MLT' . 7r narodskih v f reci — ^ ,s Novice izhajajo v Ljubljaui jS^vsak teden dvakrat, nam-IL reó v sredo in saboto. • I Odgovorni vrednik llr. Jainezs Bleiwefts » Veljajo začelo leto po pošti ., scer 3 fl., za pol leta 2fLĚ po pošti,scer 1 fl.30kr. i Cd) rwi v • s i eca) AL sredo 16. novembra 1853 Lis t 92. Od pozimske klaje za živino (Konec.) Répa in pésa. Vse sorte répe in pèse so govedom posebno dobra in zdrava piča in nadome stujejo seno naj bolje. Répa in pésa ne delate stih napak, ki zlasti spolovila krav zadevajo Olarske tropine, to je, ječmenoví ostanki v olarijah so več ali manj vredne po tem, ali je slad (mole) po kuhi óla manj ali bolj izpitbil. Mol z ni in pitavni živini posebno dobro teknejo, ako se 3 ka kor jih delà krompir. Vendar naj se tudi répa ali pésa v pravi meri pokládáte, ne čez polovico vsak danje klaje, po seneni vrednosti prerajtane. Preden se répa ali pésa razreze za živinsko pičo, naj se očisti ali omi je, ker se korenínrada parst derží. Repno perje nima velike vrednosti, in pesno žene liko tečnega zraven te mehke klaje se přikládá seno. Krave dolgo in obilo kermene s tropinami, se začnó po 3 gostoma pojati; bikom se smejo po malém po kladati. Iz p P iz cukrofabrik je govedom rado na drisko. Laška repica (topinambur, tudi judovski krompir imenovana) ostane čez zimo dobra v zem ravno tako dobra, kakor pesa sama Lanéne preše ali pèrga imajo veliko ve cenijo kakor réž • t 5 v Tr v sebi; nekteri jih 9 veči del kmetovavcov pa jih stavi pod rež. Ker na njivi, in pride spomladi, ker se le pôzno ka so sila meh ka klaja, se ne smejo same pokladati, ampak s senom- vred. Pokladajo se raztopljene v ^■■^■■■■■■■■■■H al ? liti začenja, gospodarju toliko bolj na hvalo, ker krompir in répa že kalita in zatega voljo slaběji von i ali za pijaco ali se poliva rezanca ž njimi pa se suhe v štupo zdrobljene potresajo pa ne na debelo po piči. V vodi se skisajo sila naglo, za to Krumpir ui icpa z-e ivama m zaicgu vojjo siaueji . . kj "i j " - prihajata., Ker ima laška répica nekoliko' smolika- se mora posoda pridno čediti. Za konje niso prinajaia.. iver ima laska repica neKoiiKO smoiina- ^ u,VMft rv'™ « v 1,1 ^ ? y ste stvari (Haržstoff) v sebi, je sperva zoperna preveč napenjajo; tudi pri goveđih se kot pogla 7ivini 7» in ip n r £ \r i?: 7Qpp(L fl in mpc^fi o Lrnm_ vitna Diča ne smeio nokladati. z druero ničo vre pa jih vred živini, za to je prav, iz začetka jo mešati s krom pirjem; ko se pa je goveda enkrat navadijo, jo jejo prav rade. Od tod morebiti pride, da jo eni kme tovavci hvalijo, eni pa ne, ker na tem je veliko j1" r - - - - - ——- - 5 ležeče, da se živini prikupi in da jo rada jé. Kar tem jih ne prebavlja lahko in še mléko ima duh po 1 v 1 1 * 1 • 4 • v « f * a r T7 v» n N n 1 n ^ . »vi r« ^ rM A rw Îm pica ne smejo poKiaaan, z arugo pico so kaj tečne ze mléko. Pitavno živino obilo redé, meso pa po njih ni kaj posebno dobrega okusa. Če jih živina preveč dobiva, si pokvari zelodec, po pa tečnost laške repice utiče, stoji med péso njih. Knake lanénim prešam so ogeršične in in krompirjem 3 to je ako se živini s tan o vit no makove, pa te manj redé in živini niso tako pri jetne, dokler se jih sčasomane privadi. Perga iz hidravliških mašin je slaběji, kakor je tista, ki je po stari navadi prešana, ker poklada, da se je dobro privadi. Goveda in ovce se redé dobro po njej, se vé da tudi zraven nje v primeri slame in sena manjkati ne smé, kakor pri po stari navadi prešana, ker une ne pustijo nič^olja krompirju. répi in pési. Kakor krompir ima tudi v njih, ampak le grenko stvar. Od tod izvira različna laška repica pri molznih kravah to lastnost, da je hvala préš. Več kot 5 funtov préš na dan naj se mléka scer veliko, smetane pa malo. Suhe ste- nobenr živini ne daje. bla s pirjem vred jejo ovce raji kakor goveda, kte ,Zernje žita in sočivja. Celega žita ali rim se zrezati morajo; njih tecnost stoji v sredi sočivja govedom pokladati se ne splača, za to ker med senom in slamo. Zelene stebla s pirjem pa ga goveja živina je naj manj prezvečiti v stanu, teknejo ovcam in govedom jih porezati in živini repice pridela. 3 pa rekel bi, dane kaže pokladati, ker Zdrobljeno (srotano) žito pa kaj dobro živino se potem manj redi in mléka imajo po njem krave veliko. JEnmalo pred teletom in kmalo po teletu zdrobljeno žito z Kapu s, sosebno glavati kapus in kravji ka- vodo za pijaco kravam posebno tekne, pa tudi te je scer sila vodena piča pus, je 90 delov vodenega), vendar 100 delihkapusa letom 3 molznim kravam s přikládáno suho kermo; veliko se dobro přileze bolj skuseni v tem ki se počasi odstavljajo. Holstajnci pa žitni drob takole 3 naj cenijo za mléko naj tećniši je pšenični drob, za tem sira se dá iz mléka tacih krav napraviti, ki so o vs eni, za tem réž eni in naj zadnji jej ecmen o v, bile kermene s kapusom. Od kapusa, kijezadrugo ki je bolji za meso. Za pitavno živino je žitni rabo namenjen, je tudi perje in štor dobra piča ali sočivni drob kaj dober. Od ostankov krompirjevih v žganjarijah Otrobi ne popolnoma izmleti, imajo veliko ------------. -------. ... . " H J J ** " V l 1 U U 1 lit/ ^UJJUIllUUld lfiUUVVi , imwji; » viinv vse to veljá, kar smo rekli od krompirja; mladi tečnega v sebi, pa ni dobro jih preveč na enkrat dajati; pokvarijo želodec; za pijaco osoljeni ži živini, plemenski in molzni živini ne teknejo; mléko je vodeno, rado plavo, in sirovo maslo iz njega je slabo polovico suhe klaje. 3 naj boljši so še za pitavno živino, toda s vini naj bolj teknejo. (Woch. f. L. F. u. Hausw.) Koristnost sadjoreje. : i Velikrat je biio že u „Novícah" govorjeno od velike koristnost i, ki jo sadjoreja kmetovavcem naklanja. Ker pa dobrih reci in naprav se ne more nikoli prehva-liti, podamo ljubim bravcem Novic tudi sledečo prelepo povestnico, ktera očitno kaže, da reja sadnih drevés go-jiteljem svojim čudovitno koristuje. Na Nemškem, blizo mesta Darmstadt, je maj-hino selo, ktero Wallerstadten imenujejo. Bilo je nekdaj ubog kraj. O sedemletni vojski je tamkej nek francozk vojak bolan in reven obležal. Ljudomili kmetje so ga prijazno sprejeli, in za-nj skerbeli, kar so mogli. Ozdravil se je. Hvaležen do svojih dobrotnikov sklene pri njih ostati, pridno delati, in tako pošteno se preživiti. Zaupali so mu živino, ter ga čednika izvolili. Ko je živino pasel, je kmalo zapazil, da na veliki paši, ki jo le živina pohodi, bi še dovelj prostora bilo za marsiktero koristno drevó. To ga nameni, ob času, ko so bili živino vhlevili, u svojo domovino se podati. Kaj je nek tam opravljal? Požla h njenih sadnih drevéscje nakupil, in na herb tu jih nesel u svoje nemško selo. Posadil jih je po pašniku. Ponavljal je večkrat svoje potovanje, ter nasadil je malo po malo z žlahnimi drevesci c c 1 i p a š n i k. Zdaj — po toliko letíh — je tišti pred zanemar-jeni ptšnik krásen sadovnjak, iz kteriga vasčani vsako leto za več sto tolarjev žlahnega sadja poprodajo. Nekdaj revne lesene bajtice poprejšne vasi so se spre-obernile u lepe zidane hiše, in sadno drevje okoli njih je studenec blagostanja za vesoljno sosesko. J. Š. Slovniški pomenki. K sostavku v 90. listu. *) Ker se je v ljubili „Novícali" v pisavi nekterih besed vprašanje vzdignilo, se mi zdí pripravno in prav v té reci svoje misii razodeti. Ako ravno edinost in doslednost v pisavi ste žive potrebi, ju vender v navadni našemu jeziku neprimerjeni pisaťvi ni ino-goče popolnoma doseči. Torej hocem tukaj le kaj mal ega opom-niti. v čemur se po slovniškíh pravilih lahko zedinimo. Î, Od 1J in šij. V besedah „mergoljenje, žvergo]jenje, poželjenje, boljenje, trohu jenje" itd. je -lj e n in - nj e n napak namesti -len, - n e n , ker vsi glagoli tretje oblike, ki imajo v nedoločivniku -eti, dobivajo v terpivnem deležji -en, tedaj se mora pisati: mergo-lenje itd. Le glagoli četerte oblike, ki imajo nedolocivnik s koncem -iti, pridevajo k terpivnemu deležju -jen, n. pr. svariti svarjen, kuriti kurjen, voziti vožen, prositi prošen. Tudi vožen in prošen imata svoj -jen, ako ravno se -j- pri njima ne vidi, in sicer zato ne, ker se -j- v šumice vtopi, in ravno ta vtopljivost stori, da se sikovci (Sauselaute) z, s, C v šumice (Zischlaute) ž, š, č spreniinjajo^ Tako jé tudi v: hvaljen, hranjen itd. -j- v ] in il, gledé prave izreke, vtopljen. Pri nekterih glagolili te oblike se pa -j- izpahne , n. pr. spriden, nasi ten (nekdaj nasicen) itd. t ij V krajih na Gorenskein in Dolenskem, kjer topljeni lj od prostega 1 dobro ločijo , ga izrekujejo pri vsih prilogih pred-iv: zanašljiv, postrežljiv, dobroti jiv itd. To kaže, da ima lj v té zadevi tudi v pisanji svojo pravico. Tem se pridruži oziromatudi: Ijub, ključ, stopinja, gospodinja, draginja itd. Tanko, vganka in vec druzih, ki jili slovnica bolj razširno razodeva, pa ne najdemo s topljenim nj v tako razširjeni izreki, da bi jili mogli med une šteti. *) Gotovo ljubo bo vsim našim pisateljem, da visoko učeni gosp. profesor Me tel k o , oce perve in naj bolj cislane slovenske slovnice, pervo besedo izgovorili so o vprašanji 00. lista „Novic14 in doloćili nektere pravila v dosego edinosti in do-slednosti slovenske pisave, za ktero in da je v duhu narod-nem si zdaj hvale vredno prizadevajo veljavni slovenski pisatelji na Dunaji in po vsih slovenskih krajinah. Da bi ,,vi-ribus unitis" kmalo ustanovili pravila, ktere naj bi bile potem vsim pisateljem zakonik! t V ^ / * • Vred. 1 J • i —..... ťfW^^é^ivf 2. Od «# tit V. Nekteri ne vé, kdaj bi pred glagolom v in kdaj u pisal. in zato piše brez razločka v pomenu zdaj : vtaknem. vgasnem. vkradem itd., zdaj: utaknem, ugasnem . ukradem itd. Tukaj bi se lahko dosegla edinost in pravoslednost v pisavi po tem pravilu: Piši v 1) kadar pomeni djanje v kako rec (ein, hinein), n. pr.: vrinem, vtisnem, vložim itd.; 2) kadar pomeni na ali gori (takrat je v iz predloga v'z) : vložim (auflegen namesti vzložim), vzainem, vstanem itd. Sicer pa piši vselej u. ki velikrat nic druzega ne pomeni kakor spol nj eno ali doveršeno djanje v doveršivnih glagolili, n. pr. : utopim, ulovim, ugledam itd. V tem ali unem pomenu dobiva ravno tišti glagol zdaj u zdaj v: Utopiti (ersâufen), udariti (sclilagen, perfectiv). in vto-piti (eintunken, einmengen), vdariti (einschlagen, auch perfectiv) itd. Iz tega se vidi, da vkradem, vmerjem, vkažem itd., ker se le spolnitev djanja naznanja , je z v napak pisano. Tudi želim, da bi se v marsikterih posameznih besedah zedinili, in pisali, n. pr. : ven, ven, vender, in ne: vun ali von, vun der ali vonder. Ze nekdaj so pisali ven, ker se tukaj izgovarja polglasni e kakor v oven in se tudi izpahne kakor v tem, n. pr.: ven (hinaus), vnej (draussen), oven pri ovnej po starem (po novem pri ovnu). Nekteri pa méni: vun se mora pisati zavolj izpeljave, ker se v zunej (ali zvunaj, kakor nekteri pišejo) u izrekuje. Res je, da se v zunej u iz-rekuje, ali kakor se velikrat u v -ov ali -ev povzdigne, n. pr. : kupu-jem, kupov-ati, kralj u-j em, kralj ev-ati. tako se tudi y ali ev v u spremini, tedaj je zunej iz ven, vnej, kakor bruno iz nekdanjega brevno, ali duri iz nekdanjega dveri itd. Po doslednosti v izpeljavi je tudi treba pisati: svetujem, ve-rujem, kmet ujem itd. ne svetjem, ver j em, kmetje m itd.; iz tega se ne more izpeljati : sveto vati, verovati itd., akoravno se v svetujem, verujem itd. po pravi izreki le polglasen u sliši. To premembo v v u tudi v samostojnem predlogu vpeljati se mi ne zdí varno, ako ravno v pesmih to svobodo rad poter-dim. Zakaj se mi prederzne premembe sploh nevarne zdé. si je lože misliti , kakor jih tukaj v preozkem prostoru dovoljno razložiti. « : , v ' * *J ♦ Se nekaj. Po doslednosti in, kakor menim , većini govora bi se pri-logi v ženskem in srednjem dvojniku mogli deležjem kakor sicer sploli, in ne imenom enakokončno pisati, toraj na pr. : lepe (in ne lepi) hiši ste bile prodane. Metelko. Ozir po svetu. Ogled podonavskih krajev, kjer je zdaj tursko- rusovska vojska. Oči celega sveta obernjene so zdaj na kraje dol-nje Donave, kjer sta Turk in Rus vojsko začela. Po- glejmo enmalo, kakošui so ti kraji. Dežele te so velika, le proti izhodu odperta okro-glina, ktero od spřed mejí černo morje. Na obéh stra-néh, proti severu ia jugu, se dvigujejo gore, proti jagu mogočni Balkan, proti severu planine, ktere delajo rob Erdeljskega proti Vlahii. Obé te stranske steni velike kroglíne se sklenete proti zapadnemu ozadju v širokém polkrogu in jo tako zakleuete proti Serbii, Ogerskem in Banatu z gorato zagrajo, skozi ktero se Donava med Belo cerkvijo in Oršovo těsno valí. Med to široko okrajno, med černem morjem proti izhodu, med Balkanom in njegovimi berdi proti zahodu, in med erdeljskimi planinami proti severu se razprostira 140 ur dolga in 16 do 40 ur široka Vlaška pla-njava. Ta 600 štirjaških milj velika skoz in skoz enakolična dolina dobiva svoj naravni stan in politično razdeljenje od dolnje Donave. Ob Donavi na desno in levo je veliko terdnjav in okopov, v kterih imate zdaj turška in rusovska armada *) svoje tabore. Na desne m bregu na dolgi dolgi poti od Oršove noter do Rasove so turške ter-dnjave, ki so veliko močnejši od unih, ki leže na levem bregu, kjer so se Rusi ustavili; desni breg je tudi *) Odkar je to pisano, so Turki zê v nekterih krajih iz des-nega brega se tudi na uno stran Donave spustili. Vred. dosto višji in že tudi zavolj tega terdnejši od levega, ob kterem so le slabi okopi (šance); edína terdnjava je Gi urge vo rab i i mo cima evo (Džurdževo). 14 terdnjav ali terdnih ograj je na turškem breg postavljenih, kterih namen je braniti preláz ka cez Dona Te terdnjave so: O 5 B lank i'«. 'C Florent > Vid > Arčk Lom-Palank Džib Palank O r j erza-Pi Palank a va. N > ko polj e, S višto v, Rustčuk, Turtukaj, Silistr; in Rasova, Pred Oršovo je Donava med sterme skalovite bre gove stisnjena. Cesta med Serbskem in Bugarskem na eni i med Ogerskem in Vlaškem (Valahijo) na drugi Galaču v Moldavi in Brajli v Valahii ; WM pa rodovitna Dobrudža, v kteri se velike čede bi-volov pasejo, pade tedaj prav lahko, kakor v zadnji vojski, Rusom v pest. To je svet poleg struge, kjer po Turškem Donava teče; od zad stoje balkanske gore, čez ktere se pa ne more v dolino Marico in od tod v Adriano pel in iz Adrianopla v Carigrad (Constantinopel) priti, dokler niste bile terdnjavi Su m la (Šumen) in Varna premagane bile. Šum la (turško Che m ni) pod Balkanom in kakih 120 ur od Carigrada, kjer ima turški vojskovodja že po svoji legi Omer-pasa svojo glavno taborišce, je strani, je na obéh bregovih iz skal izsekana. Na bu- takošna terdnjava, da je noben sovražnik skor premagati garski strani se vidi še vpis rimskega cesarja Trajana ni v stanu, zato jo imenujeje „turške Thermopyle". To (98—117 1. po Krist.), ki je to cesto zidal. Ko se mesto z blizo 50.000 stanovavci, ktero berda balkanskih gor obdajajo in je scer še z grabnom in nasipom ob- iz tega sotisja pride se Donava razširi in mirniši po- ganja valove, in tam se dviguje na nekem otoku terd njava Oršova. Dvé uri dalje, dano * stojí v sredi sila velike ograjene planjave na vštric vlaški vasi, Cer prav zdravém kraji in je pol milje široko in blizo milje nec imenovani, se vidijo razvaline velikanskega Traja- dolgo; v nji zamore velika armada z vso opravo tako novega mosta, ki je imel 20 obokov, ker tu je Donava varno stanovati, da je ne ena bomba ne zadene. Ti čez 3000 čevljev široka. Perva iinenitna terdnjava, ktero na poti od Oršove terdnjavi pa v se verh vsega tega tudi na dobro pride, da je lega njena tako zdrava memo sila nezdravih krajev i narajmamo, je Vidin z 20.000 stanovavci, obdana s ki nižje v dolini poleg Donave in Pruta ležé. terdnim obzidjem, in nikdar še ne premagana od Ruso v, Varna je med lukami in kupčijskimi mesti na bu kteri tudi v zadnji turško-rusovski vojski I. 1828 in garskem primorji naj imenitniši, šteje 13.000 prebivav- 1829 višje gor na Donavi prišli niso. Druga terdnjava je Niko polje, teržno mesto, ki cov in je tudi močna terdnjava. Ker so Turki V ze na vec krajih čez Donavo v Va je bilo leta 1811 od Rusov popolnoma razdjano, se je lahijo šli, je Valahija ali Vlaško za zdej bojísče, pot kratek popis te dežele bravcem pa spet popravilo. Turki so imeli nekdaj na uni strani zato bomo drugo brega mestice Turno; tukaj je imeniten kraj za pre la z čez Donavo, zato je Omer-paša popravil obzidje (pa lanko) in nove ograje naredi!. podali. (Po Triest. Zeit.) Desni breg Donave je sploh višji kakor levi, kar je veliko dobro za Turke; vendar so pa tudi na ti strani Novičar iz slavenskih krajev kraji 5 kjer je dolina širji in se Donava od visoćin odda ljuje. Za to je od tod zaporedoma dosto terdnjav, sicer le srednje moči, vendar dosto moćnih za pervo brambo in za ustavo armade, kadar je treba braniti preláz čez Donavo. Ce gremo ob Donavi naprej, zadenemo na mesto Iz Gradca. Iz tistih 12.000 fl., ki se bojo iz de- V m M narja Staj. hraniluice v 6 letih razdelili med posebno pridne p o s l e na Štajerskem (glej Novice list 88.), se bo po oglasu Wochenblatt der st. L. W." vsako leto napravilo 100 n dařil po 20 ? ktere se bojo ob godu presv. cesarja 18. augusta v ličnih hranilničnih bukvicah z nadpisom S visto v z obzidjem in stolpi in 10.000 stanovavci 1811; so Rusi to mesto pokončali, kakor tudi terdnjavo 55 Rustcuk, do ktere na daljnem potovanju pridemo. Rustčuk, s 30.000 stanovavci, je po novi sostavi popravljena in zdaj ena naj močnejših terdnjav pole Donave. v;mi !> v hvaležni spomin srečne otetbe Njih vel. Franc-Jo žefa I. iz smertne nevarnosti in v spoznavo in dařilo prid no eti ? lepe obnaše in zvestobe" slovesno delile. Posli, o* e> Turtukaj, nasprot Vlaški vasi 011 ? je ki je ze večkrat v Rusovskih ro prelaz čez Donavo, kah bil; tudi zdaj stojí pred njim velika armada mesto je za vojsko silno važno; svet je tukaj vès pri To ki želé tak dar dobiti, se morajo vsako leto zadnji čas do konca januarja oglasiti s prošnim pismom pri predstojniku kmetijske podružnice tistega kraja. r Xq. Iz Ormo&a. (Konec.) Ce je vreme tergatve milo in jesenski čas prijazen, zares ni radosti čez bra- ? sčirica veselo popeva praven most na colnih cez D pelje odtod v sredisce Bugarskeg pejskih rjih, kterih je v iz Turtukaja močno terdnj d narediti, in ena pot a. Omer-pasa je po eu-turški armadi dosto, dal tvo lati prebi košno jagodo v nogradu kos » drozeg in dru kri proste neba i delaj kteri radi pozobljejo ka i kratek čas. Vse je živi narediti E naj močnejših terdnjav je S i lis t ? dost truda je v letu 1829 Rusom prizadjala, preden so se je po lastili, in general Dibič, čeravno je že Varno si vendar ni Silistre pal 9 premagal. imel nad Adrianopel udariti, dokler n To pričuje, kako imenitne so Tur- in veselo. Sosed obiskuje soseda in mnoge veselice se obhajajo med tem, ko potíce in purani, grojzdje in pe- To i dne slo- ? čeni kostanj z novino (moštom) vred mizo težijo terpi do požne nocí. Konec kakor začetek vsace med kterim se razlegajo naj lep ? kom terd ob D in 1829 skoz 1 Rasova ? V z njimi so Turki leta 1828 naznanja strel venske pesmi, ki jih popévajo mlade tergavke, sosebno ako k suhi petici še kruha in verček vinca dobé. Zdaj je čas domů iti: odhod pa je dostikrat vreden, da bi ga 2 mescov Ruse v precepu imeli, je za tem bližnji kraj, kjer pa mocvirja na levem bregu zavolj Donavo ni moč z armado iti. Od Raso brez terdnj doli je pa bugarska okrajna (Dobrudža) malar izmalal: spredaj koraci vincar kot vodnik z veliko svetilnico, za njim gazijo gospé in gospodične v škor- z dolzimi koli v rokah ki ni vajena tacega gaze- njicah po blatu in si pomagajo ? naj blizja H M je v se (vštric Brajle), Izačka in T nekaj vredna pa niso naprej; marsikteri nožici pa nja j nič vredne in se nemorejo nikakor primerjati nasproti ležečim terdnjavam: Kili a. Ism in R v Besa Palanka se pravi obzidje. , spodletí, da se vsede v gréz. Smehu po taki nesreći ni konca ne kraja, dokler vesela družbica ne pri-roma domu. Navadno se na večer vino prešati začnč. Popisal celo to opravilo, ker pa tak popis sega bolj v vino- reio j omenim le, da delo to večidel celo noc terpi ? de lavci med tem zakurijo, pekó konstanj in kvartaj pa pravila ne zanemarjajo , čuje ali S Da podar sam nad flkem in Slavonskem za 9 fl., v Galicii in Erdelii za 7 ? v Banatu za 8 j v Dalmacii za 16 Iz te raz njimi ali pa njega namestnik, ki jih gostuje z vinom, lične odkupne cene se da naj gotovši razsoditi zdajna puranom in gibanci, da gré prešanje veselejší od rok. cena ovsa, send in slame po mnogoverstnih deželah našega Med tem pa se domača družina s povabljenimí gostovi cesarstva. Iz kupcijskega pisma smo zvedili za or kratkočasi s petjem, plesom in drugimi veselicami. Tako tovo da v Va la hi i velja vagán koruze 1 o jec tekó dnevi v poštenem veselju, dokler ni bratva končana, mena clo le 27 krajc.,—pa kaj, ker zavolj preplitve ki se pa rada za kake dní podaljša. Donave se poprej ni moglo nič prepeljati, zdaj pa je vojska ondi vse zaperla. Konec bratve se gre ena družinica k drugi pošlo vit in na veseli prihod drugo Razglas rusovskega leto se spraznijo zadnji cara Nikolaj a od 20. oktobra naznanja, da je pri -■•V % . _ . . v . . . __- _ J V. kozarci sladkega mošta. Potem se spravi vsa hisna roba siljen vojsko začeti zoper Turke, kteri z lepo nočejo ^ . i . • « V f 1 v • • I 1 _ • _ i v i i • i II i i i i« t spet skupej in se naloži na voz; kočije derdraj spostovati starih pogodb in terjanih pravíc za staroverce spet kak v Turčii. 3. dan t. m. je car poslal ukaz vojskovodju samoten lovec po njih lazi, ščirica omolkne in tudi drugi Gorčakov-u, naj se začne vojska. Dosihmal še ni bilo domů; gorice potihnejo, ni ga viditi člověka krilati gosti se odtegnejo iz njih 4 * ■ slisati od velike vojske; Turki pa so na več krajih Pa komaj je tergatve konec, že se pripeljejo po- čez Donavo v Valahijo udarili; hude bitve so bile pri stavni kerčmarji in vinokupci iz gornjega Štajerja in Ko- Oltenici, Kalarašu, Gjorgjevu, Kalafatu in roškega in včasih tudi iz Ljublj j in nam odpeljejo Kraj o vi, v kterih so Turki večidel zmagali. Perva žlahno kaplj nam ostane podbranje s tropinam > iz sreća uziga mocno pogum v Turkih, ktere, kakor se kterih se vinski cvet žgé. Posestnik je scer vesel, ako zdaj za gotovo sliši, boste podpirale angležka in milo se francozka vlada, če bo treba; vradni časnik fran- , da n e s tem, kar skupi, zamore davsine poplaćati, ali storí člověku viditi, da od pridelka le celo malo ali nič cozki je na Nikolajev razglas ocitno odgovoril ne doleti tistega, ki se je vkvarjal z delom Turki, ampak Rusi so prelomili pogodbe; an?ležke in še ni Naš letošnji pridelk je obilen in dober, prodan pa francoske barke so 2. dan t. m. prijadrale v Carigradski . * - ^ « m ^ ná . V • 1 « _____. - ker kupce cena vedra po 10 do 12 fl. strasi,da kanal. Ker se rusovska vlada ne more zanašati na Vlahe so se obernili na Horvaško in Ogerško ? nek vedro po 4 do 5 ponujajo Al med tim in našim Lutomer škim vinom je velik razloček 5 tedaj našim vinorejcom 200.000 pa v A in Moldavce, je nek zavoljo tega in ker ima tukaj ve lika vojska biti, 200.000 Rusov odločenih za te krajc ni bati, da bi ga ne prodali, ker dobra kaplj ker so, ce je res, Rusi nek že se selej lahko prodala. Natanjčnisi popis se je tudi tepeni bili od Selim-pašata pri Bat u m u. Rusi imajo našega letos njega pridelka bojo „N Lutomera prejele. iz rok mojega prijatla iz zemlj v Moldavi in Valahíi sila revne staniša v kočah pod za kurjavo imajo P gnoj, pa se Přišel sem letos k tergatvi tudi v II ? to je, te cez jim manjka. Iz teh krajev běží sila veliko družin ustriansko mejo y jih v nograde na desnem bregu Drave. Ker imajo pa te oblastnije prijazno sprejemaj kar je moč, cesarske Po 22. dnevu t. m. wĚ se gorice, kakor značaj ljudst > ki ondi biva, marsikaj po bo rusovska vlada polastila vsih kih bark, ki do sebnega in še dosihmal malo znanega, si priderzim to sihmal niso odrinile iz kih luk; barkam v voj posebno in bolj natanko popisati. Omenim poslednjic še nesreće ki se je prigodila pri sv. Tomažu v okrajni. 30 let ski ne zapopadenih derzav se pa ne bo nič zgodilo. Kup čija našega cesarstva s Turčijo, ki je vsako leto pre rica, napra • fl v » dekle, šiva- rajtana na 67 milionov fl ? volj te vojske veliko škodo za kosilo oginj na ognjiscu ker jo v terpí noge zebe, stopi na ognjišče in popihuje s kitljam Zares čudagerde řečí se godé po svetu. V K sel-u na Nemškem je te dní zavolj neke ki se pa užgó in se ugasiti ne dajo, dokler ni nesrec- ocitni cesti • • v • « 1 . » f V i • i v »__ .__ neki grof © prepira na pretepal ondašnjega perve mim nica skočila v mlako poleg h ali smod po životu stra tako, da je palico nad njim zlomil!! Vremenski je bil tak, da je reva v malo dnéh umerla vkljub vsi prerok iz Jolsve prerokuj d b zdravniški pomoci. lz Gorice. Razstavo kmetijskega in obertnijskega blaga so 3. t. m. slovesno odperli vprico deželnega poglavarja grofa Wimpfen-a, gosp. knezo-škofa Lusina in več druzih civilnih in vojaškíh častnikov. z merzlimi nočmi; dežj naj višji gore bojo imele potni bojo veseli, mlinarji pa zavolj suše žalostni kramljá prerok. lepo jasno vrem in snega bo malokterikrat le snezene kape; vozniki in po Hvala komin hvála gré ? Nov ii ar iz mnogih krajev V cerkvi M D v P pod Lj ubij je gosp Gotovo je, da je nova vredba političnih in sod-niških vradnij po vsih deželah našega cesarstva že do-delana. — V Monakovem (Miinchen) na Parskem bo prihodnje leto velika obertnijska razstava; zbor- Kurz-Goldenstein veliki oltar deloma znovega naredil. deloma pa prenaredil tako, da smejo farmani po pravici rec:, da med cer-kvami po deželi je njih oltar zdaj eden naj lepř V. Ce ze po gled cele sostave blišecega oltarja z lično malanó novo podobo ebovzetia m b dar cloveka živo razveseli. bodeš ka kraljice nebeske odprè, nehoté zaklical: ah, to je lepo nicam kupčijskim in obertnijskim je došel od C. k. mi- Gosp. Goldenstein je veliko število različnih podob prav mojster nisterstva ukaz, tudi spodbadati fabrikante in obertnike sko zverstil okoli matere božje, nad ktero se vidi sv. trojica, in austrianske k obili vdeležbi te razstave. — Višji voja-ško poveljstvo je določilo, da za pervo polovico leta 1853—1854se zamore mesična klaja vojaških konj je razdelil po dobrem prevdarku farbe njih tako primerno, da ^ pogled zares nebeski, kadar je tron razsvitljen od soncnega svita. Reči tedaj smemo da gosp. Goldenstein s tim delom se pra vega moj stra skazal, kteremu bo vsak. ki gré lični oltar ogle Z nastelj o vred po sledeči ceni v dnarju odkupiti: v davat, zasluženo hvalo dal. Rade jo pridnemu mojstru daj epodnji Austrii za 13 fl., v zgornji Austrii in Solno- tudi Novice graškem za 11 i na Štajarskem za 12 fl., na Tirolj skem za 15 fl., na Marskem, Šlezkem , Koroškem,JKrajn-skem, Primorskem, Horvaškem za 11 fl., na Ceskem za 10 na Lombardsko-Beneškem za 13(1., na Oger- je pridjana 11. Današnjemu listu póla „občne zgodovíne".