Med drugim preberite Ob tednu solidarnosti (od 1. do 7. junija) je Skupščina Rdečega križa Slovenije odprla razstavo akademskega slikarja prof. Igorja Pleska iz Ljubljane. Slikar je razstavil devetnajst izbranih del iz drugega ciklusa pod naslovom Skopski potres 1963—1987. Pri odprtju razstave so sodelovali učenci Srednje šole za družboslovje in splošno kulturo iz Ljubljane in pripravili recital slikarjevih pesmi na temo Potres. Recital je spremljala učenka z igranjem na flavto. Dr. Stane Mikuž je o slikarjevih delih dejal:... Po dvajsetih letih se je podoba mesta, pred katastrofo in po njej, v likovnem umetniku zgostila v umetniško izpoved, kakršne prav gotovo ne poznamo v naši umetnosti. Pleško je odgovoril na rušilno moč prav takega elementa s prvinsko močjo — s formalnimi rešitvami, ki so povsem sodobne in obsegajo razpon od konstruktivizma, kubizma, abstraktnosti pa tudi figuralnega slikarstva — tja do spominov na makedonske srednjeveške freske in še dalj na staro antiko. S to vrsto slik je ustvaril nadvse prepričljivo in umetnistno pomembno delo, splošno poemo človekovega spopada z naravnimi silami. V tem boju pa je še zmeraj zmagovalec človek. Za čiste račune Republiški odbor sindikata o plačah, programih in pokojninah Kako krmariti v današnjih razmerah, ko država z intervencijskimi zakoni določa osebne dohodke — samoupravljanje pri tem nima več prave besede —, hkrati pa ista država pušča inflaciji proste roke, da sproti pobere še del skromno odmerjene plače? Pri pogovoru o teh vprašanjih so na seji Republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti 29. majat.l. izoblikovali nekatere pomembne sklepe. Prenova programov in obseg vzgojno-izobraževalnega dela se bosta pač morala ravnati po tem, koliko denarja je na voljo. Novi programi srednjega izobraževanja zahtevajo na primer po ocenah 10 do 20 odstotkov več denarja kot prejšnji. Če tega denarja ne bo. ne bo nič s prenovo ali pa bo treba ostati pri revnejši različici programov. To moramo družbi odkrito povedati! Prosvetni delavci ne morejo pristati, da bi se denar za njihove osebne dohodke prelival drugam. Čeprav je slovenska Skupščina sklenila, da mora imeti stalno strokovno spopolnjevanje pedagoških delavcev v prihodnje prednostno mesto, tega sklepa preprosto ne bo mogoče uresničevati, če ne bo dodatnega denarja, Seveda pa tak načelni sklep predpostavlja, da se odgovorni organi v republiki dogovorijo med seboj, kako uskladiti Nadaljevanje na 2. str. • KAKO SKRBIMO ZA PRIZADETE OTROKE, str. 2 • REVŠČINA, KI JE TUDI SRAMOTA, str. 3 • ZLOČIN NAD UČENCI, str. 4 • SREDNJI PEDAGOŠKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, str. 5 • NAKNADNIRAZPISI, str. 10 2000 Razvite dežele namenjajo izobraževanju, raziskovanju in tehnološkemu razvoju veliko denarja, po podatkih Unesca kar 97 odstotkov vseh svetovnih sredstev za raziskave in razvoj. Število raziskovalcev v razvitem svetu se naglo povečuje. Zdaj imajo že več kot 92 odstotkov vseh strokovno usposobljenih ljudi, zato ni naključje, da prihaja večina tehnoloških rešitev prav iz teh dežel. Razvite dežele imajo torej bistveno prednost pred nerazvitimi — imajo strokovnjake, ki nenehno odkrivajo novo znanje in ga prenašajo v prakso. In kako je pri nas? Podatki Zavoda SRS za družbeno planiranje kažejo na izredno slabo izobrazbeno sestavo zaposlenih —ne samo v primerjavi z razvitim svetom, temveč tudi v primerjavi z drugimi deli Jugoslavije. Iz različnih analiz, in teh ni malo, razberemo, da ■ naše organizacije združenega dela sicer načrtujejo raziskovalno . _ ' J---- •>*•,>(• niroMnn tv 7P 7/7- iti razvojno dejavnost, vendarpreuvstm z.u črtanih nalog in reševanje sprotnih težav. Ukvarjajo se z Že vpeljano tehnologijo, premalo pa je teženj po novem, boljšem in naprednejšem. To zmorejo le raziskovalci, teh pa pri nas nimamo dovolj. Tudi tisti, ki jih imamo, se ne morejo pohvaliti z najprimernejšo izobrazbo, tudi razmerje med zaposlenimi na univerzah in v raziskovalnih organizacijah in onimi, ki delujejo v gospodarstvu, nas ne more ravno navdušiti. Če bi hoteli brez posebnih zapletov uresničevati Strategijo tehnološkega razvoja Jugoslavije, bi namreč potrebovali vsaj trikrat toliko raziskovalcev, kot jih imamo zdaj. Na teh ugotovitvah se je izoblikovala zamisel o 2000 novih raziskovalcih na Slovenskem do leta 1990. Podobo so leta 1985 dali Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Raziskovalna skupnost Slovenije. Predsedstvo CK ZKS je sprejelo usmeritev, da mora na raziskovalno-razvojnem področju delati več strokovnjakov. Zasnova vzgoje 2000 novih raziskovalcev je bila dokončno potrjena s sprejetim srednjeročnim načrtom ŠRS za obdobje 1986—1990. Metodologija za sodelovanje novih strokovnjakov v raziskovalnih programih določa, da Raziskovalna skupnost Slovenije z letnim planom začrta število raziskovalcev po posameznih področjih, hkrati pa predvidi, koliko se jih bo usposabljalo do dveh let (potem naj bi se zaposlili v razvojnih oddelkih in strokovnih službah) in koliko več kot dve leti —s temi bi se obnavljale raziskovalne skupine, ki bi pripomogle k razvoju gospodarskih in drugih dejavnosti. Ob pregledu uresničevanja akcije 2000 novih raziskovalcev kortec leta 1986 so ugotovili, da vse ne poteka tako, kot bi moralo. Za zdaj imamo dvakrat manj raziskovalcev za dveletno usposabljanje, kot smo načrtovali, in bistveno več tistih za več kot dveletno usposabljanje. Marsikoga skrbi, da bo akcija pretirano okrepila tako imenovano družbeno nadgradnjo, ker bo preveč raziskovalcev delalo v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah, pričakovanja o pretoku znanja v prakso pa spet ne bodo izpolnjena; nekateri pa se bojijo, da bomo dobili premalo tehnično usmerjenih strokovnjakov in preveč družboslovcev. To neskladje pa še ne pomeni, da akcija ne bo uspela, saj so letni načrti le usmeritveni in je marsikatero pomanjkljivost in napako mogoče uravnati s kratkoročnimi načrti v prihodnjih letih. Zato je prav, da na napake sproti opozarjamo in jih skušamo odpraviti. Neskladje med načrtovanim in do zdaj uresničenim je verjetno povzročila preslaba poučenost organizacij združenega dela o oblikah usposabljanja njihovih delavcev, pa tudi težnja raziskovalnih in visokošolskih organizacij, ki želijo najprej (in predvsem) zagotoviti raziskovalce zase. Ozdi v gospodarstvu in raziskovalne organizacije bi morali tesneje sodelovati. Še bolj moramo razviti metodologijo razporejanja novih raziskovalcev in urediti njihov pravni položaj ter odnose med njimi, raziskovalnimi organizacijami in ozdi v gospodarstvu. Izkazalo se je, da se vse fakultete niso pravočasno in dobro pripravile na nove naloge. Svojih podiplomskih programov niso prilagodile novim razmeram, zato se morajo novi raziskovalci usposabljati po programu podiplomskega študija in še po programu raziskovalne organizacije. To pa pomeni, da so preveč obremenjeni. Precej mladih raziskovalcev mora zaradi slabega gmotnega položaja opravljati priložnostna dela, ki niso povezana z njihovo temeljno dejavnostjo. Posebno težko je tistim, ki živijo v podnajemniških stanovanjih (najemnine so izredno visoke) —takih je 39 odstotkov (izlanske ankete RK ZSMS, ki je zajela 40% mladih, ki so uvrščeni v projekt 2000 novih raziskovalcev). Bistvene pomanjkljivosti in nedoslednosti pri uresničevanju akcije 2000 novih raziskovalcev poznamo, in ker je to ena najpomembnejših razvojnih nalog Slovenije v tem srednjeročnem obdobju, jih moramo čimprej odpraviti. Verjetno bomo tako akcijo bolj pospešiti in morda vplivali celo na njeno kakovost, kot pa če bi razpravljali predvsem o tem, kateri naziv je primernejši »inovacijski kader« ali »raziskovalec«. Odnos družbe do izobraževanja, znanja in raziskovanja se mora spremeniti, sicer bomo na prelomu tisočletja še bolj zaostajali za razvitim svetom. Načrtneje je treba torej razvijati inovativnost in ustvarjalnost — posebno pri mladih, in nameniti več pozornosti nadarjenim. Zdaj imamo pri nas približno pet tisoč raziskovalcev, čez tri leta pa jih bomo imeli sedem tisoč. Predvideno je, da bomo tako vendarle dosegli stopnjo, na kateri so bile razvite industrijske družbe — v začetku osemdesetih let. LUČKA LEŠNIK dogodki novosti I Za čiste račune Nadaljevanje s l. str. izobraževanje in denar, ki je na voljo. Vsaka šola in vsak učitelj si ne more po svoje odmerjati delo in presojati, kaj bo iz programa uresničeval in česa ne. Zdaj, ko uravnavajo osebne dohodke intervencijski zakoni, ni mogoče pričakovati, da bi lahko izsilili kakšno večje izboljšanje osebnih dohodkov, saj so pristojnosti samoupravnih organov prav tako omejene kot denar, s katerim razpolagajo. Podatki za prvo trimesečje kažejo, da so se osebni dohodki v gospodarstvu povečali za okoli 11 odstotkov v primerjavi z zadnjim trimesečjem lanskega leta. V vzgoji in izobraževanju se temu odstotku večinoma le približujemo (dosegli so ga samo v visokem šolstvu), zato bo treba zahtevati, da bo denar samoupravnih interesnih skupnosti za osebne dohodke sledil ueotovi- tvenim sklepom o rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu. Načela, da morajo biti osebni dohodki v družbenih dejavnostih usklajeni s tistimi v gospodarstvu, ne smemo kršiti, saj je to stališče slovenske Skupščine, ki ga podpira tudi celotno slovensko politično vodstvo. V juniju naj bi bila »deblokirana« sredstva samoupravnih interesnih skupnosti. Tedaj bodo pristojni organi morali pretehtati in rešiti vsa finančna vprašanja, tako da bo prav za slovensko družbo, za šolo in učitelje. Glede na zahtevo novega družbenega dogovora o pridobivanju in delitvi dohodka, po kateri bi morali do konca tega polletja v vsaki delovni organizaciji sprejeti nove pravilnike o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, je v Sloveniji dogovor bolj trezen: spremembe naj opravijo najprej pristojne komisije v samoupravnih sporazumih dejavnosti, šele potem naj bi v drugem polletju postopno spremenili tudi pravilnike. Po mnenju učiteljev naj bi bili novi pravilniki čim bolj enotni, da bi bilo z njimi manj dela, saj delajo povsod po enakih programih in v podobnih razmerah. V bližnji prihodnosti se bo treba do konca dogovoriti tudi o učiteljevi delovni obveznosti in 42-urnem tedniku. Javna razprava, ki je potekala o tem predvsem v Prosvetnem delavcu, je prinesla marsikatero pametno spoznanje, manjka pa temeljitejša strokovna razčlenitev nekaterih vprašanj. O tem pripravlja nekaj gradiva Mestna izobraževalna skupnost v Ljubljani, pa bo o njem stekla javna razprava v jeseni. V dozdajšnjih razpravah prevladuje mnenje, naj bi bil pri načrtovanju učiteljevega in vzgojiteljevega dela poudarek na letnerrunačrtovanju, saj je ritem vzgojno-izobraževalnega dela med letom različen, njegove uspešnosti pa ne moremo meriti le sproti in z opravljenimi urami, pač pa lahko presojamo opravljene naloge in uspešnost učiteljevega in vzgojiteljevega dela v teku celega šolskega leta. Razprava o učiteljevi delovni obveznosti se bo torej v jeseni nadaljevala. Na seji RO je bilo povedanih tudi nekaj trpkih besed o gmotnih razmerah upokojenih prosvetnih delavcev (prebrali so tudi pismo Franca Branclja, ki ga objavljamo posebej). Republiški svet Zveze sindikatov j e zahteval v/v* vjrvv*u>iivzo n » • • ; 1,1 invalidskega zavarovanja, naj preveri možnosti za prevrednotenje pokojnin prosvetnih delavcev, saj so bili osebni dohodki v šolstvu do nedavnega zelo pod ravnijo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Prav bi bilo, če bi take zahteve prihajale tudi z občin; komisije za življenjska vprašanja delavcev pri občinskih svetih Zveze sindikatov naj ne bi šle mimo teh vprašanj, saj skrb sindikatov za svoje člane ne sme prenehati s tem, ko so upokojeni. Republiški odbor je sprejel prenovljen statutarni sklep in poslovnik o svojem delu. Napovedano razpravo o družbenogospodarskem položaju in o vlogi izobraževanja pri uresničevanju gospodarske stabilizacije je zaradi pozno prejetega gradiva preložil (gradivo so pripravili v Zvezni konferenci SZDL in v organih Zveze sindikatov Jugoslavije). Republiški odbor je razpravljal tudi o spremembah in dopolnitvah Zakona o združenem delu. Pri tem je bilo poudarjeno obžalovanje nad takim negospodarnim in strokovno pomanjkljivim načinom spreminjanja zakonodaje v času, ko bi morala biti vsa skrb namenjena izboljšanju gospodarjenja. Člani odbora so se zavzemali za dosledno uresničevanje samoupravljanja in za ohranitev dozdajšnjih pristojnosti republik v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi. Ne smemo pristati na prikrito vsiljevanje centralizma, ki ga je čutiti v nekaterih predlogih za spremembo Ustave in Zakona o združenem delu. JOŽE VALENTINČIČ Razpis FESTIVAL KURIRČEK MARIBOR razpisuje za leto 1987 literarne nagrade za krajše prozne sestavke, pesmi in dramski prizor s tematiko iz naše revolucije: 1. PESEM ZA OTROKE 2. PROZNI SESTAVEK (črtica za otroke) 3. KRATEK DRAMSKI PRIZOR (ali skeč — primeren za otroke) 1. nagrada 40.000 2. nagrada 30.000 1. nagrada 40.000 2. nagrada 30.000 1. nagrada 40.000 2. nagrada 30.000 Razpisa se lahko udeleži vsak državljan SFRJ. Razpis je anonimen. Pismene prispevke je treba opremiti z geslom, popolne naslove pa priložiti v zaprtih ovojnicah. Žirija bo upoštevala le tiste prispevke, ki jim bo priložena zaprta ovojnica z razrešeno šifro. Zaželeno je, da avtorji pošljejo vsaj po tri kopije. Rokopisov ne vračamo. Žirijo bodo sestavljali književniki in predstavniki Festivala Kurirček. Prispevke pošljite do vključno 15. novembra 1987 na naslov: FESTIVAL KURIRČEK MARIBOR MARIBOR, TOMŠIČEVA 45 Kar je dobro za mladino, ni zmeraj za odrasle Andragoško središče bi veliko pomenilo za razvoj v izobraževanju odraslih Položaj izobraževanja odraslih pri nas je zelo majav in morali bi se zamisliti, zakaj smo do njega (velikokrat) prav brezbrižni. Naše gospodarstvo ni namenilo izobraževanju odraslih v minulem letu niti promila tistega denarja, ki ga sicer vlaga v izobraževanje. Nekaj manj kot polovica zaposlenih na Slovenskem ima le osnovno šolo ali pa še te ne. Čeprav izobrazba zaposlenih ne ustreza željam in potrebam gospodarstva, se vpisuje v zadnjih letih v osnovno in srednje izobraževanje čedalje manj odraslih. Družba ne spodbuja dovolj izobraževanja odraslih, pa tudi v našem izobraževalnem sistemu je potisnjeno na rob... Takšne in podobne misli, ki jih v zadnjem času pogosto slišimo, razkrivajo, da z našim izobraževanjem odraslih ni vse tako, kot bi moralo biti. Analizi o osnovnem izobraževanju odraslih in izobraževanju odraslih v programih srednjega usmerjenega izobraževanja, ki sta ju pripravili mag. Marija Velikonja (za osnovno izobraževan nje) in mag. Stanka Kušče Zupan (za srednje izobraževanje) kažeta, da so ob prehodu na usmerjeno izobraževanje večidel izo- /«-» rv 1 «-* n-, ni .-1 ' * _^J_ izi n/.v_ v ri 11 ki * n>i ntvrrr* - —— - - j - . J_/ i K* V w A w osnovne in srednje šole za mladino, večina od teh pa ni bila pripravljena na to povsem novo nalogo niti strokovno-kadrovsko niti organizacijsko. Osnovno izobraževanje je sicer potekalo po prilagojenem programu za odrasle, v srednjem izobraževanju pa so šole dobile le skopa navodila, da morajo programe prilagoditi odraslim. Le za prilagajanje splošno izobraževalnih predmetov so dobili podrobnejše napotke. Analizi opozarjata na neustrezno organizacijo izobraževanja odraslih: prevladujejo oblike popoldanskega ali večernega šolanja s predmetno urnim sistemom, marsikje zmanjšujejo število ur pri predmetih, kjer šole ugotavljajo, da imajo udeleženci pomanjkljivo poprejšnje znanje, srednje šole ne organizirajo dopolnilnih oblik izobraževanja pred začetkom šolanja za tiste odrasle, pri katerih se je ob začetnem ugotavljanju znanja pokazalo, da ne obvladajo posameznih temeljnih vsebin. Prav zadnja pomanjkljivost je velikokrat med glavnimi vzroki za kasnejšo neuspešnost. Poleglega je očitno, da ti ljudje niso dovolj motivirani, da so obremenjeni in pogosto izčrpani. Pri mnogih je minilo že veliko let od tedaj, ko so se nazadnje šolali, vse to pa slabo vpliva na njihov uspeh. Le tretjina šol v srednjem izobraževanju pripravlja samostojno učno gradivo za odrasle, drugi si pomagajo z zapiski s predavanj, povečini pa uporabljajo enake učbenike, kakršni so namenjeni mladini. Učitelji so premalo usposobljeni za delo z odraslimi; vzrok je tudi v tem, da pridejo učitelji za strokovne predmete v več kot polovico srednjih šol iz delovnih organizacij.Andragoško znanje si pridobivajo bolj z izkušnjami in delno s samoizobraževanjem. Financiranje izobraževanja odraslih ni enotno: osnovno izobraževanje financirajo povečini občinske izobraževalne skupnosti, za srednje pa v analizi še ni podatkov. Ugotavljajo pa, da imajo šole zelo različne šolnine (cene storitev). Bistvene ugotovitve obeh analiz kažejo, da se je znašlo izobraževanje odraslih v krizi, in to v času, ki zahteva vedno več znanja — ne le od mladih, ki prihajajo iz šol, temveč tudi od tistih, ki so že zaposleni. Vsi pa se morajo izobraževati, se seznanjati z novimi tehnološkimi in se usposabljati za njihovo uporabo. Da bi dvignili izobraževanje odraslih na kakovostno raven, bi morali posodobiti programe osnovnega izobraževanja zanje, vodje izobraževanja in učitelje pa bolje usposobiti za andragoško delo v šolah. Izoblikovati in uskladiti bi bilo treba tudi ceno storitev pri izobraževanju . za odrasle, priskrbeti zanje učbenike in druga učna sredstva in primerne prostore. Vse to je za- Kako skrbimo za prizadete otroke Zakoni in predpisi premalo upoštevani Društvo defektologov Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije in Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije so pripravili posvet o družbeni skrbi za predšolske otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v SR Sloveniji. Posvet je bil 14. in 15. maja 1987 v Ljubljani. K organizaciji tega strokovnega srečanja so spodbudili specialni pedagogi, ki delajo v razvojnih oddelkih in najbolj živo občutijo neskladje med sprejetimi izhodišči in načeli, upoštevanimi tudi v veljavni zakonoda- ji, in resničnostjo. Za posvet je bilo veliko zanimanja. Udeležili so se ga: strokovni delavci razvojnih oddelkov pri vzgojno-varstvenih organizacijah in organizacijah za usposabljanje, strokovnjaki iz zdravstvenih organizacij, zastopniki nekaterih skupnosti otroškega varstva, centrov za socialno delo, republiških samoupravnih interesnih skupnosti, upravnih organov in strokovnih organizacij ter gostje iz drugih republik. Namen posveta je bil prikazati, kako se je v preteklosti uveljavljala družbena skrb za predšolske otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ter predlagati ukrepe za nadaljnji uspešnejši razvoj te dejavnosti. Usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je multidisciplinarna dejavnost, in to so organizatorji posveta skušali poudariti tudi z izbiro tem in avtorjev referatov. Referati so predstavili pomen zgodnjega odkrivanja otrok z motnjami v razvoju, še posebno vlogo centra za otroke z motnjami v razvoju in pedopsihia-tričnega dispanzerja, zgodnje usposabljanje v duševnem razvoju motenih otrok, defektološki vidik obravnave otrok z zmerno in težjo stopnjo prizadetosti. nekatere subjektivne in objektivne dejavnike za pospeševanje socialne integracije predšolskih otrok z motnjami v razvoju v vzgojno-varstvenih organizacijah, programe in organizacijske možnosti usposabljanja teh otrok v SR Sloveniji ter pregled problematike dela v razvojnih oddelkih. Ogledali smo si tudi kratek film o usposabljanju predšolskih otrok z motnjami v razvoju v Mariboru. Koreferati in razprava so prikazali predvsem različne izkušnje pri usposabljanju predšolskih otrok z motnjami v razvoju v naši republiki ter opozorili na najbolj pereče probleme, ki otežujejo celostno in usklajeno uresničevanje te dejavnosti. Prvi razvojni oddelki pri vzgojno-varstvenih organizacijah so zaživeli pred petnajstimi leti, v organizacijah za usposabljanje pa so bili predšolski otroci že prej. V tem šolskem letu je v 59 razvojnih oddelkih 405 otrok z motnjami v razvoju, mnogi pa so posamič vključeni v druge oddelke vzgojno-varstvenih organizacij. Se zmeraj je precej otrok, ki niso zajeti v nobeno obliko družbeno organizirane predšolske vzgoje. Možnosti za individualno usposabljanje (ambulantno ali v sklopu mobilne službe) sov različnih okoljih neizenačene in preskromne glede na potrebe otrok in staršev in izjemen pomen zgodnjega odkrivanja in usposabljanja teh otrok. Poudariti je treba, da sta v skladu s sprejetimi izhodišči vzgoja in varstvo predšolskih otrok z motnjami v razvoju v zakonodaji in načrtovalnih dokumentih skupnosti otroškega varstva opredeljena kot prednostna naloga, denar za njuno uresničevanje se zagotavlja na podlagi solidarnosti, ter da so skupnosti otroškega varstva skušale uresničevati sprejete obveznosti tudi v hudih gospodarskih razmerah. Težave so nastajale predvsem tam, kjer drugi dejavniki niso bili pripravljeni na tesno sodelovanje ali niso izpolnjevali svojih obveznosti. Veljavna zakonodaja in normativi pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti se ne upoštevajo enotno; to se kaže pri oblikovanju oddelkov (povečini je uveljavljen ali celo presežen normativ — osem otrok v oddelku). pri določanju obsega neposrednega dela z otroki, vrednotenju delovnih razmer, pritego- Anton Gvajc: Zgodaj v jutru, ok. 1925-27 pisano med prednostnimi gami, ki so navedene na obeh analiz. Težave v izobraževanju slih bo mogoče odpraviti P1 sem, če bomo razvijali in t andragoško stroko, ki v javi z razvitimi deželami Pr »t w. c zaostaja za več deset let, ‘■'j p, smo v vseh dokumentih j v. šali, da sta izobraževanj6 dine in odraslih enakopravC dročji, ki sestavljata vzgoje in izobraževanja, praksi namenili pozo predvsem potrebam otr6 mladine. Tudi učbeniki sol zanje, izobraževalni progta odrasle — čeprav za isto st£ izobraževanja in za isti pr6 — pa imajo drugačno vlog0 je za mladino, ne moremo' le prilagajati odraslim; ma' je treba načrtovati in ustvai novo. Pomanjkljivosti v iz1 ževanju odraslih opozarjaj potrebujemo andragoško s če. Le-to naj bi priporno! ic*»rr»*i in • LZIZl 111 ___ vanju, andragoški strokovni1 bili tesneje povezani, nj1 delo pa bolj usklajeno in < nejše. Po razmerju med šte' tistih (npr. na Pedagoške® tutu, Zavodu SRS za šolstvi kje), ki se ukvarjajo z izd vanjem za mladino, in tisi razvijajo izobraževanje od1 pa lahko sklepamo, da pf nost andragoške stroke ni nič obetavna. f vanju drugih strokovnih ^ ^ cev k delu v razvojnem od ter pri sodelovanju s stroko’ organizacijami in društvi. Delavci razvojnih oddeli1 čutijo osamljene pri is! ^ strokovne in družbene p°T pri uveljavljanju kakovo*1 | usposabljanja predšolskih0^, z motnjami v razvoju, pri s'1 strokovnem spopolnjevanf y pri ozaveščanju družbene slSr(,j nosti za to dejavnost. trii}] V sklepih posveta udelc|j’ali pozivajo vse pristojne dru? eb in strokovne dejavnike k sf nat vanju in enotnemu uresfl”ra' nju sprejetih izhodišč, n^ 'ar obveznosti in veljavne za' 1’ti daje. Družbeni in strokovni r‘ jn zahtevata uveljavljanje ta oblik družbeno organh ^ vzgoje predšolskih otrok 2 ^ njamiv razvoju, ki najbolj1^ zajo posameznemu otro! ^ njegovi družini ter razine' loh posameznih predelih repi zato naj pristojne samoup1 :aVr interesne ' skupnosti dop°Jse( svoje načrte tako, da bo n'1- str0 razvijati raznolike oblike VlHoS| in varstva teh otrok (zlas mobilno službo, varstvo !H;ir prizadetih otrok). prin Za vzgojo in varstvo p^110 skih otrok z motnjami v n1 ^Oi je bilo v zadnjih deseti^ °s značilno predvsem hitro ŠM mreže razvojnih oddelko'1.'. ^ ii šole hodnje pa moramo name0’ ; e sebno skrb uresničevanju ®: 1° disciplinarnega načina s sl 0 skim delom, v katerem delovali potrebni stroko'” poglabljanju kakovosti °zl. t. k strokovnosti dela. izbolfJc delovnih razmer (ustrez® 1 stori, oprema in specialnimi pomočki), strokovno-sve ' nemu in raziskovalnemu^' • H sodelovanju staršev pn nem usposabljanju otrok- ^ Gradivo s posveta bo p|a Ijeno v reviji Naš zbornik 0St ' ..... ■........-.... izdaja Zveza društev za F asi-duševno prizadetim Slou ALJOŠA VODNIK 2Ut Uči odprto pismo Revščina, ki je tudi sramota Sem predmetni učitelj, v službi od leta 1946. Dolenja Nemška Vas, Dobrnič, Lovrenc na Dravskem polju so moji službeni kraji, v katere sem moral po dekretih ministrstva za prosveto. Leta 1951 Sem diplomiral na višji pedagoški šoli. Od 1952 sem zaposlen na 0''no v ni šoli v Metliki (tudi po razporeditvi ministrstva za prosveto). Torej sem zrel za pokoj, vanj pa bom odšel jezen in razočaran. Zakaj? I ■ Zaradi skrajno slabega vrednotenja učiteljevega dela v osnov-| tih šolah. Izredno visoka inflacija in nenehna navidezna rast oseb- tih dohodkov sta meglila pogled, da se v popolnosti niti nismo zabadali, kako revni so bili naši osebni dohodki. Vso kruto realnost so Pokazali izračuni Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pokojnina za učitelja s polno delovno dobo je znašala lani, v Začetku decembra, na naši šoli 62.239 din (ni upoštevano 7-od-Motno povečanje), za letos pa 93.981 din (51-odstotna valorizacija Pokojnin pri delavcih, ki so se upokojili leta 1986). Menim, da ni težko sklepati, kakšni so bili naši osebni dohodki Zadnjih 20 let. Na kratko — REVNI IN SRAMOTNI. 2. Zaradi različnega vrednotenja učiteljevega dela po občinah. Navajam podatke za tri učitelje, ki so se lani upokojili, njihove po-SJ ^inine so take: Metlika: lani 62.239 din, letos 93.981 din Novo mesto: lani 70.570 din, letos 128.814 din, Ljubljana: lani 85.307 din, letos 128.814 din. Mesečna razlika med Metliko in Novim mestom je 12.579 din, Ked Metliko in Ljubljano pa 34.833 din. Ker sem v 60. letu starosti, menim, da lahko živim vsaj še 10 let. Preprost račun (34.833 dinx 12 mesecev x 10 let) pove, da bi dobi! v -1 s [0 letih 4.179.960 din (417starih milijonov) več, če bi me ministr-n stvo za prosveto razporedilo v Ljubljano in ne v Metliko. (Koliko sem v preteklih letih prihranil slovenski družbi, niti ne razmišljam.) Razlagi za tako stanje sta po mojem mnenju samo dve: A. Da je zdajšnji sistem plačevanja delavcev v osnovni šoli po °bčinah nesmiseln in za pamet preprostih ljudi nesprejemljiv. Utemeljitev: 40 let sem dela! po republiškem programu. Tudi zadnji Program življenja in dela osnovne šole je sprejel Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Svetovanje in nadzor nad °pravljenim delom ima Zavod SR Slovenije za šolstvo. Torej D VA 'epubliška organa nalagata in nadzirata delo v osnovni šoli, tretji °rgan — občina pa plačuje izvajalce po svojih sposobnostih (in po Večji ali manjši naklonjenosti občinskih organov do osnovne šole). NESMISEL — pa ne samo enkrat. Bog ne daj, da bi začeli po občinah plačevati milico in vojsko. Tovariša Petra Toša, predsednika komiteja za delo, prosim za pojasnilo, zakaj so takt; razlike. B. Da me je v zibki verjetno oplazila senca hudobne čarovnice, ki Se je spreletavala med Slivnico in Ljubljanskim barjem (sem rojen na Barju) in me usodno zaznamovala. Vem, misel ni resna. Resen P« ni tudi zdajšnji sistem plačevanja delavcev na osnovnih šolah. Dopuščam še eno možnost, in sicer, da smo Metličani pošiljali v Življenje ali v nadaljnje šolanje učence z najslabšo izobrazbo in vzgojo. Če nekdo — kdo, ne vem — to dokaže, se bom popolnoma rairno sprijaznil z navedenimi razlikami. Kdo naj bi bil za to stanje kriv in odgovoren? Menim, da tile: 1. Mi, učitelji sami, ker smo prepoceni prodajali »svoje blago«. Biti bi morali pogutnnejši in vztrajnejši pri zahtevah, da b j se naše delo bolje in pravičneje vrednotilo. Poseči bi morali tudi po prekinitvi dela. Zdajšnji sistem — mnogi se tega sploh ne zavedajo — spretno izrablja človekovo slabost, da je zadovoljen, če ima le malo več kot sosed, pa čeprav imata oba malo. Če smo na naši šoli zvedeli, da imamo le malo večji osebni dohodek kot na šoli v sosednji občini, pa smo si že od zadovoljstva meli roke, čeprav smo bili med porabniki družbene porabe na predzadnjem mestu. 2. Zame je največji krivec sindikat, predvsem Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Samo ugotavljanje, da je stanje po osnovnih šolah porazno in da naj bi se popravilo, ni imelo učinka. Osebno ne poznam sklepa oziroma sklepov, ki bi bili oblikovani približno takole: ker osebni dohodki v osnovnem šolstvu zaostajajo, se bodo v tem in tem letu proti drugim družbenim dejavnostim popravili za toliko in toliko odstotkov, akcijo bo vodil ta in ta, o rezultatih bomo poročali približno tega in tega dne. Ne trdim, da so delavci v sindikatu delali oziroma da delajo premalo, da se ne trudijo, morda so celo preobremenjeni. Trdim pa, da so sindikalni delavcipremalo naredili za moj ekonomski položaj, za položaj osnovnošolskega učitelja v naši družbi.' ZATO — V PROTEST — PO 40 LETIH ČLANSTVA IZSTOPAM IZ SINDIKATA (1 mesec pred upokojitvijo). 3. Naslednje krivce je treba iskati med organi skupščine občine in v vodstvih političnih organizacij. Skoraj vsako leto, ko smo se pogovarjali o finančnem načrtu, smo govorili le o indeksu povečanja sredstev zaradi inflacije, skoraj nič pa o trenutnem stanju (ni vseeno, ali ima trenutno stanje vrednost lOOali 120 ali morda 150). Tudi o samem programu je bilo izrečenih le malo besed, enako o primerjavah z drugimi dejavnostmi. Vsakoletno dokazovanje tega stanja pred delegati občinske izobraževalne skupnosti je ponižujoče, je beračenje in bo to vse dotlej, dokler ne bomo (bodo) delavci v osnovnih šolah postavili cenika za svoje storitve, pri tem pa naj bi jih podprl,stanovanjski sindikat. FRANC BRANCEU OPOMBA 1. Revščina sama po sebi ni sramota. Bili smo revni ko cerkvene miši. Spomin mi seže v leto 1954, ko so si tri mlade učiteljice v metliškem internatu izposodile slamnjače, preden so odšle na delovno mesto na Radovico. Prva naloga na Radoviči jim je bila, da so si naprosile slamo. Takrat smo bili (skoraj) vsi skromni, revni in zadovoljni. Sramota pa je, da eden ostaja blizu revščine, drugi pa seje od nje krepko oddaljil. Mar ni družbena poraba tudi politika, vojska, milica idr. Primerjajte njihove pokojnine s pokojninami učiteljev. Ugotovili boste, da krepko zaostajamo. To pa je sramota. Za konec naj navedem le misel iz pisma, ki mi ga je pisala kolegica iz Ljubljane: »... Vedi pa, da boš bentil vsakega prvega v mesecu, ker se ti bo zdelo vse skupaj neka beračija, goljufija in sploh kriminal.« (Ob prejemu pokojnine) 2. Višino mojih osebnih dohodkov (kot pomočnika ravnatelja) in višino pokojnine boste dobili, če pomnožite prejemke učitelja s faktorjem 1,3. ntervencijski zakon stiska pasove Težavne razmere na visokih šolah v Srbiji ii„ Pečina fakultet in višjih šol v ^iji jma p0 letošnjem prvem J^escčju izgubo. Če bi se rav-rlc1 ali dosledno po zakonu, bi bilo -u* reba izdelati sanacijske pro-s(> statne jn misliti celo na ukinitev, javijo v zadnjem času na se-. ankih v domala vseh visokošol-'al^ihsrediščih v Srbiji. Najtežje je “eogradu. ta| Intervencijski zakon je po-,12 ‘Jnšal že tako težak gmotni po-2 °žaj šolstva. Visoke šole ne Ijl ^ejo izplačati niti skromnih pri-0i pevk°v republiške skupnosti za ef ^erjeno izobraževanje, osebni „,l j^odki visokošolskih delavcev a so v resnici zamrznjeni na p*avni lanskega 31. marca. Za it .ne dohodke in materialne vi Janške daje izobraževalna skupit samo 70 odstotkov potrebna denarja, za naložbe pa ga je ^nj kot leta 1980. Denar, ki ^'nianjkuje, naj bi šole zaslužile ^Posredno menjavo dela z go-: i P°darstvom — to pa se za zna-'h dosti ne meni. ši'‘ lippvšcina je privedla visoke I e tako daleč, da študenti de-1 z opremo, ki je 90-odstotno , .^pisana, znanstvenorazisko- ftč, .jto delo Pa i6 na ve^'n' tehni- . . '/t fakultet onemogočeno. Na Z^aterih fakultetah, kjer se mo-■ tal° atudenti usposobiti za upo-^ 0 računalnikov, teh sploh ni-i a]° ali pa po 30 študentov čaka, eden ali dva vadita. I^elo v visokih šolah je pr tlzko 'Udi vrednoteno, in to občutijo . zaposleni. Pripravniške ace diplomantov so višje od p a^kfih dohodkov visokošolskih rjasist,,-. entov z magisterijem. Neranljivo je, da so srednješolski "elji bolje plačani kot tisti na visokih šolah. Medtem ko lahko delavci v proizvodnji določijo ceno svojih izdelkov, visokošolski učitelji nimajo nobene besede pri določanju cene svojega dela. Po podatkih republiške izobraževalne skupnosti osebni dohodki visokošolskih delavcev zaostajajo kar za 25 odstotkov za gospodarstvom. Nekatere fakultete nimajo niti toliko denarja, da bi lahko izplačale zagotovljene osebne dohodke, predvidene za nekvalificirane in priučene delavce. htejbolj ogroženi so asistenti — jutrišnji visokošolski učitelji. Devetdeset odstotkov med njimi nima rešenega stanovanjskega vprašanja. Večina fakultet v prihodnjih desetih letih ne vidi možnosti za nakup novih stanovanj, na katera čaka tudi domala tretjina visokošolskih profesorjev. V takih razmerah se odločajo za visokošolsko »kariero« slabši ali premožnejši študenti, na visokih šolah pa ostajajo le najbolj zavzeti mladi strokovnjaki in tisti, ki imajo premožne starše. Po drugi strani pa se izboljšuje življenjska raven študentom, ki so postali najbolj zaščitena vrsta državljanov. Ker gre denar za študentski standard iz skupne blagajne republiške izobraževalne skupnosti za usmerjeno izobraževanje, se v te namene preliva tudi del denarja za učiteljske plače. Študentom, ki živijo v študentskih domovih, se tako dobro godi; mnogo slabše pa se godi tistim, ki so v podnajemniških stanovanjih — teh pa je samo v Beogradu 15 tisoč. Medtem ko družba tako mačehovsko ravna z visokim šolstvom, pa so visokošolski delavci v Srbiji s svoje strani naredili vse. kar so mogli. Nova mreža višjih in visokih šol je gospodarnejša, sprejeti so novi vzgojno-izobra-ževalni programi, dogovorjena je politika vpisa za prihodnje šol- sko leto. Zdaj bi morala nekaj ukreniti še družba, da bi visoko šolstvo lahko uspešno delovalo. VANJA BULIČ Prenova pedagoškega šolstva_____________________ Uresničevanje novih programov zahteva več denarja Na nedavnem srečanju srednjih pedagoških šol iz Celja, Maribora in Ljubljane, ki ga je zelo prizadevno pripravila Srednja vzgojiteljska šola iz Ljubljane, smo ob tradicionalnih športnih in kulturnih srečanjih mladine teh šol sodelovali še v dveh pogovorih za okroglo mizo, namenjenih trenutno zelo aktualnim problemom, s katerimi se ubadamo na pedagoških šolah. Mladi in njihovi mentorji so razčlenili izkušnje o uveljavljanju učencev kot subjektov v samoupravnem življenju pedagoških srednjih šol. Ravnatelji, predsedniki svetov delavcev in svetovalni delavci pa so si izbrali za temo pogovor o možnostih, v katerih bomo uresničevali prenovljene srednje pedagoške programe. Predstavniki šolskih samoupravnih skupnosti učencev in mentorji so kritično ugotavljali, da niso dovolj izrabili možnosti za uveljavitev svojih samoupravnih pravic in dolžnosti in da je oblikovanje samoupravljalske zavesti oddelčnih in šolskih kolektivov še posebno pomembno prav v pedagoških srednjih šolah; učenci se namreč morajo zavedati, da postajajo pedagoški delavci, ki bodo delali v vzgoji in izobraževanju v prihodnjem tisočletju. Razpravljala so se zavzeli za uveljavljanje dobrih izkušenj posameznih šol, za razčlenjevanje novosti v samoupravljanju učencev v programu, ki oblikuje pedagoško osebnost, in še posebneža krepitev oddelčnih skupnosti kot jeder za pomoč in spodbujanje sošolcev, za pomoč pri študiju in utrjevanje zavesti o skupni odgovornosti za uspeh posameznikov in kolektivov. Ravnatelji, svetovalni delavci in predsedniki svetov delavcev so kritično ugotavljali možnosti za prenovo programov, se seznanili z nekaterimi novostmi v srednjem pedagoškem programu, preverjali zahteve in navodila za novi program, zahteve učnih načrtov glede delitve oddelkov v skupine in druge možnosti, v katerih bomo v jeseni delali po prenovljenih programih (učbeniki, oprema, seminarji za učitelje itd.). V pogovoru, v njem so sodelovali tudi predstavniki Zavoda SR Slovenije za šolstvo in Piša za pedagoško usmeritev, so se razpravljale! zavzeli za primerno gmotno podlago pedagoških srednjih šol, saj zadnja reforma tem šolam ni odmerila toliko denarja, kolikor bi ga potrebovale. Ponovno smo ugotovili, da so pedagoške srednje šole kadrovske šole narodnega pomena, in bi jih zato tudi morali vsestransko podpirati, da bi lahko uresničile svojo vlogo in pomen. Kritično smo spregovorili tudi o letošnjem vpisu osmošolcev. Čeprav je na nekatere šole precejšen »naval«, na primer v Srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, pa nas vpis v celotni Sloveniji lahko hudo skrbi. Novi programi bodo siceromogočili vzgojiteljem predšolskih otrok višjo izobrazbo, vsem učiteljem pa visoko. Kl jub temu (in morda prav zato) pa se je prijavilo zlasti v smer vzgojitelj predšolskih otrok in smer razredni pouk v nekaterih šolah pa tudi v naravoslovno matematično smer, premalo mladine, da bi lahko pričakovali v prihodnosti dovolj pedagoških delavcev. Ali to pomeni, da se bomo ponovno znašli v krizi, da bo spet premalo učiteljev? Vemo pa, da se pripravlja notranja pedagoška reforma tako v osnovni šoli kot usmerjenem izobraževanju, vsi pa prisegamo, da so izobrazba, vzgoja in znanje pogoj za hitrejši razvoj naše družbe. Ugotovili smo torej, da se zanimanje za učiteljski poklic zmanjšuje. Vzrokov je veliko. Gotovo, da ne bomo iskali krivca za to v srednjih pedagoških šolah, saj če jih ne bi imeli, bi bili že danes brez učiteljev. V pogovoru za okroglo mizo smo se zavzeli, naj bi srednji pedagoški program, ki je po svoji usmerjenosti dovolj splošno izobraževalen, vsebinsko širok, bogat, vsestranski in pedagoško usmerjen, morala podpreti širša družba. To pomeni, da bi morali ponovno uveljaviti pred leti že sprejeti družbeni dogovor o pedagoškem šolstvu, ki smo ga z ustanovitvijo pisov prehitro »ukinili«. Podpreti bi ga morali tako s kakovostnim usmerjanjem v osnovnih šolah (pripravljen bo priročnik za usmerjanje v pedagoške študije in poklice), s primernim gmotnim vrednotenjem in financiranjem programov, z boljšo učno tehniko in tehnologijo v pedagoških šolah, s trajnim izobraževanjem učiteljev v teh šolah, z boljšim načrtovanjem kadrovskih potreb, s sodobnimi učbeniki idr. Smo torej pred odločitvijo, ali kadrovsko šolstvo družbeno podpremo ali pa še naprej dajemo zanj samo toliko, da bo preživelo. Potrebujemo družbeno in strokovno podporo z zavestjo, da so trud in sredstva dobra naložba za prihodnost pedagoškega šolstva in za delovanje celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema. Zelo napak bi bilo seveda, če bi že na začetku prenove še dodatno kratili prav te programe — nekatere njihove pomembne dele. (Omenjajo ukinitev ekskurzij po SFRJ, ki so v pedagoških srednjih programih ves čas po vojni, izdatke pa morajo plačati učenci sami). Prav bi bilo, da bi možnosti za šolanje mladih v srednjih pedagoških šolah izenačili s pogoji v vojaških srednjih šolah. Teh nekaj kritičnih zgledov sem navedel zgolj zato, da bi končno v Sloveniji spoznali, da dobrega učitelja ne moremo izobraževati kjerkoli in pod kakršnimi koli pogoji, brez pravočasnega usmerjanja in spodbujanja vseh, ki pedagoškega delavca vzgajajo in izobražujejo. In končno, da bi učitelj dobil v družbi res ustrezen položaj. V srednjih pedagoških šolah smo pripravljeni za te cilje storiti zelo veliko, seveda če bodo dane vsaj temeljne možnosti. Po toliko reformah jih tudi upravičeno pričakujemo. JURE GARTNER Igor Pleško ZAGORSKI UČITELJI O OBČINSKIH PLAČAH Delavci osnovnih organizacij sindikata Vzgojno-izobraževalnega zavoda Zagorje ob Savi menimo, da je financiranje osnovnega šolstva, ki je odvisno od gospodarske moči občine, nepravično. Predlagamo, da se zagotovoljeni program financira v okviru republike z upoštevanjem načel solidarnosti in vzajemnosti. Tako se ne bi dogajalo, da so osebni dohodki prosvetnih delavcev od občine do občine tako različni. Za približno enako delo je razlika v plačilu prevelika. Za konferenco sindikata M. K. [anj Ose pobude odmevi V 7. številki Prosvetnega delavca smo objavili prispevek Zločin nad učenci. V njem M. R. opisuje utrujene, lačne in naveličane učence, ki morajo po napornem rednem in dodatnem pouku ter neštetih drugih dejavnostih še k verouku. Sprašuje se, ali ni zločin nad učenci, kar počne z njimi dan za dnem, da bi dosegla predpisano učno obveznost in ali ne bomo tako vzgojili živčno razrvanih ljudi. K prispevku smo napisali, naj nam bralci sporočijo svoje mnenje o teh vprašanjih, zlasti še o tem, ali šola res mora biti mučilnica za učence in učitelje. Ker so prišli vmes razpisi in skupna številka prosvetnih glasil, lahko odmeve, ki jih je sprožil članek, objavljamo šele zdaj. Pestri so ti odmevi, pisali so jih učitelji različne starosti, pa tudi zdravnica, mladinka in drugi. Kljub različnim pogledom je vsem prispevkom skupna skrb za otroka in želja po demokratičnem medsebojnem razumevanju, sožitju in strpnosti med različno mislečimi. UČENCI SO PREOBREMENJENI — PA NE ZARADI VEROUKA Z zanimanjem sem prebral članek učiteljice M. R. Uredništvo je pripisalo vprašanje, ali res mora biti šola mučilnica in pouk trpinčenje učiteljev in učencev, zdi pa se mi, da je namerno prezrlo v članku še nekaj bistvenega. Tovarišico M. R., če se ne motim, najbolj prizadene to, da morajo učenci po pouku še k verouku. Vse skupaj opiše tako, kot da je samo verouk tisti glavni krivec, župnik ali katehet in cerkev pa tisti zločinec nad otroki. Mislim, da je tovarišico pri pisanju vodila precejšnja mera predsodkov, da ne rečem sovraštva do vere in Cerkve. Omenja sicer tudi druge dejavnosti, ki po pouku še obremenjujejo učence, vendar pa le mimogrede. Sam mislim takole: Verouk imajo učenci samo enkrat na teden in to eno uro. Verouk je prostovoljen. Seveda imajo starši pravico otroke pošiljati k verouku. Je pa bistvena razlika med veroukom in šolo: verouk ni storilnostno usmerjen, ocene ne odločajo o biti ali nebiti kot v šoli, delo je veliko bolj sproščeno. Poleg tega pa na koncu koncev otroci šele tu zvedo, kakšen smisel sploh ima njihovo bitje in žit je — tudi tista tortura v šoli. Zapisal sem smisel — ali pa nesmisel, če že hočete. Sam večkrat vprašam kakšnega učenca ali učenko, ko jih srečam po šoli na avtobusu, kam gredo. Eni hodijo v glasbeno, drugi k angleščini, francoščini, nemščini in še kam. Pa ne enkrat na teden, temveč večkrat, pa ne zato, da bi dali smisel svojemu življenju, temveč največkrat zaradi prestiža in svojeglavosti svojih staršev. Poleg tega pa učenci niso samo šest ur v šoli, temveč skoraj osem, če ne hodijo še v jutranje varstvo. Torej tista urica verouka nikakor ne more biti zločin nad otroki, kot se bere med vrsticami. O tem da so učenci v šoli preobremenjeni z različnimi dejavnostmi, čivkajo že vrabci — tudi na strehah Zavoda SRS za šolstvo in drugih pristojnih ustanov. Zdi se mi, da nam gre pri vsem tem le za zunanje učinke, zato da lahko pokažemo, kaj naši učenci zmorejo in naredijo. To, ali te dejavnosti učence tudi osebnostno bogatijo in jih delajo zares srečne in zadovoljne, pa nam je malo mar. Vendarle pa lahko edino slednji — skrb za osebno srečo, zadovoljstvo in življenjsko izpolnjenost opraviči bremena, ki jih' nalagamo učencem. Za verouk vem, da ima ta cilj pred seboj, za ostale šolske in pošolske dejavnosti pa tega ne bi mogel vedno trditi. VIDKO PODRŽAJ Anton Gvajc: Drevje, skica s svinčnikom, 1928 — z razstave v Narodni galeriji v Ljubljani PUSTIMO VSAKEMU SVOJE! K sestavku Zločin nad učenci najprej tole: Zakaj dodatni pouk po šesti uri, ko so učenci in vi, spoštovana učiteljica M. R., že vsi izmučeni? Ali ni mogoče, da bi bili pred poukom ali pa pozneje popoldne, ko bi se že vsi nekoliko odpočili? Saj se tudi doma učenci ne začno učiti takoj, ko pridejo iz šole. Še sreča, da kuhate kosilo v šoli, da nesete lahko kosilo domov vi in da ga lahko učenci pojedo v šoli. Verjetno je večina staršev v službi in otroci nimajo nikogar doma, ko pridejo domov, če nimate organiziranega varstva v šoli, kjer bi bil lahko, nekoliko pozneje seveda, tudi dodatni pouk. Kar pa zadeva učenko, ki je hitela k verouku s svojo vrečko, ne bodite zanjo v prevelikih skrbeh! Če ne bi hotela iti k verouku, pač ne bi šla. Če ji tam ne bi bilo všeč, gotovo ne bi šla — o tem ste lahko prepričani. Pravite, da je še pred nekaj minutami sedela v učilnici in reševala zapletene matematične probleme — in to sedmo uro pouka! Rada verjamem, da si je zaželela sprostitve in da je rada šla k verouku, kjer ne bodo reševali matematičnih nalog, kjer bo kaj lepega slišala, se pogovorila in sprostila in se tudi kaj naučila. Vsekakor je to boljše, kot če bi bila sama v stanovanju. Pravite, da vam je deklica povedala, da mora k verouku. Gotovo ji je bilo nerodno, ko vas je srečala. Ali pa bi vi vse to tudi tako poudarjali, če bi deklica povedala. da gre k pouku tujega jezika ali kakega inštrumenta, kar bi bilo gotovo bolj naporno od verouka? Pustimo vsakomur svoje. Če hodi kdo k verouku, pa naj hodi , če mu je v veselje... Duhovniki vsekakor niso najslabši pedagogi, saj so mnogo ODMEVI NA ČLANEK Zločin nad učenci bolj izobraženi od marsikaterega prosvetnega delavca. Posebno mlajši duhovniki radi posvečajo mladini mnogo časa — tako sem brala nedavno v reviji Otrok in družina. Prosvetni delavci smo mnogo bolj utesnjeni z družinskimi skrbmi, s plačami in z drugim. Ob vsem tem učenci, ki hodijo k verouku, vsekakor niso najslabši učenci — marsikje so vodilni, najboljši po uspehu in vedenju, najbolj aktivni v mladinski in pionirski organizaciji. Tudi domovino in svobodo se učijo ljubiti pri verouku. Zato nehajmo pripisovati krivdo verouku, da utruja učence. Vera je ločena od šole, zato jo pustimo pri miru. Kdor hoče k verouku, naj gre, kdor noče, pa ga ne more nihče prisiliti, tudi starši ne. Mi pa raje naredimo v šoli tako, da ne bodo učenci preveč utrujeni — in tudi mi ne. Da bo vsem lepše... Izbirajmo metode, uredimo urnike, menjavajmo lažjo učno snov s težjo, pa bo pouk prijeten in ne preveč utrudljiv. Učitelji, ki odhajamo v pokoj, smo v svojih mladih letih preživeli celo vojno, pa smo še vedno duševno zdravi. Učili smo toliko let, pa kljub temu nismo »razrvani, živčno bolni in nave-Učani vsega«, kot je zapisano v članku. R. M. JAZ BI UŠLA OD VAŠEGA POUKA Ko sem zagledala naslov Zločin nad otroki, sem se zgrozila, le kakšni zločini se dogajajo danes v šoli, če učiteljica sama pravi svojemu početju zločin. Otroci so v šoli zbrani največ pet do šest ur, mlajši štiri do pet ur, pri čemer sta zadnji uri primerni za lažje predmete. Pri matematiki so učenci utrujeni že po eni uri, vi pa jih utrujate še po šesti uri, ko ste že sami uničeni in je nemogoče zanimivo razlagati utrujenim otrokom, ki si želijo že počitek in spremembo. Pa kaj morejo reveži — zdržijo, da imate vi lahko dodatne ure in dodatni pouk. Potem boste svoje kosilo lepo prinesli iz šole domov in ga v miru prebavljali. Kaj pa ubogi otroci? Po sedemurnem naporu in dodatnem pouku bi se morali najprej sprostiti in spočiti, da bi lahko jedli z užitkom — če niso tega opravili že v šoli prav na hitro. Jaz bi ušla med sedmo uro od vašega dodatnega pouka — k verouku ali kam drugam, da bi se sprostila in razvedrila. Tako je tudi omenjena punčka s cekarčkom hitela tja, kjer se bo odpočila in razvedrila. Saj otrok pri verouku nobeden ne muči in radi hodijo tja, kjer v vedrem razpoloženju ne slišijo nič slabega, pač pa si pridobijo veliko za vzgojo, brez napetosti in vsiljevanja. K verouku jih ne sili nobeden, če pa sami radi hodijo, je to njihova dobra volja, ne pa zločin nad otrokom. B. Z. (učiteljica v pokoju, naročnica Prosvetnega delavca že od leta 1938). KAJ MOTI — PREOBRAMENJENOST ALI VEROUK? Nekoliko pozno se oglašam na članek Zločin nad učenci, upam pa, da še ni prepozno. Uredništvo se sprašuje, ali šola in pouk res morata biti trpinčenje učiteljev in učencev. Učiteljica M. R. namreč piše: »...pri rednem pouku jim uro za uro trpamo v glavo učno snov, nato pa morajo sodelovati v najrazličnejših dejavnostih, nazadnje morajo še k verouku«. Menim, da jo je zbodel ravno verouk. Če bi deklica hitela h kakšni »drugi dejavnosti, vaji za proslavo, pripravam za najrazličnejša tekmovanja in še in še«, kar omenja M. R. v svojem pismu, bi je verjetno ne pretreslo. ampak bi jo morda še prav toplo pohvalila in pomislila na točke, ki bodo njej in kolegom prinesle višjo plačo. Glede šole, v kateri učitelji »dan za dnem počno nekaj, kar je zločin, za katerega ni opravičila«, kot piše imenovana, pa tole: Zadnjič sem šla mimo neke šole v središču Ljubljane. Učenci so stali pred šolo na soncu, nekateri so se žogali, deklice so skakale čez plastiko — to je bil res pravi odmor. O šolskem delu in preobremenjenosti otrok, ambicijah učiteljev in raznih dejavnostih je bilo že toliko napisano, da o tem nimam več kaj pisati, ker kot zdravnica in mati dveh predšolskih otrok nisem niti poklicana, da bi o tem pisala. Učenci pač radi hodijo h krožkom; hodijo sami od sebe ali pa le zato, ker se bojijo zameriti učiteljem, ki jih v to včasih silijo, da krožki sploh obstajajo. Pri verouku tega ni, saj se zato ne bo zameril župniku. Tudi staršem se otrok upre, če ga silijo v nekaj, kar mu ni pogodu. Zato ste lahko prepričani, da otroci, ki hodijo k verouku, ne hodijo tja, ker bi se bali verouči-teljeve nenaklonjenosti ali slabih ocen. Verjetno jim mora biti tam všeč. Menim, da si je M. R. izbrala precej neprimeren način za prikrito, pa vendar dan na dan vidno nasprotovanje verouku, veri in Cerkvi. Mogoče jo moti, da so učenci že med njenim dodatnim poukom z mislimi pri verouku. Morda celo sama kdaj že zaide v cerkev, saj je pri nas to po Ustavi dovoljeno. Prepričana sem. da je še kdo mojih misli in drugačnih od učiteljice M. R. PAVLA ISTENIČ ZLOČIN? NI TAKO HUDO! Zločin nad učenci! Spet nekaj hudega za našo mladino, pomislim, in me stisne pri srcu. Ko sem prebrala, sem spoznala, da ni tako hudo. Otrok je šel iz šole k verouku, za katerega so se starši prostovoljno odločili. Poznajo vrednote, ki jih pri verouku podajajo. Tudi sama večkrat mislim, da so otroci preobremenjeni z natrpanim programom. Ko bi starši lahko kaj več odločali in izbirali, bi pošiljali otroke v šolo, ki bi jim bolj odgovarjala in ustrezala njihovi prihodnji izobrazbi. Tako se marsikomu ne bi bilo treba mučiti z reševanjem zapletenih matematičnih problemov. Marsikaj moramo potrpeti. Tudi otrok marsikaj prenese — treba ga je le pravilno usmerjati, poučevati in vzgajati z ljubeznijo, za resnično življenje, da se bo znal pravilno in samostojno odločati. Nekateri otroci so srečni, ker jim že starši posredujejo te vrednote; tudi pri verouku jih pri tem dopolnjujejo. Zadovoljni smo lahko, da nam hočejo pri vzgoji pomagati. Dokler pa bo živela miselnost, da je zločin nad učenci, če hodijo k verouku, ne moremo govoriti o zdravem narodu. BRALKA •“redi ^ku ‘Pn0 TAKO PISANJE Ml DA MISLITI vanj, !*nih Oglašam se vam zaradi članka Zločin nad učenci. Sem že precej let članica Zveze socialistične mladine Slovenije in v svoji osnovni organizaciji dejavno sodelujem. Patetično pisanje in posploševanje, ki veje iz pisanja učiteljice M. R., mi da misliti, če ni mogoče učiteljica sama kriva, da so učenci lačni in vsega naveličani. Glede na način njenega pisanja me to sploh ne bi presenetilo. Ne vem, kakšna je ta šola, v kateri si učitelji nosijo kosilo domov (po možnosti za vso družino), učencem pa privoščijo le 15 minut za malico in to po drugi šolski uri, ko so siti še od zajtrka. Če žulijo žemljice med poukom, pa jih kaznujejo. Učenci so preutrujeni od dodatnega pouka, ki ga morate imeti, pravite v pismu. Čemu pa morate imeti tak dodatni pouk? Mar ni boljše, da se bolj potru- dite pri rednem pouku? M manj denarja boste res in1' učenci pa bodo manj obre" njeni, ne bodo sedeli v šoli sedem ur in bodo lahko počel' kaj drugega, kar jih zanima. iifPti 0S TEJA REPANŠEK Kaj pa šolski logoped? c V Glede verouka bi tovariš' M. R. rada spomnila, da se župniščih marsikje bolj prija* in bolj izobraženi ljudje, k°' šolah, da otrokom ni treba' čas sedeti pri miru, da jih ne st' šijo z ukori. .Včasih tudi kaj sš hajo lačnim otrokom (v šoli R. jim očitno ne), gredo z nj1 na izlet, pojejo in se pogovarj' o življenjskih stvareh. Radij'* ) posvetijo nekaj časa za težave '2 ’ katerih se mladi poskušajo f "J govoriti z učitelji v šoli, pa ti I utegnejo... •4 I •S ] Pne /1 Vr Prebrala sem prispevek Jožeta Šmida o načrtovanju učiteljevega dela. Žal hi nič zapisanega o načrtovanju dela šolskega logopeda. Moti me, da smo logopedi ponavadi obravnavani tako kot socialni delavci, pedagogi, psihologi ali knjižničarji. Naše delo je vendar specifično: tako kot učitelji delamo neposredno z otroki, starši, vzgojitelji in učitelji. Mnogi šolski logopedi delamo tudi v šolah s prilagojenim programom, v razvojnih oddelkih in vzgojno-varstvenih organiz" ^ jah. Ko ob koncu leta uči'|,|S spreminjajo presežke ur v prf dneve, logopedi ugotavljamo. 1 »kakšni vaji več« ostajs' ^ kljub »„a^.,. vaj. brez viška ur, ker smo vse opravili v našem sedemurfl1 delavniku. Na aktivih se trudi' JS in iščemo rešitve. Ste že razfll'S Ijali morda tudi o času in d'jta šolskega logopeda in njegov ‘S vrednotenju? Vsak predlog ^ dobrodošel. ^ HELENA KREŽE KIS ns Posodabljanje tehničnega pouka ni tako preprosto ns Vis vi Sm Novosti uvajamo praviloma zato, da bi spremenili zdajšnjo prakso in jo uskladili z zahtevami prihodnosti. Uvajanje novosti pri tehničnem pouku pa ni tako preprosto; to bi morali upoštevati tudi ob spreminjanju učnih načrtov. Žal te novosti uvajamo največkrat formalno in forum-sko. Predlagatelji niso pripravljeni upoštevati nas, ki izvajamo vzgojno-izobraževalno delo in J B naših pobud. Tako ravnanje pomeni strokovno razvrednotenje našega dela, pa tudi strokovno samoljubje. Današnje kadrovsko in materialno stanje pri tehnični vzgoji je kritično, če gledamo nanj z vidika prihodnosti, tehnična vzgoja je na robu družbe. Novosti, ki jih uvajamo, ne delujejo dovolj razvojno niti niso celostne. Ko na primer v učni načrt uvrščamo kovaštvo in livarstvo, se sprašujem, ali ni to pomembno samo za tiste kraje, kjer je ta dejavnost razvita in potrebujejo tovrstne strokovne delavce. Novosti bi bilo treba v naprej pripraviti, da ne bi bilo nasprotovanj zaradi materialnih ovir. Na K našem področju je namreč pravilo, da zahteva vsaka no'11 od-učite!ja še več improviza£ in rutinskega dela in mu jemlj* nekaj prostega časa. Hospita' na aktivih, ki jih imamo pri pl* tikih entuziastih, niso razvol.^, podkrepljene, saj pogreša*. S vsaj vpogled v tovrstno tujo st' J kovno literaturo, če je že ne a. T remo kupiti. Usoda novosti je zmeraj oč sna od učitelja — pa ne samo njega, temveč tudi od drU! udeležencev pouka. Preobra* družbe se mora odvijati že v U' ‘ niči, saj se napačna misela' kasneje težko preoblikuje. B ‘ p posodabljanja pouka za učd'„ tehnično ne bomo več zanin11 Žal pa je tako, da je šola zadf ki se lahko dokoplje do novO. Že zdaj smo v podrejeni v saj nekaterih učnih enot ne remo uresničiti brez gmotne I 2 moči učencev, ki prinašajo s'1' tehniko v šolo. Tako stanje je' _ smiselno, zanj bi moral ' nekdo moralno-politično oč! STANE KLANČNIK R k'. B T KOLIKO FUNTOV ZASLUŽIMO? Politika poroča (26. 5. 1987), da angleški osnovnošolski učitelji zadovoljni s svojo plačo, saj zasluzijo v celem letu komaj 9274 funto' podatkih o celoletnem osebnem dohodku osnovnošolskih učitelj^} glavnih mestih' drugih dežel, ki so jih zbrali, so na vrhu lestvice učiul Ženevi (23.921 funtov na leto). Med deset in d vajset tisoč funti zasl^ učitelji v .Luksemburgu, Torontu, Sidneyu, Amsterdamu, Kobetih nu, New Torku, Dublinu, Stockholmu in Diisseldorfu. Od 5 do 10W funtov pa zaslužijo učitelji v Bruslju, Oslu, Madridu, Londonu, Pl • sinkih, Parizu, Tokiu, Atenah in Lizboni. In koliko funtov zaslužijo potemtakem slovenski učitelji? Po sta1 nih podatkih (RAD) so znašali v lanskem letu povprečni osebni dohodki osnovnošolskih učiteljev v Sloveniji 135.781 din. CA letni zaslužek je znašal torej 1.629.372 din. Če ta denar pretopil funte po uradni menjavi, kot je veljala pred letom dni, dobimo Ef skupaj komaj 2200 funtov. Celo bogastvo, ki nam ga britanski U$ lahko zavidajo, da švicarskih niti ne omenjat o! P C G L *nj> Osebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev h Jekupaj ur |1050 1 letnik 140 105 105 70 70 140 70 70 70 35 105 B 70 70 140 105 70 105 70 70 70 70 70 letnik A 53 12 70 70 r 105; 70 35 35 70 53j 121. 35 53 3 5' 35 3. letnik 1 4 0 1 05j_ ! 70 7 Oj *7 0 35 7 0 35 35 7 Oj. Z 7 (i /70 70 70i 70; 13' 140 J.?;, 7 0 ~70 105 105 70 35' 52' ± 35i ...r 35*" 52 J2 70 52! ' 12* '"70. 70_ 4. letnik 140 vzg 105 JO, 70 70 "70 .7.0; ..70i 105 var J '105 7 Oj 35i 105 105 35 i ' skupaj A l U j A2 vzg var ! 105; 105 -U-....i- i 35 ..L 70. 105 70 88 88 88 i40 70 JO: ,r~ ..L— r: I 88 12; 70 88; 12! 70: 38j 12. 351 —r 420 35 280 ...175 140 _385 315 35 280 ...1.7.5. 140 280 B M3 420 280 i _70/_ 70 i40r_140 210: 210 210. 21_0 1^0 ■'140 . 70. 280 _1.40 245 J 245 ' 210 4381 438 ._..70.;__7 0 . 595: 560 420|._, 420 420i 280 35r* z 175.;. 368 175.. . 368 140 368. ..56.il ...m 105 . 7 .0 . r 280 j 35 j 35 140 j ...140. 105:.105 228.j . 228 ._48j.. .48 280; 280 —r------ 140 j . 245 l 280 ...105 105 70 280 35 140 105 .228 48 210 140. .297 . 140. 175 . 315. 2.10 .105, 105 175; 105 70.1 / JOJ .28.0.___2.8.0. 35.... 14.0____.140. 105. .1051 ....88 35 J 105 - 7 -0- 105 12| 82 °kupaj ur v smeri 82: 875 170 875 205j 228; 245 700 274 467 385 420 205 205: 22d 241 iTobj; j 35 560 7001 414; 467! 385 420 ,'l 11 ‘i i 167;1085112 0 560 555: 503 555 525 579 450j 205; 555 525, 579 4091’3846!4494 4393 4499 Tof 105;. 35: 351 .../rac 1 5 3: --f- . ...u. ...i™ -i: J j rt' 175' 210 175 175; t:. rjo 5 j 53 i r 4441!438914494 4393 4499 1132113211201 fgjpvna ped . p^ra k s a_ _ ■|yiiurne dej_aYnost_i -5? ra vos ipvne dejav. fSlesnovz.in ob r.dej -Sla. v_ _n ara vi -tečaj i C^pkovna". ekskurzij a °!'upa j dejavnosti /SC1 24 30 30 lijOPAJ VSEH UR V BM. ^TEDNOV IZOBRA2. 114 1164 1120 40 "30 24 24 30 148 1023 1080108011031ilt 4 0! 18; 6 24 ,t— ----1—...t— 1 __1______ 30 .-24!______________________________ 24 24 118 142 316! -1421. 142 80 T8 .1.2 24 134 694 1115106 3;1113.10851139 t "I-- ijzt: —...L. 24i P' 158: " X JI 160! 1296! _66 .102: ..84. __30 .5.38 4979 160 160 160 160 96 ! 96 r~ ~96t~ 96 661__66J___Mi____66 102 f 102...1.0.2,„102. ..34. ^ ... . 30 538 4927 8.4.j § 4. L—84. 30 30. _30_ .. 5,38... .5.38 493115037 . .53.8 5032 1246 12461234 1234 1228 I 2281125 lil261 .1256:12851122711262 1249. 119 7,12 7 3!1219!1 2 7 3 37 T 39' Srednji pedagoški vzgojno-izobraževalni progran Tehničnovzgojno področje: 35 ur tega predmeta poteka v enem polletju kot pouk računalništva, 70 ur pa se razporedi med šplskim letom v vseh treh smereh v 1. letniku. V ta predmet in naravoslovne dejavnosti spada vsaj ena krajša ekskurzija v sodobno organizirano proizvodno organizacijo v kraju, kjer je šola ali v njegovi bližini. Delovna pedagoška praksa Učenci 2. letnika imajo prakso v vzgojno-varstvenih organizacijah ali osnovnih šolah v strnjeni obliki ali razporejeno po dejavnostih in v času, ko le-te potekajo med šolskim letom. Ker je program delovne pedagoške prakse zasnovan interdisciplinarno, imajo učenci 2. letnika enodnevni uvajalni seminar. Program seminarja je sestavni del učnega načrta za delovno pedagoško prakso. Učenci gredo na strokovno ekskurzijo po Jugoslaviji po končanem pouku v 3. letniku. Ekskurzija traja 5 dni ali 30 ur po učnem načrtu v strnjeni obliki. 3 POGOJI, POMEMBNI ZA URESNIČITEV PROGRAMA b) visoko izobrazbo splošne naravoslovne, matematično-lizikalne, industrijske ali astronomske smeri fizike ali tehnične fizike z dodatno pedagoško-andragoško izobrazbo. Sodelavec laborant za liziko mora imeti: — srednjo izobrazbo naravoslovno-matematičnega tehnika z izbirnim predmetom fizikalna merjenja ali srednjo izobrazbo elektrotehnika. 7: Kemija a) visoka izobrazba kemijsko izobraževalne ali pedagoške smeri kemija-biologija; b) visoka izobrazba kemijske ali kemijsko tehnološke smeri. Sodelavec laborant za kemijo: — srednja izobrazba kemijskega tehnika ali diploma iz kemije in biologije, kemije in tehnične vzgoje ali kemije in gospodinjstva na pedagoški akademiji ali končan program srednjega izobraževanja kemijske ali biološke smeri. 3.1. Kadrovski pogoji Vrsta in stopnja izobrazbe učiteljev, sodelavcev in drugih delavcev, ki uresničujejo načrt (točka 3.4.1 v učnem načrtu) 1: Slovenski jezik in književnost Učitelj slovenskega jezika in književnosti mora imeti: — visoko izobrazbo iz slovenskega jezika in književnosti kot predmeta A ali B v povezavi z drugo študijsko skupino ali — visoko izobrazbo iz slovenskega jezika in književnosti kot samostojne študijske skupine 2: Tuji jeziki I Učitelj angleškega jezika mora imeti: visoko izobrazbo iz angleškega jezika in književnosti. Učitelj nemškega jezika mora imeti: visoko izobrazbo iz nemškega jezika in književnosti. Ustrezno izobrazbo za pouk angleškega in nemškega jezika imajo tudi učitelji, ki so si pridobili visoko izobrazbo na dvopredmetni študijski smeri in so opravili diplomski izpit B iz angleškega jezika in književnosti ali iz nemškega jezika in književnosti. 3: Tuji jezik II/III Angleški, nemški, francoski, ruski, italijanski, španski jezik Učitelji teh predmetov morajo imeti: — učitelj angleškega jezika: visoko izobrazbo iz angleškega jezika in književnosti —- učitelj nemškega jezika: visoko izobrazbo iz nemškega jezika in književnosti — učitelj italijanskega jezika: visoko izobrazbo iz italijanskega jezika in književnosti — učitelj francoskega jezika: visoko izobrazbo iz francoskega jezika in književnosti — učitelj ruskega jezika: visoko izobrazbo iz ruskega jezika in književnosti — učitelj španskega jezika: visoko izobrazbo iz španskega jezika in književnosti. Učitelji, ki so si pridobili visoko izobrazbo na dvopredmetni študijski smeri, imajo ustrezno izobrazbo za oba predmeta, za katera so si pridobili strokovno izobrazbo. 4: Umetnostna vzgoja Učitelj umetnostne vzgoje (učitelji uresničujejo samo tisti del učnega načrta, za katerega so strokovno usposobljeni) mora imeti: a) visoko izobrazbo po programu oddelka za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo (glasbeni del) ali visoko izobrazbo na akademiji za likovno umetnost od leta 1979 z izbirnimi pedagoškimi predmeti (za likovni del); b) visoko izobrazbo iz muzikologije ali glasbene umetnosti (za glasbeni del), iz umetnostne zgodovine ali likovne umetnosti (za likovni del), iz gledališke ali filmske umetnosti (za gledališki in filmski del), končano srednjo baletno ali plesno šolo (za plesni del); c) visoko izobrazbo iz arhitekture (za likovni del), iz slovenskega jezika in književnosti ali primerjalne književnosti in literarne teorije (za gledališki in filmski del) ter končan program za spopolnjevanje. 5: Biologija a) visoko izobrazbo pedagoške smeri biologija b) visoko izobrazbo raziskovalno-tehniške smeri biologija Učitelj mora izpolnjevati vse pogoje, ki jih določa Zakon o usmerjenem izobraževanju. Sodelavec laborant biologije: — srednjo izobrazbo naravoslovno-matematičnega tehnika z izbirnim predmetom biološko laboratorijsko in eksperimentalno delo — višjo izobrazbo na pedagoški akademiji smer biologija-kemija ali biologija-gospodinjstvo. Opomba: Sodelavec laborant za biologijo mora pripravljati material za eksperimentalno delo in pri tem delu tudi pomagati v oddelkih. Kjer učence delimo v skupine, sodeluje laborant pri vsaki skupini. 6: Fizika a) visoko izobrazbo pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizike z matematiko ali matematike s fiziko; 8: Matematika a) visoka izobrazba pedagoške smeri matematike ali pedagoške smeri matematike s fiziko ali fizike z matematiko ali b) visoka izobrazba teoretične smeri ali uporabne smeri matematike z dodatno pedagoško-andragoško izobrazbo. 9: Računalništvo a) visoka izobrazba iz računalništva in informatike; b) visoka izobrazba iz matematike ali organizacije dela, če so imeli računalništvo s programiranjem v visokošolskem študiju; — visoka izobrazba usmeritve, če so imeli računalništvo s programiranjem v visokošolskem študiju; — visoka izobrazba in ustrezen tečaj iz računalništva. 10: Samoupravljanje s temelji marksizma a) visoka izobrazba interdisciplinarne pedagoške smeri za samoupravljanje s temelji marksizma; b) visoka izobrazba iz filozofije kot predmeta A in sociologije kot predmeta B (A=B) ali visoka izobrazba analitično raziskovalne smeri sociologije ali visoka izobrazba politološke smeri (in pedagoško-an-dragoška izobrazba). 1 1: Geografija a) visoka izobrazba iz pedagoške smeri geografije; b) visoka izobrazba iz nepedagoške smeri geografije ter pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo. 12: Zgodovina a) visoka izobrazba iz zgodovine kot predmeta A in B v povezavi z drugo študijsko skupino ali b) visoka izobrazba iz zgodovine kot samostojne študijske skupine. 13. Pedagogika (26: Izbrana poglavja iz predšolske pedagogike) Visoka izobrazba iz pedagogike kot samostojnega predmeta ali iz pedagogike kot predmeta A in B v povezavi z drugo študijsko skupi- 14: Psihologija (27: Poglavja iz razvojne psihologije) učitelji, ki so končali psihologijo kot samostojno študijsko smer ali psihologijo kot predmet A ali B. 15: Filozofija in logika visoka izobrazba iz filozofije. 1.7 Cilji in naloge programa ter cilji in naloge posameznih smeri izobraževanja Temeljni cilj programa je oblikovati široko izobražene, kulturno razgledane in za pedagoški poklic sposobne in motivirane učence. Program omogoča pridobitev zaokroženega splošno izobraževalnega in strokovnega znanja za nadaljnje izobraževanje v višješolskih in visokošolskih programih. Pomemben cilj programa pa je tudi zagotoviti znanje za opravljanje del in nalog varuha predšolskih otrok v smeri A in za laborante oziroma sodelavce v vzgoji in izobraževanju v smeri C. Udeleženci izobraževanja si razvijajo s tem programom zavest, da se je treba nenehno izobraževati in usposabljati, ter sposobnost za uspešno izobraževanje in usposabljanje. Program omogoča, da učenec spoznava značilnosti pedagoškega poklica in razvija nekatere spretnosti, praktično znanje in izkušnje za pedagoško delo, ki jih učenec lahko neprenehoma razvija le v tem obdobju. , . Učenci si oblikujejo pozitivna stališča do pedagoškega poklica kot temeljno motivacijsko funkcijo programa. Program sooblikuje humanistično osebnost tako, da v učencih, ki odraščajo, razvija znanstveno-materialistični svetovni nazor, socialna čustva, komunikativnost in organizacijske sposobnosti za pedagoško vodenje ter samoupravno organiziranje otrok in mladine. 2.1 Pojasnila k predmetniku in navodila za uresničevanj ; Umetnostna vzgojno-izobraževalna področja Likovna in glasbena vzgoja sta v programu začrtani kot splošno izo-braževaln^in strokovno teoretična učna predmeta. V I. letniku se pri 24 25 teh dveh predmetih obravnavajo vsebine, ki so bile že doslej tern* strokovni del umetnostne vzgoje. Filmski del umetnostne vzgoj , uresničuje v 4. letniku v obsegu 10 ur pri predmetu umetnostna vi ko ja. Plesna in gledališka vzgoja se kot doslej uresničujeta v sklopu | turnih dejavnosti tako, da se večji del izvaja z abonmaji, obiski pP pei skupin na šolah, z lastnimi skupinami in z obiski posamičnih pril tev. Za gledališki del dejavnosti se obravnavajo teoretične osno' analize predstav pri pouku slovenskega jezika, za plesni del v drui slovno-jezikovni in naravoslovni smeri pri glasbeni vzgoji; v izbiU delu smeri razredni pouk pa pri glasbeni vzgoji v letnikih, kol vzgoja v programu. Pri predmetu umetnostna vzgoja v 4. letniku se poleg 10 ur fil> vzgoje preostali del (25 ur) razporeja na likovno in glasbeno D P.1^ nostno področje zato, da se sintetizira znanje navedenih pod' le V 3. letniku gredo učenci na strokovno ekskurzijo po Jugosl1 Sestavni del ekskurzije je tudi umetnostno področje, zlasti liku' arhitekturni in literamo-zgodovinski del; to pripomore k cel1 umetnostni vzgoji srednjega pedagoškega programa. Pomemben del celostne umetnostne vzgoje poteka zunaj pou' kulturnih društvih na srednjih pedagoških šolah, kjer se uvelja' specifične umetnostnoizrazne sposobnosti učencev. Pri teh dcja' stih se na pedagoških šolah obvezno oblikujejo pevski zbori. Telesnovzgojno, obrambno in zdravstvenovzgojno področje, tei* dejavnosti Telesna vzgoja poteka povezano s plavalnim tečajem v 1. letni! smučarskim tečajem v 2. letniku. V vsakem tečaju je tudi po 6 url pomoči, 8 ur pa je je pri predmetu obramba in zaščita. Tečaj Prve u moči je pri plavalnem in smučarskem tečaju vsebinsko vezan na I javnosti v vodi in na snegu. Uresničuje se v sodelovanju z zdravsh službo. Sestavina teoretičnega dela tečaja prve pomoči je tudi p met zdravstvena vzgoja v 1. letniku. Učenci imajo v smeri A pri izbirnosti predšolska vzgoja v 3. le® tečaj kotalkanja v strnjeni obliki, pri izbirnosti razredni pouk, dn® slovno-jezikovna in naravoslovno-matematična smer pa 24-urni* iz poznavanja in ravnanja z avdiovizualnimi sredstvi. Tečaj p° lahko strnjeno ali po urah, in sicer dve ocenjevalni obdobji v šol' letu. Ta tečaj imajo učenci v smereh B in C v 3. letniku, učenci s1 A-razredni pouk pa v 4. letniku. Pri zdravstveni vzgoji, naravoslovnih in telesnovzgojnih dej"' stih se vsako leto posodobi vsebina učnega načrta predmeta in d' nosti glede na poročilo o sistematičnih zdravstvenih pregledih učcj fc 1. in 3. letnika. Zdravstvenovzgojne akcije naj se usklajujejo z z11 stveno službo. Pouk inštrumenta poteka za smer A v obeh izbirnostih od 1. Ie kot individualni pouk (15 minut na teden). 16: Telesna vzgoja Vzgojno-izobraževalno delo opravljajo učitelji, ki so končali fa teto za telesno kulturo. J; bc 17. Zdravstvena vzgoja a) —visoko izobrazbo iz pedagoške smeri biologije in hkrati st' plomo tudi pridobljeno izobrazbo za pouk zdravstvene vzgoje drugega predmeta; — poleg višje šole za medicinske sestre pridobljeno visoko iz« zbo katerekoli pedagoške smeri. b) visoko izobrazbo zdravstvene smeri ali poleg končane višj« za medicinske sestre pridobljeno visoko izobrazbo katerekoli111 dagoške smeri ter končan program za spopolnjevanje. c) visoko izobrazbo iz biologije, telesne vzgoje in psihologij1 končan program za spopolnjevanje. ob ne $o ta vo ta: sk 4: 18: Obramba in zaščita Učitelj obrambe in zaščite je lahko, kdor ima: a) visoko izobrazbo obramboslovne smeri b) diplomo vojaške akademije c) visoko izobrazbo katerekoli smeri, končano šolo za rezervn' cirje in končan program za spopolnjevanje. 19: Osnove tehnike in proizvodnje Učitelj mora imeti visoko izobrazbo strojne oziroma elektrod ali visoko izobrazbo iz fizike ali kemije. Pri praktičnih vajah lahko učitelju pomagajo ustrezni sodci«1 višjo izobrazbo. de nc sk Sh Stl 5: 20: Glasbena vzgoja Predmet lahko poučuje učitelj z visoko izobrazbo po Pr0^ oddelka oddelka za glasbeno pedagogiko ali oddelka za glaS zgodovino na akademiji za glasbo ali z visoko izobrazbo iz m1® logije na filozofski fakulteti. m U( Pi 6: 21: Instrument Klavir lahko poučuje učitelj z visoko izobrazbo, pridoblj«®' akademiji za glasbo ali na oddelku za muzikologijo filozofske te, kitaro in harmoniko pa profesor glasbe, ki je prej končal pr0( srednje glasbene šole — kitara ali harmonika. Uč 22: Likovna vzgoja visoka izobrazba na akademiji za likovno umetnost^—od lCta z izbirnimi pedagoškimi predmeti. *- ) 1 Srednji pedagoški vzgojno-izobraževalni program Sociologija a) visoka izobrazba iz sociologije kot samostojne smeri oziroma ^t predmeta A ali B v povezavi z drugo študijsko skupino ali " b) visoka izobrazba iz sociologije oziroma politologije z dodatno Podagoško-andragoško izobrazbo. Higiena z gospodinjstvom višja izobrazba — učitelj gospodinjstva in visoka izobrazba — gospodinjstvo in... (od leta I990). ^5: Plesna vzgoja VlP plesna pedagogika. Ker se organizacija tega študija šele pripravlja, se upošteva končana srednja baletna šola, poprejšnje učiteljeve plesno-pedagoške izkušnje in njegovi dosežki na področju ple-Snega delovanja v sodobni plesni smeri. Delovna pedagoška praksa Prakso organizira in vodi učitelj z visoko izobrazbo iz pedagogike a'i psihologije. ^•2 Minimalni materialni pogoji za uresničevanje učnega načrta (del ,0čke 3.4.2 v učnem načrtu) b Slovenski jezik in književnost . Pouk slovenskega jezika in književnosti poteka v splošni učilnici, ki J° je mogoče zatemniti, posamezne učne ure pa lahko tudi v šolski knjižnici z medioteko. Potrebujemo tudi didaktični kabinet ali prostor 14 didaktična sredstva, strokovno literaturo in priročnike. Učitelj ^Porablja pri pouku tehnična sredstva: gramofon, kasetofon ali mag-stvi Petofpn, grafoskop, diaprojektor in episkop. „ Šolska knjižnica mora imeti za slovenski jezik v svojem knjižnem 'ondti vsa dela in revije iz seznama literature za učitelja, nekaj primerkov za učence in književna dela, za katera se aktiv učiteljev slo-Venskega jezika, učenci in posameznimi učitelji dogovorijo, da so določena za obvezno domače branje. Tuji jezik I Za uspešno poučevanje tujega jezika morajo biti izpolnjeni tile mi-nimalni materialni pogoji: splošna učilnica, opremljena tudi za poučevanje tujih jezikov ali po-Sebna učilnica, namenjena le poučevanju tujih jezikov. V učilnici ima učitelj na voljo tale avdiovizualna sredstva: magnetofon z ustreznimi trakovi, grafoskop s samostojno izdelanimi presojni-cmrii, kasetofon, diaprojektor in gramofon. Kjer imajo fonolaborato-r'j> naj poteka pouk tujih jezikov v njem. V učilnici mora biti na voljo 'udi slikovno gradivo in nekaj mladinske literature v tujem jeziku. Literatura naj bo razvrščena po stopnjah dejavnosti in nameščena tako, je dostopna učencem. Tuji jezik II Splošna učilnica, opremljena tudi za poučevanje tujih jezikov, ali še b°lje posebna učilnica, namenjena le poučevanju tujih jezikov. V °beh učilnicah ima učitelj na voljo tale avdiovizualna sredstva: mag-netofon z ustreznimi trakovi, grafoskop s samostojno izdelanimi pre-Sojnicami, kasetofon, diaprojektor in gramofon. Kjerimajofonolabo-ratorij, naj poteka pouk tujih jezikov v njem. V učilnici mora biti na v°ljo tudi nekaj mladinske literature v tujem jeziku. Literatura naj bo 'azvrščena po stopnjah zahtevnosti. Učitelji uporabljajo za pouk tujega jezika II/lll praviloma slovenje učbenike za začetni pouk. “te Umetnostna vzgoja Pri sodobnem pouku umetnostne vzgoje je treba upoštevati: — kulturno-umetniške prireditve v kraju; — organiziran obisk umetniških prireditev ali razstave umetniških ael zunaj kraja, v enem od kulturnih središč; — gostovanje umetnikov z umetniško prireditvijo v šoli; — umetniško delo, predvajano ali predstavljeno na radiu ali TV; prireditve, ki jih pripravijo učenci sami pri prostovoljnih dejav- nostih; — umetniška dela ali dogodki na filmu, diapozitivih, magnetofon-jetn ali kasetnem traku, ploščah, ki jih predvajamo v razredu. Umetnostna vzgoja zahteva akustične in vizualne naprave. Ta sred-stva bodo uporabna in nepogrešljiva še pri drugih predmetih, pri pro-st°voljnih dejavnostih in ob drugih priložnostih, npr. pri proslavah. ^ Biologija Specializirana učilnica za pouk biologije, kabinet za učne pripo-m°čke in učna pomagala ter za pripravo poskusov, učni pripomočki, ftena pomagala, vivarij, kemikalije, ki jih potrebujemo za poskuse. Podpisane z učnim načrtom za učiteljevo delo in za vaje učencev (za 8 ^9 skupin). P- Fizika specialna učilnica za pouk fizike kabinet za učne pripomočke in pripravo poskusov ,v demonstracijska učila in kompleti za vaje učencev v skladu z Ucnim načrtom ^ kemija: specializirana učilnica za pouk kemije ~~ kabinet za učne pripomočke in učna pomagala ter za pripravo Poskusov. ij‘ Učni pripomočki, učna pomagala in kemikalije, ki jih potrebujemo za poskuse, predpisane z učnim načrtom, za učiteljevo delo in za skupinske vaje učencev (za 8 — 9 skupin), individualne pa do 15 skupin. 8; Matematika Za pouk matematike se uporabljajo sodobna učna pomagala in pripomočki (npr. grafoskop, episkop, diaprojektor). Potreben je didaktični kabinet ali prostor za didaktična sredstva. 9: Računalništvo a) Programska oprema: — programski jezik (PASCAL in ali BASF III oziroma drug jezik za delo s podatkovnimi bazami) — programski jezik BASIC — zaslonski urejevalnik besedil (ČŽŠ, npr. POPIS) — program za delo s preglednicami (npr. visicalc) — program za tehnično risanje (npr. autocad) — drugi programski paketi, odvisno od smeri in usmeritve. b) Strojna oprema je razporejena na osem delovnih mest za učence in eno mesto za učitelja. Delovno mesto vsebuje: mikroračunalnik ali inteligentni oziroma pasivni terminal. Priporočljivi mikroračunalniki: — IBM PC, IBM PCTKT, IBM PC/AT — Sokol — Comodore PC YU — Partner Inteligentni terminal je mogoče realizirati s predlagano konfiguracijo mikroračunalnika ob dodatni emulacijski opremi. Pasivni terminal, priključen na zmogljivejši računalnik, mora po zmogljivosti, ki jo ima uporabnik, biti vsaj na stopnji, ki ga dosega minimalna konfiguracija mikroračunalnika. Priporočljivo je, da so mikroračunalniki povezani v računalniško mrežo. Minimalna oprema mora vsebovati še: tiskalnik, kompatibilen z računalniki; (grafika, ČŽŠ). Razvoj strojne opreme spremlja podskupina za računalniško apa-raturno opremo pri Zavodu SR Slovenije za šolstvo. Učni načrt vsebuje priporočila te skupine. 1Q: Samoupravljanje s temelji marksizma Učilnica, ki jo je mogoče zatemniti, osnova oprema, učna sredstva in pripomočki — tako kot je določeno z normativi in strokovnim gradivom Zavoda SRS za šolstvo-za družboslovno učilnico. 1 1: Geografija Učilnica, ki jo je mogoče zatemniti, in kabinet ali prostor za osnovno opremo, učne pripomočke in učila. Učila, učni pripomočki: — avdiovizualna sredstva: diaprojektor, grafoskop, episkop, kasetni projektor; — učila, pripomočki: globus, stenski zemljevidi: svet (fizični, politični, podnebje), Evropa (fizični, ekonomski), Severna Amerika, Južna Amerika, Avstralija in Oceanija, Azija, Afrika, SFR Jugoslavija (fizični, ekonomski, geološki), SR Slovenija; ročni zemljevidi: zemljevid domače občine, temeljni topografski načrt 1:5.000 in 1:10.000 (širša regija); sinoptične karte — atlas za osnovne in srednje šole (30 izvodov), projekcijski kompleti in prosojnice: za posamezne tematske sklope po učnem načrtu, pripomočki za terensko delo: termometri, vlagomer, barometer, kompas, naklono-mer, kurvimeter, meter, lupa, osnovni kemični reagenti, kladivo, lopatica. 12: Zgodovina Učilnica, ki jo je mogoče zatemniti in ima osnovno opremo. Učitelj potrebuje za pouk zgodovine tablo, projekcijsko mizo, projekcijsko platno, stojalo za zemljevide, AV-sredstva (grafoskop, episkop, diaprojektor, radio-magnetofon, TV aparat, kinoprojektor). Učila: zgodovinski in geografski zemljevidi, diafilmi, diapozitivi, element-film, grafoskopske presojnice. Prostor za shranjevanje didaktičnih učil ali kabinet. 13: Pedagogika — učilnica (tudi za druge predmete), ki jo je mogoče zatemniti; — AV-sredstva (tudi za druge predmete): grafoskop, episkop, diaprojektor z ustreznimi presojnicami. diafilmi in diapozitivi; po možnosti tudi interna TV za predvajanje videoposnetkov ustreznih oddaj. 14: Psihologija — avdiovizualna sredstva, grafoskop, diaprojektor, filmski projektor, po možnosti tudi interna televizija za predvajanje video posnetkov ustreznih oddaj. 15: Filozofija in logika Pouk poteka v splošni učilnici. ’ ' 16: Telesna vzgoja Šola mora imeti telovadnico, igrišče za najmanj dve športni panogi, atletsko tekališče in skakal išče. Igrišča so lahko kombinirana. Prostori, orodje in oprema morajo ustrezati higiensko-zdravstvenim načelom in biti varni za učence in učitelje. V telovadnici in neposredni bližini vadbenih objektov morajo biti nameščene omarice prve pomoči Učitelji morajo poučevati v športnih oblačilih, šola pa jim praviloma vsaki dve leti priskrbi športno opremo. Ce vzgojno-izobraževalna organizacija nima svojih prostorov, naj jih najame v šolskem okolišu. 17: Zdravstvena vzgoja Pouk zdravstvene vzgoje poteka v učilnici, kjer so na voljo ustrezna avdiovizualna sredstva. 18: Obramba in zaščita Pouk obrambe in zaščite poteka v učilnici in na vadišču. Učilnica mora ustrezati higiensko-zdravstvenim načelom in biti varna za učence in učitelja. Poleg učilnice (ali v neposredni bližini) mora biti kabinet za učila, ki je zavarovan po predpisih. Učilnice so opremljene kot specialne za pouk obrambe in zaščite po enotnem jugoslovanskem normativu. Učitelj obrambe in zaščite si mora bogatiti strokovno knjižnico v svojem kabinetu ter tako spremljati novosti na tem področju. V strokovnih časopisih in revijah se sproti objavljajo novosti in priporočila, ki so uporabna pri pouku. 19: Osnovne tehnike in proizvodnje Pouk poteka v specializirani učilnici osnov tehnike in proizvodnje ali v učilnicah za fiziko ali kemijo, ki so prilagojene za pouk predmeta OTP; — vsebine računalništva se obravnavajo v računalniški učilnici ali v ustrezno opremljeni učilnici za pouk OTP; —- ročno orodje za obdelavo kovin, lesa, plastike, stekla in papirja, — osnovno orodje za elektrotehnična dela; — grafoskop, epidiaskop, diaprojektor, magnetojpn (ali kasetofon). 20: Glasbena vzgoja — specializirana učilnica s kabinetom; zbirka plošč, magnetofonskih trakov, kaset; — kakovostna elektroakustična reprodukcijska sredstva: kasetofon, gramofon, magnetofon, radijski sprejemnik (stereo); — kompleti Orffovega instrumentarija, zbirka malih instrumentov, klavir za razredni pouk; — strokovna glasbena literatura, glasbila za instrumentalni pouk, note, zbirke pesmic. 21: Instrument — ustrezno število zvočno izoliranih, Svetlih in zračnih učilnic z uglašenimi instrumenti. — več klavirjev (stalno uglašeni na a1 — 44 H7) — več harmonik (klavirskih) — vsaj ena kitara za klasično igro in nekaj zložljivih pručk — metronom, stojalo za note 22: Likovna vzgoja Posebna likovna učilnica, ki jo je mogoče zatemniti, opremljena z napavami za projiciranje, z episkopom in diaprojektorjem. Na voljo morajo biti tudi ustrezne zbirke diafilmov in diapozitivov, ki so posebej pripravljeni za poučevanje tega predmeta. Šola mora imeti najnujnejše gradivo za likovnovzgojno delo, kakršno bodo učenci uporabljali v prihodnjem poklicu. Takšno gradivo so: 1) za ploskovno oblikovanje: papirji, krijoče barve, lepila, škarje-čopiči; noži za grafiko, gradivo za grafično matrico, tiskarske barve grafična stiskalnica; 2) za plastično oblikovanje prostora: kartoni-lepenke, lepila, glin: peč za žganje gline, mavec, osnovna kiparska dleta, žica. Načelom dobijo učenci vse gradivo za delo v šoli. 23: Sociologija Učilnica, ki jo je mogoče zatemniti, v njej morajo biti osnovna a diovizualna oprema, učna sredstva in pripomočki. 24: Higiena z gospodinjstvom — specializirana učilnica (učilnica je predtavljena v knjižici: Oblikovanje osnovnošolskega prostora za sodobno vzgojno-izi braževalno delo, ISS 1978), ki jo je mogoče zatemniti — kabinet za učila, učna sredstva in pripomočki — AV-sredstva z ustreznimi diafilmi in diapozitivi — pripomočki in sredstva za nego stanovanja in tekstila — delovni aparati in naprave za sodobno pripravo hrane — posoda in pribor za postrežbo in uživanje hrane. 25: Plesna vzgoja Specializirana učilnica — telovadnica ali dvorana z minimalno površino 80 kv. m (za polovico oddelka), ki ustreza varnostnim in zdrav-stveno-higienskim predpisom (ustrezna temperatura, zračenje, primerna tla), opremljena z ogledalom, drogom ali z letveniki. Učila: avdiovizualna sredstva (gramofon, magnetofon, kasetofon z dodatnim ozvočenjem, videorekorder, kinoprojektor), OrJfov in-strumentarij, klavir, mala orodja, rekviziti, gradivo za izdelavo osnutkov kostumov, scene, predmetnih spodbud. 33 Obvezna delilev učencev v učne ali delovne skupine 16: Telesna vzgoja Učenci se delijo glede na spol. 19: Osnove tehnike in proizvodnje Pri pouku računalništva (35 ur) je poleg 18 ur frontalnega pouka še 1 7 ur skupinskega. Učenci se delijo v 2 skupini, v vsaki je od 16 — ,141 učencev. Od preostalih ur pouka (70) jih 28 poteka v dveh skupinah. str; °ie, določene z Zakonom o osnovni šoli, imeti organizacijske spolnosti in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževal-?eni delu. Obrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. 5 tozd glasbena šola radeče Opisuje dela in naloge a delovno enoto v Radečah UČITELJA TROBIL, P ali PRU UČITELJA KLARINETA, P ali PRU UČITELJA FLAVTE, P ali PRU UČITELJA BALETA IN KLAVIRJA, U ali PRU UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLARINETA, P ali PRU delovno enoto Laško " učitelja klavirja, p ali pru v UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA, P ali PRU v UČITELJA KITARE U ali PRU /sa dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. tozd oš antona Aškerca rimske toplice Opisuje dela in naloge UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA za nedoločen cas UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JETIKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). 10V( j r'didati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na aslov tozda, v katerem se žele zaposliti, z oznako »za razpisno kopijo«. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijave. ž '®niisija za medsebojna delovna razmerja ^GOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA PEDENJPED, LJUBLJANA POLJE, Cerutova 6 Opisuje prosta dela in naloge 13 VARUHINJ za nedoločen čas lu, Vji: ec^ šola za varuhinje ali srednja medicinska ali srednja vzgojiteljska I šola o- starost najmanj 18 let k znanje slovenščine 8. jpčetek dela I. 10. 1987 ali po dogovoru. ^ndidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje '5 d Ph °b^avi razpisa na gornii naslov. O izbiri bodo obvešči osnovna šola alojza cotiča borisa Dornberk izpisuje prosta dela in naloge PSIHOLOGA, dipl. psiholog, za nedoločen čas s polnim delovnin časom (delovno obveznost bo dopolnjeval v osnovni šoli Branik UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen ča s polovičnim delovnim časom UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PB, PA — razredni pouk za nedoločen čas UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — za določen ča (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988) K- . andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 10 dneh po ob )avi razpisa. O izidu bodo obveščeni v 1 5 dneh po končanem izbirnen p°stopku. * • °sNoVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA LJUBLJANA, Gorazdova 16 izpisuje prosta dela in naloge " PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P. za nedoločen čas s polnim delovnim časom ^ PREDMETNEGA UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (moški) " PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom ^ 3 RAZREDNIH UČITELJEV V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, PA — razredni pouk, za nedoločen čas s polnim delovnim časom RAZREDNEGA UČITELJA, PA — razredni pouk, za določen cas (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) s polnim delov-p nini časom. lajave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejema no-0anja delegacija sveta šole 8 dni po objavi razpisa. Prijav brez dokazil DZobrazbi ne bomo obravnavali. ■ačetek dela: I. septembra 1987. Slikarska podoba Staneta Jagodiča K galeriji Junij smo si pred nedavnim lahko ogledali dela akademskega slikarja Staneta Jagodiča, izbor njegovih slik in grafik, ki so nastale med leti 1959 in 1975. Razstava je pregledno prikazala tisti del Jagodičeve ustvarjalnosti, ki je v zadnjem desetletju nismo imeli priložnosti spoznavati — verjetno zaradi umetnikove opredelitve, da je umetniška fotografija tisto sredstvo, ki še zdaleč ni izrabljeno v ustvarjalnem in izraznem postopku. Kakor koli že: slike in grafike govorijo o Jagodičevi razprostranjeni umetniški dejavnosti, o likovnem področju, ki ga je vredno upoštevati. Kadar govorimo o Stanetu Jagodiču — pred nedavnim je prejel na Poljskem še eno mednarodno odličje —zlato medaljo za satirično fotografijo —ne moremo mimo njegovega deleža pri skupini Junij (zadnja leta je prevzel organizacijo dr. Lev Menaše). Pluralistično aktivna umetniška skupina, odprta v slovenski in jugoslovanski kulturni prostor in v svet, je z nekaterimi opredelitvami posegla v vprašanja sodobne umetnosti in medijskih možnosti. Stane Jagodič pa je bil vodja tega gibanja tudi v aktivnem humanizmu in kritični objektivnosti do sveta in pojavov, ki imajo lahko odmev v umetnosti. Nedavna razstava je prikazala skrbno premišljen izbor in pregled slik in grafik, ki ponazarjajo razvojno pot Jagodičeve ustvarjalnosti od svobodno realističnega začetka —s stolom in tihožitjem —do vse bolj ekspresivne Vrbe (1963) in Odjuge (1968), kjer se veliko bolj uveljavi umetnikova osebna nota, pa do olja Sončno (1970), Zarja (1975), kjer so le še sledi ekspresivno izraženega objekta in je prevladala abstrakcija. Kako se organsko prepleta z anorganskim —živo tkivo z racionalnim, geometričnim, ponazarja Ranjeni organizem (v akrilu). Ob mnogih slikah v olju podoživljamo izbruh barv, že tu je kontrast med geo-metrizirano obliko in organsko enoto postavljen med ostro linijo in mehko potezo. Od začetne iluzije slike v treh razsežnostih je Jagodič naglo prešel v ploskovito slikanje. Barvna polnost izraža živost, energijo. Slikar preseneča s prefinjeno grafiko: Polje (1969, litografija) je mozaik abstraktnih ekspresij z zaznavno, vendar skrajno redukcijo krajine. Podobne so tudi druge grafike, vendar se ustvarjalec ne ponavlja. Šestnajstletna slikarska in grafična pot Staneta Jagodiča govori o odzivnem in samosvojem umetniku. I. G. ŽRTVENI K Če moramo biti žrtvovani, naj se to zgodi v vsem sijaju. Naj se razcvete mlado sonce v brizganju škrlatnih zubljev goreče krvi. Naj se razžari svet. Na kadečem svodu naj zapleše bleščeče bela smrt. Na zavihek gobastega oblaka naj si nebo pripne novo srebrno zvezdo. Iz nove pesniške zbirke Neže Maurer Drevo spoznanja, ki je izšla pri založbi Obzorja v Mariboru. Pedagog m slikar Damir Smrdel je razstavljal slike in risbe na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič. Gre za nova slikarska dela in risbe, ki ponazarjajo umetnikovo iskanje mimo modernih smeri. V ospredju je človeška figura, ekspresivno zmanjšana tako, da deluje že polabstraktno. Tako izpoved bolj razpoznavamo iz risb. v slikah pa se izrazi še v barvnih gmotah, ponavadi v temnih, zamolklih tonih. Pri tem se ponuja gledalcu asociativna misel o razčlenjenem človeku in ogroženosti njegovega obstoja. To pa je hkrati tema. ki jo Damir Smrdel upodablja v številnih različicah in ga zmeraj znova prevzame. ^letnica mature Maturante ljubljanskega učiteljišča iz leta 1952,4. a razred, vabimo Vranje ob 35-letnici mature 27. junija 1987 v restavraciji TA-1| JANEZ (Kompas) v Guncljah pri Ljubljani. Dobimo se ob • uri na zadnji postaji mestnega avtobusa št. 1 (pri Jelenu) v Šentvi-p ' Prisrčno vabljeni. Upravljalni odbor N°VOMEŠKI UČITELJIŠČNIKI '67 Naše, Inf b '^87 (od 19. ure) v DOMU JLA v Novem mestu, 'ormacije: Darka (068) 22-232; Ana (068) 21-634. '^ponovno srečanje — 20. obletnico — bomo praznovali v sobot 20. OBLETNICA MATURE Maturanti 5. c letnika 1966/67 bomo praznovali 20. obletnico mature 26. junija. Zbrali se bomo ob 19. uri Pri orliču v Mariboru. 35-LETNICA MATURE Maturantke ljubljanskega učiteljišča iz leta 1952,4.č razreda profesorja Klopčiča, se bomo ob 35-letnici mature srečale 27. junija v Termah Čatež (od 14. ure). Tam bomo tudi prenočile. Prijavite se čimprej po telefonu na številko (061) 752-079 ali na številko (061) 746-013. Vljudno vabljeni tudi profesorji! kultura Slovenščina v vzgoji in izobraževanju Ureja Stanko Šimenc Korelacije pri pouku slovenskega jezika KORELACIJA — lat. soodnosnost, medsebojna zveza (slovar tujk). Beseda pogosta v učiteljevem besednjaku, zapisana v letnem delovnem načrtu, rubrika v podrobnem učnem načrtu. Samo beseda? Ob tem pa vse več očitkov o prenatrpanosti naših programov, o nepovezanosti področij, predmetov in stopenj, o nepotrebnem ponavljanju posameznih vsebin — skratka; medsebojnih zvez (korelacij) je v življenju in delu naše šole (pre)malo. Ko kot učiteljica razmišljam o teh očitkih, navadno razmišljam v dveh smereh. Medsebojne zveze morajo biti oblikovane ali vsaj nakazane že ob načrtovanju. Naši učni načrti (zlasti na predmetni stopnji osnovne šole in za srednjo šolo) nastajajo preveč znotraj predmetnih področij in premalo v sodelovanju in povezovanju med njimr. Le en zgled; učitelj zgodovine najde v svojem učnem načrtu vrsto pobud za opiranje za književno vzgojo. Tudi njegov kolega slavist bo veliko laže prestavljal posamezna literarna dela in njihove avtorje v določen čas in družbeno dogajanje, če se bo lahko oprl na zgodovinsko mišljenje učencev. V praksi je žal pogosto drugače: tako bo učitelj zgodovine v 6. r. ob reformaciji zaman pričakoval od učencev vedenje o Trubarju, v 8. r. pa bo slavist ob isti temi (skoraj) na novo ustvarjal temelje za razumevanje in vrednotenje pomena Trubarjevega dela. Ampak življenje in delo v šoli teče, včasih tudi mimo papirnatih sklepov. Od učitelja zahteva ustvarjalnost in rešitve tudi tam, kjer jih načrtovalci niso videli. Učitelj je sam načrtovalec in ustvarjalec svojega dela, zna poiskati in uresničiti vse mogoče povezave, zna napraviti delo v šoli bolj življenjsko in seveda bolj učinkovito. Kje in kako najti korelacije pri pouku slovenskega jezika? 1. S poznavanjem temeljnih vsebin predmeta od 1. do 8. razreda (navpično povezovanje), z občutkom odgovornosti za uresničevanje temeljnih ciljev na vsaki stopnji in z nadgrajevanjem na naslednji stopnji (upoštevanje izkušenj učencev). To so naloge šolskih aktivov, ki jih marsikje že zelo uspešno uresničujejo. Še korak dolga je povezava s šolskimi aktivi učiteljev na srednji šoli. 2. V medpredmetnem povezovanju ob pripravi letnih delovnih načrtov. Ce poznamo in upoštevamo celotnost programa (in učitelji to moramo), bomo s kolegi na šoli našli (najprej redke, nato vse pogostejše) konkretne rešitve za povezovanje med predmeti. Učitelj slovenskega jezika ima tu zelo široke možnosti: z zgodovino in geografijo, v osnovni šoli še z DMV, z umetnostno vzgojo, v osnovni šoli tudi z likovnim in glasbenim poukom, še posebej s knjižno vzgojo. Tam, kjer so predmetni aktivi sprejeli to kot izziv in kot temeljno nalogo v določenem šolskem letu, tudi učenci nimajo več v svojih glavah »predalčkov« za posamezne predmete. In ne samo to: odgovornost za jezikovno kulturo je odgovornost slehernega učitelja, vsi govorimo in pišemo, vsi s svojim zgledom in ravnanjem vzgajamo. 3- V povezovanju z dejavnostmi je gotovo še veliko neizrabljenih možnosti. Ah ob letnem načrtovanju res občutimo celotnost šolskega dela (pouk+ dejavnosti)? Koliko smo z vključevanjem dejavnosti razgibali vsebino in ritem tega dela, koliko so učenci začutili, da so kulturne dejavnosti in interesne dejavnosti s področja-kulture res sestavni del življenja in dela v šoli (in kasneje zunaj šole), ne pa le nekaj »poleg«? 4. Predmet slovenski jezik pravzaprav temelji na korelaciji med področji, ki so (ali pa so lahko) organsko povezana v celoto: jezik, sporočanje, književnost, v osnovni šoli tudi filmska in TV vzgoja, knjižna in knjižnična vzgoja. 5. Jezikovna vzgoja uzavešča koleracije med pisnim in ustnim sporočanjem, med govornimi položaji in izbiro jezikovnih zvrsti, utrjuje vlogo in pomen jezika pri vsem šolskem delu, obvezuje vsakega učitelja, da pri svojem delu, na svojem strokovnem področju goji in razvija učenčevo jezikovno kulturo. 6. Branje je temeljna in najpomembnejša zveza med vsemi predmeti in na vseh stopnjah. Tu se navadno pokaže, ali znamo v učnih načrtih najti temeljne cilje na posamezni stopnji in jih tudi uresničiti. Ob tem je treba še posebej poudariti navajanje učencev na uporabo različnih virov, priročnikov, revij ipd. 7. Korelacija predstavlja navsezadnje tudi razvijanje razumevanja, skrb za logično mišljenje (iskanje ključnih besed, uporaba miselnih vzorcev, oblikovanje sporočil na tej podlagi ipd.). To prav gotovo še ni vse. Zato beseda korelacija kot rubrika v učnem načrtu sploh ni pomembna. Pomembno je, da jo začutimo in spoznamo v vsakdanjem šolskem delu. VLADA ERŽEN NAKNADNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev in učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1987/88 Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRAN KOCBEK GORNJI GRAD razpisuje dela in naloge — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas (od l. 9. 1987 do 31. 3. 1988) — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas; začetek dela 1. 9. 1987 — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas; začetek dela 1. 9. 1987 Stanovanj ni. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo na Osnovno šolo Fran Kocbek Gornji grad v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo obveščeni v 8 dneh po izbiri. OSNOVNA ŠOLA GUSTAVA ŠILIHA LAPORJE razpisuje za nedoločen čas dela in naloge —UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na Osnovni šoli Veljka Vlahoviča, Črešnjevec. Pogoj: PRU ali P tehnične vzgoje-fizike. Začetek dela: 1. 9. 1987. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 10 dneh. Stanovanja ni. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANC BELŠAK BUČKOVCI razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA ALI SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, za določen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA MATEMATIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE CELJE TOZD CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA FRAN ROŠ, CELJE, Cesta na Dobrovo 114 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU za nedoločen čas; začetek dela 1. 9. 1987 TOZD OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA, Dobrna 1 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU za določen čas (od 1. 9. 1987 do 30. 8. 1988) — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE (12 ur na teden), ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poukom gospodinjstva, PRU za nedoločen čas; začetek dela 1. 9. 1987. Dobre prometne zveze s Celjem. Delavski svet CENTRA ZA USPOSABLJANJE SLUŠNO IN GOVORNO MOTENIH MARIBOR, Tomšičeva 13 razpisuje dela in naloge: 1. za določen čas. s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) — UČITELJA V ŠOLSKI DELOVNI ENOTI Pogoj: izobrazba: PA — oddelek za specialne pedagoge smer: surdo-logo. surdo-orto dodatna usposobljenost: verbotonalni seminar poskusno delo: 3 mesece — DEFEKTOLOGA — INDIVIDUALNEGA SLUŠNEGA TERAPEVTA Pogoj: izobrazba: Fakulteta za defektologijo smer: surdo. surdo-logo, surdo-orto dodatna usposobljenost: verbotonalni seminar poskusno delo: 3 mesece — DEFEKTOLOGA — LOGOPEDA Pogoj: izobrazba: Fakulteta za defektologijo smer: logo-surdo. logo-orto poskusno delo: 3 mesece 2. za določen čas. s polnim delovnim časom do konca pouka v šolskem letu 1987—88 in redni letni dopust — UČITELJA PREDMETNEGA POUKA Pogoj: izobrazba: PA smer: tehnični pouk — fizika dodatna usposobljenost: seminar za delo s slušno prizadetimi poskusno delo: 3 mesece 3. za določen čas. s polnim in deljenim delovnim časom (nadomeščanje delavke na bolniškem dopustu) — VZGOJITELJICE (jutranje in opoldansko varstvo) Pogoj: izobrazba: srednja, vzgojiteljska šola poskusno delo: 3 mesece Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge: I. september 1987. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave razpisa na zgoraj navedeni naslov. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka. GLASBENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA KLAVIRJA, PRU ali P, za nedoločen čas, — UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA, P za nedoločen čas, — UČITELJA KITARE, STU za določen čas z nepolnim delovnim časom, — UČITELJA VIOLINE, PRU ali P za določen čas z nepolnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi razpisa. Nepopolnih prošenj ne bomo obravnavali. Začetek dela je 1. septembra 1987. Pri zaposlitvi za nedoločen čas je na voljo stanovanje. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MARIJA ROŽMAN STOGOVCI razpisuje prosta dela in naloge — PREDMETNEGA UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, določenimi z Zakonom o osnovni šoli v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Marija Rožman Stogovci, 69253 Apače. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje prosta dela in naloge za TOZD OŠ FRANJA MALGAJA ŠENTJUR — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA — FIZIKE za nedoločen čas Pogoj: končana PA ustrezne smeri — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9.1987 do 31. 1. 1988) Pogoj: končana PA ustrezne smeri Prijave sprejema svet OŠ Franja Malgaja Šentjur 15 dni po objavi razpisa. TOZD OŠ MILOŠA ZIDANŠKA DRAMLJE — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na OŠ Franja Vrunča Slivnica za nedoločen čas — UČITELJA TELESNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem drugih predmetov, za nedoločen čas — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za eno šolsko leto — določen čas — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PB za eno šolsko leto — določen čas Kandidati morajo izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o OŠ. Vloge sprejema TOZD OS Miloša Zidanška Dramlje 15 dni po objavi razpisa. TOZD OŠ KOZJANSKI ODRED PLANINA — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (od 1.9. 1987 do 14. 12. 1987) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o osnovni šoli Prijave sprejema TOZD OŠ Kozjanski odred Planina 15 dni po objavi razpisa. Dobre avtobusne zveze s Celjem. TOZD OŠ FRANJA VRUNČA SLIVNICA — UČITELJA RAZREDNEGA pouka za določen čas od 1.9.1987 do 1. 2. 1988 Kandidat mora izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o OŠ. Prijave sprejema TOZD OŠ Franja Vrunča Slivnica 15 dni po objavi razpisa. TOZD GLASBENA ŠOLA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR — UČITELJA KITARE — 3 UČITELJEV HARMONIKE — UČITELJA KLARINETA (nepoln delovni čas) — UČITELJA VIOLINE (nepoln delovni čas) Vsa dela razpisujemo za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 21. členu Zakona o glasbenih šolah. Vloge sprejema TOZD GŠ Skladateljev Ipavcev Šentjur 15 dni po objavi razpisa. Vsi izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje s 1. 9. 1987. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. VIO ŠMARJE PRI JELŠAH TOZD OSNOVNA ŠOLA PODČETRTEK Komisija za medsebojna delovna razmerja ponovno razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (od 1. 9 do 31. 12. 1987) Pogoj je višja izobrazba ustrezne smeri (PRU za razredni pouk). Na voljo je stanovanje. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazilom o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VIO Šmarje pri Jelšah TOZD Osnovna šola Podčetrtek (komisiji za MDR). O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od izteka roka za prijave. Svet OSNOVNE ŠOLE PETER ŠPRAJC JUR ŽALEC razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenil* 1 2 3 Zakonom o združenem delu in Zakonom o osnovni šoli še tele: — da s svojo poklicno in samoupravno dejavnostjo uveljavljajo J mane odnose in socialistično samoupravljanje — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraže^ nem delu po opravljenem strokovnem izpitu. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 drf po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Peter Sprajc Jur Žalec, Š> hova 1 (z oznako: za razpisno komisijo). Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA ROGAT* razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Dobovec za določen čas (od 1. 9. 1987 do !■ 1988) s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpiss gornji naslov. SREDNJA ŠOLA BREŽICE razpisujeprosta dela in naloge — UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, profesor ali dipl. in* nir — UČITELJA RAČUNALNIŠTVA, profesor ali dipl. inženir — LABORANTA ZA BIOLOGIJO, FIZIKO IN KEMIJO, nat voslovno-matematični tehnik ali elektrotehnik — UČITELJA GLASBE, P za določen čas (eno leto) Za učitelja fizike in matematike bo šola priskrbela stanovanje. Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejel Srednja šola Brežice, Trg dr. Ivana Ribarja 14, 15 dni po objavitaz} sa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem zbiran prijav. Svet OSNOVNE ŠOLE ZDO MIRNA razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom osnovni šoli in Zakonom o združenem delu. Za ravnatelja je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje pogoje1 opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli, ima najm21 5 let delovnih izkušenj in dosega delovne uspehe, ki kažejo, da* lahko uspešno opravljal razpisana dela in naloge. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in z življenjepis0 pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov OŠ ZDO Mirna, Ce* na Fužine 1, 68233 Mirna, z oznako »Za razpisno komisijo«. Kaflf date bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbtf KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE XV. SNOUB — BELOKRANJSKA, METLIKA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PRU — za nedoločen ča* polnim delovnim časom — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE, PRU nedoločen čas s polnim delovnim časom. — DIPLOMIRANEGA PSIHOLOGA — za nedoločen čas s f nim delovnim časom (če bodo do 1.9. 1987 zagotovljena sr°( stva), — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE, PR1 'za določen čas (1. polletje) s polnim delovnim časom; Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje določene z zakonom SK* osnovni šoli (96. in 98. člen). Začetek dela je 1. septembra 1987. Prijave na razpis z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogoi( je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisa. _____________________________________________________' * Svet SREDNJE ŠOLE JURIJA VEGE IDRIJA razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA za 4-letni mandat V skladu z določili statuta šole morajo kandidati poleg splošnih p1’; jev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko šolo pedagoške smeri — da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da izpolnjuje pogoje iz Družbenega dogov ora o uresničevanju k drovske politike v občini Idrija 1 Kandidati naj pošljejo prijav e z dokazili o izpolnjevanju pogojev ' ' dneh po objav i razpisa na Srednjo šolo Jurija Vege Idrija. Študent11' ska 16. z oznako v/a razpisno komisijo«. ____________________________^ osnovna šola savo kladnik sevnica Opisuje prosta dela in naloge: DIPL. PSIHOLOGA za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; nastop dela l. 9. 1987, možnost pridobitve samskega stanovanja " UČITELJA GLASBENE VZGOJE, P ali PRU za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; nastop dela 1. 9. 1987 " UČITELJA BIOLOGIJE — KEMIJE, P ali PRU za določen čas s polovično delovno obveznostjo; za čas od 1.9.1987 do 30.6.1988 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku PB za določen čas, s polno delovno obveznostjo, za čas od 1. 9. 1987 do , 30. 6. 1988 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ALI VZGOJITELJA za delo v oddelku CMŠ, za določen čas s polno delovno obveznostjo, za čas od 1. 9. 1987 do 7. 3. 1988 enoto glasbene šole:, VODJE ENOTE za 4 leta; pogoj: učitelj glasbene šole; začetek 11 dela 1.7. 1987 UČITELJA FLAVTE za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela I. 9. 1987 (, UČITELJA HARMONIKE za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1987 kandidati za vsa razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z doka-^ 2>li o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh po j °bjavi razpisa na naslov: Osnovna šola »Savo Kladnik« Trg svobode ‘*2, Sevnica. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. . Svet šole v ožji sestavi j Osnovne šole i. korpusa Žužemberk razpisuje dela in naloge — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, ki jih določa Kakon o osnovni šoli. Na razpis se lahko prijavijo tudi pripravniki. Prijave in potrebna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj • Pošljejo na svet šole v ožji sestavi Osnovne šole 7. korpusa Žužemberk v 15 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED, Seliška 3 Komisija za delovna razmerja sveta osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE Pogoji: — višja ali visoka izobrazba (predmetni učitelj in profesor) — učitelj po 96. členu ZOŠ — dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. septembra 1987. Stanovanja ni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Seliška 3, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o sprejemu obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Svet VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE KOČEVJE razpisuje prosta dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še pogoje za opravljanje del in nalog vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali pogoje za opravljanje del učitelja po določilih 96. člena Zakona o osnovni šoli in imeti: — najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok — organizacijske in strokovne sposobnosti — dejaven in pozitiven odnos do socialističnih samoupravnih odnosov. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisana komisija za imenovanja Vzgojno-varstvene organizacije Kočevje, Cesta na stadion 3. H raZCIScl bOQtC obveščeni v 15 dneh po opravl jeni izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽETA KRAJCA RAKEK Komisija za delovna razmerja i Glasbene šole marjan kozina, novo mesto, •fen kova 1 j razpisuje prosta dela in naloge nedoločen čas s polnim delovnim časom: " UČITELJA VIOLINE — UČITELJA HARMONIKE J UČITELJA HARMONIKE za oddelek v Šentjerneju rj UČITELJA KITARE za Novo mesto in oddelek v Šentjerneju j — UČITELJA TROBIL za oddelka v Šentjerneju in Straži — UČITELJA PLESNE VZGOJE ^ nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA FLAVTE Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja glasbe na glasbeni šoli. Kačetek opravljanja del in nalog je 1. september 1987. Stanovanj ni. Posebni pogoj: trimesečno poskusno delo. Prijave z življenjepisom, z navedbo dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni Po objavi razpisa. Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v tndesetih dneh po objavi razpisa. razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA PREDMETNEGA POUKA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Začetek dela 1. 9. 1987. Pogoji: Končana PA — smer matematika in fizika in pogoji po 95. in 96. členu Zakona o osnovni šoli. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa takoj po izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANC MARN VODICE, Ob šoli 2 razpisuje prosta dela in naloge za določen čas (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988) s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU ali P; začetek dela 1. 9. 1987 za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P; začetek dela I. 9. 1987. CENTER ZA GLASBENO VZGOJO KOPER izpisuje dela in naloge za GLASBENO ŠOLO IZOLA — UČITELJA HARMONIKE za GLASBENO ŠOLO KOPER — UČITELJA KLARINETA — UČITELJA TROBIL Vsa dela so razpisana za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah. Kačetek dela: I. 9. 1987 Prijave z dokazili o strokovnosti in življenjepisom pošljite v 15 dneh Po objavi razpisa na naslov: Center za glasbeno vzgojo Koper, Gailu-sova 2. Stanovanj ni. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole »25. maj« Prestranek izpisuje prosta dela in naloge ^ KNJIŽNIČARJA, za nedoločen čas ”°goj: višja izobrazba, smer knjižničarstvo — slovenski jezik in smisel Za vodenje kulturnih dejavnosti. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh na na-5'ov Osnovna šola »25. maj« Prestranek — kadrovska komisija. Kačetek dela I. septembra 1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh. OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA LOGATEC razpisuje po sklepu sveta šole dela irt naloge — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 51 I. členu Zakona o združenem delu in druge pogoje iz Zakona o osnovni šoli ter imeti — izobrazbo pedagoške smeri in — 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu in oprav-' Ijen strokovni izpit Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v I 5 dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA LOGATEC Tržaška c. 150, 61370 LOGATEC. O izbiri razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA LOGATEC razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA — na podružnični šoli v Rovtarskih Žibršah. — v kombiniranem oddelku Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1987 do 31. 7. 1988. Komisija za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani izpisuje prosta dela in naloge " UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P za določen čas (od 1. 9. 1 987 do 3 1. 7. 1988 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) ■''Omisija bo sprejemala in obravnavala prijave ter o izbiri obvestila ^ndidate v zakonitem roku. ^sebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje Clstega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Zelo dobre av-,0busne zveze z Ljubljano. Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: OŠ Edvarda Kardelja Logatec, Tržaška c. 150, 61370 Logatec. GLASBENA ŠOLA MURSKA SOBOTA razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV HARMONIKE — UČITELJA KITARE — UČITELJA KLAVIRJA Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih šolah. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI »8 TALCEV« LOGATEC razpisuje prosta dela in naloge NA MATIČNI ŠOLI — ŠOLSKEGA PSIHOLOGA, diplomiran psiholog, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu — od 1.9. 1987 do 1 L 3. 1988) — PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom NA GLASBENI ŠOLI — GLASBENIKA ZA PIHALA IN TROBILA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela je 1.9. 1987. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola »8 talcev« Logatec, Notranjska 3 — komisiji za delovna razmerja, Logatec. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE OTO VRHUNEC- BLAŽ, MEDVODE, Ostrovrharjeva 4 razpisuje prosta dela in naloge — PREDMETNEGA UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE; pogoj: končana PA smer likovna-tehnična vzgoja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela L 9. 1987. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 1 5 dneh po objavi razpisa na gornji naslov (informacije po telefonu: 612-727). Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ŠOLSKI CENTER JOSIP JURČIČ IVANČNA GORICA TOZD OSNOVNA ŠOLA STlCNA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge — SPECIALNEGA PEDAGOGA za oddelek osnovne šole s prilagojenim programom Začetek dela L 9. 1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15. dneh po objavi razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VIDE PREGARC, LJUBLJANA, Bazoviška 1 razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni pouk, za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v OPB od 1. 9. 1987 — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni pouk, za določen čas s polnim delovnim časom za delo v OPB od 1.10.1987 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni pouk, za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1987 — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1987 (zaželeno znanje računalništva) — UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, PRU, za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom; obveznost bo lahko dopolnjeval v OPB od 1. 9. 1987 — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom; obveznost bo lahko dopolnjeval v OPB od 1. 9. 1987 in objavlja dela in naloge — ČISTILKE za določen čas s polnim delovnim časom od 1.8. 1987 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Prijave z dokazili naj pošljejo na naslov: Osnovna šola Vide Pregare, Ljubljana, Bazoviška 1 (za komisijo za MDR). Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA razpisuje dela in naloge — UClTEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU, za določen čas (eno šolsko leto) Začetek dela L 9. 1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na osnovno šolo dr. Ivana Korošca Borovnica, Paplerjeva 15 v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MARJAN NOVAK-JOVO LJUBLJANA VIČ, Nanoška 2 razpisuje prosta dela in naloge — 4 UČITELJEV V PODALJŠANEM BIVANJU za nedoločen čas, PA — razredni pouk — 2 UČITELJEV V PODALJŠANEM BIVANJU za določen čas (1 leto), PA — razredni pouk — UČITELJA BIOLOGIJE, GOSPODINJSTVA IN PRVE POMOČI za nedoločen čas, PRU biologije in gospodinjstva — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (1 leto), PRU matematike in objavlja dela in naloge — SNAŽILKE za nedoločen čas Začetek dela L 9. 1987. Prijave pošljite tajništvu šole v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Nadaljevanje na 12 str. Komisija za delovna razmerja in svet OSNOVNE ŠOLE DUŠAN KVEDER-TOMAŽ, LITIJA, Bevkova 3 /a z p is ujeta grosta dela in naloge 1. OSNOVNA ŠOLA LITIJA: — UČITjgLJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za dolo- čen čas (nadomeščanje delavke; ki bo na porodniškem dopustu, od 1. 9. 1987 do 3f. 8. 1$§8) * — UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu, od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988) — UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas — UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas 2. OSNOVNA ŠOLA VAČE: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (na voljo je samska soba) — UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas (na voljo je samska soba) — UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA OZIROMA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) 3. OSNOVNA ŠOLA POLŠNIK: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (na voljo je samska soba) Pogoji: Za vsa razpisana dela in naloge se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o osnovni šoli in imajo končano ustrezno smer PA ali druge višje oziroma visoke šole. Zaželen je strokovni izpit. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na tajništvo šole, Litija, Bevkova 3. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BRATOV VODOPIVEC PIVKA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P. za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU ali P. za nedoločen čas s polnim delovnim časom — KNJIŽNIČARJA, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni pouk ali U, za poučevanje na podružnični šoli v Zagorju (kombiniran pouk), za nedoločen čas s polnim delovnim časom Za učitelja glasbene vzgoje je na voljo enosobno stanovanje v bloku. Kandidati so lahko tudi pripravniki. Začetek dela: 1. 9. 1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 1 5 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja na naslov: Osnovna šola bratov Vodopivec, Pivka, 66257 Pivka. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JURIJ VEGA MORAVČE razpisdje prosta dela in naloge 1. PREDMETNEGA UČITELJA LIKOVNE IN GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas,.s polnim delovnim časom 2. PREDMETNEGA UČITELJA ZGODOVINE, za določen čas, za nepoln delovni čas (15 ur na teden) 3. VARUHINJE V VVZ za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: pod 1. in 2. PA ustrezne smeri, pod 3., Sola za varunmje Pisne prijave sprejema tajništvo šole 15 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JURIJ DALMATIN KRŠKO, Šolska ulica 1, razpisuje naslednja dela in naloge: — UČITELJA ZEMLJEPISA, PRU ali P, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1987. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LOG—DRAGOMER, Šolska četa 1, 61351 BREZOVICA razpisuje prosta dela in naloge Razpisi Naknadne in druge razpise bomo objavili še v prihodnji številki, ki bo izšla 22. junija t. I. Razpise pošljite čimprej, najkasneje pa do četrtka 18. t. m. pisno ali pa jih sporočite po telefonu (061)315-585. Poznejše razpise bomo lahko objavili šele v prvi septembrski številki. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE NOTRANJSKI ODRED CERKNICA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — za podružnico Begunje — UČITELJA MATEMATIKE za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — UČITELJA ANGLEŠČINE IN ZEMLJEPISA za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom — za podružnico Grahovo — UČITELJA ANGLEŠČINE za določen čas, s polovičnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — UČITELJA TEHNIČNEGA POUK A za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o osnovni šoli. Začetek dela 1. 9. 1987. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA LEOPOLD MAČEK-BORUT LJUBL.IA POLJE, Zadobrovška 35 t.' razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA V PODALJŠANEM BIVANJU — razredni pouk1 določen čas (od 1. 10. 1987 do 31. 8. 1988) — UČITELJA V PODALJŠANEM BIVANJU — razredni pouk,* določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dop' stu od 1. 9. 1987 do februarja 1988) — 2 UČITELJEV V PODALJŠANEM BIVANJU — razredni po* ali PRU, za določen čas (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988) — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločene* od 1.9. 1987 —- PSIHOLOGA, P, s polovičnim delovnim časom, za določen <** (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev'1 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh. Svet VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE MURSKA SOBOTA, Talanyijeva 6 razpisuje po določilih Statuta in na podlagi sklepa prosta dela in n^ loge — VODJE ENOTE Pogoji: .... Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 73. členu Zakona o vzgoji11 varstvu predšolskih otrok in po 172. čl. Statuta VVO in imeti: — vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji* varstvu predšolskih otrok — organizacijske in strokovne sposobnosti. Začetek dela: 1. 9. 1987 Kazpisna komisija OSNOVNE ŠOLE DANILE KUMAR, LJUBLJANA, Godeževa 11 razpisuje dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli, in imeti: — ustrezno pedagoško izobrazbo — 3 ict očlGVnih izkušenj pn vzgojno-izobraževalnem delu — opravljen strokovni izpit — organizacijske in strokovne sposobnosti ter biti družbeno politično dejaven — pozitiven odnos do družbenega premoženja in samoupravljanja. Mandat traja 4. leta. Začetek dela 1. 7. 1987. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ, LJUBLJANA, Dolenjska cesta 20 razpisuje za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom prosta dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P — UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN ZA VODENJE ŠOLSKE PREHRANE, PRU ali P — UČITELJA KEMIJE, PRU ali P — 2 UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, PRU ali U razredni pouk — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas, PRU ali U Prijave sprejema šola 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za kadrovske zadeve TOZD — OSNOVNE ŠOLE SLAVKO ŠLANDER V CELJU — Ljubljanska cesta 46 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA — višja izobrazba — za poučevanje v 5. razredu — za določen čas (od 1. 9. 1987 do 3 1.8. 1988) — PREDMETNEGA UČITELJA BIOLOGIJE, GOSPODINJSTVA IN ZA VODENJE ŠOLSKE PREHRANE — za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu — od I. 9. 1987) Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LEVSTIKOVE BRIGADE ŠKOFLJICA razpisuje prosta dela in naloge: Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po obja* razpisa na naslov Vzgojno-varstvene organizacije, z oznako na ovo) niči »za razpisno komisijo«. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po preteku razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOF* /"''VITTIi'f'r\i a r* č' i.' * a ■ » -- v. ▼ «-.*** v? vj v^i.tuiv oivvžr j/\ luk TV, irankovo 51 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA KEMIJE IN MATEMATIKE, OBRAMBE l! ZAŠČITE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA MATEMATIKE za določen čas s polnim delovni* časom POGOJI: Dokončana izobrazba ustrezne smeri. Začetek del in nal0 1. 9. 1987. Za razpisana prosta dela in naloge je trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izobrazbi na našlo' Osnovna šola Cvetko Golar Škofja Loka, Frankovo 51 v 8 dneh 0 dneva objave. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri OSNOVNA BR1ŠKO-BENEŠKI ODRED DOBROVO razpisuje prosta dela in naloge: — PREDMETNEGA UČITELJA ZA KNJIŽNIČARSTVO za d ločen čas od 1.9. 1987 do 25. 6. 1988 za nepoln delovni čas (6 ur) pripadajočim dopustom. — PREDMETNEGA UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA ' KNJIŽNIČARSTVO za določen čas od 1.9. 1987 do 3 L 8. 19» za poln delovni čas — PREDMETNEGA UČITELJA TELESNE VZGOJE (moški)* poln delovni čas, nedoločen čas od 1.9. 1987 — PREDMETNEGA UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA * določen čas od 1. 9. 1987 do 25. 6. 1988 s polovičnim delovni*1 časom s pripadajočim dopustom. — DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA ZA PB za dol** čen čas od L 9. 1987 do 3 L 8. 1988 s polnim delovnim čašo*1 Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki so predpisani' Zakonom o osnovni šoli. Stanovanj ni. POPRAVKA Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE II. GRUPE ODREDOV LJUBLJANA, Gašpe* šičeva 10 razpisuje dela in naloge — UČITELJA TELESNE VZGOJE (Ž) za določen čas do 30. ^ 1988 — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas do 10.3 1988 UČITELJA BIOLOGIJE in KEMIJE za določen čas do 15. ■ 1988 s polnim delovnim časom in ne s polovičnim, kot je bilo napačno oft javljeno v letošnji 9. številki Prosvetnega delavca. — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek opravljanja del in nalog je 1. 9. 1987. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo izbrali v 15 dneh, o izidu razpisa pa jih bomo obvestili v 15 dneh. Šola je ob magistralni cesti Ljubljana Vrhnika, lOkm iz Ljubljane. Prometne zveze so zelo dobre. — UČITELJA ZEMLJEPISA za določen čas s polovično delovno obveznostjo — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE z manj kot polno delovno obveznostjo za določen čaš (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Levstikove brigade Škofljica, Klanec 5, Komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANC LESKOŠEK-LUKA, LJUBLJANA Splitska ulica 13 popravlja razpis del in nalog, objavljen v 9. številki PD takole: dela in naloge — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA so razpisane za nedoloče11 čas od 1.2. 1988. prasRtri delavec Ustanovitelja: Republiški odb Sindikata delavcev vzgoje, iz • braževanja in znanosti ter iz bfaževalna skupnost Sloveni — Izhaja štirinajstdnevno m< šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni c lavec: predsednik Aleš Golja, B i gdan Čepič, Tea Dominko, Leopc Kejžar, Marjana Kunej, Jože Miklavc, Vida Nered, Albin Puclin. Alenka Pučko, Marija Skalar. Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka — urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28. tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za leto 1987 znaša Tiska ČTP Ljudska pravica. VU 2600 din za posameznike in ISSN 0033-1643 4200 din za organizacije. Za p0 mnenju Republiškega komi') upokojene prosvetne delavce in teja za vzgojo in izobraževanjejc študente pedagoških ■ smeri časnik »P/dsvetni delavec* znaša naročnina 2000 din na prost temeljnega prometne*}* *Rl0- davka od prometa proizvod°v Posamezna številka stane (glej 7. točko 1. odstavka 3» 200, din, pri povečanem obsegu člena zakona o obdavčevahl11 pa 300 din. Številka tekočega proizvodov in storitev v prom®' računa: 50101-603-46509. tu).