ShtekL §1086 ZELEZAR ŠT. 6 LETO VII. 25. VI. 1967 Letošnji štirje meseci Reorganizacija podjetja Upravni odbor Železarune štore je na svojem 6. zasedanja, dne 8. junija 1967, med drugim razpravljal tudi o dosedanjem delu Inštituta za sociologijo v Ljubljani, ki skupno z vodstvom in organizacijskim birojem našega podjetja pripravlja reorganizacijski načrt železarne štore. Na omenjenem zasedanju upravnega odbora je tov. Kocmur podal informacijo o vsebini hačrta reorganizacije, ki je sedaj pripravljen. Upravni odbor je načrt reorganizacije podjetja sprejel kot sklep. V nadaljevanju objavljamo glavne misli iz izvajanja tov. Kocmurja, sodelavca Inštituta za sociologijo v Ljubljani. Povod za ta članek je dalo poslovno poročilo za april 1967, iz katerega se povprečnemu bralcu nedvomno morajo utrniti določena vprašanja. Iz omenjenega poročila izhaja, da smo v preteklih štirih mesečih dosegli že 62,8 % planirane kvote finančnega rezultata podjetja za leto 1967. Planirali smo torej, da bomo na vsakih 100 din realizacije zaslužili'3,5 dinarja pozitivnega finančnega rezultata, dejansko pa smo v preteklih štirih mesecih na vsakih 100 din realizacije zaslužili kar 6,4 dinarje. Pri teh rezultatih imajo naj večji delež valjani proizvodi, saj je valjarna v tem obdobju dosegla kar 90,9 % planiranega finančnega uspeha, nadalje valji, kjer smo v štirih mesecih dosegli že 88,9 % finančnega rezultata ter pri samotnih izdelkih, ki so z 78 % dosegli letni finančni plan. Iz vsega tega sledi, da nam do konca letošnjega poslovnega leta ostaja le še 37,2 ° o do izpolnitve letnega finančnega rezultata, dasi imamo pred seboj še kar 8 mesecev poslovnega leta. Vsakemu bralcu se bo nedvomno pojavilo vprašanje, kje so vzroki za takb visoko izpolnitev planskega finančnega rezultata v razmeroma kratkem obdobju letošnjega leta. To vprašanje se je postavilo tudi nam, zato smo se napotili v naš komercialni sektor in tamkaj zaprosili tovariša Marjana Be-leja za komentar. VPRAŠANJE: Vsekakor je očitno, da pojav tako visoke izpolnitve finančnega rezultata v prvih štirih mesecih ne gre pripisovati slabi sestavi plana, temveč gre tu za vprašanja, ki izhajajo iz stanja na tržišču. Ker ste neposredno seznanjeni s temi problemi, vas prosimo, da nam ta pojav iz vašega stališča pojasnite. »Že pri sestavi družbenega plana za letošnje leto nam je bilo jasno, da plasmana rentabilnih CK kvalitet jekla ne bo mogoče zadržati v proizvodnji več kot za nekaj mesecev, kajti močno povečan uvoz valjanih izdelkov, ki je bil posledica sprostitve zunanje trgovinskega režima, je povzročil nasičenost tržišča s cenejšimi tovrstnimi proizvodi. Posledica takšnega uvoza se je pokazala v prav vseh jugoslovanskih železarnah, kjer je ponekod prišlo celo do neizkoriščenosti kapacitet v valjarnah. Vzrok za tako visoko dosežen finančni rezultat v prvih štirih mesecih je v valjarni predvsem v tem, da smo že v prvih štirih mesecih prodali 3.688 ton finih in lahkih profilov omenjene kvalitete, kar nam je vrglo 213 milijonov dohodka. Iz razlogov, ki sem jih navedel, pa v bodoče takšnega dohodka ne moremo pričakovati in se bomo morali spričo prodaje nekaterih izdelkov v izgubo (po pla-foniranih cenah) do konca leta vsekakor približati nivoju plana. Podoben slučaj, kot v valjarni, je tudi v Samotami, kjer je asortiman naročil dovoljeval visoko razliko med lastno in prodajno ceno. Ker je konkurenca ostalih Samotam vse močnejša, potrebe pa zmernejše, moramo do konca leta računati z znatno (Na dal jev. na naslednji strani) Za vsako reorganizacijo je nujno potrebo najprej ugotoviti obstoječe stanje. Zato je tudi team inštituta izvršil vrsto raziskav na področju gospodarjenja našega podjetja, na področju organizacije dela ter na področju samoupravljanja in vodenja. Iz raziskav izhaja ugotovitev. da je Železarna solidno podjetje, čeprav se mora trdo boriti s težavami, ki jih je povzročila reforma in obremenitvijo, ki jo predstavljajo nedovršene investicije. To, kar predvsem manjka v podjetju, pa je uporabljanje sodobnih znanstvenih metod. Za opravljanje nalog po sodobnih metodah pa morajo biti seveda na razpolago tudi strokovno ustrezni ljudje. Železarna ima sicer dovolj višjega tehničnega strokovnega kadra, nima pa v zadostni meri, odnosno praktično tako-rekoč nima, strokovnih ekonomskih kadrov. Temu kadrovskemu vprašanju bo treba posvetiti posebno pozornost. Evidence v podjetju razpolagajo z ogromnim številom podatkov, vendar niso zasnovane na enotnem strokovnem konceptu. Prav tako obstojata dva sistema komunikacij, oz. vodenja, ki delujeta neodvisno eden od drugega. Eden se odvija pismeno potom dokumentacije, ker je to potrebno zaradi zahtev. banke, statističnega urada, občine itd. in zaradi notranjih zahtev knjigovodstva in delno z začetki uvajanja meha-nografije. Vsa navodila na nižjih nivojih v obratih pa tečejo ustmeno in telefonično. Tudi to je treba sistematično urediti in strokovno obdelati, vsa navodila za delo morajo biti napisana in posredovana preko vnaprej določenih komunikacijskih poti in oblik. Na osnovi ugotovitev in ob upoštevanju sodobnih organizacijskih principov je Inštitut izdelal idejni načrt reorganizacije. Toda Inštitut ne more zagotoviti, da bo vse steklo kot po maslu že samo od sebe, samo da je napisano. Uspeh je (Nadaijev. na naslednji strani) Naš razstavni prostor na letošnjem Beograjskem sejmu tehnike. (Več o tem beri na str. 5) REORGANIZACIJA (Nadafjev. s prejšnje strani) odvisen' od pripravljenosti ljudi v podjetju, da sprejmejo nove ideje, da ^osvoje sodobne metode dela in poslovne postopke, ki jih doslej niso bili Vajeni. Namen reorganizacije je ta, da poveča konkurenčno sposobnost podjetja, da izboljša tehnologijo in poveča produktivnost dela, izboljša ‘ sistem vodenja, poenostavi administracijo itd« Spremembo v organizaciji pa bo Seveda možno uvajati le postopoma. S to reorganizacijo v bistvu — ekonomsko gledano — nihče ne bo prizadet. Treba bo angažirati le več strokovnjakov s področja ekonomike, ostali pa bodo le menjali nietode dela in se vključevali v bolj specializirano delitev dela. To še pravi, da je potrebito potegniti odločnejšo ločhico med t.i. konceptualno — vodstvenimi in nadzorno — vodstvenimi nalogami. Obsežnejše in bistvenejše razlike med obstoječo organizacijo in idejnim načrtom, reorganizacije zajemajo naslednja področ-. ja. 1. Kadrovsko je treba ojačati službo planiranja in analize in uvesti sodobne znanstvene metode planiranja, analize in statistike. Družbeni načrt ne bi smel biti izdelan na podlagi statistik iz prejšnjih obdobij, ampak po -določenih metodah in‘z upoštevanjem elementov, ki izhajajo iz zahtev trga, pa tudi iz zahtev podjetja. Prav tako je tudi analiza zaključnega računa visoko strokovna naloga. Malo je ljudi, ki znajo iz bilance potegniti tiste zaključke, ki so bistvenega pomena za podjetje, čeprav morajo biti ravno ti zaključki osnova za sestavo naslednjega gospodarskega plana. 2. -Druga bistvena izboljšava naj bi bila na področju krmiljenja proizvodnje, to je'pojačanje priprave proizvodnje s tehnološko službo, odnosno tehnološko pripravo proizvodnje. Seveda pa zopet ni dovolj ustanoviti službo in ji precizirati delokrog, temveč je nujno nastaviti metodo in določiti točne naloge. To, da uvajamo tehnološko pripravo proizvodnje pa ne pomeni, da je naloga te službe ' raziskovanje, temveč presajanje znanih in osvojenih tehnoloških postopkov v na|e pogoje. Vsi tehnološki postopki morajo biti napisani, tako da jih lahko neposredni organizatorji proizvodnje uporabljajo brez lastnega eksperimentiranja. Prav tako morajo biti točno določeni in napisani režimi dela (navodila za delo). Pod okriljem priprave proizvodnje je treba uvesti tudi študij dela. Ta služba je postala razvpita, ker se je izrodila v normirsiko službo. Namen te Službe pa je proučevanje tehnoloških pogojev pod katerimi delajo posamezniki s ciljem, da povečamo delovni učinek s tem, da tehnično olajšamo delo z izboljšavo metode dela ipd. Poleg centralizirane-tehnološke in operativne priprave proizvodnje je v programu tudi neposredna obratna priprava v vsakem obratu. Naloga te priprave jé, da ustvari delavcu na delovnem mestu vse pogoje dela, zaradi česar lahko delavec hitreje dela, ker se mu mi treba zadrževati s pripravami in opremljanjem delovnega mesta s pripomočki za delo. 3, Vzdrževanje je v podjetju izrazito reparaturnega tipa, tj. v akcijo stopa takrat, ko je že nekje nastopil defekt. Izjema je le nekaj' vnaprej planiranih večjih i remontov. Ker pa je vzdrževanje prav tako pomembna funkcija kot sama proizvodnja, ker ustvarja pogoje za proizvodnjo, je potrebno prenesti težišče na preventivno vzdrževanje. Vsled tèga je predvidena uvedba t.i. specializiranih inšpekcijskih služb v vzdrževalnem sektorju. Njihova skrb bi naj bila programiranje in določanje preventivnega vzdrževanja. Preventivno vzdrževanje pa iseveda postavlja 'tehničnemu kadru v službah vzdrževanja veliko težje naloge kot jih ima doslej. 4. Veliko sprememb je predlaganih tudi v organizaciji in (Nadaljev. s prejšnje strani) nižjim efektom. Tudi pri valjih izhaja razmeroma visoko doseženi finančni rezultat v štirih mesecih iz bogatega asortimana razpoložljivih naročil, kajti, poleg letošnjih naročil smo realizirali še znatni delež lanskoletnih zaostankov, ki so bili glede na asortiman razmeroma ugodni. V bodoče bomo morali povečati proizvodnjo pločevincev, ki se prodajajo z izgubo, prav tako pa bo primanjkovalo tudi poltrdih valjev, ki so visoko rentabilni. če k temu dodamo še potrebo po izvozu, kjer tudi ne moremo pričakovati dobrih rezultatov, saj vemo, da je konkurenca na svetovnem tržišču silno močna, potem moremo ugotoviti, da je tudi pri tovrstni proizvodnji plan po današnji oceni realen. VPRAŠANJE: Kakšno je doseganje prodajnih cen na domačem tržišču v prvih petih mesecih tega leta, če ga primerjamo z planskimi prodajnimi cenami. Za preteklih pet mesecev je situacija naslednja: metodah vodenja in gospodarjenja, v organizaciji dela samoupravnih organov ter komunikacij ali med samoupravnimi organi in t.i. upravo. Tako je npr. predlagano zmanjšanje števila samoupravnih enot od sedanjih ,16 na 8. Te enote z lastnim DSE bi bile: sklop metalurških obratov (elektroplavž, jeklarna, valjarna), enota livarn, enota obdelovalnice. valjev, samotna, enota. vzdrževalno ! ransporlitili obi ulov, enota energetskih obratov, enota - skupnih tehničnih služb in enota ostalih skupnih služb. j Gornje - so seveda le zelo grobi obrisi' in močno skrajšana razlaga najbistvenejših sprèminjevalnih organizacijskih " predlogov. Seveda pa bo reorganizacija posegla tudi na draga področja, kajti brez skladnega in harmonično uglašenega delovanja vseh funkcij, ki nastopajo v sodobni organizaciji, ne more biti vidnega uspeha. Jasno nam je, da je organizacija bistveni faktor uspešnosti poslovanja, finančnega uspeha in povečane pro-, duktivnosti dela in usposobitev za zahteve trga, kar zagotavlja tudi zviševanje osebnih dohodkov in ustvarjanje skladov. Prav taiko pa nam mora biti jasno, da organizacije niso samo »okenca«, v organizacijski shemi in lepi naživi delovnih mest, temveč predvsem pravilna, specializirana delitev dela dajni ceni 105,89 %, 2. siva litina 97,41 %, 3. KGR litina 100,37 %, 4. kokile 102,06 %, 5. valji 116,02 %, 6. sivo železo 119,76%, 7. belo železo 104,62 %, 8. šamotni izdelki 109,13 %. Gornje cene potrjujejo lepe dosežke v finančnem rezultatu prvih petih mesecev, vendar opažamo od aprila naprej stalno tendenco padanja cen pri valjarskih izdelkih, valjih in šamotu, kar je pripisati dejstvu, da moramo delati za trg le to, kar trg išče in sprejme. Vprašanje: Kje vidite možnosti ..za izboljšanje takšnega stanja? Umirjenejši razvoj gospodarstva, ki ga prinaša reforma, narekuje celotnemu gospodarstvu in posebej še industriji, da skuša čimprej prekiniti z dosedanjim, ekstenzivnim načinom gospodarjenja, da ugotovi, kje je proizvodnja neracionalna, kje so rezerve, skratka, da postavi in oceni svojo proizvodnjo izključno po ekonomskih merilih, kakor tudi, da se otrese miselnosti, da je dovolj, če delamo in proizvajamo, ne mislimo pa in uporaba sodobnih znanstvenih metod. Hitrost napredovanja in uspešnost tega dela reorganizacije pa je —- ponovno poudarjamo — odvisna od podpore ljudi v podjetju, s katerimi bo treba delati, pa tudi od podpore organov upravljanja in družbeno političnih organizacij. Čim bolj bodo z vseh strani podprli predloge in nasvete Inštituta, tem hitrejša bo realizacija idejnega projekta reorganizacije. Seveda to ne more imeti revolucionaren karakter, ampak je lahko realizirano le postopoma, zato pa solidno in v realnih možnostih podjetja. Po zaključeni okvirni razlagi je tov. Kocmur, ki je s strani inštituta določen kot nosilec naloge in vodja teama, ki dela na projektu reorganizacije pri nas, odgovarjal še na posamezna konkretna vprašanja, ki so jih postavljali člani upravnega odbora. Upravni odbor je nato so-glasiio osvojil tolmačeni idejni projekt reorganizacije itn zadolžil glavnéga direktorja, da skupno s sodelavci Inštituta določi vrstni red postopnega konkre-tiziranja predloga. Navedeno je prva in res le zelo skopa informacija, ki jo posredujemo članom kolektiva, vendar bomo v kasnejših številkah Štorskega Železarja napisali kaj- več in podrobnejše. W. Š. MESECI pri tem na to, čemu proizvodnja sploh služi, kdo in kako jo bo kupil, da je vse kar nima svojega plasmana, brez vrednosti, in da je torej tudi naš osebni dohodek odvisen izključno od tiste ustvarjene vrednosti, ki nam jo je priznal trg. Konkretno je boljši uspeh v našem podjetju možen Je s stalnim uvajanjem novega, bogatejšega asortimana izdelkov, z nenehnim zniževanjem stroškov in s kontinuiranim primerjanjem izkazanih stroškov s tistimi, ki jih naš proizvodni potencial lahko-prenese. Merila za to lahko najdemo v drugih sorodnih podjetjih. PL KOLEDAR Žena angleškega pesnika Dindona je sovražila, knjige, ki jih je njen mož strastno prebiral. Dejala mu je: »Rada bi bila knjiga, potem bi vsaj malo skrbel zame!« »O«, jo je potolažil pesnik, »všeč bi mi bila tudi kot koledar.« »Zakaj pa ravno kot koledar?« »Ker je vsako leto nov!« L E TOŠ NJI Š TI RJE REFORMA IN MI • REFORMA IN MI Ko pravim »reforma in mi«, mislim tokrat na odnos med reformskimi gibanji in celotnim jugoslovanskim železarstvom, oz. celotno jugoslovansko črno metalurgijo. Kakšen je položaj črne metalurgije in kateri so tisti činitelji, 'ki vplivajo na položaj črne metalurgije, to sta vsekakor vprašanji, ki zaradi svoje aktualnosti zaslužita mesto ne le v lokalnem ali dnevnem časopisju, temveč tudi na najvišjih družbenih forumih. Iz podatkov, ki z njimi razpolagamo ,izhaja ,da je črna metalurgija kljub velikim naporom v smeri izvajanja intendi gospodarske reforme iz objektivnih razlogov v vedno večjih težavah. Problemi te vrste so dozoreli do take stopnje, da nekatera podjetja črne metalurgije stoje pred vprašanjem, ali bodo sploh še lahko tekoče poslovala. Iz podatkov nadalje izhaja, da so z gospodarsko reformo vse veje gospodarstva v primerjavi z letom 1964 pridobile, če primerjamo njihovo udeležbo neto sredstev v skupnem dohodku. Črna metalurgija pa izkazuje indeks 98 na-pram letu 1964. Torej padec. Kot rečeno, glavni vzroki za takšno stanje so objektivne narave, na katere podjetja črne metalurgije nimajo neposrednih vplivov. Naj naštejemo najbistvenejše vzroke Za tako stanje. 1. PLAFONI RAN E CIINE. Zaradi predpisanih cen je črna metalurgija v neenakopravnem odnosu đo drugih gospodarskih panog, ki lahko svoje cehe formirajo svobodno. Z. LIBERALIZACIJA UVOZA. Zaradi nekoordiniranega in liberaliziranega Uvoza prihaja v jugoslovanski črni metalurgiji do neizkoriščenosti kapacitet, Z drugimi besedami povedano, z liberizacijo uvoza izdelkov črne metalurgije je bil omogočen vdor zunanjih proizvajalcev tako z vzhoda kakor tudi z za-hoda naša domača črna metalurgija pa ostaja brez dela. In pri vsem tem podatki kažejo, da jugoslovanski trg 'kljub neopravičeno visokem uvozti ‘jekla {ki je terjal ogromna devizna sredstva) ni bil dobro založen, kar potrjuje dejstvo, da je bil uvoz nekoordiniran in nelogičen. V prvih štirih mesecih letošnjega je bil plan finalnih proizvodov črne metalurgije zaradi takega uvoza izpolnjen le z 80 %, pri čemer šo zaloge znašale okoli 55.000 ton gotove proizvodnje. Zanimiv je tudi podatek, da npr. Zahodna Nemčija ščiti svojo črno metalurgijo za 79% (carine, takse itd.), Italija z 18%, Anglija s 14%, Jugoslavija pa le z okoli 7,5 odstotno carinsko zaščito. Popolnoma jasno je, da je taka libe- ralizacija zelo mamljiva za zunanje proizvajalce na eni strani in za domače potrošnike na drugi strani, vendar se tu poslavlja vprašanje nezasedeno-sti domačih kapacitet, v katere smo in. še vedno vlagamo ogromna sredstva z namenom, da bi naša črna metalurgija postala trdna baza naši predelovalni industriji. Očitno je, da takšni problemi ne izhajajo iz intencij gospodarske reforme, ki je naš skupni cilj, temveč, da gre tu za anomalije, ki nas na poti uresničevanja načel gospodarske reforme zavirajo. 3. NELIKVIDNOST. O tem smo že nekajkrat spregovorili v našem časopisu. Zaradi splošne nelikvidnosti smo nenehno pred problemom blokade naših Žiro računov. To gre že tako daleč, da so v črni metalurgiji ogrožene ,določene kapacitete. Koksarni v Lukovcu grozi ustavitev proizvodnje zaradi pomanjkanja sredstev, ki jih potrebujejo za nabavo potrebnih repromate-rialov. Nelikvidnost nastaja deloma zaradi zmanjšanja obtoka denarja, deloma pa zaradi ne-poravhavanja obveznosti s strani predelovalne industrije. Zma-šanje obtoka denarja je bil reformni ukrep, ki je imel za cilj stabilizacijo našega dinarja. Vendar pa bi bilo mogoče z določeno selektivno kreditno politiko na tem področju marsikaj urediti. Še mnogo je problemov, ki so objektivnega značaja, ne nazadnje tudi problem neurejenega in razdrobljenega bankarskega sistema, ki ni zmožen v zadostni meri kreditirati takšne gospodarske panoge, kot je črna metalurgija, ki za svoje potrebe rabi znatna sredstva. O vseh teh problemih je obširno razpravljal tudi Izvršni odbor Združenja jugoslovanskih železarn, ki je izdelal obširno informacijo ter jo predložil predsedniku ZIS tov. Miki Špiljku kakor tudi kabinetom V petek, 12 maja dopoldne sta bili najprej ločeni, zatem pa še prva skupna seja članov obeh zborov celjske občinske skupščine v novi mandatni dobi. Ločeni seji sta vodila najstarejša odbornika in sicer v zboru delovnih skupnosti inž. Drago Čeh, v občinskem zboru pa dr. Alfonz Debeljak. Ko so verificirali mandate in ko so novi odborniki dali svečano izjavo, so na obeh sejah izvolili predsednika zbora in predsednika ter člane mandatno imunitetnih komisij. Tako so za predsednico občinskega zbora izvolili MAGDO KOČARJE VO, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa DRAGA CEHÀ, dipl. inž. Vtem ko bo mandatno imunitetno komisijo občinskega Zbora vodil Otmar RIVA, bo isti komisiji v Zboru delovnih skupnosti predsedoval Avgust DERŽEK. Takoj za tem je pričela prva 'skupna seja članov obeh zborov. Začetek dela je potekel v ' inf orinaci ji o izidu volitev. V nadaljevanju zasedanja pa so izvolili predsednika in dva podpredsednika skupščine. Ta predlog je posredoval Drago Čeh, dipl. inž. Pri tem je ugotovil, da je bilo dosedanje delo skupščine uspešno. Opozoril pa je na nujnost večje aktivizacije ne samo občanov pri Obravnavanju in reševanju skupnih nalog, marveč tudi odbornikov. Zlasti se bosta morala bolj kot doslej uveljaviti oba zbora; to tudi na pogostejših ločenih sejah. Zatem je za predsednika občinske skupščine predlagal Olgo Vra-bičevo, za podpredsednika pa Zdravka Trogarja in Jožeta Marolta. Ta predlog so odborniki potrdili tudi s tajnim glasovanjem. Tako je nova predsednica celjske občinske skupščine postala Olga Vrabičeva, dosedanja predsednica socialno zdravstvenega Zbora zvezne skupščine, podpredsednik pa Zdravko Tro-gar, dosedanji predsednik skupščine in Jože Marolt, znan poli-litični delavec. Ko se je Olga Vrabičeva zahvalila za zaupanje, je izrekla priznanje za dosedanje delo ne samo Zdravku Troga r ju, marveč tudi Janezu Kovačiču, dosedanjemu podpredsedniku skupščine, ki mu je letos potekel mandat. V nadaljevanju pa je opozorila na nekatere značilnosti, ki bodo spremljale delo naj višjega občinskega samoupravnega organa. Ugotovila je, da ima gospodarska reforma občutne posledice tudi na delo predstavniških organov. Med drugim gre za to, da skupščina ni več tisti organ, ki se lahko vmešava v notranje delo gospodarskih in drugih organizacij. Ko pa je opozorila, da omejitve v proračunski potrošnji niso le izraz restrikcijskih ukrepov, je dodala, da bo morala skupščina bolj kot kdajkoli prej, v prihodnje graditi svoje delovne načrte na osnovi dogovarjanja z delovnimi kolektivi. Celje, pomembno gospodarsko in kulturno središče širšega Zaledja, pa pristojnih sekretariatov. Istočasno so povabili tov. predsednika ZIS na skupni sestanek s člani Izvršnega odbora Združenja jugoslovanskih železarn. V tem sestavku smo spregovorili samo o tistih problemih črne metalurgije, ki so eksternega značaja in na katere podjetja nimajo direktnega vpliva. Seveda pa je tudi dosti subjektivnih činiteljev, ki jim bo v bodoče potrebno posvečati več pažnje, pri čemer mislim predvsem na — usmerjanje proizvodnje v tiste izdelke, ki jih je tržišče v danih pogojih pripravljeno sprejemati; — na izboljšanje naših dobavnih rokov; — na izboljšanje kvalitete, — na študij in analiziranje tržišča, kakor tudi — na analiziranje naših rezerv, pri čemer mislim predvsem na zniževanje stroškov proizvodnje. PL nora predsednica skupščine ima posebno nalogo tudi v krepitvi medobčinskega sodelovanja V nadaljevanju dela so odborniki potrdili predsednike in člane enajstih Svetov, zatem komisij in drugih organov pri skupščini. Tako so za predsednika sveta za primarno gospodarstvo izvolili Rada Jenka, sveta za tei;cialno gospodarstvo Franca Petaverja, za predsednika s^età za družbeni plan in finance Milana Hohnjeca za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Darka Maligoja dipl. inž., notranjo politiko in splošne zadeve Branka Verstovša, za zdravstvo dr. Antona Fazarinca, za socialno Varstvo Milenko Mrevlje, za šolstvo Ivana Kapša, za .telesno kulturo Sonjo Ocvirk, za znanost in kulturo Vlada Novaka ter za predsednika sveta za narodno obrambo Olgo Vrabič. Štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami bo vodil Zdravko Trogar. Mimo tega so potrdili starešine upravnih organov skupščine, tako za tajnika Oskarja Nagiava, za načelnika oddelka za upravno pravne zadeve Marjana Ašiča, za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za družbeno ekonomske zadeve in nadzor Danila Brečka, za načelnika oddelka za finance Franja Novaka ter za načelnika oddelka za narodno obrambo Ernesta Pikla. BELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DRUGA SEJA DSP Nä svojem drugem zasedanju, ki je bilo dne 9. junija 1967, je delavski svet podjetja sprejel nekatere važne sklepe, ki jih v kratkem povzetku objavljamo. Potem, ko je bila na podlagi pregleda sklepov prejšnje seje potrjen zapisnik prvega zasedanja DSP, je delavski svet sprejel sklep, da se modelna mizama pripoji k livarni sive litine s tem, da modelna mizar-na zadrži lastni obračun osebnih dohodkov na isti osnovi kot doslej. Oba delavska sveta se do novih volitev združita v enega. Pri novih volitvah se bo po tem sklepu delavskega sveta podjetja za DSE livarne sive litine izdelal nov ključ za določitev števila članov DSE livarne sive litine, ki bo upošteval to organizacijsko spremembo. V zvezi s tem sklepom je delavski svet podjetja sprejel tudi sklep, da se ustanovi novo delovno mesto »asistent za modelno mizamo« s tem, da se analitična ocena korigira in določi na UO. Nadalje se je na tem zasedanju DSP strinjal s tem, da podjetje najame kratkoročni kredit za obratna sredstva v znesku 4 milijone N-din, po obrestni meri 9% za dobo 3 mesecev. Od odobrenega kredita bo Železarna Štore oročila pri SGB 1 milijon N-din v mesecu juniju in 1 milijon N-din v mesecu juliju, posojilo pa bo vrnila v mesecih oktobru in novembru po 1 milijon N-din, dočim bi zaostanek, to je 2 milijona N-din podjetje po preteku odplačilnega roka vložilo prošnjo za podaljšanje kredita v naslednje leto. V smislu določb 3 točke 56. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov je delavski svet podjetja 1967, je bilo na dnevnem redu več pomembnih vlog, od 'katerih je prav gotovo najpomembnejša informacija o reorganizaciji našega podjetja, ki jo pripravlja skupno z našim podjetjem Inštitut za sociologijo v Ljubljani. Upravni odbor je na tej seji vzel na znanje informacijo tovariša Kocmurja iz Inštituta za sociologijo v Ljubljani, ki je podrobno obrazložil poglavitne točke reorganizacij-skega načrta. Upravni odbor je sklenil, da se organizacijski načrt sprejme in da Inštitut prične z izvrševanjem tistih potrdil predlog finančnega sektorja, da podjetje zaprosi SGB Ljubljana za izstavitev garancije za sredstva v višini N-din 6.874.427, ki so zagotovljena za izgradnjo livarne sive litine. Celotna predračunska vrednost za obrat livarne sive litine v znesku N-din 18 milijonov je zagotovljena in sicer: — do dne 31. 12. 1966 je bilo koriščenih N-din 6,101.773.—, — za uvozno opremo je odobren devizni kredit od SGB Ljubljana v višini N- din 5,023.800.—, — pa zaključnem računu za leto 1966 smo namenili za livarno sive litine N-din 6,500.000.—, — po zaključnem računu za leto 1967 pa predvidevamo za livarno sive litine N-din 374.427. —. Poleg tega zagotavljamo iz lastnih sredstev tudi kritje 10 % garancijskega; zneska in obvezne prispevke za energetiko (2 % hi 2,5 %). Delavski svet je na tem zasedanju imenoval tudi štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, nadalje sprejel sklep o ustanovitvi novega delovnega mesta »Asistent za peske« (zasedba 1. analitična ocena 312 točk), kakor tudi sklep, da se borcem NOV, ki so vstopili v NOV do 15. 9. 1944 določi OD v višini povprečja osebnega dohodka v podjetju. V pogledu ugovorov, ki so jih zoper disciplinske odločbe podali tov. ing. Gorišek, Opaka Viktor, ing. Berger Pavel, Zapu-šek Roman, je sklenil, da se odločba tov. ing. Gorišek Cirila odpravi, ostale pa razveljavijo ter da se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno obravnavanje s tem, da se k delu pritegne še org. biro in tehnična služba. P. L. nalog, ki so nam najbolj potrebne. Podrobno poročilo o izvajanju tovariša Kocmurja objavljamo posebej. Nadalje je upravni odbor na tej seji sklenil predlagati delavskemu svetu podjetja pripojitev modelne mizame k livarni sive litine s tem, da se v livarni sive litine ustanovi novo delovno mesto »asistent za modelno mizamo«. Glede ocenitve delovnega mesta je bil upravni odbor mnenja, da organizacijski biro ponovno pregleda analitično oceno za to delovno mesto ter jo skuša vskladiti z analitič-oceno, ki jo imajo asistenti za vzdrževanje. Upravni odbor se je strinjal, da se na delovnem mestu »obratni elektrikar« na plavžu zniša predvidena zasedba od 3 na 1, na delovnem mestu »elek-tromehanik II« v elektroobratu pa zviša predvidena zasedba od 5 na 7. Prav tako se je strinjal s spremembo zasedbe na naslednjih delovnih mestih v livarni sive litine: — delovodja kokil, razširitev od 1 na 2, — iskupinovodja strojne litine, ukinitev delovnega mesta, nadaljnjega formiranja mase za osebne dohodke ter sklenil predlagati delavskemu svetu podjetja nov način izplačevanja akontacije osebnih dohodkov, ki . naj bi se priključil družbenemu planu podjetja 1967 kot poseben instrument. ^ Bistvo novega načina izplačevanja akontacij je vsekakor v tem, da ta način postavlja izplačilo akontacije naših osebnih dohodkov v odvisnost od fakturirane realizacije. Družbeni plan, katerega sestavni del naj bi po predlogu upravnega odbora bil tudi omenjeni način izplačevanja akontacije, predvideva, da maso sredstev za osebne dohodke predstavlja 24,6% fakturirane realizacije. Iz tega izračuna izhaja tudi s planom določena vrednost točke za akontacijo v letošnjem letu in sicer v višini 300 S-din. V novem načinu oblikovanja mar se za akontacijo osebnih dohodkov je pomembno to, da se le-ta ne izračunava na osnovi planske fakturirane realizacije, temveč na osnovi dejanske fakturirane realizacije. Iz tega torej izhaja, da se nam bo vrednost točke zmanjšala oziroma povečala v kolikor bo fakturirana realizacija v posameznih mesecih v primerjavi s planom večja ali manjša. Na ta način bomo preprečili, da bi v posameznih mesecih izplačevali več sredstev za osebne dohodke, kot bi jih z ozirom na prodano proizvodnjo smeli. Poleg tega je v omenjenem predlogu vsebovana tudi zahteva, da se pri tem izračunu upošteva tudi faktor plačane realizacije, ki je po sedanjih družbenih merilih osnova za izplačilo osebnih dohodkov. Po omenjenem načinu obračunavanja naj bi se izvršilo prvo izplačilo akontacije osebnih dohodkov že 15. julija 1967. — delovodja jedrame skrči-tev od 2 na 1. Upravni odbor je potrdil uvedbo dežurstva v merilni službi po predlaganem razporedu v tem smislu, da dežurni organ dela v soboto in v nedeljo po 4 ure, torej v deljenem delovnem času. Upravni odbor je. na tej seji tudi odobril dodatek za ločeno življenje tovarišu Kajbi Antonu in sicer v višini 125 N-din mesečno za čas od 6. junija do 15. septembra 1967. Upravni odbor je nadalje tudi sklenil, da se poleg akontacije v višini 24,6 % od fakturirane realizacije vršijo kvar-talni obračuni po ekonomskih enotah. Prvi tak izračun se izvrši 15. 8. 1967 za prvo polletje. Predlog upravnega odbora izključuje možnost najemanja posojil. Da bi izključil vsako prelivanje sredstev iz enote v enoto, je upravni odbor sklenil predlagati delavskemu svetu podjetja da se izjasni v pogledu formiranja 2 % rezervnega sklada v smislu člena 31 pravilnika o oblikovanju in razdeljevanju sredstev za osebne dohodke, ki določa, da morajo enote formirati obvezni rezervni sklad, ki naj služi za delno kritje osebnih dohodkov enot v mesecih, ko zaradi objektivnih vzrokov, na katere enota ne more vplivati, ni bilo mogoče ustvariti sredstev za minimalne osebne dohodke. Na povprečje naj bi po tem predlogu smelo podjetje preiti le takrat, ko bi se morali izplačevati minimalni osebni dohodki. Nadaljnje izplačilo akontacij osebnih dohodkov bo po tem predlogu odvisno torej od dveh činiteljev: na eni strani od izpolnjevanja planskih postavk, na drugi strani pa od uspešnosti našega podjetja na tržišču. —P. L,— RAZLIKA i Zdravnik: »Ne bojte se, ko sem bil jaz v vaših letih, sem imel isto bolezen.« Bolnik: »že, že toda vi site imeli drugega zdravnika!« ŠESTA SEJA UO Na šesti seji upravnega odbora, ki je bila dne 8. junija PETA SEJA UO Nov način formiranja sredstev za OD Peta seja upravnega odbora je bila dne 2. junija 1967, potekala je v znaku razprav v zvezi z vrednostjo točke in načinom izplačevanja akontacij za osebne dohodke v bodoče. Za izplačilo akontacije dne 15. 6. 1967 je upravni odbor določil vrednost točke 300 S-din, ker obračuna po ekonomskih enotah ni bilo mogoče izvršiti zaradi nesprejetega družbenega načrta za leto 1967. Upravni odbor je na tej seji izčrpno razpravljal o vprašanju Ekonomska propaganda - važen faktor prodajne politike Nasi izdelki na letošnjem Beograjskem sejmu tehnike • Maršal Tito obiskal našo razstavo Uvajanje ekonomske propagande pri naši družbeno ekonomski ureditvi se pričenja šele s prihodom na nov gospodarski sistem. Postopoma priznavamo, da je ekonomska propaganda koristna panoga v našem gospodarstvu, ker služi pospeševanju prodaje naših izdelkov. V svetu se trošijo ogromna sredstva v te namene. Tudi pri nas že prihajamo do spoznanja, da se bo pri isti kvaliteti in pri isti ceni prodajal tisti proizvod, ki bo bolje propagiran. Danes podjetje ne more več izdelovati proizvodov po lastni želji ali pa tistih, ki so najren-tabilnejši za podjetje. Prihajamo v fazo, ko bo moralo podjetje izdelovati samo tiste proizvode, ki jih potrošnik zahteva in to po ceni, ki jo je potrošnik zmožen plačati. Izbira proizvoda prihaja vedno bolj iz klasičnega privilegija tehničnega sektorja podjetja v pristojnost komercialnega sektorja, ki v podjetju zastopa trg, ito je potrošnika, ki diktira, kaj naj se proizvaja. Izbira proizvoda za proizvodnjo, komercialna in propagandna politika nastopajo sočasno. Podjetje mora najprej na trg k potrošniku, da ugotovi njegove potrebe, potem mora nazaj v proizvodnjo. V tem stadiju stopi v akcijo ekonomska propaganda, ki seznani potrošnike, priporoča preferenco, ščiti proizvod in podjetje pred konkurenco, orientira potrošnike, pridobiva nove trge ter ščiti in razširja firmo podjetja. Sredstva, ki jih ima ekonomska propaganda na razpolago za komunikacijo s potrošniki so predvsem sredstva, ki jih industrija imenuje »masa medija«, sredstva za komunikacije: tisk, televizija, radio, kino, sejmi, razstave, izložbe itd. S temi sredstvi dosežemo množico, in na ta način tudi* indirektno potrošnika. Ta sredstva zaradi tega imenujemo »sredstva indirektne propagande«. Sredstva direktne propagande so: katalogi, prospekti, pisma, ki po pošti ali z vročitvijo dosežejo že predhodno individualizirano publiko, oziroma potencialnega potrošnika. Pri uvajanju sodobnih metod ekonomske propagande je nujno koristiti izsledke in podatke analize tržišča. Pri proučevanju tržišča je treba upoštevati, da se mnogi zaključki analize aplicirajo izključno na področju ekonomske propagande. Naše propagandne akcije se v glavnem odvijajo z razstavljanjem izdelkov na sejmih in razstavah, izdajanjem katalogov in prospektov in v manjši meri s publiciranjem v strokovnih iin dnevnih časopisih. Naše izdelke razstavimo vsako leto na Beograjskem sejmu 28. maja, smo razstavljali livarske izdelke, tri panoe valjar-skih izdelkov (valjane profile, vzmetna jekla in specialne profile), litoželezne valje in samotno opeko. Jesenski Zagrebški velesejem bo trajal od 7. do 17. Ob otvoritvi 11. mednarodnega sejma tehnike v Beogradu, ki je bil dne 19. maja 1967, je razstavo jugoslovanskih železarn obiskal tudi predsednik Tito. Na sliki ga vidimo pred našim razstavnim prostorom. tehnike in na Zagrebškem velesejmu. Na obeh sejmih nastopamo Skupno z ostalimi železarnami v okviru Združenja jugoslovanskih železarn. Na letošnjem Beograjskem sejmu tehnike, ki je trajal od 19. do septembra. Priprave so že v teku. Že nekaj let si prizadevamo plasirati naše izdelke na inozemskih tržiščih. Zato vsako leto razstavljamo na tistih sejmih, kjer pričakujemo komer- cialni uspeh. Letos smo razstavljali v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji, v Milanu, (Italija) in v Hannovru v Zahodni Nemčiji. Na vseh inozemskih sejmih smo razstavljali livarske izdelke, panoe z valji in valjanimi izdelki. Publiciranje, oziroma propaganda po tisku postaja šele danes pomemben instrument na domačem trgu zaradi delovanja reforme in zastoja prodaje. Za prodor na tuja tržišča je propaganda nujna, ker. bodo naši proizvodi morali imeti poleg enake cene in kvalitete tudi enako publiciranje, kakor ga ima naša konkurenca. Zaradi omenjenih okoliščin so bili naši stroški ekonomske propagande minimalni in sa znašali letno ile 0,13 do 0,89 promil od bruto proizvodnje. Pri trošenju teh sredstev smo upoštevali načelo, da mora vsak strošek imeti smotrno ekonomsko funkcijo prodaje, ne pa materialno podporo. Priprava plana ekonomske propagande je stvar vsakega posameznega podjetja in se pri tem ni mogoče držati nekih šablon. Vsako podjetje ima svoje specifičnosti vodenja prodajne politike in propagande, kar je odvisno od vrste ,proizvoda, načina proizvodnje in finančnih sredstev. Pri trošenju teh sredstev pa se mora upoštevali osnovni cilj: doseči naj večji učinek z najmanjšimi stroški. t Žmahar Ivan Pismo iz »Čelika« Podjetje za promet železa »ČELIK« iz Beograda je kot najuspešnejše trgovinsko podjetje na področju Beograda prejelo prvomajsko nagrado za leto 1967. Ob tej priliki je podjetje »Čelik« poslalo našemu glavnemu direktorju, tov. Voga Tugomerju, pismo naslednje vsebine: »Z zadovoljstvom Vas obveščamo, da je gospodarska zbornica mesta Beograd, potem ko je analizirala dosežene rezultate vseh trgovskih podjetij iz področja mesta Beograd v zadnjih treh letih, poleg še dveh podjetij široke potrošnje, proglasila naše podjetje za najuspešnejše in ga nagradila z letošnjo PRVOMAJSKO NAGRADO. Smatramo za potrebno da poudarimo, da je žirija pri analiziranju in ocenjevanju razvoja in doseženih rezultatov poleg ostalih faktorjev posebno pozitivno ocenila našo' SPECIALIZACIJO in zelo uspešno povezovanje našega podjetja s proizvajalcf na eni in potrošniki na drugi stranL Ker je Vaša cenjena železarna s svojim dosedanjim poslovnim sodelovanjem in svojo pravilno politiko v določeni meri doprinesla k razvoju našega podjetja in krepitvi specializacije, Vas, tovariš direktor, 'prosimo, da Vi osebno kakor tudi ves kolektiv, sprejmete izraze naše zahvale. Dobljeno PRVOMAJSKO NAGRADO smatramo kot naš skupni uspeh. Za kolektiv podjetja Čelik Glavni direktor Milan Maršalek Nezgode V mesecu maju je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 1 Valjarna 4 Livarna sive litine 1 Obdelovalnica valjev 1 Mehanična delavnica 1 Energetski obrat 1 Promet 1 Komunalni oddelek _________1 Skupaj: 11 Brez nezgod pri delu so bili naslednji obratl:_ Jeklarna, livarna valjev, modelna mizama, šamotarna, elektroobrat, ekspedit, gradbeni oddelek, razvojni oddelek, OTK, ostalo. Na poti na delo in z dela so bile prijavljene 4 nezgode in to: ’ 2 iz jeklarne, ena iz livarne sive Jitine in ena iz šamptame. Pri delu so se poškodovali: ELEKTROPLAVŽ: SOVIČ Jovan. Pri razlivanju tekočega železa iz razlivnega korita v kokile mu je kapljica železa brizgnila za gamašo in ga opekla po nartu leve noge. VALJARNA: ČANŽEK Jože je šel iz àdju-staže v kopalnico. Pri Škarjah je stal prekucnik naložen ž od- pri delu rezki. Imenovani je šel po bližnjici med škarjami in prekucnikom, pri tem se je na ostri palici, ki je štrlela iz prekucnika ranil v hrbet. VASLE Rafael. Pri vlačenju palic na škarje je z desno roko zadel ob zrezane palice na stolicah poleg Škarij:, ter se na ostrem robu urezal na hrbtno 'stran roke. ŽLENDER Jože. Pri valjanju na grobi progi mu je gredica zbila dvigalni kavelj in ga je držaj kavlja udaril na koleno 'leve noge. PLANKO Stanko, predvaljar na fini progi, je podlagal odvodno dletp na šestem ogrodju, Pred pričetkom popravila je opozoril vtikalca tovariša Mraza naj malo počaka. Med delom je bil sklonjen, ko se je malo dvignil je vtik al ec mislil, da je že popravljeno in je vtaknil palico v ogrodje. Palica je ob izteku iz valjev zadela predvaljar j a v dlan desne roke in ga poškodovala. LIVARNA SIVE LITINE: GUČEK Martin je po končanem delu odšel v kopalnico. Med potjo skozi obrat mu je padel tujek na levo, oko. OBDELOVALNICA VALJEV: KAČIČNIK Franc. Med rezkanjem vertikalne stene v valjčnem stojalu je s kazalcem leve roke, med obratovsmjem rezkanja, potipal obdelano površino, če rezkar ne pušča. Pri tem mu je rezkar zagrabil rokavico in mu zmečkal kazalec do drugega členka. Na rokah je imel zaščitne rokavice, ki pa za ustrezno kontrolo niso primerne. Poleg tega se v nobenem primeru ne sme približevati gibajočemu rezkar ju. MEHANIČNA DELAVNICA: PINTER Marjan. Pred montažo čelne stružnice, j e bilo treba odlomiti del sani stružnice. Sani so podložili tako, da je bil prosti konec, ki ga je bilo treba odlomiti dvignjen približno 10 cm od tal. Med zabijanjem zagozde, da bi se koneč odlomil, je imenovani brez potrebe stal ob saneh, kljub opozorilu preddelavca, da naj se odstrani. Ko se je del sani odlomil, mu je padel na. nogo in mu stisnil prste. Kljub veliki-teži odlomljenega dela, ki je tehtal približno 1000 kg, imenovanemu ni veliko poškodovalo noge, 'ker je zaščitni čevelj izredno dobro vzdržal težo padajočega predmeta. ENERGETSKI OBRAT: TOPLI ŠEK Franc, Odtočni vod za hlajenje nosilcev oboka še je‘zamašil. Kurjač ga je s komprimiranim Arakom iizpi-hoval. Po iZpihovanju je vroča voda brizgnila v odtočni lijak, nekaj kapljic vroče vode ga je pa opeklo po trebuhu. PROMET: ŠTANCER Franc je spenjal normalnotirna železniška voza. Vlažna rokavica mu je na mastni spenjači spodrsnila tako, da je dobil roko med obroč spe-pjače in kavelj, ter mu je stisnilo. sredinec leve roke. KOMUNALNI ODDELEK: ŽOLGER Monika. Med potjo po dvorišču se je pri vratarnici Zbodla na žici, ki je ležala na tleh. Žica se ji je zapičila v desno nogo nad gležnjem. Na poti na delo in z dela so se poškodovali: ZELIč Jože iz jeklarne je šel na delo. Ko je šel skozi obrat mu je veter zanesel tujek v desno oko. BUKOVŠEK Ivan iz jeklarne je na poti iz obrata padel na stopnicah in ši zvil desno nogo v gležnju. JURJECOVšEK Alojz iz livarne sive litine je na poti nä delo p^ del z mopedom in si poškodoval dlan desne roke. ŠTURBEJ Alojz iz šamotarne je tìa poti na delo padel in si zvil levo nogo v gležnju. (Nadaljev. na naslednji strani) ODGOVORNA NALOGA ODLOČANJE O UKREPIH ZARADI KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI S Pravilnikom o delovnih razmerjih, ki smo ga sprejeli, v mesecu februarju letos, so organi za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov sestavljeni bistveno drugače kot so bili preje. Po prejšnjem pravilniku' (Pravilnik o delovnih razmerjih)'iz leta 1962 oziroma po začasnih sklepih, ki so bili sprejeti v letu 1965, so bili organi za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti na I. stopnji komisije, ki so jo imenovali delavski sveti enot, na II. stopnji pa Delavski svet podjetja. Za sedanje organe, ki odločajo o kršitvah delovnih dolžnosti, lahko ugotovimo, da so na I. stopnji centralizirani, saj imamo samo eno komisijo, komisijo delavskega sveta podjetja za varstvo delovne dolžnosti z zastopstvom enot, na II. stopnji pa decentralizirani, saj je II. stopnja Delavski svet enote in le v določenih primerih Delavski svet podjetja. Kaj je narekovalo takšno ureditev? Temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki je' v veljavi od aprila 1965, v svoji intenciji zahteva, da o pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja odločajo kolektivni organi. Organi upravljanja v podjetju so postavili tedaj svoje pomožne organe (komisije pri DSE) v skladu z decentralizacijo upravljanja na enote (16 enot, 16 komisij). Praksa v letih 1965 in 1966 je pokazala, da so komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti enot v sodelovanju s pravno službo opravljale svojo dolžnost, vendar so bile težave ‘tehničnega pomena. Izmensko delo je onemogočalo sodelovanje posameznim članom, teh komisij tako, da niso mogle biti pri svojem delu ažurne. Zaradi tega so bili nujni primeri pogosto odloženi, s tem pa je bilo oteženo dokazovanje pa tudi učinkovitost ukrepov odmaknjena od storitve dejanja nima zaželenega učinka. Povedano velja zlasti za I. stopnjo obravnavanja kršitev delovnih dolžnosti. Na TL stop- nji je kršitve obravnaval delavski svet podjetja. Iz nekaterih primerov, ki jih je obravnaval delavski svet, lahko povzamemo naslednje ugotovitve: — obravnave so bile formalne. Člani delavskega sveta so bili le seznanjeni s potekom obravnave na I. stopnji, raziskovanje oziroma ugotavljanja dejanskega stanja pred delavskim svetom ni moglo biti ’izvedeno; —1 večina članov delavskega sveta podjetja ni poznala kršitelja delovne dolžnosti, niti njegovega delovnega mesta, s katerim je ponavadi v zvezi kršitev delovne .dolžnosti; — na drugi stopnji so bile obravnavane le hujše kršitve delovne dolžnosti. To pomeni take kršitve, ki so po svojem pomenu zahtevale izključitev kršitelja iz delovne skupnosti. ■ —- člani 'delavskega sveta so o predlaganih izključitvah odločali s tajnim glasovanjem. Njihovo odločanje je bilo povsem isamostojno. To odločanje pa je bilo odraz njihove seznanjenosti ali bolje, neseznanjenosti z dejanskim stanjem v posameznem primeru. Navedeni sestav organov za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti zlasti komisij pri DSE ni ustrezal, zato je Statut uredil te organe tako, da ima- mo Komisijo DSP za varstvo . delovnih, dolžnosti, ki odloča o lažjih kršitvah delovne dolžnosti in izreka ukrepe: opomin, javen opomin in zadnji javen opomin. Organ II. stopnje pa je .po, določbah Statuta delavski svet enote, kar pomeni, da tà orgän razpravlja in odloča o hujših kršitvah delovne dolžnosti iri o pritožbah zoper ukrepe izreqene na I. stopnji. Dosedanja praksa organov za varstvo delovne dolžnosti kaže, da moramo o njihovem delu dati nekaj pojasnil iii to zlasti o delu organa za varstvo delovne dolžnosti na II. stopnji, to je o delavskih svetih enot. Postopek pri delu organov za varstvo delovne dolžnosti na I. in na II. stopinji ureja Pravilnik o delovnih razmerjih v poglavju o odgovornosti, delavca (člen 244 do 388). Komisija delavskega sveta za varstvo delovne dolžnosti sedaj obravnava vse kršitve delovne dolžnosti, to je lažje,kršitve, ki jih okvirno določa 258. člen Pravilnika o delovnih razmerjih. Za tovrstne kršitve določa pravilnik opomine. Ta komisija obravnava tudi primere hujših kršitev delovne dolžnosti, ki jih z ugotovljenim dejanskim stanjem odstopa v odločanje delavskim svetom enot in Delavskemu svetu podjetja. ŠTORSKIŽELEZAR STRAN 7 Št. 6 — junij 1967 (Nadaljev. s prejšnje strani) V naslednji tabeli navajamo število nezgod v mesecu maju v zadnjih petih letih: ' . ,, Leto 1963 1964 1965 1966 1967 Nežgode pri delu 17 9 22 16 11 Nezgode na poti 1 1 — 2 4 Naslednja tabela prikazuje število nezgod, pogostost in resnost v štirih mesecih letošnjega leta: Obrat Število nezgod Pogostost Resnost Elektroplavž 4 57,8 1709 Jeklarna 4 35,8 668 Valjarna 10 45,2 745 Livarna valjev 3 84,8 793 Livarna sive litine 14 812 1119 Modelna mizama 1 70,8 638 Samotama 2 31,6 285 Obdelovalnioa valjev 5 106,3 915 Mehanična delavnica 2 19,0 256 Energetski obrat 1 28,5 800 Elektroobrat — — : Promet 2 28,3 141 Ekspedit 2 31,6 1342 Gradbeni oddelek 1 30,4 547 Razvojni oddelek — — ' — QTK ' T- ' • • •• — •- — Komunalni oddelek 1 25,3 177 Ostalo — — — Skupaj: 52 37,8 601 SLUŽBA VARSTVA PRI DELU Pripojitev modelne mizame k livarni sive litine Modelna mizama je bila doslej samostojna delovna enota z lastnimi organi samoupravljanja. Pomanjkljivost je bila v tem, da je bila modelna mizar-na edina enota brez lastnega, samostojnega strokovnega vodstva, ker je bil delovodja doslej podrejen neposredno glavnemu inženirju proizvodnje. Ker je modelna mizama 'kot delovna enota premajhna, da bi jo lahko organizirali v samostojni obrat, razen tega pa so usluge modelne mizame pretežno namenjene Mvàrmi sive litine, je delavski svet enote modelne mi--zame v aprilu letos sprejel sklep, da predlaga pripojitev modelne mizame k livarni sive litine. O tem predlogu je razpravljal tudi delavski svet enote livarne sive litine ter se s predlogom strinjal pod pogojem, da ostane obračun osebnih dohodkov nespremenjen. O predlogu sta razpravljala delavska sveta obeh enot, kakor tudi upravni odbor. Delavski svet podjetja je na svojem drugem zasedanju dne 9. juni- ja 1967 potrdil predlog o pripojitvi. Delavski svet podjetja je na omenjenem zasedanju potrdil tudi predlog o ustanovitvi delovnega mesta »asistent za modelno mizarno«, s čemer je tudi rešen problem strokovnega vodstva na tem področju. Ker sta doslej obe enoti imeli svoje organe upravljanja, sta se sedaj ob pripojitvi združila tudi oba delavska sveta v en delavski svet. PL Nesporazum Micka, ki je prišla od zdravnika, svoji prijateljici: »Zdravnik mi je rekel, da sem nevrastenik in diabetik!« Prijateljica: »Pa?« Micka: »Za vsak slučaj sem mu eno prisolila!« Mt*« Kateri delavski svet enote bo o posamezni zadevi odločal, določa 57. člen Pravilnika o delovnih razmerjih. Tako bo o hujših kršitvah delovne dolžnosti odločal delavski svet podjetja tedaj, če so kršitev storile Osebe iz tistih kategorij delavcev, o katerih sprejemu na delo odloča upravni odbor. Pri vseh drugih delavcih pa bodo odločali delavski sveti enot. Pristojnost delavskega sveta enote in Delavskega sveta podjetja je podobna v primerih, ko gre za pritožbo zoper komisije za varstvo delovne dolžnosti. Vendar po tej analogiji ne moremo obravnavati kršitev, ki po svojem pomenu zadevajo interes celotnega podjetja, ne le ene enote. Zato o zadevah takega pomena odloča delavski svet podjetja. Spregovoriti moramo tudi o delu delavskih svetov enot kot organov za varstvo delovne dolžnosti II. stopnje. Postopek za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti je zahtevno delo, ki zahteva na eni strani poznavanje predpisov in pravil, ki smo jih sami sprejeli, na drugi strani pa pravilno oceno dejanskega stanja v zvezi s kršitvijo delovne dolžnosti. V zadnjem času je več primerov hujših kršitev delovne dolžnosti, o katerih odločajo delavski sveti enot. Tako odločanje je odgovorno delo. Z izrekanjem ukrepov zaradi 'kršitev delovne dolžnosti vzgojno vplivamo na kršitelje, vendar z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem, na podlagi katerega je bil izrečen nepravilen ukrep, dosežemo prav nasprotno. Pri hujših kršitvah je odgovornost še večja, zato ker se za hujšo kršitev lahko izreče ukrep izključitve iz delovne skupnosti. Kadar delavski sveti enot obravnavajo kršitve delovne dolžnosti, so dolžni upoštevati zlasti naslednje: 1. Upoštevati določbe 292. in 294. člena pravilnika o delovnih razmerjih, od katerih so najvažnejše naslednje: — obdolženca je s pozivom obvestiti 5 dni pred zasedanjem delavskega sveta enote, da bo njegov primer kršitve delovne dolžnosti obravnavan pred organom II. stopnje in da ima pravico prisostvovati zasedanju; — poziv je dostaviti z vročil-nico proti podpisu; — obdolženec je opravičeno odsoten v naslednjih primerih; bolezen, dopust, nezgoda, ne-vročen poziv, višja sila. Kadar nastopi tak primer, je obrav- navo preložiti, ob neopravičeni odsotnosti pa se obravnava lahko vseeno opravi. V skladu s 296. členom pravilnika o delovnih razmerjih ima obdolženec pravico ria obravnavi »iznašati Vsa dejstva in podatke, ki so mu v prid, predlagati izvedi» novih dokazov, braniti se, postavljati vprašanja pričam in izvedencem in dajati obrazloživa v zvezi z objavami zaslišanih. 2. Predlog Komisije za varstvo delovne dolžnosti je potrebno pred zasedanjem proučiti in ugotoviti, če je v skladu z določbami 269. člena Pravilnika o delovnih razmerjih. Predlog naj pred delavskim svdtom obrazloži član Komisije za varstvo delovne dolžnosti iz enote ali njegov namestnik. Po potrebi naj sodeluje tudi pravnik. 3. Pri glasovanju mora biti zagotovljena kvalificirana večina DS kar pomeni, da je odločitev »za« ali »proti« veljavna tedaj, če se zanjo pri tajnem glasovanju, 'kadar gre za ukrep izključitve, odloči več kot po-vica vseh članov delavskega sveta. Ponavljam, vseh članov delavskega sveta, kar pomeni, da odločitev večine prisotnih članov delavskega sveta ni veljavna, če večina prisotnih ne predstavlja istočasno večinS vseh članov. 4. Delavski svet, kateremu komisija za varstvo delovne dolžnosti predlaga izključitev neto ga člana, lahko odloči o izključitvi predlaganega, lahko pà odloči tudi o kakšnem drugem ukrepu, pri Čemer lahko izreče opomin, javen opornim ali zadnji javen opomin. Zadevo pa lahko tudi vme v ponovi» obravnavanje komisiji, alli u-krep komisije odpravi. 5. Delavec, ki mu je izrečeiV ukrep izključitve iz delovne: skupnosti, ima pravico v 30 dneh od prejema odločbe o izrečenem ukrepu 'sprožiti delovni spor pred sodiščem splošne pristojnosti. Sodišče pri sojenju upošteva predpise in določbe splošnih aktov (Statut in PDR). Izključenemu delavcu, ki je sprožil delavni spor, preneha delovno razmerje šele, če je sodišče presodilo, da je izključitev v Skladu z zakonskimi predpisi in splošnimi akti ter tožbo zavrnilo. Po enakem postopku morajo delavski sveti enot obravnavati tudi pritožbe delavcev zoper ukrepe, ki jih je na I. stopnji izrekla komisija za varstvo delovne dolžnosti. Vinko Jensterle dipl. iur. SESTANEK OSNOVNE ORGANIZACIJE V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA ŽELEZARNE ŠTORE JE BIL DNE 1. JUNIJA 1967 SESTANEK OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK ŽELEZARNE. SESTANEK JE BIL REZULTAT DELA AKTIVA ZA IDEJNO-POLITIĆNO VZGOJO KOMUNISTOV. NA SESTANKU SO OBRAVNAVALI RESOLUCIJO VIL SEJE CK ZK SLOVENIJE IN UPORABO NJENIH NAČEL V VSAKDANJOSTI. NAMEN TEGA SESTANKA PA JE BIL, DA SE RESOLUCIJA ZAČNE DEJANSKO UVELJAVLJATI V NAŠEM KOLEKTIVU. POUDA-DARITI JE TREBA, DA JE BIL SESTANEK SKRBNO PRIPRAVLJEN, SAJ SO POSAMEZNI DISKUTANTI ZELO ZANIMIVO PRIPRAVILI SVOJE DISKUSIJE. SESTANEK JE POZDRAVIL TUDI INŽ. ANDREJ MARINC, SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV V CELJU, KI JE V SVOJEM GOVORU ZELO POZITIVNO OCENIL SESTANEK OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK ŽELEZARNE ŠTORE. V NADALJEVANJU OBJAVLJAMO KRATKE POVZETKE IZ DISKUSIJ ČLANOV AKTIVA ZA IDEJNO-POLITICNO RAST KOMUNISTOV. Sestanek osnovne organizacije je pozdravil tov. inž. Andrej Marinc, sekretar občinskskega komiteja ZKS Celje. V svoji diskusiji je" pozitivno ocenil delo sestanka. Uvodni referat na sestanku osnovne organizacije zveze komunistov je podal tovariš inž. JANEZ BARBORIC, ki se je v svojih izvajanjih ustavil na vseh poglavitnih točkah resolucije VII. seje CK ZKS osvetljujoč jih iz zornega kot naše delovne organizacije. Ko je govoril o političnem vplivu komunistov pri uresničevanju celovite samoupravljavce družbe, je dejal, da danes ne more biti več vprašanje ali je samoupravljanje danes prava ali neprava pot. Vsako zagovarjanje centralističnega vodenja je le krinka za birokratske in tehnokratske sile, ki so jim vzor preživeli družbeni in politični sistemi. Komunisti morajo težiti k čim širši demokratizaciji vseh oblik družbenega življenja. Samoupravljanje ni atomizacija in iskanje nekih lastnih interesov, kajti kdor ga tako prikazuje, je sovražnik n#iše družbene ureditve, proti kateremu se je treba boriti. Samoupravljanje ne pomeni razdrobljenost in nedisciplino, temveč je pogoj za organsko, smotrno hi demokratično integracijo. V nadaljevanju je tovariš Barbo-rič poudaril, da je ena glavnih nalog dati samoupravljanju materialno bazo. Proizvajalec mora odločati o materialnih sredstvih, ki jih je ustvaril. Združenje sredstev pa mora biti urejeno prostovoljno z normativnimi akti, ki so trdni in se ne menjavajo iz meseca v mesec. Tovariš inž. Barborič je poudaril, da mora biti odločanje o trošenju sredstev javno in dostopno vsakomur, ki je bil udeležen pri ustvarjanju teh sredstev. Ko je govoril o sistemu nagrajevanja, je dejal, da kljub ugotavljanju nepravilnosti in pomanjkljivosti na različnih forumih, stvar še vedno,stoji na mrtvi točki. Takšno stanje ni smotrno samo asa gospodarjenje, temveč je tudi destimulativno. Ob tem se je tovariš inž. Barborič ustavil ob nedavnem posvetovanju članic združenja jugoslovanskih žele- zarn, ki je dalo nedvomno ugotovitev, da je sistem obračuna po dohodku po ekonomskih enotah nujen in edino logičen način delitve. To pa zahteva smotrno organizacijo, ekonomsko tehnološko zaokrožene celote, ki lahko s svojim finalnim proizvodom nastopajo tako na internem, kakor tudi zunanjem tržišču. Pogoj za to so strokovno izdelani družbeni plani. Tak način delitve, je dejal tov. Barborič bo zagotavljal združevanje viška vrednosti, ki ga bomo po demokratičnih principih usmerjali tja, kjer bo najbolj koristno. Govoreč o kadrih, je tovariš inž. Barborič poudaril, da današnji čas potrebuje strokovne vodilne kadre, ki ne bodo znali samo ukazovati in upravljati s skupnimi sredstvi. Vodstveni in strokovni kadri naj dajo strokovne rešitve, ocenjevali jih bomo po rezultatih dela, ne pa po opravičilih, kaj se je in kaj se ni moglo opraviti. Dolžnost strokovnih kadrov naj bo, da predvidijo razvoj podjetja, najboljšo organizacijo dela, najboljšo tehnologijo, najboljše efekte gospodarjenja. Za take odločitve morajo strokovnjaki polno odgovarjati in ne morejo odgovornosti deliti s samoupravnimi organi. Tovariš inž. Barborič je dejal, da najpogosteje govorimo le o rotaciji političnih kadrov, pozabljamo pa, da se lahko zbirokratizira tudi hierarhija nekega podjetja. Zato nam ne sme biti vseeno, kako in koga izbiramo, kajti najboljše sisteme, pravilnike, instrumente, lahko pokvarijo in izigravajo slabi in nesposobni kadri. Govoreč o mednacionalnih odnosih je dejal, da o teh stvareh tudi med našimi komunisti ni popolnoma razšiščenih pojmov, ker sé veliko težav, predvsem gospodarskih, enostavno pripisuje nacionalističnim tendencam drugih narodov v Jugoslaviji, ki da Slovenijo v razvoju ovirajo in dušijo. Tovariš inž. Barborič je dejal: »Ne moremo zanikati, da oviranje razvoja ali tudi nepravilnosti v našem gospodarstvu ni. Ne izvirajo pa od Srbov ali Hrvatov ali nekih drugih nacionalnosti, temveč iz birokratskih centralističnih teženj ljudi, ki so do sedaj upravljali gospodarstvo. Jugoslavija je enotno gospodarsko področje, v katerem ima Slovenija lep položaj najbolj razvite republike. Interes vseh jugoslovanskih narodov je industrijsko razvita Slovenija, kakor je interes Slovenije, da je vsa Jugoslavija razvito področje. Razvoj Slovenije je mogoč le v mednarodnem in mednacionalnem sodelovanju, razvoj zaostalih področij Jugoslavije pa s pomočjo razvitejših republik. Iz tega izhaja odgovornost do drugih narodov in izvajanje načela pomoči razvitejših manj razvitim«. Ko je govoril o reorganizaciji Zveze komunistov, je tovariš inž. Barborič ob zaključku dejal, da je danes velik del članov ZK le opazovalcev ali komentatorjev različnih političnih dogajanj. Doseči pa moramo, da bo vsak član zveze aktiven borec za realizacijo stališč, ki jih zveza usvaja z javno polemiko po demokratičnih principih. Seveda pa, je poudaril tovariš Barborič, mora imeti zveza posluh za probleme, ki se pojavljajo, jih pravočasno registrirati in reševati. -Tov. POVALEJ Leopold je v razpravi poudaril, da nadaljnje zaostrovanje na področju potrošnje in brezposelnosti terja temeljitejše idejno politično delo komunistov v sredini, kjer živijo in da si morajo izoblikovati jasno smer idejno političnega delovanja. V sedanjem razvoju gospodarske reforme moramo posvetiti največ pozornosti poglabljanju samoupravljanja in s tem v zvezi tudi jačanju materialne osnove podjetja. Samoupravljanje moramo razviti in prilagoditi proizvodnim zahtevam do te stopnje, da bomo racionalno proizvajali in prodajali svojo proizvodnjo. Pri tem morajo biti komunisti pobudniki in nosilci boljših rešitev na področju organizacije in proizvodnje. Drugo področje, ki se ga je tov. Povalej dotaknil v razpravi, je angažiranost komunistov v delu z mladino. Naša mlada generacija je že rojena v socialistični družbi in kritično proučuje idejna pojmovanja tako zveze komunistov kot religije. Po podpisu sporazuma z Vatikanom so verske ustanove posvetile več pozornosti idejnemu delovanju zlasti med mladino, zato bo morala ZK s svojim poglobljenim idejno-političnim delom držati vsaj ravnotežje idejnemu pritisku religije. Komunisti moramo biti dovolj razgledani, da ne bomo nasedli raznim ocenam klerikalizma, ki lahko dezorientirajo nekatere posameznike. V nadaljevanju razprave je tov. JENSTERLE razpravljal o nekaterih pogledih o narodnostnem vprašanju v zvezi z resolucijo. Povedal je, da imamo danes razne pobudnike nacionalističnih tendenc, ki kažejo svojo dejavnost z raznimi »deklaracijami«, izjavami o nevarnosti Obstoja naroda, zapostavljanju jezikovne enakopravnosti, itd. Skušajo vzpodbujati šovinizem. Resolucija je opredelila take tendence.^ Imamo opravka s takimi, 'ki propagirajo ohranitev vsega zastarelega v Sloveniji, omenja se klerikalno konzervativna ureditev, v gospodarstvu in kulturi se kmeta odvrača od socializma z ohranitvijo patriarhalnih odnosov na vasi, imamo poskuse ločiti inteligenco od delovnih ljudi in sicer talko, da se jim pripiše vloga voditeljev naroda. Imamo tudi take, ki bi radi razbili jugoslovansko družbeno skupnost. Danes takšni pojavi zavirajo marsikakšen napreden proces. Federativna ureditev naše skupnosti je zgrajena na načelu bratstva in enotnosti, spoštovanja drugih narodov in njegovih pravic. Dolžnost komunistov je, da varujemo nacionalne pridobitve, ne smemo pa tudi prezreti nacionalnih potreb in nacionalnih pravic drugih narodov. Razumljivo je, da moramo pomagati narodom, ki živijo v naši družbeni skupnosti. Komunisti moramo nastopati s popolnoma jasnimi stališči, podobno kot v boju za nacionalno osvoboditev. Združeni smo lahko premagali vse vojne in povojne težave, zato moramo razdiralce jugoslovanske enotnosti strogo okarakterizirati in to v negativnem smislu, kajti tisti, ki to počno, morajo vedeti, da je na jugoslovanski enotnosti grajen naš celotni družbeni sistem. Tov. ARZENŠEK Bogomir je svoje izvajanje posvetil mednarodnim odnosom in dogajanjem, o čemer resolucija pravi: »Živimo v času silnega družbenega napredka, vzpona znanosti in naglega razvoja proizvajalnih sil, v času, ko se bolj kot kdaj prepletajo interesi in povečuje medsebojna odvisnost vsega sveta in človeštva«. Današnji odnosi med narodi so predvsem odnosi nacionalnih gospodarstev. Današnje življenje nujno terja gospodarsko sodelovanje v najširšem smislu, Valjar pri delu ZVEZE KOMKNISTOV ŽELEZARNE ŠTORE to sodelovanje pa je grajeno na različnih osnovah, ker pač sodelujejo partnerji z različno razvojno stopnjo. Resolucija in referati 7. seje CK ZK Slovenije odločno zavračajo vsako zaprtost, bilo na gospodarskem kakor tudi na političnem področju, med državami, kakor tudi mea republikami in občinami. Svet je usmerjen k medsebojni povezanosti, 'ker išče najracionalnejši izhod v široki delitvi dela. Delitev dela je dejstvo, ki je danes najbolj prisotno v gospodarskem življenju. Gospodarska stabilnost in moč, ki bi jo naj dosegli z gospodarsko reformo, sta izkaznici, da se čimbolj enakopravno vključimo v mednarodno delitev dela. Kar je rečeno o mednarodni delitvi dela, velja tudi v veliki meri za naše nacionalne, medrepubliške in medobčinske odnose, za odnose gospodarskih panog in gospodarskih podjetij znotraj panog. Trezno, to je ekonomsko utemeljeno integriranje in delitev dela znotraj naše panoge je tudi za obstoj naše gospodarske organizacije neizbežna perspektiva. Jugoslovansko tržišče je premajhno za naše nove kapacitete, zato je vključevanje v mednarodno delitev dela in integracijske procesa* velikega pomena za naše podjetje. Mednacionalnim odnosom in vlogi Jugoslavije v mednarodnem življenju pripisuje resolucija velik pomen. Dejansko se v današnjem svetu ni mogoče izolirati pred sodobnimi tokovi. Resolucija pravi: »To, kar velja za posameznika, da ne more živeti sam in odrezan od drugih, velja tudi za narod, ki se lahko popolnoma uveljavi le v širši skupnosti, vključujoč se v sodobne tokove in integracijskega gibanja«. Na političnem področju je Jugoslavija aktivni nosilec mednarodnih odnosov, samostojnih stališč in pogledov na mednarodne odnose, aktiven borec za enakopravnejše mednarodne odnose. Inž. NEČEMAR Boris se je s svojo razpravo o gospodarski reformi vključil v obravnavo resolucije, saj resolflrcija o reformi pravi, da je reforma gospodarsko politična akcija, s katero ustvarjamo nove kvalitete gospodarjenja v sistemu samoupravljanja, učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev in objektivnejše in trajnejše pogoje za izboljšanje življenjske ravni delovnega ljudstva. V gospodarski reformi prideta do izraza dve tezi: — politična, katere namen je uskladiti odnose v gospodarstvu in našim samoupravnim družbenim sistemom; — gospodarska, katere osnovni nameri je na osnovi smotrnega gospodarjenja z velikim poudàrkom na vključevanje v mednarodno delitev dela dvigniti življenjsko raven delovnega ljudstva. Najpomembnejša pridobitev reforme za gospodarska podjetja je decentralizacija sredstev. S tem so podjetja postala finančno samostojna, z druge strani pa s tem prevzemajo odgovornost za rentabilnost poslovanja. Treba se je boriti proti tendencam ekstenzivnega gospodar jen ja in primitivizmu v tehnologiji in organizaciji dela. Če pogledamo, kaj je gospodarska reforma prinesla našemu podjetju in kakšne so njene posledice na naše poslovanje in kakšne so nadaljne naloge v zvezi z gospodarsko reformo, lahko ugotovimo naslednje: — zaradi investicijskih restrikcij je prišlo do odgoditve posameznih terminov izgradnje tako, da smo danes, v znatnem zaostanku na prvotno predvideni investicijski program; — zaradi 'intervencijskega uvoza oziroma zaradi sproščenega uvoza je prišlo do znižanja cen v. panogi 114, vsled česar je padla akumulativnost podjetja; —• že v lanskem letu smo bili zaradi dolgov naših naročnikov večkrat blokirani, to stanje pa je postalo posebno kritično v letošnjem letu, ko so terjatve narastle preko 3 milijarde starih din; — po daljšem času se je v letošnjem letu prvič pojavila kriza pri naročilih, (katero več ali manj občutijo vsi obrati, bodisi glede na asortiman, bodisi glede na obseg, v večji ali manjši meri. Reformski ukrepi imajo namen pripraviti gospodarske organizacije kakor tudi naše podjetje do tega da proizvajajo in poslujejo bolj racionalno in bolj ekonomsko in da iščejo najbolj ustrezne rešitve za svojo nadaljno eksistenco. Tov. mgr. ŠTURBEJ Alojz se je v diskusiji dotaknil reorganizacije zveze komunistov, o kateri je v resoluciji zapisano, da je reorganizacija proces, ki mora zagotoviti razvijajočemu se samoupravljanju ustrezajoča idejna spoznanja, spremembe v miselnosti komunistov ter v notranjih odnosih in akcijskem pogledu mobilno organizacijo. Samoupravljanje je torej odločujoč faktor, ki terja spreminjanje vloge, način delovanja in organiziranja komunistov. Ne more nam biti vseeno, kdo in kako bo delal v saomupràvnih organih, saj je od tega odvisno upravljanje in celoten uspeh sklepov, ki jih ti organi sprejemajo. S pozitivnimi pripombami in aktivnim sodelovanjem se moramo vključiti v delo samoupravnih organov, sodelovati pri konstituiranju njihovih sklepov, ne pa da se pojavimo s pripombami šele takrat, ko so samoupravni organi sklepe že sprejeli in ki imajo lahko celo negativne posledice. Stališča in sklepi samoupravnih organov morajo izražati prave potrebe kolektiva, to pa bomo zagotovili z udeležbo vseh sposobnih članov kolektiva — komunistov in nekomunistov. Pri reorganizaciji ZK gre torej za razvoj samoupravljanja in zavesti njem. Ne moremo torej govoriti, da hočemo z reorganizacijo ZK popraviti, da bi bila močnejša politična sila, ampak gre le za preobrazbo v smeri učinkovitejšega delovanja kot idejno politične sile, ki bi ustrezala našemu demokratičnemu razvoju.. . Po izvedeni reorganizaciji ZK v našem podjetju so postali aktivi glavno žarišče dejavnosti komunistov. Aktivi .so postali posrečena oblika združevanja komunistov, kjer pride do skupnih stališč in nakazujejo probleme. Aktivi so. pokazali da so potrebni glede na način aktivnosti komunistov, ne pa zgolj kot oblika organizacije. Grupe komunistov v obratih se po reorganizaciji niso znašle, saj se nobena ni izkazala z neko akcijo, ki bi bila karakteristična za posamezno grupo. Komunisti v grupah bi se morali bolj angažirati in se zavedati da so odgovorni za probleme v obratih. Delo v grupah bo treba poživiti. Tov. LONČARIC Jože se je vključil v razpravo o resoluciji z diskusijo o volitvah in kadrovskem vprašanju, podal pa je tudi nekaj splošnih pripomb in mišljenj. Med člani kolektiva je veliko zanimanja, kako si bodo komunisti postavili osnovo in kako bomo na podlagi resolucije začeli izvajati* akcije, odnosno, kako bomo mobilizirali naše sile, kako bomo z vsebino resolucije obogatili našo idejno raven kako se bomo resolucije posluževali v vsakdanjem življenju. Re- solucija ni začasen dokument temveč orodje, s katerim bomo delali v vsakdanjem življenju. Izdelati si moramo konkreten akcijski program na osnovi resolucije, kakor tudi na osnovi dosedanjih razprav. Kolektiv pričakuje, da stopimo v akcijo, ketr čuti, da mu je zveza komunistov potrebna in zato lahko pričakujemo njegovo polno podporo. Članom kolektiva se odpirajo oči, da za stagnacijo podjetja ni kriva samo gospodarska reforma, ampak tudi notranji odnosi in organizacija ter lahko pričakujemo v bodoče politični pritisk kolektiva za razčiščevanje teh problemov. Res je, da smo že pred časom govorili o moderni organizaciji dela, vendar še do danes nimamo nobenih novosti v organizaciji podjetja, čeprav smo v ta namen izdalf"precej milijonov. V času volitev smo -imeli primere, ko so komunisti odklanjali funkcije v SZDL. Takšni komunisti naj se opravičujejo pred občani, da bodo videli, da nimajo nič, skupnega s članstvom v ZK. Glede priprav za volitve samoupravnih organov v podjetju je bilo čutiti pomanjkanje vsebinske priprave volitev. Kandidacijskih zborov nismo izkoristili za mobilizacijsko akcijo, za reševanje tistih težav, v Jcaterih se kolektiv nahaja. Ker nismo kolektivu prikazali, kakšne težave stojijo pred njim, je kolektiv kandidiranje v samoupravne organe vzel več ali manj formalno. To je tudi razumljivo, kajti če kolektiv ne pozna nalog, ne more izbirati kandidatov na tistem nivoju, kot bi jih sicer lahko. Če komunisti ne sprejemajo radi .političnih funkcij, je vzrok v tem, ker nimajo razčiščenih vprašanj delovanja komunistov v političnih organizacijah. Zato je treba v bodoče dejavnost komunistov prenesti bolj na -teren in v kolektiv. Resolucija je pravilno postavila vprašanje kadrov. Pri nas še zaostajamo glede kadrovske politike, zato bi morali komunisti to vprašanje analizirati in postaviti idejna izhodišča za bodočo kadrovsko politiko. Kadrovska politika je sestavni del našega poslovanja in tisti, ki bolje dela, mora biti tudi boljše ocenjen, -kajti nespoštovanje načela nas lahko dovede do konfliktov. Vprašanje kadrov in kadrovske politike bvi morali razčleniti na enem prihodnjih sestankov osnovne organizacij^. Tov. Tugomer VOGA, glavni direktor, se s svojo razpravo ni vključil v idejno politično smer resolucije, ampak jo je usmeril na področje, ki zadeva naše gospodarstvo v celoti in našo delovno organizacijo. Poudaril je. potrebo, da na političnih sestankih nujno razpolagamo z dokumentacijo in analizami, da bi na osnovi teh lahko postavili določene predloge in sprejeli zaključke. Ena poglavitnih nalog reforme na področju proizvodnje je, da se preneha s starim načinom gospodarjenja in da zahteva po uveljavitvi učinkovitega gospodarjenja mora nujno pripeljati do stabilizacije in spraviti v sklad različne oblike potrošnje z našimi realnimi ihož- Sklepi sestanka osnovne organizacije ZK — Organi samoupravljanja naj ob priliki obravnave družbenega plana obravnavajo obstoječo gospodarsko problematiko in vprašanje perspektive podjetja ter naj zahtevajo kvalitetne rešitve z garancijo v uspeh. — Osnovna organizacija zveze komunistov zadolži aktiva za ideološko rast in gospodarska vprašanja, naj osnujeta delovno grupo, ki bo v letošnjem letu izdelala predlog za dejanski prehod na nagrajevanje po dohodku in predlog za materialno bazo samoupravljanja v ekonomskih enotah. — Aktiv za idejno politično rast članov ZK naj analizira potek reorganizacije naše osnovne organizacije. — Razpravljati se mora o splošni kadrovski politiki in se zavzame določeno idejno izhodišče. TK ZKS nos trni. Kolektiv se v teh pogojih mora nujno usmeriti na povečanje produktivnosti dela, zniževanje stroškov proizvodnje, izkoriščanje kapacitet in skibi za modernizacijo naprav za delo. Takšna usmeritev zahteva nove oblike organizacije proizvodnje, preusmeritev proizvodnje, ki bo prilagojena domačemu in tujemu trgu in obenem sposobna, da vzdrži konkurenčnost glede kvalitete, cene in dobavnih rokov. Družbeni načrt za leto 1967 že vsebuje določene vplive trga. Fizični obseg proizvodnje ostaja na ravni lanskega leta. Celotni dohodek se zmanjša za 10,7 % in s tem v zvezi dohodek za 29,4 %, kar je posledica znižanja cen za 850 milij. starih din, izpada realizacije surovega sivega železa za 290 milij. S-din ter /a 70 milij S-din manjša realizacija ušhig delavnic zaradi zmanjšanja investicij in velikih poprayil. V pogledu materialne stimulacije še nimamo enotnih stališč, vsi se pa strinjamo, da mora biti delitev dohodka objektivizirana z merljivimi kriteriji. V pripravi so teze za izpolnitev tega vprašanja. Tudi decentralizaciji bo treba začrtati faze -razvoja v skladu z možnostmi in. pogoji. Analiza trga mora biti stalna skrb komercialnega oddelka. Rekonstrukcija podjetja je okvirno usklajena z materialnimi možnostmi podjetja m bank. Integracija slovenskih železarn je v osnovnih okvirjih postavljena. Ti problemi zahtevajo preudarnih in strokovnih irešitev. Problemov ni meč reševati samo z očitki, temveč z jasni-_mi opredeljenimi stališči pred kolektivom. Tovarniški komite ZKS KOMISIJA ZA SKUPNO POTROŠNJO JE RAZDELILA SREDSTVA Po zaključnem računu za leto 1966 je bilo iz skupna mase sredstev za skupno potrošnjo določenih 8 milijonov S-din za razne organizacije. Kot vsako leto so posamezne organizacije tudi letos vložile prošnje za dodelitev sredstev iz omenjene vsote. Skupno je prošnje vložilo 12 organizacij železarne štore. Komisija za skupno potrošnjo je dne 13. 6. 1967 izčrpno razpravljala o predloženih vlogah ter sprejela sklep, da se omenjena sredstva razdelijo kot sledi: Naziv organizacije 1. TK ZK 250.000 2. TK ZMS 400.000 3. Gasilsko društvo 300.000 4. DPD »Svoboda« 1,500.000 5. Strelsko društvo 500,000 6. DIT 300.000 7. Rdeči križ 100.000 8. ZROP 150.000 9. Zveza borcev 900.000 10. Zveza vojaških vojnih invalidov 300.000 11. Društvo upokojencev 80.000 12. Sindikat 3,220.000 Skupaj 8,000.000 PL t ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT KOVINAR-PRVAK U. RAZREDA CELJSKE NOGOMETNE PODZVEZE Pred dobrim tednom se je končalo prvenstvo v nogometu celjske podzveze. Kovinar je s svojo dobro formo uspel, da po nekaj letih velike krize osvoji naslov prvaka in se kvalificira v elitnejši I. razred' celjske^ nogometne lige. Ta uspeh štor-skih nogometašev je še bolj značilen, saj je moštvo ostalo v§e prvenstvo neporaženo in je zbralo vseh možnih 28 točk iz 14 prvenstvenih tekem. Moštvo je bilo od tekme do tekme bolj->še, tako je za slovo iz-dragega razreda na domačem igrišču premagalo »Partizana« iz Ponikve z nenavadnim rezultatom 23:0. Bilanca v prvenstvu je rekordna. Fantje so 71 krat zatresli mrežo nasprotnikom, do-čim se je njihova mreža zatresla samo desetkrat. Ker so bili lestvica in rezultati tekem že objavljeni v železarju na koncu jesenskega dela prvenstva objavljamo danes rezultate spomladanskega dela prvenstva ter lestvice zaključnega prvenstva za leto 1966/67 in to MLADINA MladjnSko moštvo je bilo formirano v jeseni leta 1966 in se je seveda takoj vključilo v tekmovanje celjske mladinske lige. Kot zelo mlado moštvo brez izkušenj, če upoštevamo Kla-divarja, ŽNK Celje in Olimpa, saj so ta moštva igrala poprej v enotni slovenski mladinski ligi, je mlado moštvo iz Štor doseglo kar lepe rezultate v prvem letu svojega obstoja in je izmed osmih mladinskih moštev pristalo na zelo častnem četrtem mestu. Seveda bi bil uspeh še lahko večji, če bi se bili bolj brigali Za mladino, posebno teh. komisija za mladino ni dala tistega od sebe, kar smo pričakovah na drugi strani pa lahko rečemo, da je bila mladina večkrat na igrišču brez trenerja. Te vrzeli moramo na vsak način izpopolniti tako, da bo mladinsko moštvo do jesenskega dela prvenstva dobro pri- Prvo moštvo Kovinarja vseh treh naših moštev, I. moštva, mladine in pionirjev. Rezultati spomladanskih srečanj: I. moštvo Šentjur — Kovinar 1:2 Sevnica — Kovinar 1:2 Laško — Kovinar 0:3 Kovinar — Zabukovica 6:1 Kovinar — Rogatec 5:1 Vransko — Kovinar 2:3 Kovinar — Ponikva 23:0 Lestvica: L Kovinar 2. Šentjur 3. Laško 4. Vransko 5. Rogatec 6. Zabukovica 7. Sevnica 6. Ponikva Pionirji Kovinarja 14 6 0 8 25:53 12 14 5 0 9 38:41 10 14 1 1 12 15:76 3 pravljeno in da bo imelo tudi svoje pošteno vodstvo; brez katerega ne more nihče pričakovati uspeha. To je edini ‘izhod, če želimo imeti dober kader mladih nogometašev, ki bodo v naslednjih letih velika opora I. moštva. ' Lestvica: 1. Kladivar 2. Olimp 3. Celje 4. Kovinar 5. Velenje 6. Šoštanj 7. Steklar 8. Šmartno Ker podzveza še ni rešila nekaj pritožb na odigrane tekme ne moremo objaviti kompletne lestvice. PIONIRJI Najmlajši rod štorskih nogometašev je tudi zaključil prvenstvo ih pristal na častnem drugem mestu. Naše najmlajše moštvo je zelo borbeno, manjka jim le še skupne igre in izdržljivosti. Ko hi pionirji imeli še ti dve lastnosti, bi bili danes sigurno na prvem mestu. Pa tudi tako jim lahko čestitamo za uspešno drugo mesto. Lestvica: 1. Kladivar, 2. Kovinar, 3. Celje, 4. Olimp, 5. Laško, 6. Žalec. Tudi pri pionirjih ne moremo objaviti zaključne lestvice. DISCIPLINA V NOGOMETNI SEKCIJI Pohvaliti moram I. moštvo, ki je zelo disciplinirano igralo na prvenstvu, saj ni bil izključen noben igralec, kar pa se je prejšnja leta često dogajalo. Pri mladinskem moštvu je bil izključen 1 igralec, ki je dobil prepoved igranja na eni tekmi. Pionirji so bili disciplinirani, nediscipliniran pa je bil njihov trener, ki je na zadnji teloni v Celju proti Kladivar ju štiri minute pred (koncem tekme povlekel z igrišča naše moštvo pri stanju 1:0 za Kladivar. Razumemo razburjenost, če moštvo štiri minute pred koncem tekme, ki je pri vsem tem še odločilna za naslov prvaka, prejme gol iz offside položaja, toda kaj takega se ne bi smelo zgoditi. Tekma je ob koncu registrirana z rezultatom 3:0 za Kladivar. Ali je bile to potrebno? '• ' V JESENI V I. RAZREDU CNP: Kovinar je torej zasedel prvo mesto v celjskem prvem razredu in upamo, da bo po dolgih letih prišel ponovno v consko ligo. Seveda nas uspehi, ki smo jih dosegli v nekvalitetnem razredu, ne smejo uspavati. Res je, da je moštvo osvojilo naslov kar z 9 točkami prednosti pred drugoplasiranim Šentjurjem, da moštvo v tem razredu torej ni imelo konkurenta, moramo pa se zavedati, da je prvi razred kvalitetno le veliko boljši. Če bi se nam posrečilo pridobiti še 3 dobre moči, ki stoje danes še ob strani in ki bi moštvo izpopolnile, potem lahko optimistično gledamo v bodočnost. Tekma s Kladivar j eni, ki je že novi elan slovenske nogometne lige, nam pove, da je moštvo dobro. Rezultat 1:1 ni ustrezal, saj je bila premoč Kovinarja Občutna. Nobene senzacije ne bi bilo, če bi moštvo Kladivarja zapustilo igrišče poraženo. Kovinar je prebrodil dolgoletno krizo in mirno lahko rečemo, da smo že danes sposobni za consko ligo, vendar moramo preskočiti še eno oviro, to je prvi razred celjske nogometne podzveze. Z marljivim delom, treningi in disciplino bomo to tudi dosegli. Brez tega pa novih uspehov in podvigov ni pričakovati. MALI OGLAS Iščem dobro situiranega in izobraženega inštruktorja za šofiranje. Poznejša ženitev ob zamenjanih vlogah ni izključena. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — Tekmovanje za jugoslovanski pokal Takoj po končanem prvenstvu bo moštvo Kovinarja tekmovalo za pokal Maršala Tita. Prvo pokalno nogometno srečanje bo v Vojniku s tamkajšnjim Partizanom in sicer v sredo, dne 21. 6. 1967. Želja vseh nogometašev je, da se v tem množičnem tekmovanju eimbolje uvrstijo, to je med bolj kvalitetna moštva. Obenem pa bo to tekmovanje prišlo prav za bližnje priprave metalurških iger, ki bodo v mesecu avgustu na Jesenicah. Ambrož Franjo SAH V PORTOROŽU Šahovska ekipa naše železarne se je udeležila republiškega sindikalnega moštvenega prvenstva v šahu. Prvenstvo je bilo odigrano v Portorožu in je trajalo od 9. 6. dq.ll. 6. t. L' Na prvenstvu je sodelovalo 19 najboljših sindikalnih ekip s teritorije SRS, ki so si priborile pravico udeležbe v Portorožu na raznih selekcijskih turnirjih. Bivši celjski okraj so zastopale tri ekipe: »Ingrad« Celje, »Cinkarna« Celje in naša železarna. Za našo železarno so nastopali: Boris ing. Nečemar, Mirko Arzenšek, Ferdo Gajšek, Štefan Arzenšek, Albin Potočnik in Karel Janežič. Igralo se je po sistemu: vsaka ekipa z vsako, na polurni čas in padec zastavice. Prvenstvo je bilo eno najnapornejših kar smo jih doslej odigrali in je terjalo veliko mero kondicije. Zmagala je ekipa Izvršnega sveta iz Ljubljane, za katero sta igrala dva mojstra, trije mojstrski kandidati in eden prvokategornik. Naša železarna se je uvrstila na dobro 12. do 14. mestò. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Izvršni svet 8OV2 2. železarna Jesenice 75Vs 3. Elektroprojekt Lj. 75 4. ZZA Ljubljana 69‘/s 5. Litostroj Lj. 69 6. TAM Maribor 65 7. Krka Novo Mesto 6OV2 8. Ingrad Celje 60 9. —10. železarna Ravne 56V2 9.—10. Radovljica 56V* 11. Papirnica Količevo 53 12. —14. železarna štore 45V2 12.—14. Borovnica 4ŠV2 12.—14. Ruše 45*/s 15. Cinkarna Celje 44 16. Sava Kranj 42 17. Tomos Koper 38 18. —19. Hidromontaža M. 22 18.—19. Steklarna Hrast. 22 še par besed o organizaciji. Tehnično je bilo dobro izvedeno, igralni pogoji pa so bili zelo težki. Igralo se je namreč v dveh dvoranah, ki sta bili v različnih stavbah oddaljeni ena od druge 150 m. Ekipe so se morale stalno seliti iz ene dvorane v drugo, kljub močnim nalivom, ki so trajali vse tri dni. Karel Janežič Osebni dohodki borcev DELAVSKI SVET PODJETJA JE POTRDIL PREDLOG ZB NOV KRAJEVNEGA ODBORA Po priporočilu predsedstva Združenja borcev SFRJ in SRS je Krajevni odbor ZB NOV v Štorah predlagal organom upravljanja Železarne Štore določitev minimalnega osebnega dohodka borcem, ki so vstopili v NOV pred 15. 9. 1944 in bili v narodnoosvobodilni vojski do osvoboditve. Predlog prevideva osebne dohodke borcev v višini povprečja osebnih dohodkov v podjetju, ki se sproti izračunava. O omenjenem predlogu je razpravljal upravni odbor podjetja, ki ga je sklenil predlagati delavskemu svetu podjetja v potrditev. Delavski svet podjetja je na svojem drugem zase-adnju, dne 9. junija 1967, razpravljal o navedenem predlogu ter sprejel naslednji sklep: »Borcem NOV, ki so vstopili v NOV pred 15.9.1944 in njihovi OD ne dosegajo povprečja OD podjetja se določi minimalni osebni dohodek v višini povprečja osebnega dohodka v podjetju. Tak osebni dohodek se prične izplačevati s 1, majem 1967, s tem, da se pri nadaljnjem izplačevanju vsak mesec vzame povprečje predhodnega meseca. Imenovan je štab za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ra«. ^iw»H^scna)eBBgia.' «mup Zakon o narodni obrambi in republiški zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami določata, da so delovne organizacije dolžne formirati službe in organe za izvajanje preventivnih ukrepov za varstvo pred hudimi nesrečami, ter navedene službe, oziroma organe tudi ustrezno usposobiti. Pq omenjenih predpisih je delavski svet delovne organizacije dolžan imenovati štab za varstvo pred naravnimi Upoštevajoč življenjsko važnost tega področja, kakor tudi nujnost, da so v organih tega varstva zastopane osebe, ki1 so odgovorne za vodstvo podjetja, in za njegovo organizacijo, kakor tudi osebe, kil neposredno delajo n$i delovnih mestih varstvenega značaja, je delavski svet podjetja dne 9. junija 1967 imenoval naslednje člane delovne skupnosti v štab za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: L Tugomer Voga,-glavni direktor — vodja štaba; 2. Stane Sotlar, dir. spl. sekt. — namestnik vodje štaba; 3. Ante Gobov, ref. za c iv. zaščito — sekretar štaba; 4. Boris inž. Nečemar, dir. tehn. sekt. — član; 5. Rajko Markovič, dir. kadr. sekt. — član; in drugimi hudimi nesrečami. 6. Slavko inž. Plevnik, vodja UOS —-. član; 7. Franjo im?. Klavora, UOS — član; 8. Milko inž. Starc, gl. inž. proizv. — član; 9. Aleksander dr. Doplihar, zdravnik — član; 10. -Niko inž. Zakonjšek, giL energ. — član; 11. Alojz mgr. Šturbej, vodja laboratorija — član; 12. Stane Ocvirk, vodja službe varstva pri delu — član; 13. Štefan Krumpak, vodja gasilske službe — Član. Po predpisih se v navedeni štab avtomatično vkljupita predsednik delavskega . sveta podjetja in predsednik upravnega odbora, oziroma njiuna, namestnika. PL Inženirji in tehniki so zborovali na Ravnah V dneh 25. in 26. maja se je v Ravnah na Koroškem zbralo blizu 200 delegatov iz 75 osnovnih podružnic društva inženirjev in tehnikov, M so zastopali blizu 6.000 inženirjev in tehnikov, geologov, rudarjev in metalurgov, da bi se pogovorili o mestu in vlogi nosilcev tehnologije v gospodarski reformi. Skupščina inženir j e vin tehnikov geološke, rudarske in metalurške stroke na Ravnah je imela v glavnem organizacijski znal •čaj. Sprejet je bil nov statut, obravnavani pa tudi drugi organizacijski problemi. Delegati niso mogli mimo tega, da ne bi spregovorili tudi o položaju, v katerem se nahajajo gospodarske panoge, v katerih deluj èjo. Inženirji in tehniki so na skupščini ugotovili, da morajo kot nosilci tehnologije in napredka v današnjem času, ko je gospodarska reforma z vsemi svojimi dejavniki pričela pritiskati na nas, odigrati glavno vlogo, v borbi za znižanje proizvodnih stroškov, za povečanje produktivnosti dela, zboljšanje kvalitete proizvodnje itd. Spregovorili so tudi o vlogi kreatorjev gospodarstva, o skrbi družbe za preusmerjanje zaposlovanja zaradi uvajanja novejše tehno- logije, kakor tudi o. ekonomsko neutemeljenem uvozu, o liberalizaciji, ki včasih bolj ščiti zunanje kot domače proizvajalce, o neizkoriščenih kapacitetah, nadalje ò nezadostno' urejenem tržišču, in kreditnem sistemu, kakor tudi 6 drugih problemih, ki so izven domene neposrednega vpliva društva inženirjev in tehnikov. Kot glavno skrb so poudarili potrebo po ureditvi probletha zaposlitve rudarjev in metalurgov v domovini1, pa naj si bodo ti v Bosni, Črni gori, Srbiji, Hrvatski ali Sloveniji. Skupščina inženirjev in tehnikov je bila skrbno in požrtvovalno pripravljena, za kar gre organizatorjem največje priznanje. —P. L,— MISLI — Mnogi ljudje mislijo, da prekašajo druge. V resnici pa stoje- le nad njimi. — Ljubezen je večna, dokler traja. — Tudi ničle, če jih je mnogo, lahko veliko pomenijo. KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROV Kaßrovs V mesecu maju so bile naslednje kadrovske spremembe v našem podjetju: Novi člani delovne skupnosti: JUNTEZ Medard iz Celja, po poklicu livar, dela v livarni sive litine; KRIŽNIK Franc iz Pari-dola pri Dobju; KLAKOČER Janez iz Štor; ŽAVSKI Janez iz Javorja — Gorica pri Slivnici;-VRANIC Franc iz Trnovelj pri Celju — vsi delajo kot delavci v delovni enoti livarna sive litine; ONIč Alojz iz Celja, po poklicu avtoklepar, dela v energetskem obratu; GREGORIN-CIČ Vèkoslav iz Celja, dela kot žerjavovodja v energetskem obratu; LELJAK Milka iz Pro-seniškega, dela v komunalnem oddelku; LOREN C AK Ivan iz Svetine nad Štorami, dela v delovni enoti elektroplavž; OREŠNIK Kjir] iz Selc pri Celju, dela v livarni valjev; ŽLOF Friderik iz Dobrine — Loka pri žusmu, po poklicu rudar, dela kot delavec v delovni enoti elektroplavž. CIZELJ Marjan iz Bobovega pri Šmarju, dela v delovni enoti elektroplavž. 1 i Odšli drugam na delo: ČUŠ Franc, iz delovne enote livarna sive litine, je odšel sporazumno s podjetjem; FERME Karl, iz delovne enote elektroplavž, je samovoljno zapustil delo; UŽMAH Franc, iz delovne enote valjarna, je odšel sporazumno s podjetjem; ŽVEGLIČ Ivan, iz delovfie enote jeklarna, odšel sporazumno s podjetjem; LIPOVŠEK Jože, iz delovne enote livarna sive litine, je bil izključen iz delovne enote zaradi neopravičenih izostankov; ZORIČ Ladislav, iz delovne enote jeklarna, je samovoljno zapustil delo; PŠENIČNIK Edvard, iz delovne enote livarna sive litine, je odšel sporazumno s podjetjem; VREČKO Anton, iz delovne enote valjarna, je samovoljno zapustil delo; VODUŠEK Alojz, iz delovne enote livarna valjev, odšel po lastni želji; JANEŽIČ Ervin, iz delovne enote promet, odšel po lastni želji; ŠPOLJARIč Olga, iz razvojnega oddelka, odšla po izteku delovne pogodbe. Zakonsko zvezo so sklenili: PUŠNIK Mihael, dela v delovni enoti valjarna; ILIČ Ilija, dela v delovni enoti jeklarna; ŠKOFLEK Jože, dela v delovni enoti promet; GOLIČNIK Vera iz finančnega sektorja; ZORC Franc iz delovne enote meha- ke vesti nična delavnica. Na novi življenjski poti želimo obilo družinske sreče! Naraščaj v družini so dobili: OBREZ Štefan iz delovne enote livarna sive litine; HROVAT Mihael, dela v delovni enoti šamotama; KRAJNC Rudolf, dela v delovni enoti livarna sive litine; DOLAR Ivan iz delovne enote energetski obrat; -NOVAK Ivan iz delovne enote elektroobrat; FERME Ivan, dipl. oec. iz uprave osnovnih sredstev; ROJC Milan, dela v delovni enoti valjarna ŽLENDER Jože iz delovne enote jeklarna. Čestitamo! Upokojeni so bili: INVALIDSKO: VIZJAK Mihael, rojen 9. 9. 1905 v Pečovju, stanujoč v Pečovju. Pred drugo svetovno vojno je delal v Tovarni emajlirane posode, Apneniku Pečovnik in tudi v samotami Štore. Med vojno je bil kot staro-jugo-slovanski vojak ujet in odpeljan v Nemčijo. Po povratku iz ujetništva se je sprva zdravil im nato 11. 12. 1945 zaposlil v samotami Štore, kjer je v glavnem do upokojitve delal kot kurjač sušilnih peči. Zaradi splošne telesne oslabelosti je bil dne 12. maja 1967 po Invalidski komisiji pri KZSZ Celje upokojen po 31 letih delovne dobe. MAROVŠEK Marija, rojena 15. 6. 1911 v Tratni pri Slivnici, sedaj stanuje v Štorah. Od leta 1932 pa do 1947 je delala v tekstilni tovarni »Metka«, Celje, nato je doma gospodinjila in se ponovno zaposlila januarja 1960, tokrat v našem podjetju na delovnem mestu čistilke v komunalnem oddelku. Vsled nezgode na delu je bila njena delazmožnost zmanjšana. Zaradi nezgode je bila dne 9. maja t. 1. po Invalidski komisiji upokojena po 22 letih delovne dobe. ZUPANC Alojz, rojen 21. 5. 1921 v Prevaljah pri Dravogradu sedaj stanujoč v Celju. Zaradi težkih pogojev za zaposlitev pred vojno si je pač moral služiti svoj vsakdanji kruh pri priložnostnih privatnih delodajalcih na podeželju. Leta 1941 je dobil delo na železnici, kjer je delal do leta 1942, nakar je bil mobiliziran v vojsko, od koder se je vrnil leta 1945 ter se nato zaposlil pri podjetju za PTT v Celju. V juniju leta 1946 je nastopil delo v našem podjetju. Delal je najprej kot transportni delavec na »prostoru«, nato kot delavec v obratu livarna sive litine, kjèr je zaradi vestnosti pri delu, prizadevanja za napredek ter aktivnega dela v družbeno političnih organizacijah, napredoval na delovno mesto »delovodja druge izmene«. Bolezen, kot posledica nezgode na delu, mu je onemogočila kakršnokoli aktivno delo v podjetju. Po dolgotrajni bolezni je Invalidska komisija ugotovila invalidnost I. kategorije in ga upokojila po 25. letih delovne dobe. REDNO; . PERPAR Neža, rojena 18. 1. 1912 na Planini priJSevnici, sedaj stanujoča v Štorah. V šamotarni Štore je začela delati že lieta 1926 in ostala tam vse do januarja 1945, ko je, zaradi vojnih razmer, prenehala z delom. Z delom v šamotarni je nadaljevala decembra 1946. Leta 194.9 je morala prenehati zaradi gospodinjskega dela v številni družini in tako ostala v glavnem doma do leta 1958, ko se je kot čistilka zaposlila v komunalnem oddelku našega podjetja do njene redne upokojitve dne 30. maja letos. ŽAJBER Jože, rojen 28. 10. 1908 v Mabomu — Nemčiji, sedaj stanujoč v Štorah. Že v Nemčiji, kjer je bil rojen, se je izučil ključavničarskega poklica ter se specializiral za elektrovarilca in v tej stroki tudi delal do leta 1929. Kot jugoslovanski državljan po očetu je prišel v Jugoslavijo in odslužil vojaški rok ter se nato zaposlil v Jugoslaviji in se ni več vrnil v Nemčijo. Leta 1934 ise je preselil v Štore in delal v Železarni vse do leta 1944. Vsled vojnih razmer je delo prekinil za eno leto. Po vojni je delal tudi v Železarni Zenica, nato pa od maja 1949 ponovno v našem podjetju, kjer je vestno delal kot varilec v mehanični delavnici vse do dne 31. maja t. 1., ko je izpolnil pogoje in pridobil pravico do redne upokojitve. _ o — j Gotovo ste opazili, da smo nekaj časa objavljali tudi osebne fotografije upokojenih in, da sedaj tega ne delamo več. Objavljanje fotografij smo morali opustiti, ker nismo imeli vedno vseh, ali pa so bile posamezne neprimerne za objavo. Prizadete prosimo, naj sprejmejo to spremembo z razumevanjem na znanje. H0DEJ ANTON Pred meseci je odšel na ponovno zdravljenje težak bolnik, naš sodelavec pri ekspeditu, tovariš HODEJ Anton. Že dolga leta ga je mučila tuberkuloza pljuč. Ta bolezen pa je vplivala tudi na težke duševne krize, v Skrbi za zdravje in delovno sposobnost je živčno zelo trpel. Delal je vestno, miren, nezapažen, toda nagnjen k izbruhom nervoze, ker mu je pač življenje bilo že dolga leta nenaklonjeno. Skrb za družino, za tri otroke, poslabšanje bolezni iz leta v leto, vse to je vplivalo na razpoloženje našega sodelavca. V letu 1947 je delal 4 mesece v naši valjarni kot vozač ingotov. Potem je težko zbolel. Od 6. januarja 1951 je delal na prostoru in v ekspeditu. Bolezen mu ni priznašala in mu je vedno bolj rahljala odporno moč organizma. Letos v januarju je moral zopet poiskati zdravniško nego v bolnišnici, od koder pa se ni več vrnil. Preminul je 16. junija. Vsi sodelavci ga bodo ohranili v spominu kot vestnega, mirnega delavca in dobrega tovariša. ( DOPISUJTE V ŽELEZARJA Št. 6 — junij 1967 ------------------C__ Edvard Veber I V soboto, dne 3. junija letos je zadet od kapi umrl upokojeni strojevodja Edvard Veber, rojen 7. 10. 1906 v Trstu. Kot 16-letni fant si je sprva služil kruh kot rudar v Zabu-kovici. Za boljšim kosom kruha se je podal v Beograd, kjer je delal kot ključavničar pri zasebniku. Življenjska pot ga je med vojno pripeljala v Donawitz, po vojni pa ga najdemo do leta 1949 v Pivovarni Laško. Tega leta se je zaposlil v Železarni Štore, kjer je ostal vse do svoje upokojitve. V Železarni Štore se.je z vso resnostjo posvetil delu. Opravil je izpit za kurjača parne lokomotive, pozneje pa še za strojevbdjo. Dokazal je, kako se z vestnostjo in marljivostjo lahko v življenju napreduje, zaradi česar je bil cenjen in spoštovan. Kot sodelavec in tovariš je bil Edvard pri vseh priljubljen, zato ga bomo ohranili v lepem spominu. ZORA PEVEC V torek, dne'.6. junija 1967, nas je pretresla vest o smrti naše dolgoletne sodelavke, Zore Pevec. Rojena je bila 4. 12. 1911 v Mozirju. V Železarni Štore je delala od 15. februarja 1944 na raznih odgovornih delovnih mestih. Dasi je dokončala 4-razredno meščansko in 2-razredno trgovsko šolo, se je še vedno strokovno izpopolnjevala. Rada je prijela za vsako delo in zlahka se je vživela v vsako delovno okolje. Dasi ji življenje ni prihranilo grenkih izkušenj, je Zora vedno mašla vedre besede za tovariše in se je rada poveselila s svojimi sodelavci. Njeno vsestransko sposobnost potrjuje dejstvo, da je uspešno opravljala delovne naloge v gradbenem oddelku, v livarni, v finančnem sektorju, v pripravi proizvodnje, v projektivnem oddelku tehničnega sektorja, v upravi osnovih sredstev. Opravljala je delo obraču-narja zaslužkov, kalkulanta, analitika in referenta osnovnih sredstev. Zahrbtna bolezen jo je prvič iztrgala iz naših vrst, ko je morala pod zdravniško oskrbo. Dne 8. decembra 1966 je bila invalidsko upokojena,, dne 5. junija letos pa je v varstvenem domu na Bokalcah pri Ljubljani preminula. Zoro Pevčevo bomo ohranili v trajnem in lepem spominu. Žohar Alojz V ponedeljek 12. junija nas je pretresla vest o smrti ŽOHAR Alojza, rojenega 5. 6. 1912, iz Šentjanža 25 nad Štorami. Alojz ŽOHAR je kmetoval v Šentjanžu. Pred drugo svetovno vojno se je zaposlil pri mizarju zasebniku v Mariboru, kjer je delal leto dni. Po vojni je poiskal zaslužek v naši železarni, Od oktobra 1953 do konca januarja 1956 je delal v livarni pri preizkuševa-nju fazonskih komadov. Od 7. julija 1956 pa je delal kot kovač v valjarni, vse do 21. julija 1962, ko je bil invalidsko upokojen. Bil je v vrstah dobrih sodelavcev. Posebno pa je bil znan po gostoljubnosti, saj ni bilo mimoidočega, ki ga ne bi povabil v hišo in mu postregel. Zelo rad je povabil na pogovor in prigrizek lovce, dobrodošli so bili tudi člani Zveze borcev. ŽOHAR Alojz je bil v NOV od 19. maja 1944. Kruta smrt je veliko prezgodaj vzela življenje temu dobremu in marljivemu človeku. V vrstah naših delavcev bo ohranjen v lepem spominu. R. U. _ ) Iz socialnega oddelka V mesecu marcu in aprilu 1.1. je socialni oddelek napravil izračun nadomestila OD zaradi bolezenskih izostankov (hrana-rine) v 421 primerih. Od tega je bilo 121 primerov, kjer je izostanek presegal prvih 30 dni. Za nadomestila 4.574 delovnih dni v dveh mesecih, je bilo izplačano 110.732,23 N-din, od tega v breme Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje 47.939,87 N-din ali 43,5 % za odsotnost nad 30 delovnih dni. Od navedenih podatkov je bilo 775 dni ali 17% odsotnosti zaradi nezgod pri delu in 519 ali 11,3% zaradi nezgode izven dela. V mesecu marcu je KZSZ izplačal invalidom II. kategorije za nadomestilo zaradi skrajšanega delovnega časa 13.756,17 N-din. Invalidom III. kategorije pa razliko med osebnim dohodkom predhodnega in sedanjega delovnega mesta v višini 15.370,61 N-din. S !.. aprilom socialni oddelek obračunava nadomestilo OD po novem Pravilniku o nadomestilu OD za prvih 30 dni odsotnosti z dela zaradi bolezenskih dopustov. Medtem, ko za čas odsotnosti nad 30 dni plačuje po svojem pravilniku Zavod za socialno zavarovanje od 1. marca t. 1. dalje. — o — V eni od predhodnih številk »Železarja« smo na tem mestu napisali, da je Invalidska komisija spoznala Krumpak Ivana iz enote elektroplavž za sposobnega opravljati delo žerja-vista. Komisija je pri ponovnem pregledu v mesecu marcu dokončno ugotovila, da zaradi slabega vida ne sme več opravljati tega dela. Tudi Vrhovšek Martin iz enote valjarna, je bil na Invalidski komisiji pri KZSZ Celje, ki je ugotovila, da pri njem ni invalidnosti 'in je tako sposoben opravljati odrejeno mu delo. V mesecu maju je invalidska komisija obravnavala tri primere in sicer: MAROVŠEK Marijo iz komunalnega oddelka, VIZJAK Mihaela iz enote šamo-tarna in ZUPANC Alojza iz livarne sive litine. Vsi trije so bili invalidsko upokojeni zaradi nezmožnosti za delo. miiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu j Dopisna delavska | I univerza v Ljubljani | vpisuje: I I — v tehniško šolo stroj- § I ne, elektriške, lesnoindu-1 I strijske in kemijske stro- \ 1 ke I = —v ekonomsko šolo 1 — v dveletno admin i- § E strativno šolo | I — v poklicno šolo kovi-1 I narske, elektro in avtome- § I hanske stroke | I — v I. in II. stopnjo = = osnovne šole za odrasle (5. = = — 8. razred) = 1 — za ljubljansko območ- = = je bo odprt tudi popoldan- = 5 ski oddelek osnovne in i E ekonomske šole = I TEČAJE: I — v začetni knjigovod- § I ski tečaj | 1 — v tečaj analitične evi- = = dence - § 1 — v tečaj finančnega = = knjigovodstva = = — v tečaj tehniškega ri- = I sanja = I — v jezikovne tečaje slo- | I venščine, nemščine, in ita- | E lijanščina " i I — v tečaj za skladiščnike | = — v tečaj za varnost pri = I delu X = = — v tečaj za preddelavce i = in kontrolorje v kovinski = = stroki = = — po dogovoru organi- = E žira za potrebe podjetij iz- = E popolnjevalne tečaje. i E Kandidatom je s plači- i S lom šolnine zagotovljeno E I tudi do sto ur seminar- f I skega pouka. = I VPISOVANJE TRAJA DO I 1 30. SEPTEMBRA 1967 1 Dopisna oblika, kombi- § S nirana z občasnimi semi- | = nar ji, je primerna za vsa- | = kogar, ker šolanje ni veza- e = no na čas in kraj. § E Pojasnila daje Dopisna | I delavska univerza, Ljubija- = I na, Parmova 39, tel. 316-043, | I 312-141 vsak dan dopoldne, = I ob torkih tudi popoldne. | 1 če želite^ pismena navo- | = dila in program, priložite = = za odgovor znamke v vred- § E nosti 1,80 N-din. E iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiT' Pismo iz Vareša Tovarniški odbor sindikata rudnika in železarne Va-reš je poslal naši sindikalni podružnici pismo naslednje vsebine: čeprav z malo zakasnitvijo se Vam želimo še enkrat zahvaliti za prisrčen sprejem ob priliki našega bivanja na posvetovanju v Štorah. JUGOSLOVANSKE ŽELEZARNE - NASTANEK, RAZVOJ IN PERSPEKTIVE Boris Florjančič Razvoj in perspektive Železarne Ravne (Nadaljev. s prejšnje strani) Številna odlikovanja z raznih svetovnih razstav dokazujejo, da je ravensko jeklo slovelo po vsem svetu. Stari zaboji, v katerih so s skromnimi sredstvi tovorili naše jeklo, pričajo, kam vse so naše jeklo pošiljali: od Istambula do Honkonga in Šanghaja, pa od Trsta do Vera-cruza. V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je jeklarna na Ravnah preživljala težke čase. Čeprav last grofov Thurnov, je bila malo pred letom 1941 podružnica koncerna Böhler j a in je v vojnih letih 1941 do 1945 povsem prešla v njegov sklop. Po osvoboditvi je ostala. Ravnam skromna jeklarna z eno samo martinovko (91), z livarskim konvertorjem, s pudlovka-mi in kupolkami ter s staro valjarno in malo livarno jekla. Edino, kar je ostalo čvrsto in sposobno za življenje, je bila tradicija in pridnost delovnih ljudi. Nova Jugoslavija je zagotovila nesluten porast našemu kraj p in železarni. V okviru povojnega razvoja vseh jugoslovanskih železarn si je začrtala svojo pot tudi železarna na Ravnah, da bi se uvrstila med naše največje jeklarne plemenitega jekla. Njen program je obsegal izdelovanje valjanih, kovanih, litih ter mehansko Obdelanih in finalnih proizvodov. Zato smo po osvoboditvi začeli graditi nove obrate in novo jeklarno. Posamezni agregati so začeli Obratovati v časovnih obdobjih: 1. maja 1952: 5-tonska elektro obločna peč; - 17. novembra 1952: 10-tonska martinovka, ki je sfedaj predelana na 25t; 1. maj’ä 1953: 2-tonska SICE visoko frekvenčna peč; 5. julija 1953: 1,5-tonska ASEÀ visoko frekvenčna peč z lonci 2 X f t, 5' X 6,5 t; 1. oktobra 1954: 10-tonska elektro obločna peč, ki je sedaj predelana na 15 ton; 25. avgusta 1962: 25-tonska elettro obločna peč TAGLI-AFEERI; S temi agregati smo v letu 1966 presegli proizvodnjo, in sicer 100.0001 plemenitega surovega jekla. V gradnji je jeklarna II, ki bo imela dve elektro obločni 40-tonski peči BIRLEG. Ko bosta obe peči v polnem pogonu, bo proizvodnja narasla na 180.000 t. Z zadostno električno energijo ih intenzifikacijo procesa v talilnici (s kisikom) bo možno doseči tudi nad 200.000 ton proizvodnje plemenitega jekla letno. Modernizirali smo tudi kovačnico in postavili moderne hidravlične stiskalnice: eno s pritisno močjo 1.2001 in drugo s pritisno močjo 1.8001. Obratuje tudi 10 kovaških kladiv s tež» ovna od 350 do 5.000 kg. Letna zmogljivost kovačnic znaša 18.0001. Poleg Stare valjarne, ki ima srednjo progo (0 480 mm) in fino progo (0 280 mm) ter letno zmogljivost 12.0001, smo zgradili novo valjarno. Dne 29. novembra 1963 je začela obratovati nova srednja proga valjarne tipa morgardshammar (0 550 mm), letos pa bo začela obratovati nova fina proga (0 360 mm), ki jo je zgradila ista švedska tvrdka. V izgradnji je tudi blooming valjarna (0 750 mm), ki bo vzporedno z izgotovljeno jeklarno II začela obratovati v prihodnjih letih. Predvidevamo, da bo v letu 1970 naša železarna zgrajena v celoti. Tudi livarna je doživljala svoj razmah in smo jo etapno preurejali. Od ročnega formanja v prvih desetih letih smo v drugem desetletju prehajali vse bolj na strojno formanje. Dva mala in dva velika moderna stroja za formanje tipa Kiinkel & Wagner sta začela obratovati v letu 1960, peskomet domače W. ' v I Talilniški Itmči v muzeju proizvodnje »Vulkan« pa že v letu 1959. Ročno formanje se bo v letu 1966 zmanjšalo na 10% celotne količine, medtem ko bomo 90 % vseh ulitkov izdelali na strojih in s peskometom. S takim razvojem naše livarne bomo sposobni izdelovati velike serije lahkih ( 1 do 6 kg) in srednje težkih (7 do 50 kg) jeklenih ulitkov na malih in velikih strojih. S peskometom izdelujemo težje serije ulitkov (50 do 2.000 kg) za vso jugoslovansko idušmjo. Ročno formanje ih izdelovanje individualnih ulitkov pa naša železarna opušča in prepušča drugim jugoslovanskim livarnam jekla. Trenutno je livarna v dodatni rekonstrukciji. Postavili bomo nov in večji peskomet s pripadajočimi napravami. V prvi etapi nameravamo povečati proizvodnjo na 15.000 t, tako da jo bomo mogli pozneje povečati na 20.0001 jeklene litine letno. Vzporedno z modernizacijo in mehanizacijo je rasla tudi pro-dukitvnost v proizvodnji jeklene litine. Porast produktivnosti v zadnjih ____________15 letih_________ n -isiši| I 'S § § s I o, b > c .5 * V 1950 0,69 1951 0,66 1952 0,66 1953 0,80 1954 1,00 1955 1,05 1956 1,06 1957 1,11 1958 1,10 1959 1,22 1960 1,15 1961 1,33 1962 1,40 1963 1,70 1964 1,71 1965 1,72 Iz tabele vidimo, da je pro- skih livarn jekla. Tudi v bodoče želimo tu ostati, obenem pa sodelovati z vsemi drugimi industrijskimi podjetji. Društvo livarjev SRS v Ljubljani je organiziralo mnogo tečajev in seminarjev o livarstvu, kjer so tudi naši strokovnjaki sodelovali kot predavatelji. Tudi v bodoče je treba to dejavnost gojiti in pospeševati. duktivnost v zadnjih 15 letih narasla 2;5-krat. Razen ulitkov, formanih na strojih in peskometu, smo začeli razvijati tudi precizno litje po postopku Croning. Ulivamo razne rezkarje iz kakovostnega brzoreznega jekla ELOMAX ter razne delce za pnevmatsko orodje iz konstrukcijskih jekel. V letošnjem letu bomo izdelali že nad 100 ton teh preciznih ulitkov. Jeklene ulitke dobavljamo na željo naročnikov surove, ko-smačene ali dokončno obdelane. Glede kakovosti lijemo vse vrste nelegirane jeklene litine z zajamčenimi fizikalnimi lastnostmi. Zahtevnejše dele v strojegradnji izdelujemo iz molib-denško in krommolibdensko poboljšane jeklene litine. Za potrebe poljedelstva, rudarstva in gradbeništva ulivamo 12% Mn Cr avsenitno litino. Izdelujemo tudi razne ulitke iz nerjavečega CrNi jekla. Za toplotno močno obrerhenjehe dele lijemo ulitke z 12% Ni in 25 % Cr. Širok asortiment kakovosti prikazujejo naši katalogi, ki so vsakemu interesentu na razpolago. Vzporedno z gradnjo naše livarne jekla smo zanjo organizirali tudi pripravo dela, ki programira ves administrativno tehnični proces in tesno sodeluje pri prodaji naših ulitkov. Danes smo sposobni opravljati servisno tehnično službo in svetovati našim naročnikom vse potrebno pri osvajanju novih vrst in oblik, kavosti, potrebnih modifikacij dimenzij ter obdelave ulitkov. Zavedamo se, da smo po številu, kakovosti in količini jeklenih ulitkov na čelu jugoslovan- LETO 1620 1900 1950 2000 Produktivnost Mehanično delavnico smo razširili v moderno obdelovalnico, kjer mehanično obdelujemo valjane, kovane in lite proizvode. Serijsko izdelujemo pnevmatične stroje in orodje. Izdelujemo nože za grafično, lesno in kovinsko industrijo vseh vrst in kakovosti, od nelegiranih do br-zoreznih. Po posebnih naročilih izdelujemo tudi gotove stroje, npr. viseče težke brusilne stroje, hidravlične stiskalnice itd. Naša železarna je pričela izdelovati tudi razne vrste vzmeti, prvotno v /stari mehanični delavnici. Lani pa smo vzmetar-no preselili v novo tovarniško dvorano ter jo modernizirali, tako da smo sposobni izdelovati 7.500 ton vzmeti letno. V naslednjih letih se bo ta proizvodnja še povečala. Delamo listnate in spiralne vzmeti v srednji in težki izvedbi. Zgradili smo novo dvorano za obrat vleke jekla, ki obratuje od lanskega leta. Izdelujemo vlečno žico ravnin (na bazi Cr Ni) in ravnal (na bazi Cr Al) z visokim ohmskim uporom v vseh uporabnih dimenzijah. V tem obratu izdelujemo tudi luščeno in vlečno plastično ter brušeno jeklo. Že v tem letu bomo izdelali Ì.800 ton teh proizvodov, v naslednjih letih pa bomo to dejavnost še povečali. Literatura Dr. H. Wiessner: Geschichte des Kärntner Bergbaues, Kla-genfurt 1953. Verksgeschichte, dokument iz Študijske knjižnice na Ravnah z 8. marcem 1939. Ivan Mohorič: Industrializacija Mežiške doline, 1954. Statistični podatki, Biro za evidenco APS v železarni ravne. IZ SOSEDNJIH ŽELEZARN ... IZ SOSEDNJIH ŽELEZARN . IZ SOSEDNJIH ŽELEZARN IZ SOSEDNJIH ŽELEZARN ... Železarna Ravne Iz poročila tovariša direktorja Gregorja Klančnika o poslovanju Železarne Ravno v prvem četrtletju, poročilo je objavljeno v 6. številki Informativnega Fužinarja, povzemamo; da je skupna proizvodnja v mesecu januarju znašala 16.217 ton, v mesecu februarju 17.568 ton in v marcu 19.563 ton. Zanimivo je pri tem, da so ravenski že-lezarji v mesecu marcu že presegli planirani mesečni obseg skupne proizvodnje,, ki znaša 19.250 ton. Napredovanje se kaže tudi pri blagovni proizvodnji: januarja so dosegli 4.284 ton, februarja 4.739 ton in marca 5.175 ton. Marčeva blagovna proizvodnja še ni na planski vsoti in jo dosega z 81,3 %. Podobna je slika v realizaciji: — januar 18,358.668 N-din ali 73,4 % od plana, — februar 19,169.804 N-din ali 76,7 % plana, — marec 23,220.083 N-din ali 92,9 % aritmetično razdeljene letne vsote. Nizka realizacija se odraža tudi v finančnem rezultatu prvega četrtletja 1967, ki je sledeč: 1. celotni dohodek 17,167.371,73 N-din 2. stroški za ta dohodek 49,464.981,25 N-din 3. s čimer je bil dosežen dohodek v višini 66,632.352,98 N-din Plačana realizacija nam kaže sledečo 'sliko: 1. celotni dohodek 54,230.749,86 N-din 2. poslovni, stroški 39,806.376,98 N-din - 3. ter dohodek 14,424.372,88 N-din V primerjavi s četrtletno planirano vsoto so na Ravnah dosegli 84,5 % celotnega dohodka po fakturirani realizaciji, po plačani pa 68,6 %. Zaradi tega tudi dohodek ni bil dosežen tako, kot predvideva plan. Ob upoštevanju fakturirane realizacije le