V času cepljenja lisic proti steklini za pse ni dovoljeno prosto gibanje WJU.NIC Tel.: 01/831 63 12 Gsm.: 031/658 765 Nika Nika Tratnik s.p., Ljubljanska 19/a, Kamnik Za lep izgled in dobro počutje v našem salonu nudimo: • nego obraza in telesa ter ličenje • masaže (aromaterapija, klasična, refleksna masaža stopal) • pedikuro in manikuro • limfno drenažo • depilacijo • savno in solarij www.radiorogla-novice.com. sobota po dogovoru. KAKO RESITI VISOKO BREZPOSELNOST MLADIH? (stran 5) RANCIJA IMA IZVEDBO D! • Sezonski popusti, • ugodni plačilni pogoji, • možnost kredita kratkoročni-dolgoročni 1j • pomagamo mladim družinam, posebni pogoji za upokojence KPC Ljubija-Mozirje tel. 837-07-20, Železnina Gornji Grad tel. 839-44-20, Železnina Ljubno Železnina Luče tel. 584-12-41, tel. 584-40-24, Železnina Radmirje 838-8043 Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.0.0., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje - Lepilo NIVEDUR S25/1....1.399 SIT - Kvalitetne obrobe in letve različnih dolžin HOMELUX 2 Céstir éswfcf Mama Zinka! Minilo 70 je let, kar zaživel je tvoj pogled, še vedno si za nas edina, le s tabo ena smo družina. Draga babi, še dolgo ob strani mi stoj V, *2 t0 želi ti Urhi tvoj! Vsi tvoji Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ure PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT PVC okna vhodna vrata senčila Lxkbe MAROVT GREGOR s.p Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel./faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 OKENSKI SISTEMI 10 let garancije V železnini Gornji Grad: - talne obloge, itisoni, topli podi V MESECU NOVEMBRU 10% GOTOVINSKI POPUST - peči za ogrevanje na plin, petrolej, trdo gorivo Možnost plačila na vec čekov! Brezplačna dostava na dom! Velika izbira keramičnih ploščic Gorenje keramika komercialna -1, C in D klasa 20x20 že od..........699 SIT dalje. Na zalogi tudi španske in italjanske ploščice. Predel I4a, 3240 Šmarje pri Jelšah Telefon&faks: 03 58 21 308 GARANCUA-KAKOVOST > Izdelava in montaža komplet ostrešja, frčade, čope itd. » Izdelava in montaža kleparskih izdelkov, snegolovov, strelovodov 1 Strokovno pokrivanje vseh vrst strešnih kritin 1 Po naročilu vam opravimo izmere na objektu, izstavimo predračun 1 Nabava materiala, prevozi na objekt z avtodvigalom ter dvigom kritine na streho 1 Strokovno svetujemo in nadziramo izvedbo del, t če sami izvajate dela na svojem objektu Janez Marolt, s.p. Mozirje Naslov: SERVIS GUM MAROLT s.p., Cesta v Loke 10, 3330 Mozirje Telefon: 03/ 839 42 70, fax 03/ 839 42 71, GSM 041/ 690 004 UGODNA CENA 8.089 SIT PLATIŠČE 15 -GOLF - AUDI A3 - ŠKODA OCTAVIA IZ VSEBINE: (g) Aktualno: Ljubljančani ponovno osvajajo Gornji Grad.. Zavod za zaposlovanje Reševanje visoke brezposelnosti mladih...... Okrogla miza: Oblikovanje in trženje skupnih turističnih produktov Golte Slovenija: Smučarske naprave naj bi pognali še pred novim letom KK Nazarje: Druga domača zmaga Črna kronika Tudi kamen kradejo Na naslovnici: Ob dnevu spomina na mrtve Prazniki, ki so za nami, so minili v znamenju prireditev ob dnevu reformacije in komemoracij ob dnevu mrtvih. Medtem ko sta smisel in namen 1. novembra med ljudmi dobro poznana, čeprav se po domače pogosto namesto dan mrtvih še uporablja izraz "vsi sveti", pa sta vsebina in ozadje dneva reformacije za mnoge ostala nepoznana. 31. oktober je posvečen protestantu Martinu Luthru, kije na 31. oktobra leta 1517 v Witten-bergu v Nemčiji s 95 tezami o potrebni prenovi cerkve nastopil proti katoliški cerkvi. V Sloveniji pa je najbolj znan protestant Primož Trubar, kije leta 1550 izdai tudi prvi knjigi v slovenskem jeziku, Abecednik in Katekizem. Njegove knjige in knjige njegovih sodelavcev so nas že v času evropskega razsvetljenstva in reformacije umestili v Evropo in ob bok drugim, mnogo večjim evropskim narodom in državam. Bistveno bolj domače so nam v desetih letih razprave postale teme o nujnosti povezovanja v turizmu. Ena takšnih okroglih miz je potekala prejšnji teden v Mozirju. Iz poteka razprave udeležencev je bilo tudi tokrat razbrati, da so kljub skupni panogi in enotnemu končnemu cilju - privabiti čim več gostov, ki bodo turističnim subjektom prinašali čim večji dohodek -med njimi različni pogledi na primernost posameznih pristopov za doseganje tega cilja. Osnovni razkorak seje pokazal med ponudniki gostinskih storitev in ponudniki "turizma". Prvi so prepričani, da bi morali drugi iskati nove, alternativne oblike turistične ponudbe, saj obstoječa, pretežno izletniško usmerjena turistična dejavnost iz gostovega oziroma obiskovalčevega žepa "ne potegne" dovolj. Res je, da so današnji turisti, vajeni višjega standarda, bistveno bolj zahtevni in sploh segmentu mladih in ljudi srednjih let samo lepote narave ne zadoščajo. Da bi gosti ostali dlje časa, želijo celovito ponudbo od športa in rekreacije do zabave in kulture ter končno kulinarike. Vendar se kaj kmalu pojavi vprašanje, kdo bo nosil breme investiranja v infrastrukturo in druge spremljevalne stroške postavljanja takšnega turističnega centra v dolini? Skratka, še enkrat se je pokazala raznolikost interesov turističnih subjektov. Nasprotujoči si pogledi in prepričanja so še toliko bolj značilni za politično sfero. Slednji se bodo predstavljali in kresali tudi v naslednji številki časopisa, ki občutno debelejša izide že v četrtek, 7. novembra. j/- PREDVOLILNI BOJ KDO PRAVI, DA NIMAŠ ŠANS? SAJ PROTI KANDIDAT SPLOH NI TAKO MOČAN, KOT MU KAŽEJO JAVNOMNENJSKE RAZISKAVE! ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 44,2. november 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Sovinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,^ 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirko-vnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje J ^trimesečje. GORNJEGRAJSKA FIRMA ZA OSKRBO S TOPLOTNO ENERGIJO ENGO NAJ BI KONČNO ZAŽIVELA TUDI LIKVIDNOSTNO Ljubljančani ponovno osvajajo Gornji Grad Gornji Grad je bil dolga stoletja pod pomembnim vplivom ljubljanske gospoščine, z izgradnjo centra za starejše občane je del teh povezav že vzpostavljenih, v kolikor jim bo uspelo pripeljati v firmo Engo tudi ljubljansko energetsko družbo, s katero preko Agencije za učinkovito rabo energije potekajo razgovori o strateškem partnerslvu, bo Gornji Grad na nek način pomembno povezan z slovenskim glavnim mestom. Bruno Zagode, direktor Smreke: "Gre za neprijetno zadevo. Mrzli radiatorji niso samo problem Smreke, ampak celotnega kraja, vključno z domom za ostarele. Kljub pisnim zahtevam skupščina že tri leta ni bila sklicana. Zakon o gospodarskih družbah je jasen in po njegovi vsebini je sklic skupščine enkrat na leto nujen." Toni Rifelj, direktor Enga: "Leta 2003 naj bi začel Engo normalno obratovati. Vedeti je treba, da projekt zaradi pridobivanja sredstev zamuja dve leti. Vteh dneh se individualne hiše priključujejo na podposta-je. Izgradnja celotnega sistema v letošnjem letu je v veliki meri odvisna od vremenskih pogojev in če posluješ samo s40 odstotnim odvzemom se je pač potrebno znajti." nazorsko podjetje Glin Žagarstvo, med tem časom je zaprlo tovarno tudi novogoriško Meblo,tako daje kakovostne surovine na trgu dovolj. Tako je vsaj prepričan direktor Enga, ki pričakuje, da se bodo s priključitvijo Centra za starejše občane omilile tudi likvidnostne težave podjetja. "Leta 2003 naj bi začel Engo normalno obratovati. Vedeti je treba, da projekt zaradi pridobivanja sredstev zamuja dve leti. Ta hip je razen Spodnjega trga in Proda pokrit celoten Gornji grad, to pomeni, da je glavni del narejen. V teh dneh se individualne hiše priključujejo na podpostaje. Izgradnja celotnega sistema v letošnjem letuje v veliki meri odvisna od vremenskih pogojev, in če posluješ samo s 40 odstotnim odvzemom, se je pač potrebno znajti," ocenjuje položaj v Engu Toni Rifelj. V kolikor bi uspeli delati po prvotnem projektu, bi praktično že dve leti obratovali vsak z 70 odstotno zmogljivostjo. Zaradi tega je velikega pomena Center za starejše občane, ki je največji porabnik toplotne energije. Za likvidnost gornjegrajske energetske firme je seveda pomembno dejstvo, da bo energija plačana v suhem denarju in brez rokovnih dogovor med Smreko in občino, da se zemlja proda. Zaradi prisilne poravnave je bil ta postopek ustavljen, kar pomeni, da je zemlja še vedno v lasti Smreke. Z novo pogodbo poskušamo prodati zemljo in na drugi strani tudi delež. V vsakem primeru vztrajamo na stališču, daje potrebno za uporabo te zemlje nekaj plačati. Dejstvo je, da nekaj dolguje tudi Smreka, zato se pogovarjamo o poravnavi. Zadeve pravzaprav niso sporne, čeprav župan vidi največji odjemalec toplotne energije, da obratuje kotlovnica brez problemov in prekinitev. Zadnja, pred nekaj dnevi, naj bi bila posledica pomanjkanja kuriva, jim je ustavila sušilnice, kar seveda povzroča določen izpad proizvodnje in s tem povezane stroške. "Gre za neprijetno zadevo," komentira direktor Smreke, "ki vtem trenutku ni pretirano tragična. Stvari se seveda ne bi smele ponavljati, sicer pa mrzli radiatorji niso samo problem Smreke, ampak celotnega kraja, sko prišlo zaradi različnih dobaviteljev, vendar naj bi bila ta čas deponija polna in po Rifljevih zagotovilih zastojev v kurilni sezoni ne bo. Dogovorjeno je, da jim bo kakovostno surovino dobavljalo zamikov. Iztega sledi, da so glavne težave premagane in bojazen, da se bo potrebno preko zime stiskati k mrzlim radiatorjem, vsaj po zagotovilih Tonija Riflja, odveč. Savinjčan Trenutno potekajo razgovori tudi z avstrijskim partnerjem, vendar se direktor Enga in gornjegrajski župan Toni Rifelj osebno bolj ogreva za partnerstvo s slovensko energetsko firmo. "Pomembni so interesi Gornjega Gradu," zatrjuje Rifelj, s kapitalskim vstopom močnega partnerja pa bi v gornjegrajski občini pridobili potrebna sredstva, s katerimi bi prevzeli kapitalski delež Smreke. Kot rečeno razgovori, v katere je vključeno tudi ministrstvo za okolje in prostor, so v polnem teku, o rezultatih bo razpravljal na eni od prihodnjih sej tudi občinski svet. Dejstvo je, da direktor Smreke Bruno Zagode in direktor Enga Toni Rifelj imata že nekaj časa različne poglede na reševanje medsebojnih razmerij in obveznosti, ki so očitno posledica preveč domačega dogovarjanja med takratnimi partnerji v začetni fazi izgradnje daljinskega sistema. "Pred prisilno poravnavo je bil samo obveznosti Smreke," pravi Zagode, prepričan, da je petletna najemnina, za zemljo na kateri stoji kotlovnica, strošek Enga. vključno z domom za ostarele." Na vprašanje, zakaj Smreka preko organov skupščine Enga ne vpliva na dogodke, Zagode odgovarja, da Toni Rifelj zagotavlja, da kljub občasno prazni deponiji pozimi ne bo nihče na hladnem (foto: EMS) Žogica je na strani občine, je prepričan Zagode, ki potrjuje, da želi Smreka kot družbenik izstopiti iz Enga. V vsakem primeru ostaja interes Smreke, ki je trenutno drugi kljub pisnim zahtevam skupščina že tri leta ni bila sklicana. "Iz takega ravnanja lahko nastanejo določene posledice, vendar gre za stvar, o kateri mora razmišljati direktor Enga. Zakon o gospodarskih družbahjejasen in po njegovi vsebini je sklic skupščine enkrat na leto nujen," razlaga Zagode. Težave, s katerimi so se soočili na začetku kurilne sezone, priznava tudi Rifelj. Do zastoja je dejan- ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE Visoka brezposelnost mladih Brezposelnost je vedno večji problem tako v Evropski uniji kot tudi pri nas, območna služba Velenje žal celo izstopa v slovenskem povprečju brezposelnih oseb starih do 26 let in iskalcih prve zaposlitve. Vsaka problematika pa terja njeno razreševanje, zato je Zavod RS za zaposlovanje razvil različne programe aktivne politike zaposlovanja mladih, ki so bili predstavljeni na tiskovni konferenci na sedežu območne službe iz Velenja. Ravno po mladih in iskalcih prve zaposlitve je po besedah direktorja OS Srdana Arzenška najmanj potreb. In to je tudi razlog za večje posvečanje tej problematiki. Mladim je treba dati znanje ter pomoč pri spoznavanju sebe, hkrati pajih aktivno obveščati o potrebah delodajalcev. Joža Jam-erSeme, pomočnica direktorja OS,je v nadaljevanju poudarila, daje eden glavnih dejavnikovza višji procent nezaposlenosti mladih v naši regiji izobrazbeni primanjkljaj. Zato se ZRSZ trudi, da se mladim ponudi čimveč programov izobraževanja in usposabljanja, ki so jim nato v pomoč pri iskanju službe. Mlade usmerjajo z izdelavo zaposlitvenega načrta, poklicnim svetovanjem, javnimi deli... Na področju izobraževanja izstopa Program 5000, novost na tem področju pa je Program odpravljanja izobrazbenega primanjkljaja, ki ga je podrobno predstavil Robert Rajšter, koor- Mladi sodijo med najbolj problematične skupine med nezaposeinimi dinator za poklicno svetovanje. Cilj tega programa je omogočiti odraslim, ki so zaposleni oz. niso prijavljeni na Zavodu, vključitev v programe za pridobitev javno veljavne izobrazbe vseh stopenj. Posebnost tega razpisa je, daje mogoče pridobiti sredstva za plačilo šolnine tudi za eno šolsko leto nazaj. Rokza oddajo prijave je bil 31. oktober. Druga novost pa je E-borza Zoisovih štipendistov. Članom štipendistom in delodajalcem omogoča objavo lastne predstavitve oz, svoje delovne organizacije, objavo ponudbe ter povpraševanja ter pre-gledovanje ponudb. Članstvo je brezplačno, doslej je bilo vnesenih 50 štipendistov ter 40 delodajalcev, ki si jih lahko ogledate na spletni strani www.ess.gov.si v rubiki Naša dejavnost. Tatiana Golob ELKROJ NAZARJE Višja produktivnost zagotavlja boljše plače Zaposleni v Elkroju se zavedajo, da so hlače, ki obležijo v skladišču, brez vrednosti, zato je potrebno kakovostno proizveden izdelek tudi prodati. V preteklem letu so precej časa in aktivnosti namenili delu na komercialnem področju. Spremembe v tekstilni dejavnosti so namreč izredno hitre, stalno dogajanje pa terja maksimalno vključevanje in prilagajanje sodobnim trendom. V nasprotnem primeru te sistem odvrže, kot dogajanje v poslovnem svetu komentira direktorica Marija Vrtačnik, ki, to firmo občuti izredno hitro in dinamično. "Z lanskim letom smo dokaj zadovoljni. Tržno nišo smo našli v lastnih prodajalnah, delno prodajamo tudi trgovske mreže Ona On, katere solastnik smo. Seveda smo še vedno prisotni v velikih blagovnih hišah in naših franšiznih prodajalnah. Mislim, da je ta segment prodaje v glavnem zaključenje pa treba v celoti štartati na zunanjem trgu," pravi Vrtačnikova. V Elkroju načrtujejo odprtje franšizne trgovine v Sarajevu, na kupoprodajni osnovi v veliki meri obvladujejo hrvaško tržišče, prisotni so tudi v Črni Gori in Srbiji, kjer naj bi v prihodnje poleg prodaje organizirali tudi proizvodnjo. Dogovori so v sklepni fazi, čeprav se v Elkroju zavedajo, da bo potrebno bolj energično prodirati na zahodna tržišča, kljub dejstvu, da so na Dan- skem in delno na Nizozemskem in v Nemčiji že prisotni. V tem času v firmi posodabljajo sistem krojenja, ker mora tehnološki del odgovarjati izzivom zahtevnosti izdelkov, ki se kažejo skozi modele in modo. Konfekcija je namreč delovno izredno intenzivna, kar ne zmanjšuje pomembnosti tehnološke obdelave tkanin. Po drugi stra- ni veliko delajo na produktivnosti, razlaga Vrtačnikova, saj je odzivnost na trg med najpomem-bnejšemi fazami vsake proizvodnje. Zato so spomladi v podjetju oblikovali poslovno celico in preizkusili, kako pripraviti celoten proces proizvodnje na hitro odzivnost. Zaradi številnih idej in izboljšavje viden napredek v proizvodnji, z rastjo produktivnosti naj bi se debelile tudi plačilne kuverte zaposlenih. Trenutno v pretežno ženskem kolektivu zaslužijo okoli 150 tisočakov bruto, kar je po mnenju Vrtačnikove nad povprečjem tekstilne dejavnosti. Na drugi strani je seveda tudi res, da se od delavcev precej zahteva in kdor rezultatov ne dosega je dolgoročno za Elkroj nezanimiv. V pretežno ženskem kolektivu se od delavcev precej zahteva (foto: Ciril M. Sem) Savinjčan OKROGLA MIZA V MOZIRJU Oblikovanje in trženje skupnih turističnih produktov V Mozirju so se prejšnji teden zbrali večinoma že znani in nekateri novi obrazi, lahko bi rekli v Zgornji Savinjski dolini že tradicionalnih okroglih miz na temo turizma in iskanja možnosti skupnega tržnega nastopa. Osrednja tema srečanja, ki je bilo organizirano v okviru 5. srečanja gospodarstva v Savinjsko-šaleški regiji, je bila predstavitev nekaterih že izvedenih dobrih praks na tem področju in vzpodbuda razmišljanj o nadaljnjih povezovanjih. Predstavljen je bil prospekt dvodnevnega izleta po Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, v katerega so vključeni tudi ogledi Mozirskega gaja, Muzeja Vrbovec in Logarske doline, ki pa ni bil deležen enakega odobravanja vseh udeležencev okrogle mize. Vlado Verdnik, predstavnik Gorenja Gostinstvo, je izpostavil svoje videnje prihodnosti turizma: "V svetu gre trend v smeri alternativnega turizma - adrenalinskih dejavnosti, ki se združujejo s kulinariko in bivanjem. Zgornja Savinjska dolina, s katero že dalj časa sodelujemo, pa razen sprostitve v naravi tega zelo zaželenega dela ne ponuja," Verdnik je še prepričan, daje potrebno iskati nove poti promocije, saj je klasična oblika s prospekti in katalogi zaradi poplave tovrstnega gradiva lahko nekoristna. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno izluščiti točno ciljano publiko, projektna skupina pa naj bi na podlagi tega iskala prave kontaktne osebe. Jurij Kolenc je ugotavljal, da je Zgornja Savinjska dolina zanimiva za družine, otroke in starejše, medtem ko je vmesna generacija zapostavljena. Ključno se mu zdi, da goste, ki so sicer nameravali ostati le 2-3 dni, s privlačnimi programi zadržimo za daljše obdobje. Skupno stališče razpravljalcevza okroglo mizo je bilo, da se v promocijo turizma vlaga premalo, razlogi za prepočasen razvoj pa so sodeč po mnenjih udeležencev različni. Medtem ko nekateri opozarjajo na premajhno pomoč države in slabo koriščenje sredstev iz evropskih skladov, se drugi obračajo na občine, spet tretji pa menijo, da bodo za svojo promocijo morali poskrbeti predvsem sami. Ponovno je bilo ugotovljeno, daje neorganiziranost nosilcev turistične dejavnosti na tem območju poglavitni razlog za neuspešno sodelovanje. Čuti se pomanjkanje krovne organizacije, ki bi povezovala posamezne subjekte. Preizkušnja orientacijskega znanja Turisti, ki bodo “dobesedno brali” panoramsko tablo, se bodo namesto proti Logarski odpeljali v Spodnjo Savinjsko dolino (foto: Ciril M. Sem) V Mozirju sta pred časom tamkajšnje turistično društvo in občina poskrbela za panoramske table občine Mozirje z okolico, ki naj bi predvsem obiskovalcem, ki si želijo jasne in predvsem preprosto razpoznavne informacije o legi zgornjesavinjskih krajev, olajšala pot do željenega cilja. Vsekakor pozitivna in dobronamerna prizadevnost Mozirjanov, posebno v času ko si vsi pristojni, in turističnega kruha željni, prizadevajo pripeljati v dolino čim več petičnih obiskovalcev. Vsebinska nerodnost se je načrtovalcem turistične promocije zgodila v tem smislu, da si bo obiskovalec, ki sledi informaciji na panoramski tabli pred staro mozirsko kaplanijo, namesto, recimo, lepot Logarske doline ali gornjegrajsko katedralo nič hudega sluteč ogledal Letuš. Manj veščim se zlahka prigodi, da se zapeljejo še globlje v Spodnje Savinjsko ali Šaleško dolino, kjer si je nenazadnje tudi mogoče marsikaj ogledati in zapraviti temu namenjena sredstva. Po naših informacijah, seje podobna nerodnost zgodila tudi Ljubencem in ker se tako mozirski kot ljubenski turistični delavci napake, ki je posledica nespoštovanja smeri neba, tudi zavedajo, je pričakovati, da bo napaka vsaj do glavnega turističnega povpraševanja v prihodnjem letu odpravljena. Savinjčan Udeleženci okrogle mize so razpravljali o nekaterih dosedanjih uspešnih praksah združevanja nastopov na turističnem trgu in možnostih nadaljnih korakov pri sestavljanju skupnih projektov (foto: Ciril M. Sem) Kljub oviram pa do posameznih skupnih projektov vendarle prihaja. Tako je Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, za konec na kratko predstavila obsežen promocijski projekt, ki nastaja v sodelovanju z Logarsko dolino d.o.o. Da bi se podrobneje seznanili z njim in se v skladu s posameznimi interesi pridružili k projektu, se bodo udeleženci okrogle mize ponovno srečali v novembru. Vesna Petkovšek ZAHVALA Gospe dr. Idi Pustoslemšek Kramer za hitro intervencijo pri moji bolezni, ki je tako naglo ukrepala. Obenem gre zahvala tudi reševalcu, ki je prišel za njo. Še enkrat obema najlepša hvala. Jože Fedran, Kropa 24, Bočna ZAMERNIKOVA PREISKOVALNA KOMISIJA ZASLIŠALA JANKA ZAKERSNIKA IN MARJANA REKARJA Koroški poslovnež ostro kritiziral pisanje novinarjev Parlamentarna preiskovalna komisija, ki poskuša ugotoviti, kdo je odgovoren za napad na novinarja Večera Mira Petka, je kot eno ključnih prič zaslišala koroškega podjetnika Janka Zakeršnika, o katerem je Petek pred napadom obširno in kritično pisal. Zakeršnik je zanikal vsako povezanost z omenjenim napadom in pri tem obtožil medije, da so krivi, da se njegovo ime tako pogosto pojavlja v medijih. Po njegovem prepričanju je žrtev medijske zarote, za katero stoji nekdo, ki naj bi preko novinarjev, inšpektorjev in kriminalistov poskušal uničiti njegovo uspešno podjetje Evrocity. O imenu Zakeršnik ni želel govoriti. Izven tega konteksta je vredno omeniti, da je bil Zakeršnik po vstopu koroškega kapitala v gornjegrajsko Smreko nekaj časa v nadzornem svetu omenjene družbe. Čeprav na novinarje ni jezen, je Zakeršnik, pred člani preiskovalne komisije, večino krivde naprtil njim in pod prisego dejal, da novinarji niso hoteli predstavi- Miro Petek, napadeni novinar dnevnika Večer 1i njegove plati resnice. Dejstvoje, da so novinarji vseh večjih medijskih hiš to večkrat poskušali, vendar, vključno s podpisanim, dlje od njegove tajnice niso prišli. Podjetnikje hotel parlamentarce prepričati, da ga skuša nekdo očrniti, prav tako tudi njegovo pod- jetje, in da mu je zadeva podtaknjena. Zaslišanja na detektorju laži ni opravil, ker ni dobil vabila, in če bi bil poligraf zanesljiv, bi preizkus opravil. Skratka, po Zakeršnikovih trditvah pred komisijo koroški podjetnik ni o novinarju nikoli govoril. Predsednika komisije Mirka Zamernika (SDS) je med drugim zanimal Zakeršnikov nakup podjetja Avto Kočevje, v katerem je sedaj direktor Andrej Skutnik, nekdanji direktor koroške podružnice N KBM in tisti, ki naj bi bil odgovoren, da velikih Zakeršnikovih pologov na banko niso prijavljali uradu za preprečevanje pranja denarja. Zakeršnik je potrdil, da Skutnika pozna in da so na banki njegov polog "razbili" na več manjših prav po Skutnikovih navodilih. Povedano drugače: "Vse, kar delajo oni, ni moja slvar.” Zakeršnik je tako zavrnil vse izjave, s katerimi razpolaga komisija. Pred komisijo je kot priča nastopil tudi nekdanji direktor Slovenske razvojne družbe Marjan Rekar, kije govoril o prodaji Avta Kočevje in tudi drugih koroških podjetij, o katerih je pisal novinar Miro Petek. Po Rekarju naj bi bilo podjetje iz Kočevja Mirko Zamernik, predsednik parlamentarne komisije, ki raziskuje ozadje napada prodano po optimalni ceni, imel pa je občutek, da so se "lumparije dogajale" v primeru Lesne iz Slovenj Gradca. Tako kot vsi doslej je tudi Rekar zatrdil, da ima pri vsem čisto vest. Savinjčan AGENCIJA ZAREK PROGRAM POSLOVNE ODLIČNOST! ZNANJA PROGRAMA POSLOVNE ODLIČNOSTI bistveno pripomorejo k temu, da znamo lažje in bolje voditi sebe in tako uspešneje ustvarjati okoliščine, ki nas vodijo k boljšemu življenju. SEVEDA PA TO NI EDINA RESNICA! Iz Programa poslovne odličnosti prihajajo ljudje, kijih lahko poimenujemo ‘‘human resources managerji”, torej tisti, ki vodijo sebe in sodelavce na korekten in navdušujoč način, zato delo poteka motivirano, racionalno organizirano in učinkovito. KAJ MENITE, KAKO SE TAKŠNI LJUDJE OBNAŠAJO V ZASEBNEM ŽIVLJENJU? Znajo reševati probleme na način, ki je v pomoč njim samim in vsem, ki prihajajo z njimi v stik. Vedo, da je mogoče večino težav rešiti z znanjem s področij medsebojnih odnosov, komunikacije, človekovih rezervnih potencialov in načinov vsakodnevnega praktičnega ravnanja. IN ŠE TO, KAR MORDA NISTE VEDELI: V tujini dosegajo podjetja, ki že vrsto let šolajo svoje kadre skozi tovrstna izobraževanja, bistveno boljše rezultate na trgu od konkurence. Ljudje, ki se vključujejo v programe HRM, imajo ne samo urejene odnose v službi ampak tudi boljše odnose s svojimi partnerji, otroci, starši, sorodniki, večina izmed njih pa ima tudi veliko prijateljev. ALI NE BI BILO ZANIMIVO DRUŽITI SE S TAKŠNIMI UUDMI IN POSTATI EDEN IZMED NJIH? Odgovor je na vaši strani. Program poslovne odličnosti je namreč namenjen vam! Dodatne informacije: Agencija Žarek, Efenkova 61, 3320 Velenje, tel. in faks: 58 75 484, GSM 041 467 601, e-pošta: info@agencija-zarek.com. JERNEJ PLANKL, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE LUČE Proračun mora biti za župana zakon V občini Luče se za županski položaj potegujejo trije kandidati. Jernej Plankl, ki kandidira kot neodvisen kandidat s podpisi občanov, podpira pa ga tudi Slovenska ljudska stranka, je na novinarski konferenci izrecno poudaril, da je občino mogoče razvijati v sodelovanju z vsemi občani in pri tem posebej izpostavil društveno plat družabnega življenja, kjer številni ljudje uveljavljajo svoje interese. V nobenem primeru ni primemo, da interese uveljavljajo posamezniki, za kandidaturo pa seje odločil na podla-gi prigovarjanja velikega števila občanov in seveda tudi zato, ker doslej kot občinski svetnik ni bil uspešen pri uveljavljanju določenih standardov, ki bi morali veljati tudi v občini Luče. Plankl si bo v primeru izvolitve prizadeval zagotoviti javnost dela vseh organov občine, karnaj bi bilo po njegovem mnenju doslej zanemarjeno. Kot župan bi maksimalno vzpodbujal medsebojno društveno sodelovanje, na podlagi katerega bi lahko organizirali tudi kvalitetne in domače prireditve, ki se v zadnjih letih ohranjajo pri življenju bolj ali manj umetno. Na področju cestne in vodne infrastrukture bo potrebno tesno sodelovati z državnimi organi in najti kompromis v kraju, predvsem pri vprašanju ureditve prometa ob oziroma skozi Luče. Plankl priznava, daje bilo v preteklih letih veliko postorjenega na občinski komunalni in cestni infrastrukturi, ki jo bo potrebno tudi vzdrževati. S prido- bivanjem sredstev iz raznih razvojnih skladov naj bi z deli nadaljevali. V Lučah je poseben problem zaposlenost, saj se je v zadnjih letih število nezaposlenih stalno povečevalo, S pospeševanjem kmetijstva in stimuliranjem malega gospodarstva bo potrebno najti način, s katerim bodo zagotovili tudi kakšno delovno mesto. Plankl se zaveda, da je največja možnost v turizmu, kije popolnoma zamrl. Po njegovemje urejenost vasi premalo, potrebno bo privabiti zainteresiran kapital in pri tem upoštevati občane. Če bo izvoljen, bo s posebnim poudarkom skrbel za reševanje socialnih in drugih perečih težav, ki so povezane predvsem s starostjo občanov. Predvsem pa bi se morali vsi zavedati, da je proračun zakon občine, pri katerem je jasno, kdaj in kako se smejo spreminjati proračunske postavke. V primeru izvolitve raz-mišlja o profesionalni funkciji župana, saj ljudje pričakujejo, da jim je ta na voljo. Savinjčan Jernej Plankl (desno) kandidira za županski položaj v Lučah (foto: Ciril M. Sem) o£Lo SNICKE \ Gledanje navzgor povzroča skomine, navzdol vrtoglavico. Savinjčan ZMANJŠEVANJE PRISTOJNOSTI GEODETSKE UPRAVE V MOZIRJU Centralizacija pod krinko varčevanja Na podlagi zakona o državni upravi naj bi vlada v letu dni od njegove uveljavitve z uredbo ustanovila organe v sestavi ministrstev, kar pomeni spremembe tudi v geodetski upravi. V skladu z usmeritvami okoljskega ministra Janeza Kopača naj bi geodetsko upravo racionalizirali in reorganizirali glede na število zaposlenih in glede na število lokacij, kar naj bi po prepričanju ministra pričakovati, da bodo morali občani v geodetskih zadevah, ki so ob osebnih najbolj pogoste, iskati usluge v Celju. Za številne občane, ki se že v Mozirju težko znajdejo, pomeni takšna rešitev skoraj ne- Župani so prepričani, da država z ukinjanjem geodetskih služb siromaši strokovni kader v dolini (foto: Ciril M. Sem) pocenilo njeno delovanje. Zmanjšanje stroškov bo doseženo z reorganizacijo sedanjih izpostav v informacijske točke območnih geodetskih uprav in s prenosom pristojnosti iz sedanjih izpostav na območne geodetske uprave. To naj bi v praksi pomenilo, da se bo število zaposlenih na mozirski geodetski upravi, ki pokriva območje celotne Zgornje Savinjske doline, s sedanjih štirih zmanjšalo na enega. Glavni vzrok naj bi bil varčevanje, kar je za županjo in župane zgornjesavinjskih občin ter načelnika mozirske upravne enote povsem nesprejemljiva razlaga. Vsi postopki za stranke naj bi se namreč poslej vodili v Velenju, z vzpostavitvijo pokrajin pa je realno premostljivo oviro, župani pa so prepričani, da država z ukinjanjem teh služb siromaši strokovni kader v dolini. Zgodba o približevanju države občanom je v resnici pesek v oči, zato je po mnenju nazorskega župana Ivana Purnata potrebno angažirati vse sile, da do zmanjševanja števila v Mozirju zaposlenih geodetov ne pride. Pereč problem torej, o katerem naj bi v kratkem razpravljal tudi koordinacijski sosvet, ki ga vodi načelnik UE Darko Repenšek, čeprav seje na podlagi izkušenj potrebno strinjati z ljubensko županjo Anko Rakun, ki je prepričana, da Ljubljana sprejete odločitve prej ali slej tudi uresniči. Savinjčan www.2BiT.si 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 STROKOVNJAKI ZAKLJUČILI PREISKAVO 0 NESREČI NA SPODNJI POSTAJI NIHALKE V ŽEKOVCU Smučarske naprave naj bi pognali še pred novim letom Tri tedne po tragični nesreči na spodnji postaji gondolske postaje v Žekovcu, v kateri sta se smrtno ponesrečila dva delavca firme Golte Slovenija, so preiskovalci zaključili delo. Uradno poročilo naj bi bilo sestavljeno v teh dneh, najpozneje pa po praznikih. Inšpektor za žičniške naprave pri ministrstvu za promet in predstavnik pooblaščenega podjetja ZAG Ljubljana sta pregledala naprave in ugotovila precejšnjo potrebno zamenjati z novo. Kot je znano je zamenjava sedanje stala okoli 150 tisoč evrov. Od ocene gradbenega izvedenca je odvisno ali bo potrebno zamenjati tudi 72 David Senese in aktualni vršilec dolžnosti direktorja Golte Slovenija Peter Sevnik (desno) (foto: Ciril M. Sem) gmoto škodo. O višini na Golteh še ne govorijo, bo pa gotovo velika. Vršilec dolžnosti direktorja Golte Slovenija Peter Sevnik je pojasnil, da se jeklena vrv ni pretrgala, močno poškodovano pa bo - tonsko napenjalno utež, ki je skupaj z delavcema zgrmela v osem metrov globok jašek. Od poročil izvedencev in pogajanj z avstrijskim podjetjem Teufelberg-er Seil, ki je bilo zadolženo za iz- Zamenjava sedanje vrvi je stala okoli 150 tisoč evrov (foto: Ciril M. Sem) vedbo del in nadzor, bo precej odvisno, kolikšen del škode bodo morali poravnati mozirski žičničarji, ki so pri dobaviteljih že naročili nove dele gondole, ki bodo nadomestili neuporabne. Na Golteh se bodo na podlagi zbranih podatkov odločali o nadaljnjih poslovnih potezah, v vsakem primeru se želijo izogniti še večji gospodarski in finančni škodi. Delavci vtem času nadalju- jejo s pripravo smučarskih prog in ostale infrastrukture, čim prej želijo popraviti tudi nihalko v Žekovcu in jo usposobiti za obratovanje. Napoved nove sezone je zaenkrat še v zraku, dejstvo je, da so pred nesrečo prve smučarje pričakovali v začetku decembra, zdaj pa upajo, da bodo lahko naprave pognati še pred novoletnimi prazniki. Savinjčan SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ Spodbujanje mladih bralcev Slovenski knjižni kviz se na Slovenskem izkazuje kot zelo uspešna sodobna oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja in tudi spodbujanja branja mladih. To dokazuje tudi iz leta v leto večje število reševalcev. Knjižnica Mozirje ter šolske knjižnice v naši dolini že vsa leta delovanja kviza pri njem aktivno sodelujejo. Letošnji, že peti Slovenski knjižni kviz (SKK)je pripravila in organizirala Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča, v Ljubljani, v sodelovanju s 60 osrednjimi slovenskimi splošnimi knjižnicami in preko njih tudi s šolskimi knjižnicami na osnovnih šolah. Pri pripravi kviza je pomagala tudi Bralna značka Slovenije. SKKje oblikovan tako, da vsako leto predstavi znanega slovenskega pisatelja in širše področje, kjer je ustvar- jal, reševati pa ga je možno v knjižnicah, šolah, doma s prijatelji in tudi preko interneta. Letošnji kviz so posvetili Antonu Ingoliču in Štajerski, v kvizu pa sta bili zajeti tudi dve vprašanji v zvezi z našo dolino. Mentorica kviza v Knjižnici Mozirje Vladimira Pianovšekje z izvajanjem kviza zadovoljna, saj tudi v naši dolini število otrok, ki pri kvizu sodelujejo, vseskozi narašča. »Letos smo zbrali 821 rešitev, z glavno izžrebanko Ivano Tutič sva se udeležili srečanja izžrebanih reševalcev in njihovih mentorjev v Ljubljani. Na celodnevnem druženju smo posneli tudi televizijsko oddajo na temo kviza. Za zaključno prireditev pa smo organizirali izlet proti Slovenski Bistrici in dalje proti Ptuju. Na izlet je odšlo 43 učencev, ki so bili izžrebani na našem srečanju v knjižnici Mozirje. Najmočnejša udeležba je bila tokrat iz OŠ Nazarje in OŠ Mozirje, poudariti pa moram, da se vse naše šolske knjižničarke vedno izjemno potrudijo in da je sodelovanje na zgledni ravni.« Glavni namen SKKje pospeševanje branja med mladimi in hkrati spoznavanje Slovenije, njene kulturne dediščine ter njenih pisateljev. In če mladi na vzpodbudo kviza preberejo vsaj nekaj knjig več, kot bi jih sicer, je njegov namen dosežen. Tatiana Golob VZPOSTAVLJEN SISTEM OZNAČEVANJA Konec iskanja in nepotrebnega tavanja Del celovite turistične ponudbe vsakega kraja so tudi označevalne table, ki obiskovalce napotijo tja, kamor želijo. Zgornjesavinjske občine so se projekta pred leti že lotile, a bile pri tem le delno uspešne. Velik projekt celovitega sistema označevanja turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline se, vsaj njegova druga stopnja, končuje ravno v teh dneh. Skupen projekt občin Mozirje, Nazarje in Gornji Grad dobiva razpoznavne podobe. Občine so se julija prijavile na razpis ministrslva za gospodarslvo. Vloga je bila odobrena že mesec kasneje. Min-istrstvoje kot pogoj postavilo 60 odstotno sofinanciranje posamezne občine, samo je torej vložilo 40 odstotkov finančnih sredstev. Za občino Mozirje znaša vrednost celotnega projekta na tej stopnji (tabelska označitev vseh pomembnejših infrastrukturnih objektov ter turističnih in kulturnih znamenitosti) več kot tri milijone. V obeh krajevnih skupnostih mozirske občine bo tako postavljenih kar 114tabel, ki bodo odslej turistom in ostalim obiskovalcem približale iskano. Na razpis za izvajalca je prispelo šest ponudb, najugodnejšo pa je ponudila družba Aghens Slovenske Konjice, kije postala izvajalka projekta v vseh treh omenjenih občinah. Seveda seje moral izvajalec ravnati po Zakonu o neprometni signalizaciji, ki natančno določa, kakšne morajo biti označevalne table. Nosilec projekta je bila Občina Mozirje, gonilna sila v tej občini pa predsednica TD Mozirje Mojca Finkšt, ki se že pripravlja na nadaljevanje projekta. V bližnji prihodnosti bo namreč potrebno poskrbeti še za označitev turističnih ponudnikov, raznih institucij in uličnega sistema. Benjamin Kanjir V teh dneh se končuje druga faza projekta označevanja turistične ponudbe in pomembnejših infrastrukturnih objektov PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Sedaj tudi na internetnih streneh Nazarsko planinsko društvo je zaključilo sezono izletov in različnih pohodov, v kateri so osvojili kar nekaj slovenskih vrhov. Vodniški odsek je obiskal Prisojnik, Razor ter se preko Škrlatice vrnil v dolino Vrat, naklonjen jim je bil tudi Mangart, ki so ga obiskali po poti via Italiana ter Kanin. V nestanovitnem jesenskem času so uspeli izpeljati izlet na Pršivec in Dleskovec. Po besedah Martina Dušiča, predsednika nazorskega planinskega društva, imajo do zaključka leta planinci v načrtu še izlet na Slavnik ter obisk Šaleške planinske poti. Z mladinci se bodo podali na dvodnevni izlet po vrhovih okoli Logarske doline. Udeležli so se tudi orientacijskega tekmovanja v področni planinski orientacijski ligi Smrekovec. Veliko dela so vložili tudi v promocijo društva, saj so prepričani, daje gibanje v naravi zanimivo za vse starostne skupine. Ob digitalnem aparatu in posodobitvi računalniške opreme so izdelali tudi internetno stran. Najdefejo na naslovu http://www.pdrustvo-nazarje.si. Z novim šolskim letom je ponovno zaživel planinski krožek v Osnovni šoli Nazarje, ki ga vodi mentorica Jelka Ugovšek. Otroci se bodo ob mentorici udeleževali različnih izletov ter delali po ustaljenih tirnicah, v pomoč pa jim bodo vsekakor izkušeni nazorski planinci. Marija Sukalo SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V BOČNI Jesen življenja mineva v drugačnem ritmu Zadnjo oktobrsko soboto so se v Bočni zbrali starejši krajani na svojem vsakoletnem srečanju, ki sta ga pripravila tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa in krajevna skupnost. Za kulturni program so poskrbele ljudske pevke Pušeljc in osnovnošolci. Udeležence srečanja sta pozdravila predsednica KO RK Bočna Ivanka Zagožen in predsednik bočke krajevne skupnosti Marko Potočnik, ki je prepričan, da z druženjem lahko spoznavamo nove ljudi, širimo obzorje, sklepamo prijateljstva. K dobremu prijateljstvu pa po Potočnikovih besedah sodi medsebojnospoštovanje, razumevanje in trpnost. Vsvojem govoru ni mogel mimo tragičnih dogodkov v oktobru pred oseminpetdesetimi leti, koje okupator požgal Bočno in druge kraje po dolini. Gornjegrajski župan Toni Rifeljje starostnikom spregovoril o delu občine v preteklem obdobju. Krajani bodo vsekakor najbolj veseli doma starejših krajanov, ki ga bodo odprli v začetku decembra. Oskrbovanci pa bodo lahko izkoristili domsko ali dnevno oskrbo. Obnovili so tudi bočko osnovno šolo, kjer bodo svoje prostore imeli malčki vrtca in prvošolčki. Pričeli pa so tudi z rekonstrukcijo ceste skozi Zadrečko dolino. Zbrane je nagovoril tudi misijonar Franc Levstek, kijes pripovedovanjem o svojih dogodivščinah nasmejal prisotne. S priložnostnim darilom so se spomnili tudi najstarejših krajanov, 87-letne Pepce Zavolovšek in 92-letnega Antona Zagožna. Popoldne so zaključili v sproščenem pogovoru, kakšno lju- dsko pa je bilo slišati tudi izustljudi, ki jimjesen življenja mineva vdrugačnem življenjskem ritmu. Dnevi, ko so aktivno delali in sooblikovali utrip kraja, ostaja za njih le bled spomin. Marija Sukalo VRTEC REČICA OB SAVINJI Mali Jurček najde smisel življenja v veselju PRIHAJA 15. november Ne čakajte! Obvezna uporaba zimskih pnevmatik je obvezna od 15, novembra do 15. marca. In takrat je gneča in takrat zna biti prepozno. skladu z vašo homologacjijo, to je tisti papir, ki ste ga dobili ob nakupu avtomobila in morda že ne veste več, kje je, pa ga morate imeti. Policiji na ljubo. Kateri tip pa naj povedo specializirane revije, vaše srce in predvsem tista stvar, kjer hranite denar. Hm, cene so kot za zlato, a vemo tudi, da razbit avto pomeni sušenje prihrankov iz predalov. In odločitev je lažja! Zimske pnevmatike so tiste, ki imajo najmanj 4 mm profila ozir-moma zimski profil, v sodobnih časih M+S, kar ne pomeni celoletne pnevmatike kot razlagajo nekateri. Ampak, saj je vseeno, taisti jih gotovo ne vozijo poleti. Bolj zanimivo je, da je zimska pnevmatika pravzaprav tudi letna, ki ima več kot 4 mm profila, če so verige v prtljažniku. Težava je le v tem, da se veliko ljudi, ko zaradi snega in ledu nastopi situacija, da je verige res treba montirati, znajde zaradi neizkušenosti v precej nerodnem položaju. Nekaj golih zimskih dejstev za mirne živce, predvsem mene in meni podobnih, ki montiramo vsem mrzli zimski podlagi, saj letne ne zagotavljajo več dobrega oprijema pod 7 stopinjami. zimski podlagi. Ce pa ste prehitri, žal to ne velja! Dimenzije naj bodo v prave M+S gume. Zimske pnevmatike niso namenjene samo snegu, ampak tudi dežju in pred- Zimske pnevmatike imajo posebne mešanice in več lamel, kar nudi boljši oprijem na mrzli Pise: Igor Pečnik SIT/? A Savinjska cesta 4, Nazarje (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810 Ob pomoči mamic so se otroci pozabavali z izdelovanjem figuric (foto: Marija Šukalo) Kol pogodbeni partner Gorenjske BPD,