Z LETNE PROGRAMSKO VOLILNE SEJE VIŠKIH KOMUNISTOV                        :
Povezati znanje, usposobiti kadre, učvrstiti delo Zveze komunistov
Kaj je bilo pravzaprav značilno za volil-no programsko sejo občinske organizacije komunistov! Vtisov je sicer lahko več, a poglavitni poudarek je bil bržkone predv-sem na kritično ustvarjalni razpravi akcij-sko začrtanega nadaljnega delovanja ko-munistov prav na tistih ključnih toriščih dela kot so: večje upoštevanje in prenaša-nje znanja, več prispevati k večjemu zna-nju in boljši usposobljenosti kadrov, zago-tavljati ustrezne pogoje dela, dosledno uresničevati pravo vrednotenje dela, kre-piti vlogo osnovne organizacije Zveze ko-munistov . . .
Samo oceno družbenopolitičnih razmer v občini ter uresničevanje politike ZK in dela njenih organov - kar je bila osrednja vsebinska točka konference - so delegati z razpravo torej oplemenitili in kot taka po-meni tudi nadaljne usmeritve za delo ko-munistov v tej ljubljanski občini.
V predhodni razvejani razpravi je nekaj osnovnih organizacij, zlasti iz ZS, kritično ocenilo, da so gradiva za letno konferenco nekoliko preoptimistična. »Poudariti mo-ram«, je v celovitem uvodu dejal predsed-nik OK ZKS Julij Planinc, »da ne gre za oceno, da so razmere v katerih delamo in živimo lepe in dobre. Prav nasprotno. Po-zitivno pa velja oceniti, da smo se osvestili, začeli prelamljati s staro zakoreninjeno miselnosfjo, da smo si zastavljali ambicioz-nejše cilje, ki ne pomenijo preživctja, tem-več novo kvaliteto dela in življenja. Veliko bolj kvalitetno, zlasti pa bolj učinkovito je tisto delo, tistih osnovnih organizacij, ki se niso pretirano zadrževale le na kritičnem ugotavljanju slabosti v družbi nasploh, temveč večji del svojega znanja in sil usmerile v opredeljevanje ključnih proble-
mov v svoje sredine, se na sestankih v demokratičnem dialogu poenotile in dogo-vorile za akcije in aktivnosti, te pa uresni-čevale med delavci in krajani.«
Tako je tudi iz samih razprav - potekale so po istih temah v treh delovnih skupinah in so poleg že omenjene ocene zajemale tudi razprave o delovanju organizacije ZKS na področju družbenih odnosov s po-udarkom na razvojnih usmeritvah v druž-benopolitičnem sistemu, o gradivu za pro-
Kritično do posameznikov, ne do celotne organizacije
To misel je v svoji razpravi na konferenci še posebej podčrtal Iztok Winkler, sekretar P MK ZKS Ljuljana. S tem, da pavšalno in počez valimo kritiko za vse na organizacijo ZK ne bomo daleč prišli, prav tako ne zgolj s kritiziranjem in negiranjem vsega. Več mora-mo storiti za spremenjene metode dela v ZK. Osnovna organizacija mora dobiti več veljave tudi s poglobljenim delom in večjim upošteva-njem povsem človeških problemov in ko se bomo v Ljubljani opredeljevali za uvedbo četr-tega samoprispevka naj le ta zajema tisti pro-gram, ki bo izražal žvljenjski interes vseh občanov mesta!
gramsko volilno sejo mestne organizacije ZKS ter o usmeritvah občinske.
Kot smo zapisali že v uvodu so prevlado-vale in izstopale številne razprave in to povsem upravičeno, saj je to hkrati tudi potrditev še kako prisotnih problemov v življenju, o nezadostnem upoštevanju zna-nja in njegove uporabe na vseh ravneh. Izdelanih imamo sicer ničkoliko elabora-tov, študij, napisanih vrsto dokumentov in čeprav so bili storjeni v zadnjih letih že prvi premiki, s stanjem še zdaleč ne more-mo biti zadovoljni, nič kaj obetaven ni tudi podatek, da imamo v občini le 3 odstotke (zaposlenih v OZD) tistih, ki se ukvarjajo z razvojem. Kaj nam bo prinesla akcija republiške raziskovalne skupnosti - 2000 raziskovalcev v OZD? Čeprav se zdi, da smo priča spet »kampanjski« akciji, bi ven-darle morali storiti vse, da jo pravilno in pravočasno   izkoristimo   ter   dolgoročno
oplemenitimo s smotrnim in bolj obvezujo-čim štipendiranjem v OZD. Kar nekaj de-legatov je bilo zaskrbljenih spričo izjemno slabo opremljenih šolskih zmogljivosti od česar si tudi za boljše znanje ne moremo dosti obetati. Precej kritičnih besed in celo ogorčenja pa je bilo ob tem sližati tudi^ na račun zaskrbljujoče družbenoekonomške situacije v kakršnih so se znašle prav druž-bene dejavnosti. Prednostno mora biti tudi razreševanje obstoječega znanja in kadrov-
skih potencialov. Nedvomno pa mora prav Zveza komunistov ustvariti klimo in pogo-je, ki bodo spodbujali razvoj znanja in inovacij. Znanje je pri vsem tem vendarle usposobljenost biti v toku dogajanja, po-meni prilagajati se in tvorno vključevati v proizvodne procese. Večja povezanost med raziskovalci in proizvajalci ob selekci-oniranih programih je prav tako zagotovi-lo, da bomo lahko uveljavljali znanje kot produkcijski faktor številka ena. Ob vsej tej živahni in nadvse argumentirani razpra-vi, pa ni šlo po drugi strani vendarle pre-zreti, da je bilo razpravljalcev iz OZD izjemno malo, kar pomeni ob podatku, da prav v OZD tudi uresničevanje planskih nalog ne poteka zadovoljivo, kar nekoliko presenetljivo.
Drugi tematski sklop razprav, če bi ga skušali tako nekako opredeljevati pa je zadeval delovanje organizacije ZK. Med članstvom je namreč čutiti še vedno precej malodušja, sklepi, ki se sprejemajo na vseh ravneh se ne uresničujejo tako kot članstvo pričakuje, v razpravah in ugotovitvah se ponavljamo . . . Postavimo tudi v organi-zaciji ZK prioritete, zadolžimo se od CK ZKJ pa vse do slehernega komunista in razdelimo naloge, za katere bomo lahko tudi odgovarjali, ne pa, da vsi vedno raz-pravljamo o vsem in vse, dokler tega ne bomo storili obstaja tudi bojazen, da bodo tako letne programske konference kot tudi seje centralnih komitejev pa tudi kongres vse preveč manifestacije našega dela in hotenj, ne pa akcijsko obvezujoče usmeri-tve našega dela. Samo s spremenjenim na-činom dela v sami Zvezi komunistov, z dosledno odgovornostjo in bolj obvezujo-čimi dokumenti - kar velja tudi za resoluci-jo kongresa slovenskih komunistov, z več-jim poudarkom, upoštevanjem ustavnosti in zakonitosti v teh dokumentih, z razvija-njem in utrjevanjem lika komunista pa tudi učinkovitejšim, idejnopolitičnim usposab-ljanjem članstva, bomo organizaciji Zveze komunistov povrnili ugled in učinkoviteje razreševali razvojne usmeritve.
K vsem tem številnim povsem konkret-nimi pobudami in predlogi pa zapišimo še to, ki so jo sprejeli na eni izmed skupin -da je veliko od tega bilo med članstvom v osnovnih organizacijah izpostavljeno že večkrat, zatorej je pričakovati, da se tokrat sklepi iz te razprave vključijo tudi v doku-mente CK ZKS!
Potem, ko so delegati razrešili dosedanji komite in njegove organe in se jim zahvali-li za uspešno delo, so izvolili še nov 49 članski komite, enajstčlansko predsedstvo ter ponovno izvolili Julija Planinca za predsednika OK ZKS in Bojana Simoniča za sekretarja OK ZKS za obdobje nasled-njih dveh let.
J. DOMITROVIČ