Naročnina mesečno 2°> Um zu inozemstvo +n Din — no- deliska izikija celoletno Ob Uin, za inozemstvo 120 Din Uredništvo )e v Kopitar jevi ul. b/lll Teleloui uredništvu: dnevna služba 20*50 — nočna <>4% 2žkoč meseca aprila, ko sc bo delo zopet začelo. Boj za politično linijo konference so bo razvil v obeh Klavnih komisijah, splošni in politični. Dr. Peneš jc potem podrobno preciziral znane teze e razoroži vi posameznih držav. In tega je sklepal, da se na razorožitveni konferenri za dozdevnimi tehničnimi vojaškimi problemi skrivajo vsa vprašanja današnjo svetovne politike in vse aktualne politične in gospodarske diference med velesilami Ccntrum vreli -azn-otri-anj in vseh pogajanj je in ostane Nemčija njena zahteva, da bi bila pravno enaka z drugimi, in njeni odnošaji s Francijo. Nc d? bi se o stvari sami govorilo, se jc h"telo, da hi bila dana zveza z reparacijami in dr bi bodoča lr.nsannska konferenca direktno ali indirektno vplivala na ženevska pogajanja, ravno tako kakor volitve predsednika v Nemčiji, pruske volitve, parlamentarne volitve v Franciji itd. Podonavski blok Nato jc dr. Beneš tvoril o sodelovanju srednjeevropskih držav. Na izjave avstrijskega kanclerja dr. Bttresrha je najprej odgovorila Nemčija, potem pa Tardieu g svojim memorandom. Po informacijah dr. Beneša soglaša angleška vlada v splošnem s francoskim načrtom, italiajnska pa javlja pridržke v vprašanjih procedure, pa tndi v stvari sami se nekako obotavlja. Nemška vlada se je, če je dr. Beneš njen odgovor razumel pravilno, v bistvu izjavila odklonilno. Češkoslovaška jo pripravljena k sodelovanju, ne ho sc pa spuščala v nobena pogajanja, katerih se ne bi udeležili Romunija in Jugoslavija. Ce Berlin in Rini ne bosta pristala na francosko ineiativo, se no bo Češkoslovaška udeležila pri ničemer. Češkoslovaška je enakega m n en.i a s francosko vlado, da bi bila potem komaj mogoča pomožna akcija za srednjeevropske države. Če se velesile ne morejo sporazumeti, bi bilo boljo, ustavid akcijo in čakati. To ho tem preje mogoče, ker francoski memorandum ni produkt trenutka, temTeč določa principe, kateri bodo imeli isto vrednost in pravilnost tudi po petih in desetih letih. Bolje pa jc seveda, če hi se takoj moglo začeti z akcijo. Posamezno sredn;eevropske države so v takem finančnem položaju, da ne morejo čakati dalje. Francoska polilika je evropska politika. Dr. Beneš se je potem obširno bavil s francoskim. nemškim in italijanskim memorandom. Francoski memorandum bo ostal resen dokument za bodočnost. Ta memorandum zahteva, da se velesilo jasno izrečejo za načelo političnega des>nterese-menta v srednji F.vropi in da prepustijo malim državam srednje Evrope samim ureditev njihovih stvari. Ta velika načela, ki jih ie izrekla Francija, nc bodo več izginila. Francija hoče doprinesti gospodarske žrtve in ponuja te žrtve popolnoma nesebično. Odreči se hoče največjim ugodnostim in ponuja pomoč za sanacijo onih srednjeevropskih držav, ki jo potrebujejo. Je to velepotczna in evropska politika, politika, ki bo nedvomno triumfirala. Nemčija naj razume duh časa Nemški memorandum vsebuje, ne da hi to izrecno rekel, veliko politično doktrino o srednji Evropi, Nemčija se predvsem hoji. da ne bi Avstrija (»ostala instrument protinemške politike. Sploh smatrajo merodajni nemški krogi vsako slično akcijo v srednji Evropi kot nekaj, kar ima proinemškn želo. posebno zato. ker gledajo današnjo Evropo z očmi predvojne Evrone in ne morejo prav razumeti narodno cmanripaoijskegn pokrrfa manjših sredniih evropskih držav, ki je s svetovno vojno bil končno odločen. Predvoinj časi se nikdar ne bodo vrnili. Po mneniu dr. Beneša hi morali to razumeti tudi v Nemčiji. Pravilno in uspešna polivka zal-tova: razumeti duh časa. Srednjeevropske .države so že danes dosegle politično zrelost in so tako mo^no. da »ahtevaio v srednji Evropi tako pozicijo, kokor jo imajo !iolnnd»ka, Belgija ali skandinavske države. Zato naj v Nemčiji ne gledajo srednjo Evrone s stališča kolonizacije ali politične in gospodarske ekspanzije, temveč s stališča gospodarskega sodelovanja. Vsaka druga koncepcija je obsojena na neuspeh. Že zaradi toga bi dr. Beneš obsodil tudi vsako koncepcijo, ki bi hotela privesti Avstrijo v protinemški sistem. V tem ima Nemčija prav. Sicer pa ima Avstrija sedaj preveč izrazito narodnopo-litično zavest, kot da bi kaj takega bilo mogoče. V gospodarskem pogledu zahteva Tardieujev načrt od Noinčijc, da doprinese ravno tak« kakor druge velesile gotove žrtve za srednjeevropske male države. Mcrodajnf nemški krogi se pos avljajo proti temu, ker mislijo, da bi taka rešitev prevsem prinesla korist češki industriji in da bi nemška industrija izgubila svoje proi'ajne trge. To je glavni vzrok odklonilnega nemškega stališča. Češkoslovaška bi sc lahko čutila polas^ano radi te visoko cenitve njone gospodarske moči. pri tem pa mora staviti vprašanje, ali niso tako intenzivni nentško-čcškoslovški gospodarski odnošaji, ki bodo gotovo še narastli, že sami argument pro:i nemški bojazni. Dr. Boneš pravi: »Predobro poznam visoko strokovno kompetenco pristojnih nemških strokovnih krogov in sem zato gotov, da mi no bodo zamerili te odkrito mišljene besedo o absolutno stvarni diskusiji. Potemtakem smatram v političnem in gospodarskem pogledu francoski memorandum za boljši, pravilnejši in bolj evropski.« Neupravičena bojazen Italijo Nato je govoril o italijanskem memorandu, ki zas opa čisto italijansko stališče. Politično ima Italija iste interese kakor Francija; da so politični vplivj v srednji Evropi nevtralizirajo. Zato tudi ne more Italija pristati na srednjeevropsko politično koncepcijo nekaterih nemških krogov. Italija skuša zato najti kroinpromisno pot. Protiitalijanske osti se ji ni treba bati. Češkoslovaška, Madjarska in Romunija bi tega ne pripustile. Ta bojazen je neupravičena. Pogodbe, katero je sklenila Italija z Madjarsko in Avstrijo, se ne morejo smatrati za splošno rešitev srednjeevropskega probloma. Isto velja o specialnih pogodbah Nemčije z Avstrijo, Madjarsko in Romunijo. Stališče Češkoslovaško Nnto je dr. Beneš govoril o stališču Češkoslovaške k temu vprašanju. V Pragi se bojijo, da skupno postopanje z Avstrijo in Madjarsko spričo finančnega položaja teh dveh držav ne bi imelo nobene vrednosti, ker ti dve državi nisfa zmožni plačevanja. Dalje se bojijo nevarnosti za češko slovaško valuto itd. K temu je treba pripomniti, da jo predpogoj za dosego srednjeevropskega sodelovanja finančna obnova teh držav, kar franroski memorandum izrecno konstatira. Ugovori češkoslovaških agrarcev so zelo resni. Tu hi se moralo začeti delo v smislu srednjeevropskega gospodarstva po načrtu. Težkoče tned petimi tozadevnimi državami hi nc bile manjše. Bilo hi neprevidno misliti, da ho hitro prišlo do sporazuma. Če bi se velesile zedinilc, da se postopa po francoskem načrtu, bo potem pet srednjeevropskih držav najprej začelo po^a'nuja o srednjeevropskem preferenčnem sistemu. K prvini pogajanjem sc bodo sestale najbrže v kakem švicarskem kraju. Če se bodo sporazumele. bi se potem lahko začela pogajanja z velesilami, čc hi se tudi te sporazumele, potem bi se prešlo k hitri finančni sanaciji obeh srednjeevropskih držav Madjarsko in Avstrije. Vabilo na konferenco v hmshrucku Kdo je vabi en — Program konference Dunaj, 22. marca. tg. Povabilo mednarodne trgovinske zbornice na konferenco v Innsbrucku od 16. do 24. aprila je bilo sklenjeno H. marca na seji Sveta mednarodnih trgovinskih zbornic v Parizu ter je bilo poslano narodnim odborom v Nemčiji. Avstriji, Angliji, Franciji, Madjarski, Italiji, Poljski, Romuniji, Češkoslovaški in Jugoslaviji, obenem pa tudi trgovinskima zbornicama v Sofiji in Varni, da pošljeta svoje opazovalce. Izvršni odbor je izdal priporočila, ki predvidevajo vse možnosti gospodarskega zbližanja, in sicer dvostranske pogodbe, v katerih se dovoljuje prelerenca jd ene strani (bodisi za gotove skupine blaga ali a ves import), ali reciprocitetne pogodbe (ravno tako za posamezne skupine blaga ali za ves import), dalje pogodbe za določene kontingente, za dvostranske prednostne pogodbe v okvirju gotove skupine, mnogosfranske pogodbe in končno carinske unije brez vmesnih ali z vmesnimi carinami. i Varšava, 22. marca. tg. Ker jc bila Poljska ' obveščena o Tardieujevem načrtu šele jk) drugi k roki, se Poljska sedaj tembolj prizadeva, da naknadno pridobi vpliv, ter se zunanji minister Za-Itski s svojim stalnim državnim tajnikom polkovnikom Backom pogaja v Parizu za modifikacijo Tardieujevega načrta v smislu poljskih potreb. V poučenih krogih se naglaša, da je Poljska prevelika in da je gospodarsko-geografično interesirana na premnogih straneh, da bi mogla biti udeleže.ta pri donavski fcderaciji, na drugi strani pa je zopet njena zunanja trgovina preveč zapletena v gospodarstvo na Donavi, tako da ne more brez interesa gledati, kako se ta položaj razvija. Njen uvoz iz Madjarske, Avstrije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije je še pred lelom krize 1931 znašal 15% vsega uvoza, izvoz pa je znašal 25 odst. Zato zahteva Poljska, da se ji prizna enak vpliv kakor Nemčiji in Italiji. V Indiji tli iskra pod pepelom Anglešho blago mečejo v morje Rini, 22. marca. ž. Bivši predsednik panind-skega kongresa Pathel, ki se nahaja sedaj na Dunaju na zdravljenju in ki je Iti I pred leti že operiran, jo dal dopisniku »Giornale d llalia« izjavo o položaju v Indiji. Pathel je izjavil .da je prepričan, da čim se vrne v Bomba}', da ga zopet čakajo odprla vrata ječe, vendar pa smatra za svojo dolžnost, da se v teh kritičnih jn težkih časih vrne med svoj narod, čeprav ga čaka ista usoda, kakor ga je že nekolikokrat doletela. Britanska vlada smatra Pathola kot zelo nevarnega in ga jo že svojeiasno, ko se je vrnil iz Evrope v llo.nbav, vrgla v ječo, kjer je ležal dva meseca in so ga jetniški zdravniki spravili v bolnišnico. Ko je bil izpuščen, so oblasti takoj zahtevale, da odpo-tujo iz Indije. Zdaj sem tukaj, je rekel Pntliel, toda kmalu sc vrnem. Ko sem bil zadnjič zaprt, sem bil v isti ječi kakor Gandi, le sestati se nisva mogla, ker v tem oziru postopnjo britanske oblasti zelo strogo. Gandi jo miren, prede volno in čita. Zadovoljen je, ker jo narodni pokret tako napredoval kljub temu, da so vsi voditelji po ječah. Iskra lli pod pepelom, dokler se ne razžari v velik požar. V zgodovini Indije še ni hilo tako strašnih primerov zatiranjn, kakor ga sedaj izvajajo britanske oblasti proti indijskim nacionalistom. Zadnjo čase trpi po zaporih kakih 60 vodilnih nacionalistov, toda kljub vsemu preganjanju se britanski vladi ne bo posrečilo zatroti upora, kajti danes jc indijski nacionalni pokret močnejši kakor kdaj prej. Naš odpor ni revolucija, niso demonstracije, to bi bilo za nas preslabo sred»;vo. Demonstracije se pojavljajo v raznih krajih, toda to ni važno. Ghono naše orožje jc bojkot, ki se vodi proti britanski trgovini. Indijski narod nc mara britanskega blaga in sploh počasi omejuje ves inozemski uvoz v Indijo. Tudi v tem majhnem prometu Indije! strogo pazijo, da ne hi posredovali Angleži. Naj navedem primer. Vzemimo italijansko trgovsko blago, ki se uvaža v Indijo. To blago se d0 sedaj nikdar ni moglo uvoziti neposredno, temveč je najprej romalo v Anglijo in potem šele v Indijo. | Vsaka direktna akcija je bila onemogočena. Naš bombaž, ki se je izvažal v razne evropske države, ' se je najptejo pošiljal v London in šele od lam v drugo evropsko centre. Mi propagiramo, da hi naše blago direktno plasirali v drugih državah, kajti želimo, da ne bj prineslo prav nobene koristi bri- tanskim trgovcem in posredovalcem. Zato priporočamo inozemskim trgovcem in industrijrom, da se za izvoz svojega lilaga v Indijo ne obračajo na angleške trgovce, temveč neposredno na indijske, in da pazijo, da se pri izbiranju svojih trgovskih predstavnikov v Indiji no poslužujejo angleških zastopstev, temveč indijskih, ker ho to v prvi vrsti njihova korist, kajti njihovo blago se nc ho uvažalo v Indijo po dolgi poti skozi Anglijo, temveč direktno k nam. Indijski naeionnlisti mečejo danes britansko blago v morje in zaradi tega jih zapirajo angleške oblasti. Kaznujejo jih zato, ker izvažajo sami svoje blago v inozemstvo in ker ga uvažajo neposredno tudi jz inozemstva. Borba proti Veliki Britaniji postaja vedno hujša in ne more so govoriti nič več o tem, da bi se Indijci zadovoljili g kakimi vclikimj koncesijami, kajti v tej borbi nI komprotnisn. Indija mora izvojevati popolno svobodo in neodvisnost. Pogajanra med vlado in TrboveVsko Belgrad, 22. marca. 1. Med kraljevsko vlado in Trboveljsko premogokopno družbo so se vršila te dni pogajanja za večjo nabavo premoga zn državna podjetja. Državne oblasti so postopale lojalno ter so zahtevale od družbe, naj napravi tudi TPD potrebne žrtve zn svoje delavstvo. Pogodba s TPD še ni sklenjena zaradi pretiranih zahtev Zveze rudarskih podjetnikov, zlasti Matejiča Ministrstvo za železnice zahteva, da se cene premogu znižajo v skladu s cenami živilskih potrebščin. Podjetniki bi radi to zvalili na delavce iu predlagajo, nnj ostanejo iste cene ko lani. Pogodba ni podpisana niti za april. Lišha prog a pod snegom Zagreb, 22. marca. ž. Na železniški progi Split —Zagreb vladajo Se vedno silni viharji, zlasti okrog Zrmanje. Preteklo noč je bil vihar tako močan, da so snežni zameti zasuli plug. Močni vetrovi stalno prinašajo nov sneg in potrebno bo najinanje dva dni lepega vremena, če se bo hotelo doseči vsaj zasilen promet. Najhuje pri tem je, da bo najbrže promet z Dalmacijo za velikonočne praznike prekinjen. Veliko delavsko zborovanje na Jesenicah Župan Zabhar in župnik Kagtellc poročala o posredovanja v Belgradu svojem Jesenice, 22. marca. Danes ob 3 popoldne se je vršilo v Krekovem domu na Jesenicah veliko zborovanje delavstva, ka-Ionega se jo udeležilo okrog 1000 ljudi. Ves shod, katerega Je otvoril tovariš P;iteit/ Alojzij, podpredsednik skupine kovinarjev Jugoslovanske strokovne zveze, je potekel izredno mirno in je pričal o zrelosti in preudarnosti jeseniškega delavstva. Spočetka je pozdravil g. župana Žubkarja in g. duh. svetnika Kaslelien, glavnega obratnega zaupnika, tovariša Mohoriin, tajnika Jugoslovanske strokovne zveze Rozmana, zastopnika oblasti in zastopnike časopisov. Shod je bil sklican z namenom, da tako g. župan Žabkar kakor ludi g. duh. svetnik Kaslelic poročata o uspehih svoje intervencije v Belgradu, tovariš glavni zaupnik Mohorič pa o trenutnem položaju v tovarni. Uvodoma je g. župan Žabkar poudarjal, da je njega kakor tudi g. duh. svetnika Kastelica gnala v Belgrad skrb za jeseniško delavstvo in prebivalstvo. V Belgradu sta bila povsod prijazno in z razumevanjem sprpjota. Bila sta pri finančnem ministru, dalje pri ravnatelju Narodne banke in predsedniku vlade, kjer ju je sprejel generalni inšpektor. Izročila sla tudi pismeno spomenico Nj. Vel. kralju. Bila sta ludi pri slovenskih poslancih in senatorjih. Sama sta so udeležila tudi senatove seje, ua kateri so na njuno pobudo razpravljali tudi o položaju Jesenic. Obiskala sta tudi slovenska ministra gg. Kramerja in Puclja. Za njim j« govoril g. duh. svetnik Kaslelic, ki je podrobneje obrazložil ves potek intervencij pri posameznih funkcijonarjih vlade. Tudi on je navajal, da je imel vtis, da je centralna vlada po njuni intervenciji odločno na stališču, da jeseniške tovarne ne smejo prenehati z obratom pod nobenim pogojem. Vlada, oziroma Narodna banka, bi bila pripravljena dati tudi zahtevano posojilo 30 milijonov dinarjev Kranjski industrijski družbi, če ta da zagotovilo, da se potem podobni slučaji, kakršen jo bil sedanji, ne bodo ponavljali, da bo torej celokupno delavstvo vseh obratov zasiguranc za nepretrgano delo. Vlada je še isti večer, ko sta onadva prišla v Belgrad, sklicala skupno ministrsko sejo, na kateri so obravnavali vprašanje Jesenic. Nadalje sta gospoda posredovala tudi za to, da se delavstvu za čas, dokler se ne vzpostavi celotno delo, preskrbi zasilna prehrana. Dobila sta zagotovilo, da se bo iz javnih sredstev dalo, kolikor bo mogoče, Na njuno prizadevanje sla se ustanovila tudi dva odbora, katera imata nalog preštudirati trajno zaposlitev jeseniške industrije in jo zavarovati pred inozemsko konkurenco. Izvajanja g župana Zabkarja, kakor tudi g. duhovnega svetnika Kastelica je delavstvo poslušalo z napeto pozornostjo in ju večkrat aplavdiralo. Nato je govoril glavni obratni zaupnik delavstva, tovariš Mohorit. Pojasnjeval je položaj, ki vlada sedaj v tovarni. Povedal je med drugim, da je lovarnn zaprosila zastopnike delavstva, da |i dovolijo v tovarni reparaturna dela in izvoz. Delavstvo je na to pristalo pod pogojem, da se čimpreje prične razpravljati o njihovem memoraudu, katerega so, kakor znano, poslali na predsedstvo KID. Ko se bo g. \Veslen vrnil iz Belgrada, se bodo ta pogajanja takoj začela. Kakšni bodo uspehi pogajanj, na katera se delavstvo pripravlja z vso vestnostjo pri sestavi nove kolektivne pogodbe, se do sedaj ne more ničesar prorokovnti, ker je splošen vtis, da t<-.....-m zn delavstvo nima ne časa ne smisla. Tovarna ..e glavnemu obratnemu zaupniku sporočila, da gredo nekateri delavci lahko delat težaška dela k elektrarni v Zasipu, kamor bi se morali seveda vsako jutro voziti tja in zvečor nazaj. Plača pa je tako minimalna, da se jo priglasilo za to delo samo osem delavcev in šo od tah so so trijo vrnili na Jesenice nazaj z izjavo, da je. delo v tako težkem terenu, da se sploh ne izplača, ker delavec na obleki in obutvi utrpi več škode, kakor pa zasluži. Za njim je govoril tajnik Jugoslovansko strokovne zvoze, tovariš Joško Rozman, ki je poudarjal, kolike važnosti je v teh časih skupen nastop delavstva in brezpogojna disciplina, kakor jo kaže ravno jeseniško delavstvo. Naj delavstvo tudi za naprej vztraja na tej svoji poti in si tako zagotovi končno zmago. Tov. glavnemu obratnemu zaupniku in taj- i niku Jugoslovanske strokovno zveze je delavstvo pritrjevalo z živahnim aplavzom. Dnevni red sho- i da je bil s temi poročili izčrpan. Predsednik, tov. ; Puk&ii se je ponovno zahvalil vsem govornikom, i zlasli g. županu Žabkarju in g duhovnemu svet- ! niku Kastelicu za njuna izvajan i in njuno posredovanje. Tudi on jo pozival delavstvo k najstrožji disciplin, in vzornemu redu. Prosil je tudi zastopnike časopisja, naj poročajo o zglednem zborovanju samo čisto resnico. Končno sc je zahvalil vsem zborovnlcem in zaključil shod. Sporazum med Italijo in Francijo Uspeh angleške diplomacije London, 22. marea. »Morning Post« piše v dopisu iz Parlsa, v katerem se bavi % zadnjimi raz-govori med Grandijem in Tardieujem glede fran-c osk o- i t a 1 ij a nsk oga sporazuma, sledeče; ' »Politični krogi so prepričani, da se je med Francijo in Italijo v prineifht zc sklenil sporazum gl«de brodovja, ki »a je srečno formuliral francoski ministrski predsednik. Bistvo sporasuma obstoja, kakor ti krogi zatrjujejo, v tem, rta si bosta francoska fn italijanska mornarica v Sredozemskim morja popolnoma enaki, ladja za linijo, med tem ko sme Francija imeti v zaščito svoje severne in sererozapndno obali kakor tudi svojih kolonij brodovje, za katerega ne velja pariteta z Italijo. Ker Italija niina nobenega interesa na Atlant- skem oceanu in na francoskih kolonijah, katere ne ležijo ob Sredozemskem morju, pomeni sporazum faktično pariteto italijanskega brodovja g francoskim. Na ta naftn je italijanski prestiž, ki je tvoril največjo oviro v prejšnjih pogajanjih, srečno ta-rovan. Obenem pa ta formula stvarno pomeni potrditev francoske teze in bo tvorila glavno bazo za pogajanja, ki so bodo začela med Italijo in Francijo »udi glede vseh ostalih vprašanj, ki to med tema dvema državama sporna. Ta važna pogajanja so bodo, kakor zatrjujejo angleški politični krogi, začela t najkrajšem času. Ni treba poudarjati, da ima za začenjajoče se izboljšanje odnošajev med Francijo in Italijo zelo veliko zaslugo angleška diplomacija. Mali Trboveljčani v Belgradu Velik uspeh njihovih koncertov Položaj kovinske industrije na Slovenskem Ljubljana, 22. marca. Dne 14. marca se je vršila v Delavski zbornici anketa o položaju v kovinski industriji na Slovenskem. O tej anketi smo že poročali. Iz uradnega poročila posnemljemo sedaj sledeče podatke: Stanje Sovam Kranjska industrijska družba na Jesenicah odpusti s 15. marcem 2116 delavcev; Cuštanjska je-klai 'na dela 4 dni v tednu s 316 delavci; tovarna Štore dela 4 dni v tednu z 237 delavci; Železarna Aluta dela z 110 delavci; dva obrata počivata, dva obrata pa sta le delno zaposlena; »Kovina« Maribor zaposluje normalno 280 delavcev, sedaj pa 80 z 32 urami tedensko; Tovarna bakra in medi, Slovenska Bistrica, zaposluje normalno 160 delavcev, sedaj obratuje deloma (2 obrata) s 115 delavci; Tovarna Westen, Celje, zaposluje normalno 1400 delavcev, sedaj dela 3—4 dni v tednu z 900 delavci; Cinkarna v Celju zaposluje normalno 380 delavcev, sedaj obratuje 3—4 dni v tednu z 267 de- j lavci, od 9 peči pa sta samo dve v obratu; Strojne tovarne in livarne v Ljubljani zaposlujejo normal-lno 420 delavcev, sedaj delajo le 4—5 dni v tednu; »Saturnus«, Moste, zaposluje normalno 490 celav- . cev, sedaj 400, namerava pa delovni čas skrčiti na pet dni v tednu; lovarna verig d. d. v Lescah zaposluje normalno 115 delavcev, zaradi nedostaja-nja naročil pa namerava delovni čas skrčiti; Elektrodna tovarna KID Dobrava zaposluje normalno 450 delavcev, sedaj le 70. Delo nameravajo ustaviti popolnoma: Zebljarska zadruga Kropa, ki je zaposlovala I. 1929. 265 delavcev, je odpustila skoro vse delavstvo in jih zadržala le še 60. Z delavstvom izgublja zaslužek tudi večje število obrtnikov v prizadetih krajih. Prehrana jeseniškega in kroparskega delavstva Najtežje je vprašanje prehrane delavstva na Jesenicah, kjer obrati popolnoma počivajo in kjer je število nezaposlenih največje. Po statistiki delavskega zavarovanja preživlja lovarna na Jesenicah neposredno 5423 oseb in sicer 2138 delavcev in tovarn, nameščencev, 1356 žen in 1929 otrok. To prebivalstvo potrebuje za samo prehrano, kurjavo in razsvetljavo ca. 1.2 milj. dinarjev na mesec. Potrošnja živil od strani delavstva KID se da konkretizirati za razne predmete nekako tako-le: 7 vagonov moke ca. Din 320.000, 7 vag. krompirja 70.000, 2200 kg riža 22.000, 121X1 litrov olja 21.000, 500 kg masti 7500, 70.000 1 mleka 170.000, 11.000 kg sladkorja 165.000, 3000 kg soli 12.000, 11.000 kg mesa ca. 110.000 Din; sku-paj ca. Din 897.500. Za Kropo se potrebuje okrog eno desetino teh zneskov. Ako bi hoteli podpirati jeseniško delavstvo po pravilniku za borze dela, ki predvideva povprečno podporo 15 dinarjev na delavca in dan, bi morali imeli na razpolago ua mesec podpore 750.000 Din. Ta znesek je velik, četudi je jasno, da 15 Din na dan za prehrano rodbine ni zadosti. Jeseniško delavstvo je zavarovano pri Bratovski skladnici, ki ?bira prispevke za slučaj brezposelnosti šele nekaj mesecev. Bratovska skladnica ima na razpolago. vsega skupaj v tozadevnem fondu nekaj nad 70.000 dinarjev. Dalje se je na anketi ugotovilo, da leže Jesenice na agrarno docela pasivnem okrožju, ki ^ivi izključno od industrije, gozdarstva in lesne industrije In turistike. Tudi slednja dva pridobitna rfira sta trenutno skoraj popolnoma usahnila. Uvoz iz inozemstva Na drugi strani je anketa ugotovila: Da so se oddale zadnji čas — sicer pod pogojem, da se donese investicijski kapital iz inozemstva — v naši državi inozemski kovinski industriji ogromna naročila. Ore za zgradbo treh železniških prog in mostov po firmah Balignolles, Loslnger Comp. in za investiciej pri dalmatinskih elektrarnah m cementarnah Sulfid in Dalma-•iene. Ta naročita obsegajo okrog 4000 vagonov izdelanega železa. 2e en del teh naročil bt obvaroval domačo kovinsko industrijo katastrofalnega propadanja. Anketa je ugotovila, da se je s temi pogodbami dovolilo uvažati v našo državo kovinske izdelke brez carine in po cenah, ki so višje od cen, po katerih ntidl te izdelke naša domača kovinska industrija. Pri vsem tem pa niso podane niti vse garancije, da se bo prinesel kapital za te investicije res iz tujine. Za ostali domači trg je ugotovila anketa, da potrošnja vsled finančne krize, vsled krčenja privatnih in javnih kreditov, katastrofalno pada in da je računati s prihodnjim letom v najboljšem slučaju s 50 odst. normalne potrošnje. Z ozirom na vse to je bila anketa mnenja, da so potrebni sledeči ukrepi: Davek za pobijanje krize L V svrho osiguranja prehrane je potreben takojšnji kredit v iznosu 500.000 Din. Za ta kredit je že zaprosila krajevna bratovska skladnica na Jesenicah pri Centralnem odboru za posredovanje dela v Belgradu. Ta kredit naj bi vračali paritetno podjetja in delavci. 2. Cenejša moka iz zalog Privilegiranega izvoznega društva, ki naj bi dalo aprovizacijskemu odboru na Jesenicah moko po cenah za izvozno trgovino. 3. Oskrba industrijskega delavstva s cerealija-mi iz dela državnega kredita za prehrano pasivnih krajev. 4. Podpiranje brezposelnih kovinskih delavcev od strani banovine in socialnih zavodov. V sličnih pravcih naj se skuša osigurati prehrana v vseh ostalih obratih, ki bi popolnoma počivali. Nujno potrebno ie, da sodeluje pri oskrbovanju brezposelnih tudi država: zato sc mora uvesti poseben davek za pobijanje posledic krize. 5. Ker je večina delavstva kovinskih obratov zavarovanih pri bratovskih skladnicah, je potrebno; a) da se raztegne pooblastilo čl. 47 a finančnega zakona tudi na bratovske skladnice; b) da se j spremene čl. 47, 48, 49 in 50 pravilnika bratovskih i skladnic tako, da reducirani kovinarji nc bi izgu- j bili svojih pravic iz penzijskepa zavarovanja; c) za I časa redukcij naj plačujejo podjetja prispevke za bolniško zavarovanje. j Carine, krediti in delovni čas j 6. V pogledu carinske zaščite anketa ne zahte- 1 va povišanja carinskih postavk. Obsoja pa samovoljna tolmačenja carinskih predpisov po carin- j skem uradništvu ter navaja kot cklatanten primer slučaj ocarinjenja trupcev za Železarno Štore kot polfabrikat, kar je za preteklo>t v nasprotju z do- ■ sedanjo veljavno prakso, ki se v vsakoletnih izka- i žili o uvozu objavlja. Brez predhodnega obvestila zainteresiranih ni dopustno, da se praksa samovoljno izpreminja. S takimi samovoljnimi spremembami — v tem slučaju je oškodovana tovarna za 4 mesečne delavske plače — se postavljajo kalkulacije na glavo in ustvarja kriza se tam, kjer bi se mogla sicer morda premagati. 7. V svrho poživitve domače kovinske industrije in produktivnega pobijanja nezaposlenosti je potrebno: a) pogodbe, sklenjene z inozemskimi družbami glede dobave kovinskega materijala (Ba-tignolles, Dalmatiene) naj se novelirajo tako, da bodo inozemske družbe dolžne izvršiti del naročil preko domače kovinske industrije. Zlasti naj bo zabranjeno uvažati carine proste predmete, ki se izdelujejo v državi in naj se tozadevne določbe finančnega zakona naknadno spremene. Ako ni mogoče doseči sporazumne spremembe pogodb, •sklenjenih z inozemskimi dru/bami, naj se spremeni s posebnim zakonom. — b) S posebnim zakonom naj se osnuje zavod za financiranje industrije po vzorcih, kakor se je zaščilil nri nas agrarni in finančni kredit iu kakor so rešile lo vprašanje nekatere druge države. 8. Anketa je končno ugotovila, da je skrajšani Bolgrad, 22. marca. I. Trboveljski žkrjančki, kakor je »Slovenec« imenoval pevski zbor šolskih otrok ia Trbovelj, ki eo prišli koncoftlrat v Belgrad, so odžvrgoleli in pripravljajo fo, da sn vrnejo domov v svoje rudarske domove, ki eo jim kljub vsej lepoti, ki so jo videli, najlejši kotiček na zemlji. Njihova dva koneorta, o katerih umetniških dovršenosti pišemo na drugem mestu, sta bila lep uspeh slovenske pesmi. Še večji pa jo moralen uspeh, ki so ga otroci dosegli s tem, da eo pokazali, kako naš rudar, čeprav ga tarejo neznosna gospodarska in socialna bremena, čeprav temno vidi^ bodočnost pred seboj, ne klono in zna v svojih družinah vzdrževati ljubezen in udanost do lepote slovenske pesmi. Časopisje poroča mnogo o Trbovljah. Slika jih v temnih barvah, toda iz ofi teh rudarskih otrok je zasijal žarek neustrašenega optimizma, ki odlikuje vse naše delavstvo v največji metropoli industrijskega pridobivanja Jugoslavije. Popoldanski koncert je bil namenjen šo sa mladini, ki je napolnila dvorano narodnega gledališča. Kraljica Marija, pred katero ne spoštljivo klanja ves naš narod, je smatrala, da mora med te otroke s severa. Prišla je nepričakovano in z njo vsi trije mladi kraljeviči. Trboveljski olroci ne bodo nikdar pozabili tega petja pred kraljico Marijo in kraljeviči, ki so prišli med nje s preprostostjo, s kalero so zavojevail srca jugoslovanske mladine. In da bi pokazala kraljica še bolj svojo materinsko ljubezen do te.h otrok, je položila pri blagajni 10.000 Din. Mali princi so očarani p-elu-šali to petje: »Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce no smehlja«, in so ploskali tej deci kateri oči so bile obrnjeno nepremično tja v smer. kjer jc sedela kraljica Marija, prva mati naše domovine, obdana od svojih otrok. Belgrajska mladina, ki je v pevskem pogledu razvajena, je strme poslušala to ubrano petje, in ko se je razhajala, so posamezne skupine ponavljale melodije in besede premic, ki so jih ravnokar slišale. Popoldanski koncert je bil praznik za otroke. Sever in jug sia v otroških srcih tonila v iskreni ljubezni. Mladina je po izvršenem programu priredila navdušene ovacijo kraljici Mariji, ko je zapustila dvorano. Kljub naporom popoldanskega koncerta so trboveljski otroci stali vsi sveži in pogumni na odru Kolarčeve dvorane ob priliki večernega koncerta. Ta koncert je bil namenjen odrastlim. Po-hvalno je in podčrtati je treba, da so je slovensko prebivalstvo Belgrada udeležilo te prireditve pol-noštevihio. Zastopani so bili zares vsi sloji. Poleg njih jo tvorila skupina jObilig* impozantno število poslušalcev, zlasti iz vrst akademikov. »Obi-lič< je nosil skoroda vsa bremena prireditve, in reči se mora, da jih je nosil z veseljem. Tudi ministrstva, kjer se je delala intenzivna propaganda, so bila zastopana po velikem številu višjega in nižjega uradništva. Minister za socialno politiko in narodno zdravje jo prišel osebno na prireditev, kateri je omogočil prispevek 12.000 Din iz razpoložljivih kreditov. Tudi prometno ministrstvo je poslalo načelnika Ječmcniča. Pozornost je bila velika ter se je stopnjevala, ko so otroci pokazali, da zjiajo umetniško podajati. . Uvodno besede je spregovoril znani sloveti« ski prir od oslov ec g. Anton Beg, ki je označil pomen prihoda otrok. Pomen je dvojen, jo rekel, prvič sluzi medsebojnemu spoznavanju, drugič pa naj obrne pozornost na naš največji industrijski kraj v državi. Otroci so oboje dosegli. Oni se ra-dujejo nad sprejemom, ki je nadkrllil pričakovanje. Zahvalil se jo vsem, ki so se trudili, da ta težavna pot ne bo zaman, otrokom samim, njihovim voditeljem in vsem belgrafskim prijateljem Rudarji bodo veseli, ko bodo iz ust svojih otrok slišali o ljubezni, ki jim je bila izkazana. Po prvem odmoru so prinesli Hani »Obili&u velik venec cvetja na oder ter ga podarili malim Trboveljčanom med ploskanjem vse dvorane. Odmor je porabil tudi nadzornik g. Potočnik, da je naslovil na navzoče nekaj vzpodbujajocih besedi, ki so povzročile še večje zanimanje, jugoslovanski »Obilic« jo prišel prepevat v Trbovlje, je rekel, da nas v dravski banovini seznani z jugoslovansko pesmijo. Njihov obisk je vzbudil pri nas željo, dn obisk vrnemo, in vidite jih jugoslovanske otroke iz 'irbovelj, poglejte jih, prišli so, da vam prinesejo svojo lopo jugoslovansko pesem in da vam podarijo svoje zlato jugoslovansko srce. Po teh besedah nadzornika Potočnika so trboveljska otroci nadaljevali s predvajanjem slovenskih pesmi. Ko so odpeli in želi velik aplavz od navdušenega občinstva, so bili otroci povabljeni na obilen prigrizek, katerega jim je pripravilo društvo >ObiliS<. Jezički so se odvezali, formalnost je stopila v ozadje, in zopet je sledila slovenska pesem še bolj prostodušno in še bolj svobodno kakor na odru. Pokazali so, da znajo vse naše najlepše slovenske pesmi. Pozno v noč so se nato otroci odpeljali z avtomobili na svoja prenočišča, kjer so si še dolge ure šepetali vti3e današnjega dne in se pogovarjali. kaj bodo vso lahko povedali doma svojim materam, očetom, bratom in sestram in drugim otrokom. Vašega dopisnika so naprosili, da pove gospodom pri >cajtengahc, da ne pozabijo pozdraviti iz daljnega Belgrada najpreje še starše, sestre in brate, potem pa vse staro in mlade Trboveljčane. Danes so si trboveljski otroci v spremšfVh belgrajskih prijateljev ogledali mesto, ki se jim pa ni pokazalo v najboljši luči. Sneg je še vedno naletaval in ulice so bile bolj blatne kot pa njihove trboveljsko ceste, šli so na Kalimegdan in gledali sivo in umazano Savo in Donavo. Zemuna niso skoraj nič videli. Obiskali so nadalje nekaj zavodov, ogledali so si nekatere trgovine, kjer so kupili tudi male skromne spominek e. Tudi za zabavo je oslalo še časa, toda ne veliko, kajti nocoj bodo morali že nazaj proti severu. Ugrabil nam jih bo ponočni braovlak, te naše slovenske slavčke, ta optimistični naraščaj našega slovenskega naroda h črnih rudarskih revirjev, ler nam bodo zapustili spomin, kako naj ljubimo delo, kako naj si ohranimo usmiljeno in socialno srce in kako naj pri vsem težkem življenju ne pozabimo na slovensko pesem. Z Bogom, dragi olrooi. hvala za vaš nauk in vaše spomine. Tukaj zapuščate same prijatelje, ki vas ljubijo. Seja senata Belgrad, 22. marca. ž. Senat je danes dopoldne nadaljeval svojo sejo in pretresal v posebni debati državni proračun. Pod predsedstvom Pavoliča je prišlo na vrsto ministrstvo za trgovino. Ker je minister za trgovino in industrijo dr. Kramar, obolel, ga je zastopal kmetijski minister dr. Juraj Deme-trovič. K specialni debati se je oglasilo veliko Število senatorjev. Med njimi je govoril najpreje senator A t a n a z i j e Šola, ki je v svojem govoru zahteval, da se dovrši zgradba srednje tehnične šole v Sarajevu, za katero mora država prispevati še 3 milijone dinarjev. Nadalje je govoril o razmerah v svojem volilnem okraju in poudarjal, kako velikega pomena bi bila za dotične kraje šola za usnjarstvo. Senator Milan Popovič jo v svojem govoru rekel sledeče: »Naš proizvajalec nima polne moči, da se sam reši iz gospodarske krize, vsled česar je dolžnost države, da mu pomaga.« Nadalje je govoril o svoji dunavski banovini in o nepravilni razdelitvi v njegovem okraju. Nato je nastopil senator Ivan Hribar, ki je poudarjal težke razmere, v katerih živimo. Opozarjal je- na težko stališče našega kmeta, za katerega dosedanje vlade niso storile ničesar, da mu pomagajo. Pohvalil jo kmetijsko minislrslvo, ki jc predložilo zakonski predlog narodni skupščini glede zaščite kmeta, glede višine obresti in prosi kraljevsko vlado, naj bi šla v tem pogledu kmetom povsod na roko. Nato je kritiziral naše konzulate ler rekel, da bi morali konzulati polagali večjo pažnjo na inozemska tržišča, kjer bi so lahko boljše plasirali. Pozdravlja idejo ministra zu trgovino in Industrijo dr. Kramarja, ki hoče uvesti pri vseh naših konzulatih še posebne trgovinske atašeje. Predlagal je nalo 10 letni načrt, po katerem bi se izvedla naprednejša trgovsko gospodarska politika. delovni čas povsod predpostavljati popolni obusta-vitvi dela. Delavski zastopniki so zagovarjali skrajšanje delovnega časa pn nezmanjšanih plačah, delodajalki zastopniki pa so ugotovili, da je mogoč skrajšan delovni cas Ie pri sorazmerno znižanih mezdah. Soglasno je bilo sprejeto mnenje, da v časih težkih kriz podjetja ne bi smela računati pri obratovanju na prebitke in da bi ne smela ustavljati obratov, kjer gre le za kratkotrajne in zmagljive obratne izgube. Delavski zastopniki so bili mnenja, da bi bila državna kontrola v svrho ugotovitve upravičenosti ustavljanja obratov iu zniževanja mezd spričo sedanje krize potrebna. Nato se je vršilo glasovanje in vsi senatorji so soglasno sprejeli proračun. Sledila je razprava o proračunu ministrstva za gozdove m rudnike. Ekspoze je podal minister dr. Stanko Šibenik. Za njim je govoril Toma Jalžabetič, ki je poudarjal nerentabilnost nekaterih rudarskih podjetij, pn katerih je država b svojim denarjem le delno udeležena. Naglasi! je, da bi morala država bolj gledati na to, da bi postali ti rudniki boljši vir dohodkov za državo. Govoril je še dr. Josip šilovič o goadnih razmerah našega Krasa in zahteval sistematsko pogozdovanje goličav. Za njim se je zopet oglasil Ivan Hribar, ki je govoril še o gozdnih razmerah v Sloveniji. Seja senata je bila nato zaključena in popoldne jc prišlo na vrsto prometno ministrstvo. Ekspoze je podal resorni minister ing. Radivojevič. Drobne vesti Belgrad, 22. marca. I. Radi zadnjih redukcij, ki so bile izvršene po načrtu pri železniški direkciji v Ljubljani, se odpeljeta v Ljubljano v petek, 25. t. m., generalni ravnatelj državnih železnic ing. Hreplovič in generalni inšpektor Blagojevič, da na licu mesta proučita to vprašanje. Split, 22. marca. ž. Jutri ob 9 zvečer prlplove v Split jugoslovanski parnik :>.Prestolonaslednik Peter': z 200 belgijskimi potniki. Gostje si bodo ogledali Split in Solin, popoldne pa bodo priredili izlete v Šibenik in k izlivu Krke. 25. t. ni. odpotujejo v Dubrovnik in Kotor. Dcssau, 22. tnarca tg. Junkersove tovarne za letala so morale radi krize iu radi gospodarskih težkoč predlagati sodno poravnavo, dasi presegajo njihova aktiva pasiva za več kot 10 milij. mark. Namesto venca na krsto umrle soproge g. Po-beraja Avgusta, učitelja v Št. Vidu nad Ljubljano, B darovalo učiteljstvo šentviške narodne šole 180 in za najbednejšo brezposelno rodbino na Jesenicah. Denar je poslalo upraviteljstvu narodne šole na Jeseničan, da ga izroči potrebni rodbini za praznike. Čuvajte se gripe in izpirajte večkrat na dan usta, grlo in nos s kozarcem vode, kateri ste dodali eno malo žlico Alge. Zvečer, preden greste spat, masirajte telo s čisto Algo, kor Alga osvežuje Alga utrja. Telo poslane odporno. Alga se dobiva povsod. Ena steklenica Din 14,— Deputacija reduciranih železničarjev Na bonski upravi in žel. ravnateljstvu LJubljana, 22. marca. Zadnje »Službene Novinec vsebujejo imena 285 zelezniških nasiavljencev, ki so bili, kakor smo včeraj poročali, sedaj reducirani. To so vsi tisti, ki so bili nastavljeni po 1, marcu 1930. Prvič je prizadet tudi strojni oddelek, pri katerem je bilo reduciranih 35 nastavljencev, po večini vsi v Ljubljani (v kurilnici) ali v ljubljanski okolici. Danes ob pol 11 dopoldne se je zglasila sedemčlanska deputacija reduciranih železničarjev iz Ljubljane, Maribora, Pragerskega, Zidanega mosta in Rakeka Ker je gospod ban odsoten, gospod podban pa bolan, je deputacijo sprejel načelnik ban. sveta dr. Stare. Dr. Stare je deputacijo zelo prijazno sprejel in ji sporočil, da se je že informiral pri železniški direkciji o zadevi in težkem položaju. Sporočil pa je deputaciji, da bo banska uprava mogla težko kaj ukreniti, ker spadajo železničarji neposredno pod prometno ministrstvo in ne pod bansko upravo. Deputacija je izročila dr. •Staretu spomenico reducirancev in ga opozorila na uradni list, ki vsebuje imena novo reduciranih nastavljencev. V dravski banovini, oziroma v področju ljubljanske železniške direkcije, je reduciranih več nastavljencev, ko v vseh ostalih direkcijah. Dr. Stare je v imenu banske uprave oblju- bil, da bo ta intervenirala pri prometnem ministrstvu za zaščito družin železničarjev in da se Tv? ^reducirancev naprej nastavili družinski očetje. Obljubil je tudi. da bo banska uprava po svoji uioči podprla pomožno akcijo železničarjev, vendar naj reducirauci v tej zadevi ne pričakujejo preveč, ker mora banska uprava predvsem podpirati druge brezposelne delavce, ki jih je zelo dosti. Od 11 do 12 je bila deputacija pri železniškem direktorju dr. B o r k u. Ta je deputaciji izjavil, da mu je dobro znan težki položaj reducirancev, upa pa, da so bile redukcije izvršene nepristransko, uprava bo skrbela, da bodo takoj sprejeti vsi nastavljenci nazaj na delo, seveda ne več kot na-str.vljenci, temveč kot delavci. Na ta način izgube sicer nekaj let, vendar pa bodo imeli vsaj košček kruha. Direktor je deputaciji očrtal še težak po-ložaj države in železniške direkcije, ki ,e prisilil obe k redukciji delavstva. Podporni akciji pa železniška direkcija ne more prispevati, ker nima za to nič v proračunu. Obljubil pa je, da bodo od 300 reduciranih delavcev (poleg 285 reduciranih nastavljencev) sukcesivno nastavljeni v doglednein času vsi dnevničarji in poročeni delavci. Kakor na banski upravi, tako je deputacija tudi železniškemu direktorju izročila primerno spomenico. Strašna družinska drama pred sodiščem Mati in sin obtožena uboja očeta Celje, 22. marca. V ponedeljek se je zaključila pred velikim senatom ena najbolj tragičnih afer zadnjih let na teritoriju celjskega okrožnega sodišča. Obložen je bil 32 letni rudar Anton Žagar iz Zdol, da je umoril 3. februarja t. 1. svojega očeta. Z njim je bila obtožena njegova mati, žena ubitega, Ana Žagar-jeva. Senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, votirali pa so dr. Premschak, Levičnik, Tiller in dr. Brečko. obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Rus, obtoženca je zagovarjal dr. Stepančič, obtoženko pa dr. Sernec. Predzgodovina dogodka, o katerem je razpravljal senat, je žalostna. Ubiti Žagar se je poročil pred 35 leti z današnjo obtoženko. Nekaj mesecev po poroki je začel zanemarjati svojo ženo in začel razmerja z drugimi ženskami. Imel je več nezakonskih otrok. Poleg tega se Je udajal pijančevanju in plačeval drugim, samo za domače mu ni bilo mar. Kadar se je vrnil pijan domov, pa se je razlila njegova jeza nad ženo. Ko sta se mu kasneje rodila dva otroka Marija in današnji obtoženec, Anton, se jima ni godilo nič bobše, marveč še slabše. Marija je postala vsled običajnega pretepa-vanja slaboumna in zaradi tega sodno preklicana. Njegov sin Anton je prav tako po njegovi krivdi že iz šolske dobe pohabljen. Enkrat ga je na primer privezal na oreh in ga tolkel, dokler se ni naveli-M V takih razmerah pač ni čudno, da je prišlo krvavega obračuna med sinom in očetom. V sredo 3. februarja t. 1. je odšel stari Žagar z doma ler se zvečer vrnil pijan domov. Pri večerji je prišlo do spora med očetom in sinom, ker mu je sin očital, da za druge ima denar, dočim ga za domače nima. Oče je planil po koncu, se zagnal proti sinu ter ga zagrabil za vrat. Sin je pograbil na tleh ležeče poleno ter udaril očeta z njim večkrat po glavi, toliko da se je rešil. Potem se je pa obrnil in hotel zbežati iz sobe, oče pa je skočil za njim in ga ponovno zagrabil za vrat, na kar ga je sin zopet udaril s polenom po glavi. Oba sta padla na posteljo, tako da je bilo videti, da bo oče sina zadušil. Takrat pa je priskočila mati, ki pravi, da je bila poprej ven zbežala in se v tem trenutku vrnila v sobo. Potegnila je očeta s sina, toliko da se je sin rešil. Sin pravi, da ga je takrat popadla divja jeza, da se mu zdi, kakor da bi bil takrat obseden od hudiča. Skočil je in pograbil stol ter začel udrihati po očetu. Nato ga je z nekim piskrom in nazadnje je razbil na njegovi glavi še steklenico. S tem je bilo končano. Oče je v teku noči umrl. Zdravniki so ugotovili kakih 30 udarcev na glavi, med njimi tri smrtne. Zaradi tega dejanja je obtožil državni tožilec Antona Žagarja in njegovo mater Ano, da sta umorila očeta oziroma moža po zrelem preudarku in na okruten način. S tem sta zagrešila zločinstvo zoper življenje in telo po § 167, II. št. 1 in 2. Žagar Anton priznava gori opisano dejanje, a zanika pa odločno, da bi mu bila mali kakorkoli pomagala in pa da bi bila oba dejanje skupno pripravila. Državni tožilec pa tega ne verjame, ker je skoraj nemogoče, da bi bil pohabljeni Anton svojega očeta, ki je bil pravi hrust, sam nadvladal, zlasti ker se je po izjavah prič mati večkrat izrazila, »da ne bo prej miru, dokler ne bo ta hudič enkrat hladen«. Zagovornik dr. Slepnniič je predlagal, da bi preiskali obtoženca na njegovo duševno stanje Senat je po daljšem posvetovanju zavrnil. Dižavni tožilec je predlagal obsodbo v smislu obtožnice. Zagovornika pa sta predlagala prekoračenje silobrana oziroma, da se mora izključiti vsaj zrel preudarek in okruten način, ker je bil sin napaden od očeta, glede matere pa da se mora izreči oprostilna sodba, ker se njej ni mogla dokazati krivda. Po kratkem posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo, ki je silno presenetila. Obtoženec Žagar Anton so obsodi na dosmrtno težko ječo s trajno izgubo častnih pravic z ozirom na naklep in na okruten način usmrtitve. Kot olajšilno mu je bilo priznano priznanje. Obtoženka Ana Ža-garjeva so obsodi na 12 letno težko ječo in na trajno izgubo častnih pravic. V obrazložbi je bilo rečeno, da sodišče sicer »ni bilo točno prepričano« o njeni krivdi, vendar pa da je zelo verjetno, da je sodelovala. — Oba zagovornika sta vložila priziv in revizijo. Velik koncert v TVžIčk Tržič, 23. marca. Koncert združenih pevskih zborov (Tržič, Lom in Kovor — 85 grl) je bil na Jožefovo za Tržič novost. Že itak dobro izvežbani tržiški zbor je vsled te pomnožitve veliko pridobil na listi ma-sivnosti in izenačenju glasov, kar silno dvigne kvaliteto vsakega zbora. Dasi program ni mogel biti sestavljen iz bogzna kako težkih in modernih skladb, vendar je po svoji pestri izbranosti nudil dovolj raznolikosti. Tudi prijetno menjavanje mešanih, moških in ženskih zborov ler narodnih in umetnih skladb je že naprej odstranilo nevarnost enoličnosti. Izmed novejših še malokje proizvaja-nih skladb so bili na programu Vodopivčev Knezov zet za mešani zbor, dalje pravi biser ženskih zborov troglasna Premrlova Mati ter Vodopivčeva izredno pevna Pevska koračnica. Izmed starejših je bil velika preizkušnja za gibčnost in izvežbanost zbora Pavčičev Jezdec. — Pevcem se je v prvem delu poznala majhna vznemirjenost, ki pa je v drugem delu popolnoma minila. Vsi glasovi so bili prav dobro zastopani, vendar ni nobeden silil v ospredje. Nastavki so bili točni, če izvzamemo Svet-kovo Ponte dei sospiri, pri kateri del zbora ni pravilno povzel dane intonacije, vsled česar se je pesem pela za en Ion niže in je zato izgubila na učinku. Naravnost sijajno je podal zbor Pavčičevega Jezdeca, ki je vzbudil v dvorani veliko veselost po svoji šegavosti — g. pevovodja Planinšek je znal to zadeti — in ki jo je moral zbor ponoviti. Globoko sta učinkovali Bajukova Žalost in Premrlova »Matic, Moški zbor je posebno posrečeno zapel Aljaževo Soči in narodno Že rože cvetejo. Ko se je pred zadnjo točko g. kaplan Za-krajšek v kratkem nagovoru spomnil trpečih Slovencev onstran meje, je zbor zapel še Flajšmanov Schichtov JR 8/32 £ Belejše vse bolj kakor cvetna belina, f^P' ampak nikomur ne sme [S^ iz spomina: A Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gork?, potem v mrzli vodi. Elektriiikacia Savinjske doline Mozirje, 20. marca. Dne 17. t. m. sc je vršilo v gostilni pri PoŠti posvetovanje interesentov iz vse Savinjske in V.n-drečke doline od Sv. Petra do Ljubnega in Gornjega grada. Na dnevnem redu je bila elektrifikacija Savinjske odnosno Zadrečke doline. Zastopane so bile po svojih odposlancih vse občine naše .1ol'ue. Zborovanje je otvoril s pozdravom n« na vzoče član banskega sveta g. Goričar Matija. Posebno je pozdravil gospoda odposlanca banovine g. inž. Rueha. Nalo je imel g. Goričar svoje uvodno predavanje. Navduševal je vse navzoče, da bi se vsi z dobro voljo oprijeli dela na elektrifikaciji naše doline. Ob koncu pa je zborovalcem polaga! posebno na srce, da se moramo zavedati, da bomo morali dajati odgovor potomcem. Odgovor pa more biti le tak, da smo mi res ruzumeli klic časa ter kovali naši dolini z elektrifikacijo srečnejšo bodočnost, če ne, potein pač nismo dorasli temu vprašanju ler smo obsojeni, da gospodarsko propademo, medtem ko bodo drugi napredovali. Nato je podelil besedo g. inž. lluehu, ki nam je predočil strokovno plat elektrifikacije Savinjske doline. Razložil nam je, kakšne koristi bi nam bila dobro izvedena elektrifikacija; poudarjal, da bi se izboljšalo tudi gospodarsko stanje kmetijskega ljudstva. Razložil nam je tudi predzgodovino elektrifikacije Slovenije; pokazal razliko med elektrarno na kapitalistični podlagi in med banovinsko elektrifika-cijsko akcijo. Prve iščejo dobiček direktno, medtem ko druga indirektno; s številkami nam je dokazal, koliko bi stal tok za posamezne obrate, koliko bi Triglav s toliko točnostjo in gorkoto, da ga je moral ponavljati. Koncert je pokazal, da je misel g. Planinska, prirejati od časa do časa koncerte združenih zborov tržiškega kota — kje so pa Križe? —, zelo srečna in želimo, da ta koncerl ni bil zadnji. — Obenem je ob tej priliki tržiški zbor proslavil 25letnico pevskega sodelovanja v cerkvi in društvu dveh članov: g. Lovrenca Honigmana in g. Janeza Zaletela. Prejela sta med koncertom za svojo zvestobo in vztrajnost iskrene čestitke od strani zbora in šopke nageljev. Čestitkam se tudi se tudi mi prisrčno pridružujemo. stale investicije itd. Za kritje stroškov bi bilo najbolj primerno, ko bi to prevzeli posamezni kraji, oziroma občino. Po njegovem referatu se je pričela živahna debata. G. inž. Kueh je na stavljena vprašanja kar sproti odgovarjal. Vsi zborovalci, katerih ie bilo nad 100, so z zanimanjem in hvaležnostjo sledili govornikoma. Po končani razpravi sta se izvolila ožji in širši odbor, ki imata nalogo, da lo koristno akcijo tudi izvedeta. V teh odborih so zastopane vse občine po svojih zastopnikih. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi zastopnik občine Polzele g. Turnhrk. ki je prečital spomenico, katera bo odposlana na bansko upravo, da bo le-ta dovolila posestnikom vinogradnikom, da bi se lahko še nadalje gojila izabela, cepljena na amerik. podlagi. Prosil je navzoče, da se tudi ostale občine zavzamejo za to akcijo. Nato je g. Goričar zaključil zborovanja Tatic in okradeni obsojena Mlad tat jo je skupil Ljubljana, 22. marca. Pred malim senatom je bil danes nenavaden slučaj. Mladi Janezek, doma tam izpod Možaklje, je zašel nn slaba pota in začel krasti. Dvakrat se mu je tatvina posrečila Lani majnika pa se je splazil v neko trgovino ter začel stikati po raznem blagu. Pri svojem nepoštenem delu pa je bil zasačen. Zalotil ga je sin trgovke France. Ta je pograbil 1 m dolg železen drog in Janezka, ki je hotel pobegniti skozi okno, z vso močjo udaril dvakrat po levem stegnu tako močno, da mu je nalomil kest. Janezek je pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, priznal in se kesal dejanja. Zaradi težke telesne poškodbe so-obtoženi France se je zagovarjal, da je bil močno razburjen in da je mislil, da je v trgovini se več tatov. Zaradi tatvine je bil Janezek obsojen na tri mesece si t ogega zapora. France pa zaradi težke telesne poškodbe na 1000 Din denarne kazni ali 20 dni zapora. Ko ga je senatni predsednik vprašal, ali sprejme sodbo, je France izjavil: »Nisem s sodbo zadovoljen. Plačati moram, lo ne grel« — Sodnik: »Boste pa zaprti I« — France; »Saj ga nisem prosil, da naj gre krast.c — Stdnik resno: »Nimate pravice ga pretepati.« Veliki teden Grozota se približa s procesijami, ki prihajajo iz številnih cerkva in jih tvorijo verske bratovščine »Confradias«, ki izhajajo po večini še iz 15., 16. in 17. stoletja in so spomin na Maure. Te bratovščine so nekašna posredovalna občina. Vse leto služijo verskim obredom in skrbijo zanje. Po njih se vera udejstvuje in je narodna, zakaj' člani teh bratovščin so zastopniki vseh slojev. V procesijah, ki so na cvetno nedeljo, na pepelnico, veliki četrtek in veliki petek zmeraj v mraku, in mimo tega na veliki petek še prav zarana, se razodeva njih najgloblji pomen. Najbolj te pa prevzame procesija na veliki petek zarana, ko je skoraj še noč. Po ulicah, ki jih razsvetljuje luč svetilk in mesečine, so videti vse barve mrtvaške. Valovi množice, ki so že polni tega, kar bo prišlo, so bolj tiho ko sicer in sličijo romanju človeškega rodu, ki je smrti posvečen in večno nemiren. Mnogo tujcev je tu. Vsi hoteli so prenapolnjeni .Na tribunah posebnih trgov čakajo. Na balkonih, s katerimi je okrašeno skoro sleherno okno, stojijo v gneči iri so neznansko radovedni, kakšen bo ta izredni in slavni prizor. Navdaja jih posvetna radost. A tudi oni so od nočne luči pepelnato sivi in kmalu bodo drhtela tudi njihova srca. Ura je krog dveh ponoči. Množica se gnete nn cerkvenem trgu pred staro cerkvijo, pri kateri spominja na Arabce še to in ono na stolpu ali na pristreških. Krog in krog se vrstijo balkoni, ki so okrašeni s palmovimi listi in z rožami. Vse je bledo, vse je polno ljudi, ki niso nič manj bledi. Ne govorijo glasno, samo mrmrajo. Sicer diši ozračje po pomarančah in cvetju rož, vendar je hladno in rezko in marsikak starejši človek zaigra to noč svoje življenje. Kar nekam mikavno (e pa, ker je noč tako nevarna. Polna usode je. Tedaj pretrgajo glasovi trobent strupeno ozračje, tu in tam, blizu in daleč, in pretre- sejo živce od čakanja in radovednosti vzburjenih ljudi. Kmalu se odpro cerkvena vrata pod obokom, ki jih z ljubeznijo čuva. Pri teh procesijah pride zmeraj vodnik prvi skozi vrata. Velik križ iz srebra, želvovine ali dragocenega lesa drži v rokah. Poleg njega stopata dva nosača; vsak ima srebrno, bogato okrašeno svetilko. Razvilo se bo čarobno razkošje. Izkaže se pa, da je prav radi tega, za neosebno, občo stvar uporabljenega razkošja vsa osebna, človeška stiska naravnost v prah poteptana. Dokaz temu so že nosač križa in oba nosača svetilk zraven njega Ker to prav za prav niso ljudje, marveč so mumije, služabniki neke strahotne in nadčloveške usode. Od nog do glave so okomatani v kutah, in so pri tej procesiji beli, pri oni črni ali vijoličasti ali rdeči ali sivi, čez obraz jim pada kapuca in njen neznanski rogljič se dviga visoko nad glavo ko konica ogromne pozavne. Sledijo dolge vrste takih »Nazarencev«. V rokah držijo goreče sveče, ki jih podpirajo s pasom svoje halje. Iz okomatanega obraza štrlijo le skozi režo njih oči, v katerih se zrcali luč sveče, da je videti, ko da bi žarele krvave kaplje iz teh našemljenih obrazov. Njih noge drsajo v lesenih coklah; časih so obute v lakaste šolne z zlatimi in srebrnimi zaponkami. Oboje vplivu enako razdražljivo: lesene cokle radi šklopotanja; lakasti Solni radi nemirnega migotanja luči, ki podrhteva z njih. Nato sledi banderonosec; vijoličasto, črno ali zeleno bandero s strahotno velikim križem zapla-pola v ozračju. Spremljajo ga trobentači. Njih trobente so iz lesketajočegu se srebra. Žametast obesek z zlatim našitkom ponihovan od njih. Spet sledijo nosa&i križev in vsi so strašno okomatani, vsi tako podrsavajo. Tako tiho je vse, da je slišati prasketanje 3več. Iz zlatega mrča cerkvenega ozadja prihajajo vojaki v noši rimskih oenturijev: prihajata z grbom okrašeni Veliki brat v predstojnikom bratov- ščine; prihajajo dulovniki v črnih, z zlatom pretkanih ornatih; prihajajo ministranti s kadilnicami. S presunljivo silovitostjo zavejejo zvoki neke mrtvaške koračnice in nato se sredi oblakov kadila v svitu stoterih luči sveč in svetilk prikaže na svileno lesketajočem se odru z baldahinom, ki ga nevidno nosi pod odrom dvajset do štirideset bratov, tisto, kar zgrabi zdaj vse te množice. Tisto je »samo« ena postaja iz križevega pota našega Odrešenika, upodobljena v lesu. Le obleka ie naravna na njem. Vendar pa to z bolestjo prenasičeno lice in njegov veličastni izraz, ki ga je upodobi! neki že zdavnaj uinrli umetnik (in največ teh prizorov je delo velikih umetnikov), vpliva v tej noči mlsterija in nebeške svetlobe z neverjetno živo močjo na gleda vce. Sin človekov, ki je zaeno Bog in umrje v lakih strašnih mukah, se spremeni v ganljivo podobo vsega bednega človeškega trpljenja. Vsa krivica, vsa stiska življenja se sprosti, zajoka, toži, dviga roke k Odrešeniku. A najbolj presunljivi so oni prizori, ki upodabljajo trpljenje Žalostne Matere božje. Tak »Paso« (kakor pravijo tCm kipom) je en sam hrib rož, lilij, nageljev. Njena mukepolna, sklonjena postava jo zavita v žametast ali brokalast plašč z vlečko, vrli njega pa je pajčolan iz pristnega zlatega tkiva in je jwsut s pristnimi dragulji. Nebroj luči planiti. V tem lesketanju in blestenju se ti dozdeva Njeno lepo, od vseli bolečin razorano. z zlato krono razžarjeno lice. ko da bi govorilo: »Tako visoko stojim, tako sem bogata in moram vendar prestajati največjo bridkosti« Sočutje, duševno ganotje gledaveev prekipi v vzhičenost. Raznolika milina, ljubkost, pobožnost in plemenitost andaluškega narodiča se razodeva v sočutju, ki ga ne more ohraniti zase. Navadni delavci in delavke, stare in mlade ženske in moški vseh slojev niso le vzbičeni, da bi molili, marveč tako planiti bolečina v njih, dn jo posamič razodevajo. V kar še uro prej niso verovali, o tem zdaj govorijo, a pojoče, v oni čudni obliki, ki je tako stara ko zemlja. To so majhni vzdihljaji z napevom. — Slišiš jih ob vsaki priliki. Kmet jih prepeva pri delu, služkinja v hotelu jih prepeva pri ribanju stopnic iz marmorja ali opeke; na odrih varietejev izražijo z njimi nedostojne burke; In tedaj jim pravijo fla-mencos. Sleherni si napravi sam besedilo, kar jt\ v španščini prav lahko. Samo napev, ta posebna melodijozna mešanica skoraj burkaste vedrosti iii zategle, bolestne, a sladke muke je v poglavitnih črtah isti. Je milejši in veselejši ali svočanejši, kakršne so pač prilike. A je tudi prastar ko ta zemlja. Take f>esmi vzdihljajov velikega petka, ki jim pravijo saetas, se med procesijo razlegajo žalostno bolestno in sladko. Nato spet zabuči mrtvaška godba. Liki strahovom se pomika sprevod. Spet in spet se izraža sočutje. Po zapletenih ulicah gre sprevod in skozi katedralo, v kateri je videti, ko da se stebri in oboki v vrtoglavi vzvišenosti izgubljajo v neskončnost. Še neznantnejSl ko sicer sr tu zazdi človek sam sebi in strašen in obenem ču dovit je pogled na te spokorniške sprevode, ki ro rnajo skozi katedralo. Za veliki teden zgrajeni leseni stolp se dvigu iz nežno opredeljenih stebrov štiri in trideset mstopi jutranja svetloba, ki plane \ mesto ko v grobnico. Izginejo stra otne procesije kot prikazni in sanje. Zdaj se zaiskri andaluška solnčna luč In pobarva celo groblja s pisanimi barvami. Po cestah, ki so od kapelj sveč spolzka ko drsnlišča, začne vse veselo vriskati, plesati in popivati. (Hans Roeelieb, Spanische NVanderungon.) Ljubljana Revnih mater veliki teden Slike iz gneče pred socialnim uradom Ljubljana, 22. marca. Ne obljublja se vsakomur radost za veliko noč. Nad 4000 brezposelnih je sedaj v Ljubljani, okoli 900 družin je registriranih, ki so navezane izključno samo na javno podporo. Tem se ne obljubl|ajo lepi prazniki in bodo veseli, če si bodo mogli privoščiti vsaj kruha in malo toplega. Kdo od teh misli na kakšen priboljšek za praznike, ko si vsak želi, da vsej o veliki noči ne bi bil lačen? In kdo na svetu ima več skrbi, kakor mati številne družine, ki že sedaj nima pol kile koruzne moke za polento, prazniki so pa pred durmi? Davi že pred 8 so zasedle matere, med katere so se pomešali tudi moški brezposelneži, vse stopnišče na magistratu, ki vodi do vrat socialnega urada. Nad tri sto jih je bilo. Uradniki socialnega in drugih uradov v tein traktu magistratnega poslopja so si komaj priborili skozi to revščino jiot do svojih sob. Gneča na stopnišču pa se je ttm-dalje bolj stopnjevala in ni ponehala vse do tedaj, dokler so sploh trajale uradne ure. Nekatere matere so prinesle kar otroke v naročju, da bi toliko bolj vzbudile usmiljenje na magistratu in da bi tem bolj gotovo dobile podporo. Drugih mater so se zopet njihovi otroci držali za krda in ue-strpno povpraševali: 'Bomo kaj dobili, mama?« Vmes so godrnjali moški in potihern preklinjali krizo in slabe čase in brezposelnost, sploh vse, kar jih sedaj sili. da morajo prosjačiti za golo življenje, mesto, da bi pošteno prijeli za delo in si sami zaslužili kruh ter ne bi bili odvisni od volje magistrata ter pomožnih akcij. Pred uradniki pa so se odigravali pretresljivi prizori. Uradniki sami so bili slabe volje: toliko revščine, skoraj vsakomur je treba verjeti, da je res potreben, spj se vsakomur bere kar na obrazu, da niti toliko nima za jesti, da bi se vsaj enkrat na dan nasitil. Vsakdo pa prigovarja uradnikom: »Vsaj za veliko noč nas ne pustiterstradati!« Uradniki pa so prisiljeni odgovarjati: »Prav radi, ljudje, toda kje naj vzamemo za vse, ko vas je pa toliko? Pomožna akcija je izčrpana, proračun majhen in še ta okrnjen, kje naj vzamemo?« Uradnici, ki piše skromna nakazila za živila, se izvije vzdih: »Da bi le bil denar, v eni uri ste odpravljeni vsi, ki se drenjate tu, v uradu, na stopnišču in doli v veži!« Ravnatelj socialnega urada pa pripomni po tihem: »Samo dva rnilijončka dinarjev več, saj to ni tako velika vsota in kako lepo bi vse leto mirno nakazovali vsem potrebnim v mestu vsaj najnujnejša živila, da ne bi ljudje stradali! A kje naj Kai bo danes? Stolnica: Ob 4 pop pete jutranjice. Drama: Gospoda Glembajevi«. Red B. Opera: > Židinja«:. Red C. Prosveta Trnovo: XVI. prosvetni večer. Film /Kristusovo trpljenje«. Ob 20. Nočno službo imajo lekarno: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded.. Rimska c. 23 in Ir. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. Cerkveni vestnih Sveti obredi v cerkvi sv. Jožefa r Ljubljani. Veliki četrtek: ob 8 slovesna sv. mšaa; med tv. mašo skupno sv. obhajilo. Obhajalo se bo pa tudi že pred sv. mašo vsake pol ure. Veliki petek: začetek sv. obredom ob pol 7 zjutraj. Velika sobota: začetek sv. obredov ob 7 zjutraj; sv. maša bo okrog 8. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Zvečer ob pol 8 vstajenjska procesija. Velika nedelja: ob 8 slovesna sv. maša; po- I>oldne ob 3 potresna procesija. # O Svctiljke na frančiškanskem mostovju. Včeraj je dobil gozd kandelabrov na ograjah frančiškanskega mosiovja nove in moderne svetiljke. Svetiljke so lep in arhitektonsko dovršen zaključek bogato izdelanih kandelabrov. Z njimi je dobilo mostovje zadnje efekte in bo v bodoče na zunaj ostalo tako, kakor je, izvzemši urejenega cestišča na srednjem mostu, ki bo letos s prenovitvijo tramvajske proge urejeno. Svetiljke stoje na kvadratnih glavicah kandelabrov in njihovo stojalo je meden cilinder, ki ima štiri drobne in dolge nastavke, med katerimi tiči zgoraj lepo zaokrožen valj iz mlečnega stekla. Svetiljke so preštudirane do zadnje potankosti, kar dokazujejo lepo izvedene štiri luknje pod že omenjenimi nastavki, skozi katere se lahko odteka vsa deževnica, ki zato na svetiljki in v njenih špranjah ne more zaostajati ter tako kvanti svetiljke oziroma električne napeljave. V vsaki svetiljki je montirana električna žarnica za 200 va-tov in most bo v večerni razsvetljavi napravil še vse lepši vtis kakor čez dan. O Vse, kar je prav! Pišejo nam: Po mestu je sneg popolnoma očiščen in so vsaj po glavnih ulicah hodniki že čisto suhi. Če pa človek stopi malo iz središča, so pa pota sedaj naravnost neprehodna. Tako n. pr. od Ambroževega trga dalje po Poljanah in v Hradeckega vasi. Tu leže tik hodnikov ali na hodnikih — vsaj markiranih — še visoki kupi suega, ki izpreminjajo cesto v neprehodno močvirje. Otroci zajemajo vodo v obutev, ko hodijo v šolo, odraščeni prihajajo v mesto, kamor jih po dvakra! ua dan zove poklic, do meč blatni. Naj mestna uprava skrbi tudi na periferiji vsaj za nekoliko znosne prometne razmere. 0 Kolki protituberkulozne lige se dobe skoro po vseh trafikah, dalje tudi v papirnih trgovinah in knjigarnah. Z nakupom kolkov pomagate zbirati zu počitniško kolonijo po jetiki ogroženih otrok! Na \oako velikonočno voščilo prilepite tudi kolek lige! G Za priklopitev okoliških občin Ljubljani. Uradništvo, ki stanuje v okoliških občinah Ljubljane, to je v Mostah, Zgornji Biški in na Viču, je pričelo, kakor čujemo, z akcijo, da se vse te občino v najkrajšem času združijo z Ljubljano v eno upravno enoto. Uradništvo si od tega obeta zboljšanje položaja. S tem bi namreč prišlo naenkrat iz lil. draginjskega razreda, v katerega spadajo okoliške občine, v I. draginjski razred, v katerega spada Ljubljana. Če se pa ne bo dala doseči v doglednem času priključitev, pa namerava uradništvo po svojih strokovnih organizacijah pričet! z akcijo, da se tudi te tri okoliške občine pri-štejejo v L draginjski razred. Uradništvo namerava to svojo zahtevo utemeljevati s tem, da živ-ljonske razmere v Mostah, v Zgornji Šiški in na Viču niso prav nič boljše, kakor v Ljubljani, draginja jo namreč tu in tam enaka. Na drugi strani pa bi se zboljšale stanovanjske razmere v središču mesta samem, ker mnogi upokojenci nočejo v okoliške občine, boječ ae, da s tem izgube boljše draginjske doklade, če bi pa to odpadlo, ne bi Imeli ve8 vzroka bati se periferije, medtem, 1io bi nastalo proetih več stanovanj za uradnik« Dnevna kronika jih vzamemo?« V sobo se pririje mati: »Mož jc že od jeseni brez dela, samostojen obrtnik je, zaslužka pa prav nobenega nikjer, sin se je sedaj vrnil od vojakov, tudi on ne zasluži prav nič, drugi otroci so šc majhni, kje naj vzamem, da jim vsaj nekaj skuham?« »Cesa je izufen sin?« »Tega, česar oče! Ce bi vedel, da beračim tu okoli magistrata za lonec živil, bi se od sramote vdrl v zemljo. Na skrivaj sem odšla od doma in moška niti vedela ne bosta, kje sem vzela kosilo!« | Žena dobi nakaznico za živila v vrednosti 50 Din. i Morda bo trajalo to dva, tri dni, težko pa do i praznikov, je prevelika družina. Pride druga žena: »Gospod, pri zdravniku sem bila in mi je svetoval naj kaj Krepkega jem, sem preveč oslabela. Kje naj vzamem kaj krepkega, ko še krompirja nimam? Povedala sem zdravniku, 1 da sem otroka dojila 16 mesecev, zdravnik pa mi 1 je dejal: Kaj ste znoreli, komaj polovico tega bi j smeli! Toda, kaj sem hotela, ko pa črvičku nisem mogla dati kaj drugega za hrano, ko nisem imela niti za kravje mleko, niti za zdrob, niti za kašo. Krompirja pa vendar ne morem otroku dajati. Gospod, dajte mi nakaznico za živila, lepo jih prosim!« Tudi ta žena je med tistimi redkimi srečnimi. ki so danes dobile nakaznico za 50 Din živil. Druge zopet grozijo; »Kar v Ljubljanico bom šla z otroci! Nikjer nobenega denarja, nikjer zaslužka, niti za krompir. O božiču sem dobila zadnjo podporo, kako naj živimo?« Uradnik: »Ženske, kaj mislite, da nas ne boli, ' ko vam ne moremo dati toliko, kakor bi radi sami. Hujše je reči nain »ne!, kakor komurkoli!« Uro za uro teko ti tragike polni razgovori. Uro za uro oblegajo žene, otroci, brezposelneži, mestni socialni urad. Ne zanima jih lepo dvorišče, ki ga morejo občudovati skozi okna, ne preproge v osrednjem traktu, vsa njihova tnisel je navezana, kaj jim bodo dejali v uradu in kaj bo z zavojem živil, ki ga upajo dvigniti z nakaznico pri trgovcu. Na socialnem uradu pa stikajo glave in ugib-Ijejo, kje dobiti še kaj sredstev, da vsaj za silo potolažijo to velikansko bedo v mestu, to ponižno in le nalahno mrmrajočo, lačno in zaenkrat samo z majhnim izprofenim zavojem živil zadovoljno množico. Kako še enkrat potrkati na svet in srca ljudi in meščanstva: »Dajte, stiska je velika!«? Kako jih prepričati, da kdor pomaga bližnjemu, pomaga sam sebi! ženica Koledar Sreda, 23. marca: Jožef Orlol; Pelagija, mu- Alovi grobovi in druge, ki zaradi svojega dela potrebujejo, da stanujejo bolj v središču mesta. O Ljubljanske ulico so v sredini mesta skoraj že oeiščeue kujjov snega in blata, prav tako tuJi večina tlakov Hudo pa je na periferiji, kjer so cesto še vedno polne blata in talečega snega. Nekoliko boljše je v jutranjih urah, ko je še zmrznjeno. Periferija bo morala pač počakati, da se sneg stali in se ulice pač same posuše, ker na magistratu niso nič preveč pripravljeni, da bi dali osnažiti še oddaljene ulice. © Postrvi za veliki petek. Naročila za postrvi iz banovinskega ribogojnega zavoda po ceni 47 Din sprejema Mihael Kermavner, hišnik kmet. oddelka kr. banske uprave v Gosposki ulici 15 do četrtka popoldne. Ribe se bodo oddajale v petek dopoldne. Pri oddaji naročila je treba ribe plačati naprej. O Iz policijsko torbe. Ljubljanska policija ima sedaj nekaj časa lep mir pred raznimi tatovi in zločinci in so razen enega slučaja majhnega vloma pred dnevi, skoraj ponehale prijave o tatvinah in vlomih. Tembolj je posvetila policija sedaj svojo pozornost raznim postopačem, preveč vsiljivim krtajskim krošnjarjem, la jih celo z dežele dovajajo v Ljubljano, dekletom sramotnega [»oklica, ki so se letos v mestu zelo pomnožila, kar je pač vedno spremljevalni znak brezposelnosti in drugim takim ljudem. Včeraj je bilo v zaporih , policije 5 deklet s ceste in 6 postopačev, črez noč pa sta prespala svojo vinjenost še dva moška, ki sta le malo preveč rogovilila po ljubljanskih cestah. © Bluze, damsko perilo, rokavice, nogavice in torbice, ima najnovejšo krasno izbiro: Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. KLOBUKE 2453 raznih kakovosti, v najnovejših barvah in oblikah, zadnje modne novosti, ter športne klobuke in čepice, dobite v lepi izbiri po nizkih cenah pri MIRKO BOGATAJ SPECIJALNA TRGOVINA KLOBUKOV LJUBLJANA II STARI TRG 14 Sprejemajo - se popravila) Solidna postrežba! •f V Ljubljani je umrl v 77. lotu starostll g. Alojzij Zorni au, trgovec in posestnik. Pokojni jo bil izredno priden iu podjeten mož. Odlikovalo ga je posebuo njegovo blago iu usmiljeno srce. Bil je voren in odločen katoličan, Iv t se ni nikdar sramoval povdariti svojega prepričanja. Bog mu bodi bogat plačniik! žalujočim naše iskreno sožalje! + Sv. Pavel pri Preboldu. Na Jožefovo dopoldne jo umrla dobra in skrbna Dolenjčeva mamica Antonija Godec, roj. Marine, posestnlca v Ladkovi vasi, v G9. letu svoje starosti Naj v miru počiva 1 Osebne ves Si — Poročil so je g. E r c i g o j Ferdo, carinski uradnik v Ljubljani z gdč. Magdo Ilansche, uradnico v Mariboru. Čestitamo! = Premcščenja. Službene Novine. objavljajo ukaz o premeščenjih politično-upravuih uradnikov: Okrajni načelnik dr. Anion Farčnik v Dol. Lendavi je premeščen v Ljutomer, okrajni načelnik v Konjicah Dragotin Trstenjak v Črnomelj, okrajni načelnik v Ljutomeru Alojzij Trstenjak V Dol. Lendavo, okrajni načelnik v Črnomlju dr. Matej Su-hač v Konjice, okrajni podnačelnik za Maribor desni breg dr. Ivan Vrečar za okrajnega podnačel-nika za Maribor levi breg, za okrajnega pcdnacel-nika za Maribor desni breg dr. Milko Potočnik, doslej politično-upravni tajnik istega okraja. — Iz vojaške službe. Imenovani so za šefa računskega odseka kontrolno btidžetiiega oddelka ministrstva vojske in mornarice intendantski podpolkovnik Anton Hivert; za vršilca dolžnosti šela kontrolnega odseka kontr. budž. odd. min. vojske in mornarice intendantski major Hinko Žabkar; za načelnika intendance poveljstva donavske divizij-ske oblasti intendantski podpolkovnik Jos. Luekars; za vršilca dolžnosti načelnika intendance poveljstva dravske divizijske oblasti intendantski major Ivan Jane; za vršilca dolžnosti pomočnika upravnika zavoda za izdelavo voj. obleke pehotni podpolkovnik Miloš Zuvite in za vršilca dolžnosti upravnika delavnice zavoda za izdelavo voj. obleke intendantski major Mirko Vilfan. Ostale vesti — Velikonočne šolske počitnice skrajšane. Ministrstvo za prosveto je odredilo, da trajajo velikonočne počitnice letos samo šest dni in nc deset, kakor je bilo prej določeno. Pocitnice sc pričrio dne 24. marca in sc končajo v lorek, dne 29. marca. V sredo, 30. marca se prične zopet reden pouk. Ta odredba velja za vse osnovne, meščanske in srednje šole. — Nova odprava brzih in potniških vlakov s 1. aprilom 1932. Od 1. aprila t. 1. dalje se spremeni uačin odprave brzih in potniških vlakov v toliko, da vsi dosedanji vidni in slišni signali pred odhodom vlaka odpadejo. Sprevodniki ne bodo dajali nikakega signala. Za preprečenje nezgod je potrebno, da vsak posameznik sam skrbi za svojo varnost na la način, da med postankom vlaka nemudoma vstopi ali izstopi. Zato je potrebno, da se potniki že pred prihodom v postaje, do katere se peljejo, pripravijo na izstop ter čimprej izstopijo pri prednjih vratih v smeri vožnje, potniki pa, ki se nameravajo odpeljati, pa brez odlašanja vstopijo pri zadnjih vratih. Po zakonu o železnicah javnegu prometa je prepovedano skakanje na vozeče vlake oziroma raz vozečih vlakov. Vsak potnik naj se v svojem lastnem interesu vestno drži danih navodil, da se Izogne kazenskemu progonu in ponesrečen ju. Potnike se še posebej opozarja, da naj prihajajo pravočasno k blagajnam po vozne listke, ker se v smislu predpisov listki 5 minut pred odhodom vlaka več ne izdajajo. (A. A.) — Za velikonočne praznike na nas Jadran. Dočim je v Sloveniji še vedno dober teren za naše smučarje, se na našem Jadranu že kopljejo in se povsod pripravljajo sprejeti zn velikonočne praznike prve izletnike. Hoteli so znatno znižali svoje cene za velikonočne praznike, naše železnice dovoljujejo 75% popusta na povratku že po petdnevnem bivanju in Jadranska plovidbn priredi v času od 26. do 30. marca poceni izlet vzdolž jadranske obale od Sušaka do Kotora in nazaj s postankom v Splitu, Dubrovniku in Kotoru. V ceni tega izleta — 1000 Din za osebo — je všteta vožnja po morju, prohrana, prenočišče na parobrodu iPre-stolonašlednik Peter« za časa vsega potovanja. Prijave sprejema >Putnik« v Ljubljani še. do 25. t. m. dopoldne. Ker je do sedaj prijavljeno zadostno število izletnikov, se ta izlet gotovo vrši. — Nevarna naraščanje Save na Hrvatskem. Pri Savskem Brodu je Sava narastla do ponedeljka nad štiri metre in pol in se je na bosenski strani že razlila čez bregove ter poplavila več sto Goethe in Slovenci V »Slovencu- od 22. marca 1932 pišete, da je slovenski slikar J. Wolf nekoč pokazal rajnemu šolskemu nadzorniku Franu Levcu mesto v Goethejevih spisih, kjer omenja Goethe tudi Slovence, a žal, Leveč pozneje ni natančneje označil dotičnega mesta. Ni posebno težko najti tega mesta. Nahaja se tam, kjer piše Goethe o srbskih pesmih (Ser-bisehe Volkslieder, 1824), ter se glasi: »Slovenski jezik se deli v dvoje glavnih dialektov, v severnega in v južnega; prvemu pripada ruščina, poljščina, češčina, drugemu pa Slovenci Bolgari in Srbi (Slovenen, Bulgaren und Serben). Srbsko narečje je torej pododsek jugoslovanskega dialekta; govori ga še pet milijonov ljudi in ga je med vsemi jugoslovanskimi (narečji) smatrati za najkrepkejšega.« Radi istovetnosti ali vsaj izredne sorodnosti srbskih in hrvatskih narečij jc Ooethc Srbe in Hrvate istovetil, dasi je dokaj dobro poučen, saj omenja celo »stari prevod svetega pisma iz devetega stoletja, ki jc pisan v sorodnem dialektu, v staropanonščini.« Overjen sem, da je Goethe tudi zaznal za kakšno slovensko pesem, saj v istem eseju pripominja, da je na živahno povpraševanje prejel mar-sikako pošiljatev pesnitev vseh slovanskih jezikov (von Gedichten siimtlicher slavisehen Spra- chen). Dr. Henrik Steska. • K notici pod tem zaglavjem v »Slovencu« z dne 22. marca še pripominjamo: Najbrž je bil le en Slovenec, ki je občeval z Ooethcjem in sicer slikar Franc Kavčič (Caucte). Ooričan (1762—1828). O njem piše Fridolin Kavčič v »Lj. Zvonu«, 1895, 274: »Tu v Rimu se je seznanil tudi z nemškim velikanom Goethejem, kateri v razpravi: »\Vinckel-mann u. sein Jahrhundert« (str. 320) o Kavčiču piše- Ein Mami von groBem Talente, der groBe Hel-ligkeit besaB, aber danim die vvesentlichsten Teiie seiner Gemiilde vernachiassigte.« — Kavčič je gotovo edini Slovenec, ki je imel tako slavnega kritika! Pc. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Delien P.: Lcben nnd Gegcnvvart. Ein Fuhrer fiir die gevcrbliohe Jugend. 102 strani, nevezano 18 Din. — Dossler A. P.: Schlagvvortc junger Miid-chen. Zvvolf Vortršige. 51 strani, novez. Din 20.50. — Fiedlor E.: Hausgenossen Gottes, Jtinglingsan-sprachen bei den nionatlichen Kunimuuionen. 70 strani, nevezano 27 Din. — Fiedler E.: Der ueue Mcnsch. Zvvolf Themen aus dem Geiste der neuon Generation. 109 slrani, nevezano 45 Din, vezano 57 Din. — Gotiron A. Dr.: Vom Evvigrn ini Zeit-lichon. 07 strani, nevezano 18 Din. — Heinen A.: Katholische Bildungsvverte. 107 strani, vez. 45 Din. — Kaminski H.: Kari. Zvvolf Briefe nn einen kn-tbolisclien Jungniann. 88 strani, nevez. Din 22.50. — Lanb A.; Seelen AbsTiindo, Fehlentvvicklung und Heilbebandlung des Charakters In Erztehung und Selbsterziehung. 191 strani, vezano 09 Din. — Srhneidor E.: nandbuch der vveiblichen Jugend-pllegc. Grundsiitzliches und Praktisches 101 strani, vezano 63 Din. — Wiesen W.: Der Laicnapostel. Handbuch des Laienapostolates im Slnne der ka-tholischen Aktion und der Seelsorgehilfe. 191 strani, vezano 42 Din. — Zeuschner J.: GmndzUgc der Katholisehen Staatsphilosophie. Nadi den Rund-schreiben Leos XIII. 78 strani, nevezano 15 Din. jutrov zemlje. Če bo Sava narastla Se zn en inoler, bo poplavila vso bosensko Posavino, lo je nad 100.000 julrov zemlje. Iz Nove Gradiške pa poročajo. da jo Sava tamkaj narastla šest metrov nad normalo. Poplavljeni so že vsi nižji deli ob Savi. —• (,'aglovu semona kalijo najbolje. —- Napad pri belem dnevu. Iz Mirne ms prosijo, da ugotovimo, da napad, o katerem smo poročali 18. I. m., ni bil izvršen v mirenski občini, ampak na ozemlju trebanjska občine. Pripomniti je treba, da sta bili obe stranki nekoliko vinjeni, kar jo bilo najbrže tudi povod napada. — Ureditev gnojničniU jam. Kr. banska uprava v Ljubljani jo izdala razglas glede določil, po katerih so priznavajo banovinski prispevki za napravo gnojišč ju gnojničnih jam. Interesenti naj se javijo na svoja pristojna okrajna načelslva, no pa ua mestno načelstvo ljubi jamsko, razen onih, ki bivajo v Ljubljani. — Pri težkočah v želodcu, gorečicf, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jelra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne ;.Franz-Josef« grenčice točno p oživljen je v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnlh dežel hvalijo »Franz-Josof«-vo-do kot važno pomožno sredstvo proti griži iu obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. >Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijali in špecerijskih trgovinah. Gramofone plošče! Krasne slovenske napevc, kvintete, plesne šlagerje nudi specijalni oddelek za gramofone: _____ IVAN BONAČ, LJUBLJANA — Pozorl Radi velike zaloge nudim nekaj prvovrstnih, električno posnetih plošč: Columbia, His Master Voicc in Polydor, namesto po Din 60 sedaj Din 38. — Iv. Bouač, Ljubljana. Če potuješ peš ali z vozom, z avtom ali železnico, ne pozabi vzeti s seboj »Sadvito« sadje v čokoladi. Poživela, okrepila in nasitila fe bo. Vrečice sortiranega sadja Din 5.—. — Zanimiv proces. V Franciji sc je pred kratkem končal proces med producenti kave s kofeinom in kave brez kofeina v korist poslednjih. Sanka S. A. v Bologni, katera proizvaja kavo brez kofeina pod imenom >Cafe Sanka«, je v svoji reklami izjavila. da dnevno uživanje kave s kofeinom povzroči kronično zastrupljenjc, katero je po uižvani količini kave in po zdravstvenem stanju dotične osebe več ali manj težko. Kofein, katerega vsebuje kava, daje strup, ki draži srce, živce, možgane, ledvice in druge organe, povzroči nespečnost ter razburjanje v centralnem živčevju. Medtem ko kava brez kofeina nima nikakih škodljivih posledic na navedene organe in živčne centre, kakor tudi nobenih motenj spanja. Sindikat pariških pražilcev kave je vložil tožbo za zabrano te reklame ter za odškodnino od 500.000 frankov. Trgovsko sodiiče v Parizu je tožbo sindikata pražilcev v celoti zavrnilo z izjavo, da se reklama tvrdke Sanka S., A, s svojimi trditvami glede škodljivosti kofeina, ki je vsebovan v navadni kavi, ozira posebno na bolne ali na kakorkoli občutljive ljudi, posebno pa tudi na take, kateri nagibajo na nervozo in bolezni srca. Reklama Sanka S. A. odgovarja popolnoma resnici ter vsled tega sindikatu pražilcev ni uspelo prinesti dokaze ali vsaj začetek dokaza, da je propaganda Sanka S. A. nedovoljena ali nelojalna. V Franciji prodajana kava »Cafe Sanka« se proizvaja na enak način kakor v Jugoslaviji znana kava Hag. — Zaprtje. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je naravna« »Franz-Josef« grenčiea radi svoiega okijšujoeega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerila za neprestano porabo pri mladih iu starih. — Bakrene, medene in aluminijaste nredme- izdelujc Josip Otorepoc, Ljubljaua, Za Gradom 9. Pogreb zaslužnega moža Novo mesto, 22. marca 1932. V ponedeljek, dne 21. t. m. ob 4 popoldne, so položili k večnemu počilku skladatelja, organista in navdušenega pevca g. Ignacija Hladuika. Kako jo bil pokojni v Novem mestu priljubljen, je pričal njegov pogreb, kako znan je bil tudi izven našega mesta, so pričale številne deputacije, in kako jo bil poznan kol skladatelj, organist in pevec, so pričale lepe besede govornikov, ki so se ob odprtem grobu poslovili od njega. Številno občinstvo, mod njim deputacije raznih novomeških društev kakor Kat. društva rokodelskih pomočnikov z zastavo, zastopstvo Grmsko kmetijske šole in drugih, ter vseh tuk. uradov, so je udeležilo pogreba, katerega je vodil g prost Karel Čerin. V največjem številu pa je pokojnika spremila mladina, dijaštvo tuk. realne gimnazije, katero je pokojni dolgo vrelo let poučeval v petju. Med deputacijami od drugod je bilo opaziti tudi skladatelja g. Stanka Premrla. Pred hišo in na starem pokopališču jo številen pevski zbor, združen iz vseh novomeških pevskih zborov pod vodstvom g. Ludovlka Puša zapol pretresljivi žalostinki »Blagor muc in ^Nad zvez. dami«. Na novem pokopališču pa je mešani zbor zapel Hladnikovo, in njemu najljubšo kompozicijo »Marija skoz življenjo...«, ki je vso številno mnn-žieo tako globoko pretresla, da je pričelo vse jokati. Ob odprtem grobu se jo v lepih besedah prvi poslovil od pokojnika ravnatelj novomeške gimnazije g. Ivan Muselj. Takoj za njim jo v imenu v Ljubljani pred kratkim ustanovljenega dolenjskega društva »Krkac, čigar častni član je bil pokojni Hlndnik, spregovoril nekaj krasnih besedi g Anton Podbevšek. Nato se jo poslovil v imenu Pevske zveze pevovodju pevskega društva »Gorjanci« gosp. Ludvik PuS, ki je v svojem kratkem, n lepem govoru razgrnil pričujočim Hladnikovu dela in njegove zasluge ter želel, naj se na temelju, ki ga jo pok. Nace postavil, gradi naprej. S Illadnlkoni nismo Novomeščmii izgubili samo velikega moža, marveč tudi velikega družabnika. On, pristna gorenjska duša, se je. znal tako lepo vživeti v dušo Dolenjca in jo pojmiti kakor malokdo. Bil jo rad vesel, rad je pravil razno smešnlce, katerih mu ni nikdar zmanjkalo, a najraje je pel. Dn so je le oglasil s svojim lepim glasom, je takoj potegnil vsakogar zn seboj. Sedaj pa je za vedno utihnil, pokriva ga dolenjska gruda. Ne bomo ga več videli in ne slišali, le duh njegov bo v njegovih pesmih plaval nad nami in spomin nanj bo živel! Spavaj sladko, blaga duša, uaj Ti bo lahka zemlia doleniskal Roparski napad na sejmarja Dramatična razprava pred velikim senatom Maribor, 22. marca. Danes so jo vršilo pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti delavcu Viiicencu Trepšetu radi roparskega napada na sejmarja Ferdinanda VerStCu. Napad je bil izvršen dno 10, novembru lanskega lela ter ga je, kakor zatrjuje obtožnica izvršil osumljeni Trepše. — Omenjenega dne se je vračal vinlčar Veršič Ferdinand skupaj s svojim sinom s sejma v Mariboru proti Sv. Lenartu v Slov, goricah. Gnala sta s sejma vola, katerega nista mogla prodati. Ko sta prišla v takozvani /črni les« pred Sv. Lenartom, ju jo zajela noč. Nenadoma je skočila Iz goščave ua cesto moška postava ter se vrgla na Ferdinanda Veršiča. Mali dečko je z volom prestrašen pobegnil, njegov oče pa se je postavil napadalcu v bran. Slednji jo nato potegnil nož tpr zabodel z orožjem Veršiča v ramo in roko; v tem tre-notku je priskočil še en napadalec in oba skupaj sta podrla Veršiča na tla. Pri padcu si je zlomil levo roko. Ležečemu sta napadalca preiskala žepe ler mu odvzela 7 kovačev. Napadalca sta se nato brez besed odstranila ter vtonila v temnem gozdu. Napadeni je šo tistega večera prijavil orožnikom rop in ti so so podali takoj na zasledovanje. Zadišali so sejniarje, ki so hodili za Veršičem. Zakonca Frangeš sla nato izpovedala, da je prišel par dni po napadu obtoženi Trepše k njima ter Pregled motornih vozit Ljubljana, 22. marca. Uprava polletje objavlja, dn se vrši naknadni redni letni pregled motornih vozil zu Ljubljano in okolico dno 5. in (i. aprila t. 1. obakrat ob O in 14 v Ljubljani na Celovški cesti 38 (garaža Triumph-auto) po običajnem vrstnem redu. Uprava policije poziva lastnike motornih vozil, ki jih doslej šo niso pripeljali h komisijskemu pregledu, ker so jili imeli morda v popravilu ali nu potovanju ali jih niso ningli pripeljati vsled zasneženih cest, naj jili pripravijo in pripeljejo sigurno dne 5. in G. aprilu 1932 k pregledu, kjer se jim bodo obenem ludi zamenjale in plombirale evidenčne tablice, Uprava policije opozarja, da je lo poslednji letni redni pregled za leto 1932. Po leni pregledu bo vsaka vožnja z evid. tablico iz leta 1931 prepovedana. Proti prekršnikoin so bo postopalo po ministrski naredbi za zaščito javnih cest in prometa na njih (»Ur. list« št. 273/04 iz leta 1029), obenem pa se jim bodo odvzele neveljavne evidenčne tablice zu leto 1931 in zabranila vsaka nadaljna vožnja z nepregledanim vozilom. Lastniki vozil, ki bi eventualno prosili za naknadni pregled svojih motornih vozil, bodo morali plačati v smislu banovinskih predpisov dvojno takso za pregled (2 krat 00 Din za vsak avtomobil odnosno 2 krat 30 Din za vsako motorno kolo) in kriti tudi druge eventualne stroške komisije, ki bi se na poziv stranke morala sestali. Opozarjajo se istočasno lastniki motornih vozil, da je v njih lastnem interesu, da oddajo stare evidenčne tablice na upravi policije soba št. 10, II. nadstropje, v kolikor toga še niso storili, ker jo po obstoječih predpisih lastnik evidenčne tablice, dokler je ne odda oblasti, odgovoren tudi zn zlo-rnbeV- ki bi so z neoddanimi tablicami kadarkoli vrši«. Mirna. Jože Možlna iz Zabrdja, ki je pri nesrečnem dogodku dne 12. t. ni., kakor smo že poročali, dobil smrtno nevarno rano v Irebuh. je v soboto 19. marca v kandljskl bolnišnici umrl. Prepeljali so ga domov in je bil v ponedeljek pokopan na domačem pokopališču, kamor ga je spremila velika množica. Tragična smrl nesrečnega fanta, ki jo dopolnil šele 23 let, je napravila po vsej okolici globok vtis. Z nesrečno družino, ki ji je bil pokojni Jože v veliko oporo, so8uvstyujejo vsi. Naj mu sveti večna luč! Naznanita Ljubljana Pevcem Ljubljane! Drevi točno ob pol S nastop v radio-sludio. Zadružna samopomoč ljubljanskih državnih uslužbencev. Zaradi znižanja prejemkov, ki je tako občutno zadelo vse naše drž. uslužbenstvo, se je kot naravna posledica pojavilo med njimi živahno zanimanje za svoje kouzunino zadružništvo. Tudi med ljubljanskimi drž. uradniki vseh kategorij in strok se je začela močna agitacija za pristop k Na-havljalni zadrugi. Nocojšnji občni zbor ljubljanske Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, ki se vrši ob pol osmih (pol 20) zvečer v beli dvorani hotela Union, je prav zato izrednega pomena za ves stan ljublj. državnih nameščencev. Nocoj bodo določene smernice za čim intenzivnejši razmah zadruge. Iz današnjega težkega gospodarskega položaja se bo moglo vse javno nameščenstvo rešiti samo z dobro organizirano zadružno samopomoč-jo. Zato vlada za nocojšnji občni zbor uradniške Nabavljalne zadruge nenavadno zanimanje, ker stojimo pred odločilnimi sklepi v prid vsega stanu drž. uslužbencev v Ljubljani. VII. materinska proslava krščanskega ženskega društva se bo vršila dne 4. aprila ob pol 8 zvečer v opernem gledališču. Zborovanje Slomškove družbe, Običajno zborovanje »Slomškove družbe" bo letos dno 29. marca 1932 ob 9 v unionski beli dvorani. Istočasno bo imela svoj občni zbor zadruga ;Slomškov dom :. Na obe zborovanji vabita članstvo k udeležbi oba odbora. Pripominjamo, da posebnih pismenih vabil ne bomo razpošiljali, zato naj člani medsebojno obvestijo drug drugega. Prosvetno društvo Trnovo: Drevi ob 8 predvajanje filma o Kristusovem trpljenju. S tem večerom se obenem zaključujejo predavanja za zimsko sezono 1931-32. Predavanje v društvu »Pravniku«. V sredo, 3ne 23. t, m. priredi društvo »Pravnik« točno ob 18 uri na sodišču, soba št. 79, predavanje. Predava g. sodnik okrožnega sodišča dr. B a j i č Stojan O delovnem pravu po novem obrtnem zakonu«. K obilni udeležbi vabi odbor, * Boh. Bistrica. Na praznik sv, Jožefa in na cvetno nedeljo se jc vprizoril z velikim uspehom na odru Prosvetnega doma »Pasijon«, trpljenje Kristusovo. Scenerija za to prireditev je povsem nova. kar zelo učinkovito vpliva. Med dejanji poje cerkveni pevski zbor. Igra sc bo ponovila na velikonočni ponedeljek ob pol 2 pop. in ob 7 zvečer. Vstopnice sc prodajajo v trgovini g. Kikelja. Ker (e pri blagajni velik naval, naj si po možnosti vsak preskrbi vsiopnico že med tednom! — Učiteljski pevski zbor J. U. U. v Ljubljani. Pevski tečaj z: mešani zbor se vrši 1. in 2. aprila v prostorih Glasbene Matice. Pričetek 1. aprila ob 9. Točno vsi iu vse I — Odbor, pričel kur na lepem pripovedovati, da je on spremljal Veršiča ter mu pomagal goniti vola iz Maribora do črnega lesu«. Radi tega je podel sum na Trepšeta; izsledili so ga v Zamarkovi, toda skusal jo pred bližajočimi so orožniki pobegniti. Pri zaslišanju se je zaplete] v razna protislovja, končno pa je priznal, da je on izvršil napad ter prod orožniki in pričami pokazal natančno mesto, kjer je bilo dejanje izvršeno, Nu podlagi logu priznanja je bil Trepše predan okrožnemu sodišču. V sodni preiskavi pa jo vse svoje prvotno izpovedim zanikal, češ da sta ga orožnika s pretepanjem prisilila k priznanju. Tudi pri obravnavi jo vztrajal pri svojem zadnjem zagovoru. Ker so priče pripovedovale drugoče, se je silno razburil ter je prišlo do hudega nastopa. Med zasliševa. njom noko pričo jo obtoženec nenadoma vstal ter nahtulit pričo s krikom: szakaj lažeto« ter hotel dejansko planiti na možu. Paznik ga je komaj zadržal na klopi. Predsednik ga je lo s težavo pomiril, da se jo lahko razprava nemoteno nadaljevala. Razsodba se jo glasila: 5 let robi je. Na vprašanje predsednika, če so zadovoljuje z razsodbo, je obsojenca najbolj zaskrbelo, čo so mu pridali še kake poste ln trda ležišča. Ko je na tozadevno vprašanje dobil povoljen odgovor, je sodbo takoj sprejel. — Senatu je predsedoval vss, Žemljic, votanti vss. dr. Tombak, vss. Lenart, dr. Čemer in Kolšek. Kamnik Težko gospodarsko stauje našega kmeta se je pokazalo tudi pri zadnji licitaciji gramoza za posipanje cest v kapipiškeui okraju. Ponudniki, katerih jo bilo šo enkrat toliko kakor lani, so šli s cenami navzdol za 25 do 40%, ponekod pa cclo za 50%. Vsal< bi rad v težkih časih vsaj nekaj zaslužil. Proti premestitvi smodnišnice. V novembru 1928. jo kamniška mestna občina skupno z drugimi korporacijami in interesenti zaprosila vojno ministrstvo za premestitev drž. smodnišuico v notranjost države. Navedla je več stvarnih in utemeljenih razlogov. Povdarjalo se je zlasti, da bi Kamnik lahko pridobil kako večjo industrijo in bi se podprt z večjo duvčrio močjo — od smodnišnice nima občina nobenih direktnih dohodkov — razvil v veliko tujsko prometno središče. Žal so ee sedaj spremenile razmere in nastopili časi, ki jih pred leti ni nihče pričakoval. Industrijska podjetja ustavljajo delo, brezposelnost narašča in ker sedaj ni misliti na pridobitev kake nove industrije, bi bila premestitev smodnišnice za Kamnik in okolico hud udarec, ki bi brezposelnost še povečal. Zato je 6edaj občina ua prošnjo delavstva drž. smodnišnijo v sporazumu z vsemi sopodpisniki zaprosila ministrstvo, naj vprašanje premestitve smodnišnice zaenkrat odloži iu kolikor je v današnjih razmerah mogoče vzdrži obrat v dosedanjem obsegu, da 8 tem omogoči zaposlenemu delavstvu vsaj skromen zaslužek. Na koncu se je z vsem povdarkom protestiralo proti temu, da bi prišla «mednišnica v roke kake privatne družbe, ki bi se bavila z izdelavo eksploziv. Tekme v smuku V včerajšnji številki »Jutra, je izvolil gosp. Zdenko Švigel odgovoriti na moj članek, ki jo izšel 19. t. 111. v »Slovencu . V tem članku sem v prvi vrsti ponovno propagiral tekme v smuku. Kon-statirat sem, da je Zveza prepovedala tako tckino v smuku, ki bi so imela vršiti 19. t. ni. z vrh Ljubelja zaradi lega, ker smatra, da je proga življenju nevarna. To so objavili ljubljanski dnevniki. Čudili smo se, da Zveza prepoveduje tekmo v smuku, češ, da je življenjsko nevarna, iu s tega stališča sem kritiziral prepoved JZSZ. Smatral sem, da tekma na taki progi ali cesti kot je ljubeljska, ne more biti življenjsko nevarna, zlasti ne, ako je tako zasnežena kot letos. Ugotovil sem tudi, glede na objavo, tičočo se življenjsko nevarnosti, da na .i fantje torej no smejo tekmovati. Mislim, da je to logičen zaključek, kajti vsaka tekma v smuku jo zaradi brzine, ki se razvija, življenjsko nevarna. Šel sem še delj in ugotovil, da je potem takem tudi saino smučanje nevarno. Vse te moje trditve sem opiral na objavo, da jo tekma prepovedana, ker je življenju nevarna. Stvar se pa bistveno izpremeni, ko sem danes v Šviglovem odgovoru čital, da jo bila tekma pre-povedanu, ker proga ne odgovarja predpisom pravilnika, ki je bil sprejet na zborovanju JZSZ. Ako bi to bilo kje objavljeno, bi našo kritiko gotovo drugače usmeril. Naše mnenje je še danes in bo tudi ostalo, ako se najde človek, ki pokloni darilo za kakšno tekmo, ni prav, da se prireditev prepoveduje z utemeljitvijo, češ, proga ne odgovarja pravilniku. Saj se pri vsaki tekmi objavi, da tekmuje vsakdo ua svojo odgovornost. Na ljubeljski cesti pa nikakor ne morem najti ovir, ki bi ogrožale življenje tekmovalcev. Kur pa očitkov pravil tiče, jih mirno prepustim g. Šviglu, kajti on kot zvezni funkcionar mora poznati pravila. Od ubogega športnega referenta pa nihče ne bo zahtevni, da mora poznati vsn pravila in pravilnike tolikih športnih organizacij. Pač pu je in ostane naše mnenje, da naj zlasti zimsko športne organizacije podpirajo smuški šport, kjer le morejo, ln če se najde prijatelj smuškegu športa, ki hoče podpreti zanimanje za smuški šport z darilom in želi tekme na terenu, ki ne odgovarja pravilnikom, ki so predpisani za smuk, slalom itd., naj se tekma ne prepoveduje, pač pa raje ustvari okvir, ki bo dopuščal tudi tako tekmo. Saj niso tekme radi pravil, pač pa pravila za tekmo. G. Švigel je moj članek gotovo površno čital. Videl je v njem. ost, in se čutil prizadotegu. V našem listu od vsega početka propagiramo smuk in slalom, knjti li dve panogi smučanja imata bodočnost tudi pri nas. Ako bo pa Zveza prepovedovala tekme, ki tudi ne odgovarjajo predpisom pravilniku, bo stvari več škodovala kot koristila Ivan Kosec. MADJARI V LJUBLJANI Od tekme z Gradjansklm, ki se je vršila že januarja, v Ljubljani nismo imeli večje nogometne prireditve. Zima gospodari, globok sneg jo pokrival naša nogometna igrišča. Mesto da bi bilo prvenstvo že nn polovico odigrano in bi že vedeli, kdo bo prvak Slovenije, naši vodilni med seboj šc niso igrali. Državno prvenstvo jo pred vrati in prav kratek čas bodo imeli, da se pripravijo. Najboljša priprava so in bodo težje tokine. To so vedno mednarodno. Zato sta se naša vodilna kluba domenila z odličnim madjarskim moštvom Vasas, da bo sodelovalo na velikonočnem turnirju v Ljubljani. Prav srečna Ideja je, da sin naša kluba povabila ravno Mndjare, da tudi Ljubljančanom pokažejo, kako oni igrajo nogomet, ki slovi po vsem svetu. It. niotokolesarske Ilirije. Vsi do sedaj verificirani vozači nioto-odsekn se opozarjajo, da vpo-šljejo, oziroma prednjo tajništvu kluba vsaj do 24. t. m. dosedanje licence, zaradi obnovitve istih za letošnje prireditvo. Blesteči pribor napravi VIM Nože, vilice in žlice natrite z maloVima na mokri krpi.Tudi najhujši madeži od sadja ali rje takoj izginejo. Vim ne pušča nikdar brazgotin in je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji. VIM čisti vse JVI Gospodarstvo Konkurz tvrdke Carl Pollak, d. d. v Ljubljani. Včeraj 21. t. m. ob 18 je bil na desko deželnega sodišča nabit koukurzni oklic, s katerim so je otvoril in razglasil konkurz nad premično in nepremično imovino d. d. Carl Pollak. Konkurzni sodnik je s. o. s. g. Anton Avsec, začasni upravitelj pa odvetnik dr. Vladimir Ravnihar. Konkurz je zahtevala zagrebška tvrdka Muvro Flscher. Pasiva znašajo 87,472.000 Din, aktiva pa 60.87-1.275 Din. Prvi narok je 2. aprila t. I. — Podjetje jo eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji. Bilo pn je znano tudi v ostali državi ter inozemstvu. Firma je bila ustanovljena lela 1870, po vojni pa se je podjetje izpremenilo v delniško družbo (lela 1920) »Indusc in so je znatno razširilo posebno v Ljubljani. Kasneje se je izkazalo, da je boljše držati staro ime in jo bila 1924 firma izpremenjena v Carl Pollak, d. d., kar je tudi sedanji naziv družbe. — Družba je imela obrat v Ljubljani, kjer je v dobrih časih zaposlovala okoli 350 in še več delavcev, obrat na Vrhniki je imel zaposlenih okoli 100 delavcev, šc večji pa je bil obrat v Kranju. V dobrih časih jc tvrdka imela zaposlenih do 1000 delavcev, posebno v dobri povojni konjunkturi. Osnovna glavnica je bila zelo nizka in je znašala komaj poldrug milijon dinarjev. Družba ni objavljala bilanc. Priv. izvozna družba sklicuje izredni občni zbor za 80. marca 1932 ob 10 v dvorano belgrajske borze. Nn dnevnem redu je poročilo upravnega odbora o dosedanjem delu, izpremembi! pravil in volitve uprave in nadzorstva. Itilance. »Oblasnn štedionica- v Somboru izkazuje povečanje vlog za 3.8 na 50,4 milj. in čistega dobička za 0.1 na 2.3 milj. »Spar- und Darlehens-kasse v Kočevju ima tujih sredstev 18.8 (18.1) milj. in znaša čisti dobiček 0.34 (0.08) milj. Din. Vinska razstava v Dolnji Lendavi bo dno 24. aprila 1932. Za razstavo vlada veliko zanimanje, ker se še slična prireditev tu ni vršila, niti še nismo pokazali dobre kapljice, ki jo pridelujemo v dolnjelendavskih goricah. Razstavljena bodo tudi druga vina. Vsa pojasnila se dobijo pri okrajnem kmetijskem referentu v Dolnji Lendavi. Italijanske finance stoje slabo. Zadnji izkaz italijanske državne blagajne za konec februarja izkazuje za ta inesec deficita 221 milj. lir, skupno za 11 mesecev tekočega proračunskega leta 2.223 milj. lir. Notranji dolg je narastel na 92.041 mili. lir. Popust pri prevozu strojev. Belgrad, 22. marca. AA. Z odlokom prometnega ministra se dovoli popust [iri prevozu dinamov, električnih strojev, navadnih železnih strojev in strojnih delov, železnih žganjarskih kotlov železnih cevi, šamotne opeke In drugih železnih izdelkov od postaje Jesenice, državna meja in Rakeka, državna meja do Metovnice. Ustavitev deta v Zenici. Železna industrija, d. d. v Zenici bo začasno ustavila delovanje, dno 1. aprila 1932, ker konsum pada in so izdelki na zalogi kupičtjo. Borza Dne 22. niarca 1932. Denar V današnjem deviznem prometu je ostal tečaj Curiha neizpremenjen, dočim sta oslabela Pariz in Bruselj, oetnlo devize pa so bile čvrste. Promet je majhen. Ljubljana. Amsterdam 2285.01—2290.97, Berlin 1345.67—1350.47, Bruselj 790.13 -701.07. Curih 1094.85—1099.85, London 206.88—208.48, Nevv York 5680.98—5679.22, Pariz 222.75 -228.87, Praga 107.80 — 108.72, Trst 292.82—295 22. Zagrebška in belgrajska borza sta zabeležili iste tečaje kot ljubljanska. Poleg teli je bilo šo v Zagrebu Nc\vyork kabel 50.7296 — 67.0122, v Belgradu pa Milan 202.82-295.28. Na zagrebški borzi jo znašal promet brez kompenzacij 81.808 Din. Curih. Pariz 20.85, London 18.92, Nevv York .-»18.25. Bruselj 72.1750, Milan 26.80, Madrid 89.15, Amsterdam 208.85, Berlin 128.10, Stockholni 102.75, Oslo 101, Kopenhngen 104.25, Sofija 3.74, Praga 15.34, Varšava 58.05, Atene 6.00, Carigrad 2.30, Bukarešta 8 09, llelsingfors 6.00. Vrednostni papirji Danes je bila vojna škoda nekoliko čvrstejša, dolarski papirji pa so bili nadalje zelo čvrsti. V Zagrebu je bil promet v škodi majhen, prav velik pa v 7% Inv. pos. 100.000. V domačih državnih papirjih jo bil v Belgradu promet znatnejši ,bilo ga jo v proniptni vojni škodi 052 kom. za marec 100 kom., iu v begi. obv. 185.000 kom. V dolarskih papirjih pu ni prišlo do zaključkov. Nadalje je bilo na belgrajski borzi zaključeno: 10 kom. delnic Narodne banke in 10 kom. delnic Privilegirane agrarno banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 60 bi.. 7% Bler. pos 55 bi., Stavbna 40 don., Rušo 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 61.50—63 (62), agrarji 31—32, vojna škoda i;asa 224—22.T (228, 225), 3. 223.50 denar, 4. 228—224 (224 223), 8% Bler. pos. 57.75-60, 7% Bler. pos. 58—58.75 154, 53.50, 53, 54.50), 7% pos. Drž. hip. b. 53-50, 0% begi. obv. 40.50-41. Belgrad. Narodna banka zaklj. 4750, Priv. agr. banka zaklj. 245, agrarji 32 blago, vojna škoda 222-222.50 (222.50, 221.50), :t. 222.50 deii. (228.50), 6% begi. obv. zaklj 11.25. 41, 40.75, 7% Bler. pos. 52—53, 7% pos. DIIB 54 den. Dunaj. Don. sav. jadr. 90.05, NViener Bank-verein 11. ISscompteges. 109. Živno 75, Aussigcr Chemtschc 95, Alpine 12.22, Trboveljska 31.05. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 32 vagonov. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: srednji. Pšenica marec 12.70. zaklj. 1280—12.82, maj 18.83—13.42, zaklj. 18.86 -13.37, rž nmj 16.24—16.42, zaklj. 10.32—16.33, koruza maj 15.28—15.40, zaklj. 15.82- 15.34, julij zaklj. 15.28—15.30. Chlcago (začetek). Pšenica marec 52.25, maj 55, julij 57, september 58.75, koruza marec 34. maj 37.125, julij 40.125, september 41.375, oves maj 23.50, julij 2-1.25, rž maj 45.125, julij 40.75, september 48.25. Živina Mariborski živinski sejem dne 22. marca. Na današnji živinski sojeni je bilo prignanih 7 konj, 13 bikov. 250 volov, 317 krav in 5 telot, skupaj 592 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 4—5 Din, poldebeli 8—8.75 Din, plemenski voli 2—3.40 Din. biki za klanje 2.50-3.75 Din, klavne krave debele 2.50—3 Din, plemenske krave 2 do 2 50 Din, krave klobasarlce 1.25—2 Din, molzne kravo 4—4.25 Din, breje krave 4—4.25 Din, mlada živina 3—4.50 Din. teleta 4—5 Din. Prodanih jo bilo 105 komadov. Mesne cene v .Mariboru so sledeče: volovsko meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 6—8 Din. Meso od bikov, krav in telet 4—6 Din, telečje meso I. vrste 7—12 Din, JI. vrsle 6—8 Din, svinjsko meso 8—16 Din. Dunajski žhinski ti g skoro zaprt. Kakor poročajo dunajski listi, jo ta teden znašal dogon na dunajski goveji sejem 87.8% iz Avstrije. Iz Češkoslovaške sploh ni bilo dogona, i/, Jugoslavije, Romunijo in Madjarske je skupno znašal dogon samo še 248 glav, ostalih 1783 glnv pa je bilo iz Avstrije. Avstrijci posebno podčrlujejo dejstvo, du je bilo avstrijske živino nad 1000 glav prvovrstno. Iz tega jc razvidno, da hočejo Avstrijci sploh odvzeti trg inozemski živini. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Su-borsky & Coni))., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 8511 pršutarjev in 5031 špebarjev, iz Jugoslavije 2632. Cene: Špeharji najboljši 1.35. I. 1.30—1.33, II. 1.27—1.29, kinetski 1.27—1.35, pršutarji 1.30—1.70, najboljši 1.75. Tendenca: špeharji so so pocenili za Iri groše, pršutarji pa so obdržali svojo ceno. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Sreda. 23. mnren: A H SE Nli LUPIN. Red B. Zadnje tri dni velikega tedna znprto. Sprememba dramskega repertoarja. Vsled popolne ohripelosti g. Jermanu, sc vprizori drevi ob 20 mcslo napovedane drame Gospoda Gletn-bajevi detektivska komedija Arsene Lupin za red B. Opera. Začetek ob 20. Sreda. 23. marca: ROBINZON ADA. Red Ci Zadnje tri dni velikega teduu zaprto. Nov boj med Anglijo in Irsko De Valera ie draži Angleže - Ti grozijo z lakoto Hitler se pritožuje Berlin, 22. marca. V neki stranski utici je prišlo do spopada med narodnimi socialisti in komunisti. Lokali obeh strank ee nahajajo na nasprotnih si straneh in komunisti in hitlerjevci so se streljali čez cesto. Pri tem je bila ranjena v roko neka gospa. Kmalu nato je vdrla v lokale narodnih socialistov policija in napravila preiskavo. Našla je 3 nabasane revolverje. Aretiranih je bilo 10 narodnih socialistov. Veliko pozornost jc zbudil najnovejši manever osrednjega vodstva Hitlerjeve stranke. Vodstvo je namreč vložilo pri državnem pravdništvu tožbo proti pruski vladi, češ, da so zadnje preiskave proti hitlorjevcem in zaplembe dokumentov v lokalih stranke protiustavni. Stranka zahteva, da ii pruska vlada takoj vrne zaplenjene listine. Nadalje zahteva Hitler, da se razveljavi odredba prusko vlade, ki prepoveduje narodnim socialistom vstop v državno službo. Osrednje vodstvo stranke zagotavlja v svoji vlogi, da je narodna socialistična stranka strogo legalna in da se v boju poslužuje samo sredstev, dovoljenih po zakonu. Berlin, 22. marca AA. Danes se je začelo velikonočno politično premirje. Berlin, 22. marca. A A. Kancler Bruening je j konferiral z g. Severingont zaradi ukrepov, ki bi jih | bilo treba storiti proti Hitlerju. Miinrben, 22. marca. ž. Bavarska policija je danes prepovedala izhajanje glavnega Hitlerjevega organa »Volikischer Beobachter« do 26. t. m. Poboji na romunsko-ruski nteji. Romunska straža ob Dnjestru, kjer se vršijo stalni spopadi med romunskimi in ruskimi obmejnimi stražami in med stražami in tihotapci ter begunci. Posebno beguncev iz sovjetske Rusije je vedno več. Po uradnih romunskih poročilih so v zadnjem mesecu boljševiške obmejne straže usmrtile nad 1000 oseb, ki so hotele zbezati preko meje. Med temi ie bilo 112 žena in otrok. Poroka v švedski kraljevski hiši. Princ Bertild, sin švedskega prestolonaslednika se je zaročil s prin- cezo Julijano, hčerko norveškega kralja. Nov ameriški rekord VPashington, 22. marca. Ako ne bo država našla novega kritja, bo znašal primanjkljaj v državnem proračunu dve milijardi in pol dolarjev ob zaključku finančnega leta; lansko leto je znašal primanjkljaj 903 milijone dolarjev. Dohodki iz dohodninskega davka so znašali doslej 96 milijonov, lansko leto 88 milijonov. Finančno leto se zaključi 30. junija, zato se vlada na vso moč trudi, da bi prodrla z novim davkom na prodajo blaga. Temu predlogu se protivijo poslanci obeh strank in zahtevajo, naj se raje uvede davek na velike dobičkarje. Reforma berlinske borze Berlin. 22. marca tg. Oficielne objave kurzov na berlinski borzi se bodo začeli zopet od torka dalje, če bo komisija, ki je bila določena za sestavo programa o reformi borznega poslovanja, dc tedaj končala svoje delo. Tako se čuje, da bodo i oficielnega borznega lista črtali 50 do 100 vrednosti, tako n. pr. ruske papirje in ves mrtvi balast. Nameravajo tudi določiti notacijo posebnega začetnega, enotnega in končnega kurza.. Zaenkrat prepovedana terminska kupčija pa bo dovoljena zopet najpozneje v enem mesecu. Drobne vesti Stockholm, 22. marca. AA. Po enotedenskem odmoru je bila včeraj borza odprta. Vladal je po-pi.ln red in mir. Tekom dneva so Kreugerjeve akcije hudo padle, švedski vrednostni papirji so padli povprečno za 10%. Pariz, 22. marca. tg. Bivši francoski ministrski predsednik Poincarč, ki že dalj časa boleha, je zopet nevarno obolel, tako da se bojijo za njegovo življenje. V Parizu se je celo govorilo, da je umrl, kar pa se je pozneje demantiralo. Varšava. 22. marca. tg. V Lvovu je bil danes dopoldne na obljudeni cesti ustreljen poljski policijski komisar, ko je stopil iz svoje hiše. Za atentatorjem ni nobenega sledu. Pač pa so obkisti aretirale celo vrsto ukrajinskih politikov, med njimi poslanca ukraiinske nnr. stranke LInda in drugf Trst, 22. marca ž. Italijanski listi poroča o, da je 10 milj pred istrsko ob do pri Rovinju'i.eka jugoslovanska ladja udarila ob italijanski ribiški motorni čoln »Conte Rosao« ter ga potopila. Ribiči so bili rešeni, ladja pa je odplula v B.netke. Dve novi komisiji Belgrad, 22. marca. AA. Z odlokom minis'r" za gozdove in rudnike se ustanovita v ministrstvu za gozdove in rudnike dve stalni komisiji za piouče-vanje vseh vprašanj upravnega in strokovno tehničnega tečaja. V upravno-pravno komis:jo so pr SI i generalni direktor kot predsednik, pomočnik generalnega direktorja kot predsednikov namestnik in člani: načelnik upravnega oddelka, načelnik oddelka za pogozdovanje krasa in goličav, načelnik t h ič ega oddelka, šef personalnega odseka, šef pravnega odseka in šef odseka za slatistiko. V strokovno komisijo so prišli: generalni direktor kot predsednik, pomočnik generalnega direktorja kot predsednikov namestnik in član ; načelniki oddelka za eksploatacijo g> z lov oddelka za privatne in občinske g;zdove, odd Ika z ureditev jiudournikov, in šefj odseka za taksacijo, grab.le-nega odseka in pravnega odseka. V lekarni. »Nedavno sem kupil pri vas zdravilo proti rdečici nosa. Uporabljal sem to mast in sedaj je nos moder.« »Kakšno barvo bi pa hoteli imeti?« Med dobičkarji. »Za našo Matildo moramo iskati ženina. Nt treba, da bi bil bogi t, je ona dovolj; tudi lep ne, je ona lepa — samo iz poštene in ugledne tlru-žine mora biti.« London, 22. marca. Vlada sama, kakor tudi rngleško javno mnenje sledita razvoju dogodkov na Irskem s čeelalje večjo pozornostjo. V Dailu Eireannu, to je v irskem parlamentu se je skušal De Valera izogniti kočljivemu vprašanju prisege irskih poslancev angleškemu kralju z dvoumnimi izjavami; toda ekstremistična struja v republikanski stranki, ga je prisilila, da je zavzel jasno stališče in da je pozneje časnikarjem izjavil, da bo njegova vlada prisego zvestobe angleškemu kralju odpravila. Finančni minister MacEnte je v poslanski zbornici dejal, da bi se državni proračun zelo razbremenil, ako bi Irski ne bilo treba več plačevati 3 milijonov funtov, ki jih mora finančni minister vsako leto odšteti Angliji kot odškodnino za razlastitev angleških grofov na Irskem. Teh izjav ne smatrajo v Londonu za oficijelne, ker niso bile službeno potrjene; poleg tega finančni minister sam se ni upal določno izjaviti, da Irska ne bo plačevala te anuitete za razlastitev. Ne v prvem ne v drugem vprašanju ni bila angleška vlada uradno obveščena; radi tega se ne vodijo med Dublinom in Londonom nikaka pogajanja v tem pogledu. S svojimi izjavami je de Valera imel očividno namen izzvati angleško vlado, kakor tudi angleško javno mnenje, da se izjavita glede teh vprašanj. Londonska vlada je na eni izmed zadnjih sej razpravljala o novem položaju na Irskem. Zato sklepajo, da so bile izjave finančnega ministra Nevilla Chamberlaina na sestanku konservativcev v Birminghamu podane sporazumno z vlado. Angleški tisk ocenjuje te izjave kot resno opozorilo De Valeri. Neville Chamberlain je izjavil, da ne more biti nikakega dvoma o stališču angleške vlade, ko gre za vprašanja, ki jih smatra Anglija za definitivno rešena v formalnih pogodbah z Irsko. Finančni minister je dodal, da tvori vprašanje prisege angleškemu kralju bistveni del irske ustave, ki je bila sestavljena sporazumno z Anglijo; vsekakor smatra vlada vsa ta vprašanja za silno resna. Večina angleškega tiska odobrava stališče vlade, da je namreč sedanje razmerje med Anglijo in Irsko urejeno na podlagi bilateralne pogodbe, ki je Irska ne aiore prekršiti, ne da bi s tem pojedla dano beseelo; tudi Angliji gre beseda v tem vprašanju. Angleški tisk meni, da bi na Irskem izbruhnila zopet državljanska vojna, ako bi skušal De Valera izvesti popolno ločitev od Anglije in odpraviti prisego angleškemu kralju, ker se velike množice Ircev nikakor ne marajo odpovedati časti angleških državljanov. Odpoved finančnega dogovora glede plačevanja odškodnine za razlastitev pa bi silno škodovala irski državi in zelo poslabšala trgovinske odnošaje meil obema narodoma, ker bi prišla Irska na glas, da nc izpolnjuje svojih obvez. »Daily Telegraph« gre celo tako daleč, da grozi z bojkotom irskih kmetijskih pridelkov v primeru, da bi Dc Valera hotel izvesti svoje naklepe. Brezdvomno je položaj De Valere zelo težak. Za ministrskega predsednika je bil izvoljen z 81 proti 68 glasovom, to je s 13 glasovi večine; toda do te večine so mu pripomogli tudi laboristi, ki nikakor ne marajo prelomiti zvez z Veliko Britanijo. Boj z Anglijo, ki lahko zapre vrata irskemu blagu, bi bil v času gospodarske krize lahko usoden zanj. Dovolil je popolno svobodo komunistom, dovoljena je tudi iregularna republikanska armada in danes še ni gotovo ali so bili ti vladni sklepi resnično v interesu javnega miru Gospodarska stiska, ki bi jo intel za posledico boj z Anglijo, bi brezdvomno pospešila razvoj ekstremističnih organizacij, to je organizacij nereda. V času svetovne gospodarske krize Irski gotovo ne kaže, izločiti se iz velikega angleškega imperija. Zato je verjetno, da bo predstavnik Irske tudi na vse-angleški konferenci, ki se bo vršila to poletje v Ottawi, nastopil mnogo bolj umerjeno, kakor napovedujejo irski listi. V' Ottavvi pojde za to, ali naj se osnuje na podlagi prednostnih carin zaključen gospodarski blok, h kateremu bi pripadala Anglija s kolonijami in dominijoni. Republikanski listi napovedujejo, da se Irska ne bo dala vključiti v ta blok, ker hoče ohraniti popolnoma svobodne roke. Tudi notranji politični položaj na Angleškem je za De Valero neugoden, ker so dejansko na vladi konservativci in čedalje bolj pridobiva na tleh imperialistično gibanje. Tako se je tudi v Indiji pokazalo, da prakticira Velika Britanija v imperijalnib zadevah politiko krepke pesti. De Valera ne odneha? London, 22. marca. tg. Danes se je zglasil pri zastopniku Irske v Londonu Dulantyju zastopnik angleške vlade, da se informira o namenih De Valere in njegovega kabineta. Dulanty je izjavil, da bo irska vlada predlagala, da se takoj odkloni prisega zvestobe iz ustave in črtajo gotovi odstavki ustave... Tudi predsednik De Valera je nocoj na seji senata izjavil, da bo vlada obdržala svojo politiko v vprašanju prisege in odklonitve letne zakupnine treh milijone funtov. Kolonialni minister Thomas jc izjavil danes na seji poslanske zbornice, da je prejel od irske vlade zelo resno noto in da bo jutri o tem podal izjavo v poslanski zbornici. .'•" -v. yo ' '.2. man. . Pri strašnem ciklonu, ki j i ivjal južnih državah Alabama, Tennessee in kentucky, je našlo smrt 71 ljudi, število ranjenih pa je še mnogo večje. Veliko ljudi je ostalo brez .strehe. Mc6to North Port v državi Alabama je ciiklon popolnoma razdejal. Reševanje žrtev je tem težje, ker se je po ciklonu vlil silen naliv. New York, 22. marca. AA. Naknadno se doznava. da je ciklon v državi Alabani zahteval 140 človeških držev, v državi Tennessee 113, v državi Georgia 11 in v državi Kentucky 2 smrtni žrtvi. London, 22. marca. V ponedeljek so kitajski fn japonski zastopniki v Šanghaju končnovcljavno sklenili načelen sporazum za pravo in resnično premirje. Podrobnosti definitivnega protokola sta obc-dve stranki prepustili mešani komisiji. Japonci so sprejeli kitajsko zahtevo, da se imajo japonske čete do zadnjega moža iz šanghajskega teritorija evakuirati, dočim so se Kitajci obvezali, da bodo njihove čete ostale na sedanjih položajih 20 km od mesta. Komisija še ni izvoljena, bo pa obstojala iz 4 Kitajcev, 4 Japoncev in 4 zastopnikov nevtralnih velesil Prva seja se bo vršila v sredo ob 10 dopoldne. Policijsko službo v coni, katero bodo japonske čete evakuirale, bo prevzel poseben kitajski policijski korpus pod poveljstvom avstrijskega generala Munthe. Tretja eskadra japonskih rušileev. prva eska-dra torpedovk in prva eskadra bombardorskih aeroplanov so se že odpravile v domovino. Obenem se je vkrcalo na transportne ladje okoli 4000 mož japonske pehote. Tokio, 22. marca. AA. Jošizava je Imel v parlamentu govor, v katerem je obrazložil kitajsko-japonski spor in pojasnil rusko-japonske odnošaje Svoj ekspoze je zaključil z izjavo, da je Mandžurija velikega političnega pomena za Japonsko, za Kitajsko pa bolj gospodarskega. Moskva, 22. marca. ž. Japonska vlada je dostavila sovjetski vladi izjavo glede vprašanja, ki ga je svoječasno poslal namestnik komisarja za zunanje zadeve Karahan japonskemu poslaniku v zadevi delovanja belogardističnih čet; Rusija je dolžila Japonsko, da je s pexipiranjem teh čet kršila portshouthsko pogodbo. Japonska vlada kategorično zanika, da bi podpirala belogarelistične organizacije v Mandžuriji, ki so le časnikarska raca. Kvantung vojska ima nalog, da pazno motri vsak belogardistični pokret in ga že v kali zaduši. Zvonovi zvonijo za Goetheja Weimar, 22. marca. AA. Danes opoldne so v vseh cerkvah Nemčije zvonili zvonovi v spomin na 100 letnico smrti velikega nemškega pesnika Goetheja. Bivša velika vojvodinja Feodora Sachsen-Weimar in predsednik nemške vlade dr Briining sta položila v navzočnosti nemške vlade venca na Goethejev grob, nato pa so mimo Goethejevega spomenika defilirale delegacije in zastopniki tujih vlad, med njimi francoski veleposlanik v Berlinu Francois Poncet in rektor pariške znanstvene akademije. Opolelne je bil gostom in delegacijam prirejen obed v weimarskem dvorcu. Popoldne se je vršila svečana predstava »Tor-quata Tassa« v narodnem gledališču v Weimarju, kjer je bila leta 1919 tudi sprejeta sedanja nemška ustava. Častne diplome prvim fašistom i Kar se pa tiče nove mandžurske države, je japonski poslanik izjavil, da bo japonska vlada pozdravila vsako vlado, ki bo lojalno izpolnjevala obstoječe pogodbe in izvajala v Mandžuriji politiko odprtih vrat. Kajti v prvi vrsti je Japonski na tem, da je zaščiteno premoženje in življenje njenih državljanov. V zadevi nove mandžurske države je Japonska prepričana, da ni kršila port-smouthske pogodbe. Japonske čete so iz strale-gičnih razlogov prevzele kontrolo nad mandžursko železnico in imajo samo nalogo, da pazijo na življenje ter imetje japonskih državljanov. Iz leh razlogov so morale japonske čete prevzeti zaščito proge, ker se je kitajska uprava pokazala popolnoma nezanesljivo. Japonska ne namerava imeti stalno svojega vojaštva v vzhodni Kitajski. Japonsko vojaštvo na sovjetski meji nima nobenih posebnih namenov, niti najmanj pa mu je cilj, da bi ogrožalo sovjetsko e>zemlje. Na sami meji se ne nahaja drugačno vojaštvo kakor obmejne straže. Na koncu je japonski poslanik Hirota poslal Kara-hanu še vprašanje, kaj pomeni koncentracija sovjetskih čet na korejski meji. Karahan mu je odgovoril, da Sovjetska Rusija ne bo ukrenila ničesar, kar bi bilo proti portsouthski pogodbi. Sovjetska vlada bo vedno izvajala politiko miru in se bo točno držala sklenjenih pogodb. Rim. 22. marca. tg. Italijanski fašizem bo jutri po vsej Italiji in na posebno slovesen način v Rimu obhajal trinajstletnico 23. marca 1919, ko je Mussolini na nekem majhnem trgu v Milanu ustanovil prve bojne skupine. Mussolini je izdal poseben oklic, v katerem pravi, da se nade mnogih sovražnikov izven Italije, kakor tudi nade maloštevilnih elefetistov v Italiji, da bi geispodar-ska stiska zrušila režim, niso uresničile. Fašizem objavlja svojo odločno voljo, da bo nastopal proti vsem oviram, kjerkoli, da še bolj razvije moralno in fizično moč naroda. Udeleženci onega prvega sestanka bodo dobili posebne eliplome. Ponarejevalci mark Berlin. 22. marca. AA. V Stuttgartu so prijeli sedem ponarejevalcev denarja. Večino teh so tvorili brezposelni liiografi. Ponarejevalci so dozdaj izgotovili 8 in pol milijonov mark. Ponarejali so novčanice po 100 mark. Redarji so pri ponarejevalcih zaplenili 150.000 mark. Tokio, 22. marca. AA. Po hrezžčnih vesteh iz čangčuna je pri včerajšnjih bojih blizu Nanhu-luja med japonsko pehoto in neredno kitajsko vojsko padlo 13 Japoncev, 15 pa ji je ranjenih. Kitajska nereelna vojska je izgubila 50 ljudi. Kitajska nereelna vojska razvija živahno delovanje na več krajih in je med drugim napadla železniško postajo Alun južno čangčuna ter razdejala železniško progo. Upor v Pesavarju. Nedavno je v angleški provinci Pešavarju izbruhnil upor. Angleška policija je zastražila vse ulice in strogo preiskuje vse osebe. Vojske na vzhodu je konec Prerekanje med Rusijo in Japonsko »Kdor ne Inserira, je mufasH" Vsaka beseda SOpar ali proitor drobne vrstice TŠODin. Najmanjši znesekbDm Oglasi nad 9 vrstic se računajo vis/e.2aoqla?e ,«roqotfqo\/»kega in Reklamnega značaja vwkavr>tica2Din Najmanjši znetcklOOin.Pristojbina za šijro2Din.V*akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejopriloLenaznamka.Ček.račun LjubljanaH^.'' . nmmmmmmmmammna Beseda samo 50 par Mladenič star 25 let, išče službe 7.& kmetska dela. Nastopi lahko takoj. Naslov v upfavi pod št. 3902. (a) Strokovnjak sadi in obrezuje drevesa najlepših oblik, obdeluje vrtove. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 3906. (a) Vino čez ulico Starejša oseba bi šla kot postrežnica, tudi k bolniku, v Ljubljani ali na deželo. Naslov pove uprava »Slov.« št. 3924. (a) Dekle srednje starosti, vajena domače kuhe in poljskih del, išče službe k dobri krščanski hiši. Marija Bizjak. Litija 50. (a) f llužbodobe Beseda samo 50 par Prikrojevalec prvovrsten, dobi stalno službo pri Pogačar Josip, čevljar, Kamnik. (b) Beseda samo 50 par Čamernikova ' šoferska šola Ljabijana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Haložan, beli........)jtcr Din f-vicek ...... Črno dalmatinsko . . Rizling........; ; ; ;; ;; Burgundec, rdeč......jj " Muškat silvanec........ " Sadjevcc, Ia ......... praško šunko, razno salamo, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerja in desertna vina dobite najcenejc pri S. S. Jerai, Sv. i>e(ra cest« 38 Beseda samo 50 par IŠČEJO: Trgovina z mešanim blagom, s stanovanjem, v okolici Ptuja, se vzame v najem. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Ptuju, (n) Beseda samo 50 par Oglejte si izložbe damskih klobukov v modnem salonu Stuch-ly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica. Cene ne-prekosljive. — Popravila točna in poceni. (o) Posestva Beseda samo 50 par Kupil bi manjše graščinsko posestvo, obstoječe iz nekaj vinogradov, večjega sadnega vrta in ako mogoče, z vodno pravico, in sicer na Dolenjskem, okoliš Vi-dem-Krško polje-Brežice. Cenjene ponudbe s točnim opisom in ceno poslati pod »J« na oglasni zavod Aloma Company, Ljubljana. ' (pj Pozor Amerikanci odn. penzijonisti. Več manjših posestev ugodno naprodaj. Poizve se brezplačno pri: D'. Mazek, odvetnik, Litija. Informacije le osebno interesen- Opalograf kompl,, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« št. 3911 (k) iriffj Beseda samo 50 par Polenovko namočeno, dobite pri 1. Buzzolini v Lingarjevi ulici. (lj Čevlji ne> obroke TEMPO«, Gledališka ut št. 4 (nasproti opere). Kislo zeljeJ Več tisoč kg finega kislega zelja po 1.70 Din za kg prodamo. Ogleda in poizve se v Dravliah št. 51 pri Ljubljani. (1) lom. (p) Preklic. Podpisani Jakob Potočnik preklicujem svojo delavsko knjižico, katera mi je bila ukradena, ter jo s tem razglašam kot neveljavno. (o) tli Beseda samo 50 par Izgubil sem spričevalo glaseče se na ime trgovskega pomočnika Ferdinand Grgič. Pošteni najditelj naj ga odda na policiji ali pa v upravi »Slovenca«. (o) Stanovanja Beseda samo 50 par Veliko stanovanje v centru mesta, pripravno za obrt — se takoj ali s 1. majem odda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3696. (č) Stanovanje trisobno, popolnoma novo, z elektriko, vodovodom ter vsemi pritiklina-mi, oddam v najem. Poizve se na Selu pri Oraž-tnu, p. Moste. (č) Meblovana soba z elektriko v I, nadstropju, se odda s 1, aprilom v Rožni ulici 13-1. (s) Velika soba prazna, s štedilnikom, sc odda "na Ižanski c. 50. (s) Beseda samo 50 par Velika razstava slik slovenskih umetnikov. — Otvorjena od 19. do 26, marca. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25. Nasproti magistrata. (r) Grintovec - obiteljski pensionat -Preddvor nad Kranjem. -Najboljša oskrba, v pred-sezoni znižane cene. (r) Pošljite 2 Din v znamkah — do bite 10 različnih foto-ce nikov, ugodni nakup fo to-potrebščin pri Foto meyer, Maribor. (r) Beseda samo 50 par Klavirji! Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalo-go prvovrstnih klavirjev. Nizke cene — najmanjša obročna odplačila — solidna postrežba. \Varbi-nek, Gregorčičeva 5. (g) Beseda samo 50 par Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«. Liubliana — Selenburgova ulica 6. II nadstr. Ajdov med fižol: sipro in prepeličar, jabolka, čebulo in krompir, samo gorenjski, fco. nakladalna postaja kupi Nabavljalna zadruga usl. drž. železnic, Ljubljana 7. V ponudbi naj se navede količina blaga. (k) Šivalni stroj popolnoma nov. se proda za 1300 Din. Miklošičeva cesta št. 7-III., vhod poleg slaščičarne. (1) 3 kolesa popolnoma nova, nemške znamke, se prodajo za vsako ceno Miklošičeva cesta 7-III, vhod poleg slaščičarne, (1) Prvovrstna bukova drva in premog — vsako količino — dobite pri tvrdki Franc S 1 o v š a , Ljubljana — Trnovo, Kolezijska ulica. Bukovo oglje suho, vilano, več vagonov prodaja tudi male količine. Naročila: Poštni preda! št. 4, Sv. Peter v Sav. dolini. (]) Mizarji, pozor! Vsake vrste trdega, suhega, rezanega lesa, tudi mehki les, suho borovino, macesen i. t. d, stalno na zalogi. - Naročila: Poštni predal št. 4, Sv. Peter v Sav dolini. (1) Beseda samo 50 par Konfekcija —- moda! Najcenejši nakup. Anton Presk er — Ljubljana — Sv. Petra cesta 14. Jougurt bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesla 17 (poleg kavarne »Evrope«). - Po želji dostavlja tudi na dom. (t) bo zunaj velikonočna številka »Slovenca*:. Prosimo vse cenjene inserente, ki hočejo izkoristiti tudi lo izredno reklamno priliko, da nam pravočasno pošljejo svoje oglase. Z vsakim oglasom v »SLOVENCU« govorite od lOU.OOO do 1.">0.000 >SLOVENCEVIMc BRALCEM! Naklada vellkonoinaga Slovenca - bo znašala zopet 31.000 izvodov! Oglasni oddelek »Slovenca" Več vreč moke za peke, izpod dnevne cene, zaradi takoišnje selitve, prodam. Ponudbe na upravo pod »Moka«, št. 3905 (j) Motor dvocilinderski, od motor-kolesa, se pruda za 700 Din. Poljanska c. 69. (!) Moderno otomano samo ogrodje, prav poceni prodam. Brivnica, Poljanska cesla 13 (1) Oves in Koruzo kanite najrenejc pri t»tdk A. VOLK, LJUBLJANA Veletrrovln« c Citom. ttcslieva cesta 14. najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor. Nogavicc rokavice, robce, perilo, tor- bico, kravate nizko cene, samo pri PKTKLIKC.u ijubljana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A & M. ZORMAN liubliana Stari tre št 32 Trbovlje Zldfirsfta delu vseh vrst Vam solidno in upo-dno izvrJi stavbno pod^tje IVAN VIŽ1NTIN Ljubljana, Močnikova ul (zada] za vojaško bolnico) Posteitne žitne ulone v lesenih ali železnih okvirjih, ter zložljive železne postelje izdeluje solidno točno po naročilu tvrdka Pave! Strgulec Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 Zahtevajte brezplačni cenil,! Apno nudimo poceni. Apnenice, Polzela ltl. (1) Šivalne stroje specijalne stroje vseh sistemov popravlja in re- y0jn0 za modroce novira Lena nizka, delo . , . , garantirano. Priporoča se: j 2el° P°"nl. Pr°u»ia Sega Emil Klobčaver, specijalni I ~ Cankanevo nabrežje mehanik, Sv Petra c. 47 Alojz Grebene nakup in prodaja vreč LJUBLJANA Dunajska cesta št. 36. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Kupi se antikvarično celotna zbirka nemških klasikov. Ponudbe pod »Nemški klasiki št. 3893 na upravo »Slovenca«. (k) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo. gosje do 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši Ijam po postnem povzetiu L. BROZOVIC _ Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Velika zaloga damskih klobukov in Telefon 2059 št. 5/1. (t) Gospodje, dame! .. « ... a i 11 uiuuimov in . Vaša stara oblačilna gar-slamnikov od 60 Din na- deroba bo strokovnjaško prej. Preoblikov. 28 Din. popravljena, zlikana, da Salon »La Femme Chic« bo kot nova, ako jo po-Anica Puhek, Šelenbur- šljete v Vallet Expres, gova ulica 6'I. (1) , Ljubliana, Šmartinska cc- ---------------- 1 sta 24. Likanje Din 16.—, kemično čiščenje 55.— Din. Izgotovitev še do praznikov. Po obleko sc pošlje in dostavi. (t) H Premog sulia drva Kofuzno moko so delili zadnje dni brezposelnim. Samski so dobili po 9 kg, oni z družinami pa sorazmerno več. Svojčas jo bilo vse navajeno na boljšo moko, sedaj pa so bili vsi zadovoljni s koruzno in se je šc več novih oglasilo, ki so prej preslišali razglas, da je moke nazadnje žc zmanjkalo. Pasijon. Predstava Kristusovega trpljenja je lepo uspela. Pred vsako sliko je petje cerkvenega zbora s primerno pesmijo in čitanjem evangelija ustvarilo primerno razpoloženje med tako razgibanimi igralci, ko so pri nas. Nove, dobro zadete kulise so tvorile lep okvir za podajanje. Igralci so podali nastopajoče osebe prav dobro, posebno kar se tiče glavne vloge, v kolikor je sploh mogoče jo presojali po človeškem merilu. Vsa prireditev je v čast g. režiserju in igralcem. Velika dvorana je bila obakrat polna hvaležnih gledalcev. Maša za versko svobodo ločenih bratov. Na Jožefovo, na obletnico molitev, ki jih je naročil lani jugoslovanski episkopat za versko svobodo rojakov izven naših mej, je bila tudi letos darovana v župni cerkvi sv. maša. Javne korporacij« razna društva in vse prebivalstvo jc s svojo navzočnostjo pri svetem obredu pokazalo sočustvovanje z onimi, ki trpe. Za ta izraz zvestobe si zahvaljuje >Or. j. em.«, Trbovlje. Slovenska Krajina Rdeči križ v Beltincih za reveže. Kra|em odbor Rdečega križa v Beltincih se zadnji čas » veliki meri trudi, da pomaga lajšali veliko bedo. Največjim revežem jc razdeli! žc več sto Din podpore. Trikrat požar pri eni hiši. Na Benici pri D. Lendavi je plamen uničil domačijo kolonista K. Zgorelo je tudi več glav goveje živine, svinje in perutnine. Dom:«či so požar opazili, ko jc bilo že vse v plamenu in tako niso mogli ničesar rešiti. Pri K.-vih je že v jeseni dvakrat gorelo. Požar je bil najbrž podtaknjen. Nagla smri dobrega moža. Fercnčakova hiša v Trnju je nepričakovano izgubila gospodarja. Zdravega moža je naglo obšla slabost. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, a pomoči ni bilo. Izdihni! je. Umrli je bil zaveden katoliški mož, član več katoliških ustanov, Metlika Klavir dobro ohranjen, se po jako nizki ceni proda. Poizve se Martinec, Rudnik št, 72, (g) Za dokaze iskrenega sočutja in so-žalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše srčno ljubljene soproge, matere in stare matere, gospe Ivanke Silič i kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo vsem, ki so blago nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Z a p u ž e , dne 22, marca 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Pisalni stroj dobro ohranjen, znamke Underwood, Ideal, Stoe-wcr ali Smith Bross, kupim Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pisalni stroj«, št. 3860. (k) Ponačnu,, Bohoričeve! ulica 5 Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesla št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za >S!ovenca«, »Domo. ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobile razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zju traj do pol 1 popoldne m od 2 do 6 pupoldne Telefonska Štev. 3030. »Cingtorije« t za gg, duhovnike in po-i družne cerkve, izdelujem I po zelo praktični in pravilni metodi. Ako želite iste nabaviti, prosim sporočite tvrdki Jože Jane, krojaštvo in manufaktura, Senično 5, p. Križe, Gorenjsko. (t) Dnevnik "Slovenec nai bolje informirani list! 1 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo instalacije električne razsvetliave. zvoncev in telefonov v nebotičniku v Ljubljani. Proračuni ter splošni gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od 23, marca dalje med uradnimi urami za Din 50'— v vložišču. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 5. aprila 1932 do pol 12 ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Poholninsfti mnft m namcščcnce i liuDiiani Koncert na šolskem odru. V otrokovem očesu nam je še nekaj iz raja oslalo, na tudi v otrokovem glasu je šc raja spomin. Zato pn tudi ni kmalu prireditve, ki bi bila tako prijetna in prisrčna kakor tisto, kar deca dobro pripravljena na oder postavi. Tako nnm je naša deca na Jožefovo prav prisrčno zapela lepih pesmic za srce in smeh. Dalo bi se to in ono še izboljšati, toda najboljše ostane in je bilo in naj bi še vedno ostalo — nepokvarjeno srce otrokovo, ki daje dušo vsej prireditvi. Radio Programi tiadio-Llublfanat Sreda, 23. marca: 12.15 Plošče 12.45 Dnevno vesl i 13.00 čas. plošče, borza 17.30 Plošče 13.00 Gospod. ura: Plrhi 18.80 Alojzij Zupane: Belokranjske pravljice 19.00 Dr. 1. Preobražcneki: Ruščina 10.80 Kaj nam pomeni danes Goethe? Misli ob stoletnici njegove smrti (univ. prof. dr. Jakob Ke-lemina) 20.00 Glasbeno predavanje (g. škrjanec) 20.80 Springer: Večer na Golgoti, poje zbor ■ Ljubljane 21.00 Salonski kvintet. Četrtek, 24. marca: 12.15 Plošče — 12.15 Dnevno vesli — 13.00 Čas, plošče, borzo — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Ing. Zupančič: Vinarolvo: O treni rezi 19.00 P. Horn: Poglavje iz vzgojcelovja 19.80 Dr. Justin zaključi ciklu« predavanj, o obranili zaledja pred vojnimi stropi — 20.00 Plošče; religiozna glasba. — '.'0.30 lliindel: Samson oratorij v treh dolih za soli, zbor in orkester, izvaja nar. glasbeno društvo Sloga*, dirigent lleri Svetel. Sodelujejo: ga. Lovšclova, sopran, ga. Skcrlj-Medvo-dova, alt, g. GoetiC, tenor. g. Rus, bas. Drugi programi t Četrtek, 24. marca. Budapest: 12.05 Radio orkester — 1R30 1'rcnoa iz opere. — Dunaj: J 1.30 Opoldanski koncert — 19.86 Glasba velikega tedna — 20.10 Nabožno petje — 21.45 Komorna glasba. — Pragu: 21.05 Beethovnove skladbe — 22.20 Orgelski konccrt. ~ Lan-genbcrg-; 13.00 Opoldanski koncert — 20.00 I/, zakladnice stare cerkvene glasbo — 21.00 Večerni koncert. — Rim: 17.30 Vokalni koncert — 21.00 Vokalni simfonični koncert — 21.45 Mali JInydn , igra; Vokalni simfonični koncert. — Belgrad: '12.05 Radio orkester 20.30 Violinski koncert — Lit.00 Iiadio orkester — 21.86 Goethe kot človek — 22.20 Klavirski koncert. — Berlin: 19.10 Fragmenti iz nemških oper — 20.30 Mlada lirika — 21.10 Simfonični koncert — 22.15 Kvartet. — Katovice: 20.15 Varšava — 22.15 Nabožna glasba. — London: 20.45 Orkestralni koncert — 23.35 Plesna glasba. - Mi-Inno; 13.01 Plesna glasba — 19.0(5 Izbrana g!neba — 20.'J5 Lahka glasba — 21.00 Operni prenos. — Zagreb: 12.90 Plofičc - 17.02 Popoldanski koncert -- 20.30 Nabožna glasba — 21.30 Ljubljana. — Trst: 12.30 Plošče - 13.00 Radio kvintet - 19,05 Radio kvinlcl —. 20.25 Milana. Primerjajte naše znižane cene in kvaliteto našega blaga I Din 85'- Din 125'-ah., r# Din 145'- Din 165'- Čevlji za deklice iz črnega ali rujavega boksa, iz laka in v kombinacijah. Iz črnega ali belega Crepe de Chinal Za «etnjo in večer. Imamo jih ludi v puinps obliki. Najnovejši model. Iz črnega ali rujavega usnja. Za pomladanski sprehodi Iz najboljšega laka, pumps ali na zaponko z visoko ali polvisoko peto. ZA VELIKO NOC! Din 85'- Deški visoki čevlji iz črnega ali rujavega usnja z dolgotrajnimi podplati. Kdor hoče varčevati, ta kupuje PEKO čevlje 1 jmmmr PEKO čevlji pa so izdelek domače podjetnosti in domačih delavnih rok. Kdor ljubi svoj dom, ta podpira domačo industrijo jmmr PEKO čevlji so na glasu po svoji kakovosti in svojih skrajnih cenah. Din 195'- Iz laka s črnim semišem kombiniran I Najnovejše pete! Isti čevelj imomo tudi v pumps obliki. čevlji so iz prvovrstnega usnja s čvrstimi podplati. Din 85'- Din 245'- Din 195'- Din 165'- Za pomladanske izlete kupite svojim otrokom ta preizkušeni haferl čevelj. Šivan čevelj v Original Goodyear Well izdelavi, le trajnejši in odgovarja bolj higijenskim zahtevam nego vsaka druga obutev. m,s". K novi obleki morate nosili ta čevelj iz črnega ali rujavega boksa. Neobhodno potreben za elegantnega gospoda. Čevelj iz izbranega gornjega usnja in prvovrstnih podplalov. Vaša noga ostane zdrava, ako nosite la čevelj. _ Vse vrste ženskih in moških nogavic po najnižjih cenahl si Ne glejte samo na reklamo, temveč tudi na kakovost blaga! CEN/ENE DAME! 2885 Eleganten prilegajoč plašč ali športni trenčkoat zn pomlad najlažje izberete ter najceneje kupite pri F. L Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 Poseben oddelek za damsko konfekcijo Otvoritev advokatske pisarne! Dr. Schaubach Franc javlja, da je otvoril advokatsko pisarno v Mariboru, Aleksandrova c. 6, I. nadstropje (palača Zadružne gospodarske banke). Humboldt: Na Orinoku in v pragozdovih Južne Amerike (Dalje.) V gnajsu so našli okrogle luknje, od katerih so bile nekatere skoraj eden in pol metra globoke in pol metra široke. V tem je misijonarja napadla mrzlica. Da bi mu pogasili mučno žejo, so sklenili v eni izmed teh lukenj napraviti hladilne pijače. V Atures so si namreč nabavili košaro, mapire imenovano, polno citron, sladkorja in grenadil ali sadov pasijonske rože. Nalili so rečne vpde v eno izmed lukenj v skalah, kamor so dali tudi sladkorja in sokov kislih sadov. Tako so v malo tre-notkih napravili izvrstno pijačo in zdelo se jim je, da žive v teh divjih krajih prav razkošno. Sila vsakdanjih potreb jih je napravljala bolj in bolj iznajdljive. Ko so pogasili žejo, so zahrepeneli po kopanju. Natančno so preiskali skalni nasip, na katerem so stali in opazili so. da so v njem mestoma mali zalivi, v katerih je bila voda Čista in mirna. Tako so se prav prijetno kopali ob grmenju kata-rakta in kričanju svojih Indijancev. Vedno v truda polnem delu in v nevarnostih ter nadlegovanj od velikanske množine moskitov so si možje znali poiskati tudi zabave in okrepčila, česar so bili tako nujno potrebni. Iznajdljiv in po- Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je naš oče, stari oče, tast in stric, gospod 9 ® rman trgovec in posestnik danes, dne 22. t. m. ob 5 popoldne, previden s tolažili svete vere, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil na veliki četrtek, dne 24. marca 1.1. ob pol 3 popoldne od doma žalosti, Stari trg 32, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. marca 1932. Metod in Ivan, sinova; Frančiška in Pavlina, sinahi vsi vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. gumen človek si zna v vsnl em položaju pomagati do prijetnega užitka, ki slajša težko delo. Eno uro so čakali in se zabavali, ko so končno ugledali svojo pirogo na potu preko brzic. Zopet so naložili svojo prtljago v čoln in hiteli so. da bi čim prej zapustili skalo Guahibos. Pričela pa se je vožnjn. ki ni bila brez nevarnosti Reka je tod 1600 metrov široka in morali so jo nad kata-raktom poševno prečkali in lo na neki točki, kjer je struga precej nagnjena In po kateri voda z veliko silo dere proti preje opisanemu skalnemu pragu. Poleg tega jih je presenetila nevihta, ki se ji k sreči ni pridružil močan veter, a dež je curkoma lil. Veslali so že dvajset minut, a krmar je vedno trdil, da se bolj bližajo slapu, namesto da bi se oddaljevali od nevarne točke. Bili so sila napeti trenotki, ki so se zdeli popotnikom strašno dolgi. Indijanci so se Ie potihomn razgovarjali kakor vedno, kadar se zavedajo, da jim preti nevarnost. V tem so podvojili svoj napor in z nastopom noči so brez nesreče dospeli v pristanišče Majpures. Nevihte so v tropičnih deželah ravno tako kratke kakor hude. Dvakrat je prav blizu piroge treščilo in strela je pri tem brezdvomno udarila v vodo. Humboldta je ta pojav zanimal posebno zato, ker so bili ljudje v teh deželah po večini prepričani, da stoje električni oblaki tako visoko nad zemljo, da strela mnogo redkeje udari v tla kakor v Evropi. Nastal« je zelo temna noč. Iz pristanišča do vasi Majpures je bilo še dve uri hoda, možje pa so bili do kože premočeni. Komaj pa je prenehalo deževati, jih je napadel mrčes, ki je po dežju posebno požrešen in krvoželjen Zato »o se popotniki posvetovali, kaj naj bi storili, ali naj bi taborili v pristanišču, ali naj bi kljub temni noči odpotovali v vas. Pater Zea, ki je bil misijonar ob obeh ka-taraktih, je hotel nn vsak način priti do doma kjer je s pomočjo Indijancev začel postavljati dvonadstropno Irišo. Naivno je zatrjeval svojim tovarišem: »Tam boste našli ravno take udobnosti kakor nn prostem Seveda nimam niti mize niti klopi, ampak toliko ne boste trpeli zaradi mušic, kajti v misijonu niso tako nesramne kakor ob reki.« Sprejeli so misijonarjev nasvet in prižgali ko-palove baklje. To so bile osem centimetrov debele votle cevaste drevesne korenine, napolnjene s smolo Začetkoma so hodili po gladkih, golih skalnih pragovih, nato pa jih je sprejel zelo gost palmov gozd. Dvakrat so morali po drevesnih deblih prekoračiti struge potokov in že so jim začele baklje ugašati. Saj svetile jim niso kdo ve kako dobro, ker dajejo več dima kakor svečave. Čudne pa so tudi, ker leseni stenj obdaja smolo; zato rade ugasnejo. Ko so korakali preko nekega močvirja, je Don Nikolas Sotto izgubil ravnotežje na okroglem deblu. Vsa družba se je začetkoma zelo prestrašila, ker ni vedela, kako globoko je padel. K sreči pa tla niso bila globoko pod brvjo in mož se ni ranil pri padcu. Indijanski krmar, ki je precej dobro obvladal španski jezik, ni zamudil prilike in je govoril o možnosti, da bi jih napadli gadi, Ho'el in kavarna »CENTRAL v morskem kopališču na otoku Rabu, biseru Jadrana, Vam nudi prijetne velikonočne praznike. 28 popolni ma renoviranih sob, odlična ter dobro poznana primorska, duna ska in madžarska ku-hin|a. — Kompleten penz on z vsemi taksami od Din 55"— do Din 60.—. Priporoča se poslovodja IVICA KRMPOTIČ. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski nrt 7 Din, stenski nrlt. rdeči, ali modro obrobljeni IU Din, nrtiGki od 1 Din naproj. blazine milje etc. N.ivi vzorci, čist lisk dol ro blago. Mateh & Miheš, Liubliana p, leir hotela Širnkelj. Vezenje /ave-, perila, mnnoffrun ov etc. Entlnnlo, nžu-ilrnnje. — »Breda" žepni robe komad 2 Din Radi prezidave se prodajo obleke za gospode, dečke, otroke, suknene in raševiniste hlače, čevlji za gospode, ženske in otroke, perilo samuveznice, klobuki, čepice, nogavice, sokni. telovniki, puloverji, dežniki, nahrb.mki. aktovke itd. po zelo znižanih ceneh in še z 10°/« popusta lc pri ANTON TKALEC Maribor, Glavni trg štev. 4 vodne kače in jaguarji. To pa je seveda navadni pogovor, kadar kdo i>otuje z domačini po teh krajih. Indijanci si domišljujejo, da postanejo tujcem posebno potrebni ter da pridobe njihovo zaupanje, ako vzbude s svojim pripovedovanjem bojazen v njih. Ker je družba prišla ponoči v misijon San .lose de Majpures. se jim je zdel ta kraj prav posebno zapuščen. Indijanci so globoko spali in razlegali so se 1p glasovi nočnih ptic in grmenje ka-tarakta V tihi noči, v tem globokem miru v pri-rodi vpliva enolično grmenje slapov porazno in grozeče. Družba je ostala tri dni v Majpures, mali vasi. ki jo je ustanovil 1. 1756. Don Jose Šolano o priliki obmejne ekspedicije. Naselbina pa leži še bolj slikovito in mnogo bolj čudovito kakor vasica Atures. Pa tudi katarakt Majpures je zelo znamenit in veličasten in Humboldt mu je posvetil vso svojo pozornost. Kakor v kataraktu pri Ature.su. tako so tudi tuknj mnogoštevilni otoki, veliki skalni jezovi in pečine v razdalji 6 km razčlenili veletok. Najznamenitejši izmed teh skalnih !ezov nli nasipov so po vrsti od juga proli sever« Purimnrimi, Manimi in »Sardelin skok*. Zadnji izmprl teh treh pragov je tri metre visok, silno širok in n ogočui Orinoko se poganja preko njega v krasnem slapu. rffc i-^ mr. nifftii .Hfc, INSERIRAJTE V »SLOVENCU«! Za Jugoslovansko tiskarno « Ltnhllanl: Karel C«*. ■zdaiateli: Ivan llakove«. Urednik: Frane Kreinžar,