PoMnftna plačana v gotovbd. L, Št« 2}6 Leto LXXJ Ljubljana, torek 15. oktobra I940 Izhaja vsak dan popoldne IzvzemSl nedelje in praznike, — Inaeratl do 80 peti t vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S, večji inserati petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi M ne vračajo« UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaflje va ulica št 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Velika vpraša pri katerih bo imela tudi Rusija pomembn® vlogo Tako pravi glasilo madžarskega ministrskega predsednika v komentarju o raz vol?« dogodkov na Balkana in na Bližnjem vzhodu — V Rimu pričakujejo velike spremembe v Grčiji Budimpešta. 15. okt e. Zanimanie madžarskih političnih krogov in madžarskega tiska ie usmerjeno na Balkan. List ministrskega predsednika srofa Te-lekija »Magvar Orszag « se bavi na uvodnem mestu izčrrmo z balkanskim problemom in nravi, da ie nemška diDlomaciia na Balkanu zaprla vrata vsaki drugi sili Dnevi, v katerih živimo danes po polnem vojaškem sodelovaniu med Rumuniio in Nemčijo, so povzročili popolno odstranitev Aniliie z Balkanskega polotoka. Na zapadu, piše list. čuva Italiia vhod na Balkan. Le na jugu so Angliii vrata malo od d rt a. a tudi ta odorta vrata bodo kmalu zatvoriena. Balkanrki Dolotok bo glede na to. da sta sili osi zavzeli važne strateške točke, postopoma ali v celoti prišel pod vpliv osi in se približal nemško-italijan-skemu razvoiu. Vprašanie Da ie. niše list, kako bo prišlo do tega procesa. Postavlia se tudi vprašanje, ali ne bosta sili osi svojo delavnost usmerili proti Mali Aziji ali pa se bosta skušali gospodarsko približati Turčiji. To so velika vprašanja, pri katerih bo imela tudi Rusiia pomembno vlogo. Rešitev turškega vprašanja bo dogodek, ki bo končnoveljavno odločil o usodi Severne Azije. List »Niolcorni Ujsrg« javlja iz Berlina, cja tamošnji politični krogi demmtiraio. da bi bila Rusija napravila demaršo v Ru-muniji. Isti list Diše. da ie v zvezi z us'var-ianiem novega reda v Evropi v najkrajšem času nr'čakovati. da bo tudi Doziciia Švedsko podvrfena reviziji. Ali bo izvedena gospodarska koordinaciia ali Pa i oli-tnčna preoriontacija. o tem se še ne more ničesar pozitivnega reči. Poleg tega se list bavi s skorajšnjim odhodom turškega do-slanika iz Rima v Ankaro. List pr^vi. da bo dobil navodila za ureditev italijansko-turških odnaša iev. Beograd. 15. okt. e. Današnje »Vreme« prinaša od svojega rimskeea dopisnika pod naslovom »V Rimu pričakuj cio velike spremembe v Grčiji«. Članek Virgiruia Gayde. ki obsoja angleš1-^ poizkuse za vznemirjenia med Italijo. Bolgarijo in Jugoslavijo. Gavda pravi, da angleška propaganda širi po Bolgariji letake, v katerih ravaja. da ima Italija pretenziie na gohve kraJe Grčije, kicr žive večinoma Bolgari. Gayda obsoja angleško propagando in pravi, da hoče ustvariti nerazpoloženie in tržkoče v odnosa jih med Italijo z Grčijo in Jugoslavijo. V zvezi s tem pravijo v Rimu. da prihaja zda i poleg Madžarske in Rumunije, ki sta se že orientirali napram novemu redu v Evropi, ta orientaciia do izraza tudi v Jugoslaviji in Bolgariji in v zadnjem časni tudi v Grčiji. V Rimu so v zadnjem česu razširjene vesti o go+ovih velikih spremembah, ki morajo priti v Grčiji. Angleži odhajajo London, 15. okt. s. »Press Association« poroča iz Bukarešte, da se s prihodom novih oddelkov nemške vojske v Rumunijo vedno bolj bliža prekinitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rumunijo. Po mnenju angleških uradnih krogov s prekinitvijo ne bo več mogoče dolgo odlašati. Bukarešta, 15. okt. s. (Tass). Z angleškimi državljani, ki so včeraj odšli iz Rumunije. so odpotovali tudi dopisniki angleš-ških listov s>Daily Mali«, »Nevvs Chronicle«, »Timesc in »Daily Express«. V Bukarešti je ostal samo še glavni Reuterjev dopisnik. Bukarešta, 15. okt. s. (Reuter). Angleški državljan Aleksander Miller, ki je bil zaradi suma sabotaže nedavno aretiran, je včeraj z ostalimi angleškimi državljani odpotoval iz Rumunije. General Antonescu o prihodu nemškega vojaštva Bukarešta, 15. okt- AA. (Rador). Ru-munska vlada je v Oficirskem domu priredila banket na čast nemškemu vojnemu odposlanstvu. Na banket je prišlo nad sto povabljencev. Navzoči so bili upravitelj države general Antonescu. podpredsednik Vlade Horia Sima, nemški poslanik dr. Fabritzius. italijanski poslanik Gigi. general Hansen, načelnik nemškega vojaškega odposlanstva, nemški general Speidel, zastopniki Japonske in Španije ter številni rumunski generali. General Antonescu je v svoji zdravici podčrtal, da je nemško vojaško odposlanstvo v Rumuniji na zahtevo rumunske vlade in da je nemško vojaško odposlanstvo izraz stvarnega in koristnega sodelovanja. General Antonescu je še rekel: Če smo danes sprejeli doktrino in tehnično možnost velike vojske in velike vojne industrije, to pa zato, da bi svojo vojsko organizirali za obrambo svoje domovine na novih temeljih, tedaj je to dejanje modrega in stvarnega rodoljubja. Upravitelj države Antonescu je nato po- zdravil generala Hansena in Speidela kakor tudi zastopnike Italije, Japonske in Nemčije in je nato drvi gnil svojo čašo na zdravje voditelju rajha Hitlerju in maršalu rajha Goringu, kralju in cesarju Viktorju Emanuelu ter Mussoliniju. General Hansen se je v svojem govoru zahvalil in izjavil, da je naloga nemškega vojaškega odposlanstva sodelovati pri vežbanju rumunske vojske. Ves banket je potekel v ozračju iskrenega tovarištva- Prihod nemške mornariške komisije Bukarešta, 15. okt. s. (Reuter). Danes prispe v Rumunijo posebna nemška mornariška komisija. Domnevajo, da bo njena naloga zgraditev mornariškega oporišča ob črnem morju. Italijanski častniki so že prispeli k obali črnega morja, da zgrade oporišče za hidro-plane pri Konstanci. Bukarešta, 15. oktobra, s. (Ass. Pres3). Preteklo noč so bili v Bukarešti razdeljeni številni letaki, ki kritizirajo novo stanje v Rumuniji. Petrolejski požari Bukarešta, 15. okt. s. (CBS). O požaru v treh rumunskih petrolejskih vrelcih v bližini Ploestija prihajajo protislovna poročila. Ugotovljeno je samo, da sta bila dva vrelca, v katerih je izbruhnil požar, rumunska last, tretji pa je last neke nemške družbe. Nekatera poročila pravijo, da je požar vse tri vrelce popolnoma uničil. Nasprotno pa je javil radio v Bukarešti, da vrelci nadaljujejo normalno z delom in da so bil požari pogaženi v 45 minutah. Associated Press pa javlja, da so požari trajali tri ure. Medtem ko pravi poluradno rumunsko poročilo, da so požare povzročile iskre s strojev, javlja United Press, da rumunska cenzura ne dovoljaje objave o pravih vzrokih požara. Pri gašenju požarov so sodelovali vojaški gasilci nemških posadk, ki so že v petrolejskih revirjih. Rumunsko madžarski spor Budimpešta, 15. okt. s. (Reuter). Posebna nemško-italijanska komisija bo preiskala rumunsko madžarske spore glede Transilvanije in bo skušala doseči spravo. Italijanski delegat za to komisijo je že včeraj prispel v Budimpešto, danes pa pridejo tudi nemški delegati. Rim, 15. okt e Grof Ciano je sprejel v daljši avdienci bivšega rumunskega zunanjega ministra Manoilesca. Hkrati ko se Manoilescu mudi v Italiji, je rumunski delegat dr. Pop, odpotoval v Nemčijo, kjer je imel včeraj daljši sestanek z zunanjim ministrom Ribbentropom. V rimskih političnih krogih pričakujejo, da bo v kratkem sestavljena nova komisija pod vodstvom držav osi. ki bo proučila današnje stanje tako v Transilvaniji kakor v krajih, kjer bivajo Madžari. Njena naloga bo, da izvede določbe, sklenjene na Dunaju. Rimski politični krogi tudi pričakujejo obisk visoke rumunske osebnosti, ki bo prišla v Rim, da tako pride do nove manifestacije rumunsko-italijanskega prijateljstva. Naši dvolastniki ob rumunski meji Novi Sad, 15. okt. o. Rumunske oblasti so odredile, da jugoslovenski dvolastniki v bodoče s svojih posestev v Rumuniji ne smejo več uvažati v Jugoslavijo svojih lastnih pridelkov, ne da bi se ocarinili. V malem obmejnem prometu je bilo blago, ki se je doslej smelo neocarinjeno odnašati iz Rumunije v Jugoslavijo, omejeno na vrednost 200 lejev. Doslej je smela znašati njegova vrednost po 300 din. Naše oblasti so reagirale na te ukrepe z enakimi ukrepi. Dvolastnike v Banatu so rumunski ukrepi občutno prizadeli. Strateški položaj Turčije Carigrad, 15 okt p v poslednjih dneh je zavladala v tukajšnjih političnih krogih precejšnja vznemirjenost zaradi naglega razvoja dogodkov v južnovzhodni Evropi. Turški politični krogi so si na jasnem, da so velesile koncentrirale svojo pozornost na Turčijo za? adi njenega izredno važnega strateškega položaja. Pravo senzacijo je izzvala včeraj vest, ki je izšla iz vojaških krogov, da je cilj osi preko Balkana prodreti do Sueza in Srednjega vzhoda. Tr.rški tisk objavlja serijo komentarjev, v katerih po vrsti ugotavlja, da bi mo^a sleherna taka iniciativa izzvati hude diplomatske zapletljaje- Budimpešta, 15. ckt. s. (Reuter). Madžarski listi poročajo, da turška vojska z vso naglico utrjuje mejo proti Bolgariji Vpoklici v Grčiji Atene. 15. okt. e. Danes je bil pozvan na vojaške vaje pionirski letnik 1938. Izgon angleškega državljana iz Bclgarije Sofija. 15. okt. e. Angleški državljani Flowden Hidli, znan kot glavna oseba angleške tajne služe, je bil pregnan iz Bolgarije. V Bolgariji je dolgo časa živel kot zastopnik Fordovih tvornic. zdaj pa mora Bolgarijo zapustiti v teku 24 ur zaradi zlorabe gostoljubnosti. Domneve asigleškeg O razvoju položaja na Balkanu in na Bližnjem vzhodu Londonska ugibanja o stališču Moskve in o angleško ruskih odnosajih London, 15. okt. j. (LEF). Komentarji vseh londonskih listov se v glavnem Davijo z naraščajočo napetostjo na Balkanu, ki jo je povzročil prihod neruskih čet v Rumunijo. Listi objavljajo informacije iz inozemstva in naglašajo, da je treba pričakovati v kratkem novih dogodkov, če niso že neposredno pred durmi. Nadalje se listi obširno bavijo z možnim stališčem Sovjetske unije glede na pojačen pritisk držav osi v smeri na Balkan- Vsi listi so si edini v tem, da se je mogoče zanašati na popolno lojalnost Turčije v njenih odnosajih do Velike Britanije. V podkrepitev navajajo izjave iz pooblaščenih turških krogov ter pisanje turških listov. Nadalje časopisi z zadoščenjem podčrtavajo informacije, ki zatrjujejo, da bo Grčija tudi še v bodoče trdno vztrajala na svojem sedanjem stališču ter skrbno pazila na razvoj dogodkov ekrog sebe. Kar se tiče Rusije, vlada v Londonu splošna sodba, da bo Stalin verjetno nadaljeval svojo dosedanjo politiko >čuječ-nosti ter skrajne opreznosti«. Nekateri listi v podrobnostih objavljajo vesti o naraščajoči napetosti med Nemčijo fri Rusijo. Tako na primer *Daily Express« objavlja pod velikim naslovom vest, da >du-ce zbira čete za nov napad.« List piše, da se italijanske čete koncentrirajo v Albaniji. Zaradi tega se opaža v Grčiji naraščajoče vznemirjenje List hoče vedeti nadalje, da je turška vlada naročila svojemu moskovskemu poslaniku, da čim pre-je stopi v stik s Stalinom glede razjasnitve položaja v Turčiji. Ltet nadalje nag-la-5a, da turški tisk s povečano energijo naglasa odločnost Turčije, da se bo zopersta-viia sleheznemu nanadak**. >Nev*s Chroniclec poroča iz Carigrada, da Je grški prestolcnaslednik minuli teden ineognito posetil Turčijo, kjer je imel razgovore s predsednikom Inenijem, z ministrskim predsednikom Saidamom ter zunanjim ministiom Saradzoglom. List hoče vedeti, da je bila Grčija z rezultatom teh razgovorov zelo zadovo^na. Grčija je baje dobila zagotovilo, da bo v primeru rumunske petrolejske zapore debivala potrebne količine petroleja iz Iraka. Kar se tiče stališča Rusije, je diplomatski sotrudnik »Daily Maila« mnenja, da Stalin ne bo zaenkrat prevzel še prav ni-kake iniciative. List poroča iz najbolj zanesljivega vira, da je Rusija bolj ko kdaj-koii popreje odločena estati strogo v defenzivi. Trenutno se angleško-ruski odnosa j i lahko karakterizirajo še najbolje z izrazom »hladne prisrčncstU. Ni treba še posebej naglašati, dodaje diplomatski sotrudnik tega lista, da bi Anglija na vsako izpremembo sedanjega ruskega stališča nemudoma odgovorila ter doprinesla vse, kar je v njenih močeh, da bi se d-cseglo med cbema državama boljše soglasje, toda — prav diplomatski sotrudnik — trenutno kaže vse, kakor da je treba čakati. >Daily Telegraph« poroča iz VVashing-tona, da so bile ruske čete, ki jih tvori tudi več motoriziranih oddelkov ter več stotin tankov koncentrirane v Hertzi n Do-rohoiu v severni Bvikovini. Doplomatskl sotrudnik tega lista sodd, da doslej ni videti, da bi Turčija in Grčija omahovali v svojem stališču. Med temi državami in Veliko Britanijo so v teku pogajanja. Armade teh dveh držav predstavljajo tri milijone mož. >TWnjwir poročajo po svcfatn carigraj- skem dopisniku da Turčija v nobenem primeru ne bo dovolila prehoda nemških čet proti srednjemu Orientu- List ne verjame, da bi imela Nemčija namen napasti Turčijo, marveč bi samo hotela prehod za svoje čete preko Bospora, da bi mogla usmeriti svoje prodiranje proti Palestini in Mcsulu prek*> puščavskih predelov Ana-tolije m Sirije. Toda letni čas je za tak podvig že precej kasen. Kar se tiče Rusije, pravijo »Times«, da v Ankari ne verujejo na obstoj kakega tajnega nemško-ruskega dogovora. Ako bi hotela Nemčija kakorkoli operirati proti Turčiji, bi morala najprvo izločiti Rusijo. Je pa malo verjetno, da bi Nemčija mislila na kaj takega, dokler je v borbi z Anglijo, ki ji bo morda sledila tudi borba z Zedinjenimi državami. »Times« pravijo nadalje, da v turških diplomatskih krogih navajajo tudi domnevo nemško-ruskega oboroženega spopa- da. Za možnost takega spopada navajajo dejstvo, da je bil lani sk.enjeni i.emško-ruskt pakt pač plod povsem irugačnega položaja, kakor pa je današnji. Dejstvo je, da ruska armada za Nemčijo danes pomeni trajno nevarnost in grožnjo, ki bi lahko imela nekoč morda celo še odločilni vpliv na nemško biitarusko razračunavanje. Curih, 15 okt. o. (UP). Londonski »Sun-day Express* je objavil poročilo, da v Berlinu še niso opustil nado, da bo prišlo do sporazuma med Rusijo in Japonsko. Moskvi so bili v ta namen predloženi že povsem konkretni načrti, koordinirali naj bi se hkrati tudi mske-nemški interesi na Balkanu in v Severni Evropi. Prvo znamenje nemške pripravljenosti za kompromis naj bi bila ugoditev ruski želji, da nemške in italijanske čete Bolgarije ne i bodo zasedle. Am e vojne priprave Pospešenje vofne proizvodnje v Zedinjenih državah in v Kanadi — Tudi v Južni Ameriki se pripravljajo na obrambo VVashington, 15. okt. s. (Ass. Press). PredsediiiK Rooseveit je imenoval posebni odbor, ki ima nalogo, da pospešuje proizvodnjo vojaških leteti. Odbor bo skušal doseči, da bo proizvodnja letal pospešena, ne da bi pri tem trpela kvaliteta dela. Dobave letal bodo pospešene ne samo za ameriško vojsko, temveč tudi za Anglijo. V novem odboru so mornariški minister Knox, vojni minister Stimson, finančni minister Morgenthau in predsednik komisije za narodno obrambo Knudsen. Otta\va, 15. okt. s. (Ass. Press). Snoči je bilo uradno objavljeno, da sta se kanadska in ameriška vlada sporazumeli za poseben dogovor o pomožnosti celi izrabi kanadskih in ameriških vodnih sil za pospešene vojne proizvodnje. Kanada bo s posebnimi kanali pošiljala vodo, ki se je odslej odtekala v Hudsonski zaliv, v velika jezera ob meji Kanade in Zedinjenih držav, tako da bo imela ameriška industrija na razpolago več vodne sile. Nasprotno pa bodo v zameno Zedinjene države ojačile vodni tok na reki Sv. Lovrenca, tako da bo Kanada lahko bolje izrabila vodno silo Nia-garskih slapov. Otta\va, 15. okt. s. (Reuter). Ministrski predsednik Mackenzie King je odpotoval na inspekcijo kanadskih obrambnih naprav ob atlantskih obalah. V Quebecu bo ministrskega predsednika sprejel generalni guverner vojvoda Athlon-ski. Hullove izjave Washinrtion, 15 okt. s. (CBS). Zunanji minister Hull ni hotel dati na včerajšnji konferenci tiska niti potrdila niti demantija za vesti, da sta Brazilija in Ćije pristali na odstopitev mornariških in letalskih oporišč Zedinjenim državam. Hull je dejal samo, da so v teku razgovori med ameriškimi državami, ki se tičejo vseh vprašanj obrambe zapadno poloble v okviru sklepov panamske in havanske konference. llio de Janeiro, 15. okt. s. (Ass. Press). Po brazilskih informacijah bo v Braziliji zgrajena velika tvornica letal in letalskih motorjev. že danes prispejo v Brazilijo inženirji iz Zedinjenih držav. Rio de Janeiro, 15. okt. e. (DNB). Sem je prispela prva pošiljka 18 velikih bombnikov tipa Nord Američane, ki jih je naročila Brazilija za svojo vojsko v Zedinjenih državah. Nova manevri ameriške mornarice New Vork, 15. okt. s. (CBS). Čeravno je ameriška vojna mornarica končala svoje letne manevre v Tihem oceanu, je pravkar zopet 30 velikih ameriških vojnih ladij od-plulo s Havajskega otočja na nove manevre. Med brodovjem, ki je odšlo na manevre, je velika oklopnica »Colorado«, dve drugi oklopnici, matična ladja za letala »Yorkto\vn«, več križark in rušilcev. Moskovski listi objavljajo Rooseveltov govor Moskva, 15. okt. s. (Ass. Press). Moskovski listi so objavili govor predsednika Roosevelta, ki ga je imel v nedeljo zjutraj. Evakuacija Američanov na Daljnem vzhodu New York, 15. okt. s. (Ass. Press). V soboto odpluje iz New Torka veliki ameriški prekomornik »Manhattan« na Daljni vzhod, da prepelje v Ameriko od tam eva-teuirane ameriške državljane. Ze danes od- plove iz San FrancLsca z istim namenom na Daljni vzhod drugI velik ameriški prekomornik. Tretja ladja odide po evakui-rance iz Honolula konec oktobra. Skupno bodo ti trije parniki lahko prepeljali 3000 oseb. Američani ne smejo potovati na Japonsko YV3shingt°n, 15. okt. s. (Ass. Press). Ameriško zunanje ministrstvo je prepovedalo izdajo potnih listov ameriškim državljanom za potovanje v Japonsko, severno in južno Kitajsko kakor tudi v Hongkong in francosko Indokino. Siamska politika BangKog, 15. okt s. (Ass. Press). Podtajnik siamskega zunanjega ministrstva ja izjavil novinarjem, da Siam nima tajne pogodbe z nobeno državo in da svojo zunanjo politiko ne vodi po navodilih nobene druge države, tudi ne Japonske. BangKog, 15. okt. s. (Ass. Press). Zastopnik siamske vlade je izjavil, da se Siam ne namerava pridružiti japonskim ukrepom proti prevozu orožja skozi Birmo na Kitajsko. Vichy, 15. okt. s. (Ass. Press). Snoči je bila objavljena poluradna Izjava, da je francoska vlada odklonila siaroske teritorialne zahteve napram francoski Indokini. KangOfln, 15. okt. s. (CBS). Tu se vrše velike priprave za otvoritev prometa skozi Birmo na Kitajsko. Ogromne množine materiala, zlasti petroleja, so že pripravljene za prevoz. Borbe v Afriki Kairo, 15. okt. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodni javlja, da je v nedeljo izvidnica mehaniziranih angleških čet ln lahkih tankov napadla ob reki Gash 20 milj južno Kassale oddelek 120 sovražnih vojakov. Sovražniku so bile prizadete izgube. Ob sudansko-abesinski meji pri Gala-bahu so italijanska letala bombardirala angleške prednje straže. Povzročena ni bila niti škoda, niti ni bilo žrtev. Kairo, 15. okt. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so v soboto zvečer angleška letala bombardirala zopet Tobruk. Mnoge bombe so zadele cilj. V soboto in v nedeljo zvečer so angleška letala ponovno napadla letališče Gura v Abesiniji. Povzročena je bila znatna škoda. V sobeto je posamično italijansko letalo napadlo Aden. Angleška lovska letara so intervenirala. Italijansko letalo je bilo v borbi zadeto ter je gorelo, ko se je oddaljevalo. Južnoafriški bombniki so v soboto sve-čer napadli letališče Giavello v AbesinljL Napad je bil ponovljen dvakrat. Povzročenih je bilo več požarov in neka postojanka strojnic je bila prisiljena k molku. Novi guverner v angleškem Sudanu Kairo 15. Qkt. s. (Reuter). Za novegra guvernerja angleško egiptskega Sudana je bil imenovan general H ade ls t on. Dosedanji guverner je iz zdravstvenih razlogov že lani odstopil, vendar mu je bila poslov« na doba podaljšana- Novi guverner je bil več let vrhovni poveljnik angleške vojske v Sudanu- Njegovo imenovanje ima torej strateški pevneo, Stran 2 Hudi napadi na Anglijo Začeli so se že zgodaj zveier na angleško prestolnico in na druga angleška mesta L°ndOn, 15. okt. s. (Reuter). čeravno je bil nemški letalski napad na London preteklo noć šibkejši nego v noći od nedelje na ponedeljek, je bil vendarle eden najhujših dosedanjih napadov na London. Nemška letala so pričela z napadom že zgodaj zvečer, ko so mnogi Londcnčani še odhajali z dela domov. Kljub bombardiranju se je promet razvijal nekaj časa še normalno, pozneje pa je moral biti ustavljen. Ko je trajal alarm približno eno uro, se je intenzivnost napadov stopnjevala in so odtlej nemška letala skoro neprestano krožila nad mestom. Protiletalsko topništvo je bilo ves čas v akcij!. Najhujši je bil napad v večernih urah. Izvedlo ga je več letal nego ob prejšnjih prilikah in vrženih je bilo več bomb, zlasti zažigalnega tipa. Izbruhnilo je mnogo požarov in gasilci so imeli mnogo dela. V stanovanjskih in trgovskih delili mesta je bilo zadetih več poslopij. Med drugim so bombe zade!e neki kinematograf m neko restavracijo. Tudi neka cerkev je bila poškodovana, prav tako pa so eksplozivne bombe zadele neko bolnišnico. Na neko mesto v srednji Angliji (najbrže Manchester — cp. ur.) so bili ponoči izvršeni tiije napadi- Bombe so povzročile več smrtnih žrtev. Več skladišč kakor tu/li trgovskih zgradb je biTo razdejanih. Neka bomba Je zadela dom za onemogle stare žene Zadeto je >i!o tudi neko javno zaklonišče, pri rvi vrsti fižol. Madžarska bo uvažala predvrem tekstilne proizvode, riž. svilo, oranže in limone. Sporazum se nanaša tudi na Transilvanijo. Akcija proti omejitvi motornega prometa Z včerajšnjega sestanka akcijskega odbora preskrbo Slovenije s tekočim gorivom Ljubljana, 15. oktobra Včeraj popoldne se ie v prostorih Slov. avtomobilskega kluba zopet sestal Akcijski odbor za preskrbo Slovenije s tekočim gorivom. Sestanka so se udeležili zastopniki vseh organizacij, ki so zastopane v odboru. Na sestanku so razpravljali o škodljivih posledicah Časovne in krajevne omejitve motornega prometa. Pre-d 14 dnevi, 1. t. m. so bili zmanjšani obroki bencinske mešanice na nakaznice; ta omejitev porabe tekočega goriva lahko dovolj sama na sebi služi namenu, ki ga nameravajo dušeči še s časovno in krajevno omejitvijo prometa. Ce je že omejena prodaja bencinske mesnice, je razen nje časovna in krajevna omejitev prometa nelogična, saj prav za prav pomeni omejitev omejitve. Zakaj bi lastnik motornega vozila ne smel uporabiti bencinske mešanice, kolikor je pač lahko še kupi, kjerkoli in kadarkoli? Saj je pač samo po sebi umevno, da ne more porabiti več pogonskega goriva kakor ga lahko kupi. Dočim časovna in krajevna omejitev motornega prometa ne more sluz:ti pravemu namenu, varčevanju s pogonskimi sredstvi, brez škode, pa zlasti lastnikom poslovnih avtomobilov, avtoizvoščkom, prevoznikom, trgovskim potnikom itd ne more biti vseeno, če je uvedena al; ne. Dovolj resna zadeva je. če je ogrožena eksistenca teh neštetih ljudi kj so neposredno prizadeti z omejitvami prometa, a upoštevati je treba še. da ;e od motornega prometa odvisno še mnogo drug;h podjetij, trgovskih in obrtnih, zlasti v Sloveniji. Najbolj so seveda prizadeti prevoznki, trgovski potniki in avtoizvosrki. Mnogi med njimi so ku*pili vozila na kredit ter jih še niso odplačali. Če hočejo dolgove redno odplačevati, morajo imeti tudi reden zaslužek, vsaj skromen. Pozimi, ko je motorni promet že zaradi slabega vremena, snega itd., zelo omejen, lastniki motornih vozil *elo malo zaslužijo že brez vseh drugih prometnih omejitev. Ti podjetniki so dobi- li obrtno pravico, ki jim nalaga že sama na sebi velike dolžnosti. Naj omenimo 4e, da je bil letos zvišan prispevek za cestni sklad, pri nekaterih vozilih skoraj za 50%. Če že nalagajo prevoznikom in drugim lastnikom poslovnih vozil dolžnosti, bi jim morali pustiti vsaj pravico do rednega dela ter zaslužka. Kaj nej počno ti ljudje, ko ne bodo mogli več odplačevati dolgov, investicij za vozila? Nekateri so morali že ustaviti obratovanje. Nobeden izmed zastopnikov društev in ustanov, ki so bili na včerajšnjem sestanku akcijskega odbora ni tajil, da so nekatere omejitve porabe pogonskih sredstev dandanes neobhodno potrebne Izjavljali so celo, da so pripravljeni na vse potrebne in smiselne žrtve, toda pri tem so naglašali, da omejitve ne smejo tako resno ogrožati eksistence ljudi, ker tedaj zgreše svoj namen. Številni lastniki poslovnih avtomobi-tov bodo morali odjaviti svoja vozila, če predpisi o časovni in krajevni omejitvi motornega prometa ne bodo razveljavljeni. Akcijski odbor bo poskusili ukreniti vse potrebno na pristojnih mestih in če bo treba, bo odposlal zopet deputacijo v Beograd, da bodo zastopniki naših gospodarskih organizacij gospodom dokazali, kako škodljivi so predpisi zadnje uredbe. Vzporedno z akcijskim odborom deluje marljivo tudi Slov. avtomobilski klub. da bi zaščitil svoje članstvo ter dosegel razveljavitev časovne in krajevne omejitve motornega prometa, ZE OD 25. SEPTEMBRA NI BENCINSKE MEŠANICE Lastniki motornih vczH pri nas v Ljubljani, pa tudi v mnogih drugih podeželskih krajih, so še posebno prizadeti, ker jih je dofletela izredna omejitev porabe pogonskega goriva. Že od 25. septembra n\ več na bencinskih črpalkah naprodaj bencinske mešanice v Ljubljani. Izvzeti je treba le prodajo 9 sodov bencinske mešanice prejšnji teden na Shellovih črpalkah. Ta bencinska mešanica je bila takoj razprodana in kupili so jo seveda le nekateri. Številni lastniki motornih vozil niso mogli izrabiti kuponov za nakup bencinske mešanice že do 25. septembra. Vsak kupon je veljaven samo za nakup bencina v določenem tednu tako da nakaznice zastare, če jih kupci sproti ne porabijo. Kaj to pomeni n. pr. za avtoizvoščke, ki si srtužijo kruh s svojimi vozili, si lahko mislite. Se vedno nihče ne ve, kdaj bo pri nas zopet redno naprodaj bencinska mešanica. Da se v takšnih razmerah lastniki motornih vozil ne morejo ravnati po predpisih, naj imajo vedno v rezervi nekaj pogonskega goriva za izredne razmere, je samo po sebi razumljivo. Iz Radeč — Žalna svečanost za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinlte-Ijem. Tukajšnje Sokolsko društvo je priredilo v novem Sokolskem domu v sredo zvečer žalno svečanost za blagopokojnim kraljem. Uvodno besedo je imel starosta br. Ferdo Laznik. ki je pozval občinstvo k enominutnemu molku v počaščenje spomina kralja Mučenika. S. Zahrastnik Ivanka je predočila v lepo Izbranih besedah Njegov lik. Sledili sta recitaciji in dvogovor, ki sta ga imela br. Milan Kos in s. Zahrastnikova. Zaključno besedo je imel zopet br. starosta, ki je pozval številno ob- činstvo, da je zaklicalo trikratni slava kraljevemu spominu. Sredi odra je bila slika blagopokojnega kralja, gorele so številne sveče in zasenčene žarnice. — Občinski sejem. Nas zadnji običajni občinski sejem je bil razmeroma prav dobro obiskan. Prignane je bilo precej goveje živine, ki je imela visoko ceno. Lepi voli so biH živa teža po 8 do 8.50 din in še dražji. Sre~nje so prodajali po 7 din, slabše vrste pa še ceneje. Krave in teleta so šle kar počez. Lepa krava je stala že 3000 din, kar predstavlja za naše razmere zelo visoko ceno. Sejem je bil precej živahen. Razstavljenega je bilo zelo veliko blaga. Poceni se je dobilo blago za moške obleke. Lahko se trdi, da je bilo tovrstno blago več ko še enkrat ceneje kakor v ljubljanskih trgovinah. Prvovrsten kam-garn meter za 160 do 170 din. Je sicer neverjetno, toda resnično! Tudi domači trgovci in gostilničarji so prišli na svoj račun. Slednji so prodajali celo veliko pijače in jedače. — Dvignite dobitke sokolske efektne loterije. Dne 29. septembra je bilo žrebanje srečk sokolske efektne loterije. Izžrebane srečke smo objavili v dnevnem časopisju. Glavni dobitek je šivalni stroj, dalje moško in žensko kolo. Dobitki so še blago za moško in žensko obleko, servis za 6 oseb itd. Dobe se pri starosti br. Lazniku Ferdinandu, kolarskemu mojstru v Radečah. Dvigniti se morajo do 1. novembra, sicer zapadejo v korist Sokolskega društva v Radečah. Stanovanjske hiše pokojninskega sklada Mestne hranilnice ljubljanske baje ne bodo zidali Ljubljana, 15. oktobra številni obrtniki se vprašujejo, kaj je z zidanjem poslopja penzijskega sklada Mestne hranilnice ljubljanske. Dela so bila razpisana 25. avgusta. Po zanesljivih informacijah smo zvedeli, da je Pokojninski sklad Mestne hranilnice ljubljanske res razpisal dne 25. avgusta težaška, zidarska, žele zobe tonska, tesarska, krovska in kleparska dela za šest in deloma sedemnadstropno stanovanjsko bišo. ki naj bi stala na vogalu Gledališke in Pu-harjeve ulice. Pri delu bi bilo zaposlenih čez zimo najmanj 300 pomočnikov raznih strok in preskrbljenih bi bilo najmanj 1000 družinskih članov. Na javni razpis se je odzvalo 8 stavbnih podjetij in več drugih obrtnikov. Pri komisionalnem pregledu je bilo ugotovljeno, da je znašala najnižja ponudba 12 milijonov 150.000 dinarjev, največja pa 15 milijonov 500.000 dinarjev. Pri seji Penzijskega sklada mestne hranilnice 10. septembra 1940. so ugotovili, da je mnenje odbornikov 3:1 za najnižjega ponudnika. Predsednik sklada je predlagal, naj bi delo oddali tretjemu in petemu ponudniku, to je dotičnemu, ki je oferiral za 13,147.000 din in drugemu, ki je oferiral za 14,041.000 dinarjev. Predsednik je motiviral svoj predlog s tem, da sta predlagana dolgoletna občinska svetnika in še nista imela možnosti delati za mestno občino in je sedaj lepa prilika, da se jim na ta način oddolži. Navzoči od1x>rniki so se v razmerju 3:1 upirali predlogu, češ da je najnižji ponudnik tudi znana solidna ljubljanska tvrdka. Predsednik je vztrajal pri svojem predlogu in ni pustil, da bi se večinski sklep uveljavil in je motiviral prekinitev seje s tem, da bo dražja, po sebi predlagana ponudnika vprašal, če pristane ta na ceno najnižjega ponudnika. Kljub temu, da so večinski odborniki takoj opozorili g. predsednika, da v nobenem primeru ne bodo za dražja dva ponudnika, je vztrajal pri svojem in prekinil sejo. Dober teden potem Je sklical drugo sejo in na nji poročal, da je bil opozorjen po raznih arhitektih in stavbnlklh, da je pro- račun sestavljen tako, da je prilagođen samo za enega. Navzoči so temu oporekali, češ da se ponudbe od najvišjega do najnižjega s cenami v sorazmerju dvignejo in je s tem jasno dokazano, da je vsak ponudnik pač kalkuliral po svoji možnosti. Kljub temu je bil sklep, da se proračun in načrt predloži v tehnično presojo mestnemu poglavarstvu, gradbenemu oddelku. Gradbeni oddelek mestnega poglavarstva je načrte odobril In izdal začasno ustno rešenje, da lahko takoj začno zidati ter pismeno podrobno poročilo za proračun. V poročilu navajajo, da je proračun zelo natančno in precizno izdelan ter da je za naše razmere še preveč podroben in precizen. Tudi z navedenimi predlogi se ni moglo odvrniti g. predsednika od njegovega mnenja. Dal je izjavo, da pač gradbeni urad ne sme zadrževati gradbenega dovoljenja za nobeno zgradbo, če so načrti strokov-njaško izvršeni. Odbor ali urad pa sme dati mnenje, da je načrt sestavljen tako, da nudi investirani kapital premalo obre-stovanja. Ker g. predsednik ne skliče nobene seje, nimajo odborniki možnosti, da bi dokazali neresničnost njegove trditve o premajhnem obrestovan ju investiranega kapitala v zgradbe Penzijskega sklada. Na način kakor se v Ljubljani zaračunavajo stanovanja v centru mesta, bi nudila projektirana zgradba 5.75 — 6.50% obrestova-nja investiranega kapitala. Med tem ko g. predsednik z raznimi izgovori zavlačuje oddajo dela, skuša večkrat pridobiti odbornika, ki je glasoval za najnižjega ponudnika. Ce bi se posrečilo g predsedniku pridobiti en glas bi izpadlo glasovanje 2:2, kar bi on dirimiral v korist svojemu predlogu. Ker se g. predsedniku ne posreči pridobiti enega grlasu. se oddaja dela iz vseh mogočih malenkostnih razlogov zavlačuje. Stvar gre tako daleč, da raje ue bodo gradili, kakor da bd g. predsednik akceptiral večinski sklep, naj delo dobi najnižji ponudnik, škoda, ki je nastala zaradi tega, je dvojna: v teh težkih in razrvanih časih ne bo imelo kruha najmanj tisoč ljudi; zaradi podraževanja gradiva bo pa utrpel tudi Penzijski sklad MHL veliko škodo. Iz Celja —c Gostovanje ljubljanske opere, ki otvori novo sezono celjskega gledališča z Janačkovo slovito opero »Jenufo«, se prične drevi ob 19. Predstava je za abonma. —c Društvo banovinskih cestnih nadzornikov za dravsko banovino je imelo v nedeljo v Celju redni letni občni zbor. Poročila funkcionarjev so bila odobrena. Udeleženci so tudi razpravljali o težavnem gmotnem položaju cestnih nadzornikov in o vprašanju povišanja plač. Za predsednika društva je bil izvoljen g. Miroslav Vajenec iz Velikih Lašč. —c Dve nesreči. V nedeljo je padel 32-letni hlapec Franc Lipušek iz Gaberja pri Celju po stopnicah ter si močno poškodoval prsni koš in ključnico. — Ko se je 27-letni, v Celju nameščeni trgovski pomočnik Janko Vrunč iz Petrovč vračal v soboto zvečer s kolesom iz Celja v Petrovce, je padel ln se občutno poškodoval po glavi. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico. —c Plačilo občinskih davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne .posestnike in lastnike vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačilo 5odstotni najemninski vinar in 2odstotna kanalska naklada za letošnje zadnje četrtletje, vodarina in Stev-nina za letošnje tretje četrtletje in tretji obrok davSčine na vozila za leto 1940/41. Stranke naj plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. novembra pri mestni blagajni. Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo računalo zakonite 6odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku Šestih tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z Izvršbo. —c Umrl je v nedeljo v Medlogu pri Celju 611etnl posestnik Izidor L e S n i k. —c Kegljagki klub »Sokol« v Celju je poklonil socialnemu skladu Sokolskega društva Celja matice in Sokolskemu društvu Celju I po 300 din, za kar se mu upravi obeh društev iskreno zahvaljujeta. —c Tri ne«rece. V stolarni na Tehariu je v četrtek stroi zgrabil delavca Ivana Verboška za levo roko in mu odtrgal tri prste. Istega dne ie nadel osemletni rele-nec Alojz Drofenik iz Celja pri telovadbi in si zlomil levo nogo v Režnju. V Pod volovi jeku pri Lucah ie hlod r/ri delu udaril 191etnega delavca Ivana Pirca in mu zlomil desno nojjo pod kolenom. Vse tri ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. —c Požar pri Kalobju. V eni nreteklih noči se je vnel v Trški gorci pri Kalobju hlev posestnice Leopoldine Vrečkove. Hlev ie zgorel z zalogo detel i e in slame vred. Skoda znaša nad 50.000 din. Požar ie najbrž zanetil do neprevidnosti kak popotnik, ki je prenočeval v hlevu, —c žrtve nesreč, V Olimju pri Podčetrtku je padel triletni posestnikov sinček Anton Mraz pri igri tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad kolenom. — V torek se je na 261etnega mizarskega pomočnika Avgusta Lesjaka iz Levca pri Celju prevrnil voz in mu zlomil levo nogo pod kolenom. — V torek je cirkularka zgrabila 63-letnega tesarja Franca Lamuta iz Sp. Zreč pri Konjicah za levo roko in mu odrezala štiri prste. Istega dne je našel 161etni posestnikov sin Maks Knez z Ostrožnega pri Celju v gozdu patrono in je začel tolči po nji. Patrona je eksplodirala ter razmesari-la fantu prste na levi roki in mu poškodovala levo stegno. Ponesrečence so oddali v celjsko ^olnico. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 15. oktobra: Razvalina življenja. Red torek Sreda, 16. oktobra: Kovarstvo in ljubezen. Red B Četrtek, 17. oktobra: Pohujšanje v dolini Sentflorijanski. Red A Petek, 18. oktobra: Skrivalnice. Red pre- mierskl V režiji Petra Malca, režiserja iz Maribora bomo videli v sredo Schillerjevo dramo »Kovarstvo in ljubezen« z Le var j evo in Janom v glavnih vlogah. Predstava bo za red B. Dolgoletna članica nafte drame, Avgusta IHtnllova bo Urala v veaeloigri Seheinpflu- *ove »Skrivalnice«. Po dolgih letih bomo videli »pet Avgusto Danilovo na našem odru. Občinstvo, ki Jo pozna iz časa, ko je bila še aktivna članica, bo gotovo z zanimanjem obiskovalo to predstavo, v kateri bo imelo priložnost videti eno naših najodUčnejSih igralk ta starejSe generacije. Glavno moško vlogo bo igral Kralj, glavno žensko vlogo Mira Danilova. Igro je zrežiral prof. Sest. Premiera bo v petek za red premierski. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 15. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: Jenufa) Sreda, 16. oktobra: Fidelio. Red Sreda Četrtek, 17. oktobra: Jenufa. Red Četrtek. Gostovanje Elze Karlovčcve in Josipa Gostiča KOLEDAR Danes: Torek, 15. oktobra: Terezija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Volga, Volga... Kino Sloga: Geronimo Kino Union: Brezupni slučaj Kino Moste: Cvetje iz Niče DE2URNELEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. §P©RT 24 plavačev izstopilo iz „Jisga" Kriza v dubruviuškem Jugu je dosegla svoj vrhunec. 24 plavačev je zahtevalo od-pustnico iz kluba, ki naj jim tudi izroči njihove osebne trofeje, plakete in darila, priborjene na raznih plavalnih prireditvah. Plavači v pismu, naslovljenem upravi kluba, pravijo med drugim, da na tako imenovanem ^-splitskem incidentu« od kluba kaznovani plavači niso zagrešili ničesar, kar bi bilo nasprotno športni disciplini in kar bi lahko žalilo osebni ali nacionalni čut. Prav tako niso grešili proti pravilom kluba. Nasprotno, pravijo podpisniki te izjave, da se je uprava kluba s svojim odlokom, izdanim na seji 7. oktobra glede kazni plavačev, ne da bi jih poprej zaslišala, sama pregrešila proti klubskim pravilom in najbolj primitivnim pojmom pravičnosti. Na ta način je uprava kluba soglasna z javno kampanjo proti plavačem, ki imajo nedvomno mnogo zaslug za ugled kluba ln plavalnega sporta v Dubrovniku. Pod takimi okoliščinami so se plavači Juga prepričali, da zanje ni več mesta v tem klubu. Izjavo so podpisali tudi Branko 2ižek. Stau-dinger, Bogdan Tomović, Sokolića Bartu-lovič, Maja Orlic, Luka Ciganovič, Zdravko Samardžid in še 17 članov kluba. Iz tega sledi, da v bodoče >Jug« ne bo igral nobene pomembne vloge več v našem plavalnem sportu, ali pa vsaj ne v dogled-nem času. — Lepe nagrade kolesarskim dirkačem. Kolesarji, ki so se udeležili dvodnevne dirke po severni Srbiji, so dobili lepe nagrade. Tako znaša skupna vrednost nagrad Borisa Vojnova 11.300 din, Sa^-a Pavlović, ki je bil drugi, je dobil za 9.100 din nagrad, a Janez Peternelj kot tretii več d*iril v vrednosti 1400, Valant v vrednosti 880 din, Gre-gorič za 400 din, Franc Gartner za 100 din, a Armando Golob nagrado v vrednosti 200 din. Srbi so to pot zmagali tudi kot moštvo, in sicer v Času 57.40, Slovenci pa so bili drugi v času 57.51.50 Hleđs usnrl Ljubljana, 15. oktobra Iz bolnice so nam tik pred zaključkom lista sporočili, da je Ivan Hlode, o katerem poročamo na drugem mestu, da je bil operiran, težki poškodbi podlegel. Dve leti in pol v sedlu Iz Mexico City poročajo, da je prispel te dni tja Argentinec Marcelo Soules na zadnji etapi svoje poti iz Buenos Airesa v VVashington. Soules je krenil 29. junija 1938. na konju iz Buenos Airesa in je že nad dve leti na poti. Za seboj ima že Ande, južnoameriško čcžclo zapadne obale in Srednjo Ameriko. Oborožen je samo s samokresom in novinarjem v Mexico City je pripovedoval, da se je spotoma preživljal večinoma z lovom. Večkrat se je moral boriti celo z Indijanci. Pot ga je vodila preko Argentine, Bolivije, Chile, Peru, Ecuadora, Columbije, Paname in drugih srednje ameriških držav do Mehike. Dnevno je prej ah. al povprečno 34 km. Soules pravi, da bi hotel na svoji poti obiti še 37 jaguarjev in srečati še nekaj indijanskih ljudožreev. Podjetni jahač upa, da se mu bo posrečilo prispeti do Wa-shingtana v februarju 1941. Potemtakem bi trajala njegova pot dve leti in pol. Vrniti se pa hoče z avtomobilom. Ceste si je dobro ogledal in pravi, da bo rabil za po-vratek okroglo 3 mesece. V Argentini bo pa učil ljudi jahati, saj je postal na dolgi poti izvrsten jahač. Rusija zopet uvaja šolnino Sovjetski listi so priobčili oni dan dekret izvršnega odbora vrhovnega sovjeta o zagotovitvi delavskih rezerv ln ustanovitvi novega urada takozvane centralne uprave delovnih rezerv. Dekret pooblašča vlado, da sme mobilizirati letno 800.000 do 1,000.000 dečkov v starosti od 14 do 17 let, ki bodo hodili v obrtne šole skozi nekaj mesecev, če gre za delavce zaposlene pri množestveni proizvodnji ln skozi dve leti, če gre za kvalificirane delavce. Po absolvl-ranju teh tečajev bodo delali mladeniči štiri leta v državnih podjetjih pod vodstvom In nadzorstvom novega osrednjega urada ln za normalne mezde. Drugi dekret odpravlja brezplačnost Šolskega pouka v treh zariniih razredih srednjih ln v vseh viš.^h šolah. V bodoče bo znašala šolnina v srednjih šolah 200 rubljev, v visokih šolah v velikih mestih 400, na šolsh glasbene in dramske umetnosti pa 500 rubljev letno. Z istim dekretom so odpravljene nodnore. ki so jih dobivali doslej vsi slušatelji visokih Šol. Sorzna oorocHa Cunh, 15. ckt. Beograd 10. Pariz 9 925, London 17. New York 431.50, Milan 21.80, Madrid 40, Berlin 172.75, Stockholm 102.85. NEZAPOSLENI NOSILEC REKLAME — Cuj, čemu pa nosiš prazno reklamo? — Kar tako. da ne pridem iz vaje, sem namreč brez posla. NI ČUDA — Zakaj si pa danes tako slabe volje? — Kako bi ne bil, žena je kuhala obed po radiu, pa ga je skuhala z motnjami. Kakšen ko novi invalidski dom Imenoval se bo „Aleksandrov dom" in zgrajen bo na vogalu Jegličeve ceste in Bohoričeve ul£ce Ljubljana 15. oktobra Slovenski invalidi so imeli nekaj let po vojni številne domove, a zde j so brez pravega doma celo v sann slovenski prestolnici, kjer delujejo številne njihove ustanove. Svoj dom v Ljubljani so imeli invalidi v stari šentpetrski vojašnici, kjer ima zdaj svoje pisarniške prustore Združenje vojnih invalidov in državna protezna delavnica ali ortopedski zavod. To že zdavnaj ni več invalidski dom. Ne le. da prostor^ v zastarelem po-Siopju ne ustrezajo namenu, ki mu služijo, jih zahteva tudi mestna občina kot lastnica vojašnice za^e. Tako je mestna občina ljubij že meseca maja odpovedala prostore uprevi proteznih delavnic. Tudi v širšo javnos* so že prodrli glasovi, v kako tesnih nezdrav h in mrać nih prostorih }e sftsnjen ortopedski zavod. Ta ustanova je pogos.o le še komaj životarila, kar so pa obću'ili pred\sem invalidi na lastni koži; nekateri nesrečneži so morali po cela leta čakat1 ns» proteze ali ortopedske čevlje. Z uveljavitvijo nove invalidske uredbe so se razmere tzbc'jšale. e pretežne delavnice so ašle v hudo krizo, ko jim je mestna občina odpovedala prostore. 2e zaradi samica ortopedskega zavoda je bilo treba ukreniti nekaj odločilnega takoj. T da že prejšnja leta so se dp invalidski organizaciji dobro zavedal-, kako silno potreben je v Ljubljani invalidski dom, poslopje, ki bi lahko vzelo pod s-reho vse invalidske ustanove Zato ie tudi že pred leti izšla iz vrst invalidske orsjan z«?cije zamisel, naj invalidi dohe v Ljubljani pravi dom. Od zamisli do uresničile pa ni bila tako kratka pot. Vendar je zadeva postala še posebno aktualna, ko so bil i protez-nim delavnicam odpovedani pros* ori. Zdai je naša invalidska organizacija lažje prepričala upravitelje Narodnega invnlidskca^ sklada, da Ljubljana mora dobiti invalidski dom. V Bencmdu so pristali na pobudo invalidske organizacije in tehničnemu oddelku Kinske uprave v Ljubljani so poverili izdelavo načrtov. Najprej p* so seveda morali najti in kupiti primerno parcelo. V mestu samem je zdaj že malo parcel in od leta do leta so dražje. Imeli so pa srečo; kupili so zemljišče od mestne občine na vogalu .Tegličeve ceste in Bohoričeve ulice, okrog 2270 m* za 826.000 din. Prostor je primeren za invalidski dom, ker ni daleč od mestnega središča, zlasti kolodvor je blizu, mimo vozi tramv.i j. in kar je tudi posebno važno ni tudi daleč do bolnice, kjer invalidi pogosto iščejo zdravja. Na tehničnem oddelku banske uprave so poverili izdelavo načrta inž arh. M. Šorli- ju Poslopje, ki bo imenovano »Aleksandrov dom«, bo precej veliko, saj bo zazidana ploskev znašala nad 900 m*; ob Je-gličevi cesti bo dolgo 48 m in trinadstrop-no, ob Bohoričevi ulici pa bo dvonadstropno in okrog 30 m dolgo. Pročelje ob Je-gličevi cesti budi celo videz palače. Projektirano je. da bo glavno pročelje obloženo do drugega nadstropja s podpeškim kamnom, kar bo poslopju nedvomno vtisnilo značaj monumentalnosti Trakt ob Jegličevi cesti bo v ce'oti pod-kleten. nepodkleten pa ostane krajši trakt ob Bohoričevi ulici. V kleti bo kopališče za invalide, dalje dve kurilnici centralnih kurjav, in sicer posebej zs ortopedski zavod, protezne delavnice, ki so državni zavod, in posebej za prostore invalidskih organizacij. V kleti bodo tudi pralnice in sušilnice za stanovanja, drvarnice in druge pritikline. Velik prostor je namenjen za skladišče protezne delavnice V pritličju bo večino prostorov zavzel ortopedski zavod s svojimi delavnicami in drugimi prostori; tu bodo oddelki: bandaž-ni. čevljarski in mehanični, dnevno skladišče in ambulanta V pritličju bo imel stanovanje hišnik m Invabdska gospodarska družba pisarniške prostore. V prvem nadstropju bodo prostori invalidskega sodišča. Naloge invulidskih sodišč prevzemajo zdaj okrožna sodišča. Za invalide bo velika ugodnost da bodo imeli sodišče v svojem domu, kjer bodo tudi pisarne invalidskih organizacij. Ta koncentracija bo nedvomno pospešila delo in invalidom bo prihranjeno mnogo potov. S tem bo pomagano zlasti invalidom s podeželja, ki bodo iskali pomoči v Ljubljani pri svojih ustanovah. V prvem nadstropju bodo tudi pisarniški prostori invalidskih organizacij, oblastnega in sreskega odbora. Razen 5 pisarn bo tu tudi lepa sejna dvorana in knjižnica V knjižnici bodo uredili tudi mali invalidski muzej z lepo zasebno zbirko, ki jo nameravajo odkupi- ti. Vsi ti prostori bodo v traktu ob Jegličevi cesti, medtem ko bo ob Bohoričevi ulici še veliko delavnica ortopedskega zavoda za lesne izdelke, in sicer v dvorani, ki bo merila približno 12X13 m. Pisarne invalidskih organizacij in sodišča bodo imele skupno stopnišče, posebno pa ortopedski zavod. Od drugih prostorov bodo ločena s svojim stopniščem rudi stanovanja. Invalidi, ki težko hodijo po stopnicah, se bodo lehko posluževali dvigala, v tem poslopju res potrebnega. V drugem nadstropju bo pet sob za prenočišča invalidov ki se bodo mudili po opravkih v Liubljani Invalidi z dežele bodo našli v domu vedno do 20 pt»stelj in jim ne bo treba iskati prenočišč po mestu. Razen tega bodo v tem nastropju še tri dvosobna stanovanja, ki bodo imela vsa kopalnice Tu bo tudi stanovanje upravitelja doma V tretjem nadstropju bodo sama stanovanja, vsa dvosobna, in sicer jih bo 6 Tudi vsa ta stanovanja bodo imela kopalnice, lepe prednje srbe ter prostorne vse stanovanjske prostore. Ko bodo končane formalnosti, bodo razpisana stavbna dela Ban je izvršilec sklepov Narodnega invalidskega sklada: to se pravi da bo banska oprava razpisala stavb na dela in jih nadzirala. Kredit je že odobren, in s;cer 4.5 milijona din Ta denar je uprava Narodnega invalidskega sklada že izročila za ljubljanski invalidski dom Dr-žavn; hipotekami banki. Najprej bodo razpisana le surova stavbna dela Če poide vse po sreči, bodo zidarska dela oddana že letos in če bo še ugodno vreme, bodo začeli delati pred zimo Morda bi bilo poslopje lahko še do božiča pod streho, če bi delati začeli pr;hodnje tedne. (*!e bi bil dom v surovem že leto«; sezidan, bi se tudi izpolnila želia invalidov, da bi ga ob prihodnjem Vidovem dnevu izročili svojemu namenu. Na sliki je pročelje v Jegličevi ulici Posestne spremembe v Ljubljani in okolici Ljubljanska univerza je kupila posestvo vrtnarja Šimenca, kjer bo zgrajen univerzitetni zavod za prirodoslovje Ljubljana, 15. oktobra Posestnik in vrtnar Ivan Šimenc, Lepi pot 24, je prodal univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani, katero zastopa rektor dr. Matija islavič, svoje posestvo v kat. občini Gradiško predmestje, za milijon din, rastlinjak, tople grede in ves inventar vrtnarstva pa za. nadaljnjih 130.000 din. Parcela je določena za gradnjo univerzitetnega zavoda za prirodoslovje. V ta namen je bil v finančnein zakonu za L 1939-40 določen poseben kredit. Okrajno sodišče je tudi dovodilo, da se prodajalčeva mladoletna otroka 201etni Ivan in lbletna Vera izpustita izpod očetovske obiasti, kajti na zemljišču je bila zaznamovana prepoved obremenitve in odsvojitve v korist obeh mladoletnih otrok. V smislu posebnega dekreta iz leta 1935 je možno giede otrok v starosti pod 20 leti dovoliti izpust izpod očetovske oblasti v tehtnih primerih. Po poravnavi vseh obveznosti prodajalea moru biti ostanek naložen v Mestni hranilnici ljubljanski kot nov skrbstveni sklad za mladoletna otroka. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je izdalo Jožetu Golobu iz Iske vasi št. 9 dovoljenje za gradbo stanovanjske hiše v kat. občini Trnovsko predmestje pod pogojem, da odstopi mestni občim ves za ceste potreben svet. Lastnik parcele Janez Stembal je zaradi tega odstopil občini 155 kv. m predmetne parcele. Dediči zapuščine Antonije Štrubljeve Kaiser Henbert, Kaiscr Robert. Sterban Gabrijela, Herzmanskv Herman, Herzman-sky špelca, Pnnčič Mitja. Pr:nčič Vojko in Skale Aleksander so pnslali odvetniku dr. Bogdanu Žužku dve parceli v kat. občini Trnovsko predmestje z* 80.100 din. Posestnica Marija Zorrranova it prodala učiteljici Mariji Staretovi in zasetnici Ivani Staretovi. Dermotova 3, parcelo v kat. občini Brinje v izmeri 619 kv. m za 55.710 din. Posestnica Ana Marija Ladič, Tržaška cesta 79, je prodala posestma in ženi slikarskega mojstra Ange i Mrakovi. Rožna dolinah cesta XXI-l_Sa parcelo v kat občini Vič v izmeri 55/ kv m za 17 000 din. Posestnik in šofer Franc Sodnikar, Lukovica 36 je prodat svoi. sestr: Mariji Sodnikar, kmečki delavki, posestvo v kat. občini Los za U'2(M dm Stavbna zadruga z omejeno z*vezo »Mali dom« je prodala zase^mo Rozabji Pipa-novi Dremkova 6. pa-celo v kat. občini Spodnja Šiška v iztrer 5ln kv n za 11.352 din. Žena mizarskega mcis'tž Ma-ia Ursi-čeva je proda'a zasepr.ci Mari Vodopiv-čevi iz Duplice pn Kamniku m višjemu nadzorniku proge Albinu Mlaka' ju parcelo in izsekan gozd v kat občmi Kašelj v izmeri 9548 kv m za 27.000 din, tako da je Vodopivčeva lastnica 3*inh petm Mlakar pa lastnik ene petine kupljenega zemljišča. BATINA PALAČA V ZEMLJIŠKI KNJIGI V glavni zemljiški knjig' Kapucinskega predmestja so kot prvi vložek vknjižene lastninske pravice zemljišča, kjer je nekdaj stal Maličev hotel in kjer zdaj stoji lepa Batina palača. Na podlagi kupne pogodbe iz I. 1876 je bil kot lastnic zemljišča na vogalu sedanje šelenburgove in Aleksandrove ceste vknjižen Mallitsch. Leta 1908 je nepremičnina prišla v last tvrd-ke Bratje Deghenghi, 1. 1913 pa je bila vknjižena lastninska pravica za Mi'ana De-ghenghija v Ljubljani L. 1916 je hišo kupila Jadranska banka, podružnica v Ljubljani, 1. 1922 pa Jadranska banka a. d. v Beogradu, ki si je 4. 1925 spremenila ime v Jadransko-podunavsko banko, katera je 1. 1934 prodala bivšo Mali*evo hišo Bati. ju-goslovenski tovarni gume in obutve d. d. Vknjižbe hipotek in drugih pravic na zemljišče so bile razmeroma maloštevilne. L. 18^2 se je vknjižil na hišo dr. Erih Mu-hle isen za 25.000 kron. 1. 1908 pa Kmetska posojilnica za 180 000 din. Naslon je leto je bila vknjižena najemna pravica v prid trgovca Pavla Magdiča. Ljudska posojilnica pn se je intabulirala za 60.000 kron. Leta 1915 se je zaznamovala prednost v prid terjatve dr. Eriha Miihleisena pred ostalimi terjatvami, naslednje leto pa so bile vse terjatve izbrisane. L. 1933 se je izbrisala tudi najemna pravica trgovca Pavla Magdiča. Letos v septembru je bila končno vknjižena na podlagi zadolžnice od 3. septembra 1940 zastavna pravica za posojilno terjatev Državne hipotekarne banke glavne podružnice v Liubljani v znesku 7.500.000 din. To je približno polovična vsota kapitala, s katerim je bila zgrajena Batina palača. Trgatev bo kmalu končana Novo mesto, 14. oktobra Deževje je primoralo tudi dolenjske vinogradnike, da so pohiteli s trgatvijo. Mnogo vinskih goric je že praznih, drugod se trgatev Se nadaljuje, a kmalu bo povsod vse pospravljeno. Sedaj, ko je večina vinogradov že praznih ae prav pozna porazni učinek letošnjega skrajno slabega vremena. V splošnem zaostaja pridelek mnogo za onim drugih let; kar se zlasti pozna na bolj žlahtnih trtah. Kolikor žlahtnejsa je trta, toliko bolj je bila prizadeta in toliko slabši Je pridelek. Letos so še najbolj obrodile samorodni ce, ki jih je po slovenskih vinogradih Se precej, da celo preveč. Dolenjski vinogradnik se kar ne more sprijazniti s tem, da bi sarno-rodnice nadomestil z žlahtnimi cepljenka-mi. ker zahtevajo ooe pač preveč pozornosti, dočim samorodnica dobro obrodi, ne da bi jo moral preveč negovati. Za domačo uporabo pa mu tudi samorodnica zadostuje. Taki vinogradniki, ki imajo v vinogradih, da dovolj aamorodnic aU celo šmarnice, so letos še najbolje odrezali in jim letošnji vinski pridelek ne zaostaja mnogo za pridelkom prejšnjih let. Slabša pa je bila trgatev v vinogradih z žlahtnimi trtami. Pritielek je tu slab, vendar v splošnem večji kot je bilo pričakovati. Tako je marsikateri vinogradnik zadovoljen kljub slabemu pridelku, ker je natrgal več kot je sploh pričakoval. Da primanjkujoče nadomesti, bo napravil več čelanca ali petjota, ki naj nadomešča boljše vino zlasti pri delu na polju ali košnji, ko se pijače še največ porabi. Za boljše prilike pa bo tudi boljše pijače še primerno in tako se bo nekako potrpelo do prihodnje trgatve, od katere se vinogradnik nadeja, več ko letos. Sestanek brivskih jTome&ikkov Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj so se sestali v gostilni »Pri šestici« brivski pomočniki in pomočnice. Sestanka se je udeležilo lepo število organiziranega in neorganiziranega delavstva, vendar komaj tretjina vseh v Ljubljani zaposlenih pomočnikov in pomočnic, ki jih je okrog 240. Po uvodnih besedah predsednika organizacije se je obravnavalo vprašanje odprave napitnine delavstvu za postrežbo v brivsko-frizerskih lokalih. V krogih Združenja delodajalcev se je namreč pojavila misel, odpraviti napitnino, ter bi delavstvo dobivalo primerno zvišane plače. O tem so govorili tudi na sesrtanku delegati Združenja delodajalcev ter organizacije delavstva. Sklenjeno je bilo, da se plača pomočnik (pomočnica) od izučitve do 3 let pomočniške dobe po 4 din na uro. od 3 do 7 let po 4.50 din. od 7 let dalje pa po 5.50 din. Združenje pa je naknadno te predlagane mezde znižalo tako. da bi za prvo stopnjo ostalo 4 din. za drugo 4.25 in za tretjo 4.75 din. Pomočniki in pomočnice pa so na včerajšnjem sestanku to znižanje odklonili ter sklenili poslati Združenju delodajalcev obvestilo, da ne pristanejo na odpravo napitnine ter da naj jih delodajalci plačajo po tarifi o minimalnih mezdah, to je po 4 din na uro. Napitnina bi dejansko prav za prav ne bila odpravljena. Gostom bi se zaračunalo 20 odstotkov od cene postrežbe. Ideja ni najboljša in je težko izvedljiva, zlasti za okolico so odstotki previsoki, ker je obrtnik izven mesta odvisen največ od manj premožnih slojev. Sploh pa: kar daš prostovoljno, laže daš. kakor pa če si primoran. Torej ostalo je pri mezdi 4 din na uro, kakor jo določa zakon o minimalnih mezdah, ki je v veljavi od 1. oktobra dalje. 2eleti bi bilo le. da se še neorganizirano delavstvo čimprej organizira ter da v polnem številu poseča sestanke. Organizacija pa prosi delodajalce, naj ne spravljalo službe v zvezo s članstvom pri organizaciji.' Združenje delodaialcev naj prizna delavsko organizaciio. Noben mojster ne bi smel zaposliti delavca, ki ni organiziran, kakor je to drugod. Namen organizacije ni hujskanje delavstva proti delodajalcem, temveč organizacija zastopa le interese delavstva v spornih vprašanjih z delodajalci, ki se bore v tem primeru za svoje mezde. PRI ZDRAVNIKU "~~~' — Svetujte mi, gospod doktor, kaj naj storim? Doma nikakor ne morem zaspati, v pisarni bi pa kar neprestano spal. — Zaspite torej v pisarni. Prvi aranžerski tečaj otvorjen Ljubljana. 15. oktobra Društvo izložbenih aranžerjcv ie oričelo moči svoj Drvi aranžerski tečai v večiem obsegu, katerega bo vodil diplomirani aranžer Ivan Deršek. Okoli 30 gosoodičen -n mladih gosoodov se ie prijavilo v tečaj, ki bo trajal štiri tedne Predsednik d u-štva Janko Culk ie pozdravil z~st pi-ca Zbornice za TOI dr. Plesa, ki ie častni član društva, zastopnika Združenia trgovcev g. Verbiča in g. Ketteja, zastopnika pomočniškega zbora g. Megusarja in zast piike tiska. Predsednik ie očrtal namen aranžer-skega tečaia. ki bo v bivšem kinu Tivo:i-iu. kier ie vodia tečaia ooremP malo dvorano ob stenah z okusnimi izložbenimi ko-jami raznih velikosti in oblik. Tu se bodo tečajniki naučili ob praktičnem dolu osnovnih pojmov aranžerstva. k; je ve'čim zase. katera zahteva znanja in dobrega okusa. V primeri z drugimi mesti ima Ljubljana kar lepo število okusno prirejenih in vabljivih izležb. ki so v okras me- stu in mu dajejo velik amestno lice. Vso glavne ulice zažive zlasti zvečer prav zaradi razsvetljenih in lepo urejenih izložb. Vodja tečaia g. Deršek. čigar znanie a spretnost lahko občudujemo v velikh izložbah tvrdke I. C. Maver, le podčrtal poman lepo ure i ene in opremljene izložbe ia zahteve, ki jih ima a.xlobno trgovstvo do aranžerjev. Dr. Pless je čestital društvu, ker ie priredilo potreben t.čaj. v katerem se bodo prigiašcnci lahko okor stili z nasveti in poukom priznanega vod e Iva Deršeka ter nato v praktičnim delu svoie znanje uporabljali v korist trgovstva *n napredujoče in naglo se razvijajoče Liub-ljane. V imenu Zd-užen^a trgovcev ie tečajnike pozdravil častni član g. Kette, opozarjajoč jih na koristi, ki jih lah -o ima O po absolviranju tečaia. Z vzp dbudnimi besedami ie pozdravi! tečajnike tudi zastopnik Zveze pomočniških zborov g. Me-gušar. Po učnem načrtu vodje tečaia s! bodo tečajniki lahko pri dobi i vse osnovne pojme aranžerske umetnosti in bodo ob koncu tečaja na javni razstavi pokazali, česa so se naučili in kako mora biti urejena izložba, da ie učinkovita. Pretresljiva družinska tragedija v Šiški Upokojen", železniški delavec Ivan Hlede ustrelil svojo svakinjo Ivanko, sebe pa težko ranil Ljubljana, 15. oktobra V tako zvanih »ruskih barakah« v Šiški, tem žalostnem preostanku vojne dobe, se je davi odigrala družinska tragedija. ki ima svoj izvor v pohlepu po zemlji, pravo ->zaije pa je izgubljena tožba zaradi zemljišča. Barake, ki ne delajo časti kulturni Ljubljani, čeprav so bile v zadnjih letih adaptirane in so tudi na zunaj snažno prebe-Ijene. so last zadruge, katere članica je bila tudi 601etna sejmarka Ivanka Hlcde-tova, rojena v Medvodah in pristojna v Ljubljano. Stanovala je v baraki. Dreni-kova ilica 6, v sosedni polovici te barake pa njen svak 601etni upokojeni železniški ™govni delavec Ivan Hlede, rojen v Pevni in pristojen v Ljubljano. Hlede se z Ivanko ni dobro razumel, zlasti ne po smrti svojega brata, njenega moža. Mož Ivanke Hledetove si je pred leti končal življenje. Od takrat sta si bila Hle-detova in njen svak stalno v laseh. Hlede je namreč izredno ču laška narava. Mož je <3amotarec, vase zaprt, redkobeseden in skop. a vrhu tega si je vtepel v glavo, da ga morajo na vsak način sprejeti v zadrugo, kar je bilo po pravilih povsem izključeno. Poleg tega se je stalno prepiral s Hledetovo zaradi sveta odnosno parcele, na kateri stoji baraka in se z njo tudi toža-ril. Tožbo je pa izgubil na vseh treh instancah in to mu je šlo zelo na živee. Grizlo ga je noč in dan. Tudi ni hotel plačevati Hledetovi najemnine za stanovanje, ki je bila itak malenkostna, saj ie znašala komaj 100 din na mesec. Mrki mož sploh ni nikomur dovolil vstopa v njegovo stanovanje, v katerega se je trdno zaklepal in v katerem je vladal tudi velik nered. Stanovanja ni hotel dati prebeliti menda že odkar stoji baraka. Stalni prepiri so naposled izbili sodu dno. Davi okrog 7.30 je prišel Hlede v stanovanje svoje svakinje, ki se je baš pripravljala na delo. Ukvarjala se je namreč s pletilstvom, pletla je jopice in drugo robo, kar ji je čonašalo razmeroma lep zaslužek, saj je na sejmih iztržila lepe de-narce. Takoj ko je stopil v barako, se je začel s Hladetovo prepirati, potem pa še ruvati. Postal je nasilen ln zagrabil jo je tako močno, da ji je odtrgal rokav na levi roki. Videč, da postaja nevaren, je začela bežati, Hlede pa zanjo. Tekla je po ozki Drenikovi stezi med barakami in hotela zaviti okrog vogala v Srbsko ulico, ko je NENADOMA ODJEKNIL STREL, ki sta mu sledila še dva druga. Vsi trije so zadeli nesrečno Hledetovo v hrbet. Imela je pa Še toliko moči. da je stekla mimo dolge barske ob Srbski ulici k soaedi Alojziji Rožctovi, kjer se je vsa okrvavljena sesedla na zaboj za premog in vzkliknila: UMRLA BOM POKLIČITE DUHOVNIKA! Takoj nato je nesrečnlca izdihnila. Ena krogla je izstopila spredaj tik nad srcem, prebila glavno srčno žilo in povzročila takojšnjo smrt, drugi dve pa sta obtičali pod lopatico. Zunaj se je med tem odigralo drugo dejanje krvave tragelije. Počil je Še en strel rn nevarno ranjen v de«no sences se je tudi Hlede zgrudil pred barako. Kraj njega je ležal izpraznjeni samokres. Kriki na pomoč in streli so seveda vzbudili pozornost sosedov, ki so prihiteli od vseh strani. Seveda pa ni nihče mogel posredovati, saj se je vse origralo z bliskovito naglico. Hlede je bil Se živ in zato so naglo pozvali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnico. Komaj pol ure pozneje je bil že na operacijski mizi. Njegovo stanje le sicer zelo kritično, ni pa izključeno, ia bo rano prebolel. Na kraj tragedije je prispela tudi policijska komisija, zdravnik dr Lapajne. dežurni uradnik g. Florijan ln fotorrraf g. Novak. Policija je med tem zastražila dohode k obema barakama, da prepreči naval radovednežev. Tragedija je seveda precej razburila ljudi, ki stoje v gručah po cestah in se pomenkujejo o vzrokih Vsi pomilujejo nesrečno Hledetovo, o kateri pravijo, da je bila mirna in dobra ženska, obsojajo pa nasilnega Hledeta. Truplo Ivanke Hlede je bilo po ogledu na odredbo policijske komisije prepeljano v mrtvašnico. Ljubljanski občani! Ko sem Vas lansko in predlansko leto pred prazniki umrlih povabil da se tudi na grobovih svojih rajnikov spomnite mestnih revežev, je vsa Ljubljana pokazala svo-js zlato srce, tako da na ljubljanskih pokopališčih o Vseh svetih in na vernih duš dan skoraj ni bilo groba brez preprostega venca mestne občine, ki je najlepše dokazoval, da ste svoje rajne resnično počastili z dobrimi deli. Kako velika so bila Vaša dobra dela, naj omenim, da smo lani revežem v stari cu-krarni. otrokom prehodnega doma in dnevnega zavetišča, ki sta prav tako v stari cu-krarni, podelili skupne 102 716 kosil in ve-čerij ter daii preko 17.000 prenočnin. Vse to smo zmogli s pomočjo rednih socialnih sredstev in s pomočjo dobrosrčne Ljubljane, ki se je v počaščenje umrlih spomnila mestnih revežev. Plodovi lanske in predlanske vsesvetske akcije in zavoda za najbednejše v stari cu-krami so se prav dobro pokazali, da v Ljubljani skoraj ne vidimo več beračev po ulicah, a mladina je obvarovana pred slabimi vplivi beračenja, saj smo s piehodnim otroškim domom v stan cukrarni beračenje zanemarjenih otrok odpravili do redkih izjem.* Dobrosrčno ljubljan. prebivalstvo je lani in predlanskim z mestnimi venci na groben zares storilo zelo veliko dobrega za reveže in tudi v korist prebivalstva samega, ker so mnoge reveže pripeljali k poštenemu delu. otroke pa v vzgajališče, da postanejo koristni člani človeške družbe. Toda leto'nja zima nam obeta še več revežev in podpore potrebnih, ki jim moramo in hočemo vsaj nekoliko olajrati *egobe zime. Zato vas, dobri Ljubljančani, spet vabimo in prosimo, da tudi letos žrtvujete vsaj del za pokopališča namenjenega razkošja našim revežem Vrhovni socialni sve* mesta Ljubljane je že vse pripravil za letošnjo vsesvetsko akcijo in revni okoličani že pleto preproste vence, ki naj na vseh grobovih pričajo o zlatem srcu Ljubljane in o vaših čustvih, kako častite svoje rajne na najplemenitej-ši način z dobrimi deli za bližnjega. Na vseh gorobovih naj plamenčki belozelenih sveč oznanjajo, da vaša srca gore v ljubezni do bližnjega, preprosti mestni venci pa naj izpričujejo, da ste spomin svojih dragih rajnikov počastili z dobrim delom za mestne reveže! Ze te dni vas članice in člani Vrhovnega socialnega sveta ter vseh v njem pri delu za bližnjega združenih organizacij naprosijo, da se spomnite na grobovih svojih rajnih tudr mestnih revežev. V dokaz odkupnin dobite nakaznice za vence in sveče. Reveži bodo molili za pokoj naših rajnih in duše umrlih se bodo radovale dobrih src svojcev! Počastimo rajne z dobrimi deli! V Ljubljani, dne 13 oktobra 1940. Zupan mesta Ljubljane: dr. Juro Adiešič L r. Slanina je kradel Dol. Toplice, 14. oktobra V zaselju Reber pri Dol. Toplicah živi mlad poročenec, ki ne loči svoje od tuje lastnine. Vse mu pride prav, tuje kokoši, za katere je pred leti moral dajati odgovor, po vinogradih se rad loti grozdja itd. V zadnjem času pa se rad loti slanine, ki je precej draga. 2e pred dnevi je s ponarejenim ključem vlomil v klavnico tukajšnjega mesarja g. Franca Sobarja ter odnesel nekaj slanine. Ko je lastnik opazil tatvino, je vprašal sosedovega hlapca, če je videl koga, ki bi bil hodil okoli klavnice. Ta mu je povedal, da je videl zloglasnega Albina iz Rebri. Tudi zadnjo nedeljo je hodil Albin okoli klavnice potem, ko je v mesnici kupil nekaj mesa ter odnesel lep kos slanine. Delo mu Je bilo sedaj toliko lažje, ker Je lastnik pustil ključ v vratih klavnice. Tatvino so kmalu opazili. Ker ni bilo nobenega dvoma, kdo je tat, je mesar ker sam ni imel časa, poslal svojega vajenca k orožniku na dom s proSnjo, naj se oglasi v klavnici. Orožnik, ki Se ni vedel za kaj gre, je prišel k mesarju, ki mu je povedal, da mu je bila ukradena slanina. Ker je Albin znan ln se najbrž Se kje mudi v Toplicah, je orožnik stopil malo okrog pogledat, če bi ga kje dobil. In res ga je kmalu opazil, ko je ravno stopil iz hiše, kjer točijo vino, pod vejico. Ko ga je orožnik vprašal, kam gre, se je prestrašil ter takoj izjavil, da mesa ni ukradel, temveč ga je pošteno plačal. Orožnik ga Je povabil s seboj do mesarja. Albin Je takoj vprašal mesarja, če ni plačal mesa. Ta pa mu je odgovoril: meso si plačal, a slanino si v klavnici ukradel. Nato ga je orožnik povabil s seboj na stanico. Med potjo mu jo je pa popihal v gozd. Mesar Sobar je hitro zasedel kolo ln se odpeljal proti tatovemu domu, kamor Je prišel tudi orožnik, misleč, da bosta tatu dobila doma. Toda Albin je prej prišel do doma ter kar skozi okno odložil nahrbtnik, iz paterega je vzel slanino in izginil. Orožnik je vpričo žene, ki o slanini ni ničesar vedela ali ni hotela vedeti, ker Je mot % njo zelo surov in jo večkrat tudi tepe, temeljito preiskal vso hišo. Našel je vojaške čevlje, vojaško odejo ln nekaj perila, kar si je moral Albin prisvojiti, ko je bil na orožnih vajah. Seveda je orožnik vae te stvari vzel s seboj, kakor tudi nahrbtnik, katerega je prej preiskal ln našel v ajem zajčjo dlako, kar priča, da je Albin lovski tat ali celo divji lovec. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD <, torek, 15. oktobra 194«. r fitev. 236 Danes premiera odličnega, izredno duhovitega nemškega filma V glavnih vlogah: JENNY JUGO, ki je s svojo duhovito igro ffiu YY> v vseh filmih, v katerih je nastopala, povzročala salve smeha, afjg *® o strokah sistematično in s t>op. 1-nim usp-hem. V praksi se ie Dokazalo, da je pri naših gospodarstvenikih zelo iazvit smisel za organizacijo, da S2 čimprci in čim uspešneje reorganizira vse naša gospodarstvo. V ravnateljstvu za zunanjo trgovino je bilo te dni oosvetovanie izvoznikov lesa. Govorilo se je tudi o razdelitvi kontingentov. Izvozniki bukovega lesa so debili malone vso količino prijavljenih kontingentov, izvozniki jelovega lesa pa ko-mai Dolcvico. vendar so se Da sporazumeli, da se dodeli izvoznikom, ki s:> debili izpod 3C0 vagonov okoros 75" o. a izvoznikom, ki so prijavili nad 300 vagonov 40:' o pr jav-lienih kontingentov. Tako se snorazumno rešujjeo vsa vprašanja in or^an zacija naše zunanie trgovine u?nešno napreduje. — Ormejni pjomet med Jugoslavijo »n Rumunijo. Zaradi raznih nesoglasii ie bil carinski tromet na jugos^vensko-rumun-ski meji ustavljen. Rumunske oblasti so 7. t m. zaorle mejo naoram Jugoslaviji in našim dvolastnikem zemljišč ni dovoljeno prenašati iz Rumuniir v Juecslavvo žito in sadje. Po obFtoiečih konvencijah ie bil iz cbm?ineea na^i dovolien vnos -n iznos carine DTorteFa bl^ga do 300 din. Romuni so on davo' i e vali iz\-oz v Jugoslavijo samo 20 jajc in 100 lei vrednosti carine prostega blagn Naše oblasti so r odgovorile z enakimi ukrepi. Te dii Da prišlo od rurnuTJFk**ffa finančnega nvnistra navodilo nimuris1" im obmej im oblastem, da za nedoločen ča-. ustavijo carinski promet z Jugos^viio Tako ie nastala nekakšna can"*->~ka vojna med našo država in Rumunro Na obeh straneh ro ra stor;e->i že potrebni korak5, da re nes°glasia odstranijo in obiavi noi malen obmejni promet. —WM KTNO MOSTE M*9f**1Z Danes ob 20. briljantna šlager opereta Cvetje Iz Niče Erna Sack — A. Schonhals Usoda v fslanitcah Rolf Wanka. M. Schnrider, V. Stani V sr^do in četrtek samo: CVETJE IZ MCE (znižane cene) i i i — Na Hrva talcem dovolj sukanca, pri nas ga pa primanjkuje. Nekajkrat smo že opozorili na težave naših trgovcev in obrtnikov, ker v Ljubljani že več tednov primanjkuje sukanca, ki se je tudi precej podražil. Tudi v Zagrebu je sukanca primanjkovalo, a zagrebški krojači so si znali pomagati. S pomočjo zagrebške obrtne zbornice so napravili akcijo ter si zagotovili pri n"ki tovarni dovolj sukanca za vsa krojaška podjetja v banovini. Tudi pri nas bo potrebna podobna akcija; posamezniki bodo težko kaj dosegli. — Preskrba naše Industrijo s sirovinaml iz prekomorskih dežel. Na pristojnih mestih se že dolgo pečajo s tem vprašanjem in zdaj kaže. da je delo nekoliko napredovalo ter da smemo upati na uspešno rešitev. Prizadevajo si predvsem, da bi si zagotovili uvoz sirovin iz Južne Amerike. Ta uvoz bi morali seveda dosrči le v sporazumu z vojskujočimi se državami. — Gospodarski odnosi z Bolgarijo. V Sofiji so bila nedavno končana gospodarska pogajanja med našo državo in Bolgariio. Po tem sporazumu bo našo država izvažala v Bolgariio kemične izdelke, med tem ko bomo uvažali, kakor smo že noročali. premog. Promet med obema državama se je zadnje čase zelo povečal, tako da je bil v zadnjih 8 mesecih štirikrat večji kakor lani v istem času. — Razpisana zdravniška služba. Banska uprava razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Kranj s sedežem v Kranju. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi do 25. t. m. — Novi slovenski grobovi v Ameriki. V Clevelandu so umrli: Franc Vidgoj. star 64 let. doma iz fare Primskovo pri Litiji; Frančiška Sterle, roj. Kotnik, doma iz vasi Gornje jezero, fara Stari trg pri Cerknici, in Ignacij Plahutnik. star 60 let, doma iz Spodnje Loke na Gorenjskem. V Jolietu je umrla Katarina Judnič. roj. štukelj. stara 60 let. dorm iz Petrove vasi. fara Črnomelj, v CTiff Mine pa Ivana Debeljak, stara 58 let, doma iz Stare Oseiice; v Da- visu je umrl Andrej Arhar, doma iz Cerknice, v Indianopolisu pa Anton Krapeš. star 72 let, doma iz Dolnje Otlice na Notranjskem. — Novi inženjerji. V soboto 12. t. m. so bili na gradbenem oddelku tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani diplomirani za gradbene inženjerje gg. Rado B o 1 t e ž a r, Karel Dolenc, Leon P i t e r 1 e in Franjo 2 u p e c, vsi iz Ljubljane. Mladim gradbenim inženjerjem iskreno čestitamo! — S prisilnega bivanja vrnjena. V zagrebških gospodarskih krogih je vzbudila precejšnje zanimanje vest. da je bil znani trgovec Vilko Kardoš, ki so ga policijske oblasti obsodile zaradi spekulacije na prisilno bivanje v srezu Dolnji Lapac, pred sodiščem oproščen. Na podlagi te razsodbe so ga morale upravne oblasti izpustiti. Doslej je bila slična oprostilna razso Sba izrečena tudi za nekega peka, ki je bil prav tako obsojen na prisilno bivanje. — Samo enim Se je izpolnila želja. Narodne novine* objavljajo naredbo hrvatskega bana, po kateri se dovoljuje absol-viranim dijakom srednjih tehniških šol vpis na tehnično fakulteto v Zagrebu. Vpišejo se lahko v one odseke tehniške fakul-tere. katerih učnih predmetov so se že učili v srednjih tehniških šolah. O prijavnih izpitih na srednjih £ehniških šolah bo v zvezi s tem izdana posebna naredba. Vpis na tehniško fakulteto se dovoljuje samo elijakom s področja banovine Hrvatske. — Prehranjevalni zavod za Slovenijo je dobil predsednika. Današnji »Slovenec« poroča, da je imenoval ban bivšega ministra Snoja za predsednika novo ustanovljenega banevinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani. Za podpredsednika zavoda je pa imenoval banovinskega svetnika in šefa kmetijskega odseka inž. Lamberta Murija. Oba sta svoje posle že prevzela. — Tudi v Dalmaciji primanjkuje bencina. V Splitu in drugih dalmatinskih mestih se čuti zadnje dni občutno pomanjkanje bencina. V Splitu je povsem pošla bencinska mešanica, in zato je nastala nevarnost, da bo avtobusni promet sploh ustavljen. Ker je pa v Splitu večja rezerva čistega bencina, ki se brez dovoljenja oblasti ne sme porabljati za pogon, je bilo ukrenjeno vse potrebno, da bi se smel uporabiti za avtobusni promet tudi čisti bencin, dokler ne dobi Split bencinske mešanice. — Mlinska induRtrija proti uvozu moke. Glede na sklep, da se poveri Prizadu uvoz 30.000 vagonov moke, so imeli zastopniki mlinske industrije v soboto v Beogradu posvetovanje, na katerem so sklenili posredovati na merodajnem mestu, cla bi Prizad namesto moke uvozil enako količino pšenice, ki bi jo zmleli naši mlini. Lastniki mlinov sami najbolje vedo. zakaj so proti uvozu moke. Zaslužek je zaslužek, posebno če je tako masten, kakor ga imajo zdaj naši mlini. — Nov dnevnik v Skoplju. Včeraj je izšla v Skoplju prva številka novega dnevnika *Glas juga«. Njegov ravnatelj je znani književnik And jelko Krstić, lastnik pa bivši narodni poslanec Mihajlo Stoja-novič. — 1'redirev trgovinskih odnosov s Finsko. V Italiji se mudi finska trgovinska delegacija, ki odpotuje v Grčijo, na povratku pa se ustavi v Beogradu, kjer se bodo vršila trgovinska pogajanja. Na pristojnem mestu v Beogradu proučujejo vprašanje živahnejše izmenjave blaga med Jugcslavijo in Finsko. Naš trgovinski promet s Finsko se je razvijal doslej na podlagi začasne pogodbe iz leta 1929. Predlanskim smo izvozili na Finsko za 6.4 milijona dinarjev blaga, uvozili smo ga pa iz Finske za 1.4 milijona. — Prisilna organizacija tekstilne industrije. Poleg organizacije uvoznikov tekstilnih surovin se pripravlja tudi ustanovitev prisilne organizacije za tekstilno industrijo, ki bi obsegala tekstilno industrijo izven banovine Hrvatske. V obeh organizacijah se bo odločalo na posvetovanju, ki bo v četrtek v eogradu. — Domača proizvodnja bombaža. Letošnji pridelek našega domačega bombaža bo dober. Toda doma pridelamo tako malo bombaža, da lahko krijemo z njim komaj tri odstotke potreb naše tekstilne industrije. Letos je bilo zasejanega z bombažem 5700 ha zemljišča. — Srečko KOporC: Glasbeni zbornik I. del: »I/vod v k°mpoz.icljo«c. V začetku prihodnjega le»ta izide pomembno glasbeno delo teoretskopraktične vsebine, ki je prvo delo te stroke pri nas, »Uvod v kompozicijo«, ki ga je napisal skladatelj Srečko Koporc. Dosedanji pouk v tej streki je bil pri nas navezan izključno na tuje, večinoma na nemške knjige. Zato bo izdaja Koporčevega »Uvcda« izredno dobrodošla vsem, ki se v glasbi izpopolnjujejo ali jo študirajo. Vsebina knjige je razdeljena na tri dele: V prvem delu obravnava avtor načela klasične harmonije, njen zgodovinski, fizikalni in muzikalni princip- Omenja tipe pouka, vrste teoretikov in njih načela, zatem obdelava samo harmonijo, glasbeni stavek (vokalni, instrumentalni), koral in harmonizacijo z ozirom na folklo-ristrko. V drugem delu posveča avtor razširjeni tonaliteti mnogo vprašanj, seznani nas s svetovnim glasbenim razvojem treh tipov: južno- rtmskim, nordako-gea"-m a irskim in orientalno-slovajislkim, tu Izve mo naziv za vertikalno sozvočje; harmonija ne pomeni v novi glasbi zvočne ubranosti ker ne ha rm oni rata niti dva tona več, ampak tvorita le razmerje. Ves drugi del sto- ji na široki osnovi svetovnega glasbenega razvoja. Tretji del prinaša izčrpno podan oris teoretične-praktične kompozicije. Začne o motivu, ritmu in meri, gre preko vseh detajlov do pesemske oblike. Delo kaže veščo roko avtorja, ki je ustvaril s to knjigo našim tovrstnim prilikam močan temelj. Tisk je prevzela tiskarna A. Blažej, Jesenice-Fužine, notno rez pa no-tolitografski zavod v Zemunu. Cena knjigi je v prednaročilu din 150 t m sicer do 30. oktobra 1940 >, po tem datumu pa 200 din, kar je v primeri z opremo, vsebino in naklado v naših razmerah izredno nizka cena. Prednarcčniki so tudi nekateri iz Srbije, Hrvatske, Bosne in večji odziv je tudi iz Slovenije Naročila še vedno sprejema zgoraj omenjena tiskarna. C knjigi bomo še spregevorilj. — Razpis nagrade 10.000 din. Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje natečaj za vokalno-instrumentalno skladbo (oratorij ali kantata z izvirnim slovenskim besedilom), trajajočo najmanj eno uro. Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji, ki žive in delujejo v Jugoslaviji. Vsak udeleženec mora svoje delo označiti z geslem in v posebni kuverti, označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tudi naslov, kamor naj se vrne nenagrajeno delo; vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana v partituri najkasneje do 1. junija 1941 ter morajo biti oddana kot priporočene pošiljke na naslov Glasbene Matice v Ljubljani. Vegova ulica 7, najkasneje s poštnim žigom 31. maja 1941. Razpisana nagrada je nedeljiva ter znaša 10.000 din. Izplačana bo nagrajenemu delu v roku 14 dni po objavi izida natečaja. Odbor ima pravico odkupiti tudi nenagrajene skladbe. Glasbena Matica želi delo izvest' v jubilejnem letu 3941-42, zato si pridržuje pravico prve izvršbe do 1. aprila 1943. Ostale avtorske pravice ostanejo avtorju neokrnjene. Razsodišče tvorijo gg.: Fran Lhotka, dr. Božidar širola in Josip Slavenski, jugoslovanski skladatelji. Glasbena Matica si pridržuje pravico, da imenuje lahko tudi drugega skladatelja v razsodišče, če bi kdo izmed navedenih ne sprejel častnega dela. Vsi ostali pogoji in postopek natečaja se razvidijo iz posebnega pravilnika, čigar odtis bo Glasbena Matica poslala vsakemu interesentu na zahtevo. Zoper odločitev razsodišča ni priziva. Danccisf Nebotičnik cd 16. t. m. nov program: 5 MINUTES A MONTMARTRE MTRIAM & RAYMOND DU COLISEUM DE PARIŠ VALSE NOCTURNE in razne druge prvovrstne artistične točke. ♦ ♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»»»♦♦♦"»»■»♦ — Nova Številka »Umetnosti«, mesečnika za un:eln!sko kulturo v Ljubljani. Pravkar je izšla 2. številka ^Umetnosti« za mesec oktober. Revija, ki jo že peto leto izdajajo slovenski slikarji in ki služi propagandi likovne umetnosti, je tudi v novem letniku enako zanimiva in izvrstno urejevana kakor doslej. Druga številka prinaša zanimive aforizme o umetnosti, ki sta jih napisala dva svetovno znana umetnika: naš M eš t rovi ć in slavni francoski slikar Pablo P i c a s s o. Taka razmotrivanja iz peres umetnikov samih nedvomno mnogo pripomorejo k pravilnemu razumevanju problemov slikarstva in kiparstva in povedo pogostokrat več ko še tako izčrpne umetnostnozgodovinske študije in razprave. Dr. š i j a n e c nadaljuje svojo razpravo o slovenski likovni umetnosti, Jože K a r -lovšek je napisal članek o »Slovenski lipi«, simbolu vsega slovanstva, medtem ko je Eda S t a d 1 e r predstavila pri nas neznanega angleškega slikarja VVilliama Blakea. Pesmi so prispevali Alojz Gradnik, Miran J a r c in Leopold S t a n e k, sama v umetniškem svetu znana imena.. Posebna pozornost je posvečena skrbno izbranim ilustracijam: Meštroviča, Michelangela, Picassa, Antona Koželja, Wi'iama Blakea in mlade slikarice Marije Kupfer. Risbe o slovenskih neodvisnih slikarjih sta prispevala Nikolaj P i r n a t in Marij Pregelj. Ob zaključku so običajna poročila iz umetniškega sveta, med katerimi bo zlasti zanimala biografija francoskega slikarja Picassa, ki je gotovo nastala v neposredni zvezi s polemičnim člankom, ki je objavljen na platnicah. Vse ilustrativno gradivo je lepo razoorejeno in je revijo kakor običajno odlično natisnila Narodna tiskarna na prvovrstnem papirju za umetnostni tisk. »Umetnost*, ki je edina revija te vrste v naš:h kra;'ih. priporočamo zlasti vsem ljubiteljem domače in tuje likovne umetnosti. Letno velja za 12 številk samo 130 din. Naroča se na naslov uprave: Ljubljana. Pod turnom 5. — Draginjske doklade hrvatskim zasebnim nameščencem. Na mnoge spomenice vseh nameščenskih organizacij v banovini Hrvatski, naj bi se naredba o dragmjskih dokladah razširila na vse kategorije zasebnih nameščencev na vsem področju Hrvatske, so merodajne oblasti izdelale načrt za razširjenje omenjene uredbe, ki velja sedaj samo za Zagreb in okolico. Pričakujejo, da bo naredba uveljavljena že te dni. — 2rrl;anje loterije Sokola Ljubljana-šiška- bo nepreklicno 28. decembra 1940. Cena srećki je 5 din. Posedajte po srečkah, ki jih dobite pri naših prodajalcih. 420—n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Sarajevu in Kumboru 21, v Splitu in Dubrovniku 20, v Beogradu 19, na Visu in na Rabu 18, v Zagrebu 13, v Ljubljani 12.2, v Mariboru 10.5. Davi je kazal baro- meter v Ljubljani 765.1, temperatura je znašal 11.0. — Velika tatvina v vlaku. V vlaku med Zagrebom in Slavonskim Brodom je bilo v nedeljo ponoči ukradeno nekemu potniku iz žepa 35.000 din. — Strasna eksplozija v motornem hilinu. Včeraj dopoldne je nastala v motornem mlinu Josipa Kellerja v Martiniču blizu Petrovgrada strahovita eksplozija. Vse stene so se porušile. V mlinu so bili lastnik sam, strojnik Laszlo, mlinarjev pomočnik Nikola Jost in Josip Schmitz. Hoteli so pognati motor. Ker pa ni šlo, so si hoteli pomagati s komprimiranim kisikom. Ko je kisik že tekel v motor, je naenkrat nastala Eksplozija. Nikola Jost je obležal na mestu mrtev. Josip Laszlo je pa umrl v bolnici. Schmitz je ležal dolgo nezavesten, medtem ko je dobil lastnik samo lažje poškodbe. Iz Llnbffone —lj Kom14! so jo postavili, pa že stoji — namreč javna ura pred kavarno Evropo. Ta javna ura je v Ljubljani najbolj potrebna, saj je na križišču pred Evropo za križiščem pred pošto najživahnejsi promet- Davi je kazala nekaj minut čez 4. Oni dan smo se nekoliko dotaknili vprašanja javnih, ur v Ljubljani in z mestnega poglavarstva smo prejeli pojasnilo, da dobivajo javne ure električni tok iz akumulatorske baterije. Mestna elektrarna oskrbuje vse javne električne ure po mestu, naj se terej zgane in poskrbi, da bodo javne ure tudi šle, ker jih za okras mesta ne rabimo —lj Spored Pavčičevega večera, ki bo v petek ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani, nam bo prinesel iz Pavčičeve zakladnice naslednje samospeve: Ciciban Ci-cifuj, škrjanček, Mehurčkif Vesela pesem, Uspavanka I, Vrabci in strašilo v izvedbi gospe Pavle Lovšetove. Gospod Julij Be-tetto bo zapel: Priplula je pomlad, Padale so cvetne sanje in Jaz nimam ljubic. Gospa Bernot-Golob Franja bo izvajala: ža-njica, Uspavanka II, Pesem in Tri slovenske narodne v koncertni priredbi slavljen-ca. Izmed njegovih zborovskih del bo zapel Slovenski vokalni kvintet Kmečko balado, ki je razmeroma malo znana, in Deklica ti si jokala. Ženski zbor Glasbene Matice bo zapel ob spremljevanju klavirja 2abe, altovsko partijo v tem ženskem zboru bo pela gospa Bernot-Golobova. Mešani zbor Glasbene Matice bo zapel: Jezdeca, Će rdeče rože zapade sneg ln zbor Njega ni. ki ga je napisal Pavčič za tenor solo, moški četverospev in mešani zbor. Tenor solo bo pel gospod Jarc Andrej, moški četverospev pa Slovenski vokalni kvintet. Vse soliste bo spremljal : a. klavirju docent Marjan Lipovšek. Matični zbor bo nastopil prvič pod vodstvom mladega, nadarjenega Hubada. Vstopnice za ta večer so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, kjer se dobi tudi podrobni spored. —lj Pravice pravoslavnih vernikov na zalah. V četrtek 5. septembra smo priobčili članek »še nekaj o zalah«, v katerem je med drugim rečeno, da je odredila mestna občina za pripadnike nekatoliške veroizpovedi samo eno kapelico, tako imenovano kapelico Adama in Eve, in da v drugih kapelicah na Zalah ni prostora za pravoslavne mrliče ter da mestna občina pri vsaki priliki pravoslavne vernike zapostavlja. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani nam je poslala glede na ta članek dopis, ki v njem pravi, da so za mrliče pravoslavne vere vedno bile in so tudi zdaj odprte vse kapelice na Žalah enako kakor za vernike rimsko-katoliške vere. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani ne samo. da ni imela in nima nobenega razloga, pritoževati se nad mestno občino ljubljansko zaradi zapostavljanja njenih članov, temveč jim je bila nasprotno vedno izkazovana vsa bratska pozornost in velikodušna stvarna pomoč, tako da je pravoslavna cerkvena občina dolžna mestni občini trajno hvaležnost. —lj Brezupni slučaj je naslov filma, ki se od danes dalje predvaja v kinu Unionu. Jenny Jugo, ki je v filmu Pigmalvon po romanu Bernarda Shawa stopila v ospredje filmskih prvencev in kasneje kreirala najtežje vloge v filmih duhovite vsebine, si je pridobila s svojo igro tudi v konservativni Angliji, ki jo je z dovtipi tako težko zabavati, neomejene simpatije. Naslov filma, v katerem sedaj nastopa, pa sam pove kakšno vlogo je morala prevzeti. Dekle, kateremu ni treba skrbeti za svojo eksistenco, prične iz golega samoljubja, da bi dokazala, kaj sama zmore, študirati medicino. S svojimi diagnozami kot nedovršena medicinka, razburja roditeljsko hišo in svojo okolico. Vendar pa obstoja tudi za dekleta, ki predstavlja v svetu »brezupni slučaj«, rešitev in to je ljubezen. — Film je odličen in je vreden ogleda. 2374 —lj še dve žrtvi lov». Posestnik Ivan šebal iz Prezida, ki so ga našli v gozdu ustreljenega v hrbet, je danes ponoči podlegel težki poškodbi. — Ponoči so pripeljali v bolnico nekega Antona Pušavca, ki so ga našli nekje pri Domžalah obstreljenega v trebuh. Pušavec je še vedno nezavesten in zaradi tega niso mogli ugotoviti, kdo ga je obstrelil in v kakšnih okoliščinah se je to zgodilo. —lj V šolo ne more, ker nima čevljev. V uredništvu se je oglasila revna mati 121etnega sina. Povedala je, da otrok ne more živeti pri nji, zato ga redi njena sestra, ki je pa tudi sama revna. Deček je bos. Hodi v šolo v Spocnji Šiški. Poleti je še pogrešal čevlje, pozimi pa skoraj ni mogoče hoditi bos v šolo. Revna mati veruje v dobre ljudi ter upa, da bo morda kdo izmed meščanerv daro/val vsaj ene po-nošene čevlje njenemu sinu. Sicer je pa otrok skoraj gol, ne le bost Dobrotnik se naj oglasi v uredništvu ali pri hišnici v Jesemkovi ulici v Šiški. —lj Kongresni trg bo ^prt. Cesta na Kongresnem trgu ob Slovenski matici bo zaradi razširitve in tlakovanja zaprta od 17? t. m. naprej. Delo bo trajalo približno tri tedne. —lj Prirodoslovno društvo In Ljudska univerza v LJubljani. Človek in delo bo snov predavania. ki ga bo imel v sredo dne 16. oktobra ob 20. v mali dvorani Filharmonije, univ. prof. dr. Milan Vidmar. Za člane obeh društev in za studente vstop prost — drugi p'ačaio za sedež 2 din ;r\ za stou'šče 1 din, —lj Angleško društvo v Ljubljani naznanja vsem svojim članom In vsem, ki se želijo trčiti angleščine, ali se v njej izpopolnjevati, da so se že pričeli razni tečaji. Se vedno se pa sprejemajo novi tečajniki, začetniki kakor naprednejši, ker se bodo s 15. oktobrom otvorili zopet novi tečaji za vse stopnje učenja. Prav posebno opozarjamo interesente, ki že angleščino razme- roma obvladajo, da vodi ga. F. S. Copelan-dova, lektorica na univerzi, posebne tečaje za konverza-cijo, literaturo in Studij Shakespeareja. Tudi za te tečaje se sprejemajo novi tečajniki prav tako kakor za posebne tečaje, ki jih je pričel novi učitelj angleščine g. A. Robinson, in sicer za konverzacijo literaturo in trgovsko-posiovno dopisovanje ter za tečaj moderne came, ki se bo pričel s 15. oktobrom. Vpisovanje je dnevno od 17. do 19. v društvenih prostorih, Tavčarjeva ulica 12. —li Smuška telovadba, ki io priredi Slovensko planinsko društvo, prične v sredo 16. t. m. ob 19. v telovadnici dekliške šole pri Sv. Jakobu. Prijave soreiema društvena pisarna in neposredno prod pričetkom telovadbe vodia tečaia smuški učiteli g. Cernič. Kako se slađi mošt Ljubljana, 15. oktobra Letošnje leto za vinogradnike ni bilo ugodno. Vinski pridelek je tako po kakovosti kakor tudi po količini zelo slab. Grozdje ni dovolj dozorelo in vino bo kislo. Da ne bo pomanjkanje sladkorja v moštu pre-občutno, ga bodo vinogradniki morali sladkati. V ta namen je država, sicer kasno, ker je trgatev že v polnem teku, vendar pa priskočila vinogradnikom na pomoč s tem, da jim je dovolila trošarine prost sladkor za slajenje mošta. Na vinogradnikih samih je, da bodo čimprej ukrenili vse potrebno in tako pravočasno prišli do nezatrošarinjenega sladkorja, da bo mogoče pravočasno sladiti mošt. V vodi raztopljen sladkor je treba dodati vinskemu moštu še pred vrenjem, da se tako skupno z moštom prevre in spremeni v alkohol. Slajenje mošta po bujnem vrenju ni več primerno in vino ne izgubi sladu po sladkorju, kar kvari vinski okus. Zato je pravočasno slajenje za zboljšanje vinskega pridelka posebne važnosti. V slabi vinski letini si bo moral vinogradnik pomagati z napravo petiota, ki mu bo služil za domačo porabo. 2e v dobrih vinskih letinah je vinogradniku petiot dobro služil pri domači porabi, kakor tudi kot pijača poljskim delavcem pri košnji itd. Letos pa bo naprava petiota še toliko večje važnosti. Ker bo malokateri vinogradnik imel na razpolago vina za prodajo, ba kazalo napraviti več delanca ali petiota. Da bo petiot tem boljše domače vino, bo kazalo tropine manj iztisniti, da bo petiot boljši. Pravilno in dober petiot se napravi, če se na tropine takoj ko se iztiskajo, nalije tople sladkorne vode. Zmes se dobro premeša in pusti, da v kadi zavre. Vreti mora toliko časa, da ne vzhajajo nikakšni mehurčki več. Sladkorno vodo je treba pripraviti že pred uporabo. Sladkor se namoči v vodo in pusti v njej nekaj ur in potem pride v do 20 •/• segreto vodo. Pri tropinah je paziti, da ne ostanejo niti trenutek suhe, ker se prične takoj tvoriti ocetna kislina. Take tropine niso več uporabne za delanca, uporabiti se dajo le še za kis. če pa se vlije na tropine pred sladkorno vodo še nekaj litrov dobrega vina, bo petiot tolikanj boljši. Iz Maribora — Kako je s cenami na mariborskem trgu. Po poročilu št. 41 mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu tele cene: Meso: teletina 12 do 18 din, svinjsko meso s kostmi 18 do 20 din, izluščeno 20 do 22, riba 20 do 22, zajec 20 do 22, salo 24, slanina 23 do 24, pljuča s srcem 8 do 10, jetra 10 do 14, rebrca 16 do 18, glava z jezikom 8 do 10. ledvice po 2 do 3, noge po 2 do 3 din. Zelenjava: krompir merica 11 din, čebula 2 do 6, česen 6 do 10, zelje glava 50 par do 3 din, kislo zelje 5 din, repa 2 do 4 1 din, kisla repa 3 din, kumarice po 50 par do 2.50 din, zelena paprika 4 do 8 za 1 din, karfijola po 2 do 8, ohrovt po 50 par do 2 din, hren 7 do 9, zelena po 50 par do 3 din, buče po 50 par do 4 din, paradižniki 3 do 6 din, šopek peteršilja 50 par do 1 din, glav-nata solata po 50 par do 1.50 din, endivi-ja po 50 par do 1.50 din, kup motovilca 1, kup radiča 1, špinače 1, vrtnega korenja 50 par do 1 din, kolerabe 2 do 6 1 din, kup fižola v stročju 1 din, kup graha v stročju 1 din, luščen grah 10 do 12, kup pese 1 din. Sadje: Jabolka 3 do 8 din, hruške 8 do 16, slive 8 do 12, breskve 8 do 14, grozdje 10 do 16, brusnice 10, celi orehi 7 do 9, lušče-ni orehi 28 do 32. kostanj 5 do 6, liter 2.50 do 4, pečen kostanj 6 do 8, sipek 3, kutine 4 din. Žito: pšenica 2.75, rž 3.25, ječmen 2.50, koruza 3 do 3.50, oves 1.75 do 2, proso 3.50 do 4. ajda 2, proseno pšeno 5 do 6. Fižol prodajajo po 2.50 do 4. Ribe: belice 9 do 10, morske ribe 11 do 28, morski raki 20 do 28 din. Mlečni izdelki: smetana JO do 12.50, mleko 2 do 2.50, surovo maslo 32 do 36, čajno maslo 40 do 44. kuhano maslo 36 do 40. domači sir 10 do 12, jajca po 1.23 do 1.75, konzervirana jajca 1.25 din. Perutnina: kokoši 25 do 35 din, par piščancev 27 do 70. gosi 45 do 60. purani 45 do 65, race 17 do 22 din. Domače zajce pr^da;ajo po 10 do 35 din. Krma: 100 k^ otave so prodajali po 65 din. — Trije napadejo eno dekle. Franc Pluj-šar, Feliks Valoh in Pavla Finster iz Vel. Boča so bili na večer 4. t. m. tako >židane« volje, da so kar pred hišo napadli Reziko Ranerjevo, posestnikovo hči, tudi na Vel. Boču. — Odprta noč in dan so groba vrata ... V splošni bolnici je umrl 211etni stavec Viktor Skledar, v Gosposvetski ulici 21 na Pobrežju 281etni bivši zavirač drž. železnic Josip Herman, v Stritarjevi ulici 16 upokojeni uradnik drž. železnic Alojzij Kram-berger, star 46 let, in mizarski mojster Matija Finster, star 76 let. — Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Obupana deklica. v dr. Verstovškovi ulici na Pobrežiu ie izpila neka A. K. večjo količino ocetne kisline. Maribor ki reševalci so io prepeljali *v bolnico, kjer so ii zdravniki takoj pomagaii. Kai ie v ozadju tega deiania. ni točno znano, ker hrani A. K. za sebe vsa tista očividna živlieniska razočaranja, ki so ii zagrenila veselje do življenja. — Naval... Kakor znano sta bili r>o Smrti mestnega zdravnika dr. Wankmul-leria razpisani na mestnem magistratu zdravniški mesti. Doslej ie vložilo prošnjo za razpisani mesti okoli 15 zanimancev. V Mariboru se opaža živahno zanimanje za to. kdo bo dobil omenjeni mesti. Glede imenovania bo odločal mariborski mestni svet. — Odpuščeni delavci. Kamnolom Ehr-lich pri Sv. Lovrencu na Pohorju je ustavil obrat in odpustil okoli 50 delavcev. Id so vsi brez kruha na cesti. - Besaral^ki bolniški transport;. Skozi Maribor je šel včeraj v Nemčijo poseben bolniški transport besarabskih Nemcev. Peljalo ae je ž vlakom okoli 700 bolnikov. Pravi namen in pomen aprovizacije Pomaga naj tistim, ki nimajo nobene možnosti,da bi se vsaj za prvo silo založili z živili Ljubljana, 15. oktobra V nekaterih večjih mestih v državi so že poleti resno razmišljali, kako bi preskrbeli prebivalstvu potrebne količine življenjskih potrebščin Sklenili so. da bodo nakupili mnogo drv ki jih bodo prodajali revnejšemu prebivalstvu po znosnih cenah; razmišljali so o ustanovitvi občinskih pekarn in nakupovali so žito. da bi ga mleli na občinske stroške Skratka, vprašanja aprovizacije so se lotili velikopotezno, a kar je še posebno pumembno — tudi o pravem času. Tudi v Ljubljani je bil sprožen predlo-g, naj bi občina organizirala preskrbo prebivalstva z življenjskimi po-reb;č?nami. Dandanes je potrebno, da se upravne oblasti, občina in banovina zarrmajc za prehrano prebivalstva Nckaten bi sicer radi prepričali javnost. <±a je skrb oblast' nepotrebna češ treba je prepustiti vse svobodni prodaji pa bo vsega dovolj. Toda pri preskrbo-vanju prebivalstva z živežem je treba dandanes rešiti dve vpra-anp: kako preskrbeti do-volj živeža in kako tudi omogčiti nakup revnejšim prebivalcem Nekateri še vedno nočejo priznati, da so dandanes na delu verižniki in radi bi cele razna^ali govorice, da so bile na prisilno delo poslane le žrtve trapCnih ncspVvrazumov Tiste pa. ki od časa do časa opozore na de'o-vanje ve-rižn'kov. blatijo češ da hujskajo ljudi proti dtvvolj živeža in kako tudi omogočiti na-poštenjaka. ne sme tajiti, da je dandanes med poštenjaki tud- nekaj brezvestnih ljudi. Brezvestnih špekulantov pa bi ne smel nihče ščititi, če imamo Še kaj ču*a morale in če nočemo, da pride ob ves ugled naš solidni trgovski stan. V časih, ko so špekulacije z ž:v!jenjski-mi potrebščinami mogoče kljub raznim ukre pom, v času, ko nihče ne ve, po čem bodo živila prihodnji teden ali niti ne, če se bodo podražila že jutri, je treba nezaščitene potrošnike vsekakor zaščititi, če je zaščita mogoča. In mogoča je nedvomne, če jim jo nudita občina in banovina Zaščititi je treba obstoj ljudi — ne morda samo zaradi tega. ker se nam smilijo temveč ker to zahteva preudarno vodstvo iavnih poslov. Kaj naj n pr ukrene mc5*na občina, ko se njeni uslužbenci ne morejo več preživljati z dosedanjimi prejemki spričo velike draginje, a sredstev za zvišanje plač Ljubljana, 15. oktobra V nedeljo 6. t. m. se je vršila v Ljubljani zelo dobro obiskana glavna skupščina Zveze društev zasebnih nameščencev. Na nji se je poleg običajnih poročil in volitev največ razpravljalo o draginji, o zvišanju in uvedbi nameščenskih minimalnih plač ter o zboljšanju nameščenskega pokojninskega zavarovanja. Med številnimi nameščenci je povzročilo največjo pozornost in skrb vprašanje, kaj bo s pokojninami nameščencev in delavcev, če bo draginja ostala na sedanji višini ali če bo še naraščala. Položaj nameščencev, ki imajo za seboj že skoraj polno število službenih in zavarovanih let ln ki bodo v doglednem času vpokojeni, je zelo resen in težak. Draginja narašča iz dneva v dan. Plače delojemalcev pa slede v spoštljivi razdalji draginjskemu valu. Ce se bo sedanja vojna zavlekla, če bo draginja še naraščala in če bodo tudi plače delojemalcev draginji primerno rasle, potem bo povprečno plačan delojemalec morda čez dve leti zaslužil od 10.000 do 20.000 din mesečno. Vse kaže, da bo draginja še naraščala in da se bodo morale draginji primerno prilagoditi tudi nameščenske in delavske plače. Pri tem pa nastaja vprašanje, kako bo mogel živeti upokojenec z 800 ali 1200 din pokojnine na mesec, če bo aktivni nameščenec težko živel z 10.000 do 20.000 din plače v istem času. To je najvažnejši in najtežji problem vseh državnih in zasebnih nameščencev in delavcev v sedanjem času. Kako bi se to aktualno vprašanje pravično in učinkovito rešilo, naj razmišljajo vsi, ki vodijo usodo naroda in države, predvsem pa predstavniki gospodarskih organizacij ln nameščenskih ter delavskih socijalnih ustanov. Nismo še preboleli strašnih posledic prejšnje svetovne vojne, še danes srečujemo po cestah vpokojene nameščence in delavce, ki jim je pokojnino uničila svetovna vojna. Dolga desetletja so plačevali prispevke v zlati valuti pokojninskim zavodom, bratovskim skladnicam in raznim zavarovalnicam. Sedaj pa že polni dve desetletji piejemajo pokojnino, s katero se ne da še tako skromno živeti. Danes vidimo izčrpane starce in žene, ki se kakor Črne sence pomikajo po cestah Pr£izktsšn|a V naši hiši ie stanovala rodbina: mož. žena in sinček, dvanajstletni fantič. Mož je bil zaposlen v neki tovarni, žena ie ao-spodinjila. sinko ie Da hodil v šo'o. Vse ie bilo v redu. Ob pram:k;h so hodili za mesto, sinko vedno naprei Zvečer so navadno zadostili kulturnem potrebam, zahajali so v kino ali k zobozdravniku. Tudi kopat so se hcd.li redno. Tiha. složna rodbina brez večjih zahtev. Nekega dne je pa mož prihitel z d?la domov :n na stopnicah je dohitel mlado, čedno dekle, na-pudrano. s šopkom na prsih. Zagledal se ie v njo. ker mu ie bila z^lo všeč. Dek'e se ie koketno nasmehnilo in odhitelo naprej. Pozneje sta se večkrat sre-čava!a. vedno na istih stopnicah in vedno sta izmenjala nekai pogledov in smehljajev. Sele čez dober mesec sta se ustavi'a in pckramliala. Izkazalo se 1e. da *e ie dekle priselilo v hišo z materio. da ie staro 19 let in da ima že določeno življenjsko pot: v šoli se uči kroj'ti in šivati. In zadovoljno ie s svoio usedo. čeprav nič kai posebno ... Tako ie minilo se mesec dni. notem ie pa začel mož zahajati k nji. Rad je hodil ni? Če bi občina lahko v takt m primeru nudila vsaj svojim usiužbencem živila po starih cenah živila, ki bi jih morala seveda nakupiti o praven* času, bi Lahko v veliki men pomagala prebiesti knio vsaj de- lu prebivalstva Občinskim upravam pa seveda ne more biti vseeno, v kak>irh razmerah živi večina občanov. Tur*- Deda, ki jO povzroča draginja s sv;nnv škcalstva z živežem. Ne moremo tudi verjeti, da smemo brigo za preskrbovanie z živili prepustiti neodgovornim zasebnikom Zaupali bi jim lahko le tedaj, če bi se obvezali da bodo 'meli dovolj naprodaj po določenih cenah in v določenem času živifl To je pa že vprašanje organizirane aprov^zac'1? Verjetno ie. da ne bo sicer primanjkovalo najvažnejših življenjskih potrebščin — vsaj po sedanjih računih je vsega dovo'} do druge letine — toda nihče ne ve. kako dolgo bodo še v veljavi sedanje cene. Za ljudi, ki imajo zasebna aprovizacij-ska sk'adišča, res w treba aprovizacije. toda velika većina nre~;va'ctv «; ni mog'a napolniti svojih shramb, saj mnogi ne zaslužijo niti toliko, da bi lahko redno kupovali živila sproti Nešteti so zadolženi za več mesecev Pri njih nt boste našli moke, sladkorja, riža, kave, olja, masti in kar je še podobnih dobrot, ki gred«? dandanes ter v velfkl revščini drug za drugim lezejo v zemljo Niso še pomrli vsi ti siromaki, že pa se pojavljajo novi, ki jih čaka ista usoda na stare dni. Upajmo, da se bodo vsaj tik pred 12. uro zganili mero-dajni s tem, da bodo z vsemi sredstvi zatrli naraščanje cen najvažnejših življenjskih potrebščin in sedanjim razmeram primerno prilagodili plače in določili primerne prispevke za nameščensko in delavsko pokojninsko zav'arovanje. Težnja vseh nameščencev in delavcev je. da se cene življenjskih potrebščin prilagode cenam z dne 1. septembra 1939 ali pa da se zvišajo plače in uvedejo novi višji razredi v pokojninskem zavarovanju. Dravinjske doklade naj služijo kot osnovna podlaga za dosego višjih razredov v pokojninskem zavarovanju, če pa tudi tega ne bi bilo mogeče v celoti učinkovito izvesti, naj se poleg sedanjega uvede še dodatno pokojninsko zavarovanje. Nameščenske strokovne organizacije so budno na straži za življenjske pravice svojih članov in bodo storile vse, da se ohranijo njihove pokojnine na taki višini, da bodo nudile starim in zaslužnim nameščencem primerno in dostojno preskrbo m stare dni. S. Iz Krškega — Komemoracija krškega Sokola, v sredo je imel krški Sokoi v svojem domu komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Svečanosti je prisostvovalo vse članstvo in številni gostje. Otvoril jo je društveni orkester z žalno koračnico, nakar je sledila recitacija. Pro-svetarka s. Skerletova nam je orisala lik blagopokojnega kralja v vsej njegovi veličini. Sledila je zaključna scena: 9. oktober, po sestavi br. Pahorja, ki sta jo izvajala s. Radanivičeva in br. česnik. Posebno na je bil lepo okrašen oder. kjer so straži li simbolični grob blagopokojnega kralja oficirji, vojaki, člani in naraščaj skupno, slika, ki dovolj nazorno pokaže, da se Sokoli zavedamo svo.'ih dolžnosti do kralja in domovine. Z državno himno se je svečanost končala, še prej pa je članstvo na predlog staroste br. šterka darovalo skromne prispevke, ki pa so le dali čedno vsoto, za eno nadstropje višje, kramljal ie z dekletom in njeno mater io o t?m in onen. Kmalu ie bil tam kakor doma in do ušes se ie zaljubil v dekleta. In kot energ č?n mož je sklenil temeljito srremeniii način svojega dotedanjssa življenja. Spregovoril ie o tem z ženo — solz?. tarnanje, obupen jok. Rezultat: ral mož se ie preselil eno radstrooj:? višje. Toda ostal ie do gotove maje polten: vso opr.">-mo. stanovanje in drugo i 3 P"st;l svon driižinici. S seboj je vzel samo kovčeg s perilom in obleko. Zeni je obljubil plačevstl malone tretjino svojejra zaslužka. Toda to ni zmanjšalo nienesa trDljenia. Večkrat se ie onesvestila, prelivala ie bridke solze in sinko je vreščal. Žalostna slika razrvane družine. Toda ločitev je bila padla, vsi mostovi so bili porušeni, naš mož ie bil srečen. Toda njegova sreča ni traiaa dolgo. Prišla ie mobilizacija in r.aš zaljubljenec ie bil kot pomočnik poveljnika čete v rezervi nekjican na službo v rdečo armado ter poslan na Karelsko ožino proti F n-cem. Nežno se ie poslovii od svoje nove Rite in odpotoval. Z boiišča ii ie pošiljal kratka pirmo. Opisnjoč v njih strogo voiaško živli^nie. krute boje in še bolj kruto zimo. Nič ne tako dobro v denar. Te ljudi pa je treba vsekakor zaščititi in s-cer prave ča«»no. da ne bo prepozno. Ne moremo še povedni, kakšne naloge ima novi urad mestne obćiiit. tako zvani prekrbovalni urad. Javrost je bila poučena, da je temu uradu dr nek' mere prepuščena naloga preskrbovala mestnega prebivalstva z živ'jcnT^kim potrebščinami in nadzorstvo nad cenami Znano je tudi, da obema ne namerava odpirat svojih prodajaln Podrobnosti o orpanizac-ji preskr-bovanja živil pa še nv-o znano Freskrbo-valni urad jc v teh časih nujno potreben. Potro'niki pričakujejo, da ni bil ustanovljen le njim v prazno tolažbo — česar se najbrž vesele tisti, ki se najbolj boje. da bi se usralile cene — potrošnik' pričakujejo dejanj Toda preskrbovalni urad je bil ustanovljen zelo pozno. Če b' deloval že poleti s polno paro. bi nedvomno zdaj lahko že mnogo dosegel Toda urad bi potreboval tudi kredite Da bi se 1e tudi v tem primeru vse ne ustavilo pri samem vprašanju kreditov! Te besede smo napisali v interesu tistih — žal, premnogih, — trpinov, ki s» strahom gledajo v bližajočo se rimu ker ne vedo kako jo bodo prebnvd'li Skib in delo za nje je obenem delo za skupnost. Kdor to delo omalovažuje ali oviia, je škodljivec skupnosti. Čim se pa dotaknemo vprašanja aprovizacije, zadenemo ob di-ugo pereče vpra-a-nje. ki mu bo morala c^a uprava čim prei posvetiti vse pokornost. Mislimo na obstoj našega trgovskega stanu. Mnogi naši trgovci komaj še premagujejo vedne težje ovire in po pravici se množe iz njihovih vrst klici po ukrepih, ki bi lim bn1 cilj za;čit'ti bitne interse trgovstva. Kdor misli, da preživljajo na^i trgovci zlate čase. se temeljito moti. Tudi trgovski stan čut vso težo nenormalnih časov in naša trgovna že bije v veliki meri boj za golo eksistet po. A pomisliti moramo, koliko je med nami malih in srednjih ljudi, ki so neposrr.dno ali posredno odvisni od trgovine. Zato bi bila usodna napaka če bi rese\ah vprašanje aprovizacije in drugih tak'b k^čljvih zasilnih ukrepov brez primernega upoštevanja interesov trgovskega staru. Spni v "ti v <=klad interese obeh strani, to ie na1 iga tistih, ki imajo usodo države v ickab najrevnejšega Slana kn'kega Sokola ter tudi tako storili lep pietetni čin. saj je znano, kr.ko je pokojni kralj podpiral reveže. — Posnemanja vredno. V počastitev spomina na blagopokojno gor;po Terezijo Fer-jar.č č. seprogo nadgozdarja v pok., je daroval šef postaje Videm-Krško g. Maksimilijan Ramor sokolskemu društvu Krško 100 din. Najtoplejša hvala! — Kol, nož In vile so spet zapele. Ko se je te dni mudil v Brezovem posestnik iz Studenca Anton Selak, se je zaplel v prepir z Jožefom S*areem lz Brezovega, češ da je Selak prejšnjo noč pod Starčevim oknom tako razgrajal, da slednji ni mogel spati. Med njima se je vnel prepir, ki se je končal tako, da je Stare pograbil kol in Ki in in pomaga, dolžnost ie nad os bno srečo. Potlej so oa je'a prihajati pisemca red'c jo in nazadnje iih sploh ni bilo več Rita ni razumela kai na i to pomeni. Prišel j 3 marec, konec vojne, o niem na ne duh.3 ne sluha. Pomlad ie bi'a že na oras-i. ko ie s'e njič prišlo novo nismo R'ta ga ie p očitali in cmed'ela. Mati ji ie brizgnila mrzle vode v obraz in kemai io ie spravila ni no^e. Še'e octe m 'e zvedela od ni? doslovno vsobino usodneea p:sma. Glasilo se je: »Mila Rita! Bil sem težko ra-ien. N:>£o sem izgubil. Zdai som invalid Tx>h3b'jenec. Odpiši mi iasno. ali me hočeš sprejeti k ^bi in skrbe'i zame, ali r-a naj dam prednost državni preskrbi, c Ves dan se ie R:ta ro^vetova7a z materjo in proučevala rv^ožai. Nazadni o rta skupaj sestavili odgovor. poln sečutia in pomilovanja. Obenem ie b:lo na v Dism i rečeno, da ni tako lahko p-e/zeti skrb zanj. Ona kot. Rita ie oremlada za to. da bi mu žrtvovala življenje niena mati pi zopet prestara za strežniško slurbo... In konec kancev ima država do nieaa dolžnosti. večkrat udaril Selaka po glavi, ta pa je potegnil nož in tudi ranil Starca. Pritekel pa je še Starčev brat Janez, ki je Selaka z gnojnimi vilami zabodel v levo pleče. Kdo je prav za prav začel, je težko reči, vsekakor pa bi bilo dobro, da bi se vsi trije vročekrvneži malo ohladili v zaporih. — Nasilnež. Vaški pastir Franc Miklič iz Mihovce. se je te dni na lepem znašel na dvorišču posestnice Marije Bakšetove in hotel udanti njeno hčer Angelo. Ko je mati to videla, je takoj prihitela, da bi obvarovala hčer pred nasilnežem, a jo je Miklič sunil v prsi tako močno, da se je nezavestna zgrudila ter so jo morali prenesti v posteljo, kjer pa se še danes ne more niti premakniti. Toži o hudih bolečinah v prsih in želodcu. Zadeva pride še pred sodišče. Miklič svoje dejanje priznava, pravi pa, da jo je samo naiahno odrinil. Iz Trbovelj — Nezgoda rudarja. Srečo v nesreči je imel v nedeljo rudar Kajtna Ivan. Proti " večeru se je med delavci razširila vest, da so iz rova Terezija pripeljali težko poškodovanega ruaarja. ki da mu je plast premoga pretrgala obe nogi. Nezgoda pa ni bila tako huda. Kajtna je bil tisto popoldne v rovu baš zaposlen z odkopavanjem premoga in nalaganjem na vozičke. Nepričakovano se je iznad desne strani od-krušil sloj premoga. Kajtna se je v hipu obrnil, vendar prepozno, kajti že so veliki kosi premoga leteli po njem ter mu z vso silo izhili desno nogo iz kolka. Tovariš je ponesrečenca hitro potegnil v stran, sicor bi ga bil premog gotovo pobil do smrti. Ponesrečencu, ki je trpel strašne bolečine, je rudniški zdravnik nudil prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v bolnico bratovske skladnice. Kajtna bo kmalu okreval in v doglednem času zopet nadaljeval delo. — Rudarji proti draginji. Proti drnginji so v četrtek nastopile naše rudarske žene. vdove in vpokojencl. Posebno odposlanstvo se je zglasilo na trboveljski občini in Izročilo županu zahteve delovnega ljudstva, da se z nujnimi ukrepi ublaže težke razmere v našem industrijskem revirju. V poudarek resoluciji se je pred občinskim domom zbralo precej rudniških pospodini in delavcev, ki so se pa po izročitvi spomenice zopet mirno razšli. Iz Ncvegs ntssta — Po ulicah teče enoi. M'ni'o ie že nekai časa ko smo merodiMie čiiteMe ©Dozorili na Gerlešičevo ulico k ie Droti svojemu koncu, vedno v enou. I pod ee-m:n'n? cbcepir>e o^raie za katero so do-r.iovljoni svinj o ki. last pocestni '-i in eo-stilničarja g. Košoka. se stalno izteka na cesto v Široki luži gnojnica, ki povzroči po vsei Fose^ki hud smr d Ca> bi bil c'a se ra cesti naoravi re 1 in nc na^a na ta ali oni način odstrani. Ce ne b ^mo po^;li in skrbeli za red in snaeo sre^i me^t-« kai rai potom zah'evomo od p r'f rje? Znano je. da ie vsaka občila pobornica tujskega premeta! Toda v takih razmerah si mesto ne mere pr boriti slovesa, če se mestne ulice nomakaio v gnoju. — Anonimna pisma. Zadnie dni so pričele dobivati do pošti nekateri liudie v mestu anonimna nisma ze^ žalji.-e vsebine, polna nesramnih natolcevfni in sum-ničenj. Pisma, naslevjena na ugled ie osebe, so nišana v zveriženimi tiskao'mi črkami, zrak. da ima pisec časa več kot preveč. Pisma, ki jih dobivajo na svoj na- slov poročeni in zaročeni moški, odnosno dekleta, imaio predvsem namen, da bi v družinah prejemnikov povzreč la prepr^ in nesoglasja morda oa tudi še kai več. Spričo teh manevrov anonimneaa pisca bi bilo želeti, da bi se ta pisemska hijeni izsledila in da bi se z njim naDrav.l obračun, kakor ga pač čovek te vrste zasluži. — Nevarna grožnja. Pred okrajnim sodiščem v Croomliu se ie moral zagovarjati zarad: i/.rečene nevarne crožn e t osesinik Zalcc S. iz Sinieea vrha Ko ie polnil, ni končani razpravi hotel prebrati sodbo, je Žalec pričel groziti sodniku, da sodb- ki se ie clasila na 10 dni zapora — ne srna izreči. V trenutku ie 2aiec imel desno roko v žepu, iz katerega ie privlekel rep tirko s štirimi naboji Mučnemu oo'ožaiu so napravili konec prisotni, ki so ra'burienoca moža razorožili. Sodba ie bila vzl c nas lj't izrečena, mož pa spravljen na varno, kier čaka nove ^<:ibe ki pa ne bo tako m la kaker ie bila prva. — Tiralica. Dar.es ie bila izdnnn tirnHca za 40!etn;m konicderskim pomočnik m Zo-retom Aloizora roi 22 ian 1901 v Za-bukovju št. 18. občina Trebeljno M ž :e vlomil v h;«o ljubijansko^a tr«rr>vcn B B-žirj.o Vadimiria v Gor. Kamencah pri Novem mcMu kier ie odnesel razneza bla_a v vrednosli več tisoč dinarjev. Iz Metlike — Doplačila razlike deležev. S sklepom občnega zbora Fr\e dolenjske posojilnic s katerim so bila zadružna pravila popravljena in dO dobila veljavo z dnem, ko so bila nova zad:uzna pravila registiirana. je posebno važno djločilo o doplačilu razlike med starimi in novimi glavnimi deleZi in med starinu !n novinij opravilnimi deleži v smislu § S. novih zadiuvmih pravil. Glede na to se pozivajo vsi zadružniki, da do dne 31. decembra 1940 doplačajo razliko med starimi in novimi glavnimi deleži in med starimi in novimi opravilnimi deleži, in sicer med starimi in novimi glavnimi deleži po 91 din, med starimi in novimi opravilnimi deleži pa po 19.50 din. Kdor bi do imenovanega dne ne doplačal te razlike, se smatra, da sam piostovoljno izstopa l/. zadruge v smislu novih zadružnih pravil, to je, da članstvo preneha z odpovedjo. Ako pa ima zadružnik nasproti zadrugi s.1 kako obveznost, se mu razlika med deleži pripise v njegovem raeunu k znesku, ki ga še dolguje zadrugi. Oni zadružniki pa. ki imajo po več deležev, imajo možnost, da vse svojo deleže združijo V en delež do višin? zneski, ki ga je treba doplačati, odnosno doplač ijo samo toliko, kolikor bi znašala razlika DO združitvi deležev. Opozarjamo na prednje, izredno važno določilo vre cenjene naročnike in čitateije, ki so tudi zadružniki Trve dolenjske posojiln'ce v Metliki. — O najdbi v Dra&lČih. O s'učajno odkritem starinskem grobu in okostnjaku, o katerem smo poročali, pripominjamo, da je bilo poskrbljeno, da so se ostanki ohi a-nili. To je predvsem zasluga tamoš.i šolskega upravitelja g. špana, ki je tudi poskrbel, da se najdeni novec ni izgubil. S pomočjo povečevalnega stekla so z novca razbrali na prednji strani besedilo >Dux Kon3tantinus«, na čelni strani pa no. dobro vidno moško poprsje s trojnim vencem na glavi. Zadnja stran predstavlja dva angela, noseča neki predmet. Po vsem trm bi sodili, da je to bizantinski novec iz dobe tretjega stoletja po Kristusovem rojstvu. Če bi po najdenem novcu sodili, bi p grob izviral iz takratne dobe, kar pa bi bilo seveda treba šele točno ugotoviti. eseda f>0 par Davek posebe) Najmanjši znesek a.— din TRGOVINE, INDUSTRIJE >teie, trafike, restavracije, ivarne, mlekarne, parfume-je, bonboniere. drogerije, pe-irne, mesnice — prodajamo posredujemo nakup vestno hitro: Poslovnica Pavleković Zagreb, Ilica 144. 2367 ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. POUK Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek 6.— din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od do 8 tn od ^8 do 9 ure zvečer za začetnike m lzvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece Pouk tudi po diktatu Novi teAa ii ne prlčno 15. oktobra. — Šolnina najnižja Največja strojepismea 3 50 pisalnimi stroji raznih sistemov — Vpisovanje dnevno. Ohristofov učni zavod. Dom o- branska c. 15. tel. 43-82 2332 ' 1 i 1 , < • . ■ . t ^ > m m m « Po*dnž;te malsh oglasov v >§lav Kar oda« ki ho o a 1 r e n e 1 § i ! £A vsako primko i.lboMSa m najcenejša oblačna si oanavite pri p r e s k e r Sv Petra cesta 14 Beseda 50 par Davek posebej Naimanjši znesek 8.-- din NA JESENICAH prodam lepo stavbno parcelo 1050 ma. primerno za vsako zgradbo. Na prometni točki. — Svetina, Rečica 124, Bled. 2366 nznašalca (kcic$2r ja) za okraj Št« Vid-Vižmarje sprejmemo takoj. V poštev pridejo doma iz navedenih krajev. Zglasite se v upravi »Slov. Naroda«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 NARODNA iŠKARNA UUBUANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREFROS1E /A NAJFINEJŠE Makulaturni papls proda uprava ..Slovenskega Narodau Ljubljana, Knafljeva ulica Stev. s Toda čez nekai dni ie dobila tudi prva žena našega iunaka Ana Steoanova z vo-iaško pošto ov^mo Dodobne vsebine Tako in tako mila Ana. ie stalo v nism — zdaj sem p^hablicnec in ne vem kako bo z menoj. Odpiši mi. če mi moreš odpustiti in me zopet Vzeti k sebi. itd. 2alo?tno pismo: učinkovalo ie kakor bomba, toda vzbudilo ie tudi z radostjo r-omešana čustva. Se istega dne ie bivša žena odgovorila, ne da bi razmlšliala in ne da bi se s kom posvetovala: »Draei oriiateli. bridko iočem nad Tvoio nesrečo, obenem Da vidim, da ja vendar le soieno. da se zopet sni-deva in živiva skuoai. Zakii šele vprašuješ? Od riši mi tak z i. kam naj pridem pote. Delala bom zate in ko bo na i in Petiuška dorastel. bo vse v najlepšem redu.« Min'lo 1e zo~;et nekai dni in naenkrat — kai ie to: Pred vrati pa§e h^Še se ie "stavil taksi in iz njega ie izstopil na.! Niko'ai Ivanovič. Bil ie cel. noee na svo-iem mestu. Na prsih se mu ie lesketalo novo odlikovanje Zunai ie stalo več na-jemn;k-)v in vsi so kr.r zazijali od presenečenja. Priliitel ie upraviteli doma in vprašal: — Kako nai to razumemo Nikolai Ivanovič. Sai ste vendar pisali . . . — Dragi moi — mož ea ie priiel za komolec in odvedel v stran — ravnal sen morda nekoliko kruto. Tcda trdo živi i on b me ie orinravilo do razmišliania kai bo. če padem, ali če izgubim roko a*i nogo. In tako scen se odi' čil za malo preizkušnio in svcie odločitve ne obžaluiem. Zdai vsai vem B kom mi kaže živeti. Zakon ni cola zabava ... No. — ie deial UDraviteli. — malo s*e sicer pretiravali, toda posrečilo se vam ie. Iskreno čestitam k odlikovanju. In naš mož sre po stopnicah k svoii prvi ženi — k Ani. Kai se ie tam zgod lo ne vemo. vemo samo. da ie skočil Pc' ia čez nekai ča3a iz stanovania kakor slrela in odhitel v eno nadstrope višje, od koder je prinesel očki niegov kovčes s Dcril >m in obleko. Se Istega dne proti ve'eru je naš mož posetil Rilo in ii poiasnil. da ie postal povsem drucnčen človek in da na povratek k preteklosti ne more niti misliti. Malo ie eodrnja'a. toda ločila sta se prei priiatelisko neco sovražni. S-er se ie bila pa ta Čas. ko le bil Nik°a1 Ivanovič pri voiak;h lepa Rita seznanila z drugim, ki ji je bil na moč všeč. Težke skrM upokojencev in zavarovancev Kaj bo z njihovimi pokojninami> če bo draginja še naraščala? Stran 6 »SLOVENSKI NAROD t, torek. 15. oktobra 1940. Štev. 2?tf Kako so odkrili zračni pritisk V Clennont Ferrandu je bil rojen sloveči francoski učenjak Pascal, ki je doka' zal pravilnost domneve o brezzračnem prostoru «Z BP3JQZT BpBIA B^SODnBJJ 8.C JS Up '}SOA svoj sedež mesto Clermont Ferrand, je obudila v mislih ljudi, ki poznajo zgodovino prirodnih ved, spomin na čase, ko je bil izumljen tlakomer, in ko so učenjaki spoznali, da zrak ne napolnjuje vsega prostora med nebom tU zemljo, temveč da sega samo do gotove višine in da pritiska s svojo težo na zemljo s pritiskom, s katerim se potisne v brezzračnem prostoru živo srebro približno 76 cm visoko. To so stvari, ki jih zdaj ve vsak učenec ljudske šole, ki bodo pa čez nekaj let praznovale šele 300-letnico svojega odkritja. Ob tej proslavi se bodo oči učenjakov tudi obračale na Clermont Ferrand, kajti tam je bil rojen filozof in naravoslovec Pascal. Sele on je s svojimi poskusi potrdil pravilnost Torricellijeve domneve, da se drži živo srebro v brezzračni cevki v višini samo pod pritiskom zunanjega zraka. Zato je bila na gori Puy-de-Dome nad Clermont Ferrandom tako rekoč *ele odkrita atmosfera. Nauk o horroru vacui pade Zdaj ko smo že vajeni, da nas znanost vsak čas preseneti z novim nepričakovanim odkritjem ali izumom, si težko mislimo, da je zbudil znani Torricellijev poskus iz leta 1643, ko je nastala v cevki nad živim srebrom brezzračna praznina ali vakuum v vsem znanstvenem svetu ogromno senzacijo. Dotlej so ljudje po učenju dozdevno nezmotljivega Aristotela verovali, da se narava boji brezzračnega prostora, da kaže takozvani horrar vacui in da torej brezzračni prostor na svetu sploh ni mogoč. Po Torricellijevcm zatrjevanju ga je bilo pa kaj lahko doseči, kar je dokazal tudi s poskusi. Marsikdo je zvedel za Torricellijev poskus in takoj ga je ponovil. In ljudje so vsi presenečeni opazili praznino, ki bi je po dotlej veljavnem nauku sploh ne smelo biti. Vest o Torricellijevi praznoti in o tem, da se da z njegovo cevko meriti tudi zračni pritisk, je prišla iz Italije čez nekaj časa v Pariz in sicer najprej do patra Mersenna, pri katerem so se zbirali učeni možje. Od tod so jo sporočili tudi Pascalu. ki se je mudil takrat v Kouenu. To je bilo že leta 1646. Pascal je Torricellijevo odkritje proučil. Ponovil je njegov poskus ne samo z živim srebrom, temveč tudi z drugimi tekočinami, tako z vodo, pomešano z rdečim vinom. Pri tem je uporabljal cevko, sega-jočo do drugega nadstropja. In brezzračni prostor je dobil šele nad stebrom vode, visokim K) m. S Torricellljevim mnenjem, da se drži l stolpec živega srebra ah vode v brezzračni cevki pod pritiskom zunanjega zraka, se je Pascal strinjal. Ni pa mislil, da je tu potreben še kak dokaz. Mislil je, da gre tu res za zračni pritisk in da mora biti ta pritisk na visokih gorah nižji kakor v nižinah. Na gorah je namreč proti nebu manj zraka in zato njegov pritisk živega srebra v Torricellijevi cevki ne more potisniti tako visoko kakor v nižini. Potem se je Pascal spomnil na stožčasto goro Puy-de-Dome pri svojem rojstnem mestu Clermont Ferrandu in pisal je svojemu zetu Perieru, naj napravi zanj Torricellijev poskus z brezzračnim prostorom na tej gori. Prvo merjenje zračnega pritiska Pier je napravil poskus šele 19. septembra 1648 in rezultat je sporočil Pascalu z zgodovinskim pismom, ki se je ohranilo m ki se glasi v glavnem takole: Tega dne v soboto . . . Spomnil sem se nckatei ih uglednih mož, ki so me prosili, naj jim sporočim, ko se odpravim na pot... Sestali smo se ob osmih zjutraj na vrtu rninoritov, ki je namižje ležeči kraj v mestu in tam smo zaceli poskus takole: Nalil sem v posodo 16 funtov živega srebra, vzel dve enako debeli stekleni cevki, dolgi po 4 čevlje in za vsako sem napravil navaden poskus z vakuom v isti posodi. Označil sem višino na steklu, potem sem pa prepustil eno cevko patru Chastinu, pobožnemu in v tej zadevi podkovanemu menihu, da bi ves dan opazoval, dali ne nastane nekakšna izprememba. Z drugo cevko in delom istega živega srebra sem odšel z vsemi omejenimi gospodi na vrh Puy-d»-Doma. dvigajočega se nad minoritskim vrtom kakih 500 sežniev visoko. Tu sem napravil isti poskus kakor pri minoritih. Višina živega srebra v cevki je bila tu 23 palcev in 2 črtici. (Palec — 2.7 cm. črtica pa 256 mm). Dočim je bila doli pri minoritih v isti cevki 26 palcev in 3.5 črtice. Tako je bila tu razlika 3 palcev in poldruge Črtice. To je nas spravilo v navdušenje in občudovanje. Bili ko presenečeni, da smo sklenili v svoje pomirjenje poskus ponoviti. Napravil sem poskus točno Se petkrat na raznih krauh vrh gore. enkrat pod streho v kapeli, drugič zunaj, tretjič v zavetišču, četrtii na vetru, potem ob lepem vremenu in končno ob dežju in megli in živo srebro je stalo vedno v isti višini 23 palcev 2 črtici. Naslecmjega dne mi jo častiti pater de la Mare, ki je prisostvoval poskusu na mi-noritskem vrtu in ki sem mu pravil kako je bilo na Puy-de-Domu, predlagal, naj ponovim isti poskus ob vznožju in na vrhu najvišjega zvonika katedrale Notre Dames. Hoteč ugoditi radovednosti tako zaslužnega moža, sem napravil še istega dne običajni poskus z vakuom v neki hiši, stoječi na najvišjem kraju v mestu, šest ali sedem sežnjev nad minoritskim vrtom in v isti ravnini kakor je vznožje zvonika. Ugotovili smo tu živo srebro v višini okrog 26 palcev tri črtice pol črtice manj kakor pri minoritih. Potem sem napravil poskus na 20 sežnjev visokem zvoniku, živo srebro je stalo tu v približni višini 26 palcev 1 črtica, 2 črtici manj nego ob vznožju zvonika in 2 in pol črtici manj nego na minoritskem vrtu. Atmosfera odkrita Gotovo bo marsikoga zanimalo kako so se takrat ugledni in učeni gospodje pečali z opazovanjem tlakomera v raznih krajih in kako so se hoteli tudi prepričati, dali ne bo zračni ori tisk pod streho nižji kakor zunai na Drostem Čutili so. da so priče važnesa odkritia in ori srcu jim je bilo približno tako kakor nam. ko smo lovili prve električne valove z radijskim aparatom. Spomnimo se tudi. da ie istočasno, ko so hoteli učenjaki v Clermont Ferrandu s cevkami in živim srebrom v niih na goro Puy_ de Dome. divjala tridesetletna vojna v svoji zadnji fazi. Največje vesel ie z rezultati rx>skusov je imel seveda Pascal, ki ie do tem še sam predvedel poskus na zvoniku cerkve sv. Jakoba v Parizu. Sele potem ie bilo točno dokazano, da se voda v črpalkah in živo srebro v Torricellijevi cevki dvigata v višino ne iz strahu narave pred brezzračnim prostorom, temveč pod pritiskom zunanjega zraka. Iz velikosti tesa pritiska so izračunali, da sega zrak nad zemlio samo do gotore višine in io obdaia kakor obdaja beljak v jajcu rumenjak. Obenem so učenjaki dognali, da se drži znak s svoio težko na zemlji tako kakor ocean in da kroži z nio okoros solnca. Tako ie bila odkrita atmosfera ali ozračje. To ©dkritie ie pripomoglo k priznanju Kopernikovega sistema, či^ar nasprotniki so ugovarjali, da bi morala zemlja na svoji poti okrog solnca prebijati zrak in da bi zato nastal silen veter, ki bi odoihal z zemlje vse kar ie na nii. tako da bi se niti ptice ne mogle vračati v svoja gnezda. Vsega tega se lahko spomnimo, če slišimo ime mesta Clermont Ferrand. Podzemna elektrarna za polarnim krogom Zgrajena je na Laponskem, kjer namen izseka ti rove v živo skalo so morali v ta Laponska družina Malo katera dežela je tako bogata na vodnih silah kakor Laponska, najsevernejša pokrajina švedske. Dobrih 50 km severno od polarnega kroga leži Porjus. sredi težko dostopnih gora sredi reke Lule-aelve. Ni še dolgo tega, ko je bilo to mesto neznano, zdaj je pa najvažnejše na švedskem severu. Samo nekaj kilometrov od Porjusa izliva vodopad Harsprangeth svojo vodo v Luleaelvo. Vodopad je dolg 4.5 km, širok pa 200 m. tako da spada med največje švedske in tudi evropske vodopade sploh. Luleaelv nosi pozimi s seboj led in za- radi te nevarnosti v prvi vrsti so jo regulirali. Sredi divjine skrajnega severa j« nastal 1240 m dolg in 13 m visok jez, s katerim so ukrotili tok reke. Strojev pa tu niso mogli postaviti, ker pritiska prehud mraz. Po dolgem napornem delu so letos končno izkopali v skalah več hodnikov in rovov, kamor so spravili z obale stroje. Tisoče ljudi delajo že več let v tem neznosnem podnebju. 50 m pod zemljo je nastala velika trdnjava tehnike. Pri zunanji temperaturi 22 stopinj pod ničlo je v podzemni hidroelektrarni stalna temperatura 11 stopinj, ta- ko da so lahko montirali v nji stroje. Trije agregati dajejo enosmerni tok za obmejno železnico Lulea—Narvik, najsevernejšo železnico sveta, trije pa dajejo tok za rudnike in pristanišča. Njihova napetost znaša 150.000 voltov. Zdaj daje ta elektrarna energijo 100.000 HP. Ko bo povsem dograjena se bo pa povečala njena kapaciteta na 180.000 k. s. Dotočni kanal za vodo je dolg pol kilometra, odtočni v skali pa meri v prerezu 50 kvadr. m in je dolg 2.5 km. Ogromne čistilne naprave skrbe za to, da voda ne nosi s seboj kamenja in ledu. Več dvigal vodi v to podzemno trdnjavo moderne tehnike. Okrog 500 km je dolga železniška proga Lulea—Narvik in električni tok dobiva iz Porjusa. PriWižno 40 vlakov vozi vsak dan po nji. Tu prevažajo rudo in sicer približno 6,000.000 ton letno iz Kiruna, 2 milijona tom pa iz Malega Bergeta. Tu se najlepše vidi, da je človeška vodja močnejša od narave. Katastrofa Kaspi-škega morja Akademija znanosti v Moskvi je ustanovila nedavno odbor za proć e van je kompleksa Kaspiškega morja. Za tem imenom se skriva naravna tragedija, ki že več let zadaja težke skrbi pomorščakom in ribičem v Astrahanu. Astrahanska obala se namreč vedno bolj oddaljuje od periferije mesta, če hoče priti človek zdaj s suhe zemlje na ladjo mora prehoditi že 220 m. Kaspiško morje se krči m vse kaže, da se polagoma izpreminja v hlape. Na plo-ščastem severu je dosegalo največjo globino 20 m, dočim je bilo v južnem delu globoko do 1000 m. Njegova globina je pa * vedno znatno kolebala, ker je bila odvisna od padavin. V zadnjih treh letih vodna gladina Kaspiškega morja neprestano pada in resno ogroža vso plovbo. Astrahan že davno ni več pristanišče v pravem pomenu besede in v Baku se boje kako bo s prometom med važnim naftnim otokom Artemom ter celino. Jeli so že razmišljati o zgraditvi vmesnega jezu, ki bi vezal otok s celino. Sistem velikih prekopov na gornjem toku Volge je vzel temu veletoku mnogo vode. Na drugi strani so pa nastale škodljive posledice sekanja gozdov. Dotok vode v Kaspiško morje se je močno skrčil. 2e leta 1936 je izdala sovjetska vlada zakon o prepovedi sekanja lesa ob rekah. V Rusiji razmišljajo tudi o načrtu zgraditve mnogih prekopov ob spodnjem toku Volge, tako da bi v njo nap©' ljali vodo iz drugih rek. Računajo namreč, da bi se tako dvignila ob izlivu Volge vodna gladina za eno petino. Navzlic temu je pa še odprto vprašanje, dali bo mogoče s temi ukrepi obvarovati Kaspiško morje pred katastrofo, ker je ugotovljeno, da izhlapi iz njega več vode, nego jo more dobaviti iz vseh pritokov. Newyorška dvigala Nebotičnika v pravem pomenu besede si ne moremo misliti brez dvigala. Nihče bi se najbrže ne potegoval za stanovanje v 30. ali 50. nadstropju, če bi moral vsaj enkrat v mesecu prehoditi toliko stopnic. V New Yorku je okrog 2.500 poslopij, ki imajo nad 10 nadstropij. Nebotičniki, visoki 200 do 300 m niso nobena redkost. Najvišje poslopje sveta, Empire State Building, je s svojimi 102 nadstropji 381 metrov visoko. Empire State Building Dvigalo je zato v New Yorku življenjska nujnost Vsak dan prepeljejo newyor-ška dvigala približno 15,000.000 ljudi a New York ima 7,500.000 prebivalcev. New-vorške nadzemne in podzemne železnice in tramvaji pa prepeljejo dnevno samo 7 milijonov ljudL Največji in naj popolne jši br-zovozni sistem imajo v kompleksu Rocke-feller-Center, ki je sam zase veliko mesto v tem ogromnem mestu. V poslopju s 65 nadstropji in neštetimi sobami je dviga 1-na naprava, obsegajoča 165 vozičkov, ki prepeljejo dnevno do 200.000 ljudi. Letno prevozijo newyorška dvigala 1,600.000 km. Moderni Robinsani 42 ljudi se napoti te dni s Floride na pust otok v Bahamskem otočju. Nočejo se več vrniti v civiliziran svet, temveč živeti do smrti na otoku daleč proč od sveta. Moderni Robinzoni so večinoma iz San Francisca. 2e pred leti se je napotilo več mladeni-čev iz San Francisca na otok Santa Maria, kjer so ustanovili vrt Eden. Za prve mesece so se založili z živili. Na otoku so hoteli živeti brez denarja, brez strojev in tudi brez žensk. Na otok jih je pripeljala jahta Floreana. Cez leto dni je pa eden izmed njih nenadoma zahrepenel po civiliziranem svetu in s čolnom se je odpeljal na drugI otok, kjer se je zaljubil v mlado lepotico in se k tovarišem ni več vrnil. Njegovemu vzgledu so kmalu sledili vsi njegovi tovariši in končno je ostal na otoku en sam zakrknjen samec. Najbrž pa tudi on ne bo mogel dolgo premagovati hrepenenja po civiliziranem svetu. Čudne jedi Ne samo na Kitajskem ie veliko eksotičnih poslastic, temveč tudi v iužni Ameriki pripravljalo iedi in oiiače. od katerih bi se marsikateremu Evropcu zježili lasje. V Južni Ameriki pijejo vino. kakršnega ne poznalo nikjer drugje na svetu. Imenuje se mohileras in pripravljeno je iz zmečkanih mravelj. V ta namen rabijo tako imenovane vinske mravlje, ki jih prodajaio na trgu po cele vreče. Te mravlje namreč zbirajo med in ker ga nimalo kam spravljati, navrtaio druge mravlje in jih napolnijo z medom. In iz teh medenih mravelj pripravljajo vino. Mravlie krat k ci- malo zmečkajo in precede sok skozi tkanino. V obmejnih krajih Argentine prodaiaio peki kruh iz iaičec neke2a vodnega hrošča, ki se imenuje corixia. Ogromni roji teh hrt ščev letajo nad rekami in ležeio jajčeca na travo. Enkrat na teden pobero liudie njihova iaičeca. jih oomešaio z medom in peko iz nj.h kruh. nazvan hautle. Indijanci plemena Ottamoc pa jedo kolače iz rečnega blata, v deževni dobi. ko ne morejo po naraslih rekah loviti rib. Neko drugo indijansko pleme je mskite V ta namen jih posuši in stlači, da nastanci o nekakšni prepečenci. Tako pripravljeni moskiti teknejo tako kakor kaviar. V drugih kraiih Južne Amerike iedo liudie kot posebne poslastice različne gosenice, kuščarje, žabe in ježevce. 192 vulkanov Tri elementarne katastrofe so tri šibe Japonske — potresi, vulkani in tajfuni. Na Japonskem je vsako leto več potresov, kakor v vseh drugih državah sveta. Na japonskih tleh je 192 vulkanov ln od teh jih še vedno deluje 54. Pred vsakim izbruhom vulkana imajo na Japonskem potres, če ga pa že m pred izbruhom nastane po njem. Pristojni zavod cesarske univerze v Tokiu je registriral v zadnjih 32 letih 30 tisoč potresov. To pomeni, da je bilo na Japonskem vsako leto okrog 10O0 potresov ali vsak dan trije. Seveda je pretežna večina potresov na Japonskem lažjega značaja, saj bi sicer že davno ne bilo na japonski zemlji nobene hiše več. Večina potresov ne povzroči škode in tudi človeških žrtev ne zahteva. Neposredni vzrok nemirne zemlje na Japonskem so deloma že omenjeni ognjeniki, deloma pa ogromna globina morja vzhodno od japonskega otočja. Tu je namreč morje na nekaterih krajih globoko do 8000 m. In izpremembe, nastajajoče v teh globinah vplivajo seveda na otočje japonskega cesarstva. V Jokohami Imajo najžalostnejši muzej na svetu namreč muzej potresov. V njem zbrani okraski, reliefi in fotografije in druge stvari spominjajo p os etnika na potrese na Japonskem v zadnjih desetletjih. Najstrašnejša katastrofa je zadela Japonsko leta 1923 ko je zahteval po* tres pol milijona človeških žrtev v Tokiu. Jokohami in drugih cvetočih japonskih mestih, od katerih so ostale samo razvaline. Zato tudi grade Japonci po pretežni večini samo pritlične hišice iz lesa. Japonske hišice stoje največ 50 let, potem jih pa podro in zgrade nove. Bismarck in a$ri-kanščina Holandski listi so pogreli staro Bi srn a r-ckovo anekdoto, ki ji prav zdaj ne moremo odreči pikan tri opra ozadja. Pri starem kancelarju se je zglasila nekega dne delegacija iz Transvaala. Bismarck je mislil, da bo lahko govoril z njo brez tolmača, ker mu angleščina ni delala nobenih težav. Vodja delegacije ga je pa nagovoril v holandščini, pomešani z angleščino. Tako so govorili takrat Buri. Bismarck je pa navzlic temu lahko sledil njegovim besedam. Zdelo se je kakor da se govori v pomora ns k em dialektu, ki ga je Bismarck tolikokrat slišal na svojem posestvu v Var-zinu in ki ga je obvladal prav tako dobro kakor kmetje, ki so delali pri njem. Se med govorom vodje delegacije ja Bismarck sklenil odgovoriti v tem dialektu. Razumeli so se prav dobro in tudi pozneje so nemoteno kramljali v tem dialektu. Angleščino je moral Bismarck rabiti samo ko je šlo za točno opredelitev nekega pojma. Buri so bili navdušeni, da govori nemški kancelar tako gladko njihovo afrikansko materinščino. Govoril je sicer nekoliko trdo, vendar pa povsem razumljivo. VZORNA PRODAJALKA ' — Dajte mi, prosim, en gumb k ovratniku. — Izvolite! Ali naj ga vam takoj Izgubim ali pa ga hočete izgubiti sami sele I doma ? Edmnnd O* Hara: profesorja ^orbidusa Roman Dve minuti pozneje se je ustavil detektiv pri najbližjem taksiju. — Odpelji me po vrsti v vse beznice v okolici 63. avenije, kar jih poznaš. Plačam dvojno tarifo. — Ta vrsta krčem je znana samo zaupnikom, — je odgovoril šofer oklevajoče. — Deset dolarjev napitnine za zaupnika, petdeset dolarjev pa če si to sam, — je zaklical detektiv veselo. Kazalo je, da je šofer najboljši zaupnik, ker je takoj pognal avto, ne da bi vprašal koga za svet. Čez četrt ure se je ustavil pred mračnimi vrati. Šofer je sporočil vratarju tajne znake, potrebne za dostop v ta kotiček prepovedanega nočnega življenja, potem je pa zadovoljno spravil obljubljeno nagrado. — Ali je sir Kenntlburv tu? — je vprašal Town-send vratarja, potem ko si je bil z bogato napitnino pridobil tudi njegovo zaupanje. * — Žal ga ni, gospod, — je odgovoril vratar. Ko je pa skrivaj poe'etlal na svojo dlan in se prepričal o višini napitnine, je pripomnil mnogo prijazne je: Sir Kenntlburv je bil pri nas zadnjič pred dobrim tednom. Morda ga boste pa našli pri — Sklonil se je in zašepetal detektivu imena konkurenčnih beznic. — Hvala, — Townsend je kratko pozdravil in odšel šofer ga je odpeljal naprej. Čez nekaj minut se je ponovil isti prizor na drugih vratih, toda z ?nakim neuspehom. Šele pri petem poskusu je bil vratarjev odgovor drugačen. — Da, gospod. 2e dve uri sedi grof pri nas. Townsend si je oddahnil. Namignil je šoferju, da ga ne potrebuje več, potem je pa vstopil v obokano beznico. Kenntlburvjeva zunanjost ni bila posebno prikupna. Sedel je sam v kotu in buljil v prazno časo. Njegove poteze so bile ostre, izraz obraza ravnodušen, lasje skuštrani, srajca njegovega smokinga polita z vinom. — Dobro jutro, grof, — mu je zaklical Townsend veselo in sedel na stol nasproti njega. — Dobro jutro, Townsend, — je odgovoril Kenntlburv. Kar se je njegovo telo vzravnalo in obraz mu je postal živahen. — Ali imaš kaj denarja? Ali mi moreš posoditi do jutri deset dolarjev? Detektiv se je nasmehnil. ' — Ne, nobenega centa ti ne morem posoditi. Grof se ni več zmenil za Townsenda. Njegove veke so se zaprle in glava mu je utrujeno klecnila na naslanjalo stola. — Ne posojam ničesar, — je ponovil detektiv s poudarkom, — pač pa bom plačal vse, kar bova danes popila. Grof je zopet odprl oči. — Saj to je isto, — je zamrmral leno. — Čemu naj bi pa sicer rabil tvoj denar? Počasi se je razmajal in poklical natakarja. — Whisky. Le urno, fant! Čim je izpraznil Časo, je bil naenkrat ves izpremenjem Alkohol je deloval nanj čudežno. Postal je zgovoren, smejal se je, bil je duhovit in praznil je čašo za čašo. Townsend se je zopet prepričal, da je grof imeniten dečko, samo če ima dovolj pijače. Gledal je, kako pije čašo za čašo čistega whiskyja in kako brezmejno zadovoljen je. m. Luči so bile že ugasnjene. V motni jutranji zarji se je ustavila pred Townsendovo hišo kočija. Detektiv je skočil iz nje in precej surovo potegnil za seboj povsem pijanega grofa. Privlekel je svoje breme do hišnih vrat in pozvonil. Minilo je več minut, preden so se odprla težka, okovana vrata. Alfonso, hišni faktotum, se je pojavil pred svojim gospodarjem in se žalostno obrnil na grofa, ležečega kraj detektiva. — Zdi se, da je ta mož bolan, — je dejal otožno. — Alfonso, primi ga, Hajdimo! — je zaklical Townsend smeje. Sluga ga je ubogal. — Kaj pa je temu usmiljenja vrednemu človeku ? — je vprašjal Alfonso, potem ko sta bila s težavo privlekla grofa v detektivovo spalnico. — Zastrupljenje z alkoholom, — se je glasil kratek odgovor. Alfonsove oči so se razširile, kakor od groze. Tovvnsend je hitro odložil suknjič in telovnik ter se pripravil, da bi slekel še grofa. Alfonso ga je začudeno motril. —Čuj, Alfonso, — mu je pojasnjeval detektiv, — predstavljam ti grofa Kenntlburvja. On sicer trenutno ne napravi najboljšega vtisa, toda tudi to se bo sčasoma popravilo. — Smrdi . .. najbrž bo to putika, — je potožil sluga in si zakril usta s parfumiranim robcem. Nikoli nisem dal mnogo na grofe, — je nadaljeval po kratkem presledku, — toda pogled, ki se mi nudi zdaj, je izbrisal še zadnje ostanke spoštovanja, ki sem ga imel do ljudi modre krvi. S tem človekom bi ne hotel imeti nobenega opravka, sir John. Townsend je bil ta čas končal svoj posel. Grof je ležal nag na otomani. Detektiv ga je pokril z rjuho in melanholično je ogledoval njegovo zmečkano obleko, ki jo je bil položil čez stol. — Alfonso, — je dejal mirno, toda r.išice okrog ust so mu nekoliko drgetale, — hočeš nočeš, toda s tem človekom boš vendarle imel opravka. — Kar zelo obžalujem, sir John, — je odgovoril sluga resno. — Zapisano je namreč: Ne hodi za hudobnimi ljudmi in ne želi biti pri njih, kajti njihovo srce hrepeni po škodi in njihova usta svetujejo nesrečo. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Chriatof // Vsi y Ljubljani Kakšen bo novi invalidski dom Imenoval se bo Bohoričeve uS*ce „Aleksandrov dom44 ia zgrajen bo na vogalu JegUčeve ceste in Ljubljana, 15. oktobra Slovenski invalidi so imeli nekaj let po vojni številne domove, a zdaj so brez pravega doma celo v sami slovenski prestolnici, kjer delujejo številne njihove ustanove. Svoj dom v Ljubljani so imeli invalidi v stari šcntpetrski vojašnici, kjer ima zdaj svoje pisarniške prostore Združenje vojnih invalidov in državna protezna delavnica aH ortopedski zavod. To že zdavnaj ni več invalidski dom. Ne le, da prostor v zastarelem poslopju ne ustrezajo namenu, ki mu služijo, jih zahteva tudi mestna občina kot lastnica vo-jtfšmce zase. Tako je mestna občina ljublj. že meseca maja odpovedala prostore upnavi proteznih delavnic. Tudi v širšo javnosr so že prodrli glasovi, v kako tesnih nezdrav-h in mrač nih prostorih je stisnjen ortopedski zavod. Ta ustanova je pogos.o le «e komaj životarila, kar so pa obču^li pred\sem invalidi na lastni koži; nekateri nesrečneži so morali po cela leta čakati nt> proteze ali ortopedske čevlje Z uveljavitvijo nove invalidske uredbe so se razmere izboljšale, a protezne delavnice so 'ašie v hudo krizo, ko jim je mestna občina odpovedala prostore. Že zaradi samega ortopedskega zavoda je hilo treba ukreniti nekaj odločilnega takoj. Toda že prejšnja leta so se pri invalidski organizaciji dobro zavedal', kako silno potreben je v Ljubljani invalidski dom. poslopje, ki bi lahko vzelo pod Streho vse invalidske ustanove Zato je tudi že pred leti izšla iz vrst invalidske organzecije zamisel, naj invalidi dobe v Ljubljani pravi dom. Od zamisli do uresničitve pa ni bila tako kratka pot. Vendar je zadeva postala še posebno aktualna, ko so brli protez-nim delavnicam odpovedani prostori. Zdaj je naša invalidska organizacija lažje prepričala upravitelje Narodnega invalidskega sklada, da Ljubljana mora dobiti invalidski do-m. V Beogradu so pristali na pobudo invalidske organizacije in tehničnemu oddelku Kinske uprave v Ljubljani so poverili izdelavo načrtov. Najprej p? so seveda morali najti in kupiti primerno parček). V mestu samem je zdaj že malo parcel in od leta do leta so dražje. Imeli so j>a srečo; kupili so zemljišče od mestne občine na vopalu Jeglifeve ceste in Bohoričeve ulice, okrog 22,0 m? z« 826.000 din. Prostor je primeren za invalidski dom, ker ni daleč od mestnega sred'šća, zlasti kolodvor je blizu, mimo vozi tramvaj, in kar je tudi posebno važno, ni tudi daleč do bolnice, kjer invalidi pogosto iščejo zdravja. Na tehmčnem oddelku banske uprave so poverili izdelavo načrta inž. arh. M. Sorli- ±L LLLLIi-LLLLLL iLLLLLLiJTU □ n B"fff0 0 HI M m m m 1 m m m! m. mm-- ju. Poslopje, ki bo imenovano »Aleksandrov dom«, bo precej veliko, saj bo zazidana ploskev znašala nad 900 m*; ob Jegličevi cesti bo doJgo 48 in in trinadstrop-no, ob Bohoričevi iilici pa bo dvonadstropno in okrog 30 m dolgo. Pročelje ob Jegličevi cesti budi celo videz palače. Projektirano je, da bo glavno pročelje obloženo do drugega nadstropja s pod pešk i m ka mnom, kar bo poslopju nedvomno vtisnilo značaj monumentalnosti Trakt ob Jegličevi cest* bo v cdoti pod-kleten, nepodkleten pa ostane krajši trakt ob Bohoričevi ulici. V kleti bo kopališče za invalide, dalje dve kurilnici centralnih kurjav, in s.cer posebej za ortopedski zavod, protezne delavnice, ki so državni zavod, in po»ebej za prostore invalidskih organizacij. V kleti bodo tudi pralnice in sušilnice za stanovanje, drvarnice in druge pritikline Vdik prostor je namenjen za skladišče protezne delavnice. V pritličju bo večino prostorov zavzel ortopedski zavod s svojimi delavnicami in drugimi prostori; tu bodo oddelki: bandaž-ni, čevljarski m mehanični, dnevno skladišče in ambulanta V pritličju bo imel stanovanje hišnik in Invabdska gospodarska družba pisarniške prostore. V prvem nadstropju bodo prostori invalidskega sodišča. Naloge invalidskih sodišč prevzemajo zdaj okrožna sodišča. Za invalide bo velika ugodnost, da bodo imeli sodišče v svojem domu, kjer bodo tudi pisarne invalidskih organizacij. Ta koncentracija bo nedvomno pospešila delo in invalidom bo prihranjeno mnogo potov. S tem bo pomagano zlasti invalidom s podeželja, ki bodo iskali pomoči v Ljubljani pri svojih ustanovah. V prvem nadstropju bodo tudi pisarniški prostori invalidskih organizacij, oblastnega in sreskega odbora. Razen 5 pisarn bo tu rudi lepa sejna dvorana in knjižnica V knjižnici bodo uredili tudi mali invalidski muzej z lepo zasebno zbirko, ki jo nameravajo odkupi- ti. Vsi ti prostori bodo v traktu ob Jegličevi cesti, medtem ko bo ob Bohoričevi ulici še velika delavnica ortopedskega zavoda za lesne izdelke, in sicer v dvorani, ki 1 bo merila približno 12X13 m. Pisarne in-1 validskih organizacij in sodišča bodo imele skupno stopnišče, posebno pa ortopedski zavod. Od drugih prostorov bodo ločena s svojim stopniščem tudi stanovanja. Invalidi, ki težko hodijo po stopnicah, se bodo lahko posluževali dvigala, v tem poslopju res potrebnega. V drugem nadstropju bo pet sob za prenočišča invalidov ki se bodo mudili po opravkih v Ljubljani Invalidi z dežele bodo našli v domu vedno do 20 postelj in jim ne bo treba iskati orenočišč po me stu. Razen tega bodo v tem nastropju še tri dvosobna stanovanja, ki bodo imela vsa kopalnice. Tu bo tudi stanovanje upravitelja doma V tretjem nadstropju bodo sama stanovanja, vsa dvosobna, in sicer jih bo 6 Tudi vsa ta stanovania bodo imela kopalnice, lepe prednje sebe ter prostorne vse stanovanjske prostore. Ko bodo končane formalnosti bodo razpisana stavbna dela. Ran je izvršilec skle pov Narodnega invalidskega sklada: to se pravi da bo banska uprava razpisala stavb na dela in jih nadzirala. Kredit je že odobren, in sicer 4.5 milijona din. Ta denar je uprava Narodnega invalidskega sklada že izročila za ljubljanski invalidski dom Državni hipotekami banki. Najprej bodo razpisana 1e surova stavbna dela Če poide vse po sreči, bodo zidarska del« oddana že letos in če bo še ugodno vreme, bodo začeli delati pred zimo Morda bi bilo poslopje lahko še do božiča pod streho, če bi delati začeli prihodnje tedne. <^e bi bil dom v surovem že letos sezidan, bi se tudi izpolnila želia invalidov, da bi ga ob prihodnjem Vidovem dnevu izročili svojemu namenu. Na sliki je pročelje v Jegličevi ulici Posestne spremembe v Ljubljani in okolici Ljubljanska univerza je kupila posestvo vrtnarja Šimenca, kjer bo zgrajen univerzitetni zavod za prirodoslovje Ljubljana, 15. oktobra Posestnik in vrtnar Ivan Šimenc, Lepi pot 24, je prodal univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani, katero zastopa rektor dr. Matija Slavič, svoje posestvo v kat. občini Gradiško predmestje, za milijon din, rastlinjak, tople grede in ves inventar vrtnarstva pa za nadaljnjih 130.000 din. Parcela je določena za gradnjo univerzitetnega zavoda za prirodoslovje. V ta namen je bil v finančnem zakonu za L 1939-40 določen poseben kredit. Okrajno sodišče je tudi dovodilo, da se prodajalčeva mladoletna otroka 201etni Ivan in 181etna Vera izpustita izpod očetovske oblasti, kajti na zemljišču je bila zaznamovana prepoved obremenitve in odsvojitve v korist obeh mladoletnih otrok. V smislu posebnega dekreta iz leta 1935 je možno glede otrok v starosti pod 20 leti dovoliti izpust izpod očetovske oblasti v tehtnih primerih. Po poravnavi vseh obveznosti prodajalca mora biti ostanek naložen v Mestni hranilnici ljubljanski kot nov skrbstveni sklad za mladoletna otroka. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je izdalo Jožetu Golobu iz like vasi št. 9 dovoljenje za gradbo stanovanjske hiše v kat. občini Trnovsko predmestje pod pogojem, da odstopi mestni občini ves za ceste potreben svet. Lastnik parcele Janez Stembal je zaradi tega odstopil občini 155 kv. m predmetne parcele. Dediči zapuščine Antonije Strubljeve Kaiser Heribert, Kaiser Robert, šterban Gabrijela, Herzmanskv Herman, Herzman-sky Špedca, Pnnčič Mitja. Prmčič Vojko in Skale Aleksander so prodali odvetniku dr. Bogdanu 2užku dve parceli v kat. občini Trnovsko predmestje za 80.100 din. Poscstnica Marija Zormanova je prodala učiteljici Mariji Sraretovi in zasetnici Ivani Staretovi. Dcrmotova 3. parcelo v kat. občini Brinje v izmeri 619 kv. m za 55.710 din. Poscstnica Ana Marija Ladič, Tržaška cesta 79, je prodala posestnici in ženi slikarskega mojstra Angei Mrakovi, Rožna dolina/ cesta XXI-18a parcelo v kat. občini Vič v izmeri 557 kv m za 17 000 din. Posestnik in šofer Franc Sodnikar, Lukovica 36 je prodal svo?i sestn Mariji Sodnikar, kmečki delavki posestvo v kat. občini Log za 10 20/; dm. Stavbna zadruga z omejeno zavezo »Mali dom« je prodala zaseomci Roarabji Pipa-novi, Drenikova 6. pa-celo v kat. občini Spodnja Šiška v izmeri 516 kv a za 11.352 din. 2ena mizarskega moisT* Marija Urši-čeva je prodala zasenmci Mar' Vodopiv-čevi iz Duplice pri Kamniku in višjemu nadzorniku proge Albinu Mlakarju parcelo in izsekan gozd v tat občmi Kašelj v izmeri 9548 k v m za 27.000 din, tiko da je Vodopivčeva lastnica 3*inh perin Mlakar pa lastnik ene petine kupljenega zemljišča. BATINA PALACA V ZEMLJIŠKI KNJIGI V glavni zemljiški knjig4 Kapucinskega predmestja so kot prvi vložek vknjižene lastninske pravice zemljišča, kjer je nekdaj stal Maličev hotel in kjer zdaj stoji lepa Batina palača. Na podlagi kupne pogodbe is L 1876 je bi kot lastrik zemljišča na vogalu sedenje Selenburgove ln Aleksandrove ceste vknjižen Mallitsch. Leta 1908 je nepremičnina prišla v last tvrd-ke Bratje Deghenghi, 1. 1913 p« je bila vknjižena lastninska pravica za Milana De-ghenghija v Ljubljani. L. 1916 je hišo kupila Jadranska banka, podružnica v Ljubljani, 1. 1922 pa Jadranska banka a. d. v Beogradu, ki si je L 1925 spremenila ime v Jadransko-podunavsko banko, katera je L 1934 prodala bivšo Maličevo hišo Bati, ju-goslovenski tovarni gume in obutve d. d. Vknjižbe hipotek in drugih pravic na zemljišče so bile razmeroma maloštevilne. L. 1892 se je vknjižil na hišo dr. Eri h Mii-hleisen za 25.000 k roti. L 1908 pa Kmetska posojilnica za 180.000 din. Naslednje leto je biUa vknjižena najemna pravica v prid trgovca Pavla Magdiča, Ljudska poaojUni-ca pa se je mtabulirala ca 60.000 kron. Leta 1915 se je zaznamovala prednost v prid terjatve dr. Eriha Muhleisen* pred ostalimi terjatvami, naslednje (eto pa so bile vse terjatve izbrisane. L. 1933 te je izbrisala tudi najemna pravica trgovca Pavla Magdiča. Letos v septembru je bila končno vknjižena na podlagi zadolinice od 3. septembra 1940 zastavna pravica sa posojilno terjatev Državne hipotekarne banke glavne podružnice v Ljubljani ▼ znesku 7.500.000 din. To j« približno polovična vsota kapitala, s katerim je bila zgrajena Batina palača. Trgatev bo kmalu končana Nore mesto, 14. oktobra Deževje je primoralo tuđi dolenjske vinogradnike, da so pohiteli s trgatvijo. Mnogo vinskih goric Je te praznih, drugod se trgatev Se nadaljuje, a kmalu bo povsod vse pospravljeno. Sedaj, ko je večina vinogradov le praznin se prav pozna porazni učinek letošnjega skrajno slabega vremena. V splošnem zaostaja pridelek mnogo za onim drugih let, kar se zlasti pozna na bolj «*>*»«*ti trtah. Kolikor žlahtnejsa je trta, tonko bolj je bila prizadeta in toHko slabil je pridelek. Letos so Se najbolj obrodile aemorodnice, ki jih je po slovenskih vinogradih Se precej, da celo preveč. Dolenjski vinogradnik se kar ne more sprijazniti a tem, da bi samorodni ce nadomestil z žlahtnimi cepljenlca-mi. ker zahtevajo one pač preveč pozornosti, dočim samorodnica dobro obrodi, ne da bi jo moral preveč nagura U. Za domačo uporabo pa mu tudi eamorodmea zadostuje. Taki vinogradniki, ki Imajo v vinogradih is dovolj ammojrodnte *4 palo šmarni ce, so letos še najbolje odrezali in jim letošnji vinski pridelek ne zaostaja mnogo za pridelkom prejšnjih let. Slabša pa je bila trgatev v vinogradih z žlahtnimi trtami. Pridelek je tu slab, vendar v splošnem večji kot je bilo pričakovati. Tako je marsikateri vinogradnik zadovoljen kljub slabemu pridelku, ker je natrgal več kot je sploh pričakoval. Da primanjkujoče nadomesti, bo napravil več delanca ali petjota, ki naj nadomešča boljše vino zlasti pri delu na polju ali košnji, ko se pijace še največ porabi. Za boljše prilike pa bo tudi boljše pijače še primerno in tako se bo nekako potrpelo do prihodnje trgatve, od katere se vinogradnik nadeja več ko letos. Sestanek brivskih pomočnikov Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj so se sestali v gostilni >Pri šestici« brivski pomočniki in pomočnice. Sestanka se je udeležilo lepo število organiziranega in neorganiziranega delavstva, vendar komaj tretjina vseh v Ljubljani zaposlenih pomočnikov in pomočnic, ki jih je okrog 240. Po uvodnih besedah predsednika organizacije se je obravnavalo vprašanje odprave napitnine delavstvu za postrežbo v brivsko-frizerskih lokalih. V krogih Združenja delodajalcev se je namreč pojavila misel, odpraviti napitnino, ter bi delavstvo dobivalo primerno zvišane plače. O tem so govorili tudi na sestanku delegati Združenja delodajalcev ter organizacije delavstva. Sklenjeno je bilo, da se plača pomočnik (pomočnica) od izučit ve do 3 let pomočniške dobe po 4 din na uro, od 3 do 7 let po 4.50 din, od 7 let dalje pa po 5.50 din. Združenje pa je naknadno te predlagane mezde znižalo tako, da bi za prvo stopnjo ostalo 4 din, za drugo 4.25 in za tretjo 4.75 din. Pomočniki in pomočnice pa so na včerajšnjem sestanku to znižanje odklonili ter sklenili poslati Združenju delodajalcev obvestilo, da ne pristanejo na odpravo napitnine ter da naj jih delodajalci plačajo po tarifi o minimalnih mezdah, to je po 4 din na uro. Napitnina bi dejansko prav za prav ne bila odpravljena. Gostom bi se zaračunalo 20 odstotkov od cene postrežbe. Ideja ni najboljša ln je težko izvedljiva, zlasti za okolico so odstotki previsoki, ker je obrtnik izven mesta odvisen največ od manj premožnih slojev. Sploh pa: kar daš prostovoljno, laže daš. kakor pa če si primoran. Torej ostalo je pri mezdi 4 din na uro, kakor jo določa zakon o minimalnih mezdah, ki je v veljavi od 1. oktobra dalje. želeti bi bilo le, da se še neorganizirano delavstvo čimprej organizira ter da v polnem številu poseča sestanke. Organizacija pa prosi delodajalce, naj ne spravljajo službe v zvezo s članstvom pri organizaciji. Združenje delodajalcev naj prizna delavsko organizacijo. No en mojster ne bi smel zaposliti delavca, ki ni organiziran, kakor je to drugod. Namen organizacije ni hujskanje delavstva proti delodajalcem, temveč organizacija zastopa le interese delavstva v spornih vprašanjih z delodajalci, M se bore v tem primeru za svoje mezde. PRI ZDRAVNIKU — Svetujte mi, gospod doktor, kaj naj storim? Doma nikakor ne morem zaspati, v pisarni b! pa kar neprestano spal. — Zaspite torej v pisarni Prvi aranžerski tečaj otvorjen Ljubljana. 15. oktobra Društvo izložbenih aranžeriev ie nričeio ruskih barakah« v Šiški, tem žalostnem preostanku vojne dobe, se je davi odigrala družinska tragedija. ki ima svoj izvor v pohlepu po zemlji, pravo ozadje pa Je izgubljena tožba zaradi zemljišča. Barake, ki ne delajo časti kulturni Ljubljani, čeprav so bile v zadnjih letih adaptirane ln so tudi na zunaj snežno prebe-Ijene. so last zadruge, katere članica je bila tudi 601etna sejmarka Ivanka Hlede-tova, rojena v Medvodah in pristojna v Ljubljano. Stanovala je v baraki, Dreni-kova ilica 6, v sosedni polovici te barake pa njen svak 601etni upokojeni železniški ;.rogovni delavec Ivan Hlede, rojen v Pevni in pristojen v Ljubljano. Hlede se z Ivanko ni dobro razumel, zlasti ne po smrti Svojega brata, njenega moža. Mož Ivanke Hledetove si je pred leti končal življenje. Od takrat sta si bila Hlede t ova in njen svak stalno v Laseh. Hlode je namreč izredno čudaška narava. Mož je samotarec. vase zaprt, redkobeseden in skop, a vrhu tega si je vtepel v glavo, da gra morajo na vsak način sprejeti v zadrugo, kar je bilo po pravilih povsem izključeno. Poleg tega se je stalno prepiral s Hledetovo zaradi sveta odnosno parcele, na kateri stoji baraka in se z njo tudi toža-ril. Tožbo je pa izgubil na vseh treh instancah in to mu je šlo zelo na živce. Grizlo ga je noč in dan. Tudi ni hotel plačevati Hledetovi najemnine za stanovanje, ki je bila itak malenkostna, saj je znašala komaj 100 din na mesec. Mrki mož sploh ni nikomur dovolil vstopa v njegovo stanovanje, v katerega se je trdno zaklepa.1 in v katerem je vladal tudi velik nered. Stanovanja ni hotel dati prebeliti menda že odkar stoji baraka. Stalni prepiri so naposled izbili sodu dno. Davi okrog 7.30 je prišel Hlede v stanovanje svoje svakinje, ki se je baš pripravljala na delo. Ukvarjala se je namreč s pletilstvom, pletla je jopice in drugo robo, kar ji je donaSalo razmeroma lep zaslužek, saj je na sejmih iztržila lepe de-narce. Takoj ko je stopil v barako, se je začel s Hladetovo prepirati, potem pa še ruvati Postni jo nasilen in zagrabil jo je tako močno, da i: je odtrgal rokav na levi roki. Videč, da postaja nevaren, je začela bežati. Hlede pa sanjo. Tekla .je po ozki Drenikovi steri med barakami in hotela zaviti okrog vogala v Srbsko ulico, ko je NENADOMA ODJF!KNTL STF/EI^ ki sta mu sledila še dva dn:gr V>. trije so zadeli nesrečno Hledetovo v hrbet. Ime* la je pa še toliko moči, da je stekLa mimo dolge barake ob Srbski ulici k sc^^ti Alojziji Rožetovi. kjer se je vsa okrvavljena sosedia na zaboj za premog in vzkliknila: UMRLA BOM POKLIČITE DUHOVNIKA! T alt o j nato je nesrečni ca Izdihnila. Ena krogla je izstopila spredaj tik nad srcem, prebila glavno srčno žilo in povzročila takojšnjo smrt. drugi dve pa sta obtičali pod lopa ti fo. Zu_r;aj se je med tem odigralo drugo dejanje krvave trapciije. Počil je še en strel in nevarno ranjen v desno sences se je tudi Hlede zgru "=il pre*i barako. Kraj njega je leŽa.1 izpraznjeni samokres. Kriki na pomoč in stre'i so seveda vzbudili pozornost sosedov, ki so prihiteli od vseh strani. Seveda pa ni nmče mogel posredovati, saj se je vse o igralo z bliskovito naglico. Hlede je bil Se živ ta zato so naglo pozvali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnico. Komaj pol ure pozneje je bil že na operacijski mizi. Njegovo stanje je sicer zelo kritično, ni pa izključeno, da bo rano prebolel. Na kraj tragedije je prispela tudi policijska komisija, zdravnik dr. Lapajne. dežurni uradnik g. Florijan in fotograf g-Novak. Policija je med tem zastraiila dohode k obema barakama, da prepreči naval racovednežev. Tragedija je seveda precej razburila ljudi, ki stoje v gručah po cestah in se pomenkujejo o vzrokih. Vsi pomilujejo nesrečno Hledetovo, o kateri pravijo, da je bila mirna in dobra ženska, obsojajo pa nasilnega Hlede ta, Truplo Ivanke Hlede je bilo po ogledu na odredbo policiiske komisije prepeljano v mrtvašnico. Ljubljanski Ko sem Vas lansko in predlansko leto pred prazniki umrlih povabil da se tudi na grobovih svojih rajnikov spomnite mestnih revežev, je vsa Ljubljana pokazala svoje zlato srce, tako da na ljubljanskih pokopališčih o Vseh svetih in na vernih duš dan skoraj ni bilo groba brez preprostega venca mestne občine, ki je najlepše dokazoval, da ste svoje rajne resnično počastili z dobrimi deli. Kako velika so bS!a Va5a dobra dela, naj omenim, da smo lani revežem v stari cu-krarni, otrokom prehodnega doma in dnevnega zavetišča, ki sta prav tako v stari cu-krarni, podelili skupno 102 716 kosH in vc-čerij ter dali preko 17.000 prenočnin. Vse to smo zmogli s pomočjo rednih socialnih sredstev in s pomočjo dobrosrčne Ljubljane, ki se je v počaščenje umrlih spomnila mestnih revežev. Plodovi lanske in predlanske vsesvetske akcije in zavoda za na j bedne j še v stari cu-krarni so se prav dobro pokazali, da v Ljubljani skoraj ne vidimo več beračev po ulicah, a mladina je obvarovana pred slabimi vplivi beračenja, saj smo s prehodnim otroškim domom v stan cukrarni beračenje zanemarjenih otrok odpravili do redkih izjem. Dobrosrčno ljubijan. prebivalstvo je lani in predlanskim z mestnimi venci na groben zares storilo zelo veliko dobrega za reveže in tudi v korist prebivalstva samega, ker so mnoge reveže pripeljali k poštenemu dedu, otroke pa v vzgajališče, da postanejo koristni člani človeške družbe. Toda letošnja zima nam obeta še več revežev in podpore potrebnih, ki jim moramo in hočemo vsaj nekoliko olajšati tegobe zime. Zato vas, dobri Ljubljančani, spet vabimo in prosimo, da tudi letos žrtvujete vsaj del za pokopališča namenjenega razkošja našim revežem Vrhovni socialni sve* mesta Ljubljane je že vse pripravil za letošnjo vsesvetsko akcijo in revni okoličani že pleto preproste vence, ki naj na vseh grobovih pričajo o zlatem srcu Ljubljane in o vaših čustvih, kako častite svoje rajne na najplemenitej-ši način z dobrimi deli za bližnjega. Na vseh gorobovih naj plamenčki belozelenih sveč oznanjajo, da vaša srca gore v ljubezni do bližnjega, preprosti mestni venci pa naj izpričujejo, da ste spomin svojih dragih rajnikov počastili z dobrim delom za mestne reveže! 2c te dni vas članice in dlani Vrhovnega 9oci*lnega sveta ter vseh v njem pri delu za bližnjega združenih organizacij naprosijo, da se spomnite na grobovih svojih rajnih tudi mestnih revežev. V dokaz odkupnin dobite nakaznice za vence in sveče. Reveži bodo molili za pokoj naših rajnih in duše umrlih se bodo radovale dobrih src svojcev 1 Počastimo rajne z dobrimi deli! V Ljubljani, dne 13 oktobra 1940. Zupan mesta Ljubljane: dr. Juro Adilešič L r. Slanino je kradel Dol. Toplice, 14. oktobra V zaselju Reber pri Dol. Toplicah Sivi mlad poročenec, ki ne loci svoje od tuje lastnine. Vse mu pride prav, tuje kokoši, za katere je pred leti moral dajati odgovor, po vinogradih se rad loti grozdja itd. V zadnjem času pa se rad loti slanine, ki je precej draga. 2e pred dnevi je s ponarejenim ključem vlomil v klavnico tukajšnjega mesarja g. Franca Sobarja ter odnesel nekaj slanine. Ko je lastnik opazil tatvino, je vpraSal sosedovega hlapca, če je videl koga, ki bi bil hodil okoli klavnice. Ta mu je povedal, da je videl zloglasnega Albina iz Rebri. Tudi zadnjo nedeljo je hodil Albin okoli klavnice potem, ko je v mesnici kupil nekaj mesa ter odnesel lep kos slanine. Delo mu je bilo sedaj toliko lažje, ker je lastnik pustil ključ v vratih klavnice. Tatvino so kmalu opazili. Ker ni bilo nobenega dvoma, kdo je tat, je mesar ker sam ni imel časa, poslal svojega vajenca k orožniku na dom s prošnjo, naj se oglasi v klavnici. Orožnik, ki se ni vedel za kaj gre, je prišel k mesarju, ki mu je povedal, da mu je bila ukradena slanina. Ker je Albin znan in se najbrž Se kje mudi v Toplicah, je orožnik stopil malo okrog pogledat, če bi ga kje dobil. In rea ga je kmalu opazil, ko je ravno stopil is hiše, kjer točijo vino, pod vejico. Ko ga je orožnik vprašal, kam gre, se je prestrašil ter takoj izjavil, da mesa nI ukradel, temveč ga je pošteno plačal. Orožnik ga je povabil s seboj do mesarja. Albin je takoj vprašal mesarja, če nI plačal mesa. Ta pa mu je odgovoril: meso si plačal, a slanino si v klavnici ukradel. Nato ga je orožnik povabil s seboj na stanico. Med potjo mu jo je pa popihal v gozd. Mesar Sobar je hitro zasedel kolo ln ae odpeljal proti tatovemu domu, kamor je prišel tudi orožnik, misleč, da bosta tata dobila doma. Toda Albin je prej prišel do doma ter kar skozi okno odložil nahrbtnik, iz paterega je vzel slanino In Izginil. Orožnik je vpričo žene, ki o slanini ni ničesar vedela ali ni hotela vedeti, ker Je me4 z njo zelo surov in jo večkrat tudi tepe, temeljito preiskal vso hiso. Našel Je vojaške čevlje, vojaško odejo in nekaj perila, kar si je moral Albin prisvojiti, ko je bil na orožnih vajah. Seveda Je orožnik vse te stvari vzel s seboj, kakor tudi nahrbtnik, katerega je prej preiskal ln našel ▼ njem zajčjo dlako, kar priča, da je Albin lovski tat ali celo divji lovec. iVfC črnske in banovinske ceste rja področju sre&kega cestnega a&toora v Maritoru Maribor, 15. oktobra Danes dopoldan je bila v posvetovalnici na Koroški cesti 26 obračunska seja sre-skega cestnega odbora v Mariboru, na kateri so razpravljali o obračunu za proračunsko leto 1939—1940. Iz podanih poročil je razvidno delovanje navedenega odbora v ten č?.sovnern razdobju. Dograjene so bile nekatere banovinske in občinske ceste v skupni dolžini 11 km, med drugam so gradili sledeče ceste: pohorska avtomobilska c.-sta Reka—Sv. Areh, Slov. Bistrica—Oplotnica, Sv. Lenart v Slov. gerienh—Sv. Benedikt. Ruše—Fala, Bres-tersica—Sv. Križ. Žice—Sv. Ana. Celokupni izdatki izkazujejo vsoto 4.79C.S06 dinarjev, ki je bila le delno krita z lastnimi dohodki v znesku 3,031.504 din. TJako je nastal primanjkljaj 74.578 din, ki so ga krili iz obratne glavnice za kritje primanjklja jev. Prejemki na cestnih dokladah so bili i nezadostni, tako je neizogibno nastal primanjkljaj. Isti pojav bo tudi v novem proračunskem letu, tako da ne bodo mogli tudi letošnjega delovnega programa izvesti v celoti. Sreski cestni odbor je kupil nov tovorni avto, pravi valjar, osebni avto za nadzorstvo in drobilec. <5e oceriimo delo sreskega cestnega odbora za mesto Maribor v tem poslovnem razdobju, potem lahko mirno trdimo, da je dolžina 11 km na vsak način premajhna. Sploh se zdi ves tempo pobude in dela prepočasen, saj je'zlasti stanje naših cest ob meji tako nezadovoljivo, da je treba misliti na hitrejše, eksped'tivnejšc reševanje nalog v zvezi s pomanjkljivim stanjem našega obmejnega cestnega omrežja. Na- pačna je metoda vsakoletnega krpanja raznih cest. Najpotrebnejše cestne zveze naj bi se takoj izgradile, ostale pa naj bi sledile pozneje. Tako se dogaja, da se razna cestna dela vlečejo leta in leta, pa so še danes nedokončana. Na vsak način bi bilo treba poskrbeti, da se s posebnim ozirom na obmejne interese omogočijo cestna dela v večjem obsegu. Med drugim naj opozorimo na še zmerom nerešeno vprašanje Meljskega hriba, s katerega se ob najmanjšem nalivu kotali kamenje čez šentpetersko cesto v Dravo. Le po golem naključju še ni bilo doslej nobenih usodnejših posledic. Svojčas je bilo toliko pisarije po nekaterih listih zaradi Meljskega hriba. Pozneje pa so ti glasovi utihnili. Potrebe pa preraščajo ta molk. slej ko prej bo treba lotiti se te zadeve. Prodaja feenciaa prevoznikom šušmarjsm fjaj se prepove — Tako zahtevajo obmejni avte-prevezniki in avtoizvoščki Maribor, 11. oktobra. Na zborovanju Združ. prevozniških obr-tov v Mariboru, o kati vem smo v današnji številki kratki poroča:i in ki so se ga udeležili avtoizvoščki in avioprevozniki s področja mest Maribora, Celja in Ptuja ter srezov Maribor levi in desni breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Soiota, Dolnja Lendava, Dravograd, Slovenjgradec, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelžah. Celje in Gornji grad. so bili sprejeti naslednji sklepi, ki naj Obvaruj jo njihovo obrt pred hudimi posledicami omejitve obrata z motornimi vozi: i: Naredbo St. 4 o omejitvi prometa z mo-ter-iroi vozili z dne 2. oktobra 1940, II., št. 35.763, bi bilo treba spremeniti v na-slednjem: Cl. 1.. točka 3. in 5., glede krajevne omejitve za avtoprevoznllce in avto-izvorčke r obrtno pravico naj se Črta. člen 11. naredbe navija, da se ta naredba ne nanaša n* motorna vo~i!a. ki imajo pogon na dem-'''? gorivo, metanski p!in. oglje itd. Da bi si pa motcvlo tekirbvaVev ki jih vremenske p r: i i k c niso odvrnile od udeležbe in so bili kljub temu doseženi izredno lepi rezultati Na zmagovalno tarče- z razdaljo 200 m so stre ja!i iz ležečega, k-ečeče^a in stoječega stava, serija 10 strelov brtz ponavljanja. Od dosegljivih (»00 toCk so dosegli: prof. P. Cestnik 445 točk in je s tem rezultat-ni prekosil državnega prvaka lctoš-njih državnih strc'skih tekem v Kragujev-cn Drag> na Tošn ća, ki je dosegsfl tedaj 4!4 točk; R.bč Janko 340 točk, Mihorko M • :'n ?2\ kock, Rajh 252 toek. Kračun 2<>7, Turič 187 točk Ikp in naredaik vodni'; Živkovič sta motala tekmo prekiniti r. Ii n.i.-tor.iv"cga mraka. Oba tekmovalca bc-sta svojo tekmo nadaljevala danes in bomo njune rc/ultatc objavili kasneje. Ni m^ad'nski tarči 7.a prehodni pokal kapetana GHsTĆa se je plasira- kot prvi vise.kc.:o'cc Mihorko M^var. s 161 toč-kam: ( ! x""> ii\-h. Rih-^ Janko 161, Tur:č Vfedo 159 krač n Zvrnko 107 in V>cc. k; >c n; strel jal iz klečeče v stava. 86 točk Prehodni pokal kapc*rna G'isića si jc zopet osvojil Mihorko Milovao. Najboljši strelec dneva v lcžc;cm sta- vu je bil Beg z 72, za njim M'horko s 64, Turič z 59 in Kračun s 46 točkami. Iz klečečega stava je dosegel najlepši rezultat Ribič s 64 točkami, kot drugi se je plasiral Mihorko s 63 točkami. Junak dneva iz stoječega stava ki je dosegel izredno lepo število točk, to je 6,-i od 100 mogočih, je bil Turič Vlado. Kot drug- je odnesel Ribič 48 točk. Mihorko pa 37. V tej tekmi jc pokazal znai.i mariborski strelec Pero Cestnk izredne sposobnosti v strelskem sportu z izrednimi rezultati v ležečem stavu od dosegljivih 200, 159. v stoječem stavu od dosegljivih 200 — 147 in v klečečem stavu od dosegljivih 200 — 139 točk. Doseženi rezultati nedeljskih tekem so tem večjega pomena, ker so se tekme vršile v dežju, nali\u in megli dopoldne ter popoldne in ker je kljub tem neugodnim vremenskim prilikam posekal prof. Cestnik državnega prvaka za eno točko. Rezultati bi bili pri ugodrem vremenu nedvomno še boljši, pomembneisi za strelski pokret, v katerem se udejstvu;cio naši navdušeni strelci s tolikšno vnemo m požrtvovalnostjo Ekipa omladincev iz Maribora se bo udeležila sokolskih strel>kih tekem v Beogradu za kraljev zlati pokal. Če bodo naši mladi strelci tako požrtvovalni in vztrajni kakor so H i I i na nedMjskih tekmah, tedaj uspeh gotovo ne bo izostal in bodo na vsak način dostojno kakor vedno doslej zastopali naie strelce s severne meje. llarllMK:??!-!« In okoliške novice — Kako je s cenami na mariborskem trgu. Fo poročilu st. 41 mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu tele cene: JvKso: teletina 12 do 18 din. svinjsko meso s kostmi 18 do 20 din. izluščeno 20 do 22, riba 20 do 22, zajec 20 do 22, salo 24, slanina 23 do 24, pljuča s srcem 8 do 10, jetra 10 do 14, lebrca 16 do 18. glava z jezikom 8 do 10. ledvice po 2 do 3, noge po 2 do 3 din. Zelenja\a: krompir merica 11 din, Čebula 2 do 6. česen 6 do 10. zelje glava 50 par do 3 din. kislo zelje 5 din, repa 2 do 4 1 din, kisia repa 3 din. kumarice po 50 par do 2.50 din. zelena paprika 4 do 8 za 1 din, karfijoia po 2 do 8, ohrovt po 50 par do 2 din. hren 7 do 9. zelena po 50 par do 3 din, buče po 50 par do 4 din. paradižniki 3 do 6 din. šopek peteršilja 50 par do 1 din. glav-nata solata po 50 par do 1.50 din. endivi-ja po 00 jjKir do 1.50 din, kup motovilca 1, kup radiča 1. špinače 1, vrtnega korenja 50 par do 1 din. kolerabe 2 do 6 1 din, kup fižola v ^trečju 1 din. kup graha v stročju 1 din, IiiSčen grah 10 do 12. kup pese 1 din. Sadje: Jabolka 3 čo 8 din, hruške S do 16. slive S do 12, breskve 8 do 14, grozdje 10 do 16, brusnice 10. celi orehi 7 do 9, lušče-ni orehi 28 do 32. fcostanj 5 do 6, liter 2.50 do 4, pečen kostanj 6 rio 8. sipek 3. kutine 4 din. 2ito: pšenica 2.75. rž 3.25, ječmen 2.50, koruza 3 do 350, oves 1.75 do 2, proso 3.50 do 4, ajda 2, proseno pšeno 5 do 6. Fižol prodajajo po 2.50 do 4. Ribe: belice 9 do 10, morske ribe 14 do 28, morski raki 20 do 28 din Mlečni izdelki: smetana 30 do 12 50, mleko 2 do 2.50, surovo maslo 32 do 3& čajno maslo 40 do 44. kuhano maslo 36 do 40; donicči sir 10 do 12, jajca po 1.2D do 1-75. konzenirana jajca 1.25 din. Perutnina: kokoši 25 do 35 din, par pišMncev 27 do 70, gosi 45 do 60, purani 45 do 65, race 17 do 22 din. Domače zajce prodajajo po 10 do 35 din. Krma: 100 k-r otavvj to prodajali po 65 din. — Trije napadejo eno dekle. Franc Pluj-šar, Feliks Valoh in Pavla Finster iz Vel. Boca so bili na večer 4. t. m. tako »zidane« volje, da so kar pred hišo napadli Reziko Ranerjevo, posestnikovo hči, tudi na Vel. Boču. — Opozorilo upokojenim železničarjem. Postaja Maribor obvešča vse upokojence, provizioniste. miloščinarje in rentnike drž. železnic, ki prejemajo draginjske doklade, da jim letos ne bodo dostavljene prijave v svrho izpolnitve na dom, temveč naj jih nemudoma, najkasneje pa do 25. t. m. dvignejo od 8. do 12. ure v prometni šoli postaje Maribor. — Odprta noč in dan so groba vrata ... V splošni bolnici je umrl 211etni stavec Viktor Skledar, v Gosposvetski ulici 21 na Pobrežju 281etni bivši zavirač drž. železnic Josip Herman, v Stritarjevi ulici 16 upokojeni uradnik drž. železnic Alojzij Kram-berger, star 46 let. in mizarski mojster Matija Finster, star 76 let. — žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu v Frankopanovi uiici 18, tel. 27-01, in Ko-nigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel. 21-79. — Obupana deklica, v dr. Verstovškovi ulici na Pobrežiu ie izpila neka A. K večjo količino ocetne kisline Maribor ki reševalci so io prepeljali v bolnico, kier so ii zdravniki takoi Domara'i. Kai ie v ozadju tega deiania. ni točno znano ker hrani A. K. za sebe v?a Usta očividna živlieniska razočarania. ki so ii zaerenila veselje do življenja. — Osrromne kotanje oo nekaterih mariborskih cestah naravnost kriče do nujnem popravilu. Najhujši nedastatki so na estah. ki vodijo v oredmestia. na kar smo '2 neštetokrat opozorili, vendar vse zamin. Tako n. pr. sedai. ko ie deževno vreme. •škropijo avtomobili hiše na Ruški cesti '-.ar po dva do tri metere visoko in se 'mazano blato prilepi na zid. tako da ie nosroče te madeže že od daloč o-a7.iti Ocrje pešcu, ki se ne more pravočasno umakniti v kakšno vežo ker mera potem odnesti obleko v čistilnico. Te ceste ne opravlja mestni stavbni urad. ampak '.rajni cestni odbor, ki Da se ne zmeni ^a pritožbe prizadetih občanov. Razumljivo ie. da meraio stanovalci v teh hišah ~ioče\-a*i Drav tako visoke davite in do-klode. kakor na tam. kier imoio že tlakovane, ah' pa vrni p^morno roc:i,t3 c?ste Xa Ruški cesti traia to OOUDno stanje ze "eč let. S\roi ča<= <=o tam vozili tudi mestni avtobusi na rtudenik? d'-oti. ki so v znatni meri oomasali razorati ce^to. da ie sedaj v tako obuonem etanju. V?akdo razume, da ni m^^ečo čez noč izvršiti regulacije in modomi7a~;ic cest. nikakor pn nt r.ozumliivo. da s^ ne naoravi nili to kar ie mogočo izvršiti z malonkortnimi stro-SkL Pa1" vozov erameza in cestni vMiar. pa bi bUa cesta vsai za silo popraviiena. {oda tudi toča ni moaoče dnsr«či. Oosp^die ki odločate sami o toh vprašanjih, ali sa Vam ne zdi. da so Vaše funkcije zvezale tudi z dolžnostma? Vsekakor bi se l?hko zavedali, da ima vsaka potrpežljivost svoje meje (Del. Pol ). — Naval ... Kakor znano sta bili po smrti mestneea zdravnika dr. Wa:;kmul-leria razpisani na mestnem magistratu zdravniški m?sti. Doslei ie vložilo Drošnio za razpisani mesti ckoli 15 zanimancev. V Mariboru se opaža živahno zanimanj 3 za to kdo bo dobil omenjoni mcsli. Glede imenovanja bo odločal mariborski mesni svet. — Poprave^, v četrtek 3. t. m. smo priobčili notico ped naslovom »Kdo je Izgubil listnico na Pohorju?« V nji omenjeni dijak žarko Belaj nam pošilja popravek, v katerem pravi, da ni res, da bi bil vzel neki deklici, ki jo sploh ne pozna denarnico s 100 din in da bi bil potem skušal ta denar menjati v nekem javnem lokalu. Res je sicer, da je skušal menjati denar in sicer ne 100 din temveč več, kakor dela to vedno kadar rabi njegov oče denar za izplačilo delavcev. Objavljeno notico smatra za zlobno natolcevanje dotionega dekleta in namen anonimnega dopisnika škodovati njegovemu dobremu namenu. — OOpušč-t'ni delavci. Kamnolom Ehr-lirh pri Sv. Lovrencu na Pohorju je ustavil obrat in odpustil okoli 50 delavcev, ki so vsi brez kruha na cesti. — Besarab^ki bolniški transport. Skozi Maribor je šel včeraj v Nemčijo poseben bolniški transport besarabskih Nemcev. Peljalo se je z vlakom okoli 700 bolnikov. — Mariberskj rokoborci so se preizkusili v Sokclskem domu z najboljšmi rokoborci Polici i rkosa SK iz Zagreba Mariborske rokoborce so predstavljali atleti Pekovskega SK V perolahki, lahki, pcltežki in težki kategoriii so zmagali Mariborčani in sicer Jezernik preti Struclju, Kozič proti Grahovcu. Fišer proti Marijanu in Pirher proti Miriču. Ponovno s'a se izkazala naša odlična mariborska rokoborca Pirher in Fišer. Prvi ie p>ložil svojega nasprotnika v tretji minuti, drugi pa celo v prvi minuti. Tako so si zma£~viti rokoborci Pekovskega SK priborili rezultat 4:2 sebi v prid. Pri rokoborbah ie sodil znani požrtvovalni delavec na torišču iu-goslov. rokeborbe S. V. Richter iz Zagreba. — Avtor je povabljen. V soboto 19 t. m. je. kakor znano, premiera Senečičevega »Nenavadnega človeka« v J. Kovičevi režiji. Gledališka uprava ie ob tei priliki povabila avtorja, da prisostvuje sobetni premieri. — Iz Jetnike službe. Zn ravnatelja iet-nišnice okrožnica sodišča v Mariboru je imenovan do preišniem ravnatelju e. A. Hohnjecu. ki ie bil na lastno prošnjo upokojen, g. A. Minihen. Iz Siben:ka ie bil premeščen k maraborski ietnišnici kontrolor g, Franc Gregorevčič. ki ie svoi čas že služboval v Mariboru. — Uudska univerza v Mariboru. V petek 18. t. m. predava K. inž. dr. Franjo Avčin o temi: ^Na smučeh preko Sar planine do Korala.« — Vinska no vedenj. Tatmski zlikovci odnašajo v zadnjem času po našem podeželju vse. kar jim pride pod roko. Tatvinam sadia in poljskih pridelkov, zlasti krompirja, so sledile scd3i skomine do tuji Diiači. S Domočio ponarejenih k jučev so se splazili zlikovci, ki so i im morale biti razmere dobro znane, v k^et DOS?stnika F. Pšundra v Limbuiu. Storilci £0 odorli d;-do soda. v katerem ie bila sladka Diiača. Ravno ko so storilci Drimakniii posodo pod pioo. pa so se iz bližine culi bližajoči se koraki. Zlikovci so io brž popihali iz kleti. DUGtili Da so Dri begu posodo pod odprto Dino. Ko ie domači gospodar stopil naslednje jutro v klet. se .ie znašel v pravcati vinski povednii. Vsa oiiača. H je bili v sodu. se ie razP'la po kleti. Skoda je precejšnja, sni ie izteklo okoli 250 litrov dragocene pijače. Orožniki so pričeli takoi poizvedovati za zlikovci, ki so jim ž-s tik za petami. — Drevi brezplačna predstava za vojake. Kakor v prejšnii sezoni, tako bo eleda^ščo tudi v novi sezoni uoriia ialo bre^pl^čne nredstave za voiake mariborske eaminie. Drevi bo Drva brezplačna oredstava v novi sezoni za naše voiake. Uprizori se znana in zabavna C. Golarieva veseloigra iz kmečkega življenja »Vdova Rošlirika«. — O tem in Onem. Flobertovka ni igrača. O tem se ie prepričal tudi 151etni va-ienec Robert Kristl iz Sv. Mariete ob Pesnici, ki se ie obstreUl v desnico in ki se sedai zdravi v mariborski bolnici. — Ob kolo so ključavničarski pomočnik Frane Doba j. knjigovez Anton Veras in m?sar Rudolf Orthaber. Koio prvega ie znamke »Stiria«. drugega »Bubi«. tretjega Da »Lucifer«. — Levico si ie zlomil pri padcu 22-letni dninar Ferdo VoršiČ iz Sv. Antena V Slov. goricah. Drav tako 19ietni posestniški sin Alojzij Steni iz Sv. Miklavža. — Hlapec ie zamahnil z nožem oroti svoi emu gospodarju Jožefu Toniču iz Polskave. ki se je zaradi poškodb na hrbtu zatekel v bolnico. Zadevo razčiščujejo orožniki. — Bojevita troika ie navalila na Ruški cesti na Pavla Kolenca. Josipa Narata in Draga Zupančiča. Vik in krik ie privabil l:udi. nakar so io napadalci odkurili v temno noč. Policija jim ie že na sledu. — Neznano kam je izg:nil 341etni Franc Lede-rer iz Kacijanarjeve ulice. Prispel ie domov iz umobolnice na Studencu, oa ga 1e čez tri dni soet zmanjakalo. Svojci so v skrbeh za njegovo usodo in so zadevo sporočili policiji, ki ea sedai išče. — Trije mladeniči so v zidani volii razgraiali ter izzivali v neki okoliški gostilni, dokler jih niso mirni gostje postavili čez prag in jih zapodili v — dež. — Mučitelj mučenika preužitkarja Vo-grinca. Senčar Janez in njegova žena Ge-novefa se bosta morala še posebej zagovarjati tudi zaradi nedostojnega obnašanja napram orožnikom, ki so izsledili sramoten škandal, nad katerim se vse zgraža. Ko so orožniki hoteli v hlev, sta se omenjena dva postavila na stališče, da na njunem posestvu brez njunega dovoljenja nima nihče nič opraviti, tudi orožniki ne, ti pa še najmanj zaradi starega Vogrinca ki ne spada nikamor drugam, kakor v hlev med živino Ker se pa orožniki za take surovine v človeški podobi niso brigali, sta se povzpela v svoji oholosti še za eno stopnjo niže, ter kar ukazala, da morajo orožniki z njunega posestva zginiti. Ker sta pri tem motenju uradnih poslov tako kričala, da jih je morala slišati cela soseska, se bosta morala za ta njun nastop še posebej zagovarjati. — Lepa Angela, pa si tako sramoto dela, še lepše kakor je ona sama, je njeno krstno ime: Angela, a priimek dobi po — volkovih. Ta gdč. Angela Volkova je iz dobre hiše na Plešivcu pri Šoštanju, je bila svojčas natakarica po raznih gostilnah, potem pa — jc šlo navzdol. Nič si ne stori iz tega, če nočuie po skednjih ali kjerkoli že poceni in zastonj, in če le mogoče, ne sama. Mera imeti pri sebi vedno če ne več. vsaj enega »angela varuha«. Zelo rada. potuje po svojem domačem okraju. To ji je prineslo ne preveč časten naslov. Ljudje pač težko razumejo, da takale živa ženska ne more doma čepeti. Ampak to pot ta njena slast po romanju okrog zelo ogra-ža in obremenjuje. V Toterjevi hiši v Šoštanju namreč nenadoma izginila listnica z vsebino 1750 din. In skrivnost tega zmanj-kanja naj bi bila najbclj poznana gdč. Angeli Volkovi, o kateri neke priče trdijo, da so jo videle, da se je smukala okoli te hiše in še povpraševala, če je kdo doma. Sama sebe sc je spravila v zadrego, ker je iz,prva tajila, da bi bila sploh tu. pa se ji ie ±e dokazalo, da je bila baš ob času. ko je izginila listnica z denarjem. Le da se obvaruje nadaljne sramote, je pripravljena to njej neznano tatvino v 8 dneh odško-dovati. Vidite, kako velikodušna zna biti gdč. Angela! — Velika tatvina žganja v Kozakih. No-vačan Franc, upok. orož. narednik in po- I sestnik v Kosakih je dobil pismeno svarilo, da mu gotove osebe kraoejo žganje, ki ga razdajajo in prodajajo. Ko je šel v klet pogledat, kaj je na tem svarilu resnice, je ugotovil, da mu manjka blizu 100 litrov mešanega žganja (slivovke in tropi-novca) in da trpi škode 2280 din. Ker uvedena preiskava z zelo obsežno razple-teno mrežo še ni dokončno dozorela, je bolje, da ne iznašamo še nobenih imen osumljonih oseb. — Priložnest napravlja tatove, v hišo Kovčevih v Dobrenju je prišla soseda Kos Kristina in prinesla tri lonce, katere je njen mož popravil. Zahtevala je za popravo 3 din. Kosova je imela priliko videti, kje imajo Kovčevi (mati in sin) spravljen denar. Takoj se je Kovčeva mati odpravila od doma k sinu. Po vrnitvi pa sta opazila, da jima je zmanjkal denar in sicer materi 42 din, sinu pa 202 din. Sum je pa-dela na Kosovo, ki pa to obdolžitev odvrača od sebe. — Tatvine koles na — dnevnem redu. »Prijatelji« tujih koles so kakor tiste ptice selivke, ki se selijo šele pred bližino snega. Sodeč po prijavah o ukradenih kolesih, izgleda kakor da tatovi že računajo s tem, da se letos prej kot običajno bliža konec sezone za dvokolesa in da je torej zdaj še zadnja prilika priti poceni do koles in jih shraniti čez zimo ali pa že zdaj drugače spraviti v ćenar. Zato je posebno v tem času tem bolj na mestu skrajna previdnost pri začasnem shranjevanju koles (pred gostilnami, trgovinami in sploh javnimi lokali). Od zadnjih primerov tatvin koles navedemo le sledeče: Kogoj Fr. kolo »Gloria« ev. št. 25115, tov. 625.460, vrednost 600 din. Planine Vilko tudi »Gloria«, tov. št. 625441/2, vrednost 1000 din. Orthaber Rudolf ev. št. 20064-2/2, vredno 800 din. Dobaj Franc, »Stvria«. ev. št. 13362, tov. štev. 845031, vredno 900 din. Veras Anton, 3>Bubi«. ev. št. 23323. tov. štev. 30553, vredno 1200 din. — Nove in zbrisane obrtne pravice. Seznam izdanih obrtnih pravic v mesecu septembru 1940: Adamič Franc, pečar. Miklošičeva ul. 2; Zupane Angela, obrt čiščenja oken. Gosposka ul. 2; GergiČ Jože, trgovina z naftnimi derivati na drobno s pristavkom »Noftoil«, Aleksandrova c. 45.; Durjava Elza, krojači ca perila. Tržaška c. 6; Tovornik Ljudmila, krojačica ženskih in otroških oblek, Tvrševa ul. 11; Javna trgovska družba Pečuh in Vcgrinc Avgust, pod imenom Pečuh & Vogrinec s priftavkom »Češki magazin«, trgovina z manufakturo na drobno. Barvarska ul. 1; Hanžekovič Franjo, trgovina z modnim blagom na drobno, Meljska c. 3; Brodnik Franc, restavracija, hotel »Zamore«, Gosposka ul. 3; Glaser Robert, precizni mehanik, Gosposka ul. 3; Polak Martin, gostilna, Aleksandrova c. 79. Seznam izbrisanih obrtnih pravic v mesecu septembru 1940: Novak Matevž, čevljar. Vojašniški trg 7; Kuhtič Franjo, precizni mehanik. Gosposka ul. 3; Burazin Peter, trgovina z mešanim blagom na drobno, Barvarska 1; Led vin ka Danilo, trgovina z mešanim blagom na drobno, Koroška 26; Tičar Slavko, izvošček po naročilu. Jezdarska ul. 19; 2agar Jakob, trgovina s čevljar- j skiml potrebščinami, Ulica 10. oktobra 4; : Par Antonija, por. Ajlec, krojaštvo žen-i skih oblek, Vetrinjska 22. Mariborsko gledališče Torek, 15. oktobra ob 20.: Vojaška predstava. Sreda, 16. oktobra: zaprto. Četrtek, 17. oktobra ob 20.: »Cyran0 de Bergerac*. Red A. * Senečicev »Nenavaden človek«, katerega krstna piedstava je bila v minuli sezoni v Zagrebu je bil kmalu nato uprizorjen v praškem Narodnem divadlu z izrednim uspehom pri putliki in kntiki. Rekord pa ta Senečićev »tragični dogodek doseže S tem. da bodo v enem tednu tri premiere, in sicer v Beogradu, Sarajevu in v Mariboru. Iz Poljčasi — Tudi mi bi radi obiskovali mariborsko gledališče. Lani smo z zadovoljstvom pozdravili, da je bil v vozni red uveden odhod potniškega vlaka iz Maribora ob pol 23., torej pol ure pred polnočjo, s čimer je bil omogočen obisk gledališča in drugih kulturnih prireditev tudi ljubiteljem kulture izven mesta, z dežele, ne da bi jim bilo treba v mestu prenočevati, kar je seveda drago in po večini nemogoče. Vsi, ki so se tega veselili in se na obisk rednih gledaliških predstav že privadili, so bili z letošnjim letom tembolj razočarani, ker je bil omenjeni, tako pripravni potniški vlak ukinjen. S tern vlakom so prihajali v gledališče ljudje iz PoljČan ter iz drugih krajev Dravinjske doline ter dalje interesenti od progi Poljčane—Pragersko—Maribor. Koliko zanimanja za gledališče kažejo zu-nanJi gostje, se je videlo svoj čas, ko so imeli Slovenjebistričani svoj stalni abonma v mariborskem gledališču. Tudi letos se je takoj ob pričetku se::one. kakor hitro so bile napovedane prve otvoritvene predstave, sprožilo za obisk mariborskega gledališča od zunaj veliko zanimanje. Zato smo tudi pri nas v Poljčannh, kjer imamo tudi svoj kader gledaliških obiskovalcev, pozdravili časopisno vest, da se je tujskopro-metna zveza ^-Putnike zavzela za ponovno vpeljavo tega vlaka. Čeprav bi bilo to zasedaj enkrat v tednu. Pripomnili bi k temu le to, naj bi uvedba tako imenovanega gledališkega povratnega vlaka rigala ne samo do Pragerskega. amp?k, Če se že en-onkrat uvede, vsaj do Poljčan, kar bi stroškov nikakor no povečalo. To velja tudi v primeru, če bi se tovornemu vT^ku, ki odhaja iz Maribora pred polnočjo, priklopila dva potniška vozova. Kaka sc slađi mešt Ljubljana, 12. oktobra. Letošnje leto za vinogradnike ni bilo ugodno. Vinski pridelek je tako po kakovosti kakor tudi po količini zelo slab. Grozdje ni dovolj dozorelo in vino bo kislo. Da ne bo pomanjkanje sladkorja v moštu pre-občutno. gra bodo vinogradniki morali sladkati. V ta namen je država, sicer kasno, ker je trgatev že v polnem teku, vendar pa priskočila vinogradnikom na pomoč s tom. da jim je dovolila trošarine prost sladkor za slajenje mošta. Na vinogradnikih samih je, da bodo čimprej ukrenili vse potrebno in tako pravočasno prišli do nezatrošarinjenega sladkorja, da bo mogoče pravočasno sladiti mošt. V vodi raztopljen sladkor je treba dodati vinskemu moštu šo pred vrenjem, da se tako skupno z moštom prevre in spremeni v alkohol. Slajenje mošta po bujnem vrenju ni več primerno in vino ne izgubi sladu po sladkorju, kar kvari vinski okus. Zato je pravočasno slajenje za zboljšanje vinskega pridelka posebne važnosti. V slabi vinski letini si bo moral vinogradnik pomagati z napravo petiota, ki mu bo služil za domačo porabo, že v dobrih vinskih letmah je vinogradniku petiot dobro služil pri domači porabi, kakor tudi kot pijača poljskim delavcem pri košnji itd. Letos pa bo naprava petiota še toliko večje važnosti. Ker bo malokateri vinogradnik imel na razpolago vina za prodajo, ba kazalo napraviti več delanca ali petiota. Da bo petiot tem boljše domače vino, bo kazalo tropine manj iztisniti, da bo petiot boljši. Pravilno in dober petiot se napravi, če se na tropine takoj ko se iztiskajo, nalije tople sladkorne vode. Zmes se dobro premeša in pusti, da v kadi zavre. Vreti mora toliko Časa, da ne vzhajajo nikakšni mehurčki več. Sladkorno vodo je treba pripraviti že pred uporabo. Sladkor se namoči v vodo in pusti v njej nekaj ur in potem pride v do 20 * • segreto vodo. Pri tropinah je paziti, da ne ostanejo niti trenutek suhe, ker se prične takoj tvoriti ocetna kislina. Take tropine niso več uporabne za delanca, uporabiti se dajo le še za kis. če pa se vlije na tropine pred sladkorno vodo še nekaj litrov dobrega vina, bo petiot tolikanj boljši. I Iz C3?.?a Gostovanje ljubljanske opere, ki otvori novo sezono celjskega gledališča z Jandčkovo slovito opero »Jenufo«, se prične drevi ob 19. Predstava je za abonma. —c Društvo banovinskih cestnih nadzornikov za dravsko banovino je imelo v nedeljo v Celju redni letni občni zbor. Poročila funkcionarjev so bila odobrena. Udeleženci so tudi razpravljali o težavnem gmotnem položaju cestnih nadzornikov in o vprašanju povišanja plač. Za predsednika društva je bil izvoljen g. Miroslav Vajenec iz Velikih Lašč. —c Dve nesreči. V nedeljo je padel 32-letni hlapec Franc Lipušek iz Gaberja pri Celju po stopnicah ter si močno poškodoval prsni koš in ključnico. — Ko se je 27-letni, v Celju nameščeni trgovski pomočnik Janko Vrunč iz Petrovč vračal v soboto zvečer s kolesom iz Celja v Petrovce, je padel in se občutno poškodoval po glavi. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico. —c Plačilo občinskih davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačilo 5odstotni najemninski vinar in 2odstotna kanalska naklada za letošnje zadnie četrtletje, vodarina in štev-nina za letošnje tretje četrtletje in tretji obrok davščine na vozila za leto 1940 41. Stranke naj plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. novembra pri mestni blagajni. Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo računalo zakonite 6odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku šestih tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. —c TTmri je v nedeljo v Medlogu pri Celju 611etni posestnik Izidor Lešnik.