Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din cslolelno 240 Din
za inozemstvo mesečno 3S Din aedel)»ko lzda)a celole no v Jugo-slavtll »20 Din, za Inozemstvo MO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
t stolp, peti »-vrsta mali oglasi po 150 ln 2D,veC|l oglasi nad 43 mm vlita«
po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uiednUkem delu vrstica po 10 Din
o Pri vcC)cm p nnroftUu ;
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeilke ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6111 Rokopisi se ne vraCato, ne/ranltlrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon št. 20S0, apravnlštva št. 2329
Političen lisi sia slovenski narod
Uprava le vKopltartevI ul.št. 6 Čekovni račun: L/ubtfona štev. 10.6HO ln 10-349 xa Inaerate, Šara/evo41.7563, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dano/ št. 24.797
Nov zastoj v sestavljanju vlade
Dr. Spahova zahteva preprečila, da bi se včeraj sestavila vlada - Nove velikanske intrige
samostojnih demokratov
Izid krize zopet negotou
r Belgrad, 26. jul. (Tel. Slov.) Mandatar krone g. dr. Korošec je potem, ko je tekom včerajšnjega dneva dobil principielen pristanek večine parlamentarnih skupin za sodelovanje v svoji vladi, pričel danes razgovore o podrobnostih, ki pridejo v poštev pri sestavi vsake vlade. Dočim so vse programatične zadeve bile soglasno sprejete ter se niso pojavile nikake težkoče, so pri vprašai,ju razdelitve portfeljev nastopile precejšnje težkoče, ki jih dosedaj še ni bilo mogoče prebroditi. Glavne težkoče obstoje v zahtevi dr. Spahe, da dobi dva portfelja, dočim je dosedaj imel samo enega. Ta zahteva dr. Spahe je prišla precej iznenada in to tembolj, ker se je splošno mislilo, da bo razdelitev portfeljev ostala ista, kakor je bila dosedaj. G. dr. Spaho je tekom ponovnih pogajanj s prvaki in mandatarjem krone izjavil, da je to njegovo osebuo mišljenje, da ne more odstopiti, in da mora radi tega, ker pri ostalih strankah ne obstoja nikaka volja, temu ugoditi, sklicati svoj klub na posvetovanje in je z ozirom na to poklical vse poslance za jutri v Belgrad. Z ozirom na to se je vprašanje delinitivne sestave ministrske liste in njene potrditve odložilo. Medtem pa bo se pričele velikanske intrige, predvsem od slovenskih samostojnih demokratov, ki bi radi videli, da sestavi vlado kdorkoli, samo ne dr. Korošec. Tečkoče, ki so se sedaj postavile uit pot mandatarju sicer niso tako velike, da bi jih ne bilo mogoče prebroditi, vendar pa sedaj po dogodkih ne moremo izreči svoje defi-nitivne sodbe o izidu.
Dolgotrajna včerajšnja pogaianja
r Belgrad, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Kot prvega je danes sprejel mandatar krone našega poslanika v Rimu g- Rakiča, ki je g. dr. Korošca informiral o razmerah med nami in
Italijo s posebnim ozirom na nettunske konvencije. Takoj nato se je vršila v predsedni-štvu vlade konferenca voditeljev vseh strank, ki so pristale na to, da stopijo v vlado g. Korošca. Navzoči so bili mandatar krone g. dr. Korošec, predsednik radikalnega kluba g. V. Vukifevif, predsednik demokratskega kluba g. Ljuba Davidovič, predsednik JMO g. dr. Spaho in dr. Voja Marinkovič. Konferenca je bila zelo dolga in je trajala nad dve uri. G. dr. Korošec je po tej konferenci takoj odšel v dvor, kjer ga je Nj. Vel. kralj sprejel v avdi-enco, ki je trajala nad eno uro. G. Davidovič je po tej konferenci časnikarjem izjavil: »Nikjer ni nobenih težkoč. Razgovarjali smo se o programu vlade, o njeni sestavi in o vseh željah ter zato stvar polagoma napreduje. Nam se ne mudi ravno zelo.« >Ali nam lahko poveste, ce bo danes sestavljena vlada?« »Tudi to bi bilo lahko mogoče, vendar sigurno ni. Mi se razgo-varjamo, in če bo potrebno, bomo nadaljevali razgovore še jutri. Vsaka stvar, ki se hoče storiti, mora biti dobra in mora biti dobro izpeljana. Zato je treba delati .previno in solidno.«
Po avdienci, ki se je med tem vršila, je mandatar krone g. Korošec odšel ponovno v predsedništvo vlade, kjer je imel daljši sestanek z g. Veljo Vukicevičera. Časnikarji tudi topot od g. Korošca niso dobili nobenih oh-vestil.
Tekom popoldneva se je zvedelo, da vlada zato Še ni sestavljena, ker je tekom pogajanj g. dr. Spaho postavil zahtevo, da dobi njegov klub še drug resor. Ta zahteva je precej presenetila in okoli te zahteve so se vršila dolgotrajna pogajanja tekom celega popoldneva in večera. G. dr. Spaho pa od te zahteve ni mogel odstopiti in je zato sklical svoj klub, da on o tem sklepa, kajti radikali so na drugi strani odločno proti temu, da bi odstopili še kak resor.
Radič ie zelo slab
c Zagreb, 26. jul. (Tel. Slov.) Značilno je, da niti jutrišnja številka »Narodnega Vala«, ne piše niti besede o novo nastali politični situaciji, razen da v nekaterih člankih strahovito napada Srbijance in srbijanske stranke. Pisanje »Narodnega Vala« se dovaja v zvezo s poslabšanjem zdravstvenega stanja Štefana Radiča. Radič je hotel jutri odpotovati v Va-raždinske toplice, toda po nasvetu zdravnikov ne sme iti. V&i obiski pri Radiču so prepovedani. Ponovno so se začeli izdajati buletini o zdravju. Danes opoldne so zdravniki poselili Radiča in izdali buletin: Temperatura 38, obenem s temperaturo porast bitja žile na 120. Izločevanje sladkorja povečano. Kakor je videti iz tega in iz izjav oseb, ki so blizu Radiča, je Radič zelo slab in se nekateri boje celo katastrofe.
6 Zagreb, 25. julija. (Tel. »Slov.«) Vest, da je dr. Korošec dobil mandat za sestavo vlade, je izzvala v krogih KDK pravo kon-sternacijo. Dasi se je kandidatura dr. Korošca po povratku mandata Hadžioa smatrala za najverjetnejšo, se je vendar mislilo, da dr. Korošec ne bo dobil mandata, ker je bil aktiven član dosedanje vlade in ker Serbijauci ne bi dovolili, da pride na čelu vlade katoliški duhoven. Zagrebški liberalni krogi so radi tega dejstva najbolj osupnjeni. Pravijo, da je to prihod reakcije. Značilno je pisanje »Hrvata«, ki je včeraj napisal zelo oster članek proti SLS, danes pa ima preko vse prve strani naslov: »Krvavi režim se vrača-« V ostalem pa »Hrvat« ugotavlja, da bo dr. Korošec že danes sestavil vlado, v katero bo vzel med drugimi tudi Štefana Bariča in dr. Angjelinoviča. Dočim Hrvat piše tako ostro, pa »Narodni vak niti z besedo ne omenja politične situacije. Samo na tretji »strani omenja mimogrede ironično, da Je kriza krasno rešena in pravi: »Sa-mo tako naprej!« Ta molk radičevskih listov je zelo simptomatičen in se v zagrebških po-
litičnih krogih to tolmači kot popolna disorien-tacija radičevcev. ;>Obzor« pravi v uvodniku o novonastali situaciji, da mandat dr. Korošca ne bo prinesel Korošcu niti strankarske niti narodne koristi, ker je on pravzaprav figura, ki bo delala po željah radikalov in demokratov. »Obzor« smatra, da so nastopili težki dnevi in da morajo Hrvati mirno in hladno gledati na politične dogodke. »Narodni val« pravi, da mora opozicija paziti, da ne bi nesmotrene izjave dale vladi materijal za napade.
V zvezi za nastalo politično situacijo je bil danes pri Stjepanu Radiču dr. Ante Trum-bič, ki je ostal pri njem okoli pol ure. Ker pa se Radič ne počuti dobro, se nista razgovar-jala o političnih vprašanjih, temveč samo o Radičevem zdravstvenem stanju. Dr. Trumbič je imel potem daljšo konferenco z inž. Košu-tiČem. V Zagrebu se govori, da bo opozicija, če se skliče v Belgradu narodna skupščina, sklicala v Zagreb poseben parlament. V resnih političnih krogih se na to ne veruje, dasi radičevci naglašajo, da bi do tega lahko prišlo. Ko je dr- Trumbič prišel iz Radičevega stanovanja, je dal uredniku »Obzora« izjavo, da je vest o mandatu dr. Korošca tako zelo vplivala na Radiča, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Radič je bil uverjen, da dr. Korošec ne bo dobil mandata Razen tega je dr. Trumbič izjavil, da bo Hrvatski blok v težkih časih, ki so nastopili za Hrvate, šel skupaj z drugimi Hrvati in da je sedaj prišel čas. da preneha strankarska politika in da se vodi samo narodna politika. Dr. Trumbič je že tudi omenil, da bi pri eventuelnih volitvah Hrvatski blok šel skupno s HSS.
Kako Radič - obtožuje?
t Zagreb. 26. julija. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča, je Štefan Radič zahteval, da se razen proti Puniši R a č i ču vrši preiskava
Popolna koncilijantnost demokratov
Popoldne se je ponovno sestal demokratski klub na sejo, kjer je g. Davidovič poročal o dosedanjem poteku pogajanj za sestavo nove vlade. Na tej seji je govorilo kakih 15 govornikov, ki so bili vsi zato, da se vlada sestavi, češ da ljudstvo želi to vlado in da je že sito krize. Ko so končali vsi govorniki, je demokratski klub sklenil, da kljub svoji številčni moči ne vztraja pri zahtevi, da bi intel pet resornih ministrstev, marveč da 9e zadovolji samo s štirimi resori, izraža pa željo, da petega dobijo muslimani. Obenem demokratski klub izraža željo, da bi SLS dobila v tej novi vladi poleg predsedstva še dva resorna ministra. Obenem je demokratski klub pooblastil gg. Davidoriča, Marinkoviča in Vojo Veljko-viča ter jim dal popolnoma proste roke za vsa pogajanja glede sestave vlade. Takoj po tej seji je g. Davidovič odšel v notranje ministrstvo, kjer je imel daljši sestanek z g. dr. Korošcem.
Velike težkoče
Medtem je bil sprejet v avdienco g. Aca Stanojevič. Konferenca je dolgo trajala. Glede današnjih pogajanj krožijo najrazličnejše kombinacije iu verzije. Tako se govori o ministrskih kandidatih sledeče: Predsednik vlade dr. Korošec, ki bi obenem obdržal resor notranjega ministra. Poleg tega naj bi SLS dobila še resor socijalne politike. Minister financ bi po teh verzijah imel postati dr. Nikola Subo-tič, minister za promet Andra Stanič, dočim bi drugi ostali. Od demokratov hi ostali Voja Marinkovič in Milan Grol, dočim bi mesto Mi-oviča in Pere Markoviča imeli priti drugi ljudje. Tudi še več drugih verzij je krožilo; vendar so to samo ugibanja in jih beležimo samo po svoji časnikarski dolžnosti. Težkoče ki so sc pojavile, pa so kljub temu zelo velike.
tudi proti Velji Vukioeviču, Dragomiru J a n k o v i č u in predsedniku narodne skupščine dr. P e r i č u. Danes je bil objavljen del obtožbe, v kateri zahteva Radič: Zahtevam nadalje, da se razširi preiskava tudi na onih 23 poslancev, ki so podpisali predlog Puniše RaČiČa, da se preišče moje stanje, in sicer zato, ker sem po operaciji v Belgradu zvedel, da govori ves Belgrad, da je teh 23 poslancev napravilo poseben klub, v katerem so žrebali, kdo naj v parlamentu ubije Štefana Radiča. Kocka je zadela Punišo Račiča in on je bil 19. junija v Skopi ju in tu se mu je sporočilo, da se je njegovi ženi in njegovi deci pripetila težka avtomobilska nesreča, on pa je odgovoril: »Zato pa so oni sigurne priče, da mora on jutri 20. junija brezpogojno biti v Belgradu, >da izvrši za državo neko zelo važno in neodložlijvo dejanje«. Nazadnje naj se preiskava razširi tudi na predsednika narodne skupščine dr. Ninka Periča, na Veljo Vukičeviča in na ministra dvora Jankoviča, da se ugotovi, ali ni Puniša Račič k tem osebnostim meseca junija cesto zahajal ponoči in ostal pri njih vedno dalj časa ponoči, kolikor bolj se je približeval 20. junij, in ako so ti nočni sestanki res bili, kaj se je na njih raz-govarjalo in pripravljalo.
Zagreb oričakuie vlado koaliciie
č Zagreb, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Zagrebški večerni listi ugotavljajo, da se je sestava nove vlade, zakasnila radi tega, ker se klubi in šefi klubov niso sporazumeli o razdelitvi ministrskih portfeljev. Posebno se naglasa, da radikali ne morejo dovoliti, da izgubijo vse važne portfelje, posebno da je pri radikalih velik odpor proti zahtevi demokratov, ki baje zahtevajo, da pridejo vsa gospodarska ministrstva v njihove roke. Vendar pa se splošno smatra, da se bo dr. Korošcu posrečilo, sestaviti listo zvečer do osmih. Če se mu ne bo posrečilo sestaviti vlado do tega časa, bo to samo radi tega, ker je dr. Spaho izjavil, da bi
hotel konzultirati svoj klub, da bi mogel odstopiti od zahteve po dveh ministrstvih, med njima po finančnem.
Fantazije
6 Zagreb, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Navzlic pomirljivem pisanju »Slovenca« pišejo zagrebški listi, posebno »Hrvat', »Obzor« in »Ri-ječ, da bo nova vlada začela ogorčeno borbo proti Hrvatom ter da je očitno iz pisanja »Slovenca«, »Samouprave« in »Odjeka«, da bo vlada, čim bo imenovana, nastopila z obznano proti Hrvatom.
Trgovinska pogaianja s Češkoslovaško se odlože
v Praga, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo določeni okto-berski termin se bo morda zopet odgodil, ker mora na eni strani Jugoslavija počakati na rešitev svoje notranje krize, na drugi strani pa so češkoslovaški člani zaposleni z drugimi razpravami, za katere so se že obvezno dogovorili.
Zastopstvo naše vojske v Pragi
v Praga, 26. julija. (Tel. 'Slov.«) Sredi meseca oktobra pričakujejo v Pragi jugoslovansko vojaško delegacijo pri proslavi desetletnice obstoja češkoslovaške republike. Ta delegacija bo obstojala iz dveh odličnih jugoslovanskih generalov pod vodstvom vojnega ministra.
v Praga 26. jul. (Tel. »Slov.«) Vojni minister Udržal je danes v nekem govoru izjavil med drugim: Kljub neugodnemu geo-grafičnemu položaju države se bomo v slučaju nevarnosti lahko branili, ln analov svetovne vojne je razvidno, da so Čehi odločili svetovno vojno. Če bi se Čehi ne bili branili prelivati svojo kri za Avstrijo, bi Avstro-Ogrska nikdar ne propadla. Utegnil bi kdo ugovarjati, da bi naše nemške in madjarske manjšine v danem slučaju lahko slično postopale. Toda ta strah je neutemeljen, ker naši Nemci in Madjari nimajo niti najmanjšega povoda tako postopati, ker uživajo idealno enakopravnost.
Ugodnosti za Trst
ž Rim, 26. julija. (Tel. »Slov-«) Na današnji seji je ministrski svet odobril zakonski osnutek, ki dovoljuje Trstu, Tržiču iu Miljam iste davčne olajšave, ki jih uživa Neapol že od leta 1904. V smislu novega zakona bodo nova industrijska podjetja in tudi novi obrati, ki le izpopolnjujejo prejšnje, za tO let prosti carine na stroje in pa ves material ter davkov na takozvano premično bogastvo, na zemljišča in stavbe, in sicer za vse investirane kapitale. Ta ukrep je v zvezi L namenom, da se Trst industrializira.
Konservativci za novo zaščitno carino
v London, 26. julija. (Tel. Slov.«) Bald-win je izjavil deputaciji konservativnih narodnih poslancev, ki so prosili za zaščitno carino za jekleno industrijo v svrho pobijanja inozemske konkurence in ki so naglašali. da bo s tem zmanjšana brezposelnost in da bo tudi ugodno vplivalo na premogovno industrijo, da vlada dobro pozna težki položaj velike industrije in da ji skuša pomagati s tem, da se uvedejo lokalne carinske olajšave. Uvedbo zaščitne carine pa odklanja vsaj pred volitvami. Konservativna skupina 200 poslancev je nato sklenila, da bo jeseni nanovo začela kampanjo in obnovila svoje zahteve.
Sovražnosti ob poljsko-litvan-
ski meii
v Varšava, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Po polzskih Časnikarskih vesteh je v zadnjem času prišlo zopet do spopadov na poljsko-litvau-ski meji. Tako je neki litvanski vojak iz zasede ustrelil poljskega vojaka, drugega pa nevarno ranil. Dve poljski učiteljici sta bili v neki litvanski vasi brez vzroka umorjeni. Govori se, da Litva koncentrira svoje vojaštvo ob poljski meji.
Boji v Romuniji
v Dnnaj, 26. julija. (Tel. »Slov.«) »Pesti Naplo« poroča iz Kološa, da je romunska na-l odno-kmetska stranka končala priprave za protiparlament. Vlada ne bo dovolila nobenih objav o dogodkih na tem protiparlamentu in tako za inozemske, kakor tudi za domače liste uvedla strogo cenjuro.
Lapčevič: Cincarstvo v Srbiji
Piše Franc Smodej.
(Dalje.)
Cinearjev je v Srbiji zelo malo, žive v goratih krajih na periferiji Južne Srbije in so kulturno zao6tali ostanki sužnjev rimskega cesarstva ter so, nekdanji sužnji, ves srednji vek, pa še do dandanes večjidel ostali nomadski pastirji, brez osnovnih sposobnosti za razvito in moderno mestno življenje.
Cincarskih zaselj v Srbiji ni moglo biti dosti. Po avstrijskem popisu iz L 1718. je bilo v vseh 11 nahijah (okrajih) Srbije vsega 2458 družin, L 1721. pa v 15 nahijah 6020 srbskih in 193 turških posestnikov ter 424 vdov. Popis navaja 153 srbskih in 32 turških trgovin, pa nobene cincarske, gostiln pa je bilo vsega 11 in 14 mesarij; med lastniki ni bil noben Cincar. V delovodnem protokolu Kara-Gjorgja, v protokolu magistrata mesta Šabca in v protokolih in arhivu mesta Požarevca je zabeleženih polno imen tedanjih trgovcev in obrtnikov, bilo je med njimi polno sporov, ali nobenega cincarskega imena ni zabeleženega.
Samo Belgrad tvori po osvoboditvi neko Izjemo, toda ne v veliko škodo svojemu nacionalnemu značaju. Popis belgrajskega prebivalstva iz 1. 1820. izkazuje 3500 Srbov in Zidov, pa nobenega Cincarja. Po osvoboditvi izpod turškega jarma je Belgrad štel nekaj stotin družin, med katerimi ni bilo nobenega Cincarja. V njem je bilo 26 trgovcev in obrtnikov iz Avstro-Ogrske, a od teh so bili samo 4 Židi in Nemci, vsi drugi so bili Čistokrvni prečanski Srbi. Mogoče, da je bil med njimi kak Makedonec, ki ga je statistika pravilno štela med Srbe, ki pa so jih Srbi v svoji ne-kritičnosti imenovali goge in cincarje in s tem niso hoteli obeležiti njihovo narodnost ampak njihov poklic. Z izrazi »dundjeri«, »goge« in »cincarji« so Srbi tedaj označevali tesarje, zidarje in kramarje iz Ohrida in Debra, kjer Cinearjev sploh ni bilo. To dokazuje akt z dne 4. avgusta 1838. L, ki začenja takole: »Njegova Svetlost Milostivjejši Gospodar i Knjaz naš dobivši izvesti je, da majstori: dun-djeri i cincari i goge« itd. Besede »majstori«, »dundjeri":, »cincari« in goge« so pisani z malimi začetnicami, ki torej pomenijo poklic, a ne narodnosti. Tako sta iz Ohrida bila s priimki »Cincar« srbska nacionalna junaka m vojvoda Cincar-Janko (Janko Popovič) in Cincar-Marko (Marko Krstič), ki so ju tako imenovali zaradi makedonskega naglasa in ▼sled spomina na tesarje, zidarje in slikarje, ki so prihajali iz Ohrida in Debra.
Da so bili že v začetku 18. stoletja trgovci v Belgradu Srbi, dokazujejo tudi imena trgovcev, ki so šli 1. 1725. v deputaciji k cesarju in so ga prosili, da potrdi esnafska (cehovska) pravila. V tej deputaciji so bili trgovci: Maksim Hadži-Petrovič, Adam Brankovič, Novak Petrovič, Stojko Jovanovič, Stevan Ra-divojevič, Mihajlo Jovanovič, Radisav Simo-novič, Maksim Petrovič, Radovan Radovano-vič, Petar Vukovič, Nikola Tomič in Stojan Vukovič (Glas Srpske Kraljevske Akademije LXIV, 14). Torej noben Cincari
Ta pravila sama dokazujejo, da so tedaj srbski trgovci skrbno čuvali, da ostane trgovina v njihovih rokah. Samo srbski trgovci, organizirani v esnafu, so smeli blago uvažati iz Turške, Avstrije in Nemčije in ž njim trgovati; drugi so se smatrali za tihotapce, njihova roba se je morala prodati in del izkupička je pripadel pravoslavni cerkvi nadangela Mihaela, drugi del esnafski blagajni in tretji državni upravi. Pomembna sta člena 3L. in 15. pravil. Prvi je določal, da morajo meščani s svojimi družinami hoditi v cerkev in se strogo držati svojih krščanskih obredov. Po čl. 15. se je moral vsak neoženjen član esnafa oženiti; če bi tega ne storil, pa živel razuzdano, je moral biti kaznovan. Soditi je imel trgovski sodnik in odboT esnafa, in del globe je zopet moral pripasti cerkvi, drugi esnafu in tretji državni upravi.
»Če je kak Cincar,« zaključuje Lapčevič, »zašel v Srbijo, so to le posamezni slučaji, ki absolutno ne morejo vplivati ne na značaj naših mest, ne na sistem naše trgovine. Kot trgovce imamo najčistejši nacionalni element, ki se še neprestano rekratira iz naših čistih vasi, a značaj trgovine so pri nas napravili Nemci, ki je neprestano pod njihovim vplivom, odkar je nastala.«
Dokazi, ki jih navaja g. Lapčevič za svojo tezo, razmetani in ponavljajoči se v posameznih člankih, pač niso vsi tako striktni, da ne bi bili mogoči tudi drugačni zaključki. Vendar so Lapčevičevi dokazi vsaj verjetni, kolikor nimajo striktne dokazne moči, nasprotniki njegove teze pa niso podali nobenih nasprotnih dokazov, ne zgodovinskih, ne etnoloških.
Dunajska vremenska napoved: Najprej Jasno in nekoliko bolj vroče.
Novosadska vremenska napoved. Prevladovalo bo tiho in vedro vreme v celi kraljevini. V severnih krajih bo deloma oblačno. Malo dežja bo morda na severu in v sredi države. Temperatura ne bo znatno padla.
Kellog pride osebno k podpisu
v Paril, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Briand je včeraj sprejel ameriškega poslanika, ki mu je izjavil, da bo Kellog prišel v Pariz zadnji teden meseca avgusta na podpis protivojnega pakta in upa, da bo pri tej priliki mogel govoriti z vsemi zunanjimi ministri udeleženih držav. Pogodba se bo podpisala 27., 28. ali 29. avgusta, vsekakor pa pred zasedanjem Društva narodov v Ženevi. Kakor poročajo listi, bodo osebno navzoči zunanji ministri Anglije, Belgije, Poljske in Češkoslovaške. Nemške vesti, da dr. Stresemann ne more priti v Pariz, dokler traja zasedba Porenja, so povzročile razočaranje in pariški listi v zadnjem času vidno naglašajo zahtevo, da se ustvari vzhodni Locarno kot protidajatev za izpraznitev Porenja. Temu nasproti pa javlja »Nevvyork Herald«, da je dr. Stresemann na j povabilo Brianda za udeležbo pri podpisu že odgovoril pritrdilno in da se je šele potem končno določil pariški sestanek. Mussolini pa ne bo .prišel osebno v Pariz, temveč ga bo zastopal državni podtajnik. »Excelsior< de-
mantira vest, da se bo neposredno po podpisu Kellogovega pakta vršila mednarodna razoro-žitvena konferenca. Le-ta se bo 9estala šele po sklepu pripravljalne komisije Društva narodov, če bo dovolj upanja na uspeh.
v Berlin, 26. julija. (Tel »Slov.«) »B. Z. am Mittag« doznava, da se je dr. Stresemann izjavil pripravljenega, priti v Pariz na podpis Kellogovega pakta, če mu bo zdravstveno stanje dopuščalo. Iz Pariza bi šel potem dr. Stresemann naravnost v Ženevo. V ber^ linskih političnih krogih se smatra, da bo podpis Kellogovega pakta in Stresemannovo potovanje preko Pariza v Ženevo tvorilo dober začetek za bodoča pogajanja o izpraznitvi Porenja.
v Parte, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Kakor se sedaj na pristojnem mestu oficielno potrjuje, je dan za podpis Kellogovega pakta definitiv-no določen na 26. avgust. Francoska vlada je povabila vse zunanie ministre, ki so se udeležili pogajanj, da pakt podpišejo osebno.
Protesti delavskih množic proti Nobilu
v Berlin, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Komunistična »Rote Fahne« objavlja ooividno iz dobrih moskovskih virov senzacionalna poročila o švedski noti, ki je bila posjana Mussoliniju in v kateri se zaiiteva mednarodna, nepristranska in temeljita preiskava o Nobilovi ekspediciji in posebno o usodi Malmgreenovi. List posebno naglasa ugotovitve ruskega letalca Čuhnovskega, ki je razločno videl tri osebe, ter izjavlja, da protislovja v izpovedbi Zappijevi zagrinjajo usodo Malmgreena v ta-jinstveno temo. Zappi je najprej izjavil poveljniku »Krasina«, da sta Italijana pustila Malmgreena na otoku Broch. Ko pa je »Krasin« hotel voziti tjakaj, je Italijan razburjen izjavil, da ta pot nima nobenega pomena, ker je Malmgreen ostal mrtev na ledu. V protislovju sta tudi izpovedbi obeh italijanskih častnikov, da sta gladovala trinajst dni, dočim" ladijski zdravnik na »Krasinu« mnenja, da sta stradal samo malo dni. Pripomniti je še, da je Zappi, ko je bil rešen, nosil mnogo Malm-greeuove obleke. Končno je češkoslovaški učenjak Behounek izjavil, da Malmgreen, ki je bil pri katastrofi Italije težko ranjen, ni odšel na pot po ledu prostovoljno, temveč na zapoved Nobila. Iz tega se sklepa, da je Nobile poslal v smrt Malmgreena, od katerega .se je bal neprijetnih odkritij. Ta komunistični list objavlja v drugi obliki tudi že javljeno vest, da sta spremljevalca na Nobilovo povelje ubila Malmgreena in ga tudi pojedla, ko so jima pošla živila.
v Pariz, 26. jul. (Tel. Slov.) Kakor doznava »Pariš Soir«, se pojavljajo v francoskih letalskih krogih vedno večji očitki proti mornariškemu ministrstvu, ker je poslalo poročnika Guilbauda na pomoč ekspediciji Nobila z neprimernim letalom, in s tem spravilo v nevarnost življenje Amundsena in njegove tovariše. Aparat »Latham« za polete na severni pol ni bil primeren, ker se njegov motor polni z vodo. Da so izbrali to letalo, ne pa letalo »Fregatle« poročnika Parisa, se je to zgodilo samo zato, ker je gradbena tvrdka hotela imetj aparat »Fregatte« pripravljen za polet preko Oceana. Mornariško ministrstvo odločno protestira proti tem očitkom in izjavlja, da se je izbralo letalo »Latham« zato, ker je bilo pripravljeno na start. V ostalem pa so strokovnjaki mornariškega ministrstva mnenja, da se mora za polarne polete smatrat; za popolnoma primeren tudi motor, ki se polni z vodo. Nekatere zveze francoskih invalidov so poslale protestno pismo takim zvezam v Italiji, in v njem izjavili, da je izredno nepravično, da pišejo italijanski listi s tako majhnim spoštovanjem o francoski pomožni akciji pod Amundsenom in Guilbaudom. Francija je delala samo v čustvu človečnosti in bi se moral akcija zato v Italiji vsaj spo-
štovati, če se zanjo že ne zahvali.
v Stockholm, 26. jul. (Tel. »Slov.«) švedska pomožna ekspedicija je s parniki in letali ter vsem osebjem včeraj dospela v Tromso. Člani ekspedicije smatrajo svoje delo za končano in nadalnje iskanje za brezpredmetno. Ruski letalec čuhnovski vztraja pri svoji trditvi, da je videl na ledu tri može. Med njim in Zappi-jem je večkrat prišlo do prepira, ker sta Italijana zahtevala, da naj se fotografične slike takoj razvijejo, dočim je Čuhnovski hotel s tem čakati, da bi mogel za razvijanje porabiti prvovrsten materijal.
v Berlin, 26. jul. (Tel. »SL«) Na povratku v Italijo bo Nobile potoval tudi skozi Nemčijo. Italijansko poslaništvo v Berlinu je naročilo zanj poseben spalni vagon za progo Warne-munde — Belin — Magdrburg — Miinchen — Verona.
v Stockholm, 26. julija. (Tel. »Slov.«) »Cit-ta di Milano« je danes dospela v Narvik. Vlada se boji nemirov, ker posebno delavski listi s svojimi »poslanimi« pozivajo k demonstracijam. Neka notica pravi, da hočejo videti . moža, ki se Je prvi dal rešiti, ki je zapustil svoje ranjene tovariše, s seboj pa vzel svojega psa, in da hočejo videti tudi Zappija in Ma-riana, ki sta izkopala grob svojemu tovarišu in ga zapustilo ob smrtni uri. list vzklika: »Malmgroen, kje si Malmgroen,«
v Stockholm, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Na predlog metereologa švedske pomožne ekspedicije je list »Nya Daglight Allehanda« danes dal na razpolago znesek 10.000 švedskih kron kot nagrado za onega, ki najde Malmgreenovo truplo.
Žalosten sprejem.
v Kodanj, 26. julija. (TeL »Slov.«) Ladji »Cittii di Milano«, ki je davi okoli 7. ure prišla v Narvik, se je peljalo nasproti več norveških časnikarjev. Njihov poskus, priti na ladjo, pa se ni posrečil. Razpoloženje na obali je zelo razburjeno. Nihče ni hotel prijeti vrvi, ko so jih z ladje vrgli na obalo in »Citta di Milano« je morala poslati lastne mornarje, da so ladjo pritrdili na obalo. Tudi ni prišel k sprejemu noben švedski častnik. Radovedneži niso prišli na svoj račun, ker so Italijani ostali nevidni. Šele zvečer bodo zapustili ladjo in vstopili v vagon, ki je pripravljen na obali in je zaklenjen. Švedske letalce T h o r n -berga, Lundborga in LandstrOma so pri prihodu v Narvick prisrčno pozdravljali. Italijanska posadka ladje je napravila iz jader hodnik, da bi Nobile mogel stopiti iz ladje v vagon, ne da bi ga ljudstvo videlo, kar je pri gledalcih povzročilo, da so delali razne zasmehljive opazke, tako da so Norvežani, ki so prvotno bili zelo resni, polagoma prišli v veselo razpoloženje.
Amerika primava Kitaisko narodno vlado
v Nevv York, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Državni departement je po ameriškem poslaniku poslal kitajski narodni vladi ter zastopnikom desetih evropskih držav in Japonske noto, v kateri se ugotavlja, da se ustvarja nova zedi-njena Kitajska, ki izhaja iz homatij zadnjih let. S tem se kitajska narodna vlada dejanski priznava kot edina politična oblast na Kitajskem, s katero so Združene države pripravljene ta-
koj začeti pogajanja o novi carinski pogodbi. Kar se tiče priznanja de iure, se da iz note sklepati, da je državni departement pripravljen to vpoštevati. Poudarja pa se, da nima nota nobenega vpliva na stališče Japonske v Mandžuriji in da ji tudi ni pripisovati nobenega drugega mednarodnega političnega pomena.
Italijanska jjustka nad nedolžnimi Slovenci
ž Trst, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je bil po tridnevni razpravi zaključen proces radi škocjanskega incidenta. Obtoženci so bili obdolženi, da so v nedeljo 13. maja v Gombačevi gostilni v Škocjanu prepevali protidržavne pesmi in s tem žalili kralja in ministrskega predsednika, ter da so one-častili italijansko trobojnico. Obtoženci so izjavili, da so nedolžni. Kot obtežilna priča je nastopil edino 26 letni Milko Gombač iz Ško-cjana, sedaj bivajoč v Trstu, ki je obtožence tudi naznanil oblastem. Proti njemu pn ie pričalo pet oseb. Državni pravdnik Gargano ( je zahteval, da se obtoženci obsodijo na 17 mesecev, Grgič kot najstarejši pa na 24 mese-
cev. Zagovornik, odvetnik Zennaro je govoril za popolno oprostitev. Sodni dvor je po dveurnem posvetovanju izrekel razsodbo: Grgič Silvester, bivši učitelj iz Bazovice, se obsodi na 23 mesecev zapora in 1400 lir globe, Vesel Gvidon, visokošolec iz Trsta, na 17 mesecev in 1300 lir, ravnotako tudi čargo Leon iz Kanala, Čok Milnn iz Lonjera, Čač Anton iz Lonjera. Dalje je bil obsojen čergonja Cvetko iz Herpelj na 12 mesecev, Cerkvenik Franc iz Gradiščice na 14 mesecev 5 dni in 1000 lir. Cerkvenik Alojz na 14 mesecev in 2 dni, dočim je bil Ferdinand Kenda iz Komna oprošč en. Obsojenci so vložili priziv. NOBILE.
Izjemno stanje v Egiptu
v London, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Glasom vesti egiptskega lista »Balagh« zahteva 135 senatorjev in poslancev stranke Vafd v resoluciji, v kateri označujejo odgoditev parlamenta kot protiustavno, da se takoj skliče seja na dan 28. julija. Predsednika poslanske zbornice in senata sta zahtevala od notranjega ministra, da se pošljejo ključi poslopja parlamenta, čemur vlada ni ustregla. DROBNE.
Novo sovjetsko investicijsko oosoilo
v Moskva, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Sovjetska vlada je sklenila, da bo 1. septembra razpisala novo notranje posojilo 500 milj. rubljev v svrho industrijskih investicij in pospeševanja poljedelstva. Obveznice se bodo glasile za deset let in se bodo glasile po 25 rubljev. Polovica se bo obrestovala s 6% obrestmi in se bo deloma žrebala s premijami, druga polovica pa se bo izstavila kot čista loterija.
Po revolti na Portugalskem
v Lisbona, 26. julija. (Tel. »Slov «) Ministrski svet je podpisal dekret, ki določa kazni za vstaše pri zadnjem puču. Častniki bodo po tem, kakor so bili aktivno udeleženi, odpuščeni s 0% zadnje plače, podčastnike bodo degradirali, vojake pa bodo, kolikor se jim bo dokazala udeležba pri izdaji, za tri leta odgnali v kolonije. Deseti lovski bataljon, ki se je vstaji pridružil, bodo razpustili. Položaj je še negotov. Čete so še pripravljene. Vsak dan se vršijo aretacije.
Francozi proti priključitvi
v Pariz, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Francoski listi, izvzemši socialistični »Populaire«, ostro napadajo Nemčijo radi dunajske ^on-stracije za priključitev, ki jo posebno viu^o v nedeljskem velikem sprevodu pevcev. Celo levičarski listi, kakor »L'Oeuvre«, izjavlja, da zahteva Francija striktno izvrševanje mirovnih pogodb. Priključitev pomeni novo vstajenje nacionalizma, če gre za to, da se ustvari zedinjena Evropa, bomo pri tem sodelovali, če pa gre za to, da se ustvari Velika Nemčija, smo proti Nemčiji. Nacionalistični »Avenir« izjavlja, da bi Nemčija Avstrijo očitno absorbirala. Pripravljeni moramo biti na to, da bo potem nemški nacionalizem kmalu zopet zahteval nazaj Alzacijo in Lotaringijo. »Popu-la ire« pa brani idejo priključitve s pravico samoodločbe narodov.
Razdor med macedonsktmi revolucionarci
v Sofija, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Med bolgarsko-macedonsklm komitejem Je prišlo včeraj pri Nevrokopu do spopada med pristaši Protogerova in Mihajlova, pri čemer je bil en mož ubit, več pa ranjenih. Nastopilo je vojaštvo, ki je bojevnike razorožilo. Podrobnosti še niso znane. Do spopada je najbrže prišlo radi tega, ker je Mihajlov preteklo nedeljo sklical v gorovju pri Petriču kongres macedonske organizacije, na katerega je prišlo samo 20 delegatov. Dasi je po statutu organizacije za sklepčnost potrebna prisotnost 43 delegatov, je Mihajlov razglasil kongres za sklepčen ter se je pustil izvoliti v centralni komite skupno z dvema mladima človekoma Drangovim in Kurcovim. Ker nasprotniki Mihajlova ne priznavajo veljavnosti te volitve, obstojata sedaj dva centralna komiteja revolucionarne macedonske organizacije.
Drobne vesti
v London, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Japonski ministrski predsednik je izjavil včeraj zastopnikom Anglije, Amerike, Francije in Italije, da Japonski ni mogoče pristati na uki-njenje kitajsko-japonske pogodbe iz leta .1896. in razpravljati o reviziji pogodbe, dokler Kitajska vztraja pri ukinitvi brez roka.
v London, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Nadškof v Canterburyju je oficielno podal angleškemu kralju svojo demisijo in bo 12. novembra po svoji zlati maši zapustil svoje mesto.
v London, 26. jul. (Tel. »Slov.«) V Smirni sta bila včeraj dva potresna sunka, ki sta napravila precejšnjo Škodo.
v Jeruzalem, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Po potekli svojega triletnega uradovanja zapusti še ta mesec lord Pluiner Palestino, da najprej nastopi svoj dopust, potem pa se ne vrne več. Za novega višjega komisarja jer bil imenovan sir Robert Chancellor, dosedanji guverner južne Rodezije.
v Pariz, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Francoski prekooceanski letalec Pariš, ki je na prvi etapi srečno priletel do Azorov, je moral tam ostati, ker se jc pokvaril motor. Nadomestni motor bodo takoj poslali za njim na Azore, vendar pa bo moral ostati na Azorih najmanj en teden.
v London, 26. julija, ( tel. »Slov.«) Romunski princ Karel, ki je bil po dogovoru z zavezniki po belgijski vladi interniran na nekem gradu v Ardenah in ki je izjavil belgijski vladi, da gradu ne bo zapustil, stanuje od včeraj dalje v neki vili v Le Coque pri Osfen-du. Belgijska vlada je bila pozvana, da uvede preiskavo o obnašanju princa.
Zasreb-Belsrad
(Prvič z letalom.)
Kadarkoli sem doslej videl letalo v sinjih višavah nad Ljubljano, so se mi vselej vrivala vprašanja: »Kdo je neki tam gori? Ali jih je več? Odkod leti in kam? In kaj neki si misli, ko gleda doli na mesto?
Nisem pričakoval, da bom kedaj sam zle-tel v sinje ^višave in sam skusil, kakšne misli in čuvstva navdajajo letalca nad mesti in vasmi. Pa zgodilo se je. Dne 11. t. m. sem dobil to-le pisemce iz Zagreba: '.»Gospod profesor! Moje orožne (t. j. letalske) vaje so pri kraju. Dne 18. t. m. ob 7 zjutraj se vrnem po najkrajši in najlepši poti t- j. z letalom, v Belgrad, odtod pa domov v Bač (Banat). Ali se mi pridružite? Dajte se, ne ho Vam žal: poskusili boste najdrznejšo in najlepšo človeško iznajdbo vseh časov in narodov; doživeli boste to, o čemer je človek sanjal, odkar po zemlji hodi. Rešeni boste za nekaj časa vseh zemsklli spon, kakor duh boste pluli skozi nov, preseuetljiv razgled. Obenem deluje taka-le vožnja v čistih, hladnih višavah krepilno na živce. Kar pridite! Sporočite mt, da Vam prihranimo mesto. Z Bogom! Vaš Fr. Zaren. rez. vazduhopl. Kapetan I. ki « — To je bil klic iz vsemirja, vzvišen, vabljiv! Ali naj bi ga bil preslišal? V šoli sem učencem venomer gonil, da se mora člo-
vek prav do starosti učiti (aei gerAsko didas-kčmenos), si vedno obzorje širiti, se za vsak resnični napredek zanimati: ali naj zdaj tako izredno priliko za vse to zamudim? Kaj bi rekli moji učenci, ako bi to zvedeli? Ali bi se to reklo: dober zgled dajati? Razen tega, kdo me vabi s seboj na polet? G. Z. je bil pilot že vsa štiri leta vojne, prestal divje boje v zraku, in odtedaj dela vsako leto kot rez. častnik štiritedenske letalske vaje, najdrzneje poskuse, pa se mu še nikdar ni nič pripetilo; ako bi bilo količkaj nevarno, ne bi vabil svojega starega profesorja. Odgovoril sem takoj: Pridem!
Toda od tistega trenutka uisem bil nič več miren: neprestano sem se videl visoko v zraku letečega in — padajočega. Vse tiste noči sem slabo spal, pa ne samo zaradi vročine. Previdno sem temu ali onemu prijatelju omenil, da bom — letel. Hotel sem jih preizkusiti, kaj poreko. Odgovori niso bili vsi bodri in bodreči: »Mar si na glavo pa I ?* mi je dejal prvi; slišal sem iz besed kakor prerokbo, kam bom pal. >Po zemlji varno hodi k mi je drugi citiral Prešerna. Tretji pa je dejal: »Za ves svet ne bi letel! V zrak bi šel samo v enem slučaju: ako bi moral Izbirati med letalom in — vislicami!«
V torek, 17. t m. sem nastopil pot. Najprej seveda v Zagreb. Dostojevskij piše nekje, da človeku, ki ga peljejo v smrt, dobro de vsak ovinek, ki mu pol podaljša. Meni je
dobro dčl razgovor v železniškem vozu, vozil sem se z g. nadsvetuikom inž. Zbrizajem, potujočim v vodogradbenih zadevah v Belgrad. Gledala sva koruzo, ki se kljub suši še povsod noter do Zagreba dobro drži, gledala sledove posebnih strug (kanalov) v Savi izza predželezniških časov, gledala, kako je od Zidanega mostu do Zagreba vsa proga že od začetka uravnana za dvojni tir (prej sam tega uisem opazil!) itd., tako da sem med razgovorom čisto pozabil, kam grem in kaj me čaka.
Zagreb! G. Ž. me je pričakoval. Še enkrat mi je prijazno čestital k moji pogumni odločitvi (molče sem požrl hvalo!), nato pa v šali dostavil: »Za nocoj se spodobi poštena večerja, ki bo morda zadnja, kajne?« Prisiljeno sem se nasmehnil. Kod »Lovačkog rogač smo se seznanili s slovensko družbico: Fr. Kovač, sin lesuega veletrgovin iz Starega trga pri Rakeku, se je v nujnih poslih nahajal na potovanju. G. Ž. mu je predlagal: »Letite z nama, Za trgovca je zračni promet kakor nalašč.* v Saj nisem na glavo pal,« je bil odločni odgovor. G. Z.: Tako? Vi se torej bojite? Čujte, mladi gospod, govorite bolj tiho, da Vas Vaša nevesta ne bo slišala! Z železnico potujete mnogo in na daleč; mar mislite, da ste v žel. kupeiu varnejši nego v /.raku? Vedite, gospod, v zraku je varnost stoodstotna!" G. Ž. je izrekel še par tehtnih v prilog letalstvu; ledaj se je v g. K. zgodila čudovita
sprememba. Zabliskale so se mu oči. Uprl jih je še vame: »Kaj se res nič ne bojite?« Zlagal sem se: -Nič!« G. K.: »Dobro, letel bom z vama! Da bi le bil prostor!«
Drugo jutro (18. t. m.) sva z g. Z. kmalu po 6 čakala na Jelačieevem trgu avtobus, ki vozi potnike na letališče daleč tja ven na jugovzhodno strau mesta. Sami bomo, je pirpomnil g. Ž., ko ni bilo videti nikogar v bližini. Čez par minut pa sla prišla še dva mlada častnika in en civilist. Končno je prišel tudi pilot. G. Ž. naju je predstavil. Ušle so mi besede (še danes se jih sramujem): »Ali ste dobro spali, g. pilot?« (Jaz namreč nisem bil zatisnil očesa, pa ne samo zaradi vročine.) Gospod se je samo prijazno nasmehnil, ualo pa rekel g. Z.-u: Imat čenio koščavu« (močan protiveter). Ko sem zbog te opazke pomenljivo pogledal, mi je g. Z. pojasnil: »G. pilot je to zvedel i/. Belgrada; v stalni zvezi so med seboj glede zračnih sprememb.« Med vožnjo v avtobusu mi je g. ?.. pojasnil, da je pilot Rus, skušen mož in - družinski oče.
O pol 7 smo pridirjali na letališče. Tam je že čakal g. K., z njim pa sta bila sestrica i iu svak. Pozdravili smo se, n besede niso hotele prav na jezik; bilo mi je. ko da me nekaj v grlu tišči. Prvi pogled je bil na letalo, ki ie bilo pripravljeno za let. Ril ie ogromen tič s štirimi perutnicami; namesto trebuha ima kabino, vso v oknih.
Malo pred sedmo smo zasedli vseh pet
Svel v slikalJ
Otvoritveni koncert ogromne nemške pevske prireditve na Dunaju
ob priliki proslave Schubertovega jubileja; to je bila menda doslej največja pevska prireditev na svetu.
>Tako, paglavec, sedaj pa povej, zakaj si bil kaznovan.-:
»Vidiš, papa. najprej me pretepaš in slednjič niti ne veš ne zakaj.v
*
Ako imaš v pohištvu luknje od žebljev, črvov ali povzročene na kakršenkoli način, skuhaj kleja ali lima ter ga zmešaj z žaganjem. S tem zalij luknje.
Nusret Bei
dosedanji predsednik turškega državnega sveta in novi turški poslanik v Berlinu.
Mojstrsko delo moderne arhitekture:
novi »Kings College-.' znamenite angleške univerze v Cambrigde.
Ellen Terry
svetovno znana angleška igralka, ki je pred kratkim umrla, ^ara 80 let
K večnim revolucijam na Portugalskem.
Te dni se je odigrala v Lizaboni (glej sliko zgoraj) enaindvajseta revolucija v zadnjih sedmih letih, ki «e bila pa že tretji dan zatrta, loda mesto je še vedno v obsednem stanju-
S političnega ozadja velike dunajske pevske slavnosti:
P. Loebe, predsednik uem. drž. zbora (1), M. Hainisch, avstrijski zvezni predsednik (2) in Karel Seitz, dunajski župan (3), ki prisostvujejo prireditvam pevcev na posebni tribuni.

/ t
aj/e novega
KOLEDAR
Petek, 27. julija. Pantaleon, Natalija, Ju-kunda.
ZGODOVINSKI DNEVI.
27. julija: 1857. se je otvorila železniška proga Ljubljana—Trst. — 1898. je bila dograjena ljubljanska mestna topničarska vojašnica. — 1862. se je v Ljubljani ustanovil »Južni Sokol«. — 1897. je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj Janko Krsuik. — 1904. je bil v Peterburgu (Ljeningradu) umorjen ruski notranji minister Plehve. — 1759. je umrl matematik P. d. Maupertuis. — 1830. se je pričela pariška julijska revolucija. — 1836. se je rodil italijanski pisatelj G. Carducci. — 1841. je padel v dvoboju ruski pisatelj Mihael Lermontov.
• • •
★	Blagoslovitev praporov norem* Skega in šmihelskega .Orla bo dne 5. avgusta t. 1.
v Novem mestu po tem-le sporedu: Ob 5. zjutraj budnica, sprejem gnstov na kandijskem kolodvoru ob 6., in na novomeškem kolodvoru ob tričetrt na 8 pri Sentjanškem vlaku, ob pol 9 v kapiteljski cerkvi blagoslovitev praporov, cerkven govor in sv. maša; ob pol 10 sprevod mimo okrajnega glavarstva po Ljubljanski cesti, trgu kraljeviča Petna na Grm, kjer bo takoj skušnja za telovadbo, nato odmor. Ob pol dveh litanije v cerkvici pri Božjem grobo na Grmu, ob pol treh pa javna telovadba na Grmu, po telovadbi prosta zabava in srečo-lov. Sodeluje orlovska godba iz Št Jerneja in novomeška godba.
★	Velikolaška orlovsko srenja ima 29. t. m. v Velikih Laščah svojo telovadno prireditev. Prijatelji orlovstva iskreno vabljeni!
★	švicarski konzulat v Zagrebu objavlja, da dne 1. avgusta t. 1., to je na dan švicarskega narodnega praznika, ne uraduje in bo konzulat ta dan zaprt.
★	Smrtna kosa. V sredo zjutraj ob pol 6 je preminul šestdesetletni posestnik in lastnik valčnega mlina v Guštanju Andrej Ora-žen. Zadela ga je kap, ravno ko je ogledoval jez. katerega je nameraval v kratkem popraviti. Pokojni je bil zaveden Slovenec tudi ob času, ki ni bil primeren za javno izpričevanje svojih čustev in svoje narodnosti. Za njim žaluje ne samo številna družina, kateri je bil dober oče in vzoren vzgojitelj, temveč tudi vsi oni. ki vedo ceniti njegove zasluge.
★	Romanje na sv. Višarje bo 4. in 5. avgusta. Pravkar smo dobili dovoljenje od me-rodajnih faktorjev. Odhod posebnega vlaka bo v soboto zjutraj ob pol 8 z glavnega kolodvora. Vlak se bo ustavil na vseh postajali do Kranjske gore. Romarji ^ Štajerskega, Dolenjskega in Notranjskega imajo zvezo s posebnim vlakom, tako da jim ni treba prenočevati v Ljubljani. Vlak se vrne 5. avgusta med 5 in 6 v Ljubljano, udeleženci imajo tudi ob vrnitvi zveze z vlaki. Po možnosti naj opravijo udeleženci spoved že doma. — Slov. kršč.
ženska zveza.
★	Na novoustanovljeni meš&anski šoli v Št Vidu nad Ljubljano bo vpisovanje v I. razred v ponedeljek, dne 30. julija t 1. od 8 do 12. K vpisu naj prinesejo učenci in učenke izkaz in rojstni list, oziroma rojstni izpisek.
★	šestmesečni gospodinjski teiaj se prične 15. oktobra t. 1. na kmetijski gospodinjski šoli v Kranju. Sprejemajo se učenke, ki so izpolnile 16. leto in se žele priučiti gospodinjstva, odnosno kuhanja, šivanja, pranja, likanja. urejevanja in snaženja hišnih prostorov, po možnosti pa tndi vrtnarstva — v kolikor to dopušča jesenski in pomladanski čas
— kakor tudi posnemanja mleka r. »Alfa« po-snemalnikom, izdelave presnega masla in domačega sira. Poučuje se verouk, vzgojeslov-je, hranoslovje, računstvo, zdravoslovje, živinoreja, uporaba sadja, spisje in gospodinjsko knjigovodstvo. Pouk se vrši v zavodu, pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev. Učenke se sprejemajo le za celo dobo šestih mesecev. Za stanovanje, hrano, kurjavo in razsvetljavo je plačati mesečno 500 dinarjev. Nekolekovani prošnji za sprejem je priložiti krstni Ist, zdravniško spričevalo, šolsko izpustnico in obvezno pismo starišev, da bodo plačali vse stroške šolanja in poslati na vodstvo Kmetijske gospodinjske šole v Kranju, ki daje na željo potrebna pojasnila. Vodstvo prosi, da se tista dekleta, ki so se prijavila ob priliki razstave, ponovno priglase s pismeno prošnjo. Istotam se dijakinje sprejemajo na stanovanje in vso pripadajočo oskrbo.
■k Semenj na Sušaku. Letni semenj za vsakovrstno blago se vrši, kakor vsako leto o priliki romanja na Trsat, tudi letos na Sušaku (Regentov trg) 14., 15. in 16. avgusta.
•k Smrtna nesreča^ Dne 24. julija je pe-tošolec murskosoboške gimnazije I. Muršič prijel na kegljišču v gostilni g. Černjaviča za električno žico. Ni se mogel osvoboditi in je izdihnil. Koga zadene krivda, se še ne ve.
-A-Žrtev Save. V Studencu pri Krškem je dne 22. t m. v Savi utonil pri kopanju mladenič Rudolf Matko. Matku je priskočil na pomoč trgovec v Studencu g. Franc Stojs, toda pomoč je bila žal prepozna. Pogreb se je vršil dne 24. t. m. ob obilni udeležbi.
•k Strela. V ponedeljek, 23. t. m. je razsajala na Slovenjgradcem in nad okolico huda nevihta. Okrog pol 7 zvečer se je začelo temniti: Iz severozakoda so se privalili temni oblaki in kmalu nato se je med bliskom in gromom ulil dež. Med nevihto je treščilo t hišo posestnika Ferdo Lampreta v Starem ir-gu št. 9. To je bil prav poseben slučaj strele. Treščilo je skozi dimnik, ga razklalo na dvoje, odtod v hišo in jo je dobesedno razklalo m raztrgalo. Zidovi so vsi razpokani in luk-njičasti, omet je ves odpadel, peč ln štedilnik raztrgana. Pri tem je bila v hiši zbrana družina, oče mati in dva otroka. Očetu je ožgalo srajco na plečah. Vsi so bili omamljeni, hujšega se pa ni nobenemu pripetilo. Strela je bila najbrž vodena, ker se hiša ni užgala.
k Nesreča vojaškega letala v Dubrovniku. V sredo zjutraj je tik pred vhodom v du-brovniško luko padel z višine 100 metrov v morje naš novi hidroavijon za bombardiranje. Letalo je pilotiral narednik Grešič, v posebni kabini so bili regatni kapetan Pirks in major Simič, pri pilotu pa sta sedela mehanik Kresaja in fregatai kapetan Ivan Kern. Ko je bil avijon v višini 100 metrov, je poskušal napraviti nekoliko krožnih poletov, pri tem pa je pričel naglo padati v morje. Pristaniško poveljstvo je takoj poslalo letalu na pomoč remorker. Letalo je padlo z vsem prednjim delom v vodo in so se morali častniki umakniti iz kabine v vodo. Hujše sta bila ranjena Pirks in Simič, lažje pa Butkovič in Kresaja. Kern je še pravočasno skočil iz letala in ni bil ranjen. Ranjence so prepeljali v Gruž, kjer so dobili zdravniško pomoč. Vzrok nesreče ie ni ugotovljen. Letalo so potegnili na obalo.
* Poljski požar v Bački. V bližini vasi Tovariševa v Bački je iskra iz lokomotive povzročila poljski požar, ki je zavzel ogromen obseg in uničil žita v vrednosti nad pol milijona dinarjev. Požar je nastal na polju posestnika Ivana Thona, ravno ko »o domačini mlatili. Malo kasneje je požar prešel na polje
Petra K6hla in je le malo manjkalo, da niso zgorela tudi gospodarska poslopja. Ogenj je uničil žitno polje v obsegu pol kvadratnega kilometra. Po dolgem, napornem gašenju se je gasilcem in kmetom posrečilo požar udu-šiti. — Pri Starem Bečeju je uastal velik požar, ki je uničil okrog 400 žitnih kopic.
•k Dve smrtni obsodbi v Mostai-ju. Pred tedni smo poročali o dveh groznih umorih, ki sta si sledila v teku treh dni v Mostarju. Oba morilca, dekle Stoja Mandičeva, ki je umorila starico Maro Radulovičevo in Mehmed Drlje-vič, ki je umoril trgovca Manojla Miličeva, sta bila obsojena na smrt in je sedaj sarajevsko višje sodišče ti dve obsodbi potrdilo.
■k Ženo zabodel z nožem v prsa. V osije-šlco bolnico so pripeljali te dni 29 letno Mileno Novakovičevo z hudo rano na prsih. Mileno je hotel umoriti kmet Stanko Radojčič, velik pijanec in razuzdanec, s katerim je živela v divjem zakonu več let, pa je pred štirimi leti pobegnila od njega. Radojčič je bil obsojen, da mora plačati 20.000 Din Mileni za svojega sina in se je je hotel sedaj iznebiti Orožniki so Radojčiča aretirali in je ta takoj priznal zločin.
•k Sava naplavila tri trupla. Sava Je v bližini kopališča pri Zagrebu naplavila v torek zvečer truplo nekega moškega, katerega identitete še niso mogli ugotoviti. Truplo je ležalo v vodi najmanj osem dni. Utopljenec je star kakih 25 let, je srednje postave, lepega obraza, plavolas in modrih oči. — Blizu Trnjanskega pri Zagrebu je Sava vrgla na breg še dvoje trupel. V enem utopljencu so spoznali pogrešanega Edvarda Huzeka, drugi pa je neznan deček, star kakih 15 let, šibkejše postave in kostanjevih las. Na sebi je imel črne hlače.
it Strela ubila moža in ženo. V torek ob 4 popoldne je divjala nad Mostarjem huda nevihta, spremljana z grmenjem in bliskom. Grmenju je sledil v hiši Mumina Brkana jok in strah. Strela je namreč udarila v hišo in se spustila po dimniku do ognjišča ter ubila Mumina in njegovo ženo Emino. Da je bila nesreča še večja, je nastal v hiši požar, tako da so mogli ostali stanovalci komaj še rešiti svojo revščino iz hiše, ki je pogorela do tal.
it Smrt v ognju. Po Sremu še vedno divjajo požari žitnih polj in je dosedanja škoda ogromna v vasi Dujenovcih blzu Sremske Mi-trovice je izbruhnil v hiši Milana Cvejiča velik požar. Okrog hiše je bilo zloženo požeto žito, ki se je vnelo. V hiši Je bila tedaj le Cvejičeva mati Mica, ki je pričela požar gasiti, toda ko je postajal plamen vedno večji, je poskušala, da reši vsaj sebe. Ali tu so ji od starosti noge odpovedale in starko Je objel ogenj. Na pomoč so takoj prihiteli vaščani, ki so lokalizirali požar, dočim Je Cvejičeva mati v ognju zgorela. Zgorela je tudi vsa hiša z vso letino in je prišla Cvejičeva družina jedaj na beraško palico.
•k Trije posknsi samonmora v Osijeku. V torek so si v teku nekaj ur hotele v Osijeku kar tri ženske vzeti življenje. Neka delavčeva žena se Je hotela zadušiti v dimu žarečega oglja in so jo od strupenega plina že prijeli krči in glavobol, ko so jo domačini še pravočasno reSill. Malo kasneje je neka 16-letna deklica izpila večjo količine ocetne kisline, radi nesrečne ljubezni seveda. — Zona nekega cestarja se je radi družinskih razmer zastrupila. Vse tri kandidatinje so prepeljali v bolnico, kjer so jih rešili smrti.
Cfublfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Piccoll na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
♦ 4 •
i © Novi mostovi v Ljubljani. V našem ' članku »Gradbeni program ljubljanske občine«
ureiuie najbolje prebavo, cist* želodec tn (revo sigurno po priteino. l oroon v fsohi lehornl Oln 4 -
v eni zadnjih številk »Slovenca« smo navajali, da namerava mestna občina zgraditi v mestu več novih mostov in brvi. Gradbeni odsek f mestnega občinskega sveta je sklenil na eni svojih zadnjih sej, da se zgradijo v Ljubljani še letos, oziroma prihodnje leto, naslednji mostovi: Most čez Gradaščico v Groharjevi ulici, za katerega sta določeni dve postavki in sicer 250.000 Din in 160.000 Din; most pred trnovsko cerkvijo, ki bo veljal 250.000 Din, most iz železobetona čez Capudrov jarek na Barju, ki bo veljal 25.000 Din. Čez Ljubljanico bosta položeni dve železobetonski brvi, prva od Gerberja * do Ribje ulice; veljala bo 255.000 Din; druga pa čez Ljubljanico med Sv. Petra nasipom in med novo mestno stanovanjsko hišo na Poljanskem nasipu; ta brv bo veljala 250.000 Din. Čez Gruberjev prekop se bo ob podaljšku Streliške ulice položila železobe-tonska brv, ki bo veljala 120.000 Din. Dalje je gradbeni odsek določil za regulacijo Grada-ščice od trnovskega mostu do podaljška Go-rupove ulice znesek 250.000 Din. Enak znesek je določen tudi za regulacijo Gradažčice od Kolezije do Viča. Za vsa dela se bo najelo posojilo v znesku poldrugega milijona Din.
O Novi bankovci po 10 Din. V Ljubljani so že prišli v promet novi bankovci po 10 Din. Bankovci so zelo lični in izdelani pretežno v rožnati barvi. Na eni strani imajo napis v cirilici, na drugi pa v latinici. Po obsegu so nekoliko manjši od starih desetdinarskih bankovcev in spominjajo nekoliko na stodinarske bankovce novejše izdaje.
0 Drzna goljufica. V četrtek je prišla v gostilno pri »Figovcu« neka mlada, elegantno oblečena gospodična in nagovorila gostilničarja Matevža Hartmana: »Gospod Hartman! Pošilja me gospod Heinrihar, trgovec iz Bohinja, da mi zanj takoj izročite 3000 Din, za tisto stvar, saj veste!« Gostilničar ni pomiš-ljal niti trenutek, temveč je odvrnil, naj se Heinrihar sam pri njem zglasi. Gospodična je še zatrjevala, da Heinrihar ne more priti, toda izkušeni Matevž ji ni nasedel in 8leparka je odšla z dolgim nosom. Seveda je »Figovec« takoj obvestil stražnika o poskušeni goljufiji, da pa se ni dal oslepariti. Policija je ugotovila, da je goljufica izvabila pod isto pretvezo od sodavičarja Franceta Ravniharja v Škof ji Lobt«'' 800 Din. Goljufica je bila menda svoj č**;; uradnica v neki tovarni v Medvodah in je doma iz Selške doline. Stara je 19 do 22 let. Pred kratkim so jo videli na Bledu v družbi nekega igralca.
O Ponesrečena delavka. 31 letna delavka Jožefa Oblakova je v torek popoldne vozila na opekarni na Brgu pri Viču glino a samo-kolnico iz jame na dvigalo. V tretjem nadstropju dvigala se ji je težka samokolnica izmuznila iz rok, delavka je izgubila ravnotežje in omahnila nizdol. Padla je vznak v kakih 10 metrov globoko jamo in se hudo poškodovala na hrbtu. Prepeljali so jo v bolnico.
O Tatvino denarja. Kovaški pomočnik Pavel Ogrin iz Velike Ligojne je popravljal ograjo pred tovarno »Zmaj« na Miklošičevi cesti. Obesil je svoj suknjič na ograjo; priliko je nekdo izrabil in izmaknil Ogrinu iz snknji-čevega žepa 110 Din denarja. Tatvine je sumljiv neki Ogrinov tovariš.
O Pretep. »Jutri moraš krvav na nabor!« je zaklical v sredo zvečer 201etni delavec France P. svojemu ravno toliko staremu to-
sedežev v kabini: bili smo, kakor omenjeno, dva mlada častnika kot »izvidjaea« ter trije civilisti. G. Z. je sedel spredaj k pilotu. Niti prej, ko smo stali zunaj, niti ko smo bili že v kabini, niso delali nikakih ceremonij z nami; videl sem, da je ta vožnja že čisto vsakdanji dogodek. Gosp. let. kapetan 1. ki. Cen-žič. iz znane narodne rodbine tržaške, je bil tudi poleg: a govorili smo čisto kaj drugega, samo ne o tem, kako bomo leteli. Ko sem sedel v kabini, sem čakal, kedaj nas bodo — privezali; zakaj tudi to so mi v LJubljani napovedovali. Kaj še! Vse, kar so storili, je bilo to, da je uslužbenec vratca kabine zaklenil, in ključek izročil pilotu, ki ga je vteknil v žep. To sem zdaj vedel: skupaj pojdemo s pilotom, kamor pojdemo! In še to mi je bilo takoj jasno: edina nevarnost bi bila v tem, če bi kak potnik hotel med vožnjo gori v zraku vratca odpreti ter pred časom »izstopiti«; tak »izstop« ni dovoljen, zato hrani ključek pilot Sicer pa ima potnik, kolikor sem videl, notri precej svobode: če kaj potrebuje, n. pr. če hoče kaj odložiti, je prostor v to odločen zadaj v »repu«. Midva z g. K. nisva ves čas nič Iskala v tistem repu. Mislil sem tudi, da se bomo potniki kaj predstavili drug drugemu kot »aoeii dolorum«; pa nič — očividno ta vožnja ni vredna tolike ; pažnje.
Točno ob 7 je pričel ovion — motor je deloval že prej — po ravnini tekati kakor razjarjen petelin po dvorišču. Naenkrat pa ae Je dvignil »nebu pod oblake«; hotela sva z g. K. de enkrat pozdraviti najine ljudi tam spo-
daj — pa jih že nisva videla. BiH smo že visoko v zraku Tisti hip me je obsulo mnoštvo prej neznanih čustev. Najprej: Kaj, ko bi se zdajle kaj utrgalo? Meril sem globoči-no... A samo hip: odprl se je razgled v daljavo in širjavo čez Turopolje, kakršnega še nisem imel v življenju. Doslej sem bil gledal zemljo vedno z gora ali iz zvonikov itd., danes prvič naravnost doli, kakor tič, ki z višave išče plena, da nenadoma plane nanj. Pluli smo nad sžmo pestro geometrijo: njive in travniki, vse lepo razdeljeno v pravo-kotnike najrazličnejše velikosti; njivah vsa pšenica že požeta in v kopice zložena (sem-tertja so tudi že mlatili s strojem kar zunaj na polju). Leteli smo čez silne hrastove šume, žal, tistega šumenja, ki tako dobro de ušesu, nismo slišali, ampak samo brnenje in petje motorja), kamor so pred leti hodili čez zimo naši ljudje sekat in tesat, in so jih tolikrat ogoljufali hrvaški Zidje. Vsak hip smo leteli nad kakim selom, ki so zelo dolga, razvrščena ob obeh strani ceste. Nehote mi je bila vedno pred očrni Gregorčičeva kitica:
Poglejte brstje to zemlj?). ravnine glejte pod seb^, po njih lep6 polje rodi. blifičč se mesta in vasi.
Če je kaj močno pihalo? Vetra nismo prav nič čutili, ker je bila kabina zaprta. Leteli smo nad Lipikom ter videli njegove lepe nasade. Nekje nad Požego smo prisil v Poletno ploho, kmalu nato smo uzrli pod seboj mavrico. Leteli smo nad Brodom: imeli
smo vse to razsežno mesto kakor na dlani pod seboj z vsemi lesnimi skladišči in mostovi čez Savo; prav tisti hip je prihajal vlak iz Bosne gori. Videli smo semtertja kak parnik na Savi; prezirljivo simo gledali na brzo-vlak, ki potrebuje petkrat več časa za našo pot Ob 8.30 smo leteli južno od Djakova, le od daleč smo videli katedralo. (G. Ž. Je bil sicer prosil pilota, naj bi krenil malo bolj na levo, da bi šli prav nad stolnico, toda črta je predpisana: nespremenljiva je, dasi — brez tračnic.) Vrhov Fruške gore z njenimi samostani pa zaradi čada (dimcev, skrča... gl. Kelemina, Časop. za zgod. in narodp., Marib., 1928, str. 139) nisem mogel razločiti. Naša naj-zvestejša spremljevavka spodaj je bila Sava: kar odleglo mi je, kadar se je, potem ko se je bila časih skrila, spet prikazala.
Po dveurnem napetem gledanju in opazovanju sva bila oba z g. K. utrujena. Tedaj šele sem se ozrl nazaj po sopotnikih: oba častnika sta sladko dremala. Pogledal sem na pilota: čisto mirno je krmilil kakor šofer v avtu. Pogledal sem tudi na alti meter tam spredaj: kazal je višino 1000 m. Zdaj šele sem se spomnil, kdo bi lepoto, vzvišenost take vožnje najlepše izrazil: pri nas pač Zupančič, ki ima v svoji »Pesmi mladine« že — bi rekel — podo-ho od nviona:
Mi gremo, kakor gre vihar
na vrancu oblaku jahaje ...
V rcsnici, ko sem gledal g. pilota , držečega za krmilo, sem imel vtis, da vsi skupaj jahamo nevidnega vranca in on ga drži za grivo.
Kaj pa »morska bolezen«, katero je g. nar. poslanec Zebot videl pri nekem sopotniku? Na morju jo dobim, če le v barko stopim; tu, v zraku, v avionu — nič. Samo proti koncu, ko je letalo parkrat zaradi tanjših zračnih plasti nekolikokrat padlo in se zazibalo, je hotel tudi želodec malo poskočiti, a se je takoj potolažil.
Ob 9. uri 30 minut smo se na letališču v Zemunu spustili spet na zemljo. (Kako se to godi, kratko, a točno pove prof. I. Dolenec v svojem lepem opisu poleta »Po zraku iz Ze-muna v Zagreb«, v »Slovencu« 10. junija t. 1.) Gosp. pilot je izvlekel ključek iz žepa, odklenili so kabino in spet smo stali na trdih tleh. Tu smo se ločili. Oba z g. K. sva se zahvalila g. ravnatelju Z. za prijazno povabilo in za veliko doživetje v njegovi družbi. »Zdaj vem,« sem dejal, »kaj ljudje visoko gori v letalu občutijo in mislijo, če — ne dremljejo«.
Pa še nekaj drugega vem zdaj: če Ljubljančan hoče koga zaničevati, mu pravi: »Ti si zame lčft« (t. j. nič). Kadar se bo iz Ljubljane v Zagreb ali Belgrad vozil z letalom, bo dobil pred »luftom« rešpekt.
Kako sva se z g. K. vračala, ne spada prav za prav več v ta popis: g. K. bi bil najrajši takoj ob 4. uri spet nazaj letel — za-naprej bo, pravi, sploh samo z avionom potoval —, a jaz sem bil za železnico, uverjen, da sem svojim bivšim učencem že z enkratnim poletom dal dovolj lep zgled ukaželjno-sti in spoštovanja za najnovejše in najlepšo pridobitve prometne tehnike.	J. D.
Nikar ne pozabite na naše brate in sestre, ki trpe pod fašistovskim jarmom!
Podpirajte Slovensko stražo!
Kupujte razglednice
Slovenske straže!
Nove razglednice:
Taoe Kralj: »Prešeren«	Din 1.50
Franc Zupan: »Podgorje na Koroškem« Din 1.50 Zemljevid slovenskega ozemlja	Din 1.—
V kratkem bomo imeli na razpolago krasno umet-niiko razglednico Toneta Kralja: »Slovo«, ki gin. ljivo slika slovo pregnane družine od solnčnega doma.
Ali si že vlrtn Slovenske straže?
Letna članarina	Din 10.—
Za mladino do 21.	leta Din 2.—
Ustanovnina	Din 250.—
Pokroviteljnina	Din 1000.—
Slovenska straža v Ljubljani
Poljanski nasip št. 10
Cel/e
& Iz celjske javne bolnice. Dne 24. t m. je
umrl tukaj župan in posestnik v Imenu g. Prebil
Ivan, star 40 let. Zapušča ženo in hčerko. Dne 25. jato \
a Bač, 50 let stara, nika na Dolgem polju. Zapušča moža In hčerko'. —
* \ _ - _ Ai i ___ ! _ L. 1 u	1 ,' AM -. UAIMI MM \ / M Jt X • <0
t. m. so ga prepe ljafi v občino I meno. — Dne 25. julija je umrla Ema Ba_č, 50 let stara, žena najem-
JBM
varišu Valentinu T. v Rožni dolini in ga z vso močjo počil s polenom po glavi, da je Va.cni-tina res oblila kri in je moral takoj k zdravniku, Franceta pa je prijela policija in ga bo izročila sodišču, naj ga tam poduče, da ni dovoljeno, da bi kdo nabornikom s polenom po glavi jemal možnost biti dober vojak.
OPolicijski drobiž. Aretirane so bile tri osebe, in sicer neki moški, znan po svoji nasilnosti, ker je grozil svojemu tastu, da ga bo »fental«, dalje en berač in nekdo, ki ga je policija že dalj časa iskala radi neke tatvine. Ovadbe navajajo eno manjšo goljufijo, dva slučaja kaljenja nočnega miru, en slučaj nedostojnega vedenja na cesti, dva prestopka zoper sladoledarske in dva zoper premogarske predpise, 32 prestopkov zoper pravilnik o zapiranju trgovskih odbratov, deset prestopkov zoper avtomobilske predpise in dvanajst slučajev kršenja cestno-policijskega reda.
0 Najnovejše bluze: Kristoiič-Bučar.
Maribor
□	Seja mestnega občinskega sveta. Na prihodnji seji občinskega sveta mariborskega se bo med drugim razpravljalo pri poročilih posameznih odsekov: o nekaterih prošnjah za zagotovilo sprejela ter sprejema v obč. zvezo o mestni dečji postaji, o otroškem zavetišču v V. okraju, o komisiji za pregledovanje stanovanj, o gradbi kolonije II., o nakupu nekaterih parcel, o raznih prošnjah za podporo Itd.
□	Opoiorilo staršem! Starši se obveščajo, da je odhod dekliške počitniške kolonije k Sv. Martinu na Pahorju pod vodstvom gdč. Razborškove določen za ponedeljek, dne 30. t m. ob 8. uri ljutraj s mestnim avtobusom izpred lekarne sv. Areha na Glavnem trgu. Istega dne ob tričetrt na 12. uro dopoldne se vrne deska počitniška kolonija in sicer se bosta mestna avtobusa ustavila pred mestnim fizikatom, Frančiškanska ulica 8, kjer se bodo dečki takoj tehtali.
□	b Trstenjakove ulice. Stanovalci omenjene ulice imajo nekaj posebnega na srcu. Pravijo, da se njihova ulica premalo škropi. Menimo, da mi nobena uradna tajnost, ako izdamo, da se omenjena ulica škropi komaj enkrat na dan. Na drugi strani pe opažamo, da se po nekaterih ulicah odnosno trgih včasih odtekajo celi potoki oziroma se stvarjajo radi nemogočega udtoka cele mlakuže. Naj opozorimo pa, da je večkratno škropljenje Trstenjakove ulice tembolj upravičeno, ker se vrši tod velik promet, ki gre k ni oljskemu brodu. Pa ie drugo pritožbo imajo naši Trstenjakovci — da je razsvetljava preslaba. Zaenkrat se omejimo samo na to opozoritev, ker ta zadeva v poletni sezoni 8e ni tako pereča. Upamo da se nain ne bo treba vračati k tej zadevi, ko bomo sredi jesenske sezone b ko Je vprašanje razsvetljave že aktualno.
□	Avtobus-promet Vsled vrtečih se tran-iportov cirkusa Kludsky se je usmeril avtobus kakor tudi ves drugi promet za 24. in 25. t. m. namesto po Vetrinjskl ulici skozi Frančiškansko uli-oo v obeh smereh. V dneh 26., 27., 28. in 29. t. m. bodo vozili avtobusi normalno po Vetrinjskl ulici, v ponedeljek in torek pa radi transportov cirkusa zopet samo skozi Frančiškansko ulico. Po predstavah cirkusa Kludsky bodo vozili vsak dan mestni avtobusi na veeh mestnih progah. Voaovi za smer do Selnice, Studemoev in Ruš bodo postavljeni na Tržaški cesti pred hotelom »Mariborski dvore, za smer Melje, Lajtersperk, Pesnica in Pobrežje na Tržaški cesti pred Marinljem, za smer Kasarna Kralja Petra, Novavas in Radvanje na cesti »Ob želeniici« pred vojaškim skladiščem in za smer Temo, Fram, Slovenska Bistrica na Tržaški cesti pri železniškem prelazu pred vojašnico.
□	Umrla Je Dollnar Katarina, vdova po me-aarju, etara 91 let. Pogreb bo danes ob 17. uri na pobrežkem pokopališču.
□	Plavalna tekma skozi Maribor. Kakor smo ie poročali, se vrši plavalna tekma za mojsterstvo dne 5. avgusta ob pol 16. uri in sicer od KSlfer-jevega do Kristlanovega kopališča. Tekma se bo vršila v dveh kategorijah in sicer posebej za dame in posebej za moške. Vsak tekmovalec se udeležuje tekme na lastno odgovornost; radi sigurnosti bodo vsakega tekmovalca spremljali majhni Solni ter več dobrih plava če v. Pokal ter ostale nagrade se bodo nekoliko dni pred plavalno tekmo razstavile v Izložbi tukajšnje tvrdke Potebu v Goeposki ulici.
□	Ofertalna licitacija za generalno popravilo vojašnice Kralja Petra I. (prejšnja kadetnica) v Mariboru se vrši dne 9. avgusta 1928 ob 11. uri dopoldne. Natančnejši pogoji so interesentom na vpogled v tukajšnjem mestnem vojaškem uradu (Slomškov trg 11) med uradnimi urami.
□	Aretirani so bili: Herman O. radi prekoračenja drž. meje, Marija S., Josipina P. in Emilija Z. radi tajne prostitucije, Ludovik d. in Franc W. radi vlafiugarstva.
Dne 24. t. m. je bil pripeljan v bolnico Vrečar Mihael, posestnik iz Kalobja. Pri mlatilnem stroju si je po nesreči poškodoval desno roko.
Dopisi
St. V!d nad Ljubljano
Dne 5. avgusta t. 1. bo v št. Vidu celodnevna proslava 40 letnice obstoja prostovoljnega gasilnega društva. Prostovoljno gasilno društvo je izšlo iz takratnega rokodelskega društva in je imelo društvo svojo shrambo gasilnega orodja tudi v prostorih rokodelskega društva, dokler si ni postavilo lepo prostorno shrambo v letu 1908. ob državni cesti v Št. Vidu. Shramba je polna lepega gasilnega orodja ln druge opreme. Manjka društvu edinole še moderne bencinske motorke. Tik za shrambo je velik betonski vodi rezervar, ki vsebuje do 100 m' vode, ki se doteka v rezervar s strehe. Društvo je vse to nabavilo is svojih listnih sredstev. Kdo hi tukaj našteval, koliko reševanj pri požarih se je društvo tekom 40 let udeležilo, koliko narodnega premoženja obvarovalo, koliko bridkih solza obrisalo, kolikim obupanceni prineslo tolažbo in pomoč v nesreči. Take gasilske slovesnosti se mora vsak človek, ki ima le še malo čuta in ljubezni do bližnjega, udeležiti in podpirati. Kajti le t. veliko udeležbo domačinov in okoličanov se bo dalo nekoliko zadoščenja onim tihim delavcem, ki so skozi štiri desetletja vršili svojo prostovoljno, pa težko nalogo v hitro pomoč svojemu bližnjemu. So to tihi juaki, katerih delo je nevidno, zato jih širša javnost ludi ne ve in ne zna dovelj ceniti. Saj pa tudi ne zahtevajo nikakih priznanj. Zavest, da vrše dobro delo, je vse njihovo plačilo.
Kočevje
Nesreča na železniški postaji. Pred nekaj dnevi »e je ponesrečil žel. delavec Anton Kovačič pri sklopljenju žel. vozov. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano s prvim vlakom.
Jakobov sejem. V sredo dne 25. t. m. je bil tu sejem, ki pa ni bil posebno bogat, dasi je imel radi lepega vremena mnogo obiskovalcev. Na živinskem sejmu je bilo opaziti okrog 100 glav živine. Ljudje, zlasti črnomaljski čebularji so tožil, kako so njih
kraji prizadeti vsled suše, kakršne ne pomnijo. • * *
Kranj. Marsikateremu Kranjčanu se je zdelo čudno, ko je videl, da je občina pristopila k skrajnemu sredstvu in je dne 20. julija deložirala okrož. zdravnika dr. E. Globočnika iz občinske hiše na Glavnem trgu. Občina naj bi s tem svojim korakom počakala toliko časa, da bi g. zdravnik dobil primerne prostore. Izpraznili so v isti občinski hiši tudi prostore, v katerih je bil nameščen del puš-karjev strok, šole in v izpraznjeni prostor se je preselila tukajšnja Kreditna banka. — Pred nekoliko dnevi so prepeljali v Leonišče v Ljubljano župnika g. Antona Koblnrja. Njegovo zdravstveno stanje se je toliko izboljšalo, da se najbrže že v soboto vrne domov. Včeraj pa so prepeljali v ljublj. splošno bolnico krojaškega mojstra g. Franca Sla-beta.
Cerknira. Na občnem zhoni gasilske ?upe cerkniške v Starem trgu pri Rakeku dne 129. junija je bil izvoljen za načelnika tov. Janez Otoničar iz Cerknice ln za tajnika tov. Stanko Tratnik iz Dolenje vasi pri Cerknici.
O drž. puškarski šoli v Kranju
Občinski odbor v Kranju je na seji 18. t. m. obravnaval med drugim tudi točko 3b dnevnega reda: Ukinitev drž. strok, šole za puškarstvo in jo sklenil s 18:6 glasovi peticijo na ministrstvo trgovine in industrije, da se puškarska šola ukine in ustanovi namesto nje tekstilna šola, pri čemer naj bi se državna dotacija za puškarsko šolo kratko-malo porabila za tekstilno šolo.
»Jutro« z dne 21. t. m. je prineslo poročilo o tej seji, seveda zavito po svoje. Da bo javnost mogla pravilno oceniti zadevo puškarske šole, moramo pač tudi mi podati poročilo, sicer ne bi polemizirali z listom, kakršen je »Jutro«. SDS večina občinskega odbora je porabila dobo nadvladja v svoje strankarsko namene, da bi se namreč občina otresla obveznosti, ki jih ima napram državi glede vzdrževanja puškarske šole. Računala je, da ji bodo pri tem pomagali gospodje na visokih uradniških mestih. Saj pravi »Jutro«, da je g. dr. Sabothy, ki je o tej stvari referiral, tudi povedal, da so gg. ministrska načelnika dr. Korenič in Savid in g. veliki župan uvideli nevzdržljivost puškarske šole. Ta trditev g. reierenta ne odgovarja resnici. Tudi trditev, da so državne dotacije za puškarsko šolo mačehovske, ni resnična. Zakaj pa se potegujete za to, da bi se z njimi ustanovila tekstilna šola? Ravno tako je potvarjanje resnice, ako kdo trdi o puškarski šoli, da njeni učenci ne dobe zaželjenega kruha. Dosedaj je 28 absolventov, katerih velika večina je v službah ali pa služi vojaški rok in je pri tem tudi strokovno zaposlena. Resnica je le, da niso v svojem poklicu nekateri, ki so rojeni v Kranju in so bili ves čas svojega šolanja v najobilnejši meri deležni vaših modernih sredstev za privzgajanje delamrznosti. Ce si hoče kdo poiskati kruha v puškarski 3troki, ima za to prilike dovolj, saj je v državi okoli 280 pu-škarskih podjetnikov oziroma prodajalcev orožja. Pri tem naj navedemo slučaj izbornega graverja, ki je prosil službe v tekstilni tovarni v Kranju. Obljubili so mu 2 Din na uro, tuje graverje, Švicarje, pa plačuje ista tovarna po 4000—5000 Din na mesec. To je v tisti tovarni, kjer zasedajo člani občinske večine mesta upravnih svetnikov.
Da je puškarsko šola na višku, dokazujejo pohvalna priznanja šolskih oblasti, odlikovanje z zlato kolajno in diplomo na pariški umetniški razstavi leta 1925. To dokazuje tudi vse zavisti vredno in laskavo priznanje strokovnih krogov v Nemčiji, ki so v tem uvrstili Jugoslavijo na 8. mesto med evropskimi državami, pred Italijo. Mislimo, da bodo ta priznanja vzdržala vsak naval intrig, če bodo te še tako infernalne. Povemo pa, da so natančno mane tiste osebe, ki rovarijo proti puškarski šoli. Pa tis« učitelj Je značajen mol! 0 tem za enkrat dovolj, sedaj pa:
Tekstilna šola in tekstilna industrija.
Nihče od opozicije, kakor pravi »Jutroc, ni ugovarjal ustanovitvi tekstilne šole. To je res, ker opozicija misli z zdravimi možgani. Toda nikjer na svetu ne ustanavljajo novih šol na ta način, da bi obstoječe uničevali. Kvečjemu so tako delnli v stari Abderi. Država naj ustanovi tekstilno šolo, ali gleda naj na to, da bo ta šola res samo državna ustanova, ne pa domena kake strankarske večino, ki bi morda, če bi to zahtevali osebni ln
strankarski interesi, prišla zopet v slično peticijo, kakor je bila sklenjena v seji 18. t. m.
Tudi o tekstilni industriji smo mnenja, da je izredne gospodarske važnosti kakor je velike važnosti puškarska industrija z azirom na obrambo.
Toda kadar govorite vi o ustanovitvi tekstilne industrije v Kranju in poudarjate svoje zasluge, takrat mislimo mi na revno občino Stražlšče, katere aemljišča ste izigrali tujcu v roke, v svojo blagajno pa izkupiček.
Kadar govorite vi o pospeševanju tekstilne industrije in spet poudarjate svoje zasluge, takrat mislimo ml na tistega moža, ki je bil namenjen v Jeriho, pa so ga že med potom olajšali za 70.000 dolarjev.
Kadar govorite vi o splošnih koristih, ki jih donaša tekstilna industrija našemu ljudstvu, in spet poudarjate svoje zasluge, takrat mislimo mi na sramotno nizke plače domačih delavcev in jih primerjamo z mastnimi tantijemami gospodov upravnih svetnikov.
Tako jo »Javno mnenje«, ki ve morda še več.
Samouprava
Izšla je 7. štev. uradnega lista »Samouprave«, M prinaša sledeče: 1. Pravilnik za izvrševanje j oblastne uredbe o posebnih prispevkih za vzdržo- | vanjo javnih samoupravnih cest in potov ter na- 1 prav na njih z okrožnico za vse cestne okrajne odbore, okrajne z-'stope in županstva v ljubljanski oblasti, 2. pravilnik glede uporabe kredita po l milijon Din, ki ga je dalo ministrstvo za kmetijstvo in vode v svrho zatiranja kaparja na slivah in drugih škodljivcev, 3. uredbo oblastnega odbora o odobravanju proračunov in posojil okrajnim zastopom na ozemlju ljubljanske oblasti, 4. popravo razglasa, objavljenega v 3. štev. »Samouprave« z dne 1. aprila t. 1. glede določitve zdravstvenih okrožij v ljubljanski oblasti.
V	prilogi k tej številki »Samouprave« eo ob- | javljeni sledeči razglasi in razpisi: Razglas glede izida natečaja za osnutke za stanovanjsko kolonijo; razpis oblastnega odbora mariborske oblasti glede dveh mest upravnih pripravnikov na splošni bolnišnici v Mariboru; razpis ravnateljstva splošne bolnišnice v Ljubljani glede službe asistenta radiologa na radiološkem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani: razglas o ofertni licitaciji za prezidavo ln zgradbo izolirnice v javni bolnišnici v Mariboru; ; razpis službe upravitelja nižje kmetijske šole za vinarstvo in sadjarstvo v Vršecu; razglas zup:uistva Škofje Loke in Zminca o pismeni ofertalni licitaciji za brv čez Poljansko Soro v Škof ji Loki; razglas glede pripravljalnega tečaja za učitelje kmetijskih nadaljevalnih šol ter za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol; razglas o pismeni ofertalni licitaciji za zgradbo sedem opornih zidov na cesti Kranj —Jezersko; razpis raznih službenih mest za cestarje, dalje razglas o licitaciji težiiških. zidarskih in tesarskih del in dobnv pri zgradbi stanovanjskega poslopja za uslužbence v umobolnici na Studencu, in končno razpis natečaja za sprejem gojenk ln go- ! jenccv v oblastno strežniško šolo v Ljubljani.
»Samouprava« se dobiva v Ljubljani pri ljubljanskem oblastnem odboru, v Mariboru pa pri mariborskem oblastnem odboru.
Naročnina za ^Samoupravo* znaša letno 100 Din. Cena za posamezne štev. se določi po obsegu.
Postav! a me cestnih varnostnih znakov za avtomob ie
V	prihodnjih dneh bo nadaljevala ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine SHS z izpopolnjevanjem mreže razpostavljenih varnostnih znakov za avtomobile.
Nekatere važnejše cestne proge so že skoro pooolnoma osigurane s potrebnimi znaki, bodisi za križišča, ovinke, železniške prelaze itd. Te dni
sije na nočnem nebu In tako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
&hkht'
ferpsutms
Mih
se bo opremilo /. znaki progo Jesenice Mojstrana —Kranjska gora—Podkoren—državna meja, kot eno važnejših cest z ozirom na veliki mednarodni promet preko sedla Pod koren.
Postavljanje znakov zahteva veliko truda in šo več stroškov tako za postavitev, kakor tudi za oskrbovanje, ce se p;;mis!i, da se prepreči na ta način mnogo nesreč in neprijetnih karambolov, ne samo med avtomobilisti, temveč sploh med vozili, je to hvalevredno akcijo Avtomobilskega kluba sa-o /ir-n juti. Zato ne čudimo, da so najdejo še posamezniki, ki ne samo iz nagujivosti in nevednosti, temveč prav iz hudobnosti niažejo in kvarijo na vse mogoče načine cestne znake Zgodilo se je celo, da vporabljajo nekateri zlikovci znake kol tarčo ter jih luknjajo s strelki.
Klub skuša po možnosti nadomestiti take pokvarjene znake, vendai . • •ciiiogočo takoj doznati in popraviti vsako poškodbo.
Opozarja se, da je prevzela znake, kol obče korisUio napravo iu z ozirom na mednarodne kon-'vi v svoje varstvo, pa se zato zasleduje eventuelna poškodba že od strani orožništva oziroma pol. oblasti.
Istočasno se javlja, da bo postavljena tekom prihodnjih dni talila, specijelno za avtomobiliste, v bližini cestarske hiše pod Ljubeljem, z opozorilom v več jezikih, da je tam mogoča zadnja polnitev hladilnika s svežo vodo. Dogaja se namreč, posebno v vročih dneii, da zavre voda v hladilniku višje gori v serpentinah. Ni pa na dotičnem mestu vode, tudi ne v bližini, zato so primorani avtomobilisti nazaj v dolino. Ker pa je cesta ozka, je nemogoča, posebno večjim vozom obrniti. V takem slučaju je bilo treba iti peš doli po vodo. Da se izognejo avtomobilisti tej neprijetnosti, bo postavljena omenjena tabla tako, da bo lahko vsak avtomobilist opozorjen, da si še pravočasno preskrbi svežo vodo v hladilniku.
Šport
AMERIŠKA OLIMPIJSKA EKSPEDICIJA.
Sedaj je že v Evropi. Obstoji iz 289 oseb, med njimi je 89 žensk. V Evropo jih je pripeljala ladja »Rossevelt«, ki jim bo služila hkrati tudi za stanovanje. Lahka atletika je zastopana z 82 atleti, plavanje z 42, veslanje z 32, borenje s 17, boks s 16, rokoborba s 14, telovadba z 8, jahanje z 8, moderni petoboj s 4, kolesarstvo s 4, igra la-crosse z 22. Od dam je priglašenih 19 za lahkoatle-tiko, 18 za plavanje in 2 za borenje. Med skakavci na daljavo je tudi Hubbard, o kojem v zadnjem času skoraj nič ne beremo. Elkinsa, ki ga drugod omenjamo, ni med desetobojniki, beremo štiri druga imena: najbrž zopet kakšno profesionalstvo. Paddock je pa le med tekmeci, čeprav je v filmu igral.
2080 KM V DIREKTNI VOŽNJI.
Posebnovrstno stavo je stavil Francoz Bignan. Dejal je da bo prevozil razdaljo Pariz—Bordeaux— Bayonne — Toulouse — Montpellier — Avignon— Lyon— Pariz skupaj 2080 km, v eni sami etapi. Francoski avtoklub je po svojem komisarju nad-•zoroval vožnjo, ki je trajala nekaj nad 30 ur. Srednja hitrost na uro je znašala 68.02 km. Rignan je stavo dobil. Najbolj zanimivo je to, da je morala razen v mestih biti hitrost zmeraj enaka ter se ni smela nič spremeniti. Največ ovir je treba premagati mod Lyonom in Parizom, kjer postane svet precej gričevnat.
SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO.
Vršilo se bo prvič leta 1930; tako so sklenili na kongresu Fife v Amsterdamu. Glasovanje o predlogu je odločilo z veliko večino za predlog, 23:4. Nemci niso glasovali, proti so glasovali zastopniki severnih držav. Za konkurenco so sestavili odbor, sestoječ iz Meisla (Avstrija), Delauneya (Francija) in Linnemanna (Nemčija). — Na mesto odstopivšga podpredsednika Fife Angleža Pickforda je bil izvoljen Uruguajec dr. Buer. Tajnik Holan-dec Hirschmann je bil z vzklikom na novo izvoljen, in so mu pridejali še plačanega tajnika.
ANGLEŽI IN ŠPORT.
Častnemu predsedniku National Šport ing Cluba lordu Lonsdalu so hoteli izročiti angleški športniki darilo in so napravili v ta namen denarno zbirko. V prav kratkem času so nabrali 850.000 angl. funtov. Lonsdal bo porabil denar za zgradbo doma ali Mvetišča za športnike. 350.000 funtov je okoli sto milijonov dinarjev.
TUNNEY BO NASTOPIL.
Njegov manager Billy Gibson je sklenil z new-yorškim špekulantom pogodbo, ki veže Tunneya oficlelno k dolgo odlašanemu boju za svetovno prvenstva Tunney je izročil po svojem managerju znanemu boksnemu podjetniku Texu Rickardu ček na 10.000 dolarjev kot jamstvo za nastop. Po pogodbi bo dobil T. 37.5?« vstopnine, njegov nasprotnik Novofcelandec tleeney pa 12.5%, skupaj torej nhi vstopnine. Dogovor se je izvršil po pravilih newyor9ke boksne komisije. Vrhu tega beremo, da je zajamčil Rickard Tunneyu 525.000 dolarjev dohodkov j to je okoli 80 milijona« dinarjev.
NURMI JE PREVEČ IZTRENIRAN.
Večkratni svetovni prvak P. Nurmi je bil letos po sijajnih začetnih uspehih večkrat premagan, zlasti pri finskih Izločilnih tekmah za Amsterdam, v Helsinkih. Znani drsarski svetovni prvak Thun-berg, ki je tudi v lahki atletiki vseskoz strokovnjak, piše o teh neuspehih daljši članek in pride do zaključka, da je Nurmi preveč iztreniran. Zelo se zanimajo, bo li dosegel Nurmi do Amsterdama zopet svojo nekdanjo dobro formo.
AVTOMOBIL IN PRAZNOVERJE.
Med športniki naših dni je vera na moč talismana veliko bolj razširjena kot bi kdo mislil. Vidiš nogometaše ki gredo na tekuio s psom ali z mačko (prlm. Zamorra); vidiš tekače; ki brez amuleta nikdar ne nastopajo (znani Nemec Braun na primer je nosil vratno verižico z obeskom). Tam, kjer pomeni izid športne tekme večkrat boj med življenjem in med smrtjo, je seveda privlačnost mi-stičnosti še večja, in prav zato je praznoverje med avtomobilisti še zmeraj zelo veliko.
Ce poči pnevmatika, imaš pričakovati odločitve v važni življenjski zadevi. Če motor naenkrat odneha boš pričel novo razmerje. Nezgoda na prostem je dobro znamenje, nezgoida v neposredni bližini tekoče vode pomeni dogodke, ki zahtevajo veliko duševne sile in energije. Če voziš sam, se v pravkar iz tovarne došlem novem avtomobilu ne smei peljati ne s tvojo nevesto ali mlado ženo ln ne s tvojo taščo.
Pri avtomobilnih dirkah v Ameriki ne izdajo nič več startne itevilke 13; to je povzročila francoska pobuda iz leta 1925, ker so se dirkači s številko 13 večkrat smrtno ponesrečili. Tako na primer se je ubil slavni italijanski dirkač grof Ma-setti, ko je vozil št. 18. Francoski avtoklub pa pri dirkah tudi itevilke 17 ne izdaja več, ker imajo proti tej številki Italijani polno predsodkov, če bi francoski avtoklub to številko pripustil, bi Italijani tja ne prišli. Pri francoskem Grand Prix pa sploh niso izdali lihih itevilk (1, 3, 5 itd.), ker jim pripisujejo nesrečen pomen. Nasprotno pa smatra italijanski aviatik major Bernardi številko 13 za srečno; smo 2e pisali o tem. Ko Je odpotoval na rekordno tekmovanje v Ameriko, je bilo to 13. v mesecu ln je imel s seboj 13 mož; tekmovanje se je vršilo zopet trinajstega, in je imel Bernardijev aeroplan številko 13. To številko je imel tudi Bernardijev avtomobil, ln Jo je Imela njegova hotelska soba. Najbrž jo je Bernardi sam gor prilepil, ker imajo Amerikanci v hotelih rajši številko 12 a kot pa številko 13.
Posebno poglavje praznoverja avtomobiltstov so takozvane varnostne ali zailitne lutke, ki jih obesijo v notranjosti avtomobila in ki služIjo kot amuleti. Zlasti ženske prisegajo na čudotvorno moč teh lutk, ki nas ščitijo pred nezgodami, policijskimi kaznimi itd. V Parizu imajo avtomobilisti najrajši »očeta Jeanotta«, kmeta s kitajsko čepico; ta čepica skrbi med drugim tudi za dobro kupčijo. Lutke so skoraj popolnoma izrinile prejšnje talismane, obstoječe ls podkev, slonov, deteljnih peresc Itd. V Ameriki »m o videli največ lutk-za ščitnic v Chleagot tam so tudi potrebne, ker U pollrijafca kazen neprestano grozi.
m/d mhnhh vrvenjem
Roland Amundsen
Z zrakoplovom na severni tečaj
(Dalje.)
Tretje poglavje
Priprave za velikanski polet. Ureditev zrakoplova. — Oprema ekspedicije. — Obleka članov. — Odlet ameriškega letalcu Bjrda na tečaj. — Njegova zmagoslavna vrnitev. — Zadnje priprave.
Tako je torej naš balon prispel na prag arktičnega ozemlja, potem ko je preletel dolgo pot 7500 km iz Rima.
Ko je bila >Norge< v svoji lopi, sem vprašal Nobila, v kolikem času bo pripravljen za nadaljni polet.
— V treb dneh, je odgovoril. Če pa hočete na vsak način biti na tečaju pred Byrdom, lahko dam povelje, da se pripravljalna dela yrše s podvojeno hitrostjo.
Ker je pa bil program našega ameriškega prijatelja čisto drug kot naš, nikakor nisem hoteL da bi se vršila dirka med vodljivim zrakoplovom in aeropianom, kdo bo prvi dosegel tečaj. Byrd je hotel samo poleteti na tečaj in se vrniti, torej izvršiti športni polet na daljavo, medtem, ko je bil naš cilj znanstveno laziskovanje vse polarne pokrajine od Svalbarda preko severnega tečaja pa tja do •Alaske. Nam se ni mudilo. Predvsem je moštvo utrujeno od 44 urne vožnje, rabilo počitka. Potem je bilo treba še enkrat najtoč-neje pregledati potankosti vseh delov zrakoplova, kajti predno se odpravimo nad ogromno neznano ozemlje, je treba da smo sigurni, da je tudi najmanjši vijak pravilno privit. Medtem ko so laški mehaniki pregledovali in popravljali stroje, so Norvežani vkrcavali vse, kar je rabila posadka zase na poletu, predvsem hrano.
Vzeli smo hrane seboj za 16 mož za dva 'dni, 350 g na dan na osebo, skupno torej 275 kilogramov. Dnevna hrana je bila sestavljena iz pemikana1, čokolade, dvopeka in posušenega mleka. Ce človek težko dela, je 350 g na daL ravno toliko, da ne umrje lakote.
Ker nam je bilo poprejšnje leto pri pristanku na ledu predvsem hudo, ker nismo imeli duhana, smo ga to pot vzeli precejšno količino seboj! Naravno, da nismo mogli kaditi na krovu, toda vzeli smo tobak kakor tudi živila za slučaj prisilnega pristanka na ledu in pešhoje do najbližjih človeških bivališč. Vzeli smo seboj tudi šotore in spalne vreče, da bi lahko taborili na ledu, smuči, snežne čevlje, sani in zložljiv čoln. Pozabili tudi nismo pušk in municije v slučaju, če bi se morali hraniti z lovom.
Naša obleka je obstojala iz dveh garnitur, ene lažje za delo v kabinah in ene težje, ki smo jo v slučaju potrebe lahko oblekli preko prve.
Za določanje smeri smo imeli sledeče instrumente: solnčni kompas, magnetični kompas, sekstante in en derivometer (merilec za zanašanje iz smeri). Da ne bi trpeli od mraza, Bmo instrumente za niveliranje in kompas napolnili s čistim alkoholom in njih premika-
' Pemikan se pripravi na sledeči način: pri Hm najnižji temperaturi se posuši meso, ter se, kadar je popolnoma suho, stolče v prah. Cim nižja je temperatura, pri kateri se je meso posušilo, tembolj ohrani svoj okus. Tako dobljeni mesni prah se zmeša s prahom posušenega in stol gene« a so-čivja. Ta mešanica se pomeša v raztopljeno mast nato pa tekoča mešanica vlije v forme, v katerih se strdi v tablete. Pet kilogramov mesa da 1 kg prahu. Pemikan je torej hrana, ki ima zelo majhen volumen, a ogromno hranilnio vrednost.
joče se dele namazali s posebnim oljem, ki se strdi šele pri 40° C pod ničlo, da ne bi voda v motornih hladilnikih zmrznila, smo ji pri-lili 40% glicerina.
Medtem ko smo se mi tako pripravljali, pa tudi Byrd ni držal križem rok. Napravil je že par poskusnih poletov. 10. maja ob 2 ponoči nas zbudi strahovito gromenje nad našo hišico. V trenutku smo iz postelj in pri oknih vidimo, kako Byrdov avion, krščen na ime s Josephine - Ford« dirka proti severu.
—	Kako razočaranje je morala biti za vas zmaga ameriškega letalca! — kolikokrat sem moral slišati ta stavek. To pa je popolnoma napačno mišljenje, mi smo mu prav prisrčno in iskreno želeli, da se mu polet posreči. Ko sem mu dan pred poletom dal roko ter mu želel srečno pot, ni bilo nobene zahrbtne misli v mojem srcu
V trenutku Byrdovega odleta je vreme prekrasno, solnce se smehlja z jasnega neba in ne gane se nobena sapica. Ko stojimo pred hišo in gledamo, kako ameriško letalo izginja v daljavi, zapazimo, da se naš fotograf Berge plazi ob plotu proti naši hiši kakor tat, ki so ga zasačili ponoči pri njegovem delu. V rokah drži še odprti fotografski aparat ter se zadovoljno muza. Jasno nam je, da se je bil splazil na prepovedano ozemlje in da se mu je posrečil dober snimek. Ta Berge je bil prvovrsten sotrudnik. Ni ga bilo delavca njemu enakega in bil je naravnost zaljubljen v svoje delo. Kadar je odkril slikovito pokrajino ali zanimiv prizor, ni štedil niti s časom, niti s trudom, da bi napravil umetniško fotografijo. Stavil bi na kocko svoje življenje, samo da napravi en kliše. Prejšnje leto sem se v strahovitem snežnem metežu pri '20° C pod ničlo zelo začudil, ko sem srečal pred hišo Bergeja z fotografskim aparatom v roki. Kaj vraga je delal pri takem vremenu?
—	Fotografiram blizzard.1
Takšni ljudje pridejo daleč in lahko premagajo vse težkoče.
Čez dan, medtem ko opravljamo vsak svoje delo, gledamo vsak trenutek na nebo:
Schubertovi avstrijski šilingi, ki jih je dala kovali avstrijska vlada o priliki nemške pevske slavnosti na Dunaju.
vsi imamo isto skrb: kaj se bo zgodilo z Byrdom?
— Ameriški letalec je vzel seboj le enega tovariša, Bennetta, prvovrstnega pilota, ki mu je poveril vodstvo aviona, medtem ko je sam opravljal delo opazovalca. Tak polet je zelo odvisen od sreče. Mi smo sami to najbolje vedeli, saj smo prejšnje leto poleteli do 88° severne širine. Zato nas je usoda raziskovalcev zelo skrbela, če se ne vrneta, ju bomo šli iskat s svojim zrakoplovom, toda potem bomo morali opustiti polet preko tečaja v Ameriko. Tudi to je bil eden vzrokov, zakaj smo želeli uspeha ameriškemu tovarišu.
Ob 17 sedemo za mizo k večerji; tedaj pridni eden italijanskih delavcev kot vihra
1 Strahovit vihar
v jedilnico in zakriči: »čuje se motor!« V trenutku smo na planem. V istini iz daljave se čuje ropot aeroplanskega motorja in naenkrat se prikaže nad gorovjem na severu Byrdov Fokker. Kot brezumni tečemo vsi na pristajališče, kajti vsak hoče biti tam v trenutku zgodovinskega pristanka. Le s težavo gazimo globoki sneg, toda navdušenje nam daje dvojno moč in posreči se nam, da smo na postajališču pred avijonom. Tu je toliko ljudi, da si Byrd ne upa spustiti se na tla: kroži tik nad našimi glavami, ter nam maha z roko, naj se mu vendar umaknemo. Ko se je to zgodilo, pristane, in komaj izstopi iz aviona, se navdušeno objameva, medtem ko velika množica noče prenehati s svojimi hura-klici. Nihče ne vpraša letalca, ali sta dosegla tečaj, toda po njiju dolgi odsotnosti o tem ni dvoma. Onadva izrazita samo eno željo: spati po 16urne trudapolnem poletu. Zato jim ne stavimo nikakega vprašanja. Podpiramo ju na potu do obrežja, kjer ju čaka čoln, da ju povede na ladjo.
Ko se vračamo, koga serčamo? Berge stoji s svojim filmskim aparatom sredi prepovedanega ozemlja in filma na žive in mrtve. Sicer je pa sedaj veselje splošno in vse meje so padle. Menda je bil naš fotograf edini, ki se mu je posrečilo filmati Byrdov pristanek, kakor to on sam trdi. Nisem mu hotel ugovarjati, vendar pa so skoraj gotovo tudi ameriški operaterji posneli prizor, menda kar s krova 6voje ladje. Naj mi čitatelj oprosti te podrobnosti o konkurenci fotografov. Kažejo hud boj, ki ga bijejo, da prvi zadovoljijo radovednost občinstva. Kino je življenjski boj postavil na nov teren.
Ko smo se vrnili v hišo, smo poslali na ameriško ladjo dva zaboja vina in žganja, nanjo smo pa napisali r-zdravilac, ter s tem hoteli pokazali svoje spoštovanje napram pro-hibicijskemu zakonu. Tudi najbolj strastni pristaš suhega režima mi mora priznati, da se takšno zmagoslavje vendar ne more slaviti s kozarcem čiste vode v roki.
10. maja je >Norge^ pripravljen na poleL Pri tej priliki hočem omeniti številke te zračne ladje, ki naj bi nas ponesla preko neznanih polarnih pokrajin. >Norge<: je pol togega sistema, dolga 106 m, visoka 25 m in široka 19.50 m v najširšem premeru. Vsebuje 18.500 kubičnih metrov plina in lahko nosi deset ton. Ima tri motorje po 280 konjskih sil ter lahko vzame vase sedem ton goriva. Leti lahko 5200 km daleč s hitrostjo 80 km na uro.
Poleg hrane za dva meseca, dobi vsak udeleženec majhen jerbas poln trdih jajc in sendvičev. Razen tega je še na krovu 40 ter-mosteklenie polnih kave, in ena enainštiri-deseta, ki je vprav ogromna: vsebuje ne vem koliko litrov krepke goveje juhe in prav lepo število mesenih cmokov. Toda ta juha se je pozneje navzela kovinskega okusa in zato je nismo hoteli pili. Samo enemu je to prišlo prav, namreč poročniku Horgenu: ta je s slastjo jedel cmoke, veliko steklenico pa uporabljal za sedež.
Naslednji dan je bilo ob sedmih zjutraj že vse pripravljeno za polet, ker pa je pihala precej ostra sapa. smo morali čakati do osmih in tedaj je bilo dano povelje za odlet.
(Dalje.)
Katoličani niso krivi!
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« objavlja poluradno izjavo glede vesti, da je Obregon postal žrtev verskega fanatizma. Izjava pravi, da je sveta stolica in vsak katoličan ta strašni zločin obsoja in zaničuje. Če pa predsednik Calles odgovornost za umor pripisuje »klerikalni akciji«, je treba proti temu protestirati. Zelo je pozdraviti dejstvo, da pride storilec pred redno sodišče. Sv. stolica mirno pričakuje izida procesa, ker je gotova, da mehikanski katoličani niso ne dejansko ne moralno udeleženi na umoru Obregona.
Policijski ravnatelj v Mehiki, general Zertuche, je izjavil, da je podal atentator Josč de Leon-Torra! obsežno izpoved, o ka-
Mehiški delovni minister Louis Morones
je bil edini član sedanje mehiške vlade, ki je bfl v zvezi z nasprotniki umorjenega predsednika Obregona. Na pritisk revolucionarnih kmetskth strank je Morones podal ostavko ter se sedaj skriva.
teri pa še ne more objaviti podrobnosti. Omenil jc dalje, da katoliška duhovščina pri preiskavi o umoru policijo podpira. Odstopivši delovni minister Morones pa se skriva. Mo-Ski, ki je dal Torralu pištolo za atentat, je ušel v Združene države. — Zveza revolucionarnih strank zahteva, da naj se vsi člani delavskih strank, odstranijo iz vlade.
S polarnega pozorišča
Nobile s svojimi ljudmi na povratlm.
V Narviku pričakujejo italijansko ladjo »Citta di Milanom. Obenem ima dospeti tudi švedska ekspedicijska ladja »Quest« a kapitanom Thornbergom in drugimi švedskimi člani ekspedicije.
Rešenci »Italije« bodo najbrže še isti dan nadaljevali potovanje po kopnem. V ta namen jc italijanska vlada naročila salonski voz prvega razreda za 14 mož. Iz tega se sklepa, da bo potovalo z Nobilom najbrže tudi par častnikov s Citta di Milano. Vsi Italijani so dobili najstrožji nalog, da popolnoma molče in ne občujejo z nikomer.
Iz Stokholma je odpotovalo v Narvik več članov italijanskega poslaništva, da bodo spremljali svoje rojake v Italijo. Ni še določeno, ali se bodo vozili po progi MalmS—Ko-penhagen—Warnemtindc ali pa preko Trcle-borga v Nemčijo. Po vsej priliki dospo Italijani v petek na nemška tla.	• j.
Marijanu so odrezali tretjino desne noge.
Za Amundsena
Ravnatelj metereologičnega zavoda v TromsS, ki je pošiljal polarni ekspediciji vremenska poročila, je izračunal po priliki nadaljni pravec letala »Latham«, ako je bil pristal na Medvedjem otoku. Na podlagi teh računov se odpelje metereolog Devold v spremstvu petih ribičev z motornim čolnom »Terningen« na Grftnlandijo, da pregleda tamkaj vse zaloge živil na vzhodni obali. Francoska ladja »Pour-quoi pas« je 23. t. m. odplula v zapadni smeri; pluti namerava ob celi gronlandski obali in iskati Amundsena in spremljevalce tudi ob robu ledu.
Ledolomilec Krasin
Ruski ledolomilec ^Krasin«, ki si je pridobil pri reševanju Nobilove ekspedicije neminljive zasluge, se je preje imenoval »Svato-gor«. To je največji ledolomilec na svetu. Zgradili so ga leta 1917. pri Armstrongu v New-castle na Angleškem. Ledolomilec, ki ima v celoti 10.000 PS, je opremljen s tremi parnimi motorji na vijake, ki se obračajo 105 krat v minuti Ladja more nositi 3170 ton, njen celotni obseg znaša 4901 85 reg. ton, čisti obseg pa 2359 reg. ton. Ladja ima enajst prostorov v skupni izmeri 89.646 kubičnih čevljev in 19 shramb za premog, ki morejo sprejeti 3067 ton premoga Poleg tega je 16 shramb za vodo. Ladja je dolga 318 angl. čevljev, 71.5 široka in 42.42 globoka. Ima dva dimnika, dva jambora in tri krove. Zgrajen je večinoma iz jekla. Njegova hitrost znaša 15 vozlov; kuri se s premogom.
Radijska postaja na vKrasinu« je močna tri kilowatte; radij znaša 540 km. Ob času meščanske vojne je bil »Krasin« zasidran v Arhangelsku in so ga zaplenili Angleži. Po Krastnovem posredovanju pa je potem preSel ledolomilec v last nešane angleško-ruske družbe »Arcos«. Dne 20. maja 1921 so na le>do-lomilcu razvil rusko trgovinsko zasavo. Ladjo poslali v ljeningrajska trgovinsko luko. Dne 5, novembra 1927 so lomilca prekrstili na ime »Krasin«.
Leta 1920. ko je bil lomilec »Krasin- v angleških rokah, je obtičal drugi ledolomilec »Malygin« (tedaj Solovej Budimirovič) v ledu na Karaškem jezeru. Na krovu so se nahajali bolniki, žene in otroci. Sovjetska vlada se je tedaj obrnila na angleško vlado, naj odstopi »Krasina«, ki more edini rešiti vMalygina«. Angleška vlada je zahtevala za ladjo 20.000 funtov šterlingov, katero vsoto je sovjetska vlada tudi plačala.
158.000 Ijndi brez dela
je bilo sredi julija t. 1. v Avstriji. Od teh je 116.311 oseb dobivalo javno podporo za brezposeln«.
Knei Otto v. Bi«ni»rrk in njegovo grobišče v Friedrirhsruhe
Dae 30. t. m. poteče 30 lot, odkar je umrl Železni kancler knez Otto v. Biemarck, ustanovitelj enotne
nemške države«.
iBo&poctar&foo
Katere prednosti nam prinese železnica Zagreb-Krapi na-Rogatec-Grobelno
Ivan Malgaj.
Gradbeno delo na progi Krapina—Rogatec napreduje tako počasi, da se bo promet otvoril žele prihodnje leto. Da ne bo javnost preveč razočarana o bodočem prometu na železnici Zagreb glavni kolodvor— Krapina—R<lgatec—Grobelno, je treba marsikaj pojasniti. Glede sestave, ustroja in razdalje je. najbolje to železnico primerjati z zmožnostmi in prometnimi prilikami na hrvaški progi Zagreb— Zidani most in stranskega krila čez Celje v Gro-belno.
a) Proga Zagreb—Krapina—Rogatec—Grobelno.
1. SHS državna železnica Zagreb glavni kolodvor—Zaprešič — 14 km. 2. Zagorjanska vicinal-na železnica Zaprešič—Zabok Krapinske toplice — 24 km. 8. Stransko krilo zagorjanske vic. železnice Zabok Krapinske Poplice—Krapina — 17 km. 4. SHS državna železnica Krapina—Rogatec — 16 kilometrov. 5. Rogaška lokalna železnica Rogatec— Grobelno — 81 km. Skupaj 102 km.
b) Proga Zagreb—Zidani most—Grobelno.
6. SHS državna železnica Zagreb—Zaprešič 14 km. 7. SHS državna železnica Zaprešič—Zidani most — 62 km. 8. SHS državna železnica Zidani tnoet—Grobelno — 39 km. Skupaj 115 km.
Raznim neprilikam, kakoršne so denarne krizo Ln politične napetosti v Avstriji, in nič manj kvarljivemu postopanju Madžarov proti vsaki železniški zvezi, ki bi koristila Slovencem in Hrvatom, imamo najbolj pripisovati slab razvoj železniških zvez. Kakor drugod, tako bo tudi tu na privatno inicijativo nastala privatna podjetja, ki so, oziraje se na krajevne potrebe, zgradila lokalne (vicinalne) železnice. Tem okoliščinam je največ pripisovati, da je tudi na pod a) navedeni železnici vsaka od 1 do 6 poedino navedena proga zgrajena pod drugimi razmerami.
Naše lokalne železnice, ki so nastale večjidel pred nekakimi 25 do 30 leti, so bile prilagodene takratnim prometnim zahtevam, ko so krožili 10, 12 in posamezni 16 tonski Specialni vagoni z lastno težo (tara) 5500 do 8500 kg. Zato ni bilo nikakršnih ovir glede nakladanja vagonov do maksimalne nosilne možnosti in prehoda na železnice s šibkejšim ustrojem. Zadnja leta so se te razmere temeljito preobrnile, zlasti ko nas je Nemčija odškodovala z reparacijskimi 15 tonskimi vagoni z lastno težo 8(X)0 do 11.000 kg. Ker tičijo naše lokalne železnice še vedno v zastarelem ogrodju, je pri vsakem težjem vagonu, ki prehaja na lokalne železnice ali se tam naloži, treba upoštevati dovoljeno nosilno težo na
dotični progi. Recimo n. pr. dovoljena nosilna teža na progi Zabok Krapinske Toplice—Krapina je 18.000 kg. Ker tehta voz 9000 kg, se »me naložiti v njega samo 9000 kg.
Od ustroja železnice je torej odvisna hitrost vlaka, možnost nakladanja in izraba vagona do največje bruto teže.
Na naslednjih železniških odsekih vozijo vlaki z dovoljeno hitrostjo bi vozovi se prevažajo z bruto
1. Zagorski osebni vlaki (ker imajo manjše stroje) vozijo s hitrostjo 45 km na uro. teža tovornih vozov je neomejena. 2. Osebni vlaki vozijo s hitrostjo 80 km. tovorni vozovi se prevažajo do bruto teže 24.000 kg. 8. Mešani vlaki vozijo s hitrostjo (25 km) konjiških vlakov vozovi se prevažajo do bruto teže 18.000 kg. 4. Dokler se železnica ne utrdi, vozijo vlaki z zmanjšano (25 km) hitroetjo kakor pod 3. 5. Osebni vlaki vozijo s hitroetjo 85 km in tov. vozovi se prevažajo z največjo bruto težo 26.000 kilogramov. 6.-8. Osebni vlaki vozijo s hitrostjo 60 km, teža tovornih vozov je neomejena../
Primerjajmo še vožnjo dveh potnikov iz Zagreba v Maribor. Prvi se vozi z vlakom a) iz Zagreba gl. koL čez Krapino medtem ko potuje drugi z vlakom b) čez Zidani most.
a) Zagreb—Krapina—Grobelno: Odhod iz Zagreba gl. kol. ob 13.80, prihod v Zabok Krapinske Toplice ob 15.5, odhod iz Zaboka Krapinske Toplice ob 15.15, prihod v Krapino ob 16.10, odhod iz Krapine ob 16.20, prihod v Rogatec ob 17.10, odhod iz Rogatca ob 17.24, prihod v Grobelno ob 18.36.
b) Zagreb—Zidani most—Grobelno: Odhod iz Zagreba gl. kol. ob 16.35, prihod v Zidani most ob 18.54, odhod iz Zidanega mosta ob 19.25, prihod v Grobelno 20.29.
V Grobelnem se snideta oba potnika in nadaljujeta vožnjo z vlakom b) do Maribora, kamor prispeta ob 22 url.
Potnik a) se odpelje iz Zagreba za 3 ure 15 minut prej, čaka v Grobelnem na vlak b) 1 uro 53 minut, je torej na železnici celili 8 ur 30 min. medtem ko se vozi potnik z vlakom b) direktno 5 ur 25 min. do Maribora.
Prav takšna je zveza zjutraj. Ugodnejših zvez ni pričakovati, dokler se ne ojači gornji ustroj prog Krapina—Zaprešič in Grobelno—Rogatec. Voznega reda na progi Maribor—Ljubljana ln Zagreb ne morejo bistveno spreminjati v prid Rogaške proge.
IZ STATISTIKE GASITI ŽELEZNIC.
Vsi vlaki bo prevozili leta 1927. na normalno-tirnlh progah 36.2 milj. km, na ozkotirnih pa 8.7. Lokomotive so napravile pri tovornjh vlakih na normalnotirnih progah 87.1 milj. km, na ozkotirnih 10.2. Potniški vagoni so prevozili na normnlno-tirnih progah 884.2 milj. km na os, na ozkotirnih pa 86.8. Tovorni vagoni, natovorjeni so napravili 632.5, oz. 232.8 milj. km, prazni pa 2G8.1, oziroma 86.2. Skupaj so prevozili potniški in tovorni vozovi 1284.9 na normalnotirnih in 404.9 na ozkotirnih progah. Generalno ravnateljstvo je zaposlovalo koncem 1927 502 uradnika, oblastna ravnateljstva pa 3052. Za vzdrževanje proge je bilo 22.885 oseb, osebja na postajah 15.034, voznega osebja 5564, strojnega 3759. V kurilnicah je bilo 11.500 uslužbencev. v glavnih delavnicah 8545 in v raznih službah 463.
Na kilometer proge je prišlo skupno 8 oseb, na 1000 vlakovnih km 1.6 osebe, in na 100.000 va-gpnskih km na os pn 4.2.
MEDNARODNA TRGOVINA Z ŽIVINO IN VETE-RINARSKO-rOLICI.TSKT PREDPISI.
N'so samo uvozne carine tiste, ki ovirajo svobodno mednarodno trgovino, ampak tudi drugih sredstev se države poslužujejo, da onemogočijo uvoz neljubega jim blaga. Veterinarsko-policijski predpisi, ki naj imajo namen onemogočiti uvoz tuje živine iz zdravstvenih ozirov, služijo posebno pogostokrat v isti namen kot carinske moje.
Društvo narodov, ki si je stavilo nalogo, da odpravi ovire svobodne trgovine, je moralo zavzeti svoje stališče tudi v temu vprašanju. Veterinarsko-
ilicijskih predpisov ni mogoče odpraviti, paS p« Je treba preprečiti, da bi se jih države posluževale neopravičeno samo radi tega, da ovirajo uvoz.
Gospodarska »ekcija društva narodov je dobila nalogo* da prouči sredstva, ki bi se z njimi dosegle garancije, da izvozni interesi drugih dižav ne: bodo po nepotrebnem oškodovani a da bo ob-'enem drugim državam dana možnost, da so varujejo pred kužnimi boleznL
Eksperti gospodarske sekcije so' prišli do zaključka, da je medsebojno zaupanje med uvoznimi in izvoznimi državami predpogoj vsake mednarodne akcije, ki naj olajša trgovino. To zaupanje pa mora imeti za podlago v vsaki državi redno organizirano veterinarsko službo in redno in hitro ob; javo vseh informacij, ki se nanašajo na zdravstveni položaj izvoznih držav.
Naloga društva narodov bo še, da postavi enotne vidike za organizacijo informacijske službe, kakor naj se uvede v posameznih državah. * * »
Jugoslovanski izvo« t Italijo. Največji del izvoza v mesecu maju je šel v sledeče države: Italija, Ogrska,, Nemčija, Avstrija, Švica, Čehoslovaška, Francija, Grška in Egipt. Italija je na prvem mestu za gradbeni les, živo živino, hrastove hlode, drva, na drugem mestu za sveže meeo in na tretjem za konje.
Carine prost uvoz strojev. Ministrstvo trgovine bo podvrglo reviziji seznam strojev, ki se smejo uvažati v našo državo brez carine, ker se ne izdelujejo v naši državi. Sedanji seznam ne odgovarja več potrebam in vsebuje tudi stroje, ki jih ml sami izdelujemo.
Nova delniška družba. Dne 31. julija t. L bo ustanovni občili zbor družbe »Grmeč«, industrija drva, d. d. v Zagrebu.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 30. julija t. 1. ponudbe za delo in dobavo materijala pri pokritju strehe na postaji Sv. Lovrenc na Pohorju. — Do dne 27. julija t. 1. pa glede dobave raznega telefonskega materijala; strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 26. julija t. 1. ponudbe za dobavo 1450 zvitkov trakov za merjenje brzine; do dne 27. julija t. 1. za dobavo 40 kg ploščatega stenja za petrolej in olje, PO kg stenja iz ovčje volne in 868.5o-pičev za pleskanje; do dne 28. julija t. 1. za dobavo špecijalnega kita za lepljenje strojnih jermenov, 330 m strojnih jermen raznih dimenzij, 5000 komadov acetilenskih gorilcev 10 lit., 250 komadov acetilenskih gorilcev 14 lit., medeninastih z vložki in 2000 komadov vložkov za gorilce 14 lit.; do dne 30. julija t. 1. pa glede dobave 500 kg volne za ležišča iz bombaževine. — Ravn. drž. rudnika v Brezi sprejema do dne 27 julija t. 1. ponudbe za dobavo 250- m» smrekovega jamskega lesa; ravn. drž. rudnika Zabukovca sprejema do dne 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kg sena. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne
27.	julija t. 1. pri dir. drž žel. v Sarajevu, gradbeni oddelek glede dobave 58 m» hrastovih desk do dne
28.	julija t. 1. in glede dobave 100 m» smrekovih desk in smrekovega gradbenega materijala. — Tiavn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 25.000 pol rožastega papirja; do 2. avgusta glede dobave 10 komadov zložljivih nosilnic za bolnike ln 15 komadov rešilnih
skrinjic. — Ravn. drž. žel. v Ljubljani, strojni oddelek, sprejema do 1. avgusta ponudbe glede dobave 67 m" mehkih desk; do 3. avgusta glede dobav 20.000 škatljic vžigalic; do 6. avgusta glede dobave 650 kom. signalnih šip in raznih sestavnih delov (specialni niaterijal tvrdke Hugo-Haush.lter, Dresden), dalje glede dobave 11.800 kom. smirko-vega platna, 50 kg smirkove pašfe in 3 kg šelaka. — Ravn. drž. zel. v Subotlct, promptno-komercielnl oddelek, sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave konopnenih cevi za gašenje požara in glede dobave 2000 kg kristalne »ode in mila za pranje. — Drž. rudnik Kreka sprejema do 11. avgusta ponudbe glede dobave 25 kompletnih oblek za ognje-gasce. Pri ravn. drž. žel. v Sarajevu, strojni oddelek, se bo vršila 11. avgusta 8. ofertalna licitacija za pranje perila za salonske in potniške vozove. — Pri istem ravnateljstvu, gradbeni oddelek, se bo vršila 13 avgusta ofert. licitacija za dobavo ?00 komadov ročnih svetiljk za čuvaje. — Ravnateljstvo drž. žel. v Ljubljani sprefema do dne 28 ju-llja ponudbe za dobavo 2 komadov kolesnih zvezd za gonilne osi. - Drž. rudnik v Brezi sprejema do 6. avgusta ponudbe za dobavo centrifugalne sesali _ Dne 9. avgusta se bo vršila pri inženjer-skem oddelku Dravske div. oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede oddaje popravljalnih dol pri vojašnici Kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v Mariboru. — Natančnejši podatki »0 v pisarni Zbornice ža TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
fSOjT-SSO
kareSt 8.175, Sofija 8.76, Varšava 58.25, Madrid 86.60.
Da naj. Device: Belgrad 12.45, Kodanj 189.28, London 34.436, Milan 37.096, Newyork 708.75, Pari« 27.76, Vartava 79.45. Valute: dolarji 706.r>0, fr. frank 27.86, Ura 37.29.
Praga. Devize: Lira 177, Belgrad 59.36. Pariz 182, London 164.10, Newyork 83.75.
Dinar: Ne\vyork 175.95, Berlin 7.38 London 276.50.
Trst Belgrad 88.58—38.62, Curih 366.75— 868.75, Dunaj 266.75—272.76, London 92.84—92.97, Newyork 1908-1906, Pari* 74.70-74.90.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 265—285. Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Nar. banka 6800, 7% invest. posoj. 88,50—89, vojna odškodnina ar. 437—437.50. kaša 486.13—437, jul. 437-^87.50, avg. 440.:.0-441, Kred. 85, Hipo 59.50-60.50, Jugo 88—88.50, Pra-štediona 950-952.50, Ljublj. kreditna 120 -130, Zem. 140—150, Srpska 146—146, Gutmann 205, Slavex 100—108, Slavonija 12, Trbovlje .160—470, Vevče 105—110, Nar. šuma 116, Danica 138—14«.
Belgrad. Narodna banka 6850, vojna odškodnina 436.75, 436, avg. -161.75, sept. 450.50, agrari 68.50.
----	povprnš	pon.	srednji	sr.2o.Vll
Amsterdam	—	2290.50	— '	—
Berlin	1357.10	I30i'.10	1358.60	1358.75
Bruselj	—	792.33		—
Budimpešta	—	992.18	—	—
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	I095.6(
Dunaj	801.50	804.50	803.—	802.73
London	276.17	276.97	276.57	276.72
Newyork	56.81	57.01	r)6.91	56.91
Pari«,	222.81	223.81	222.81	—
Praga	168.24	169.(4	168.64	168.62
Trst	—	297.92	—	297 60
Da naj. Podon.-savska-jadrnn. 81.70, Zivno 180, Hipo 7.20, Alpine 40.65, Greinitz 3.26, Leykam 9.28, Trbovlje 58.80, Slavonija 1.22.
BLAGO
Ljubljana. Los: Zaključenih je bilo 5 vagonov merkantilnih tramov, od 3/3—6f7, 4—8 m, po kupčevi noti, fko vagon Sušak po 380. Tendenca čvrsta.
Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 78 79 kg, 2%, za julij 295—297.50, za avg 292.50 —296. koruza nova 840—846, oves stari baSki 275—280, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 515—520. Zaključkov ni bilo. Tendenca
Novi Sad. Pšenica bač. 337.50—242.50, potiska 245—250, ban. 280—235, srem. 287.50—242.50, jermen bač., srem. 210—215, oves avg. 196—200, koruza bač. 292.50—2S5, ban. 290-292.50, moka 0 g 385-395, št. 2 365-376, št. 5 846-365, št. 6 305— 315. št. 7 200—265, št. 8 175—185, otrobi srem., bč. 160—165, ban. 155—160. Promet: 22K vag. pšenice, 31 vag. koruze, 8 vag. moke, 1 vag. ovsa 2 otrobov.
Budimpešta. Tendenca Čvrsta. Konica okt. 28.20—28.44, zaklj. 28.12—28.44. marec 80.50-30.68, zaklj. 30.66—30.68, rž okl. 25.40-25.68, zaklj. 26.68—25.70, nuircc 27.36—27.52, zaklj. 25.68—25.70, koruza julij 22.64, 22.50, maj 25.74-26, zaklj. 28.96 -25.98.
Julm

mmmmmm^Mkii^mmm
Moderna opera in nje usoda pri kritiki
Danes je zlezel med sodobne glasbene bogove Evrope tudi Schonbergovec Alban Berg, ki so navadno navaja v vrsti Hindemith, Stra-vinski, Busoni, Schonberg itd. Njegova opera »Vojčekc (Wozzeck) mu je mahoma pomogla k slavi. Vendar ta slava še ni soglasna in dober del, večinoma konservativnega in drugostru jar-skega glasbeništva Vojčka ne prizna. Razvila se je o tej operi izredno živahna polemika, ki jc trajala več let in dunajski »Mtfsikblntter (les Anbruch« so celo izdali brošuro »Atban Bergs Wozzeck und die Musikritik«, ki je zelo zanimivo čtivo. Kompromisa obe stranki ne poznata:
ena trdi, da je opera največji škandal sveta, druga, da je Vojček višek operne produkcije sploh. Ob priliki generalne vaje pred pretniero sta iNeuo Freie Presse« in »I.okalanzeiger« de-
belo objavila senzacijo o škandalih v operi in o demonstracijah proti Vojčku, Bergu. Schon-bergu. Judom sploh (Berg in njegov učitelj Schonberg sin oba Žida) in moderni posebej in proti intendantu državne opere, ki pusti izvajati tako »sramoto« še prnv posebej. Nasprotno ista poročala »Borsenkourier« in »Montag Mor-gen«, da so Vojčku pri izkušnji živahno aplav-dirali! Težko je sedaj izvedeti jedro resnice.
Isto je s kritikami. Sedemnajst vodilnih nemških glasbenih kritikov, res najveljavnejši možje, »o soglasni v tem, da je Vojček mejnik v razvoju glasbe in ga po pomenu m epohalnosti uvrščajo k Wagnerjevem »Tristanu«. Govore o nedosežni ženialnosti ritmične, melodične, harmonične inspiracije, o pretresljivem izrezu, visokem etosu dela — skratka — višek in nič manj.
Baš toliko, če ne še večje Število konservativnih kritikov pa trdi ravno nasprotno. Bralcu naj bo postreženo le s par cvetovi: gerrafil-tes, mifltonendes Gackern«, »Hexenbrenglmel an abgehaekten Orchesterlauten, miflhandelten Menschenkehlen, tierisehen Aufschreien, Briil-len, R'6eheln und allen ilblen GerBuschen«; Ber-gu pravijo ti kritiki »tovarnar rjovenja«, za-strupljevalec vodnjaka nemške glasbe«, »zločinec«, »goljuf«, »Moses Kanulgeruch«. Paul Zschorlich je zapisal v »Deutsche Zeitung«:
»Ich linlte Berg fiir einen inusikalischen Hoch-stapler und fiir einen gemeingefBhrliehen Ton-setzer.« Man liniB sich ernstlich die Frage vor» legen, ob und inwiweit die Besc.hiiftigung mit der Musik kriminell sein kann. Es handelt sich im Bereieh der Musik (gre samo za Vojčka) um ein Knpitalverbrechen«. Zschorlich je imenoval »norce« vse pevce, orkestraše, dirigenta in poslušalce Vojčka.
No, tuko hudo pa še pri nas ni v Ljublja. ni. Je drugod še hujše! Zanimivo pa je le, kako nekdo vidi črno. kar drugi belo...
Oskar Wilde pravi nekje: »Če so si kritiki v laseh, je to znak, da je umetnik velik in da ve, kaj hoče.«
Fitmski slavnostni tedni v Mcnakovem
V Monakovem se vršijo od 18. julija do 23. avgusta filmski slavnostni tedui, ki so se slovesno oficielno otvorili s pozdravnim nagovorom nad-župana Scharnagla in voditelja bavarskega deželnega filmskesa gledališča dr. joh. Eckhardta v gledališču Ule (Rathaus-Lichtspiele). V šestih tednih se bo, zbrana po deželnih skupinah, kazala filmska produkcija zadnjih Ireli let v najboljših in najvažnejših primerih Prvi in peti teden je odločen amerikanskmu filmu, drugi in tretji teden pa nemški produkciji; v četrtem tednu tečejo francoski, nordijski in ruski filmi, med njimi tudi prvikrat za Monakovo neskrajšani Potemkin. Šesti teden je odločen za kulturni film. Prvikrat 9e bo na ta način ponazorilo umetniško stanje svetovne filmske produkcije. Istočasno s filmskimi slavnostnimi tedni se bo razpravljalo o vprašanju filmske glasbe. Celokupne filme spremlja originalna glasba. Glasbeno vodstvo je prevzel dirigent Ufe, Hermann Ludwig. Primer Monakovega bo dobil posnemovalce. London in Amerika bosta priredila filmske slavnostne tedne prihodnje leto, Ženeva pa ob priliki prihodnjega zasedanja Društva narodov.
*
Najstarejša založba na svetu je po angleških listih založba Longmans, Groen & Co., ki se je leta 1724. ctablirala v Londonu v Paternoster Ro\v. Hiša je obstojala že pred založbo in njen prejšnji lastnik William Taylor je leta 1719. objavil prvo avtentično izdajo Robinsona Crusoe.
Dne 26. jnUJ« 1«®.
DENAR
Promet v devizah je bil danes srednji. Največ ga je bilo v Curihu, Berlinu in Pragi. London m Berlin sta padla, Dunaj se je dvignil in sicer precej znatno od 802.78 na 803. Privatno blago je bilo v devizah Nevvvork, Pariz in deloma tudi London, ostalo pa je dala Narodna banka.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
26. julija 1928.
Razpis.
Cerkveni konkurenčni odbor v Rušah razpisuje oddajo vseh popravil pri cerkvi, stolpu, vseh nadarbinskih in cerkvenih poslopjih v Rušah. Vsa dela, zidarska, tesarska, kleparska, mizarska, steklarska, pleskarska itd. se oddajo skupno enemu stavbeniku. Pregled vseh potrebnih popravil je interesentom v župnišču na razpolago. Interesentje sc prosijo, da oadajo svoje pismene in pravilno kolkovane ponudbe v župnišču v Rušah do dne 5. avgusta 1928 do 9 dopoldne. Vsak ponudnik naj priloži potrdilo o plačanem pridobninskem davku. Kavcija v znesku 10% celotnega proračuna sc mora pri oddaji ponudbe oddati v hranilni knjižici ali državnih papirjih. Odbor si pridrži pravico proste oddaje dela brez ozira na visočino ponudbe. Vse delo se mora izvršiti do 1. avgusta 1929, najnujnejše pa še to leto, Plača se samo resnično izvršeno delo. Plačilne pogoje naj stavi vsak ponudnik posebej. Odgovor na svojo ponudbo bo vsak ponudnik prejel pismeno.
Ruše, dne 25. julija 1928.
Cerkveni konkurenčni odbor v Rušah.
Poceni prevoze
po deželi in v mestu, blaga, drv, premoga, pohištva hitro in poceni. — Prevozništvo: Franjo Schwab, Ljubljana, Poljanska cesta 31. — Telefon 2510.
Razpis.
Razpisuje se zniževalna dražba za zidarsko, kleparsko ln pleskarsko delo pri popravilu cerkve, župnišča in mežnarije v Laporju, ki se bo vršila
12. avgusta 1928 ob 3 popoldne na licu mesta. Skupna vsota za vsa popravila je proračunjena no okroglo 60.000 Din. Proračun s podrobnim opisom del je na vpogled v župnijski pisarni v Laporju. Podpisani odbor si izrecno pridržuje pravico oddati dela tudi ponudniku, ki bi ne stavil najnižje ponudbe.
Cerkveni konkurenčni odbor v Laporja.
Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega predragega nepozabnega očeta, gospoda
Ivana KovaciČ
uradnika ▼ p.
za poklonjene krasne vence in šopke se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, gospodu ravnatelju dr. Steru, gg. uradnikom, požarni hrambi in vsem prijateljem in znancem, ki so našega predragega očeta spremili na njegovi zadnji poti.
Rog. Slatina, 23. julija 1928.
Žalujoči ostali.
Zagreb. Berlin 1857.10—1860J10, Curih 1094.10
—1097.10, Dunaj 801.50—804.50, London 276.17— 276.97, Newvork 56.80-57, Pari* 221.81 -20381, Praga 160.24—169.04, Italija 296.56—29a56.
Bolgrad. Berlin 1857.1—1860.1, Dunaj 800.15 -804.50, London 278.17--276.97, Newyork 56.81— 57.01, Pariz 221.81-223.81, Praga 168.74—160.02, Trst 295.50—290.50.
Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124, Budlmpaštn 90.50, Dunaj 73.27 bi., London 25.2828, Newyork 519.35, Pariz 20.3375, Praga 16.39, Italija 27.18, Bu-
Naš nad vse ljubljeni, nepozabni sinček in bratec
Radivojček
nas je zapustil po kratki, mukepolni bolezni v nežni starosti 4 let ter odšel med nebeške krilatoe.
Pogreb nepozabnega se vrši v petek 27. VII. ob pol 17 Iz bolnice na pokopališča k Sv. Križu.
Ljubljana—Trebnie, 27. juli|a 1928.
Žalujoča rodbina Ogrlčera in sorodniki.
V globoki žalosti sporočamo pre-žalostno vest, da je naš dragi soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Rok SlmAi
hišni posestnik in miiar
dne 26. t. m. po dolgem trpljenju, previden i tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 28. julija 1928 ob 5 popoldne iz hiše žalosti Zg. Šiška, Kosova ulica 80, na pokopališče v Dravlj«.
Z g. Šiška, dne 26. iullia 1928.
2alu|očl ostali.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nad devet vrstic ae računajo viSe. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brci znamke ne odgovarjamo.
i	s	M		31
Koroška Slovenka
27 letna, išče službe kot kuharica, sobarica ali natakarica, najraje pa k otrokom, kjer bi učila nemški. Rada bi se bolje priučila slovenščini. Naslov pove uprava pod it. 67<X>.
Mlinar
vajen vsakega mlinskega dela, išče službc v mlin ali na žago, da bi se izučil za Žagarja. Naslov ▼ upravi lista pod 6803.
Žaga - samica
vodno kolo, ter vse malenkosti, ki spadajo k I njej, naprodaj. Poirve sc | Ljubljana, Stari trg 32 ali Študa pri Domžalah 24,
Inteligentna
gospodična
K znanjem slovenskega, nemškega, deloma hrvaškega jezika, nemške stenografije ter strojepisja, z jepo pisavo, prosi kakršnekoli službe kot začetnica, gre tudi nekaj 4asa brezplačno. Cenjene ponudbe pod »Marljiva«.
Učenec ali učenka
krepak, dobrih staršev, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. -Ponudbe poslati na upravo tega lista pod 6754.
Ženska pisar, moč
četudi začetnica, s trgovsko šolo, se takoj sprejme. Samo pismene ponudbe brez priloge znamk za odgovor na upravo Slovenca pod št. 6789.
Šoferja
ki mora biti vešč vsakega popravila pri avto ter izurjen vozač, ne-oženjen, sprejmem v takojšno službo. Reflek-tanti naj se predstavijo pri I. Magušar, Vrhnika št. 9.
Agilnega zastopnika
7-a mesto Maribor in okolico, kateri bi obiskoval izključno le privatne stranke, iščem. Potrebna kavcija 2000 Din. Plača lepa in fiksna! Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Ncvo<: štev. 6794.
Prodamo
100 hektolitrov
prvovrstnega vina imam naprodaj. Ker vzorcev ne pošiljam, vabim interesente v svoj vinograd v Zavrhu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah na pokušnjo v nedeljo dne 29. julija 1928 popoldne. Fran Štupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Pohištvo
za eno sobo prodani. Naslov v upravi št. 6727.
Pisalni stroj
prodam. Naslov v upravi pod št. 6728.
Trgovsko opravo
prodam. — Naslov pove uprava pod št. 6729.
Belokranjskega vina
prodam ca. 40 hI pristnega domačega. Cena po dogovoru. Naslov v upravi pod štev. 6756.
Poizvedbe
IzgobO se je
nemški ovčar, ki čuje na ime Nuš. Na verigastem ovratniku je vdelan sledeči naslov: Josef Pollak, Tržič. Znamka ima številko 1115. Ob pobegu je imel na ovratniku pripet bič. Pošten najditelj se naproša, da odda psa proti nagradi na naslov, ki je v upravi Slovenca pod št 6809, Pred nakupom svarim!
Glasovir
se radi odpotovanja poceni proda. Hoče, gostilna Geršic.
Vinske sode
od 30—700 litrov se poceni proda. Sulzer, Maribor, Vojašniška ul. 7.
i :rm fTTi
Rabimo
3 cm debel, prima ladijski pod iz popolnoma suhih in enako širokih desk. — Množina približno 2000 m'. — Dobavni rok en mesec. — Ponudbe franko vagon Maribor na naslov: Inž. arh. Jelencc & inž. Šlaj-mer, gradbeno podjetje, Maribor. Vetrinjska ul.
30, telefon štev. 212.
13X1103
Vinski trgovci!
Tri lepe kleti za vinsko trgovino v trgu Dolenjske — daleč naokrog nobenega vinskega trgovca — na razpolago lepo stanovanje, hlevi, se takoj ugodno oddajo. Naslov v upravi pod št 6805.
las lužek
Spretni zastopniki
(zastopnice) v vseh večjih krajih Hrvatske in Slovenije se iščejo za poset privatnih odjemalcev s predmetom, potrebnim v vsakem gospodinjstvu. Mesečni zaslužek 3—5000 Din. Potrebna kavcija za vzorec in inkaso ali dobre reference. — Ponudbe na upravo pod St. 6808.
Pouk v glasovirju
iščem. Ponudbe s ceno na upravo lista pod šifro »G las ovir <■
Marelčni sok
nudi »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Jugovičevo
Salvator sirišče
daje v 5 minutah sladak sir za 6 dinarjev. Barve za surovo maslo in za sir 5 Din. Prašek za pripravo masla (surovega masla), 5 Din. Iščejo se preprodajalci. Razpošilja lekarna Jugovič, Novi Sad. Zahtevajte vzorce in pošljite 10 Din v pismu.
Dr. Fran Mar i nič
ne ordinira do konca avgusta t. 1.
Krotki ias, katerega potrebuje tovorni oaz za preoalanle velikega tovora. Vam omogoča razširjanje obrata preko me/ Vaše biiin/e okolice.
Vsak dan večji tovor in manj popravil
Lastniki Cheoroleta uvidijo, da izvira povečanje obrata in večji dobiček iz Chevroleta.
Prevozni podjetniki in lastniki avtoomnibusov, širom sveta, kakor tudi tisoči trgovcev in podjetij pričajo o tem, kako dopušča Chevrolet hitro in zanesljivo obratovanje. Naglašajo, da zamorejo z njim prepotovati večji okoliš, razširiti cbrat in da si pridobijo odjemalce preko mej dosedanjega delokroga.
Močni Chevroletov motor z od zgoraj krmiljenimi ventili Vas pelje naglo po največjih strminah. Močna zadnja os in karoserija dopušča skrajno natovorjenje, ne da
bi zgubil voz na brzini. Chevrolet je izredno prožen in vozi tako mirno, da nudi potnikom največjo udobnost in da ni tovor izpostavljen najmanjši nevarnosti glede poškodbe.
Prikupljiva Chevroletov« zu-najnost pomeni tudi dobiček za Vaše poslovanje. Inženjerji hvalijo njegovo preizkušeno konstrukcijo in smotrena zboljšanja.
Zastopnik Vam bo rade volje razkazal ta Chevrolet in pokazal karoserijo, ki bo najbolje odgovarjala Vašim potrebam in lokalnim razmeram.
Zastopniki po vsei Jugoslaviji.
Chevroietooa Saslja je bila preizhu-Sana In povečana, da zamore nositi velike lovore varno in brzo na oseh mogočih cestah.
Kašo,
ješprenj, ajdovo moke
vodno svežo oddala Dndehe veletrgovina
A. VOLK. UUBUANA
Kesjlcva festa &Ut. S4.
Drua
bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki cent na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
▼ Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom
Vsakovrstno
Zlat m kupuje
po najvišjih cenah. ČERNE, iuvelir, Ljubljana,
Wollova ulica št 3.
Chevrolet tovorni in poltovorni vozovi
Tovorna šasija Din 52'9oo'~ poltovorna šasija Din 41.ooo*—
■ t i
Glavno zaslopMvo In zaloga rezervnih delov
V. & M. Barešič & Co.
Zagreb
Marije Kraljice 34-TeI. 27-44
Ljubljana
Dunajska cesta 12 — Tel. 2292
Podjetje inž, Dukič in drug ▼ Ljubljani
sprejme za
notranja dela v hiši na Poljanskem nasipu
40 dobrih zidarjev
Delo traja do decembra.
Cenj. citatei em se priporočalo naslednje tvrdke:
Blaž Jančar
pleshor Ltubifano. Breg
Elektroinšt-alaciJe za luč in pogon, prodaja in pre vijanje elektromotorjev, mehanična delavnica
Eitktropodlitjc, Liublana VI.
JerneJeva e. S, telef. 335;
K. Pečenko
trgovina vseb vrst usnja in Sevljarskih potrebžčin
L ubilo« S«. Petri cesta 32
PRISTOl & BRICELj
črkoslikarja, Ljubliana (talina c. 4 • Sv. Patra c. 39
feiel. 2908 Ustan. 1903
franc foton
krovec Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru
■man iu
II UMI
Kopitarjeva ulica 6/11
58
'Henrik Sienkiewicz:
Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Na to sta ga oba Sulgosfov&ka srdito pogledala, in eden je dejal:
»Vam se pač ni treba nam zahvaljevati, gospod, kakor tudi nam ni treba, da bi se vam zahvaljevali.:
»No?«
»Cemu pa hočete biti tu sam gospodar?« je na to vprašal drugi dvojček.
Marcian j>a je takoj pričel poskakovati na svojih kratkih, rogovilastih nogah, kot da bi se jim hotel zakaditi v oči, in odvrnil:
»Zato, ker je to moja pravica! moja pravica!«
»Kakšna pravica?«
>Boljša je kakor vaša k
Oha! kaj vendar misli? Ali si že prečital oporoko ?«
Briga me oporoka!« (tu si je pihnil v dlan) toliko je vredna! Kje je? Komu je vse zapisal? ženi? Kje pa ima kako ženo? Tako je! Mi smo najbližji sorodniki! mi — Kšepecki — ne vil«
To bomo pa še videlL Da bi te vrag!«
Da bi vas vrag! poberite se!«
Ti, kozel! Ti, psina, ti! Že dobiš, česar si vreden! Mi, da bi se pobrali, praviš? Brigaj se rajši za svojo leozjo bučo!«
:>Ali mi grozita?« Pri tem je Marcian zarožljal s sabljo in stopil proti bratoma — tudi ta dva sta prijela za sabljo.
Toda v i>tem fmutku je zadaj zadene! ogorčeni glas župnika Tvorkovskega:
>Gospoda moja! Pokojnik ni še niti mrzel.«
Zdaj je postalo Sulgotovskih hudo sram, in eden je dejal:
•Prcčastiti gospod prelat! Midva tukaj nič ne iščeva, ker imava, hvala Bogu, svoj kos kruha zagotovljen in si ne želiva tujega. A ta-le gad tukaj pričenja sikati in bi se rad pretepal.«
>S kom? Komu kaj hoče?«
Vsem, ki mu pridejo pod roko. Danes je naju napadel in nama je rekel, naj se pobereva. Jutri pa se nemara loti uboge sirote, gospodične, ki biva pod tem krovom.«
:>To pa ni res! ni res k je žavpil Marcian.
^ Naglo se je ponižno skljucil, se nasmehnil, si pričel mencati roke, se priklanjati in strupeno prijazno besedičiti:
»Kajpak, kajpak! Vse vabim k pogrebu in na sedmino! Oba vas vljudno vabiva: oče in jez. Kar pa se panne Sleninjske tiče, bo imela tu vedno zavetišče in varstvo — vedno! vednok
Po teh besedah si je zopet pričel z velikim zadovoljstvom mencati roke.
Petnajsto poglavja
Marcian je sklenil panni Sieninjski osebno povedati, naj na Belčončko vedno gleda kot na svoj lastni dom. Sklenil pa je s tem razgovorom počakali do konca pogrebnih svečanosti. Poprej se je namreč hotel pomeniti z očetom, ki je dobro poznal zakone in se znal izogniti vsem težavam: saj se je vse življenje pravdal. Sploh pa sta bila oba prepričana, da njuna stvar dobro stoji, in zaio sta se drugi dan po popisanem dogodku in bas v trenutku, ko so polagali
pana Pongovskega v krsto, zaklenila v stransko sobo, da vse preudarita. Oba sta bila v pričakovanju uspeha enako dobre volje.
'Božja previdnost je z nami!« je dejal stari, >nič drugega ne more biti, previdnost sama je to. 0, Pon-govski se bo pred njo še težko zagovarjal radi krivice, ki nam jo je hotel prizadeti.«
>Pa naj se zagovarja kakor se hoče,« je odvrnil Marcian. :>Srečo imamo, da jo je le hotel prizadeli, a ni prišel do tega, kajti zdaj bo prav vse naše. Sulgo-stovska sta mi že skočila v lase, a jaz jima prej vzamem življenje, kakor onadva nam eno samo oralo polja v Belčončki.c
:>Ha, sleparja! gadja zalega! da bi ju vrag! Saj se ju ne bojim, samo oporoka mi dela skrbi. Ali si kaj vprašal župnika Tvorkovskega? Samo ta bo kaj vedel.«
>Včeraj mi ni bilo mogoče, ker me je zasačil pri kreganju s Sulgostovskima, in nam dejal: »Pokojnik ni še niti mrzel..Potem se je odpeljal po duhovnike in krsto, danes pa ni bilo časa za to.«
»Kaj, če je Pongovski vse zapisal tej kozi?«
■Za to ni imel nobene pravice, kajti to je premoženje rajne gospe, naše najbližje sorodDice.«
-Oporoko bi seveda lahko ovrgli, a to stane denar, letanje po tribunalih... Bog ve, koliko še izdamo za to!«
Saj ste pravdanja vajeni, oče. Jaz pa sem si zopet nekaj takega izmislil, da ne bo treba nobene pravde. Za sedaj pa b e a t u s qui tenef (blagor tistemu, ki ima stvar v rokah). Zato se ne ganem več iz Belčončke in takoj pošljem po našo služinčad. Potem naj me le poskusijo izpodriniti Sulgostovski ali Zabieržovski!«
§
3 2 £2
5 3 S" 5" >
f? ® S. 5
_ _ w
?£S
u» ZZ ^
P - _. ° 5 s e
ET B §T 1» 2 fuO 1 S 2 >
§ s E' « 6$
Zrn Jugoslovansko tiakamo M ljubijaaii Karal C«&
Izdajatelj: d*. Fr. Kolo*««,
Uredniki Franc Ttmflavi