_^ 250 milj se-Moskve. Iz porojeno. da so Nemci u ^»ilj daleč v sektorju ***«*kon\ "in Leningra- trdijo, da ru- ■«Tur ^ ■^'^«•tka vojne zna J^OOO ujetih, ubitih in Najmanj mi * Ji?j4k0V bil« uie" tT1 l/gube ogromna V V ru*k,h vseh | razdejali ,n za » ***** * b,lo sestrel|e- v zraku in v na-etsljšig so v teku na vzhodni finski fronti, kjer Finci prodirajo naprej v sovjetske pokrajine. Več ruskih vojaških kolon je bilo zdrobljenih na tej fronti in Finci so zaplenili ogromne količine orožja, streli-ya in drugega bojnega materia-Čez 40 sovjetskih tankov je bilo uničenih v včerajšnji bitki s Finci v nekem gozdu. Moskva. 6. avg.—Načrti poveljstva nacijskih armad glede" obkrožitve Kijeva so se izjalovili, poroča informacijski urad. Ruske čete so obdržale vse svoje pozicije v sektorju med Smolenskom in Leningradom kljub slovitim napadom sovražnika. Več tisoč nemških vojakov je bi-o ubitih in ranjenih v bitkah v tem sektorju. Ruske čete so uprizorile proti-naskoke na nemške postojanke >ri Korostenu, 80 milj severoza-aadno od Kijeva. Nemški pehotni polk je bil potolčen in Rusi so ujeli več sto vojakov. Ljute >itke se nadaljujejo pri Bel Tser-covu, 90 milj južno od Kijeva. Sovjetske bojni» črte v sektor-u pri Bel Tserkovu so močne; vlečejo se ob reki Rosi, ki se izteka v reko Dnjeper. V Moskvi objavljena poročila ne omenjajo položaja v sektorju med Leningradom in Moskvo. Na fronti pri Leningradu je bila nemška motorna divizija vržena nazaj velikimi izgubami. Dva tisoč vojakov je bilo ubitih in ranjenih. V spopadih v zraku so Rusi uničili 53 nemških bombnikov, sami pa so izgubili 21 bojnih letal. Pravda, glasilo komunistične stranke, pravi, da so Nemci za čeli vojno z dvakrat večjo oboroženo silo kot pa jo je postavila Rusija na fronte. Izmed 170 nem ških divizij je bila tretjina motorizirana. Hitler je pognal proti Rusom armado 3,000,000 do 3,-700,000 vojakov. Rdeča zvezda, glasilo sovjetskih armad, pravi, da ae je bil-skovita vojna nemške oborožene sile izjalovila na vsej črti. Najboljše nacijske divizije so bile uničene v bitkah z Rijsi. Sovjetska letalska sila prekaša nemško letalsko silo. London. 6. avg.—Letalski minister poroča, da so bile tri nem ške ladje potopljene, dve pa poškodovani, v bombnem napadu Ladje so se nahajale v bližini holandakega obrežja. Angleški letalci so izvršili več napadov na nacijske oporišča v severni Franciji, Belgiji in Holandijl Samo eno letalo se ni vrnilo svojo bazo po napadu. Roosevelt in Churchill se sestala? Važna posvetovanja na Atlantiku Waakington. D. C.. 6. avg. — Tu in v glavnih mestih drugih držav se širijo poročila, da bo jredsednik Roosevelt konferiral, če že ne konferira v tem momentu, z angleškim premierjam Churchillom nekje v severnem delu Atlantika ali v nekem kraju na severnem obrežju. Govorice niso bile uradno potrjene. Tukajšnji krogi jih zanikajo. Doznava se, da Churchilla niso mogli dobiti v londonskih u-radih, v katerih se običajno nahaja. Poročila iz Londona pravijo, "da je preveč zfooslen z vojnimi zadevami." Govorice o sestanku med Roo-seveltom in Churchillom na A-tlantiku so se pričele širiti v Londonu, ko je list Daily Mail objavil vest iz Washingtona, "da konflikt, da prepreči stavko na bo visok angleški uradnik, Chur-1 železnicah. Ta ima oblast posre-chill ali pa lord Beaverbrook, dovanja v smislu provizij v kon-minister za zaloge, odletel v Wa- gresu sprejetega zakona. ^ shington na razgovor z Roose-veltom glede poglobitve kooperacije med Veliko Britanijo in Združenimi državami v vseh fazah, ki se nanašajo na vojno." fiatkt> kodira 6 avg.—pin. r»*prej na jezera r",rrukr ""ton* ur »JO proti I^ninffra. ruskem Oese bo- »tmiii, bo Leningrad Japonska protestira proti ekvadorski vladi Tokio, «. avg —Japonska je poslala protest ekvadorski vladi z zahtevo, da mora dobiti zadoščenje, ker jo je obdolžila, da pod žiga konflikt med Ekvadorjem in Perujem In da se 3000 J spon cev bori na strani perujske ar made. 'Naznanilo o protestu je železničarji bo- £*«*««;«« do glasovali 0 oklicu stavke Vladni posredovalni od-bor poseie v konflikt FRANKENSTEEN OKRCAL komu- nist£ Chicago. 6. avg,—Voditelji ie-lezničarskih bratovščin, ki imajo čez 1,130,000 člancv, so odredili glasovanje o oklicu stavke. To je bil njihov odgovor repre-zentantom železniških kompa-nij, ki so zavrniji zahtevo glede zvišanja plače za 30 centov na uro in minimalno plačo 70 centov na uro. Reprezentantje železniških kompanij so Izjavili, da bi se stroški obratovanja železnic povečali za $900,000,000 na leto, če bi pristali na zahtevo glede zvišanja plač. Naznanilo, da ae bo glasovanje glede oklica stavke takoj pričelo, so objavili voditelji bratovščin po konferenci s železni škimi magneti v kotelu Morrison. Pričakuje se, da bo vladhi posredovalni odbor posegel v Predstavniki bratovščin ao iz javili, da ne bodo apelirali na vladni odbor za poaredovanje. Vzelo bo več mesecev, preden bo stavka, Če sploh bo, oklicana. te o poteku vojne. Harry L. Hopkins, Rooseveltov zaupnik in administrator posojilno-najem-ninskega zakona, je tudi izginil neznanokam. Nihče ni mogel najti ne njega in ne Churchilla. Uradni krogi so le izjavili, da Hopkins in Churchill nekje kon-ferirata. f Kmalu potem, ko je omenje- Glasovanje bo trajalo 20 do 30 ni list objavil vest, je Clement|dni( ngkar ^ objavljen Izid. Attlee, član Churchillovega i Zborovanje članov poaredoval-bineta, dejgl v parlamentu, da negt ¡¿bar* ae lahko zavleče se premier ne bo udeležil deba-| vtč ^^v; »ko tŠ ne bodo izravnali spora, bo predsednik Roosevelt imenoval posebno komisijo. Nobena v sporu priza deta stranka ne sme podvzeti kakega koraka pred potekom 30 dni potem, ko komisija poda svoja priporočila. Reprezentantje železniških kompanij trdijo, da je povprečna letna plača železničer jev znašala $1791 1. 1939 ln $1821 1. 1940, voditelji bratovščin pa pravijo, da je bila povprečna plača 1. 1939 11324. Slednji so se izrekli za oklic stavke, ko jih je Fred G. Gurley, načelnik pogajalnega odbora magnetov, informiral, ds kompanlje ne bodo pristale na zahtevo glede zvišanja plač. Buffalo. N. Y« 6. avg.—Rl-chard Frankensteen, direktor letalske divizije unije združenih avtnih delavcev CIO, je udaril po komunistih na konvenciji svoje organizacije, ki ae vrši v tem mestu. Njegova Izjava, da on raje aimbolizira ameriško armado nego rdečo zaatavo Moskve, je izzvala demonstracije s strani delegatov, ki so trajale pet minut. Frankensteen je opozoril de legste na kovinske vojake, leta Anglija hvali ameriško kooperacijo Churchill kritiziran v parlamentu London« 8. avg.-"Velika Britanija visoko ceni pomoč, ki jo dobiva od Združenih držav pri izvajanju pomorske blokade osiščnih držav," je rekel Hugh Dalton, minister za ekonomsko vojno, v parlamentu. "Zamrz-nenje" nemške, Italijanske in japonske imovine je nadaljnji dokaz ameriške kooperacije z An glijo. v Dalton je povedal, da Anglija zalaga Rusijo z bojnim materialom. Ta prihaja tja ne samo iz Anglije, temveč tudi iz vseh delov britakega imperija. Dalje jejl« in tanke, razstavljene na ml rekel, da Japonaka že čuti posle-1 zl, pri kateri so sedeli delegstje dice finančnih ukrepov. Njena ' krajevne unije št. «83 Iz Los An-ekonomsks strukturs je omaje- gelesa, Cel., in na nnpla: "Fran-na kensteenov lokal". On si je na- Premler Churchill je bil vče- kopal Jezo te unije ker je obso-raj kritiziran v parlamentu. An- dll stavko katero Je okllcala v drew Rae Duncan, predaedntk tovarnah North American Avla trgovinske žarnice mu je oči- "on Co. v zadnjem juniju T. je 2 d. je on odgovoren za p* ¿>7** * manjkanje premoga. Duncanovo, daralnlh četah. Zahtev Je pod£l tudi laborlt R. J. Thomas, pred^nlk avt-Aneurin Beven. Dejel je, da'ne unije, je po demonetracl ah Churchill hipnotizira člane svoje zahteval odatran»t*v «zrtavlj-vlade z govori in potem mlelljo, nlhstv.ri, kar n^^ilo.N^ da Je vse, kar stori, prevtino tiskih državicah Dokazi bodo predlo-ženi ameriški vladi r*~ ■ t Helsinki. Flnaka. 6. avg. — Dokumenti, vsebujoči dokaze in podatke o ruskem terorju v Letvi-ji, Eatoniji ln Litvi, masnih ekae-kucljah in deportaclji izobražencev in posestnikov, so bili zbrani in bodo kmalu poslani re-prezentantom vlad teh baltiških državic v Waahlngtonu, da jih Izroče ameriški vladi. Zbiranje I>odatkov se vrši neodvisno od nemških vojaških avtoritet, Id že kontrolirajo velike kose baltiškega ozemlja. Domneva je, da je Čez 300,000 ljudi poatalo žrtev ruskega terorja v zadnjih dvanajstih mesecih, odkar ao baltiške državice prišle pod Stalinovo oblaat. Seznam Imen članov likvidira nlh družin bo uključen v doka zih, ki bodo predloženi ameriški vladi. Prav tako fotografije trupel žrtev, ki jih je umorila aovjetaka tajna policija,' V glavnem atanu sovjetske tajne policije v Rlgl je bila naj dena zbirka fotografij članov in voditeljev latvljaklh patrlotlčnlh organizacij, ki ao bili umorjeni, preden ao Ruai pobegnili Iz Lat vije. Seznam žrtev uključuje Imena aodnlkov, odvetnikov, bivših članov kabineta, trgovcev, rokodelcev ln poaestnlkov. Mnogo zdravnikov, ki ao ae upirali podržavljanju bolnišnic in klinik ter odpravi privatne prakae, je bilo uatreljenlh ln it gnanih. Slednji ao bili odpelje nI v zaprtih vagonih v Rusijo. Neki državnik je dejal, da baltiška državice nleo mogle voditi enotne gospodarske in zunanje politike v 22 letih avoje neodvisnosti. Odločiti ae niso mogle, aH naj ae naslone na Nemčijo ali Rusijo. Od nemške strani jim je pretilo Izkoriščanje, od ruske pa boljševizem. Navezati ao akušale tesnejše ekonomske stike i Veliko Britanijo v upanju, da ae bo Izrekla za status quo na Baltiku, kar pa ae ni zgodilo. Baltiške državice je zadela katastrof s, ko so prišle pod Stalinovo kontrolo. Domače vesti Poroke v Chlcagu Chicago.—Dne 2. avgusta sta bila poročena Eddie Koren (22) in Adeline Nauduz (21). 2enin je član društva 449 SNPJ, nevesta je pa lltvinskega pokoljenja. Obilo sreče!—Dalje sta bila poročena Anton J. Bohte (47) ln Marie J. Wllllts (38). la Clevelauda Cleveland.—Dne 4. avgusta je naglo umrla Jennie Nahtlgal, roj. Perko. Prišla je kot po navadi na delo, tam jI je pa prišlo slabo in ko ao jo odvedli v bolnišnico, je umrla za rrčno kapjo. Doma je bila lz LcBa pri Zagrad-cu ln v Ameriki je živela 3S let. Zapušča drugega moža, sina in dve hčeri.—V sanatoriju Je umrl John Plut, star 47 let in rojen na Vrhu pri Hinju. V Ameriki je bil 32 let in tu zapušča sestrič-no. Nov grob v New Yorku New York.—V Ridgewoodu na Long Ialandu je 2. t. m. naglo i^kovobeh zbornic "bodo zdaj osnutek glede zasege lastnine sprejet Predsednik Roosevelt dobil veliko oblast TAFTOV NAČRT PORA2EN Washington. D. C.. 0. avg.— Zakonski načrt, ki daje predsedniku Rooseveltu oblast aaaege privatne lastnine za milltarlstlč-ne ln mornarlčne namene, če odpovedo druga sredstva, Je bil včeraj sprejet v nižji kongresni zbornici z 241 proti 138 glaao-vont. Debata o načrtu je trajala tri ure. Načrt je bil že prej sprejet v senatu skoro v isti obliki kot v zbornici. Člani konferenčnih od- umrl Andrej Hren, star 83 let in rojen v Domžalah na Gorenjskem. V Ameriki je bil 33 let ln zapušča ženo, sina in dve hčeri, v Clevelandu pa brata ln v Mlnnesotl drugega brata. Ameriške ladje v avstralskih vodah Svarilo japonskim imperia listom izravnali razlike, nakar bo poslan Rooseveltu v podpis. Nasprotniki načrta so argumentirali, da daje Rooseveltu diktatorsko oblast nad industrijami in onemogoča opozicijo proti njegovemu vojnemu programu. Republikanski kongresniki so ga označili za državni aoclallzem. "Načrt je brez dna kakor morje in neomejen kot prostor, ki ga ubeega," je rekel republikanaki kongresnlk Dewey Short. "Natrpan Je z dlnamltom ln vodi v tiranijo in birokratično kontrolo." Provizije načrta določajo, da predsednik Roosevelt lahko aa-seže bojno opremo vaeh vrat, aa< Turčija se jezi na Anglijo Proti sovjetski dominaciji vzhodne Evrope Ankara« Tarfttia. « Uradni krogi izražajo avg. — nerado Washington. D. O, 8. a V. — Dve ameriški bojni ladji ae kre-tata v avatralaklh vodah, kar je loge, strelivo, orodje all material svarilo japonaklm Imperlallatom, za proizvodnjo bojne opreme, naj bodo previdni ln oprezni, če Kongresu jfe bil predložen 2, Ju-ae hočejo liognltl konfliktu. Do- ntja po vojnem departmentu a znava ae, da ata ladji odpluii tja Rooaeveltovo odobritvijo. Pred-pred dvema tednoma na Rooee- sednik lahko na podlagi tega voltov ukaz, ko je dobil lnfor- načrta zaaeže laatnino vaeh vrat macije, da bo Petainova vlada ln značaja, obenem pa določi od-prlstala na zahtevo tokijske via- škodnlno za saaeženo laatnino. de in ji odstopila letalske ln mornarlčne baze v Indokinl. ' Govorice o kretanju ameriških bojnih ladij v južnem delu Pacifika so krožile v Washlngtonu že več dni, toda včeraj so bile uradno potrjene po mornarlč-nem tajniku Knoau. On je povedal reporterjem, da sta krl- Ce lastnik ni zadovoljen s določeno ceno, se lahko pritoži pri sodiščih. Predsednik mora vrniti zaseženo lastnino do 31. decembra I. 1943, če Jo hoče laat-nlk dobiti nazaj ln plačati ceno. Višja kongresna rbornlca je porazila načrt senatorja Roberta A. Tafta glede omijltve vo« žarki Northampton In Salt Lake jM|k* službe nabornikov na City dospeli v Brisbane, Avstralija. Poveljnik obeh je podad-mlral S. A. Taffinder. Doznava ae tudi, da so bile e-note ameriške bojne mornarice v azijskih vodah ojačane v zadnjih tednih. Nekaj bojnih ladij se nahaja v bližini Singapore, angleška pomorske baze in trdnjave. Sabotaia na francoskih ielezntcah ki deleget je prot*stlrel ln tzja-I vil: "2elim, da bi prev tako lahko odstranil! vojake, kadar nadlegujejo stavkovne straža, kakor I smo te z mize." Frankensteen je vodja grupa Vichy, Francija, 6 avg —Sebrv-tažniki so prerezali telefonske ti- delegatov, ki se je izrekla za re- objavll japonski zunanji urad. 'ce in ^kvarili signalne naprave ¡^^^ Tokijski listi poročajo, da so ja- ob železnici v Lyoneu. največ- bo mogel biti noben komunist J nlwV rl;. n^kor^ le orov n tem železniškem križišču v Fran- Izvoljen za člana ekaekutlvnefa ÄjoÄ TZ- d7 Policija išče asst» k.Is. ne-je med Sla mom in Indokino T. davno prerezale telefonske žice dostavljajo, da se slsmske čete na dveh tovornih postajah v predalniku Thon.aau in drugih zbirajo na drugi strani meje. Lyonsu Ogrska izgnala ---Z i-imnl liti mm* _L. vec rieor ztaov . u 4 if lit. n<« « Budimpešta, Ogrska, 5. avg,— voljstvo ker Je Velika Brttanlja p ^ u. namignila da bo aovj^ska Ru^ ^ ^ obJllv,Jimo v sija domini rs I s vzhodno Kvropo ob||||| J°k £ "T?Vl,i «rfnjlfc tednih je policija obiska-uvodnik ki ga je objavil ion- v-r ^ k| „ b||| rojimi na donski list Times Poljskem ali v Rualjl ter bivali Časopis Jeni Sabah, ki večkrat čez deset let v deželi, ne ds bi izraža stališče ln mnenje turške l»«tell ogrski državljani , pravi vlade, piše, da je očitno, da se poročilo "Vsi ti so bili Izgnani Velika Britanija ln Amerika ne l* bosta protlvlli sovjeUk! domina- ^- cijl vzhodne Kvrope. Koopere Rusi io Vedno cij. rn^d «.VJ,.» m Anglijo v -0 Kitajcem porih, katerih namen Je popoln ^ • * pora/. Nemčije in Italije v tej I Čungking, Kitajska, 8 avg,— vojni, bo pognala Angleže dalel Sovjetska Rusija še vedno po-proč od točke, do katere hočejo rn«ga Kitajcem v vojni proti Ja I članih ekeekutlve. priti. Oblast generala Weyganda omejena Vichy, Francija, 8 avg^ Petainova vlada je z dekretom omejile oblaat generale Weyganda, vrhovnege poveljnika franeoske oborožene alia v Afriki. Oeneral bo moral odslej naprej predložiti vsa vprašanja, nanašajoča ae na mwrnlcm v admlnletrei iji ki ao «idšle na vzhiidne 1r" MJgestlral, ce. Italijanske lete na rumunski frontiv Rim, 8 avg,—Italijanske čete, osemnajst mesecev, gardlatov pe na 24 mesecev, s 80 proti 27 glasovom. Admlnlstraoijski načrt določa položaja ln željo po enotn<»sti, C. (i Ammon, laborlt, je potem a|M-liral na Ameryje, naj takoj fidredi osvoboditev vsah političnih jetnikov v Indiji Nje-gov apel mi |xalptli tudi drugi taboriti. PROSVITA PROSVETA THE ENLNJTITElfHEirr 0LAMU» IS UaSMMA BLOVKMBMB HABODMB roi)poa>a ¿mum 1 • «J» m a* tato. M'» M M M» M t« Caea ^lato« po iaaeeow*. Soplaor l> mm- jtMih «Uokov h m vr«*»Jo. RvktiM Utmn* «Mm «rti«, towu. |rMM, p«aral ltd.) M vm»Jo poCitJaMju • r »tute». »rt"« p»«as»e. um mi «miku •«» T?- ¿wlmTTTii**"^,nT»Wj - PB08YETA MIT-M Bo. Uffch Aw. imm op T■■ fIDilATW Glasovi v <*l«l»iu m pri»« (Au#u»t II, . »■»■!. 4. »mi U» f<*~iu i« pnv«*»M. te M «m imi>. *HeodoisnT norci Yeeti, ki danes prihajajo iz Jugoslavije, pa naj pridejo od koder koli - iz Berlina in Rime prihajajo ped vtisom velike naalade — ao navadno takšne, de človeku obrnejo želodec: sama obešenja In atreljanja "komunistov" in "Židov." (Na Slovenakem so mende "komunisti" m "židje" tudi oni, ki nočejo ali ne znajo govoriti nemško!) Tu in Um pa pride tudi kaj komičnega. Na primer: pred dnevi so iz Rima poročali, da je "paglavnik" Ante Pavelič prepovedal Hrvatom rabiti črko "V." Kako ne| to razumemo? Čitetelju je že znano, kakšno vlogo igra dsnes črka "V" med ljudstvi Evrope, ki jih je podjsrmil Hitler. Ta črka znači psihološko vojno ali živčno ofenzivo proti barbarakim nacetom. "V" pomeni "victory" (zmaga) v angleščini in v romanskih jezikih pa tudi v češkem jeziku (vitfetvi), dočim pomeni v holsndščini začetnico bmde "svoboda". Za Slovence je nekdo predlagal, naj jim "V" pomeni "vero v vatajenje Iz aužnoati" — kar je tudi dobro. Torej pisanje, riaanje, žviž- Snje itd. črke "V" je danes edino orožje, s terim zasužnjeni milijoni v Evropi lahko izražajo vero v zmago in osvoboditev. Seveda ie te simbol dosegel tudi "neodvisne" Hrvate. Ce bi bili Hrvatje res neodvisni, bi bil to simbol brez pomena zanje. Ker pe so denes peav takšni sužnji kot so Slovenci in Srbi, so •e naravno oprijeli tege psihološkega orožja, a Merim dfašijo Hitlerje in njegovege hlapca Paveliša Sluge Pavelič, ki je ze vsak svoj migljaj odvisen od Hitlerje, je pa tako neumen 5 da misli, da bo črko "V" izbrisal iz hrvaške abecede. In to je komično. HrvaŠka (in slovenska) beseda "vrag" se imenitno priatoja Hitlerju ln njegovim krvolo-kom. Pametni Hrvatje že vedo, kaj delajo . . . Bo i za Južno Ameriko Ponesrečeni nacijski puč v Boliviji je razgalil veliko nacljsko zarotniško omrežje, ki ae je raztezalo po vsej Južni ln Centrslnl Ameriki. Vlade vaeh južnoameriških republik so po- Jtale pozorne in začele ao gledsti, kaj delajo tevilne organizacije nemških nacijev pod njihovim nosom. V Limo, glavno meato republike Peru« je do-apelo po zraku več skrivnostnih zabojev is Ar-galune ln poleg teh zabojev se je neprestano muml nemški "diplomat". Zaboje je poslsl nem-kl poslanik v Argentini pod krinko "diploma-lične imunitete (nedotakljivosti)", ker pa pe-rujake oblasti niso hotele prekršiti te "imunitete**. m poslati« zaboje nazaj v Argentino. Ar-gentinska policija je pa sabojc odprla in našla v njih — raalošene dele močnego aparata za oddajanje radijskih poročit po kratkih valovih in zraven ao bila šifrirana navodila iz Berlina, ki ao razodela, da je redtooddejnlk namenjen zs Bolivijo, kjer — ko se tamkaj po načrtu u-stanovi nacijakl režim — ao imeli ustsnovitl direktno zvezo z Barcelono v Španiji, odkoder bo prenoa v Berlin. Tako deluje naetjaka pošast, s katero upejo ameriški apizarjl "delati business" po Hitlerjevi zmagi! Argentina Je zdaj aeveda na široko odprla o-či Začela »e je reana pretakava nacijskih akti vnoati in argentinaka policija Je /:isegla mnogo dokumentov v centralah nemških agentur — tn ta evidenca je pokasala, da je več vplivnih listov v Argentini, ki ao neprehteno tulili »oper Anglijo in /brušene države, prejemalo subvencijo od Nemcev in da imajo nacijski agenti podroben načrt se krvave puče v vaeh južnoameriških republikah V Berlinu ao kajpada razkačeni. Prezgodaj ao njihove intrige prišle ne dan in zdaj v beani klavrn«.»ti mečejo krivdo na — /stružene države Te ao ponaredile in podtaknile obtežllne dokumente' Zdrušene države hočejo podjarmiti In raaužnjiti Južno Amenko, ne naetjaka Nema Je' . Sreča je, da je vse to pravočasno piišJo na dan Naivnim Latlncem, ki »o »e tolilu> čase pustili vleči za noe od prefn«anlh nacijakih dt-plAmatov in "diplomatov", ae pravučaano odpirajo oči ftkoda le. de je v Zdrufenih državah še toliko nalvneiev, ki se te pustijo vleči IZ naselbin O bratovi amrtft Le Sslle. III. — Zadnjih deset dni smo tukaj imeli hudo vročino, da jo je bilo težko prenašati. Kar se tiče delavskih razmer pri nas, so precej boljše kot so bile, vendar ps še niso povolj-ne. de so mladi in stari, ki so brez dela. V Prosveti pazno zaaledujem priporočila za prihodnjo konvencijo SNPJ. Nekaj je dobrih, nekaj zopet ne. No, pa kaj se hoče, saj vsem ljudem še Bog ne more ustreči, kot pravijp, kako M potom mogel kak človek ali bratska organizacija. Po mejam mnenju so vse bratske organizacije dobre, nekatere bolj, druge men j. Delevskemu nazradu ao zelo potrebne v primeri bolezni, smrti ali poškodba. In nihče ne ve, kje ga čaka nesreča ali smrt Naj bo človek še tako oearaljen ell siromašen, ako ima podporno organizacijo, bo v nji dobil prijatelje, organizacija p* mu bo »omagala. Naj naverftm primer mojega brate Franka Bit je star in brez dela več let; seveda ni bil bogat in brez družine Prišla. u c ^ e bolezen m imel \e edino SN- ■gSJJEffE; iJZZZ PJ, ki mu je stala na strani in mu pomagala v njegovi bolezni Prišla je smrt in preminul je 30. julija zjutraj po dolgi bolezni in rpljenju. Blag mu spomin in naj mu bo lahka ameriška gruda! Pogreb, civilen, se je vršil 1. avguste Iz pogrebnega zavoda ¿g^. Brennana. Mr. Brennan je or. dober član društva 99 SNPJ in dober pogrebnik. Sploh ao vai člani in članice društva 99 do->ri, ker drugače bi ne mogli teko skrbeti za svojege »obrata kot so za pokojnim Frankom Vo-gričem, ki so mu darovali tudi epe cvetlice. Društvo ln posamezni člani in članice ste po» kazali, da spoštujete svojega sobreta in svojo organizaciji. Vrt* dltelji društva so tudi pokazali da so dobri uradniki in točno vč-še svojo dolžnost. Torej hvela vsem članbm in članicam, oaoblto pa še društvenim odbornikom za vaše dobro delo. Hvala društvu 59 SNPJ, pogrebniku br. Brennanu in gl. bolniškemu tajniku Lovrencu GradlŠku za njegov lep govor pri odprti krati pokojnega brata Franka. Hvala veem udeležencem pogreba, mra. Vogrich ln mr. In mra. L. Gredišek iz Chi caga, Thereai Dušek iz Ogleaby ja, posebno jpi še druiini J. Novak za cvetlice. Končno najl pša hvala SNPJ. Žalujoči brat, Malt Vogrich{ 2 Zastopnikom Proeveinega kluba 8. N. D. Cleveland, O. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. ima poleg drugih ustanov in klubov tudi Prosvetni klub SND, katc-rega tvorijo zastopniki in zastopnice društev—delničsrjev S. N. D. Klub je bil pred leti u- Slovenske šole. Vsak se zaneša na druge, nazadnje je pa premalo ljudi za delo in per oeeb ne moee izvršiti velikega dala, ki je s piknikom v zvezi. Vsakdo, ki je prevzel nalogo zastopnika ali zastopnice v Proevetni klub SND, ne j tudi po svoji najboljši moči, ko pride čas dela, izvrši svojo nalogo. To je vse, kar se od posameznika pričakuje. Za delovodjo ne pikniku je bil izvoljen mr. John Tavčar, tajnik SND. Zglaeito ae ne pikniku pri njemu, da vam odredi kakšno delo, če ne bo preje preskrbljeno. Vsak zastopnik in zastopnica naj se gotovo udeleži šolskega piknika SND. Kuhinjo imajo v oskrbi pridne in dobre članice Gospodinjskega kluba SND. Te bodo poskrbele, da ne boste lačni. Servirale bodo dober prigrizek, kot je to o-bičaj Gospodinjskega kluba. Pijačo bodo točili Že znani tečaji: Stokel, Wapotič, Batis ln drugi* ki vam bodo postregli, kot oni znajo. — prav dobro. S sladko pijačo naje založi velik podpiretelj Slovenske šole mr. John Potokar, lastnik Dou- doslej vsako leto izdatno podprl to uetenovo in razveselil učence s sladkim izdelkom. Njega priporočamo v »upoštevanje za naročila za pivo in pop. Vsak učenec mladinskega oddelka Slovenske šole dobi ze 25c prostih listkov, s katerimi si bo lahko kupil, kar bo hotel, jest- Delavd in delavke, kateri np boste šli ali šle s svojimi avtomobili na farmo SNPJ, pridite gotovo v SND, staro poslopje, ob 1:30 zjutraj, kjer se bodo naložile na truk jestvine, razne potrebščine in delavci. Truk odpelje od SND ob 9. uri zjutraj. Torej, bodite točni. Tukaj pridejo v poštev vai zastopniki društev za Prosvetni klub. Kdor nima svojega avtomobila, pa hoče pomagati na pikniku, naj pride do p. ure zjutraj v SND, da se odpeljemo skupno na farmo SNPJ. Kaj pa direktorji SND? Ali se bomo videli na pikniku Slovenske šole? Nekateri bodo ob tem času odsotni iz mesta, te ae oproatl. Ampak Želeti je, da bi se vsi drugi udeležili tega piknika. Kako se boste vozili na piknik Slovenske šole? Kdor nima svojega avtomobila, ae lahko prav udobno pelje na ta piknik z bu-aom od Cleveland Railway Co., ki smo ga najeli v ta namen. V busu je sedežev za 40 odraslih ljudi, otrok gre noti i še več, ze silo tudi odraščenih. Bus je drag, ampak vodstvo Prosvetnega kluba ln šole želi poetreči ljudem, ki ao naklonjeni šoli, da i-majo prijetno vožnjo na obe strani. Cene za obe strani je 50c za osebo ali sedež, kar niti ne krije stroškov buss, razen če bo Čezmerno napolnjen. Da boste sigurni vožnje v busu, pridite pravočaano pred SND na St. štva-delničerji aktivno, po svojih posebnih zastopnikih in za-stopolcah delujejo ae procvit in uapeh prosvetnih aktivnosti v S N. D., ki so direktno pod pokroviteljstvom Doma. Najstarejša kulturne uatanova, ki jo vodi S N. D. ne St. Clelr Ave., je Slo-venaka šola, ki otvarja začetkom aeptembra letos svojo 18. leto nepretrganega sezonskega pouka slovenskega jesilu. Sveta dolžnost vseh uetopmkov in zastopnic v Prosvetnem klubu SND je torej, ds storite vae dobro« kar morete za dobrobit Slo-venakc šole. Okrog 33 društev-delničarjev SND je za letošnje leto prijavilo imena svojih zastopnikov in zastopnic, da bodo pomagali pri priredbah, ki jih podvzamc Slovenski narodni dom ali katera izmed Domovih uatanov. V nedeljo, 10. avg . ae vrši šolakl piknik na farmi SNPJ In pričako» vati je, da bo tam pravočaano navzoč vsak zastopnik in xaatop-nice svojega društva v Prosvetnem klubu, ds pomagate izvesti naloge, ki so običajne na piknikih Zadnja aeja Prosvetnega kluba, ki je bda sklical a za 21 julija z dopianlcami. r.l bila po-voljno oblaka na, daai je bilo treba organizirati delavce za izlet pred Dome ob 12:45 popoldne, v Colllmvoodu se ustavi pred Slo-vonskim delavskim domom na Waterloo Rd., od tam pa odpelje naravnost na farmo SNPJ. Bus bo vozil samo enkrst. S farme SNPJ odpelje ob 7:30 zvečer. Vsem onim, ki imnte avtomobile ln greste na piknik Slovenske šole: Pripeljite * seboj čim več prljeteljev in prijateljic, da bo izlet tem večji uspeh v moralnem in materislnem oziru.' Erazem Gorahe. boji, umori in omrešenja. Toda U tovarna se nahaja izven mesta, na obronku mesta pa par drugih manjših tvomic. V mestu samem ni dovoljena nobena tovarna, ker hoče mesto ostati čisto in privlačno za turiste. Tam, kot tudi v Denverju, se ne manjka agencij in ljudi, ki se ti ponudijo, da te popeljejo na Pike's Peak in v druge turistične kraje. Takoj po prihodu v Colorado Springs okrog devetih zjuteaj sem kupil vozni listek tar jza avtobusni postaji in v petih minutah je bil tam že izvo-šček z avtom, ki me je zapeljal predmestje Manitou Springs. Tam me je izročil drugemu iz-voščku, ki je že imel par pasa-žirjev: neko gospo iz New Or-z dvema hčerkama šolske starosti. Zenica je bila grozno zgovorna — govorila je vsaj za deset ljudi — in zelo družabna. Prav tako tudi šofer, ki nam je nazaj grede nabral cele šopke gorskih cvetlic; kjerkoli je zagledal kakšno posebne vrste, bodisi pod cesto ali nad cesto, je ustavil in nam jih natrgal. Takoj po mojem prihodu v Manitou Spring se je naša družba podala z avtom Packardove-ga izdelka na Pike's Peak, od vznožja do vrha katerega je IS milj. Vožnja po Pike's Peaku, visok 14,110 čevljev, je nadvse slikovito in polna "thrills", ki U kar sapo zapirajo. Cesta je speljana po grebenih in se vzpenja "zigzag" do vrha. Do vrha je bila odprta šele 22. junija, ker je bilo letos več snega kot običajno. V dobri uri smo bili na vrhu. Tudi drugih turistov s svojimi avti je bilo veliko. Ponekod gre cesta po grebenih in strminah, da se človeku kar v glavi zavrti. (Neka naša Cle-velandančka je pred par leti vsled bojazni "zaštrajkala", ko se je v privatni družbi peljala po tej gori in ni hotela več naprej.) Zrak na vrhu Pike's Peaka je že toliko redek, da hočejo človeku kar noge odpovedati — neki ženski so odpovedala tudi pljuča in je omedlela, kar je na vrhu te gore vsakdanji pojav. Zanimivo je opazovati tudi turiste voznike, ker jim čitaš strah že na obrazu. In tudi ni špas, šofi-rati po tisti cesti! Dan je bil lep in z vrha smo imeli krasen razgled v daljavo 150 milj. Snega je bilo še veliko. Vožnja navzdol v odprtem avtu je še bolj romantična. Nekaj tisoč čevljev pod vrhom je okrepčevalnica za avte in ljudi, kot tudi na vrhu. V Manitou Springs smo se vr nili okrog dveh popoldne. Tam sem se pridružil drugi družbi in šli smo po slikovitem kanjonu k drugi zanimivi točki — "Cave of the Wind". To je podzemska jama s kapniki, za vstop v katero plačaš $1.10 — "plus tax". Tudi to si je vredno ogledati, čeprav je jama preveč komerciali-zirana in vodniki ljudi tako rc koč kar skozi pode. V tej jami je kakšen tucat stranskih jam "na več nadstropij". Od tam smo jo mahnili "Garden of Gods", v bližnjo dolino, ki je posejana s "fantastič- da dri a Z u -a v nimi skalam,, nekatere tudi vi- irrcdTTOTrtilrovita, Je T rtrU C^ir Ave., ker bus odpelje iz- . „ t„h HWal ________™ r.l m soke več sto čevljev. Iz teh skal je nereva napravila karikature raznih živali in tudi ljudi. Zelo zanimivo in vredno, da si človek ogleda. Tukaj ni nobene vstopnine, ker je bivši lastnik zapustil tisti kraj mestu pod pogojem, da ga ne sme prodati in ga mora vzdržavati kot javni park brez vstopnine. Naša zadnja točka je bila soteska "Seven Falls" v drugi smeri, jugozapadno od Colorado Springsa. Na poti smo se ustavili na obronku mesta v keramični tovarni, kjer izdelujejo zelo lepe — in tudi slane! — "kitajske'' vaze in podobno. Tukaj sem videl pravega rokodel-ca-umetnika. Na okroglo plato je vrgel kepo mavca, začel pleto vrteti z nogo kot vreteno, samo da je, kolo gonil od sebe, z rokami pa je v dobri minuti napravil krasno vazo. Kepa mavca se je namreč s plato vred vrtela, z rokami pa ji je dajal obliko: z eno roko zunaj, s prsti druge roke pa znotraj. Tudi njegova žena je umetnica: ona je pa v isti sobi s prosto roko delala slike in rože na vazah. Vaze naj prvo posuše, potem jih dobi v roke umetnica-slikarica, nakar jih zopet posuše na zraku, potem pa z njimi v veliko peč, v kateri se pečejo ob silni vročini 2400 stopinj. Tako ostane na njih trajna barva. Te vaze in podobne keramične izdelke prodajajo od dveh do sto dolarjev. Med njimi so prave umetnine, toda tistih po dva dolarja se skoraj ne splača vzeti. Tista tovarna nima v Združenih državah nobene konkurence. Najboljši odjemalci so turisti. Izbereš, plačaš in ti pošljejo na dom. Ko smo šli od4ukaj v sotesko "Sedmih slapov", smo si ogledali tudi multimilijonarsko kolonijo. Več bogatih korporacij ima tam tudi palače z velikimi vrtovi za svoje direktorje, in na čelnike. Tako ti "reveži" z letno plačo od $25,000 do $100,000 ali še več, dobe na svojih počitnicah ali "odmorih" v tem kra ljestvu tudi "jerperge" zastonj. Lahko, ker si sami nakazujejo plače in si poljubno odrejajo življenje. Nad njimi ni nobenega bossa, niti božjega ne. Zanimivost Sedmih slapov je v tem, da se na koncu skalnate in z iglastim drevjem obdane soteske pretaka sedem slapov od enega do drugega po visoki živi skali. Ob teh slapovih so napravljene strme stopnjice na več "štukov". Ampak če si jih hočeš ogledati, moraš plačati 55c, ker tukaj je privatna svoji-na, last iste družbe kot "Cave of the Wind." Tukaj je prava zlata jama za profitarje, ker njih investicije —- stopnjice pri slapovih — gotovo niso znašale več kot $500. Stopnjice namreč niso nič "extra", ampak zbite skupaj iz čisto navadnih grobih desk. Družba gotovo spravi v svojo malho 50c od vsake vstopnine. Nazaj grede je šofer zavil v drugo sotesko, še nekoliko naprej in v hrib na novo cesto, ki teče po gorah po stari progi ozkotirne železnice, po kateri bo nekoč vozili rudo iz Cripple Creeka, ki je zapadno od Pike's Peaka. Vožnja po tej cesti je nje krasen razgled po Colorado Springsu. (Dalje na S. strani.) Počitnic« v Skalnatem gorovju VI. Chicago. — Od Pucblaln Pueblčnnov aem ae poslov U sredo zjutraj. 2. julija. Tone Medved in njegov nečak Bili, ki je ravno prišel z dela, sta me potegnila ne avtobusno postajo, nakar aem jo mahnil proti Cd» lorado Springsu, da si ogledjun še tamkajšnje zanimivosti Kot znano, alovl Colorado Springs po vsej deželi po uvo-jem Pike's Peaku ln drugih pd-rodnih zanimivostih V davnem živi tudi od turizms Tam ae SIcer nahaja rudotopilnica ali m-j domlelnica, ksmor dovažejo ril-j do ii Cripple Creeka in njegof* okolice, kjer so bili v prvih letih tegs stoletja teški ddavsld ČETRTEK 7. AV( Pismo iz Londona • (Izvirno poročilo Prosveti ) A V jeseni 1908 se je slovanski" ^ ^ bolestnem krču. AvstroOgrsJl T "S Bosno. V Ljubljani so se »ki dogodki": na njenih ulicah a ^ ljena Lunder in Adamič. V češki P- W dentje protestirali na cestah. Med nlh «nUdii gimnazijec K. Policija J j^f med demonstracijami in zaprla 7V f mladino pod Avstnjo to ni bit, f c * Prevečkrat se je zgodilo. Izpulil £ £ t 1 V *°hdjSkih ZaPisklh Jc ostalo no ob njegovem imenu: P. V - politi J/ deachting, politično sumljiv. Služil je enoletni prostovoljski r<* v m ski uniformi - ki so ga morali služiti vsi Sl'ka ksše poetalo podsemake šeleank» v Moakvt. ki zaklonišče prebivalcev pred nemškimi bombami. poatala demiki -- ko je začela prva svetovna voina. slan je bil na fronto, na rusko fronto a njim je bil poslan P. V.: vojaki nad nji» vojaki pod njim so vohunili, da * J)? ganiti. Da bi ne ušel na ono stran k Rus, Preveč jih je pobegnilo na ono stran v m mesecih vojne, Avstrijci so morali pazit! kot pol leta je minilo tako: mladi K v av ski uniformi ni mogel in ni mogel «J svojih načrtov, da bi pobegnil na ono stran ne črte. Nazadnje se mu je le posrečilo: a se je na fronti med ruskimi vojaki, avstr ujetnik. In kdo je bil poleg njeg*- Slove ki je izrabU isto priliko. Vse informacije vesti, ki bi mogle kakorkoli koristiti Rusom je dal radevolje na razpolago. Ali ostal jetnik. Najprej Kijev, Od tam so ga poslali na ko kmetijo, da je pomagal z delom na p Avstrijski ujetniki so pomagali ruskim i tom. — Na Dolenjskem je imel stari oče ke ujetnike, da so delali na kmetiji. Mi, ci, smo se lahko in dobro razumeli z njin žal nam je bilo, ko so odšli. — Potem so gi slali v Turkestan, da so si ujetniki postavili je taborišče. Voda ni bila dobra, tri četi jih je zbolelo na tifusu. "Jaz sem trd ore življenje. Večkrat že sem jo odnesel, k drugi podlegli." Več in več Čehov in drugih Slovanov je hajalo prostovoljno v rusko ujetništvo, se je počasi navadil, da je gledal na nje na odločne može, ki vedo kaj hočejo in so ni marsikaj tvegati, življenje in ujetništv dosežejo svoje cilje. Rusi jih niso več su čili. Sprejeli so jih v svojo vojsko Pos oddelke, a v ruskih uniformah. Postali a vezniška sila. Postali so "Češka legija", slani so bili na fronto proti Avstrijcem, dan pred Svetim večerom 1915 je bil K v bojni črti. Njegov poveljnik je bil Svejc. Na Sveti večer jih je Švejc poved njihovih jarkov v "no man's land", na med obe liniji. Tam se je razvrstil zbor cev. Njihov vojaški poveljnik je postal p vodja. S hrbtom proti sovražniku je diri| Kaj pa vojna? Da, prvi odgovor na pt nastop je bilo nekaj strelov. Ali pevci v daljevali. Bila je češka božična pe?em. čen Božič!" — "Hvala lepa, vam tudi. Si Božič!" tako sta si izmenjali obe strani bo voščila v češčini. Češki, moravski, slov vojaki morajo biti na oni strani. "Hej Slo« je bila druga pesem z ruske strani na večer. Čakali so, kaj bo odgovor na to. pride kdo k nam, na to stran. Slišali so vo, godbo zaigrati marš znanega jim regim Tako, vedeli so, kdo jim je hasproti n strani. Za vojake je to veliko vredno. I dan pa so sprejeli deset novih ujetnikov -jateljev med sebe. Pesmi so jih privabile Polkovnik K. je bil trikrat ranjen. Do ca je bil s češkimi legijonarji v rurid v<| •Posebno so se izkazali v zadnji ruski ol vi že pod Kerenskim, ko so zajeli veliko nikov in topov. Pa še. ko je drugod po že zavladal mir, so se češki legijonarji in mi K. še vojskovali z boljševiki. Sprcmei "spet enkrat uniformo, da so se razlik»«'-boljševiške vojske. Do zadnjega je ost* aiji. V Vladivostok je končno prevzel matsko mesto češkoslovaškega ^^ uredil vse za svoje ljudi, da so se vrnOT Mlada država ga je čakala doma ML ^ rajo na oni strani meje. Scve« nje leto toliko govoric in govorjenj ljudje le še čudili. kdsjboN^,, Drugo Jutro je poslušal ™ p bilo ničesar. Po vesteh je bili fc , pa proglas iz Prsge: - . . Vni. bodite min^N^^ ^ ' nemški vojski ... So^ova"^!«^ ( zabil je. da mu je •drsvnik j*^ Sffc^ čevlje Tekel je v svojo ka^ ^^ nemške vojake - mot' ^ sebi. je odnesel ^J^M Moravski kmetje so m ™ ^ m paj mu pot t Je do meje Star mo M ksn. kot so kmetje vedno ^ (Paljc o» * ovice starega kraja k« J6 DA» SODBE fcOHACETU ipa(i.l orožnik Meden * vrsta streljanj na V patrulje. Obtožnica . trikratne poskuse usmr- Zvenih organov, aep-TJa državni cesti blizu L Mariborom, novembra Sk,v1 vasi v Mirni dolini C* v Št. Vidu nad ¿o Orožniki včasih niti ^ koga imajo pred se-Boteli so ga legitimirati pljivega človeka, a on se izakadil pod noge, si poišče in začel streljati iz težkih pištol. Nič ni pa-,e meril. Srečno je ob prilikah zgrešil, toda . prost in se je pomikal v kraj, kradel grede ko-jlisal, da bi mogel biti ngat prodajal nakradeno kroinjarjem in drugim išupčki gostil svoje paj-B jo skrivali njega in njeno. trde zime v lanskem fe-je na teh potih po nelca-gpesnih vlomih priromal gudinjo, kjer je bil dome-fcosnjarji. Sredi živah-tanja pa sta nenado-jpila v hišo dva orožnika, »teta legitimirati pri mi-lojevki sedečega sum-noža. Srečala sta se Ha-orožnik Meden. Hace se idstavil za dalmatinskega rja, a ker mu Meden ni m {¡a je pozval, naj gre , je Hace hlastno udaril roko po sveči, z drugo po-pStolo in začel streljati v Meden je padel smrtno Hace pa si je prestrelil na desnici, se zagnal »kozi katero je v noči motna svetloba, razbil bil na prostem. Oddal je | itrelov in izginil v noč. je za ceno življenja svo-l&jega utrl pot v sbodo-k za nekaj mesecev. Mi dmli ta vlomilskim plsnom ilkor bolj je bil prega-mbolj predrzen je postajalo je jasno, da ga je viak način prijeti. In je križani on, tako so za fciarile oborožene orož-l*ulje. Bile so v stalni •mrnosti kakor on. Ha-s streli, bil je dobro > in dobro založen s stre-Vraes pa je kradel, kra-In marsikateri poje odlično uspel. Plen I»1- Sam. z najzvestej-mm ali Pestotnikom, Obtožnica našteva 30 in in vlomov, med nji- * *la serija ukradenih * w zadostovala m dobro Wvinn. Hace je kjer-™«n zidom ali oglom WoU kolo, da je mo-1 vročih tal. Kakor tako jih je tudi Tlk" je križarji po vsej *** «a je bilo dovolj * *1 strah pred njim A kakor so Haceta a nasilnega razboj-F °ot"znica očita le eno P0'kl ga jC v družbi storilca zagrešil v F*Ljubljani, ko je po- ilTv rskiran Katarino Ahlino- 1 r*vohreriPm „ __ •1ST, ail Pajdaši In ljubice Tako sta tudi Hacetova verna tovariša Štefan Verle in Anton Pestotnik, ki sta po obtožnici sodelovala pri nekaterih Hacetovih vlomih in tatvinah—včasih pa kakšno odrezala tudi na lastno pest, kakor Pestotnik, ki se je nekoč novembra 1939 pri Višnji gori celo metal z nekim orožnikom, ko ga je legitimiral—v preiskavi hotela stresti čim več bremena na Hacetove rame. Hace, ki ju je v preiskavi najprej obremenjeval, jima je kasneje začel prizanašati Pokazal se je kava-lirja, kakor je vedno in povsod bil zelo diskreten do svojih ženskih poznanstev. Kako jima bo uspelo, izmazati se kljub Hace-tovi pomoči pa se bo šele izkazalo. , Vsekakof ju obremenjuje, da so pri njiju našli marsikaj kar izvira od Hacetovih tatvin. Drugo kategorijo pajdašev pa predstavljajo ostali obtoženci z Mihaelom Kovačičem na čelu, pri katerem je bilo pravcato skladišče nakradenih stvari, in Ivanom Duvnjakom, ki je pomagal s krošnjarjenjem spravljati blago v denar. V vsem tem krakem času, ko je živel nadvse pestro in vznemirljivo življenje preganjanega vlomilca in razbojnika, pa je Hace še našel časa, da je izkazoval nežnosti do "šibkejšega" spola. Čim se je na primer v Št. Vidu otresel orožniške patrulje, je že drugi dan posvetil svoje zanimanje nekemu kaplanu na Dolenjskem, ker se je na prižniči malce preveč jasno izrazil o njegovi ljubici. Z vsem gnevom je Hace napisal grozilno pismo v obrambo napadene "rokovnjačeve ljubice", zagrozil z najhujšim maščevanjem ne le prizadetemu, temveč vsemu duhovskemu stanu iTi na kraju svetoval, naj si gospod prebere svetovno znano knjigo svetovnoznanega avtorja. Hace, ki je hlastno prebiral vse, kar mu je pod roke prišlo, *je dobro pomnil, kar je kdaj bral. Zadnji spopad s policijo Kakor je bilo pričakovati, je tudi Hacetovi prostosti slednjič odklenkalo. Izdali so ga. Drugič, ko je prišel v hišo, da bi se pomenil za prodajo nakradenega blaga, se iz klešč ni več mogel izviti, pa Čeprav je besno otepal okrog sebe in so njegove svin-čenke poskakovale kakor za stavo. Dne 13. aprila lani sta ga v Kranju obvladala stražnika Franc Medle in Gojmir Krem-žar. Tudi ta dva nista vedela, koga imata pred seboj, ko sta opozorjena po svojih zaupnikih stopila v kuhinjo Pavla Hrova-tina. V tej kuhinji se je za poraženega Haceta povsem nepričakovano, prav za prav klavrno končala sicer kratka, a zato tem bolj razkošna kariera razbojnika Toneta Haceta, ki si je še v zadnjem trenutku skušal v obupu pognati kroglo v glavo. Časopisje je tedaj podrobno poročalo o dogodku. Končno se je sprostil že vse preveč mučni strah pred razbojnikom, ki je vsem oblastem napovedal srdit boj za svojo prostost. Strsžnika sta sicer odnesla težje poškodbe pre- den sta ga obvladala, a Hacetu so nadeli verige na roke in noge za dolge mesece preiskave. Svobode in prostosti željenega so okovi tako ponižali, da je kmalu v preiskavi utihnil in ni hotel več odgovarjati na vprašsmja ter je celo napovedal gladovno stavko. \ Hacetov zagovor ni prinesel nič novega Čim je državni tožilec prebral obtožnico, je predsednik senata ostale obtožence poslal nazaj v jetnišnico, kajti dopoldne je bilo rezervirano za zasliševanje glavnega obtoženca. Na zatožnih klopeh je Hace med svojim zagovorom ostal sam. Čeprav Hace nikdar ni bil vojak—povedal je, da nihče ni vprašal zanj, ker je bil vedno v kaznilnici—je pred sodniki med Vsem svojim zagovorom stal v pozoru. Le tu pa tam, ko je tudi s kretnjami poskušal sodnikom razložiti razne situacije, ki so spremljale njegove največje grehe, je premaknil noge in verige na njih so rahlo zazvepele po dvorani. Govoril je umerjeno in zadržano, beseda pa mu je tekla presekano. Izrazi, ki se jih je posluževal^ so bili verna priča Hacetovega dobrega poznanstva s sodišči, obtožnicami, razpravami in kaznilnicami, pri katerih si je dobro nabral znanje tiste posebne juridične terminologije, ki ljudski govorici ni posestrima. Predsednik senata ga je zasliševal po vrsti deliktov, kakor jih je po njih težini naštevala obtožnica." (Dalje prihodnjič) Petainova vlada pojasnila stališče Francija ne bo dala oporišč oaiaču Vichy, Francija. 8. avg. — Iz izjave, katero je podala Petainova Vlada, se očituje, da Francija se ne bo udala pritisku osiš-ča In mu odstopila strategične baze v afriških kolonijah, čeprav bi tem pretila nevarnost napada. Branila bo svoj imerij v Afriki pred vsemi sovražniki. Izjava obsoja med drugim angleško agresijo v Siriji, ki je bilk odrejena brez ultimata in svarila. Francoska oborožena sila tamkaj ni bila pripravljena za boj proti agresorjem, a se je kljub temu upirala 31 dni. Izjava dalje pravi, da je Petainova vlada odstopila letalske in mor-narične baze v Indokini Japonski, ker so to zahtevale okolno-sti. Prej objavljeno poročilo se je glasilo, da je Petain zavrnil nemško zahtevo glede sklenitve vojaškega dogovora za obrambo Dakarja, glavnega mesta francoske Zspadne Afrike. To se je zgodilo po konferenci med francoskim premier jem in admiralom Leahyjem, ameriškim poslanikom v Vichyju. Pariški časopisi, ki so pod na« cijsko kontrolo, zdsj napadajo ameriškega poslanika. Očitajo mu, da je on pridobil Petaina za odpor proti nemškim zahtevam. Pri sdramibu Zdravnik dami: Gospa, ali naj pregledam vašega moža tudi z Roentgenovimi žarki? — Ni treba, Jaz sem gs že davno spoznala. ce- Grozeča • /a • • inflacija cen, Smer napram nui t očimi nam in mezdam je neizogibne ali pričakuje se, da bo vlade vee storila, da bo draginja čim manjša. čim dalje več slišimo o inflaciji — ta beseda doni neugodno, ali za Amerikance ima precej nejasen pomen.. VeČina ljudi se ob tej beeedi spominja fantastične finančne katastrofe, ki je paral iairato Nemčijo po prvi svetovni vojni, ko je obupna in nestalna vlada tekala papirnati denar v valuti, ki je segala v milijone in mi-lijarve, s katerimi pa se je mo#-lo kupiti le nekoliko tobaka. Nemški gospodarski polom je bil provzročen od inflacije valute, ki je bila povzročena od brezmejnega izdajanja novčanic brez primerne kovinske rezerve, kar se je storilo v obupnem prizadevanju, da se prepreči popolno zaustavljanje vaeh poslov ob polomu vsega kreditnega sistema. ¡T Združene države pa se nimajo bati take vrste inflacije. Ono, proti kateremu vladni zastopniki svarijo, je inflacija cen. V nedavnem govoru pred tovarnarji gospodinjskega blaga je Leon Henderson, Priče Control Administrator V federalnem o-brambnem programu, odkrito povedal: , "Kmalu bomo imeli več kupo-valne sile med ljudmi, ki bodo< hoteli kupovati, kot bo blaga na razpolago. Ako ae to zgodi v precejšnji meri, nikaka moč na svetu ne more preprečiti inflacije." Kar je administrator Henderson imel v mislih, je to: Porastek v uposlenostl in višje mezde, ki jih delavci dobivajo v mnogih industrijah, davajo mnogo več gotovega denarja v žepe konzumentov.1 Kadarkoli se kaj takega dogaja, naatane povpraševanje za več blaga in postrežbe, ker konzumenti imajo več denarja na razpolago. Ker pa potrebe obrambe prihajajo najprej na vrsto, nrinogo materiala, zlasti kovin, ni več na razpolago v neomejenih količinah za tovarnarje, ki izdelujejo blago za konsumente, V sled tega nastane pomanjkanje mnogih stvari, ki so potrebne za vsakdanje življenje. Ko je povpraševanje za kako blago večje kot razpoložljiva zaloga, cene neizogibno rastejo. In ker cene stotin predmetov rastejo, se večje ku-povalna sila kar izgubi ali celo postane še manjša kot je bila poprej. Za delavce, ki najdejo, da večje mezde niso v stanu pokrivati rastočih cen potrebščin, inflaei-ja cen utegne pomeniti stavka-nje za še višje mezde. Ako je štrajk uspešen, se bodo tovarnarji bržkone odškodovali za večje plače s Um, da bodo še bolj povišali cene blagu In tako začne zopet noV tok inflacije. Za delavce s stalno mesečno plačo, veliko skupino beloovrat-niških delavcev, katerih plače rade ostajajo na Isti višini, je inflecija cen še bolj uaodopoina Celo obrtniki in trfovel, vzllc višjim cenam svojega blaga, morajo trpeti V stalnem natezanju med povpraševanjem In zalogo, v stalni spremembi stroškov In cen. •rjpm v «d »je roki za-,n .... Menil je; kaj,.denar- "r<»im ,, iU ot>tožba ni-^- ogromnega gra-"i a v. narut, kt t obtožbah dveh Pakusov usmr-"Kanov ni kdo J* Hace k tože-• k*J več ali C ;r,a tudi * ^ *ol,kor Je Ho ^ * **radl tatvin, k \ ' 1rud,,i njegovi ' * znebili «uma Uiuerija i Mr. Henderson pravi: "Inflacija je grda beseda in ravno tako so njene posledice. Globoko ae zajeda v življenjski standard vsakega delavca, vsake osebe s stalno plačo. Razredčuje vsako hranilno vlogo ln vsako zavarovalno pelieu. Ko ae raapaae, ni noben tovarnar varen v svojih obvezah in nobena gospodinja ni vama v svojih proračunih Nikaka skupina ni na boljšem radi inflacije, vsaj za stalno ne." Lahka inflacija se je še začela. Odkar je vojna isbruhnila v Evropi, ae oene ne debelo sa splošne potrebščine porasle za približno 15 odstotkov; cene na debelo za poljedelske produkte *Q porasle pribliino za 24 odstotkov; k nekatere vrste blaga ao poskočile oelo za 50 odstotkov. Cene na drobno so seveda ravno tako poskočila več ali manj/ sorazmerno. Vladni zastopniki ao\ da se inilacga da kontrolirati in se teševa, ki Jih povzeočuje kon-zumentom, dajo sniiati na minimum. Do danes*ae je po ad-miniatraciji oen postavil strop na cene nekatocii| osnovnih poedmetov, lase m je doseglo sodelovanje med peoiavajatolji ln tovarnarji. Ta način omejevanja višjih cen pa ima, kakur ae priznava, mnogo napak in bržkone bi bil neUvedljiv v večjem in vseobsegajočem razmerju, ker urad za administracijo cen in civilnih'zalbg nima nikake oblasti, da bi udejstvoval svoje nasvete z zakonsko alio. Druga metoda je težje obda» čevanje, zlasti več davkov na dohodke v nižjih skupinah. Oni, ki zagovarjajo višje davke, pou« darjajo, da, ako se zniža vsled davkov kupovalna sila konzumentov, bo potem manj povpraševanja po blagu ln vsled tega ne bi cene preveč poskočile. Izjavljajo, da stroški za obrambo bodo nazadnje plačani iz žepov ljudi in ako te stroške plačuje sproti ("pay as we go"), bo narodno gospodarstvo ostalo bolj v ravnotežju. DrugI zagovarjajo vzpodbujanje za vlaganje v hranilne vloge ln obrambne obveznice. Na tak način bo konzument kupoval manj blaga ln bo bolj pripravljen premagati možno gospodarsko krizo, ko se vojna nevarnost konča. Karkoli predsednik ln kongres storita proti nevarnosti Inflacije, nekaj inflacije cen bomo vendarle imeli. Common Council—FLIS. niiormi. Z njimi je bil polkovnik K, ^ r Pravi, da je angleška uniforma, ki jo adaj nosi, njegova sedma uniforma. V šestih se je bojeval za svobodo. Samo v stari avstrijski ne. Od doma nima nikake vesli. "Upala, da boste spet videli Prago? — "Ne, ne upam, aa trdno verujem, prepričan sem o tem. Samo vprašanje časa je. morda bo trajalo še eno letu, bolj verjetno dve. Potem pa se bodo stvari hitro obračale." Dolenjka. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. strani.) Iz Colorado Springsa sem odšel še isti dan, proti večeru, v Denver, se tam drugi dan še ne-kuliko razgledal po mestu, v petek popoldne ob štirih pa odku-ril nazaj proti vzhodu z "Zephyr-jem", ki je dospel v Chlcago v soboto zjutraj ob 8:30. Ta vlak slovi radi svoje hitrosti — povprečno vozi okrog ao milj na uro, kar pomeni, da mora brzeti tudi po sto in več milj, da napravi svoj Čas. Tedaj je imel pol are zamude. Na vlaku se ti ne zdi, da prehitro vozi — ravno prava brzina.! Dasi je vlak star komaj dve, tri leta, so sedeži v navadnih vosih še precej oguljeni, a še prillčno udobni. Voz-nina na tem vlaku ni dražja kot na drugih, bolj počasnih. Ob tej priliki je' bil vlak le okrog dve tretjini zaseden. Izredno lep prizor se je nam nudil proti večeru. Vlak je uam-roČ drvel proti vzhodu v temno obzorje, ki se pojavi le ob Velikih nevihtah. V to temno steno, ki nas je spremljala skozi kakšno uro vožnJe, jo potapljajoče se solnce pošiljalo svoje Žarke in napravilo krasno irt zelo veliko mavrico, ki je delala obok našemu vlaku in se z nJim vred pomikala kakšno uro časa, do noči. Nam se je zdelo, da je vedno na enem in istem mestu, šele proti koncu dneva smo jo pustili zadaj. Tako krasne foavrlce nisem še videl, tudi v stari domovini ne. Sploh sta bili vzporod- no dve mavrici, le da je ena bila bolj revna, druga pa briljantna in se je dotikala tal na obeli straneh vlaka, seveda v daljavi. Tako ao bile zaključene moje letošnje počitnice, lahko bi rekel z mavrico. Dolgo let sem si želel nadurni in divji zapad, v mogočn nemških bombnikov. Ladja, ki ga je nekaj ur preje pripeljala, Je bila še istega dne potopljena. "Jez sem vsm trd oreh sa Mv-Ijenje." Zdaj je bila dirka s čaeom. Francije se je rušila. Imel je ravno še čaaa, da je poiskal poveljstvo češkoal(»vaške vojske, da si je nadel francosko uniformo. V nekaj dneh ae je Francije zrušila, pojKilnoma dezintegrlrals. Češkoslovaška vojska je bila v veliki nevarnosti, da se ne bo mogla rešiti Iz kaose Brltaka vlada In mornarice ste ji pom« geH. Dr I9eneš je uredil, kar je bilo mogoče z brlteko vlado, da je preskrbela ladje se prevoz češkoslovaške kopne vojske In ne-kaj civilnih beguncev Njihovi letalci ao bili vključeni v K v Air Forre ln evakuirani na Angleško. Varedl julija IfMO so pri atole v britskem pristanišču ladje • Čcboslovaki v francoski u- Nasnanilo in xahvala tatom*«« ira duiiM|ia, tla |a preminul m«) pr«l|uSl Mpva« PETER GRUM Umrl !• v MSate «m II. |uli|a IMI v CUlv.n Owicrel Nm»IUI SatnlSnUl v Na« K Mutual««. P«, sil I* paSli v Stwmwito k|n |« kil ■•••■lan kal «u —.— — u..i.n uk> ■------ W www ■ ■.»«n. vn p^■ ■ P*',™" !*■< m .wwn, ps ■ lk«a«v*ii, Sa t* Svs a»l s» l«m umrl. H«l*n |« Ml II |unl|« IMI v vati Mania Hrt* art li|»m v J ««•*!•• UI V Am«»tki |« Mmü akasl M M. tukaj a«auM« |«lM|»ta Mprof« In |H bral«, v elaram Sra|u a« I« a*a«a Svita le aae asMta. Lasa Simla *J«w»vti* Svalam Jaka, I— ta Ani«« Ortm le a|lb ¿rutinam, kaka* lu«! m«|i *«alrt Marv In avabu Mtaku aaSnlSaai, JM aa pe totaMU V urah lalaaH. Hvala >—aSam m«. \m mra Jam«a ASaman», mv. I» Sam MatUaii, mv. t« mm. laa MlSlama« mra MliUavS . „ . _______ .. ian rallli arultai, hI aa ml p«m*«ali, lav Svata onim trm«, bt aa SaU «vala krti a» Hrti ta Be«as<»ta rir«maa Wm, mak.« Paul m. SaklaM I» Wa, »lavavjn labvana Svata aa Savaaaiia v«ae« •laa««tm< mv, ta am. lata Ovum. m«, la mn laa uram mv. ta mva. Aatan o run» mv. I« mm. aaMI haaS. m», k» mas. CkMtav Atanta. mv. I« mm. Mik« Pirata v. mv. I« mva. Mm MatoSav. mv. ta mva. LkSvlp Orum. mv, In mm. H «vb Rnbnvl Sbav, mv, I« mva aiupar mv. Im mv» r rank Oltnab. mv. ta mva I— Ovum J»,. V. M. M, a« A. Ma am ■ valita UhI Na. «IS mv. ta mva- TSamaa Haatatb. mv M map* Taap lavna, mv. RuSaipk Ovum, mv. t« mva SuSv Orum, mv. la mva. Al* iunk«. mv. In mva. rvanb Ovum. Mlrnna laan« tn l.llllan Ovum, mv. M mm. S Hm« ta M al» mv i« mva. JaSe a«n«r mv. M i «k SvtmlbnaS Iv., mt'. aa«n*e laaabaabl, mv. ta mva. rrank SanSaman mv, tn mm. J«kn Tbnmaa. mv. le mra laaapb lata vaba« mv. la mva. lamna ASamami. Supt. m r lamaa Sur-vnu, MMSam ta wttann MS, S S. P. Z. M- IM, ta Mavwtab, r« Anritea Siavaatae CtOaaaa Club al A«mmaat Rmptaya«* Sattal mm* SmmlUtal Am « Itivmai Twp Parna i mit« CamaMMaa, tav tapa bvata vaam. M ata «a uaataMa paetaba la vaaUI s avli * apvavaSu. nmbU|a banta Mika NtapMlu. We, One Snvau ta Aatann Savntka an pnvnr« nb aŠfvlnm «mku bn«r«k m |a vrtll vt^llkMii gkfaiu n M JDaag C^somII potoojpaHtkko fPeofi ^ItMMHi v ata team apnminu 4» amf •mvg.'pndaal» miru t« tabbn na I TI baSn »mavllbs aašilla. iataiaan anpr»«. mamuani i h umum »na MV, Obm artnb, en. ». , TISKARNA S.N.P.J I mtJIMA VSA r tiskarsko ebrt spadajoča dela Tlaka vabila sa veselice In abode, vlallnlce, časnike, knjige, koledarje, letalce Ud. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jesiku ln drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.W.P.J* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vae pejaanll« da}« vo4alvo nabavna Cene smerna unijah« dele pave erste ttMla pe mfov med Ja aa naalevi S.N.P.J. PRINTERY 2197 1« SO. LAWNDALE A VF NU E tele row nocKwri.i. mm Tem ae cmicaoo. » POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 1870J1 ÉMILE ZOLA (Se nadaljuje.) Jeana je stalo neverjetnega truda, da ga je spravil zppet v posteljo, dočlm mu je Henrijeta plakaje govorila o svojem detinstvu ter ga ro-til^pri lijiju medsebojni obožujočl ljubezni, naj se pomiri. Nad neizmernim Parizom je bil postal odsev žerjavice še svetlejši, morje plamenov je bilo, kakor da dosega daljno temo na obzorju, nebo je bilo podobno oboku ogromne pečij razžarjene do svetlordeče barve, In v rdečkasti luči požarov se je kakor mrkel, počasen oblak žalosti vse venomer nosil gosti dim Iz palače finančnega ministerstva, ki je gorelo že od predvčerajšnjega dne, trdovratno, brez plamena. " Drugo jutro — bilo je v soboto — se je Mau-rieevo stanje nenadoma zboljšalo. Bil je mnogo mirnejši, mrzlica je ponehala, In Jeanu je bilo v veliko veselje, ko je videl Henrljeto, ki se je smehljala in vedno iznova sanjarila o tem, kako bodo vsi trije živeli tesno skupaj v še vedno mogoči sreči, o kateri se nI hotela jasno izraziti. Ali jim bo usoda mllostljlva? Vse noči je prečula, ni se ganila Iz te sobe, ki jo je njena rahla, tiha skrbnost navdajala kakor z neprestanim božanjem. Tisti dan se je Jean za-kramljal pri svojih prijateljih z nekakšnim drhtečim zadovoljstvom, kl se mu je sam pri sebi čudil. » Čez dan so bile čete zavzele Bellevllle In Buttes-Chaumont; samo pokopališče Pere-La-ctraise, Izpremenjeno v utrjeno taborišče, se je še branilo. Jeanu se je zdelo, kakor da je vse pri kraju, trdil je celo, da ne streljajo nikogar več. Pripovedoval je le o čedah jetnikov, ki jih spravljajo v Versailles. Zjutraj je srečal ob nabrežju takšno trumo, moške v svršniku in goloroke, ženske vseh starosti, nekatere z raz-drapanim obrazom furije, druge v cvetu svoje mladosti, otroke jedva petnajstih let, val bede in upora, ki so ga vojaki gnali po jasnem soln-cu, Versai I Iski meščani pa so ga baje sprejemali s palicami In dežniki ter s klici zasramovanja. V nedeljo je Jeana zagrabila groza. Bilo je poslednji dan zločestega tedna. Tisto jasno In toplo praznično jutro je čutil že izza zmagovitega solnčnega vzhoda vejanje poslednjih dr-, getov krčevitega umiranja, dele zdaj se je bilo razvedelo ponovno pobijanje talnlkov: kako so v sredo v La Roquette ustrelili nadškofa, žuj>-nika Madelelnske cerkve in druge poroke, kako so v četrtek streljali domlnikance v ArcueK lu kakor zajce na begu in kako so v ulici Haxo na dolžino puške ustrelili še sedeminštirideset drugih duhovnikov in orožnikov. Divja strast povračanja je bila iznova raz-vneta; čete so t rumom a morile poslednje jetnike. Vso krasno nedeljo so neprestano pokale puške na dvorišču Lobauske vojašnice, ki je bila polna smrtnega hropenja, krvi in smodnikovega dima. V La Roquette so nagnali na kup dvestosedemlndvajset nesrečnikov, nabra- Preložil VLADIMIR LEVSTIK eooaaaaaaaaaaasaaaeessesa» nih po slučaju kakor ribe v mreži, ter streljali nanje, dokler niso bili kar raztrgani od krogel. Na Pere-Lachaise, ki so ga štiri dni bombardirali ter ga naposled osvojili grob za grobom, so jih spodili stoinosemitirideset k zidu, ki je zaplakal velike rdeče solze; troje njih, ki so ranjeni ušli, so zopet ujeli ter pokončali. Koliko poštenih ljudi je prišlo na enega lopova med temi dvanajstimi tisoči nesrečnikov, ki jih je komuns stala življenje! Ppvelje, da naj se pobijanje ustavi, je bilo res baje prišlo iz Versaillesa, toda morili so vseeno Še. Thiers je moral v svoji čisti slavi kot osvoboditelj zasedenih pokrajin ostati legendarni morilec pariški, dočim je bil Mac Mahon, premaganec froeschweilerski, čigar pro-klamacija, naznanjajoča zmago, je še pokrivala zidove, zdaj le še zmagalec na Pere-Lachalse. Solnčni, nedeljski Pariz se je zdel praznične volje, ogromna množica ljudstva je polnila zopet zavojevane ulice, izprehajalci veselih obrazov so postopali okoli, da vidijo kadeče se razvaline pogorišč; matere, držeče smejoče otroke za roko, so postajale ter za hip radovedno pri-sluškavale k zamolklemu streljanju pušk v Lo-bauski vojašnici. Ko je Jean v nedeljo zvečer po solnčnem zahodu stopal po mračnih stopnicah v ulici Des Orties, se mu je skrčilo srce v? strašni slutnji. Stop$ je v sobo in takoj je videl neizogibni ko-necf Maurice mrtev na mali postelji, zadušen od krvavenja, ki se ga je bal Bouroche. Rdeče slovo zahajajočega solnca je prihajalo skozi odprto okno, dvoje sveč je že gorelo na mizi ob zglavju postelje, in Henrijeta je klečala v svoji vdovski obleki, katere nikdar ni odložila, ter tiho plakala. Ob glasu korakov je dvignila glavo, in groza jo je izpreletela, ko je videla vstopiti Jeana. Ort, ves potrt, je hotel priskočiti, prijeti jo za roke ter v objemu združiti svojo bolečino z njeno. Toda čutil je, kako jI drhte drobne roke, kako drhti in se upira vse njeno bitje in se za vekomaj trga od njega. Ali ni bilo zdaj končano med njima? : Mauricev grob jih je ločil kakor prepad. Tudi on ni mogel drugega, kakor da se je zgrudil ihte na kolena. 1 Po premolku je Henrijeta Izpregovorlla. ^ "Stala sem s hrbtom proti njemu In držala skodelico juhe, ko je mahoma vzkriknil . . . Jedva sem imela časa, pritečl k njemu; umrl je, kličoč med valom krve mene in tudi vas ..." Njen brat, moj Bogi Njen že od rojstva oboževani Maurice, ki je bil njen drugi jaz, on, ki ga je vzgojila in rešila! On, njena edina ljubezen, odkar je v Bazeillesu gledala ob zidu truplo svojega ubogega Weissa predrto od krogel! Vojska jI je torej vzela zdaj vse njeno srce, in sama je ostala na svetu, vdova in sama samcata, brez žive duše, ki bi jo ljubila! (Konec prihodnjič) r Baraba Ko je bilo že skoro temno, je vstal potepuh Klemen Cepin. Ves dopoldan je ležal za košatim leskovim grmom ob veliki eesti in sanjaril. "Noč je," je dejal polglasno in privezoval hlače s srebotovo tr-to nase. "Dobro bi bilo ltl kam povprašat za prenočišče. Zlo-mek! Sitnn je fehtati pri samih znancih in nekdanjih prijateljih v takšni paradi, kakor je moja. No, morda me pa le ne bodo npoznalTT prvemu Klemenu Keveda nisem podoben. Pa kaj koga to briga!" Sem od planin se je zaslišala peMom. Dolgi glasovi so se topili sem čez temno krajino, odmeva* li po dolgi dolini in se nazadnje izgubljali v šumu bližnjega deročega potoka. "Aha!" je (»omislil Klemen, "če nimajo atcljkrfr tam kje. Tja bi šel! Ampak daleč je. Boljše bo. du si bliže poiščem večerje." Začel je mislili, na katero stiun bi krenil. Nedaleč od ceste mi st' svetila okne velike kmetske hiš«?, na drugo stran eeate mi pa mlatili. _!_ Kam In šel?" je premišljeval dalje "Pri Klanenlku svetijo, pri Otašu pit mlatijo Vranih eo /ivcli |xi\'Kod dobri ljudje." Tttiuj *e je zaslišalo v bližini ni|H»lanje voza in kmalu je pri* vozil |nt emti zapozneli voznik. Vpte/ena sta bila dva Velik («•h vola. ki Rta r lahkoto vlekla dolgi voz, na katerem je a*«di»l voznik Ko je prlvoztl mimo Klemena, je ta hitro skočil čez jarek ne cesto In ae zbsaol na zadnji konec vozs.l To delo Je opravil tako brezbrižno In malomarno, knkor bi bil on gospodar voza, ¿Ivine in hlapca. Hlapec m* je vzdramil valed ropota "Kdo »cdl tam*H Je zsvpll, ko je z-aplcdal v poltem! na zadnjem delu čepečega človeka. "Tvoj prijatelj," je zavpll tudi Klemen in še pristavil: "Pravzaprav pa to nikogar ne skrbi." "Koga?" je vprašal z zateg-njenim glasom voznik in ustavil vola. Začel je vstajati raz kup sena In se koballtl z debelim bičevnikom v roki proti Klemenu. "Mož, le kar Um ostani," je dejal potepuh brezskrbno, "rajši jaz pridem k tebi, na oplenu se bom kmalu naveličal sedeti." Prestavil se Je mimo začudenega voznika in ae vaadel na seno. Voznik ni vedel ali bi se čudil aH Jezil nad to predrznostjo. "Kdo si pa ti?" je dejal in gledal potepuha nerazumjllvo. "Vse zveš, samo priaedl sem in poženi, pozno Je že," mu Je prigovarjal Klemen. Voznik si' je čudil še bolj in ni vedel, ali naj prisede, aH pa naj vrže valljivcs raz voz. Nazadnje je prisedel ln pognal vola. Kam pa voziš?" je vprašal Klemen, ko se je začel premi katl voz. "K Mihevu v Narije." " Mihevu! Vem, kje je. AH še živi stari Mihev?" "Ne živi več!" Je rekel voznik. Mihevov hlapec. "Kako pa to, da veš za Miheva?" "Meni Je vae znano," je dejal Klemen, "toda prijatelj, ali me bodo hoteli sprejeti čez noč? Stari Mihcv bi me bil, za mlade ne vem." "Tudi mladi te bodo »prejeli So tudi dobri ljudje " Potem sta molčnls Voznik Je ugibal, kdo bi bil ta človek. Nikdar ga šr ni videl in znano mu je vae. Morebiti ga je že vide kdaj, pa ga ne more »poznati ker Je tema Klemen je pa ra/mišljeval «tarem Mihevu. njegovem nekdanjem gnapndarju, o nekda njih znaneth ln )fcH«-bno o da v nem prijatelju Lukaču. Kje neki je? je mislil, ali še živi, aH je mprda mrtev? A11 se tako pote-»a po svetu, kakor jaz, aH je morda postal srečnejši? Zagledal se je v bleščeče nebo, koder ao trepetale zvezdice, kakor včasih, ko je še kot fnnt vasoval. Noči so take, kakor pred tridesetimi leti, lepe, jasne, ljubezen rodeče, gore take, dolina tudi In barabi, Klemenu Cepinu je postalo mehko pri srcu, blaženo in otožno obenem, da bi skoraj jokal. Čeravno je bilo njegovo že davno zakrknjeno, pri stop blagih Čustev do njega ie davno zaprt, mu je vendar prihod v domovino, katere nI vi del trideset let, omilil trdo, pokvarjeno nrav, da se je komaj ubranil solze. "Lepa noč!" je vzdlhnil polglasno, ko se je spet vzdramil. "Lepa, lepa," je pritrdil voznik, "jaz bi skoraj pel." "Jaz bi tudi!" je pripomni Klemen. "Ali znaš tisto?" "Nocoj je riea an liep vlečler, an liep viečier, na svetu nuoč." "Znam! Ce Jo le ti?" Pa sta jo zapela. In na vse veliko začudenje voznikovo je pe tujec izvrstno, popolnoma po napevu tega kraje. In kako lepo Je zategoval. Včasih, da, sta tako pela on in še en fant nj govih let. Tujec ga je jel za nlmati šc bolj in vprašal ga je odločno: "Povej ml vsaj, kdo si ln od kod si? Prej si ml obljubil!" "Ti bom pe povedal! Jsz sem bsraba, potepuh, tat, lenuh, goljuf. vae sem. le ubijalec niaem prsvi, kaj je in ne skrivs niti enegs zločina Privozils sta v Narije. Vas je ležala ob veliki cesti, in hiše so bile raztresene tjs do pobočjs bližnjega hriba Hlapec je vozil skozi celo vas in na gornjem koncu zavil s ceste na kolovoz. Kmalu sta dosegla obširno dvorišče; bila sta pri Mihevu. Pred hlevom sta se skobacala z voza in hlapec je izpregel vola. "Kar zraven mene potfK v hlev, bova pa tukaj čaKata večerje," je rekel hlapec in gnal vola v hlev. Za njim je vstopil počasi Klemen. Dolgi, ozki prostor je razsvetljevala petroleje-va svetilnica, viseča od stropa. Videl je, da je hlev obokan, da je ob vsaki steni otveženo polno lepe živine, le en kot je odgra-jen sam za se in v njem je videl priprosto hlevsko postelj in iz močnih desk zbito omaro. Ko je hlapec otvegel žiyal in nametal jjtirve v jasli, se je vsedel na postelj in povabil k sebi Klemena. "Vsedi se sem," je rekel, "v tem, da jaz vole nakrmim bo tudi večerja!" Klemen se je vsedel k njemu in zdaj sta opazovala drug drugega. Hlapec je videl, da je tujec srednje postave, bolj šibak in lepega života. Videl je« da je zelo poraščen po obrazu, da se skoraj nos ne vidi in prav nic ae ni čudil, da ima tujec strgano obleko, kar je vedel, da je baraba. Tudi Klemen si je bolj ogledal tovariša. Bil je nizek, Širok v hrbet in križ, kratkih, močnih rok, priljudnega obraza in visečih brk pod nosom. "Hlev je zdaj obokan," je začel pogovor Klemen, "tedaj, ko sem jaz tukaj služil, pa ni bil. In vse je prezidano, okna so večja, hlev je dalji, kakor prej in pobeljen je, kakor hiša." "Ali si tudi služil tukaj?" "Seveda sem, pred tridesetimi leti, od osemnajstega do dvajsetega leta. Lepo je bilo tedaj in morebiti bi bilo še, da me ni vrag zanesel v tujino. Neki ukač, moje starosti je tudi služil tukaj za volarja in je še potem ostal, ko sem jaz šel. Ali se nahaja kje v okolici, Lukač Do-brodel?" "Dobrodell" ... je mrmral hila^ec pretrgoma ". , . Lukač!, «a, ha! Lukačev je več, za Do-brodela pa ne vem ... ojojo ..." |"No, kaj pa ti je!HJ "Nič mi ni . . . Lukač Dobro-del praviš," je hitel hlapec da- "Da, Lukač!" je nadaljeval Klemen in ae ni menil več za hlapca. "S tietim Lukačem sva služila skupaj dve leti in če bi jaz živel sto let, ne pozabim ti ste službe. Vesel fant je bil in dober in midva sva se imela ra da kakor brata. Nikoli nI bilo zamere med nama. Pila sva oba rada, kadar je bil eden pijan, je bil tudi drugi. V lepih nočeh sva hodila skupaj, pa pela in ukala, da sva vse očarala. Ej, peti je znal Lukač Pel je vedno čez, jaz sem jo pa rezal predi ... To sva pela Kadar sem slišal kje v svetu peti tujo pesem, vselej sem se spomnil na njega in včasih sem skoraj jokal. Ko bi bil jaz oetal, bi bilo morda, še dolgo tako lušt-no, tako sem si pa sam zapravi srečo. Pa kako me je rad imel.. Tistega večera, ko sem šel odtod me je spremljal do trga in se ves čas med potjo jokal. Objemal me je, da me je bolelo že čez paa, tako me je ljubil... Lu| In zaril je roke v dolge' m šene lase ln začel ihteti. Krče-, vito je ihtel tudi hlapec ln se stresal v razburjenosti. Iztego-val je roke ln šepetal ime: "Klemen, Klemen . . ." Šepet pa je poetajal glasneji ln močneji ln nazadnje so sunkoma prihajali iz ust glasni klici: "Moj Klemen, ti moj Cepin!" Baraba se je vzdramil, ko je allšal svoje Ime. Začudil se je, ko je videl hlapce čepečege v postelji, s sklonjeno glavo in kli-csjočegs njegovo Ime. Stresel ga je ze ramo ln zsklicsl: "Kaj ml hočeš?" Oni pa je še bolj zaihtel, zakrilil z rokama pred se, vzdihoval: Lukač sem ... Klemen, jaz Ko sta na tešila pno hrepenenje in sta izpustila drug drugega, je prišla dekla klicat hlapca i večerji Ne bom jedel nocoj, nisem lačen," je rekel dekli veselo. "Jaz bi pa jedel," se je oglasil Klemen, "gladen sem zelo." "Dobiš večerjo nocoj, da se na-es pošteno", mu je odgovoril lilapec. Dekli pa je rekel: "Prijatelja sem dobil, Klemena, ti ga nisi poznala. Pojdi z mano, m ponesi mu moj del večerje." Klemen je ostal sam v hlevu. Pa ne dolgo. Kmalu sta se vrnila; dekla, je prinesla večerjo, krajec kruha, — precejšnjo skledo solate in na vrhu meseno klobaso, Lukač pa velik, zeleno pobarvan vrč mošta. "Jej!" je velel hlapec in razstavil vse po zaboju ob postelji. "Gospodar je vesel, da si se vrnil, čeravno se te malo spominja, ker je bil še jako majhen, ko si služil tukaj. Ključ do kleti mi je dal ln rekel, pijta mošt, kolikor hočeta, jutri, ko bo nedelja in bo čas, bo nam pa pri povedoval svoje zgodbe. — Le jej, jaz bom pa vole opravil ta čas." Ko je Cepin pojedel večerjo in popil precej mošta, je prisedel k njemu Lukač. Vzel je vrč in rekel: "Kaj si delal teh trideset let?" "Kaj sem delal? Hm! Dolgo-urno pripovedovanje. Hodil sem po svetu, od kraja sem delal jx> tovarnah, rudokopih in sploh mnogokje. Zraven sem se spri dil, začel -ienuhariti in pomalem krasti. Ko sem se navadil prvega greha, sem se začel posluževati drugega. Zapirali so me kakor za stavo, danes sem počival v kakem svinjaku župana oddaljene zagorske občine, jutri tičal v mestni ječi, potem bil zaprt pri sodniji in tudi v prisilni delavnici sem bil dve leti. Tam so me izpustili, ker sem se "pobolj šal", a to rečem, da se nikjer v nobenem drugem zaporu nisem naučil toliko hudobnega, kakor v prisilni delavnici. Veliko sem trpel na svetu in nikoli bi ne bil toliko, ko bi bil v domačem kraju ostal. Menda mi je usojeno to življenje." "Usojeno, usojeno!" se je odzval Lukač z mračnim glasom, čeravno on ni verjel v besedo "usojeno". Bil je prepričan tem, da je vsak svoje sreče kovač, a vendar tega ni rekel na glas, da bi ne užalil svojega komaj dobljenega prijatelja. "Usojeno, usojeno! . . . Mnogo si že izkusil na svetu, v tem ko sem jaz tičal tukaj v tem hlevu Lej, jaz sem. vseh trideset let služil pri Mihevu, prej pri starem, zdaj pri mladem. A ne ke-sam se! zaslužim lepo, delo ni prehudo in preskrbljen sem. Tu kaj imam zgovorjen kot pri hi ši do smrti. "Delaš, kolikor moreš, in dokler boš mogel, pa si lahko pri hiši do smrti," mi je rekel gospodar. Dal mi je veliko zapečateno pismo in rekel, da naj pridem s tem naprej, ako b on umrl, aH pa bi se prodalo, a-11 kaj takega, pa mi ne more nih če nič. Pravijo celo, da bom dobil od cesarja medaljo, ker že trideset let služim. Denarja nisem nosil na kup, pfl sem vedno pa ne tako, da bi delal gospodarju škodo, drugim pa dolgove." ' Tako sta sedela in se pogovar jala o življenju.1 Ko ata izpraz nila prvi več, je šel hlapec po drugega. Sčasoma sta ae ga na lezla ln kakor sta se prej objemala iz prijateljstva, tako ata spomnil sinočnega večera, spomnil Lukača in Miheva, spo^' mnil tudi, da je nedelja. Ker ni videl nikogar zunaj, je zaprl vrata in sedel v postelj. Začutil se ie samega, začutil se je tudi starega Klemena — barabe. "Sinoči sem bil pijan," je mislil, "in govoril semjaaumnosti — česa îijan človek ne stori!" Mislil je 0 Lukaču, o Mihevu, o domovini je mislil, ali je kot baraba, žaloval je za vsem, kakor bi ne mogel ničesar več dobiti. "Izgubljeno je vse", je mislil, "zame je vse proč! Ni mi več pomagati, je škoda, da bi misUl. Jaz sem narave take, sem zapisan barabstvu. Ampak snoči sem bil pijan." Vzdignilo ga je kar samo od sebe in stopil je k omari, jo odprl in začel pregledovati. "Nimam kaj izbirati," je mrmral nevoljen, "ena stava vsakdanjega Lukačevega * oblačila, borna, ali boljša vseeno kakor je moja." Začel se je razpravljati in v dveh minutah je tičal v hlapčevi obleki, od Êkoçnjev do klobuka. Stopil je na dvorišče in se ogledoval s strokovnjaškim pogledom po okolici. Sel je proti hiši in izpred praga je videl tam za plotom dva dečka, ki sta pasla in se igrala z mladim jun-čkom. * ► "Lukač!" je za vpil eden dečkov, "ali niste šli v cerkev?" "Ta.m* n« pozna!" je mislil Klemen pri sebi in glasno i vpil: 1 "à*** tkletu, da se pase, Če ne bond' povedal očetu ln nabasala jih bodeta oba." Fanta sta zbežala od teleta in izginila med drevjem. Klemen je pa dvomljivo pritisnil na kljuko in — vrata so se odprla. Sel je v hišo kakor bi šei k mali ju žini, vse je bilo tiho povsod, le v družinski sobi je tikala ura. Skozi družinsko sobo je šel v takih rečeh dobro izvede* čumnato in * ¡^^ rt| y re, ki mu je priiu pod «JU*) kratkem obdelovi ta vdala in videl ta vse polno razobeW bleke. 9W0*— Meb "Cap vse polno, druge« Ije. V desnem kotu ,e skriven predalček m tegml ven, mu Je JJ proti kupček £nmm Hlastno je pograbil vse . zePi potisnil predalček n »pri omaro, pa naprej nje so ga izučile, da i« k petakom srečno pobegniti pa s tisočakom pdU v ro* m ji. Sel je cez dvorišče cez plot, pa tja čez polj* ' Roke je potisnil globoko" Pe, da so se mu povesile m hitel cez opustošene m travnike proti gozdu. Ni alil o domovini, ne o L njegove misli so se sukale nem begu in o svetli 8re Pa je hitel in hitel in ko segel gozd, se je oddahnil zrl . . . Dan pa je bil lep, poln nja. Solnce je sijalo, žark lomili ob sencah in vejev sensko vresje po robeh se palo v solnčnini, brezlistni vi in brezovi gozdovi so vali v solnčnem svitu, polj je pihal veter in _ glasove kravjih zvoncev," ve petja in ukanja in Idi jesenskega življenja ... Ptice selivke so se zbir polju, obkriljevale.v jata vje, hiše, vasi in izginjal šini. Pri fari pa je zvonili likim zvonom k povzdigo Čemu bi verjel, ko vendar "Ali verujete v vraga?1 "Seveda! Z njegovo sem se celo oženil!" PIŠITE PO CENIK SLOVENSKIH KI ^ ^ ^ v^^vv^^ -p "a ^ •i —> -hi KUHARSKA KNJIGA: Recipes ef Al Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODO\ $11 Stane samo 00 ln prišel aem od daleč. Pa zavoljo tega ae me nI treba bsti. Ne I sem bom ti storil nič žslegs. Ne boj j 'Ti si! .. ae tistega; kateri ti odkrito po- ( Objela ata ae. stars znanca In ve. kaj je. bolj ae boj onega, ka prijatelja Iz mladih let. Obje-tert »e ti bo hvalil.' ~ i mala ata se Mfo ln «trkstno. Hlapec ae je streeel. Ne da bi j Pritiskala ats se drug k druge-ae bal tujce, Sli ksj, rtresel ae Je j mu. močile si obraze s solzami, od groze nad človekom, kateri | da sta imela oba mokre brke in se zdaj iz pijanosti. Točila sta pijane solze, prisegala al zvestobo do smrti in še dalje, in počela še druge neumnosti. Drugo jutro se je najprej zbudil Lukač. Ustrašil ae je. ko je videl, da je Že dan ln urno je tekel dajat živini, nedelja je namreč in če hlapec hoče v cerkev, mora prej nakrmiti živino. Sinočnega dogodka se nI spominjal natanko, le da ae je vrni Klemen in da ga je pripeljal on, mu je še ostalo od pijanosti. Klemen pa je spel in spsl, ves Čss, kar je krmil hlapec; kakor goved je smrčsl, spal je. ko je prišel gospodar v hlev, ds bi pozdravil prlšleca. Gospodar, hls-pec in vsi so mu privoščili spa nje; ssj gs je potreben. Odpravili so se v cerkev vsi, razen dveh šolarsklh dečkov, ki sta o-stala doma in sta parls goved o-krog domovjs. "Ali eem spet zaprt v kakem svlnjsku?" je mrmral in zljsl o-krog sebe, vstsl. Odprl hle*S*a mu, kakor pri spovedi, odkrito lita, zraven ps Ihtels. .....4mmmt vrsts in pogledal ven. Tedaj 1 ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani Recepti ao napisani v angleškem jeziku; ponekod pa tndi v jeziku naroda, Id mn je kaka jed posebno v nan Ta knjiga ja nekaj posebnega za one, ki »e zanimajo kuhanje in ae hočejo v njem čimbolj lsvešbati izpopolniti. __________Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING 21« Weit 18th Strwt N«w York NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEI Po 11. zedae konvencija ae lahko naroda-Urt dva. OL šilri aU pH élasov Is asa drtftoaum Ust Presvaiastsas aa m easke. » ¿Una Jj še plešajo prt — tadnlk. ee Jim to prlšiaja k aatašslaL TaraJ «a