Paš t n In n pl»*aas - g-Js^in! T .FTO LIX V Ljubljani, v nedeljo 28. junija 1931 ŠTEV. 14^ a v' čemi 2 Diu Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno % Din, za inozemstvo t20Din Urednižtvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna »lužba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 it 10.549 za inserate; Sarajevo štv.7563. Zagreb štv. 39.011. Praita-Dunai 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telelon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razer pondeljkn in dneva po prazniku Bilanca našega srednjega šolstva Že nekaj let objavlja naš list vsakokrat na Vidov dan statistiko učnih uspehov na srednjih šolah. Tudi v današnji številki jo imajo bravei na razpolago. Dasi je bilo vsakoletno sestavljanje te statistike združeno z raznimi težavami in se nam .'časih sploh ni posrečilo, da bi bili dobili potrebne podatke od vseh srednješolskih zavodov, smo vendar smatrali za svojo dolžnost, da od tega tlela ue odnehamo; zavedamo se namreč, da s leni po svojih močeh pomagamo dvigniti niv6 našega srednjega šolstva in da služimo narodu na najlepši način s tem, če posvečamo skrb napredku mladine. Bili so časi, ko so se smatrali učni uspehi Skoraj za nekaj tajnega, za nekaj, k klasičnih in :t0 r-vilnib gimnazij; na njih študira 9680 (ali 67%) učencev in 4781 (ali 33%) učenk. Zanimiv primer, da je izobrazba ros moč, nam nudijo — židje: dasi tvo rijo v Savski banovini samo 0.75% vsega prebivalstva, tvorijo na gimnazijah 4.91 % vsega dijaštva. Po pokliru staršev izhaja 27.43% dijaštvn iz uradniških krogov io samo 10.10% iz kmečkega or«*bi-valstva. Po učnih uspehih je izdelalo z odličnim uspehom 0.95% vsega dijaštva, s prav dobrim uspehom '25.31%. z dobrim uspehom 31.16%; skupno je torej izdelalo 66.42% ali skoraj natančno dve tretjini vsega dijaštva. V celoti so bolje izdelale učenko nego učenci; učenke so tudi šolo red noje obiskovale, ker je od vsakih 100 učencev jih iz ostalo opravičeno 86 in neopravičeno 24. od vsakih 100 učenk pa opravičeno 711 in neopravičeno 1 > (To razmeroma visoko število neopravičenih ab senr nam razlaga v veliki meri tudi v celoti pr-iivj neugodne učne uspehe.) Kakšni sn pa učni uspehi pri nas.' Po.doditjc podatke za oašo preglednico smo dobili "ele včeraj na razpolago, zato nam tli bilo mogoče v podrob nem primerjali odstotka odličnih, prav dobrih in dobrih učencev v naši in Savski banovini. Sicer je pa za presojo učnih uspehov najvažnejše vprašanje, koliko odstotkov vsega dijaštva je izdelalo in koliko jih je padlo, oz. dobilo ponavljalni izpit. !n lo statistiko smo izvedli tudi za naše gimnazijce. (Samo za gimnazije zaradi toga, ker se tudi zagrebška statistika nanaša samo nu gimnazije.) Tu smo ugotovili zanimivo dejstvo, dn je letos pri nas iidrlalu skoraj natančno toliko odstotkov tlija«ha knt lani v Savski banovini. Tam je izdelalo lani. kakor rečeno. 66.42%, pri nas pa lelos 67.67%. torej dobri dve tretjini. V naši banovini imamo 13 gimnazij. Razmeroma najugodnejši so uspehi mi vseh treh klasičnih gimnazijah. Tam je povsod izdelalo najmanj 70%, povprečno pa 71.0% ,V celoli je na osmih gimnazijah izdelalo dobri dve tretjini učencev (učenk), na sedmih zavodih pa pičli dve tretjini, oziroma dobra polovica. Upamo, da se bo našel kak prijatelj našega šolstva, ki mm bo izdelal za našo banovino »lično podrobno statistiko, kakor je bila objavljena za Savsko banovino. Posebno zanimivo bi bilo vprašanje, v koliko se dii iz tega, kakšne uspehe je kdo imel na gimnaziji, sklepati o tem, kakšne uspehe bo imel v — življenju. V tem oziru nimamo pri nas še nobene razprave; nikdo Se ni v večjem obsegu ugotovil, kakšni so bili pomembni možje Iz naše slovstvene n politične zgodovine kot iriinnar.tjei. Imamo pač pri premnogih naših kulturnih delavcih ugotovljeno tudi. kako sn študirali nn gimnaziji; nikdo pa ni tega gradiva še zbral in predelal. Kolikor moremo sodili na osnovi doslej znanega gradiva, moramo reči tole: skoraj vsi odlični možje, kar smo jih Slo- Za povzdigo našega kmetijstva Kraljevska vlada uvedla monopol na izvoz in uvoz rži, pšenice in pšenične moke Belgrad, 27. jun. A A. Nj. Vel. kralj jc ua predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministr. sveta predpisal iu proglasil zakon o izvozu in uvozu pšenice, rž' in pšenične moke. ? i Izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke je izključna pravica dr/.itve. § 2. Izključne pravice iz § I vrši država >o svojih organizacijah ali ustanovah, ki jih za to pooblasti minister za trgovino in industrijo z odobritvijo predsednika ministr. sveta, ii 3. Odredbe tega zakona se ne nanašajo na tranzit blaga, omenjenega v S 1, kakor tudi ne na obveze, sprejete z mednarodno pogodilo, pciL- vr-šitve obmejnega prometa. S 4. Minister /a trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše delne odredbe gletle delovanja pooblaščenih ustanov, kakor tudi ostale odredbe za izvrševanje tega zakona. S 5. Z uveljavitvijo tega /a k on a izgube veljavo vse tiste odredbe, ki so nasprotno odredbam tega zakona. § 6. Ta zakon stopi v veljavo, ko gn kralj podpiše, obvezno moč pa dobi na dan razglasitve v Službenih novinah«. Belgrad, 2". jun. A A. O novem zakonu o izvozu i u uvozu pšenice, rži in pšenične moke smo dobili tule pojasnila: Ta zakon je bil iz-i dan v skladu z ukrepi kraljevske vlade glede | ohranitve cen pšenice. Po odredbah tega zakona sta izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži iu pšenične moke izključna pravica države. Ta ukrep zastran izvoza in uvoza omenjenega blaga je bil potreben zaradi znatnih razlik med cenami v naši državi, ki jih hoče kraljevska vlada poljedelcem zagotoviti, in cenami v tujini, tla onemogoči izpreminjanje cen v mednarodnem prometu. Prevoz blaga čez našo državo ostane v /mislil mednarodnih konvencij popolnoma prost. Glede na državne mednarodne obveze in dogovore glede obmejnega prometa predvideva la zakon ustrezajoče izjeme. Kraljevska vlada bo pri izvajanju tega zakona poskrbela, da ne pride v notranjem prometu tlo zmešnjav in ila ne bodo trpeli škode bodisi pridelovalci in proizvajalci, bodisi katerakoli druga gospodarska stroka na kakršenkoli način in bo zato zajamčila nemoten promet v notranjosti naše države. Določitev cen pšenici Belgrad, 2". jun. A A. Uradno se sporoča, tla se zagotovi pravilno vnovčenje letošnje pšenič- ne žetve, je ministrski s\el oklenil, tla Ivo država intervenirala, da ohrani ceno. Zato je dobila izvozna družba pooblastil«, da bo bodisi neposredno ali pa preko kmetskih zadrug ali kakorkoli drugače n vsakem času počenši s 5. julijem t. I. kupovala količine pšenice, ki bodo ua prodaj, iu sicer najmanj po UiO Din pšenico povprečne kakovosti, natovorjeno v vagone, s primerno višjo Ceno pa na vlačilcih. Pšenico boljše kakovosti bo plačevala sorazmerno dražje. Te cene sc botlo za \ se vrste pšenice postopno v toku letu zvišale. Država lw> zato dala izvozni družbi nu raz|»olago potrebna^ sredstva. Potujoče kmetijske šole V 20 vagonih bodo krožile po vsej državi Belgrad. 27. jun. AA. Poti najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. k rti I ju iu /. odobritvi jo predsednika ministrskega sveta je na skupno inicljativo prometnega in kmetijskega ministra sklenjeno, da se ugodi pobudi, izraženi i/, krogov zadružništva v svrho propagande in pospeševanja kmetijstva in tla se zato ustanovi potujoča kmetijska razstava *ola. Ta šola bo nastanjena v posebnih vagonih in lx> potovala po vseh železniških progah naše držuve, vodil pa jo bo poseben odsek prometnega ministrstva. l'o svojem programu bo ta razstava obsezalo razen živine in drobnice tudi poljske pridelke ter bo imela potujočo šolo. V njej se bodo vršila strokovna predavanja, združena s filmsko projekcijo. ki bo nekaka dopolnitev živi besedi, pri tem pa sc bo posebno oziralo na one rastlinske I produkte in na ono živino, ki se |ki prilikah po- sameznih krajev dajo nu^boljc gojiti iu rediti. Bazen tega se botlo delile poučne brošur*' in knjige in prodajali plemenski ekscinplarji za oddajanje in rejo. Ruzstava bo nastanjena v 20 nalašč za to urejenih vagonih. To bo prva razstava le vrste nu Balkanu. Take razstave prirejaj«) s posebno velikim uspehom že \ Franciji in skundinuvskih deželah In služijo pospeševanju vseli panog poljedelstvu. Razstava bo prepotovala v se železniške postaje naše držuve. kakor hitro se letos končajo tlela na polju ob žetvi in bo naš kmet imel nekaj več časa. Sodstvo te | Kitajoče ra/stave in šole ima |»oseben odbor prometnega ministrstva \ Bel-gratlu. soba št. <)V Iu odbor bo z velikim veseljem sprejemal sodelavce in primerne prt lloge i ki m ii jih pošljejo prijatelji te ustanove. Nova vlada v Bolgariji Stališče zrtnljoradnihov Sofija. '27 • unija. A A. Bolgarska agencija pfi roda: Prvak agrarne stranke, čigar blok bo Imel v novem sobranju nad 70 poslancev, Kučev, je naglasil, da jc deviza stranke mir v državi in zunaj n;e. I.rf/riiffti o boljievisiranju zimVnra.il. stranke na Bolgarskem jr propadla in vili ni treba ver. da Iti jo demontiral. Politiki zemljoradnikov ne bo nasilna, nego bo samo branila malega človeku in skušata ndslrenili rse, kar ustvarja nezadovoljstvo in tnkn i-tidlaao Za boljševizacijo. Sofija, 27; jun. tu. Opozicijske stranke, ki so zmagale pri volitvah, so se po dolgih pogajanjih končno /.edinih' glede bodoče sestave vlade, lako da je še dnnes pričakovali odstopa Ljapčev« in takojšnjega imenovanja Malinova za ministrskega predsednika. sr. da je Lističev že v sredo d podal kralju demisijo, kar pa sn prikrivali, da *<• razburjeno razpoloženje v državi ne poostri še bolj. V novi kabinet bodo poslali demokrati Malinova. Mušanova, Geirglnova, kmetje Kifeva. Mu-ravjeva i:i Murtlanova, narodni liberalci Petrova in Varbi. .iva, rndikali pa Dosturkova. Malinov bo prevzel ministrsko predsedstvo in zunanje uiitii-slrstvo, Mušanov notranje ministrstvo in Murdam.v kmetijsko ministrstvo. O razdelitvi drugih tesorov se še nadaljujejo pogajanja. Glavni spor pa gre za trgovinsko ministrstvo zaradi prihodnje carinske iu industrijske politike. Predsednik novega sobranja, ki se bo sklicalo najbrže začetkom avgusta, bo postal demokrat Štefanov. Mnogo se opaža zmernost dosedanjega vladnega tiska, v katerem voditelji premaganih strank ponovno zagotavljajo da ne bodo vodili načelne opozicije, tam več da bodo po možnosti podpirali novo vlado. Zadnji dan pred volitvami Po deželi velika razcepljenost strank — Volivec se ne more orientirati Madrid. 27. junija. Volilna borba se razvija proli pričakovanju mirno. Minister za no'ratijp zadeve Maura meni, da bi se mogli resnejši incidenti zgodili samo r Andaluziji, predvsem r. Se-rilji, kjer je propaganda sindikalist \ in baljše-vikov posebno Intenzivna To propagando je zelo ojačil znani šef španske av>acije, major 1'ranro. ki je s -vojega leialn raz-melal nad mesto brez števila revolucionarnih letakov. v katerih poziva k nasilnemu sirmoglavlje-nju sedanje vlade. Vlada je zaradi trga Franca odstavila od poveljstva španske vojaške aviatike. Minister Maura je izjavil, da bo vlada 7. vso odločnostjo ščilila red in ne bo dopustila nobenih nasilstev v Seviljo ie odpotoval, da paralizi ra delovanje Kratica. minister za promet, ki je sociftlis". Kot kraj zborovanja ustavodajne skupščine je določen Bscorial, kjer bo vseh 100 poslancev moglo tudi stanovati. Vsi člani kabineta se nahajajo v volivni agitaciji. Značilno je, dn pn mnogih provincah vlada napram volitvam velika indiferentuoil. Vzrok lega pojava je r veliki razcepljenosti rseli siren k. tako da se volivec ne more prur orientirali. Za novo usl.ivodajno skupščino vlada navdušenje samo med meščanskimi republikanci in socialno demokracij). dočim jn taknrekoč ie cuapiej bojkotirajo monar-histi na eni in anarhisti ter komunisti »a drugi | slrani. kaleri pišejo, da se bo usoda bodt.če š|>a-■ ni je cdlečila samo na barikadah. Madrid. 27 junija. AA. .lulri bo prvič po 9 I letih volila Španija parlament, ki bo ;mel 470 poslancev. Od zadnjih volitev je živela Španija v znamenju velikih izprememb. I.ela 1023. se je 1'ri-, mo de Kivera proglasil za diktatorja in ukinil i parlamentarni režim. Aprila lega lela je krali Alfonz odsopil in Španija je postala republika. Juhi bedo pa volil ve v ustavodajno skupščino. Volitve v senci bajonetov Budimpešta. 27. jun. ž. Iz vseh pokrajin pri hajajo vesli o strašnem terorju vlade, ki ga izvaja nad ljudstvom pred volitvami. Atmoslera ie tako napeta, da z grozo pričakujejo jutrišnje volitve, ki bodo vsekakor prinesle vladnemu bloku večino. Danes zvečer ob 6 je bilo zapovedano, da se morajo vsi vojaški in žandarnierijski oddelki pripraviti zaradi eventualnosti. Pripravljeni so avtomobili in gasilne brizgalne. Ker so bile v nekaterih krajih v intere«u vladne stranke odbile mnoge opozicijske liste, bo 63 kandidatov vladnega bloka enoglasno izbranih r.a poslance. Oblasti so do zadnjega Ire-notka držale v tajnosti na škotlo opozicije liste opozicijskih zastopnikov, šele snoči so jim sporočili, da ne morejo sodelovati pri volitvah, ker jiin manjkajo pravilni podpisi za priporočila. Oblasti so na ta način zasigurale zmago vladne stranke. venci imeli, so dosegli žc v srednji šoli nadpo-vrečne uspehe. Odličnjaki so bili n. pr. Prešeren. Levstik, Jurčič, Slritar, Leveč, razen v prvem razredu ludi Gregorčič in Finžgar, odličnjaka sta bila Detela in Tavčar, odličnjaki so bili naši veliki škofje Slomšek, Jeglič (prvi odličnjak) in Mahnič; celo politika dr. Korošec in dr. Žerjav sla pred-njačila že v gimnaziji po učnih uspehih. Podrobneje raiiskavanje bi gotovo spravilo na dan še celo dolgo vrslo primerov, da so se mladostni učni uspehi krili z uspehi v poznejšem življenju. Nadarjenost in vestnost pri delu se pač v' normalnih razmerah uveljavita povsod: v šoli in v življenju. Znatno redkejši so primeri, da je bil pozneje odličen mož v gimnaziji povprečen dijak (n. pr. Krek, ki je bil odličnjak samo kot četrtošolec, ali pa Zu- pančič in Cankar). V celoti bomo pač morali reči. da se starši ne radujejo zaman lepih uspehov svojih otrok na srednji šoli, dasi ni zn dijaka najvažnejše to, da je odličnjak v šolskih predmetih, ampak izvirajo uspehi v življenju tudi odtod, če dijak v katerikoli stroki skuša marljivo vršiti sebi primerno duševno delo. Današnji dan bo za nase dijake dan veselja in zadoščenja, pa ludi dan — dobrih sklepov, da mora biti v naslednjem šolskem letu drugače. Ra-dujeuio se z vsemi, ki jih danes navdaja veselo zadoščenje. Drugim pa želimo obilno poguma, tla resno zgrabijo za tlelo in jim bomo mogli čestitati v iespni ali pa vsaj koncem naslednjega šolskega leta. Saj je tako lepo povedano o mladem fantu: Mati, tvoj sinko je pal, ali vedno je vstali Vidovdansha misel Jugoslavija je /oprl praznovala ton j I i don dan. To pomeni: kur je bilo srbskemu rodu sin In s.'i det ju sneto, je danes enako tiru fin tudi Slovencu in llrniiln. in narobe: kur spoštujemo od neka n nek mi kot svoje mellnje, pred tem se enako klanjajo miši bratje. I/ le skupnosti se uradi naša jugoslovanska nacionalni! in državna /imeti knt jam.ilno naše svobode, edinosti in srečne bodočnosti. I i don tirni pomeni. da ima ose. kur ]e vsa-kenin izmed nus bodisi knt verska bodisi kot etična in mirnima kulturna vrednot u lastno, služili enemu najvišjemu smotru: du smo Jugoslovani močmi celolii v medsebojni sloni in ljube/nt do domovine. I idon dim je obenem krepil vire. iz katerih izteku naša resnična mor. naše fizično in moralno /druvje. naši kulturno življenje: hrabrost. požrtvovalnost. delavno*t in globoko religioznost. lastno vsem jugoslovanskim rodovom neteno oil krščanske vere z /upada in I /hoda. ixl Jezika in narodne pesmi ler svetih narodnih izročil oil prvega dne. ko so >e Jugoslovani uvrstili n k niti kulturnih narodov krščanske Kviope. Kakor je Vitlov tlan spomin prostega delu. lako nam pomeni neprestano nalogo /a bodočnost: du izločamo vse negativne elemente iz naše notranjosti, ki ruzdirujo. pa gojimo one osobtne slovenske, hrvatske in srbske narodne duše. ki mu. če jih znamo prav ceniti, na pravo mesto postavili i ii v skupim dobro rabili, edine morejo ili u žili v nntran jem. samoliotenem in miraoneni ■oglasju *vvbodnih članov velike jugoslovanske narodne družini In zato mora vsak nd nas bili velik, velikodušen in Idealen: ta notranja člove-eunsku vzgoja je prvi in neobhodni pogoj, da iz vsakega našega človeku napravimo resničnega rodoljuba in domoljuba J ligo- lavi je. I)u i/trebimo največ je sovražnike Jugoslavije: korislolovstvn klečeplaziva, hinavstvo in ne/naeajnnst. Isak Vitlov dan naj bo etapa na le j poti čim trdnejše medsebojne vzajemnimi i južnih Sin vanov. Miss Helen Keller v Jugoslaviji Belgrad, 27 junija. AA. V Belgrad prispe v pontdeliek 29. t. m. ob 10 dopoldne Miia Hel-Icn Keller. Z njo polneta nje:ia učiteljica Miss Sullivan in njena tajnica Miss Thompson. V po--ledeljek ob 19 bo v veliki dvorani nove univerze svečana akademija na fast Miss Keller Akademijo bo otvoril minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Marko Ko'lrerč,č, načelnik tega ministrstva dr. Hofmanovii pa bo imel predavanje o delu in življenju Miss Helen Keller in njenem velikem življenjskem optimizmu Svečanost bodo mikrofoni prenašali po radiu in bodo lahko poslušali v vseh krajih naše države. Iz Belgrada bo potovala Miss Kelle' v Skopi,c. nato nazaj v Belgrad, polem pa v Saraiovo, Zagreb in Ljubljano. Za svojega bivanja v naši državi bo Miss Keller s svoiim sprem'tvom g>j*t ministra za socijalno politiko in narodno zdravje Osebne vesti Ljubljana, 27. junija. AA. Ban dravske b» novine dr. Marušič bo v torek 30. t. m. uiadn" odsoten in radi tega ne bo sprejemal strank. Rekord v klaniu Peking, 27. junija Vlada poroča, da so čete kitajskih boljlevikov v zadnjih dveh le! i It samo v okrajih Pinkijan in Liujan v provinci llunan m>-klale nič mani ko 100.000 oseb Vrsta 1805-66 Specijalni čevlji za kopanje, izdelani iz gumija tako, da se prilagode nogi in ne ovirajo pri plavanju. Na obali in na pesku varujejo Vaše noge ostrega kamenja in peska. stanejo pa samo 29 Din. Vrsta 4541-05 Za Vaše malčke, kadar nastopijo poletni dnevi, so potrebni lahki in higijenski čeveljčki. Evo jih, neverjetno so poceni iz belega lanenega platna z gumi podplatom Vrsta 4232-37 Otrokom za igranje, skakanje in tekanje so ti čevlji neobhodno potrebni. Izdelani so iz močnega sivega platna, se prilegajo vsaki nogi. se lahko snažijo in so trpežni Vrsta 4235-37 Čevlji za tenis iz belega platna s podplati iz usnja ali z vulkaniziranimi podplati. Ti čevlji se vsakodnevno zelo nosijo, zlasti v toplih krajih Vrsta 4435-00 Doma, v hosti in na polju potrebujete take platnene čevlje sive barve. So lahki, zračni, udobni in poceni Vrsta 1155-30 Aia, čeveljčki v živahnejših kombinacijah, in to taki, da že po naravi ustrezajo Vašemu kraju in obleki. Za majhen denar Vam je omogočeno nositi čevlje po najnovejši modi. Drap platno, kombinirano z rjavim Vrsta 1195-03 Tudi moda je zastopana pri teh čevljih. K poletni lahki obleki v beli sivi ali drap barvi okrašeni s paspulami v raznih barvah Vrsta 3335-24 Za stare mamice. - Udoben čevelj široke oblike, izdelan iz lanenega platna z nizko peto Za letovišče. Celo leto čakate in se veselite Vašega dopusta. Delate proračun, kako boste najbolje izrabili čas Vašega dopusta. Razmišljate o tem, kako se boste za mal denar najbolje in najbolj luksuzno obuii. Mi smo računali s temi Vašimi zahtevami in pripravili smo Vam veliko izbiro obutve za tako nizko ceno, da morete za Vaš dopust kupiti več parov čevljev za vsako obleko In za vsako priložnost. Pripravili smo Vam za izprehod, izlete, za družbo, tenis, promenado, za potovanje itd. Obiščite nas v naši najbližnji prodajalni, kjer Vam bo naš poslovodja najbolje svetoval, katere vrste obutev treba izbrati Vrsta 2055-53 Spodnji del iz platnenega sukanca v raznih barvah, z gumijevimi podplati in pod-pjatnikom. Higi jenično zdravi in potrebni k lahki poletni obleki Vrsta 2145-84209 Te platnene čeveljčke z nizko gumijevo peto, smo Vam pripravili v raznih barvah, in to sive, črne, drap in bele Vrsta 2125-07 Evo jih tudi s športno peto v vseh barvah. Fino češko platno, trpežen podplat, eleganten okusen čevelj za vsako priliko, za urad, šport, izlete, tenis in morsko obalo Vrsta 2155-55 Čevlji za izprehod z gumijevim podplatom in peto. Izdelani so zelo okusno, kar jim daje izrazito eleganco Idealni čevlji za vsako žensko, ki gre v zdravilišče ali kopališče. VrstB 0475-99 2elite li udoben poletni čevelj? Evo ga s peto in elastičnim podplatom. Zračni so in Vam obvarujejo nogi pred potenjem Vrsta 1735-76 Specijalni tenis čevlji z debelim podplatom iz predelane gume. Nosijo se z letno obleko, na morski obali so pa vsakdanja potreba. Vrsta 9715-03 Eleg. črni in beli čeveljčki iz atlasa. Pobarvamo Vara jih po Vaši želji. Te krasne čeveljčke neobhodno potrebuje vsaka žena k večerni toaleti Vrsta 2965-54 Za izprehode ob soparnih poletnih dnevih nosite le čevlje. So zračni, elegantni, udobni in pa tudi moderni Vrsta 9675-89 Čevelj iz laka ali platna. Zelo okusne fasone s finim okraskom iz temnjšega usnja. Čevlji s svetlim platnom so za izprehod. iz laka pa za večerno toaleto Vrsta 4438-00 Platneni nizki čevlji za gospode, z gumijevimi podplati, izvrstni za popoldanski sprehod v soparnih dneh Vrsta 1137-03 Poletni nizki čevlji iz belega ali sivega platna. Zelo so lahki in udobni. Sivi so za vsak dan, a beli zn sprehod Vrsta 7637-21 Elegantna vrsta polčevlja za gospode. Čevlji iz laka in črnega boksa io za družbo in 7a0avo, rjavi pa za izprehod. Brez teh modernih čevljev ne more biti popolna garderoba nobenega gospada NAZNANILO. Vsem svojim cenj. odjemalcem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom s 1. julijem 1.1. otvoril svojo podružnico nai Kongresnem trgu 3 kjer bpm lahko postregel z vsakovrstnimi čevlji lastnega izdelka. Od najnavadnejših do naifinejših vedno v zalogi ter isto tudi po meri. Istotako se bodo prevzemala vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela, katera se bodo izvrševala solidno in kar najhitreje po zmerni ceni. Se priporoča z odličnim spoštovanjem Janko Dolenc, čevljar LJUBLJANA. Barvarska steza 6. podružnica Kongresni trg 3 Naznanilo! Usnjarno Jos. Bleha na Aleksandrovi c. 24 sem odkupil in jo opuščam; vse tam dane kože v strojenje se dobijo za naprej pri DIPIOH trgovina usnja in J fUUV/Il, nakup surovih kož Maribor, Aleksandrova o. 21 Potrudil se bom vstreči, vsako predelavo in strojenje kož. kakor tudi nakup po najvestnejših dnevnih cenah. Usnje, jermena vsake vrste vedno v zalogi. S solidno in ceno postrežbo si nadejam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. Se priporočam Stolpne ure Častitim župnim uradom se priporoča specielna delavnica za popravila stolpnih ur. Delo solidno po zmernih cenah s petletnim jamstvom I. Ravnihar IJUDI JANA. »unalsha cesla 37 (nasproti Sv HrlSlolo) ElChlrlCne nauellove za cerkve prevzame tvrdka I. Hebcin oblastno koncesijonirano elektrotehnično in akumulatorično podjetje. ISlOtam. birmanska darila kupite poceni in dobro pri | H. SUTTNER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica št 4 Lastna protokolirar.a tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope. Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zalogaurzznani- kami Glashiitte. J W.C. Schaffhausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevaite veliki ilustr cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER. LIUBUAMA 2 Visok zaslužek potom (abrikacije gorilnega briketa iz žaganja, j oblanja, premogovnih odpadkov itd. — Stroji niso ! potrebni. Pravica za proizvajanje se odstopi. — Dopise v nemščini na A. GRESCHIK, Chemiker, Levoča, Češkoslovaška. Naznanilo Naznanjam, da sem odpr kleparsko delavnico Hradeckega vas 8. Izvrševal bom vsa kleparska dela od najpreprostejšega do najfinejšega, solidno in po nizkih cenah. Za cenjena naročila se priporoča ANTON POGAČAR, splošno kleparstvo, Ljubljana, Hradeckega vas št. 5. Cevlfarfi, pozor!; Velika izbira vsake vrste usnja za letno in jesensko sezono, platno zn | letne čevlje, usnje za sandale, pikard nabitki, palma in rekord gumi. ' V zalogi vedno vse druge čevljarske potrebščine. Pridite in zadovoljni bodete! Topio se priporoča franc Erjavec trgovina usnja ^ Stari trg lia, Ljubljana Odele Iri manufakture Veliko zalogo blagu po znižani ceni dobile le v trgovini M. G« j šel* Maribor, Glavni trg 1 (pod veliko kavarno) KSILOLiTNI TLAK za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrije, ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag — polaga UMIRIM IRG. DR. Z G Z. LJUDLJANA Dunajska cesta 36/11. Telclon 27 16 Drfolavl Plalerlol ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: (iOSPOBANKA D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA 10) TKLBFON STEV 2057 W Vloge nad Din SOO.OOO.OOO'- Z^ZIT^ZTC Kapital in rezerve nad Din 16,000.000"-Izvršuje vse bančne posle najkulantnej e Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh IržtSCIh v tuzemstvu in inozemstvu Za Jugoslovansko tiskarno f Ljubljani i Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Itako t e» 11 rejnik; tfr&nc Kremi&r, \ Ljubljano Ljubljančani! V petek smo pokazali bratom iz savske banovine, ki so prišli iz Amerike na izseljenski kongres v Ljubljano, da znamo ceniti naše izaeljence. Na dan sv. Petra in Pavla dne 29. junija je naša dolžnost pokazati, da ljubimo nič manj tudi naše brate in sestre iz dravske banovine, ameriške izletnike, člane »Kranjske Slovenske katoliške Jednote v Jolietu, ki obiščejo ta dan svojo domovino. KSKJ je najstarejše podporno društvo slovenskih izseljencev v Ameriki. Ustanovljeno je bilo leta 1891. Med ustanovitelji najdemo med drugim MSGR Josipa Duha, doma tam iz Polhovgradca, Frančiška Šušteršiča z Viča in Matija Šavsa, vsi slovenski izseljenški duhovniki v Zed. drž, Amerike. KSKJ šteje 34.600 članov, ima &42 včlanjenih društev in ima 2,600.000 Dol. to je okroglih 143 milijonov Din premoženja. Ta Jednota je velika do-brotnica našega naroda v Ameriki. Sedanji glavni predsednik Jednote je g. ^ran Opeka z Vrhnike, ki je brat g. kanonika Opeke in glavni tajnik g. Josip Zalar doma iz Borovnice, ki vodita izletnike v domovino. Ti izletniki b«do dospeli dne 29. junija, to ic na dan sv. Petra in Pavla ob 7 na Jesenice, kjer jih bo pozdravil posebni sprejemni odbor, kateremu oačeljuje g. dr. Kogoj. Gospod župnik Kastelic zastopa na Jesenicah v tem odboru družbo sv. Rafaela za varstvo izseljencev. Ta družba bo tem izletnikom na Jesenicah nudila prigrizek. Potem se bo nadaljevala vožnja proti Ljubljani, kamor bodo dospeli ob 9. Po sprejemu na glavnem kolodvoru in odložitvi prtljage v posebne za to urejene garderobe v hotelu Mikliču bo skupni odhod ob sviranju godbe k sv. maši v stolnico, od tam vrnitev v hotel Miklič, kjer bodo imeli izletniki skupen obed. Pri obedu bo sviral tamburaški zbor mlad. krožka sv. Krištofa. Popoldne ob 15 je odhod z novim tramvajem na Vič, da počastijo člani KSKJ na tamošnjem pokopališču počivajočega soustanovitelja Rev Frančiška Šušteršiča. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev vabi vse tuk. prebivalstvo k sprejemu teh naših dragih bratov in sester, ki se v kratkem vrnejo v svojo novo domovino, kamor bodo ponesli dober naš sloves in kjer bodo razširjali dejstvo, da domovina ljubi svoje izseljence in da ni pozabila za svoje otroke v tujini. Posebno se vabijo k sprejemu dame oz. gospodične v narodnih nošah, društva z zastavami in ikauti v kroju. Predsednik družbe sv. Rafaela, P. Kazimir Zakrajiek. Poziv ljubljanskemu ženstvu! K sprejemu Kranjske Slovenske Katoliške lednote iz Amerike, ki bo v ponedeljek, na praznik sv. Petra in Pavla ob pol 9 zjutraj na »lavnem kolodvoru, vabimo slovensko ženstvo, la se udeleži tega sprejema v čim večjem številu in kolikor mogoče v narodnih nošah. Vozni red tramvaja Zjutraj prvi voz iz Šiške proti mestu ob 5.56, z Viča proti mestu ob 6. 21, z Zaloške ceste ob 6.04. z. Dolenjske ceste ob 6.25. — Zvečer zadnji redni voz: iz šiške ob 21.44. z Viča ob 21.45, z Zaloš'ke ceste ob 21.42, z Dolenjske ceste ob 21.42. — Nočne vožnje: iz Šiške proti mestu ob 21.50. 22.22, 22.52. 23.22: z Viča proti mestu ob 21.51. 22.25, 22.55. 23.25. 25.55; iz Dolenjske ceste p noti mestu ob 22.25. 22.55. 25.25. 25.55. 24.15; z Zaloške ceste proti mestu ob 21.55. 22.25. 22.55. 25.25, (25.55 samo do Mestnega trgu); od glavne pošte proti Šiški in Viču ob 22.10. 22.40. 23.10, 23.40; od glavne pošte proti Dolenjski in Zaloški cesti ob 22.05. 22.55, 25.05. 25.55. 24.05 — Avtobus Ljubljana—Jožica—Črnuče: od 28. junija dalje vozi avtobus na progi Ljubljana—Je-žica—Črnuče od kavarne Evrope: odhod vsake pol UTe in sicer: od kavurne Evrope ol) četrt in tričetrt. s čmuč, oziroma Ježice ob pol in ob uri. AotomatiCna postrežba. Toli neprijetnega čakanja ni I Sami si postre-žete hitro in poceni z okusno zakusko. To Vam nudi edino le elitni automatični buffel družba z o. z. /0. družba z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica Naš HORS D 0KUVBE dostavljen na dom — posebnost obeda. I Ledeno hladna ANANAS-B0VLA z najfinejšim šampanjcem čaša 5 Din NOVOST! POSEBNOSTI DANES N0UGATINE-SLAD0LED! Biserna poroka na Ljublj. Gradu V petek, dne 26. junija, je preteklo 60 let, odkar sta Basistov Tonček, Anton Perja-tel j z Ostreža v šentrupertski fari in njegova iz-voljenka Ančka stopila na Veseli gori v sv. zakon. Gotovo se nista nedejala. da bosta sladki jarem tako dolgo prenašala." Ženin Anton Perjatelj je danes v 91. letu svoje starosti, nevesta pa v 84. Obema zakoncema je življenje trosilo dokaj bridkosti in dokaj brig za vsakdanji kruh sebi in svoji družini. Bo£ ju je blagoslovil s sedmimi otroki, izmed katerih žive samo še trije, tri hčere. Ena je poročena v Kranju, druga v Ljubljani, tretja pa je ostala ledik in freL pri očetu in materi. Anton Perjatelj je kot sodni uslužbenec, — radi vestnosti in pridnosti si je pridobil čin ofi-ciala, — služboval na različnih krajih. V Krškem, v Mokronogu, na ljubljanskem Gradu, v Celju, v Ljubljani cte., dokler ni leta 1006 stopil v zasluženi pokoi Čudovito osvežilo za poleti! Kadar je vročina in prah, je kar potrebno, da si umijete glavo z Eli da Shampoo« no m. To Vas osve« ži in Vam ohrani lase M ■ lepe in zdrave! Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1 ELIDA SHAMPOO 3P» - ' ftpi! ' šičevo prodajalno n« Dunajski cesti. Tam je tramvaj podrl na tla 76 letnega užitkarja Matevža Mekleta iz Paradišča 4 pri Grosupljem. Meklc je dobil resne poškodbe nn glavi in prsnem košu. ludi njega jc reševalni avto prepeljal v bolnišnico. © Policija v borbi proti prometnemu neredu. Zopet so sc pojavile v zelo velikem številu pritožbe iz vrst občinstva, da se avtomobilisti, kolesarji in vozniki ne drže prometnih predpisov. Policija je sklenila, da odločno nastopi proti takemu prometnemu neredu. Posledica je bila, da je bilo včeraj na policiji ovadenih radi raznih prestopkov 85 avtomobilistov. kolesarjev in voznikov. 0 Vse barve, lake, firnež najceneje pri tvrdki ; Lustra . Gosposvctska cesta 12. O Na lepem zračnem gostilniškem vrtu pri Tičku na gričku predvaja danes radio Ljubljana poskusno reprodukcijsko glasbo, v ponedeljek pa vabimo na šentpetrsko žegnanje faranc in druge meščane. 0 Najmodernejšo higiensko mesnico in trgovino z delikutesunii je odprl v Oražuovcnt domu v NVolfovi ulici domači mojster Ivan Ja-vomik, ki ga poznu vsa Ljubljana in okolica po izvrstnih mesnih izdelkih lastne tovarne, ki je opremljena tudi z najmodernejšo hladilnico. O Na augleški naiin pere in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke. Šimenc. Kolodvorska 8. © Nagrobne spomenike v najmodernejših ob likali Vam uudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sveti Križ, Ljubljana. — Telefon št. 27-87. Damske letne obleke iz umetne svile od 120 Din naprej, domače perilne od 60 Din naprej pri F. I. GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta if. Oglejte si cent in blago v naših izložbah! Iz svojih službenih le\ ima Perjatelj prav žive in lepe spomine. Z mladostnim ognjem zna pripovedovati, kako je leta 1867 pomagal loviti roparje in razbojnike po Sloveniji; natančno ve povedati, koliko so jih pobesili in še ime roparskega po-Utmaniča, mu zadnjih podi ja iz rok ropa iztaknil z dletom in ga hotel potopiti in kako je glavarja, Utmauiča, mu je ostalo v spominu; nadalje ve do zadnjih podrobnosti povedati, kako jc rešil mlinarja iz rok roparja, ki mu je že oko © Rckvijcm v stolnici. Vidovdan.je padel letos nn nedeljo, ko sc po katoliškem' obredni-ku ne sme darovati rekvijero. Zato se je v spomin žrtev svetovne vojne in boriteljev /a domovino daroval rekvijem včeruj ob 10 dopoldne v stolnici. Ob asistenci številne duhovščine je daroval rekvijem stolni dekan g. Nadroli, prisostvovali pa so mu odlični zastopniki, tako ban dr. Marušič, podbun dr. Pirkmujer, mestni poveljnik general Popovič. mestni župan dr. Puc in podžupan prof. Jarc. občinski svetniki, predstojniki uradov in zastopniki raznih kor-poraci j. © Žegnanje pri Sv. Petru. V nedeljo zvečer ob pol 8 litanije. nato razsvetljava cerkve. Na praznik bo ob 5 prva sv. maša, ob pol 6 pridiga, ob 6 sv. maša s petjem. Ob pol 7 sv. maša in ob 7 sv. maša z govorom; ob fc. sv. maša z govorom, ob 9 govor, ob pol 10 slovesna sv. maša. Na koru bodo peli s sodelovanjem orkestra Ptvturlovo mašo in honorem s. Josephi, gradttale Kristinov. oferto-rij Dccora lux aeternitatis Kellerjev, Tantum ergo Zahlfleischov. Pred maša Kimovčeva pesem v čast sv. Petru. Ob pol U sv. maša s pridigo. Popoldne ob :t pridiga in slovesne litanije. Ob 6, pol 10 in ob 2 darovanje za cerkev. Ta dan je celodnevno češčenje. Od ti zjutraj izpostavljeno sv. Rešnje Telo do 0 zvečer, ko bodo solvesne litanije in za zaključek zahvalna pesem. © Lichtenturnov zavod. Vpisovanje v tukajšnjo osnovno in meščansko šolo bo 50. junija. t. in julija od R do 12. Za vpis v prvi meščanski razred je potreben polog zadnjega letnega izkazu tudi krstni list. © Nn II. dekl. meščnnski šoli v Ljubljani bo vpisovanje 50. junija in I. julija. Novovsto-pivše učenke moraio prinesti s sclw>i izkaz in krstni list. on potem roparja in njegovega pomagača zvezal in sam odpeljal v Mokronog na sodišče. Za oba še ve, da sta sc pisala Berduč in Vdovč. Ne zamolči, kako je v Ziljski dolini rešil celo vas, ker je pravočasno s svojimi ljudmi, kaznjenci pogasil požar, ki so ga zanetili poštarjevi otroci; in ker se je v svojo lastno smrtno nevarnost tvegal za svojega bližnjega je dobil za priznanje požrtvovalnosti srebrn križec. • Lahko bi ga nosil še danes, saj sem ga zaslužil,' dodaja svoji resnični, v irglajeni dolenj-ščini prijvovedovani povesti. Anton Perjatelj je pri svojih 91. letih še popolnoma svež, spomin mu je gibčen kot kakemu petdesetletniku. Na gradu stanuje že 31 let in je najstarejši prebivalec na Gradu. Njegova /ena, prava | Notranjka iz Studenca v Itrenovški fari mu še vedno gospodinji, pri svojih 84 letih gre še vsak dan na trg in prenaša težke cekarje v hrib. 7. vso ljubeznijo streže možu. ki že 6 leto mora večinoma ležati. To je posledica težke operacije na mehurju, ki jo je pred 6 leti mož čudežno prestal. Trdi pa srečni ženin Perjatelj, da se ima le srečnemu zakonu zahvalili, da je ostal tako dolgo pri življenju. Ce bi ne imel take zlate duše, kot je moja žena, s katero se nisva nikoli v življenju sporekla, ne bi mc bilo več tu, in ne bi Vam mogel pripovedovati o razbojnikih in arestantih. S slike, ki je stara komaj leden dni, se pač še da sklepati, da bosta srečna zakonca učakala, kar jima Bog daj, še lepo število let. Slovesna sv. maša za proslavo biserne poroke je v grajski kapelici in sicer danes ob 10. A © Jubilejna razstava Tehniške srednje šole bo odprta samo še danes od "> do 12 in od 5 do 6. Nihče uaj ne zamudi te izredne prilike, dn si ogleda največjo razstavo strokovnih in prostoročnih risb in raznih ročnih izdelkov enajstero strokovnih oddelkov. © Na uršulinski vnunji osnovni šoli bo vpisovanje 50. junija, t. in 2. julija od 8 do 12. © Pevski zbor t Rokodelskem domn pod vodstvom g. prof. M. Rnjuka ima pevsko vajo v torek 30. junija in v četrtek 2. julija, obakrat ob 8 zvečer. Ker sc bo v nedeljo 5. julija vršil zopet >Pevski večer« na vrtu Rokodelskega doma. je nujno potrebno, da se obeh vaj udeieže vsi pevci. © Služkinje! Jutri, na praznik sv. Petra in Pavla priredi Poselska zveza popoldanski izlet na Rožnik. Ob 4 popoldne v tamkajšnji cerkvici litanije. Izleta se udeleži tudi pevski zbor služkinj. Pridite polnoštcvilno. © Članicam Stolne kongregarije Kraljice st. roinega Tenca. Udeležimo se pogreba ge. Pirčeve v ponedeljek ob 5. Zbirališče ob Virantovi hiši. © Nočno službo imajo lekarne v nedeljo: ntr. Irnkoczy ded.. Mestni trg 4: v ponedeljek: mr. Lcustek. Realjevn I, mr. Bobinec ded.. Rimska 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska 41: v torek: dr. Piccoli. Dunajska 6. mr. Bnkarčič. Sv. Jakoba trg 9. © Dve težki nesreči. Na vogalu 1-angusove in Marmontovc ulico grade neko poslopje. Pri tem novem poslopju sc jc včeraj zjutraj pripetila težka nesreča. Kos opeke jo namreč padel na glavo 22 letnemu Masami kajtezoviču iz Ca-zina. Delavec bi gotovo obležal mrtev, toda opeka mu je k sreči glavo le oplazila, pač pa mtt je zdrobila desno ramo. Nezavestnega delavca so prepeljali v bolnišnico. — Druga nesreča se jo pripetila ob 10 dopoldne pred Bare- Gostilna v Rokodelskem domu Komenskega ulica 12 Izborna domača kuhinja in dobra vina, točna postrežba. senčnat vrt in kegljišče. — Abonenti se soreiemaio oo najnižji ceni. Huda ura nad Mirensko dolino Mirna, 26. junija Nad našo ponavadi mirno dolino, je prišla snoči nevihta, kakršne že dolgo ne pomnilno. Nebo se je nenadoma stemnilo. Od Sv. Križa proti Št. Rupertu so se jeli zbirati črno-grozeči oblaki, ki so kmalu zagrnili ves nebesni obok nad Mirensko dolino. Vlila se je ploha, vmes so pa švigali bliski, da je bilo videti, ko da je vse nebo razsvetljeno od žarometa. Strele so udarjale druga za drugo. Po dosedaj dobljenih poročilih je samo na Mirni in okolici udarila strela na štirih mestih. Na Mirni je udarila v zvonik župne cerkve, odkoder je šla v zakristijo in pokvarila električno napeljavo. V šolo je udarila v strelovod, jki ni naredila škode. Tudi radio-amaterji so imeli strah. Nekemu je udarila strela v antenski drog, ga podrla, anteno pa spulila iz zemlje, drugemu je lutii udarila v anteno, katere pa ni poškodovala. Pač pa je bilo huje na Migalski gori. kjer je udarila v Ko-leševo hišo. Hiša in vsa oprava je zgorela, rešili so komaj golo življenje. Zavarovan je bil Koleš za 2500 Din. Treska in hudega vremena — reši nas, o Gospod I Nevihta nad Rajhenburgom Rajhenburg, 20. junija. Vročina in dušeča sopara včerajštiega dneva, na nebu pa grozeči oblaki gnani od juga niso obetali nič dobrega. Ves dan so ljudje s strahom pričakovali kdaj bo zagrmela nevihta. Proti večeru se je nebo za malo časa zjasnilo, soparica se je pa še povečala. Okrog devetih se je od zapada nebo prevleklo s črnimi oblaki in se bliskalo, da je jemalo vid, ter neprestano, kakor dn se jc nebo odprlo. Po hišah so imeli luči. ker ljudje od strahu niso inogli spati, čakajoč kaj se bo zgodilo. Ob 10 Šolske vesti — Na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani se je vršil višji tečajni izpit (matura) v dneh od 11. do 24. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca Jovana Kangrge, inšpektorja ministrstva prosvete. K izpitu se je priglasilo 24 kandi-datinj in 47 kandidatov; pred izpitom je 1 kandi-dalitija zaradi bolezni odstopila, tako da je delalo izpit 70 kandidatov(tinj). Ol leh jc bilo zavrnjenih za 1 leto 5 kandidatov(tlnj), zn tri mesece 9, eden pa je tekom izpita zbolel in sme nadaljevati izpit v septembru. Maturo je napravilo sledečih 55 kandidatov. oziroma kandidalinj; Bakarčič Gvido, Der-melj Albert, Jeran Milan, Kokl Julijan. Kozina Mladcu, Krevel Leon, Malko Marjan, Kozmnn VU1-bald, Rutar Peler, Stupioa (iabrijel, Stembov Vin-ceuc.ij, Tepina Marijan, Verbič Boris, Bernol Vidu, Bežati Milena, Cirman Ida, Dobovšek Milena. Fer-luga Karmen, Hartman Ema. Ilronek Margareta, Kačič Marjana. Kobal Ruta, Krisper Elizabeta. Pol-šak Rozalija, Puc Frančiška. Pulec Jožica, Raku-šček Milena, Skaberne Majda. Strmecki l.jubomira, Treo Majda, Znidarčič Danica, Krammer Miru. Bencina Dragomil, Debevec Stanislov, Dostal Samo, Držaj Peter, Gabršček Zvonitnir, Gorišek Boris, Jordan Vladimir, Kodela Jožef, Kopač Vinko. Kos Albert, Krušič VValter. Macarol Viktor. Maraž Avguštin, Pfundner Viljem. Pohar Edvard, Preinfalk Anion. Rebcc Alojzij, šink Borut, šval Viljem, \ ar»-gazon Dušan, Vodušek žiga, Kobe Božidar. Bolje Sitanislav. — Na dn. dvorairedni trgovski soli v Ljubljani jc bilo koncem šolskega leta 1930.-31. 228 učencev in učenk. Razred so dovršili z odličnim uspehom 0 ali 0%, s prav dobrim uspehom 10 ali 4.39%, z dobrim uspehom 81 ali 35.58%, z zadostnim uspehom 78 ali 34.21%, z nezadostnim uspehom je nastal silen vihar, ki bi na ravnini moral vse podreti in odnesti vse strehe. Da se to ni zgodilo, je pripisovali temu, ker je okolica hribovita in vsled tega vihar ni imel tiste silne moči. Nato se je vlila ploha, vmes pa tudi toča, ki pa zaenkrat ni napravila prevelike škode. Po obsegu nevihte je soditi, da so bile še hujše prizadete sosedne okolice. Preteklo nedeljo ponoči je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Pribošiča iz Razteza. Zgorelo je poslopje, mnogo sena in precejšna količina žita. ki je bilo v shrambi. 10 ali 1.39%, ponavljalni izpit je dovoljen 47 učencem in učenkam ali 20.01%, neizprašana sta ostala 2 ali 0.87%. 1'onavljalni izpili se bodo vršili za L letnik dne 31. avgusta in I. septembra, za II. letnik pa dne In 3. septembra. Začetek šolskega icla 1031.-32. bo dne 10. septembra ob 9 s sv. mašo v Križankah. — Vpisovanje na dr. dvorairedni trgovski šoli v Ljubljani se. bo vršilo za I. letnik dne 1., 2. in septembra, za II. letnik pa dne 4. septembra. K vpisovanju za I. letnik je treba prinesti rojstni list, izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o završne mizpitu meščanske šole. Starost 14—18 let. Vpisnina 150 Din. — Vpisovanje na dr/. nc.scauiki šoli v Dol. Lendavi se bo vršilo v torek. 30. junija I. I., od 9 do 12 dopoldne v ravnateljev: pisarni. Za vpis v prvi razred naj učenci prinesejo s seboj rojstni list iu šolski Izkaz. Vsak učem-c plača za zdravstveni fond takso 20 Din. Nii dekliški osnovni in meščanski šoli pri uršulinkah v Mekinjah pri Kamniku je vpisovanje 28. in 29. junija V zavod se sprejemajo go-jenke med počitnicami. Mešf-anska šola v Mežici. Vpisovanje v I. razred se bo vršilo dne 29. in 30. junija, vsako krat od 8 lo 12. Pogoj za spri jemanje: v vseh predmetih ispešno dovršeno IV. šolsko lelo. ka' je doknzati s šolskim izkazom. Cerkveni vestnih BralovUina tr. Reinjega Trlett* bo imela svojo redno mesečno pobožiionl v čelrlek 2. julija v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 0 pridiga in ob (> sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. \ se častilce sv. Rešnjega telesa vabimo k evharistični |>oboino»«t v uršulituko cerkev. IlO PRVOVRSTNE kLlSEJE ^O R.ETUSO IZDEL VANSkA a BNOST. kLIŠEU AMERJIMNSkA RETUSA Pismo iz Rusije Moskva, junija 1931. 2eb'm Vam sporočiti nekaj stvari iz Sovjetske Rusije, katere težko tla so pri Vas znane, ali pa jih izveste in gledate v drugi luči kakor so v resnici. Oktobra (11.) lanskega leta je bila pri nas odpravljena vsaka delavska podpora, češ, da v Rusiji ni več brezposelnih. Sedem dni preje pa je uradno strokovno glasilo Trud« navajalo, da je (>00.000 brezposelnih. V teni številu niso všteti člani preje vladajoče družbe, katere se sploh ne prišteva med delavce in tudi ne med brezposelne. Na zimo smo opazovali silen beg delavstva iz podjetij radi slabe preskrbe in še slabšega postopanja. Temu so boljševiki odpomogli na zelo enostaven način. 20. oktobra je bila izdana naredba, s katero se ruskemu delavcu jemlje svoboda kretanja. V vsaki tovarni imate ogromne rdeče in črne table, kamor javno zapisujejo kvalifikacijo vsakega delavca. Gorje njemu, U0 milj. Za sovjelsko časopisje delajo silno propagando. Iz inozemstva rc dobiinu ničesar, /lasti strogo pa je prepovedano uvažati sv. pismo. Ker «e sv. pisma tudi pri nas nc sine tiskati, upajo boljševiki, da ljudstvo nc bo prišlo do bo. je besede. Svečenikom je itak zabranjeno oznanjati evangelij. V Tain-bowu je bila 10. maja otvorjena univerza za brez-božnike. Letno naj bi se na njej i/ve/balo 200 proti-verskih agitatorjev. To naj bi bili voditelji antire-'igiozne propagande. Pouk -e vrši brezplačno na stroške države. Komunistična stranka priredi večkrat čiščenji v svojih vrstah. Zadnja laka akcija ic bila končana 29. maia. Rezultat: 180.000 oseb jc bilo izključenih iz stranke in strokovnih organizacij, večina radi tega, ker »o bili osumljeni verovanja. Središčni urad za brezbožno propagando jc sklenil, da bo 7. nov. podaril sovjetski armadi 22 najmodernejših tankov. Vsekakor značilno! V rokah imam izvod oklica, ki ga je la organizacija namenila inozemstvu. V teni armadnem povelju či-tam med drugim: »Brezbožna internacionala mora zapored veliko križarsko vojno. Delo je treba osredotočiti pri otrocih in ženskah. Povsod je treba delati proti konkordatom. prispevkom r» cerkve in proti vsakemu vplivu duhovščine na vzgojo, še posebej na šolstvo. Treba je započeti križarsko vojno proti papežu. Naj živi enotna front« brezliožnih prolctarccv vseh dežel! Naj živi brezobziren boj proti religiji in cerkvi!« Sovjetski časopisi mnogo pflefo o tem. da se komunizem tudi v Evropi širi. Ni mnogo verjeti, kar pišejo listi. Vsi so v službi propagande. Toda če bi bilo vendarle res? Ali veste, da so boljševiki v Rusiji v desetih Mih pomorili 7 milj. ljudi, kar sami priznajo? iT i ,*, je v dveh letih pomrlo 10 milj. za lakoto, kar zopet sami navajajo? Delajte, dokler jc čas! Ker sicer so bile grozote svetovne vojne samo uvod v neprimerno strašnejše dogodke, Ki bodo prišli nad človeštvo . Dunajska vremenska napoved. JaSno vreme bo trajalo še por dni. Temperatura bo naraščala. Zagrebška vremenska napoved: Laiino obln-ino In spremenljivo, zmerno toplo Po odgodUvi reparacij, Pariz, 27. junija, tg. Zjutraj ob 0.80 je končala nočim seja poslanske zbornice, in sicer z zaupnico vladi * SKO proti 198 glasov, m. Po govaru finančnega ministra Flandina je govoril ra likal Cot za mednarodno sodelovanje in za spurazumlje-nje. Navajal je. da že ttboverjev prelL-g kaže, da se mora Momvie-doklrina umaknili splošni ljudski stiski in da Brueningov apel povečuje dolžnost do pi gajauj. J'u odobritvi reparacij iloltm^ /dV« Francija predlagati udi otlioiVler .nbt,.'lierunia ■« eno Ido. Predsednik zveze pttcifhlltuih bujernikur, poslanec lllanclie je zablecal' tla si čajni izdatki zman jšajo za 10f. I odVelj »o, «//Vir l.roii lihim je izjavil, dn bre: sodečo v ep ju c srh iiincdur. i,i nu bili prizadeli r rojili, ne liiorc bili nobenega mira. lladikalni poslanec Hertjnerir je rimi"1. da /<" frakcija vedno prepozno prinašal,, £Hrr. Celo Franklin - Kouillon jc v.nlileval fllreklči: sporazum z Nemčijo. Francija se no mor sjijra-zumeli z Metlgriom, dokler se pre; ne sp.iratjime z Brueningoni. Vendar pa ie treba Hooverjev načrt odklonili kot manever in kol žd.llev za Francijo. Ta načrt bo uničil Votingov unči'. ker p i moratoriju Nemčija nikdar več ue h i plač vr,i i. Uničil bo populnoina uredi'1-v reparacij,' Plačiia v znesku 2 milijard, ki jih inia Nemčija še pj-čjH. se ne morejo krili pri me Iniir, I ni reparsHjsiki banki s knjigovirl-kimi Čarovnijami. Primnja je izolirana, njeni nasprotniki *u se :i'- ii:''i. /'.«•>.:> je ob priliki uslrej/u napada Herriuio proli rimi prišlo do ilvnhnib prerekanj med lleriolom i P Lavulum. Herriol je bil zelo -.i: emirjev, reš. da si ni mogoče jleluli n-tbenilt iluzij o In.ductte^ii \oungovegu načrta. Dani ie :rlu pohvalili pr.prac-Ijenosl za pomoč Nemčiji, la pomvf ni mofiočtt na način, ki ga predlaga Hoover. !{'■■■ n ni tuje c.>< pogodbe. Urez spotilovi/nja pogodb ni mogoče priti d" miru, du razorožitve in do nore nvdvnmdite morale. Hooverjev predlog se iziglbn ..direktnemu sporazumu z Nemčijo .In krši na la način najvažnejše interese Francije. OSlvidno razbil rje je p,-i !ein Laval prekinil govornika, roke«, da ima zaduši i in da so radikill že pred vladno Izjavo fklenili glasovati proti vladi. Prav lako razburjen je odgovoril Herriol, da naj Laval debate ne vieše v notranjo politiko: Laval: Saj ti »ploh nt delale odgodimo oboroževanje zadržanja Srancoshe vlade I nH drugega! Herriol je nadaljeval: Odgovor Fran* j cije na Hooverjev nafrt bi moral bili, tla bo- Fran* ; cija ilireklno uredila v. N«ni{ljo veparae.ijsko tipra-j šiuije. Ameriški orotest Pari/ 27. jun tg. Ob 3 popoldne je odčel , Mellon v uolranje ministrstvo, tla se padal iuieio pogajanja o 1 loove: i'v eni predlogu z LaValoiil, Irinml«>iii, iVaiiklilimii in Frnnri^ Pone lom. Cuje i s •.' da lo bil v dnsoda.iiih povijanjih Mellon več j kot i >v.ei vi ran. IV-ifnšal je «ii r zelo vljudno ugu-\<.ie iranco-ko vlido | roti 1'uov, r.iewnui ftrod^inn, potem pa ie .- :i'iiu . 'javil, da v V a-liiiieiiiiiii ui-; kakor ni*" imeli iiaiiipiui oškiihn ali Iri ne i jo v korist Nemčije. »Ivin p.i da ie ela niljiiii, in re j >e hoče Nemčijo rešili pred |inliln sc ve:iini (•••-ne.ic. rc lii v.rhovala par iiiiljard, kakor da hi il<>-IMinlilu hankorol Nemčije. Vse odvisno od v .1 se •o Dtžtive, f*'' prot&niirafo Atene. 27. iun. ž, Veni/.olos je Izjavil tukaj'-ujemu auicu^ketiui poalaniku, !i'»\ 27. iun. ž. Zunanji minister Arge-lotaah jo 0di|o\oi''| na včerajšnji popoldanski seji pjjil.niiviiia na interpelacijo o vprašanju Hooverjevega predloga, da je treba čakali, dokler se kontno ue izkn.-lali/bu l'n;-aiuln, ki bo sprejela od v.. -!: /aiiiieiesiiatijh držav v Kvropi. I!onmni'w cehi llooverjev id"lueuili predlog, ki pa bo neppyo'ljiu vplival na proračun limnuuije. Komuiillii je vedne ziidovoliila svojim ;>ui!».i .7. jun. /. FpSfalični lisk. ki je pričakoval. da bo Aiin rjl;a pripravljena odobriti proti-1 predloge, i.nlere je postavila !'aši.-lii-niti nroli Nemčiji. »Tribuna«: opozarja, dn se moril vprašanje nemško-avstrij-ke carinske unije deiinilivuo rediti in da sn mora Nemčija v tej slvari jasno iz.iatili. »Tribuna« se fuili. kal-:o ila Neničija, ki je finančno in ekonomsko propadla, poskuša ravno sedaj zaključiti carinski sporazum /. revno Avstrijo, ki ni \ stanju..da popravi gospuriarsk« slanic obeh držav. Zaradi lega ni dvoma, da zasleduje avs'r!jsko-ncinškn carinska unija le poli-lične cilje. Italija je dala svojčas Avstriji finančn" pomoč, in ima vsled lega pravico zahtevati, da sc neodvisnost Avstrije zajainči. Dr. Schober, knnčavu »Tribuna«, se moti. če misli, da ho Kalija nasedla liemško-avslrijskemu načrtu. Isti lisi napada kanclerja Brtininga, ki v tem kritičnem trenutku pt raznih govorih v radiu poziva tuje državnike v Berlin, in na tn način nalaga t robne stroški-. eniciji novo nepo- Odph zemljiškega davka oh vremenskih nezgodah Vsako lelo. osobito v tem letnem tasu za denejo našega kmetovalca različne elementarne nesreče, zlasli po toči. Zaradi škode, prizadete posevkom in drugim pridelkom po elementarnih nezgodah se sme deloma odpisali osnovni davek od zemljišč. Da sc doseže ta odpis, so potrebni sledeči pogoji: Osnovni davek na dohodek od zemljišča sc sme odpisali: a| neglede na površino, če je letina poškodovane parcele uničena za več nego četrtino z og-niem, požarom, vodo. točo, poljskimi miši, rastlinsko ušjo ali kobilicami. b) če je prizadel škodo drug izreden in ne-odvraten dogodek, brez lastnikove krivde n. pr.: mraz, vihar, orkan, velika suša itd., toda samo, čc ni zadel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. PoSkodba za več nego četrtino letine ic tudi v tem primeru pogoj za odpis vsake poškodovane parcele v dotični krajini. Osnovni davek na zemljišče re ne odpiše, če je nastopila elementarna nezgoda takrat, ko so bili kmetijski pridelki žc poželi. Za davčni odpis je pogoj, da je nastopil elementarni dogodek pred žetvijo ali med njo. ne pa po njej. Zaradi tega se odpis davka dovoli Ic, če jc nastopil elementarni dogodek takrat, ko so bili poljski pridelki že poželi (oddeljeni od Val), toda so bili še na polju. Če sc kako zemljišče v lclu po gospodarskem običaju dvakrat obdela, se oceni prva obdelava z dvema tretjinama, druga pa z eno tretjino letine. Pri mešanih obdelavah (n. pr. vinograd s sadjem, koruzo s fižolom, rž. z deteljo itd.) se oceni poškodba glavnega ploda odnosno pridelka z dvema tretjinama, postranskega ploda pa z eno tretjino, če sta res oba umčena. Odpis davka sc ravna po velikosti škode, prizadete le.ini zemljišča in sicer: ti Če je poškodovana več nego četrtina, a manj nego polovica letine, se odpiše 25"/. letnega osnovnega davka. 2) Če je poškodovana polovica, a mani nego tri četrtine lcline, sc odpiše 50", osnovn. davka. 3) Če jc poškodovana vsa letina, sc otipi c ves osnovni davek dotičnega zemljišča. Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijaviti vsaka ftkoda, ki je bil* prizadeta po elementu in ki daje pravico do odpisa davka, brez lakse, najdalje v osmih dneh od dne, ko sc jc ikoda opazila. Prijavo mora vložiti v primerih nod a) davfni zavezanec sam ali njegov pooblaščenec; v primerih pod b) jo lahko vlože oškodovani davčni zavezanci jkupno. vloži pa jo lahko htdl občindio oblastvo samo. Prijave sc morajo vladati pri pr'nto|nl katastrski upravi (ne pri davčni upravi), lahko tud' po pošt«. V prijavi če je individualna, lo jo vloži posamezni posestnik, je treba ločno oz"ačili poškodovan« parcele ler navesti občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele; če je prijava skupna, ic Iroba osvesti, kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora (morajo) na vesti vložilclj (vložitelji) prijave, čas in vrslo elementarne nezgode ter prijavo podpisati. Prijave ki so prispele tako pozno, da se po mnenju oblastva Skoda ne da več ugotoviti, «e morajo kot prepozno izročene takoj zavrniti. Zoper tak odlok je dopustna pritožba na iinančno direkcijo v osmih dneh od dne obvestitve. Škodo ugotovi na licu mesta komisija, ki je sestavljena iz enega uradnika katastrske uprave in dveh članov občine. Ocenjevanju Škode mora prisostvovati zaradi potrebnih pojasnil ttarejSina vssi (župan), č« ga vas ima in pa oškodovani davčni zavezanec. Da bodo vedeli davčni zavezanci vlagati prijave na pravilni naslov, navajamo še pod kalero katastrsko upravo spadajo področja posameznih ' davčnih uprav v Dravski banovini. 1) Področja davčr.«h uprav Ljubljana mesto, Ljubl|ana okolica, Kamnik, Litija, I ogatec in Viš-njagora spadajo pod kalarstrsko upravo v Ljubljani, 2) Področje davčne uprave v Novem mestu ima tudi katastrsko upravo v Novem mestu. 3) Področja davčnih uprav Kranj, Radovljica in Škotja Loka spadajo pod katastrsko upravo v Kranju. 4) Podrelja davčnih uprav Kočevje in Čabar spadata pod kntastrsko upravo Kočevje. 5) Področja davčnih uprav Brežicc in Krško spadata pod kata-tisko upiavo Krško. 6) Področja davčnih uprav Celje, Laško, Ko-njice in Šmarje pri Jelšah spadajo pod katastrsko upravo v Ctliu. 7| Področja davčnih uprav Slovenjgradec, Prevalje, Gornjigrad in Šoštanj spadajo pod katastrsko upra- o Slovenjgradec. 8) Področja davčnih uprav Maribor in Slovenska Bistrica spadata pod katastrsko upravo Maribor. 9) Področje davčnih uprav Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona spadajo pod katastrsko upravo Pluj. 10)Področja davčnih uprav Murska Sobota in Dolnja Lendava spadata pod katastrsko upravo Murska Sobota. čzseljjemski kongres . Drugi dan: Zagreb Zagreb. 27. jun. A A. Danes ob 10.30 jc bil otvorj n kongres izseljencev. Predsednik kongresa Milan Mnrjanovič je dal besedo predsedniku De-viču, ki je imel referat. Dejal jc, da je treba razdelili izseljence v one. ki imajo rodbino in ki želijo 0!-tnli v Ameriki, ter v one, ki morejo ali želijo vrnili se v domovino. Iz-aljeiiccv, organiziranih v jugoslovanskih podpornih društvih, jo 270.000; ta druitva ima o kapital 1«S milijonov dolarjev, \s .ia zavarovanja pa .-e suče okoli 200 milijonov dolarjev. Zdaj je ravno aktualno vprašanje organizaciji s' ljencev 930.000 že potomcev izseljencev, io se pravi druga generacija, ki predstavlja polovico vseh izseljencev. Ta druga generacija je le deloma organizirana v naših podpornih organizacijah in ne vedno bolj omerikanizira. Naših rednih Sol v USA je 37, izrednih 73, cerkva je 110. Neko posebna ob-laslvo bi moralo slopiti v kontakt z vsemi našimi šolami in cerkvami v USA in dali na razpolago potreben material, posebno knjige, učila in slike, seveda prikrojene za Ameriko. Nalo bj bilo treba or- ganizirali ekstenzivno delovanje med drugo gene- \-eli teh društev v ve'iko jugoslovansko podporno j racijo ter budili pri njoj interes za slare kraje federacijo. Prosvetnih organizacij imajo naši izseljenci v Ameriki 00 pevskih društev, 20 sokolsklh j in nekolike prosvetnih zvez, dranialsko-literarnih krožkov itd. Jugoslovanskih izseljencev je v Ameriki 71 li M H.i i, od teh je polovica -Jirejela ;Uil< ,'lSko državljansko, da si osigura delo. Tu naslaja vp;a- | preko naših organizacij v Ameriki. Obieimca „osvobojenja" šnnje lako zvnnegu dvojnega driavijnuMva in kongres mora napraviti ukrepe, da so reši lo vprašanje. V svetovni vojni je prišlo v našo državo 10.000 dobrovoljeev iz Amerike, kar svedočl o moralni In Gorice Tr-i. 27. Jun. 1. (j. iulija se bo vršila v Gorici volila proslava 15 letnice osvobojenja Gorice po italijanskih četah. Na to svečanost bo prišel niNI drugimi maršal Bndoglio in vršile sc bodo velike materialni sili na-ih iz.-eljeueev. Dokazujoč v a ž | vojaško vaje na hribu Sabolinu. Na teh vajah bodo pokazali, kako je bil osvobojen hrib Sabolin s slrani Italilnnskih čel v vojni. Govori se, da bo il Annunzlo za časa vaj priletel z letalom v Gorico in na'o pilotiral na koti 000, kjer bo spustil velik lovoriev venec. Jutri bodo prispeli prvi udeleženci, v ponedeljek 1 I. t. ni. pa pride 1400 izletnikov iz MHilnn, me.I njimi tudi ko: porncijski minister Bo-ta'- Obi.-kali bodo Vsa mosta, na katerih so se bile najhujše borbe z.a časa vojne. nosi naših iz.-eljencev za domovino, ugotavlja r.i-vornik. da so n::/i izseljenci poslali v domovino ce/ 10 milijonov dolarjev, skoraj milijardo dinarjev Zahteva od ijržave. da posveti večjo |K>/.ernoft seljenskemil vprašanju. Predlaga zborovanje dele patov naših Iz.seljenrov iz. vseh krajev ^eia( posebno iz, južne Ameriki', Kanade, Avstralijo in Nove Zelandije. Drugi referat nn ■ -••Ijeuskeni kongresu je ini"! Ivan Mladinci), ki je dejal, da jo od naših iz t Krekova družina v Lescah javlja vsem svcjiiu prijateljem in ziiaiiivui >alosiiio vesi, da je nenadoma poklical Vsemogočni po kratki bolezni v boljše življenje našega zavednega člana ter vzornega krščanskega očela in mo/a, gospoda ]uris!ava Murniha krojaškega mojstra. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v ponedeljek ob 3 pop. na župnem pokopališču v Lescah. Spominjajmo se ga, bratje in seslre, v molitvi! KREKOVO DRUŠTVO V LESCAM. Se?Vi Narodne banhe Belgrad. 27. jun /. Danes dopoldne sc j« vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri se je enoglasno sklenilo, da se obrestna men. poviša za I odsl. t. j. od '>',,"„ ua t\i%. Obrestna mera na posojila in zastavljene jirednictc ravno lako z.i l"„. to ie od 7 na 8'«, pričenši od 29. junija t. I O tem je Narodna banka izdala službeno obvestilo. Tramvaj vozi na Vič Ljubljano. 27, junija. Danes ob fi je stekel tramvaj na Vič. S teni je bil dovršen tudi prvi del gradbenega prometnega programa Splošne maloželezniške družbe. Špalir je delalo skoraj 10.1**) ljudi, ki so vzklikali navdušenja. Pred viško cerkvijo je s pomembnim nagovorom blagoslovi', ob duhovniški asistenci novo progo župnik p. Teodor Tavčar. Po blagoslovitvi se jo vršila malica. Govorili so: viški župan g. IV-trovčlč, predsednik nialoželezniške družbe dr. Fettich, nastopnih g. bana dv. sv. dr. Mani. mestni župan dr. Pue. okrajni glavar dr Andrejka, občinski svetnik Viča g. Tribuč, b. *v. dr. Mencinger, univ. prof. ilr. Vidmar, nbč. sv. Tavčar in še drugi govorniki. M ar f bor TERPENTINOVO MILO »pere Vaše perilo sneino bolo l Celje o Seja mestnega občinskega odbora, (i. župan Gorlfan je otvori! sejo ob 18.50. V začetku je bila tajna seja, na kateri se je razpravljalo o poročilu personalnega odseka. Na javni seji je poročal re-ferent finančnega odseka dr. Vrečko. Prošnji hotelirja Majcena za znižanje plesne takse od 170 l>ir na polovico /ji časa tujske sezone se ugodi. Mestna občimi bo prispevala v banovinski .-klad za brezposelne '.<>.000 Din. Glede podaljšanja Kersnikove ulice do Koprivnice, kjer bi se naj napravila brv, se sklene, da se predlaga okoliški občini, na.i ona | odkupi zemljiiče. Zdravstveni dom je prosil, da bi občina jamčila za nameravano najetje posojila v znesku KiO.OOO Din. ki bi se vpornbilo za prepo-lrobne adaptacije in dopolnitve raznih naprav, se odobri. Evgen Raler nudi v zakup svoje zemljišče ob Savinji za kopališče. Ponudba se odkloni. Glede športnega prostora SK Celje in Sokola se vzame v zakup od tvrdke NVesten prostor pri Pfrtinaču, ki je že /agrajen, ako sta obe društvi s tem zadovoljni. Prošnje za inštalacijo vodovoda na Jožefov hrib se odklonijo, dokler ne hodo izvršene Inštalacije vodomerov. Za gospodarski odsek poroča pror. Mfavljak. Uradniška stavbna zadruga sporoča, da hoče njena zveza graditi v Celju palačo, kakor je to storila po drugih mestih. ako bi ji hotela dati občina potrebno stavbišče na razpolago brezplačno, kakor je to storila na pr. svoj čas pri gradnji Pokojninskega zavoda. Na predlog se v principu pristane. Prošnji lesnega trgovca l-.rne Nikohtju. da -o mu proda zemljiš.-e pri .duškom vrtcu. ae ne ugodi Odobri se bilanci; mest u ga avtobusnega pod jetja. Posestnikoma Cigoju in IJu-dji na Dečkovem trgu se odkloni prošnje z,a podaljšanje hi?"' na vogalu: j)nč pa se naroča stavbnemu odseku, du naj najde ugodno rešitev * /.mislit pro.-ilcev. Na I o poroča dr. Kuhi n za pravni odsek Občin.-ki odborniki. ki so odvetniki, odslej no >iuejo biti pravni zastopniki niti občini niii -Irank \ sporih z obnnn. Za stavbni odsek poroča Wi;lf. V prihodnjih dneh se bo vršilo posku-uo inipn gniranje nekaterih cest s klorovo inagne/.ijo fttirhik poroča za vodovodni odsek Instalacija vodomerov .-e odda najnižjemu ponudniku kleparju DnMSnnU Po nekaterih «lii*ij« noslih ie bila seja zaključena. Vpisovanje na državni ilfkli-ki meščanski šoli bo za vse razrede v sredo 1 julija cd 8 do 12. Vsaka učenka plača pri vpisovanju JO Din za zdravstveni fond, .. . , . < Smrtna kosa. 2ti. Junija je v bolnišnici umrl 38 letni Franc \'engust. zidar i/ GctovelJ. 27. junija pa enoletna Jožefa Mrzljak iz Mozirju. - S češnje je pa rt i-1 11 letni Karel Borlnc v Novi cerkvi. Ima zlomljeno hrbtenico In desno nogo. Njegovo stanje je n sno.____ Samo tedai potuješ breiskrbno na poiltnice, ako si pred odhodom nabaviš Sigurna smrt vsemu mrčesu! SO letnica osnovne šole ran m • v IlOftl Slovensko Bistrica, 27. junija. V prijazni pohorski vasi na Tinju pod Velikim Vrhom (664 m) bodo v ponedeljek, na praznik -v. Petra in Pavla slovesno praznovali jO tclnieo lam-kajšnje sedaj trirazredne osnovne šole. Priznanje zaslug za ustanovitev in obstoj šole gre predvsem g. župniku Lenartu, ki sedaj uživa svoj pokoj v Šmartnem pri SU.venjgradcu. Kaj je j »omenilo pred 50 leti ustanoviti slovensko šolo. si lahko vsakdo misli Sivolasi starček se sam ne bo mogel udeležiti proslave, ker ia že zapuščajo moči. — Solo je vodil 42 let nadučitelj g. Ivan 1'omazic. ki je sedaj že v pokoju in prebiva v svoji skromni vili v Slovenski Bistrici. Se^aj je upravitelj tinjske triraurednice njegov sin g. .ložo, ki je vreden naslednik svojega očeta. Sjiored proslave je sledeči: Ob !> dopoldne bo slovesna sv. maš«, nato pa blagoslovitev nove šolske zastave Po blagoslovitvi pozdrav gostov in izročitev diplom častnega obfanslva g. ?W>fu dr. Fordu Atlenisu. ki je vedno podpiral šolo t izdatnimi darovi in čigar poltoini oče je daroval pred 50 leti f ves gradbeni malerljal za zidavo šole. dalje župniku a. I.enardu, nadučitelju Ivanu Tomaži i" u, zaslužnemu županu g. Ferku in gdčnl Fizollfevi. ki j« urila na Šo'i 30 let. Popoldne bo otvorjena razstava rečnih del, šolska mladina pa bo uprizorila dvoje 'grič. Pri proslavi Ik) sodelovala domača godba. Q Prevzvišeni vladika dr. Kurliii se je včeraj vrnil iz Rogaško Slatine, kjer je bil na oddihu. □ Vidovdunsko cerkveno slavje jc bilo včeraj dopoldne ob 10 v tukajšnji stolnici mesto danes, ker se niušu zadušnica more brati samo na delavnik. Maši zadušnici, ki jo je <>1> asistenci bral stolni dekan dr. Maks Vraber, so prisostvovali predstavniki ohlastev ter častniški /.bor z mestnim poveljnikom generalom I). Puvlovičein im čelu. Q 60-letnico obhaja te dni v ožjem krogu ravnatelj tukajšnje realne gimnazijo Jakob Zupančič. Priljubljenemu in visoko čislanemu šolniku naše najprisrčne jše čestitko. □ V naši podružnici na Aleksandrovi fi lahko naročite oglase, poravnate naročnino ter dobite pojasnila v vseh [»oslih uprave. Uradne ure vsak dan od 8—(2 in od 15 — 18. Tudi se tamkaj dobijo posamezni izvodi našega lista na prodaj. □ Nn drž. prvi dekl. inešč. šoli v Miklošičevi ulici so bo vršilo vpisovanje \ vse razrede v ponedeljek in torek dne 20. in 30. t. m. od 8— 12 Do sprejema v prvi razred imajo pravico vse učenko, ki so dovršile z dobrim uspehom četrti ra/red osnovne šole. Za vpis sta potrebni zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Relvne učenke dobijo v šoli učne knjige in obed brezplačno. Radi ureditve razredov se roditelji naprošajo. da vpišejo svoje hčerke v zgoraj omenjenih dveh dnevih. O Duhovne vaje zn učiteljice bodo od 12. juliju zvečer do 6. julija zjutra j \ zavodu šolskih sester \ Mariboru. Prijave naj se pošljejo vodstvu zavoda rio 1. julija. □ Lep uspeli Mariborčanke. Diplomski izpit je napravila z odličnim uspehom nn opernem oddelku glasbene akademije v Zagrebu gdč. Krika Druzovičeva. hčerka tukajšnjega uglednega glasbenega delavca in profesorja S Tinka Drir/ovičn. Angažirana jo na zagrebški operi. Naše prisrčne čestitke! G Riizbuiknno morje in Mariborčani. K notici jiocl zgornjim naslovom v včerajšnji številki nam sporoča niesino tržno n id/orštvo. da se ni izvršila nobena zupleliitev rib. H V znamenju črešenj jo bil včerajšnji veliki trg: 18 vozov! V večernih urah jih lne v velikem številu župljani predmestne župnije Malero Milosti. Ob pol o-milt je bila v baziliki ro-niai .-»a ~vt4a inuia. Udeleiniju* romanja so vrnejo predvidoma v torek. RomanJe .-o organizirala prosvetna društva frančiškanske župnije. Dr. Josip lurlaii. specialist za ušesne, vratne in nosne bolezni v Mariboru, Vra/ovu ulica 2. ordinira od I julija dalje od tO—t,' iu od 14-- 11 , Prva razstava te vrste > Hali boru. Danes -o olvori v prostorih bivše parkovo kavarne razstava fotografskih jiosuclkov. ki so jih izvršili mariborski fotorininlcrJL Razstavljene bodo pretežno fotografije z zimskimi motivi i/. Pohorja, Kn/jaka in bližnje mariborski* okolice. Razstavo jn organiziral zimskosportni odsek Sl'1). V končno lužo gredo mednarodne rokoborbe v l iiionu. Največje /aliiniiinjc v peto* Št Jernej na Dolenjskem Vprizoritev Divjega lovca . narodne igre v I dej. v proslavo 00letnice pisatelja t. S. Fitižgarja, -c vrši < nedeljo, dne 5. julija ob pol 3 pop. v jiri-jaznem go/diču posestnika Jožefa Pencata na Dol. Mokrem polju kakih 50 korakov od državne ceste, teren je prav pripraven: prijazna dolinica, vsa ob-raščena z bukvami, tako da ne bo prav nič čutili vročine. Iz dolinice se vzpenja položen griček, kot nalašč pripraven /j skrivališče divjega lovca. Ker nismo slišali, da bi bilo katero društvo priredilo v naši dolini igro na prostem, je razumljivo, da vlada za to igro veiiko zanimanje. Igro uprizori Prosvetno društvo iz Orchovice s sodelovanjem nekaterih članov Kai. Prosv. društva iz St. Jerneja. Po igri bo pri gostilničarju I iirku prosta zabava, pri kateri bo sodelovala godba Kat. prosv. društva iz St. Jerneja. Priporočamo, da okoliška društva vstopnice rezervirajo. Sedeži no 10, b iu 4 Din, stojišča po 2 Din. V slučaju slanega vremena sc bo vršila igra naslednjo nedeljo, dne 12. julija. Izletnikom, ki nameravajo pohiteti n:t vrli Gorjancev k Sv. .Miklavžu iu na Trdinov doni, sporočamo, da naj se vedno obrnejo ua lludokuiia Ignacija. St. Jernej, če hočejo, da nc bodo gori lačni in žejni. Nekateri časopisi so namreč poročali, da bo stalno na razpolago hrana iu pijača, toda zaenkrat to šc ui res. Pač pa jc imenovani pripravljen onim. ki se pravočasno oglasijo, poskrbeti okusno hrano dnevno od 10--20 Din, seveda, če se oglasi večja sku-1 pina. Za prve dni julija je bilo namenjenih več dijakov iz Ljubljane, pa so se zbali, ker jc od cerkve v Miklavža no I itn hoda do dobre pitne vode. V načrtu je tudi gradnja vodnjaka za cerkvijo, samo primanjkuje denarnih sredstev. Da se to pospeši, i prosimo prostovoljnih prispevkov, ki se naj |x>šili«-, jo ccrkvcncniu picdstoji.ištvu. Crešeni je letos toliko kot /e leta in leta nc. I Pa kai. ko jih ni mogoče spraviti denar. Dobro i blago, prvovrstne1 črešnje sc prodajajo po 2 Din kg. j pa še ni kupcev. /.večer jo, bilo za izid borbe med poljskim hrustom Oi.-z<>vskynt in Mudjuronn Uognerjem: poljski lev« je v 40. minuti po Ijuti in mipeti borbi obvladal Mudjuru ter izenačil ploskev njegovih lopatic s talno ploskvijo; črnce Ioni Sayer je v M. minuti premagal Belgvajeana Manojloviča; Bolgar Belič pu je v 12. minuti nadvlada I Ljubljančana Sotlerja. Na včerajšnjem sporedu so bile odločilne borbe med Toni Suyerjein iu Beličem. Ols/ovskvui in Manojlovi-čem ter Frankom in šotler jem. Zanimanje občinstva gre v v išek: kdo bo deležen desetih julijev? Poljak? Zamorec? Frank jo položil !()()() Din. da se To m Saver spopade z njim v rovu Ožil i horbi. Ravnotuko sta se sporazumela Bogner in Frank, du se ponovno poizkusita.-Čemu sploh te revanžne borbe? Doslej niso prinesle nobene izpremembe. In s tem se samo zavlačuje izid ter zmanjšuje zanimanje občinstva, ki mu te rokoborbe radi že preko tritedenskega trajanja gredo precej na živce. T itd i se zanima občin--sivo. kodu j se bosta pomerila v prekinjeni odločilni borbi Belič in Frank. n Proti 43 mesarjem je uvedlo državno toži-teljstvo postopanje; razprava se bo vršila v prejšnji porotni dvorani in je razpisana za 14. julij. □ Železna roka... Organi mestnega trž-negu nadzorstva so zaplenili včeraj I svinjsko gnjat. 2 svinjski krači. 1.65 kg govejega mesa in večjo količino črvih in gnilih gob. (71 Dr. B. Kristan, špeeijolist zu zobne in ustne bolezni, olvori svojo lustno ordinacijo s I. julijem 1031. Maribor. Taftenbaehova (8. prvo nadstropje. Ordinira od pol 9—12 in od 15—17. □ Nov zobozdravnik. S I. julijem prične ordiniruti v Tattenbaehovi 18. dr. Boris Kristan, specialist za zobne in ustne bolezni, v čemer se jo več let specializiral na dunajski zobni kliniki. □ Žlahten sad, žmahtna cena. Prvokrut so se pojavile v letošnji sezoni na včerajšnjem trgu sveže smokve. Pozor: 20 Din kg! Lo že , l.ol j še. H Um se je omračil 18-letni v Trstenja-kovi ulici stanujoči Anici II. Pozvani reševalci ; so pustili revicn : n nkr.it v donjači oskrbi. PI Amputacija. Jakobu Gačnlku, ki se je ; kakor sme, poročal' it/ko ponesrečil KoSakih pri vožit.ii z motornim kolesom, so radi nevarne i poškodbe morali amputirati levo nogo. I-] Pri obiranju češenj se je ponesrečila i "7-lelua posestnica Josipina Kr.dis i/ Jnnževe srore: p.ulla je s črešnje in /adoliv.i »p/k» no-triinje poškodbe, dn so jo morali ldjiremit! v splošno bolnisrilco. — Proti co.prtju in lirnncroidoin, motenju v želodcu in e rev j h, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sred-stvo naravna Frans-Jfw>1 greneira. večkrat na dan /.as /.iIa. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, dii učinkuje Fronz-Jonrf- voda zanesljivo razkrajajoče iu vselej milo odvojalno. fmriz-! .lattej grenčica se dobiva v lekurnah, droge-: rijtih in špecerijskih trgovinah. ljudska vcsclicii r zelo pestrim programom, kjer j bodo vrhniški gasilci pokazali, kai znajo. Vabimo ' vse naše sosede, pa tudi oddaljenejše, da sc udeleže j Ic slavnosti, ker vrhniško gasilsko društvo potrebu- ' je šc precej grošev /a poravnavo svoie druge motorne brizgalne. Košnja se /e čvrsto vrši. Kakor lani pride i tudi letos vojaška nakupovalna komisija, ki bo na- | hirala seno brez mešetarjev in prckupcev naravnost | od kmetov samih o/irotna zadrug. Prejeli smo: l?es jc, da -e jc vršila seja ob- j {•ihskega odbora na Vrhniki, na k:itori sem govdril ] o stanovanjski hiši na Novi cesti. k'es na ui. da bi j priporočal, naj se da 200 tisoč Din nli še ve"- za popravo stanovanjske hiše. Res pa je. da sem obsojal to delo odbora Občinske posojilnice, ki je za adaptacijo hiše dovolil luk znesek, medtem ko stra-dajo delavski otroci tržanov. — Jože .Modrijan. (krniti ^v? v1' REDI LIH W4A TVORNICA er An-lagebote", Wicn L, Gluck- gasse 2, poleg kapucinske grobnice Programi Radio-LiubUana t Nedelja, 28. junija: 9.00 Ing. Jože Cernc: O poljedelstvu. — 9.30 Jože Promrov: Razširjanje oblasti oglejskih jialriarhov po slovenski zoui-Jjt. — 10,00 1'renos cerkvene glasbe iz stolnice, — 11.00 Samospevi gdč. Dragice Sok. — 11.30 Plošče. — 11.45 Dnevne vesti. — 12.00 Cas. -- 14.^0 1'renos iz Cerkelj pri Kranju: Odkritje spominske jilošče Davorinu Jeuku; odkritje spominske plošče Ignaciju Horštniku. — 17.00 Igra o Avguštinu igrajo člani .akademske zveze. — 20.00 Samospevi g. Jožeta Gostiča, solista ljubljansko opere. — 20.15 Prenos z Bledu. — 22.00 Cas, dnevno vesli. — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljek, 29. junija: 9.30 Inž. Jože Cerne: O poljedelstvu. — 10.00 Cerkveni zbor meščansko in osnovne šole iz Šl. Vida nad Ljubljano pod vodstvom učit. Maksa Jovana. Dvo- in enoglasen otroški zbor s spremljav o.,— 11.00 Salonski kvintet. — 12,00 Cas, dnevne vesti, plošče (Jugoslovanski šlagerji). — 15.30 Jože Prem rov: Oglejski patriarhi, prvi cerkveni gospodje na slovenski zemlji in mejni grofje Kranjske, Istre in Furlanije. — 16.00 Harmonika solo, g. Kokalj. — 16.30 Mladinska operet« v dveh dejanjih: (iozdua kraljica,, izvajajo učenci in učenke iz Tržiča. — 20.00 Salonski kvintet. — 21.00 Prenos z Bleda. — 22.00 Češka glasba tu ploščah. Torek. 30 junija: 12.15 Plošče (Mešan pro. gram). - 12.15 Dnevne vesti. — 13.00 Cas. plošče, borza. — 18.00 Jože Prenirov: Propadanje in združitev svetne oblasti oglejskih patriarhov. — 18.30 Salonski kvinlet. — 19.30 Dr. Reva: Klima in človek. — 20.00 Dr. Čampa: Tusnik in časnikarstvo. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Cas, dnevne vesti. Drugi programi t Ponedeljek. 2fl. junija: Belfcrail: 10.00 Prenos iz katoliško cerkve. 12.45 Itadio vrkester. 17.00 Slovensko pesmi in ci-tre. 17.30 Koncert radio orkestra. 20.30 Vokalni koncert. 21.00 25 letnica g. Vasil. Šuniskija, člana belgrajsko opere. — Zagreb: 11.30 Koncert na krovu Kraljica Marija: v Splitu. 20.30 Večerna komorna glasba. — Budajtest: 10.00 Nabožna glasila. 11.00 Grško-kaloliška služba božja; nato koncert opernega orkestra. 19.35 Planinski koncert. 20.45 Drama, nato ciganska glasba. — Dunaj: 10.30 Deški jievski z.bor. 11.05 Koncert vojaške godbe. 20.00 Operni napevi. 22.15 Večerna glasba. — Milan: 21.00 Komedija. 21.40 Komorna glasba. -Praga: 21.00 Radio orkester. 22.15 Moravska Ostr. — Laiigeuherg: 20.00 Večerni koncert. — Rim: 21.00 Lahka glasba. — Berlin: 19.10 Orkestralni koncert. 20.30 Letalec , draniatska študija. 22.20 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. 19.15 Simfonični orkester. 20.45 Jazz orkester. 21.00 Orkestralni koncert. — Slultcnrl: 19.15 Zabavna glasba. 21.15 Žaloigra. 23.00 Plesna glasba. — London: 20.15 Kvintet.'21.15 Plošče. 23.2(1 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 20.55 Praga. 2215 Itadio orkester. Torek. 30. iuniia: Belgrad: 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert. Zagreb: 20.110 Klavirski koncert (dr. Nikolaj Papp). Itu-dapest: 12.05 Orkestralni koncert. 17.3') 1'inniuski koncert. 18.35 Orkestralni koncert. 20.00 Koncert.' 21.30 Ciganski orkester. 22.15 Plošče. Dunaj: 20.00 Veseli Dunaj. 22.30 Jazz. in plesna glasba. — Milan: 21.00 Vokalni in orkestralni koncert. — Praga: 10.80 Brno. 21.(K) Radio orkester. 22.20 Plo-šče. — Laugenhcrg: 20.00 Orfej in Kvrldil.n', opera. — Rim: 21.00 Pester koncert; komedija Večna ljubezen '. — Berlin: 19.00 Orkestralni koncert. 21.15 Koncert. — Toulouse: 12.15 Itadio orkester. 20.15 Simfonični orkester. 21.00 Orkestralni koncerl. 28.45 Dunajski orkester. — fitullgnrt: 1!i.35 JtjJanthe , opera. Cajkovskv. — Mor. Ostruvii: 19.95 Brno. 20.55 Praga