAfi DOM — (H. 415) 2% x 4% inCev — 394 lnCev Cena 75e NEBESA NAfi DOM—(it. 415) 2* z 4 Vi inčev—384 strani Cena 75c (Ker se nam Je posrečilo dobiti te mol i t ven Ike po selo nizki ceni, Jih tndi moremo prodajati po *ori o-znaCeni ceni. Zaloga pa ni posebno velika, zato Jlb naroČite Čimprej, da Vam bomo mogli I njimi streCl. po- Slovenic Publishing Company 2U WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. posebno pa je treba v mrzlih krajih skrbeti, da so noge tople, kar pomeni, da mora biti zavaruje obraz, noga dobro obuta. Ne zametujte ničesar, ker to pomeni tratenje denarja — potraten denar pomeni v sedanjem času izgdbo Življenj. Angleški molitveniki: (SA MLADINO) KE¥ OF HEAVEN fino vezano ...*...........M j v nanje verno..........fftfl