Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Kapitali sem in socializem po svetovni
volni.
(Po Bauerjevem delu »Kapitalismus u. Sozialismus nach dem Weltkrieg« priredil za
»Svobodo« Talpa.)
Racionalizacija, ki se uvaja močno tudi že v našo industrijo, je kapitalistični razvoj pospešila in še vse trdneje organizirala kapitalizem. Vse to je predvideval že Karl Marx, čuti pa to danes vsak naš -industrijski in tudi kmečki delavec. Ves svetovni proletarijat stoji pred novimi vprašanji in novimi borbami — za svoj kruh, za življenje. Vsakdo čuti, da nam je moderni, povojni kapitalizem postavil nove cilje, obenem: pa zahteva tudi novo metodo borbe. Naloga naših strokovničarjev, časnikarjev in kulturnih delavcev je, da študirajo sodobno organizacijo kapitalizma, da seznanjajo z njo delavstvo, kajti le tako se bo moglo slednje uspešno boriti za svoje interese, za interese vspga delovnega ljudstva. O 11 o B a it e r, ki spada brezdvom-no med naše najboljše teoretike in marksistične znanstvenike, pripravlja pravkar obširno delo z naslovom »Kapitalismus und Sozialismus nach dem Weltkrieg«. Delo je preračunje-no na približno pet zvezkov; doslej je izšel v založbi Wiener Volksbuchhandlung, Wien 1931, prvi zvezek, v katerem pisatelj obširno razpravlja o današnjem načinu produkcije, o tako zvani racionalizaciji. Delo toplo priporočamo vsem onim strokovni-čarjem, obratnim zaupnikom in tudi delavstvu, ki razume nemški. Da pa se bodo z njim1 seznanile tudi širše plasti, smo se odločili podati v kratkih obrisih glavne Bauerjeve izsledke, ki o njih pričakujemo, da jih bodo pazno prečitali vsi naši čitatelji. Tako bo postalo razumljivo marsikaj, česar danes ta ali oni še ne razume.
1. Tehnična racionalizacija.
Svetovna vojna in doba, ki je sledila njej, sta celotno gospodarstvo večkrat prisilili, da je popolnoma izpremenilo produkcijo. Takoj v začetku svetovne vojne se je izpremenila vsa industrija v vojno industrijo, katere naloga je bila, da dobavlja armadam vsemogoče orožje, obleko in prehrano'. Ko se je svetovna vojna končala, se je morala produkcija zopet izpremeniti: tovarne, ki so izdelovale med vojno le predmete za armade, so se morale preurediti in izdelovati zopet predmete, ki jih potrebujemo v miru. Motil bi se pa oni, ki bi menil, da se je industrija izpremenila tako, kakor je bila pred vojno. Takoj po sklenjenem miru je zavladala po vsem svetu silna lakota po blagu. Primanjkovalo je tedaj vsega, česar industrija med vojno' ni utegnila ali pa radi pomanjkanja surovin ni mogla izdelovati. Milijoni vojakov so potrebovali civilno obleko in perilo, uničene pokrajine in mesta je bilo treba zopet popraviti. Ako je hotela industrija to lakoto utešiti, je morala uvesti nove stroje. S temi novimi stroji je industrija v par letih nadoknadila zamudo in, ko jo je nadoknadila, je nastala — svetovna gospodarska kriza.
Ker se je morala produkcija v kratki dobi tolikokrat preurediti, se je morala z njo izpremeniti tudi tehnika. Od strojev je odvisen proletarijat, zato je potrebno, da si predočimo v glavnih obrisih' razvoj tehnike od začetka vojne pa db današnjih dni. Pri tem pa si moramo ogledati troje, in sicer; a) pridobivanje sil za pogon strojev, b) pridobivanje surovin in c) način izdelovanja blaga v tovarnah.
a) Pridobivanje sil. Vsaka tovarna potrebuje najprej silo, ki ji goni stroje. V 19. stol. je dajal to silo premog. Zato je razumljivo, da so pred vojno nastajala velika industrijska središča le v bližini premogovnikov. Med: vojno se je uporabljal ves premog le za vojno industrijo, predvsem seveda tudi za bojne ladje. Takrat ni bilo časa za otvarjanje novih rudnikov, a radi pomanjkanja delovnih sil so se tudi stari rudniki zanemarjali': glavno je bilo, da je bil premog hitro nakopan, rovi so se pri tem le redko obkladali z lesom. Prav zato je nastalo po vojni silno pomanjkanje premoga.
Radi silnega pomanjkanja premoga je morala iskati industrija, ki je delala v pr-
vih povojnih letih s polno paro, novo pogonsko silo in našla jo je v elektriki. Prav to panogo je modema tehnika zelo izpopolnila: pred vojno so mogli napeljati n. pr. električne daljnovode do 50.000 voltov le do razdalje 50 km, po vojni pa dobavljajo elektrarne elektriko do 100.000 voltov že na razdaljo lOO km. Tako so nastale v Avstriji, ki je izgubila po mirovni pogodbi velike rudnike za premog, električne centrale, ki oskrbujejo vso državo z električno gonilno silo. Tamkaj se elektrificirajo že tudi železnice. Elektrifikacija industrije pa je povzročila dvoje, in sicer: 1. danes se more razvijati industrija tudi v državah, ki nimajo premoga, n. pr. v Italiji; prav zato ne gre omalovaževati razvoja italijanske industrije! 2. Produkcija premoga je v zadnjih letih močno padla, iz česar izvirajo gospodarske krize v premogokopih in brezposelnost rudarjev, ki je dosegla višek zlasti v Angliji. Za ilustracijo naj navedemo, da je uvažala Italija pred vojno iz Anglije letno 10.7 milijonov ton premoga, danes pa, ko je zgradila velike elektrarne, ga uvaža samo — 1.7 milijonov ton. 3. Za delo v elektrarnah je potrebno mnogo manj delavcev kakor pri pridobivanju premoga. (Falska elektrarna zaposluje stalno nekaj nad 30 delavcev, oskrbuje pa z električno silo vse ozemlje bivše Spodnje Štajerske). Elektrifikacija je spravila ob kruh velike mase proletarijata, ki ga pa ne more zaposliti v svoji industriji.
Uvedba elektrike kot pogonske sile pa vpliva močno tudi na mišljenje ljudi. Namesto prejšnjega mehaničnega mišljenja se je pojavilo energetično mišljenje: to mišljenje ocenjuje vsako stvar po tem, koliko energije je v stvari. S takim mišljenjem gleda predvsem industrijalce na delavca, v katerem vidi le sklop toliko in toliko energij, ki jih skuša v vsem obsegu izrabiti v svoj prid.
Druga važna snov, iz katere pridobivamo pogonsko silo, je olje. Z njim' so začeli kuriti zlasti ladje in danes je že 38% svetovne tonaže kurjenih namesto s premogom z oljem. Že samo to dejstvo je povzročilo, da se uporabi letno 42 milijonov ton angleškega premoga manj. Ker je za nakladanje olja potrebnih mnogo manj delavcev kakor za nakladanje premoga, je izgubilo kruh mnogo pristaniških delavcev.
Pomen kamenega olja torej vedno bolj narašča. Od njega je bila odvisna že zmaga v svetovni vojni. L. 1917. je pisal francoski državnik Clemenceau Wilsonu: »Ce noče ententa izgubiti vojne, mora imeti Francija na razpolago olje, ki je za bitko istega pomena kakor kri.« Iz kamenega olja se pridobiva namreč bencin, brez njega pa ni automobilov, ki v potrebi vržejo stoti-soče vojakov z enega dela fronte na drugi del, in predvsem ni — tankov. — Pa tudi V današnjih časih odločuje prav kameno olje vso svetovno politiko.
Jasno je, da je radi tega produkcija kamenega olja silno narasla. L. 1913. je znašala svetovna produkcija 53.4 milijonov metrskih ton, danes pa znaša že 184.2 milijonov. Sorazmerno s tem pa seveda pada produkcija črnega premoga.
Prav v poslednjem času se je silno razvila uporaba vozil, ki jih kurimo z bencinom ali z benzolom (automobili, aeroplani, traktorji). Bencin se pridobiva iz kamenega olja, benzol iz črnega premoga. Silen napredek razvidimo iz sledeče razpredelnice, ki nam kaže letno produkcijo automobilov v U. S. A.:
leta 1908 — 60.000 automobilov,
leta 1916 — nad 1,000.000 automobilov,
leta 1920 —• nad 2,000.000 automobilov,
leta 1925 — nad 4,000.000 automobilov, ali:
leta 1910 je prišel v U. S. A. 1 auto na 265 ljudi,
leta 1917 je prišel v U. S. A. 1 auto na 22 ljudi,
leta 1928 je prišel v U. S. A. 1 auto na 6 ljudi.
Silni uspeh v automobilski industriji je glavni vzrok ameriške prosperitete do leta 1929. Prav to vozilo pa je tudi predrugačilo življenje in mišljenje. Njegova glavna zasluga je, da je približalo vas mestu; danes je tudi že pri nas zvezana vsa bližnja in tudi daljna okolica z našimi mesti (Ljubljana, Celje, Ptuj). Pod vplivom automobila gineva konservativno mišljenje tudi pri nas na kmetih.
Razvoj automobilizma pa gre tudi na račun premoga: z bencinom kurjeni automobili in autobusi postajajo iz dneva v dan nevarnejši konkurenti s premogom kurjeni železnici.
Vkljub temu pa so še vendarle ostale nekatere industrije, ki uporabljajo kot pogonsko silo premog. Zlasti so največji njegov konzument železnice. Toda tudi v teh industrijah se uporabi danes mnogo manj premoga kakor nekoč in sicer zato, ker se danes v posebnih kotlih premog mnogo bolj izrablja in ga ne gre več toliko v dim. V mnogih tovarnah se n. pr. isti premog istočasno uporablja za pogonsko silo in za kurjenje delavnic.
b) Pridobivanje snovi in surovin. Vojna je zlasti močno vplivala na razvoj kmetijstva. Agrarni produkciji je odvzela delovne sile, zmanjšala je stanje živine, obenem pa ni skrbela dovolj za gnojila, ker je delala vsa industrija le za potrebo armad. Zato je v centralnih državah (Nemčija in Avstrija), ki so bile odrezane od drugih agrarnih držav, nastopila že med vojno huda lakota. Ententne države take lakbte niso poznale, ker so jim priskrbovale poljske pridelke Združene države in Kanada. Da pa so Združene države in Kanada mogle nasititi milijonske armade, ki so morale imeti vsaj kruh in meso, sta obedve državi silno razvili poljedelsko produkcijo. To so zvišale s tem, da so preobrazile ogromne površine zemlje v polja, obenem Pa s tem, da sta uvedli na vseh razsež-nih poljih najmodernejše poljedelske stroje.
Po svetovni vojni sta Amerika in Kanada ohranili višino poljedelske produkcije; na svetovnem trgu pa sta se pojavili z žitom še južna Amerika in Avstralija, kmalu se bo pojavila tudi Rusija. Pa tudi v državah, ki so se udeležile vojne, je nastopila vsaj predvojna produkcija. Vse to pa je Povzročilo že 1. 1920. težko agrarno krizo, ki je večja od leta do leta: poljedelskih produktov je zmeraj več, povpraševanja po njih zmeraj manj. Kmet mora prodajati i žito i živino pod ceno. Danes more živeti le oni veleposestnik, 1. ki zvišuje z raznimi sredstvi produkcijo in 2. ki dela s stroji. Vsi drugi kmetje in kmetije so obsojeni k poginu in vsako zaviranje je tu — prav težko.
Da se je produkcija poljskih pridelkov tako zvišala, moramo pripisovati poljedelski tehniki. Predvsem so ustvarili agronomi s križanji itd. novo vrsto pšenice. Pšenica »marquis«, ki so jo iznašli tik pred vojno, dozori osem do enajst dni preje kakor pa navadna. To vrsto pšenice je mogoče posejati tudi v mrzlejših krajih, kjer navadna pšenica ne uspeva. Najnovejša vrsta »gar-net« pa dozori še preje. Posledica vsega tega je, da so se odprle poljedelstvu nove, razsežne pokrajine. Prav radi teh vrst je postala mrzla Kanada poljedelska država, Rusija pa je prav radi teh vrst povečala svojo poljedelsko površino za 20% predvojne.
Poljedelska produkcija se je močno dvignila radi mehanizacije, predvsem radi uvedbe traktorjev, ki zelo pospešijo in olajšajo delo na polju. Leta 1918 so imele Združene države 80.100 traktorjev, 1. 1929 pa že 852.000 (torej desetkrat več!). Posebno znamenit je stroj, ki obenem žanje in mlati. Delo, za katero je potrebnih 36 ur, opravi ta stroj v pol ure. Radi uvedbe strojev, ki prihranijo delovno silo, so padli produkcijski stroški za pšenico za 14%.
Jasno je, da se dajo uporabljati taki stroji le na silno obsežnih in ravnih veleposestvih, ne pa na kmetijah, kakršne so n, pr. pri nas. Iz tega pa sledi, da sili moderni poljedelski produkcijski način k združitvi srednjih veleposestev v ogromna posestva, ki obsegajo cele pokrajine in kjer nastajajo »žitne tovarne«. Na takih posestvih seveda ni več kmetov, tam so samo še mehaniki in šoferji, ki opravijo vse delo. Ta proces se zelo hitro razvija v Ameriki, kjer prodajajo farmerji svoja posestva velikim družbam (število farmerjev je v U. S. A. padlo od 1. 1909 pa do 1. 1928 od 31.4 milijonov na 27.7 milijonov!), in pa v Rusiji. V Rusiji so 1. 1929 na novo obdelali 62,000 hektarjev (= 620 km2) stepe v naj-rodovitnejša tla; na tej veliki površini je opravilo vse delo 460 traktorjev v dveh šihtih po osem ur. V pjatiletki pa je predr videnih vsako leto 250.000 novih traktorjev in 25.000 strojev za žetev. — Ker prevladuje v zapadni in srednji Evropi večinoma le mala posest, napreduje tu mehanizacija zelo počasi ali pa sploh ne. Vse to pa ima za posledico veliko agrarno krizo v naših krajih in prišel bo čas, ko se našemu kmetu ne bo več izplačalo obdelovati polja. Prav v agrarni krizi je glavni vzrok bega iz dežele v mesto: kmet ne more več živeti, pa sili v mesto, kjer samo povečava armado brezposelnih. In ker nima denarja, si ne more kupiti industrijskih produktov, kar brezposelnost v industriji še povečava.
Agrarna kriza in mehanizacija izpre-minjata duševnost podeželskega prebivalstva. Mehanizirano poljedelstvo potrebuje nov tip delavca: poljedelec, ki dela s traktorjem, mora imeti povsem druge lastnosti kakor konjski voznik. Namesto nekdanjega naivnega, instinktivnega in z naravo zvezanega tipa zmaguje v Ameriki in Rusiji tehnični, računarsko misleči tip, ki si skuša naravo pokoriti. — Autobusi so zbližali mesto in vas; zbližal ju je tudi radio, ki se naseljuje tudi že na kmete. Kmet, ki je bil do svetovne vojne konservativen, nezaupljiv za vsako novost, postaja zmeraj bolj blizek delavcu. Ta proces prihaja komaj vidno, vendar pa vkljub temu tudi k nam.
Razen v poljedelstvu pa je nastopila mehanizacija tudi v nekaterih drugih obratih, kjer pridobivajo surovine. Tako n. pr. kopljejo v mnogih premogokopih premog s stroji s stisnjenim zrakom, kar je brezposelnost še bolj povečalo. L. 1924 je bilo na Angleškem mehaniziranih 19% premogovne produkcije, 1. 1925 pa že 70%. Vedno bolj pa se je tudi premog začel smatrati za surovino, iz katerega se dado pridobivati koks, ter, amonijak, benzol, plin itd. Tako so postali premogovniki prav za prav le deli kemične veleindustrije. Razen tega pa ostajajo premogovniki še zmeraj v najtesnejši zvezi z železno in jekleno industrijo, ki sta glavni odjemalki premoga in snovi, ki se pridelujejo iz njega. Prav ta tehnična zveza med premogokopi in železno ter jekleno industrijo pa ustvarja trdne temelje za velike koncerne, ki obsegajo vse te industrijske panoge, in za nadaljno akumulacijo kapitala.
Tudi jeklena in železna industrija sta
se racionalizirali z najmodernejšimi stroji. Ne bomo tu opisovali vseh novih strojev, pokazati hočemo samo uspeh te racionalizacije. Tako je n. pr. v tovarni v Ham-bornu produciralo pred vojno 10.000 delavcev 75.000 ton jekla letno, danes pa producira 9900 delavcev 170.000 ton jekla.
c) Izdelovanje. Vojna industrija je vse svoje produkte standardizirala, t. j. posamezne predmete je izdelovala samo v eni obliki ali pa vsaj v malo oblikah. Armade so potrebovale milijone kosov popolnoma enakih predmetov (orožja, uniforme itd.). — Ogromne množine teh predmetov je izdelovala industrija v dobi, ko je primanjkovalo delovnih sil, zlasti kvalificiranih. Prav pomanjkanje delovnih sil pa je povzročilo nove izpopolnitve v tehniki. Te izpopolnitve se nadaljujejo še danes: stroj iz dneva v dan bolji izpodriva ročno delo.
V splošnem moramo razlikovati dvoje vrst strojev: univerzalne in specijalne stroje. Prvi izdelajo ta ali oni predmet docela, tako da je popolnoma gotov, ko pride iz stroja, drugi pa izdelujejo samo posamezne dele predmeta ali pa napravijo na predmetu samo malenkostni proces, tako da mora iti predmet, preden je dogotovljen, skozi celo vrsto specijalnih strojev.
S specializacijo se stroji automatizi-rajo. Pri univerzalnem stroju je treba pred vsakim novim delovnim procesom stroj za ta proces pripraviti, dočim pri specijalnem stroju ta priprava odpade. Pri specijalnem stroju delavec samo privede predmet do stroja, in ko stroj na njem delo izvrši, mora predmet zopet odstraniti oz. privesti do drugega stroja: razen tega mora seveda tudi streči stroju in nanj paziti. Več specijalnih strojev je moči zvezati v en sam stroj: tako nastane n. pr. vrtalni stroj, ki izvrta naenkrat sto lukenj v predmet namesto ene. Vkljub temu pa je potreben pri takem stroju le en delavec.
Specijalni stroja so uporabljivi seveda samo tam, kjer so predmeti standardizirani. Standardiziranje odpravlja torej nekdanjo anarhično produkcijo, ko so se izdelovali predmeti v raznih oblikah, a vsaka oblika v majhni množini. Standardiziranje pa predpostavlja koncentracijo vse industrije v trustih in koncernih.
[ Vsa pravkar opisana izboljšanja imajo namen, prihraniti delovno silo. Druga izboljšanja pa imajo zopet namen, prihraniti in docela izkoristiti snov, iz katere se predmeti izdelujejo. Vsaka moderna tovarna ima poseben oddelek, kjer preiskujejo snov
glede trpežnosti, uporabnosti itd. Tako pokvarjeno snov že preje izločijo, da ni pozneje treba predmetov radi neuporabnosti škartirati.
Moderna industrija skuša tudi zmanjšati produkcijski čas. Zmanjšanje produkcijskega časa omogočuje kapitalistu hitrejši promet kapitala. Zmanjšali pa so ta čas predvsem s tem, da so popolnoma preuredili tovarno. V prejšnjih časih je bila n. pr. tovarna za stroje urejena takole: ena delavnica je bila namenjena za modelno mizarstvo, v drugi je bila livarnica, v tretji kovačnica itd. Vsak predmet je moral iti skozi vse oddelke, preden je bil gotov; ker pa vsi oddelki ne morejo opraviti dela istočasno, so se nabirale v predskladiščih množice predmetov, ki so čakali tam na obdelavo. Z napredujočo delitvijo dela narašča čas, ki ga morajo predmeti prebiti v skladiščih, narašča pa tudi čas za trans-portiranje predmeta iz oddelka v oddelek.
Prav zato so v vseh modernejših tovarnah uvedli tekoče delo, t. j. vsak predmet gre od prvega delovnega procesa takoj k drugemu, ne da bi čakal na delovni proces v prediskladiščih. Da pa se tako delo doseže, je treba preurediti predvsem tovarno: najrazličnejši stroji so postavljeni sedaj v isti delavnici in sicer v istem zaporedju, kakor obdelujejo predmete. Taka ureditev pa je mogoča samo tam;, kjer so stroji na električni pogon.
Taka preuredba prihrani mnogo časa pri transportu, ne zadošča pa še za neprekinjeno delo. Treba je še nekaj drugega, namreč določitev delovnega takta. Delovni takt pa se doseže, če se razdeli delovni
proces v enote, vsak delavec pa izvrši samo eno enoto. Ta način dela je najbolj uspel v ameriški automobilski industriji, kjer n. pr. prvi delavec pritrdi na predmet zagozdo, drugi natakne na zagozdo vijako-ve matice, tretji jih privije itd.
Pri uvedbi tekočega dela pa se je izkazalo, da mora marsikak delavec delati hitreje kakor pa drugi: vsaka delovna enota se ne da opraviti v istem času. Ta ne-dostatek se je odpravil, da je dobil tak delavec boljše in tehnično popolnejše orodje. Tako je bil torej vsak delavec prisiljen napeti pri delu vse svoje sile. Samo par primerov, kako se je delovni takt skrajšal! V nemški vagonski industriji je trajal delovni takt spočetka tri ure, po izboljšanju tehničnih sredstev eno uro in pol, danes pa znaša po ponovni delitvi dela samo — 20 minut. V avstrijski tovarni automo-bilov Steyr znaša delovni takt 2.7 minut, pri Fordu samo par sekund. Tovorni vagon, za katerega je bilo treba preje 24 delovnih dn,i, je izgotovljen danes po uvedbi delovnega takta v treh' dneh.
Pa tudi transport med stroji se je mehaniziral in sicer s tekočim trakom. Tekoči trak teče mimo delovnih mest, kjer stoje delavci; vsak delavec prime predmet, ki mu ga privede trak, ga obdela, nato pa zopet položi oz. obesi na trak; med tem pa pride do njegovega mesta že drug predmet Tako služi tekoči trak za transportno sredstvo, obenem pa določa tudi delovni takt. Bolj despotično kakor bič nadzorovatelja sužnjev sili tekoči trak delavca k zmeraj hitrejšim gibom, k zmeraj bolj hlastnemu delu.
Kakšne pa so posledice tehnične racionalizacije? Predvsem se je produkcija silno zvišala — zlasti v popolnoma racionalizirani Ameriki. Povečana produkcija je pocenila produkte in tako so postali predmeti, ki so veljali nekoč za luksuzne, last tudi srednjih in celo manj premožnih slojev (radio, auto). Prav to pa je docela predrugačilo življenje.
Vladar današnje dobe je stroj. Zanimanje za tehniko je splošno in inženir je postal junak današnje dobe. Radi zmage stroja je postalo naše mišljenje tehniško-prirodoslovno. Humanistična izobrazba danes nima več pomena — stroj ji je odzvonil mrtvaški spev. Današnji generaciji po-menja Ford več kakor vsi zgodovinski in »narodni« junaki skupaj, lep polet aeroplana več kakor vsaka antična pesnitev. Čemu še študij antike? Zaman se ostareli šolmoštri upirajo modernemu napredku s svojo staro kulturno tradicijo: čas jih bo pregazil! Brzeči razvoj strojev je obenem z našim materijelnim življenjem preobrazil popolnoma tudi našo duševno kulturo!
Toda prav ta racionalizacija je zadala delovnim množicam usodne udarce. Vedno znova se postavljajo v tovarnah novi stroji, ki izpodrivajo delavce, ki tonejo v bedi strašne brezposelnosti. Samo en primer iz USA! Od 1. 1919. pa do 1. 1927. se je v USA zvišala produkcija za 30.8%, v istem času pa je padlo število delavstva od 9.1 milijonov na 8.3 milijonov. Ista generacija, ki je navdušena za tehniko, trepeče v današnjem družabnem redu pred njenimi posledicami.
Nekaj nemogočega!
Vsak delavec in železničar sploh računa, da pravice, ki jo je dobil v vprašanju starostnega zavarovanja, ne more izgubiti, razen v slučajih, ki so predvideni v tozadevnih (pravilnikih pokojninskih fondov. Doslej je vsaj bila v veljavi taka praksa in zato se tembolj čudimo, da se sedaj uvaja nekaj ravno nasprotnega.
Že v par številkah smo omenili, da je duevničar prepuščen usodi na milost in nemilost. Za njega ne velja zakon, ker ni nastavljen. In tudi če bi bil nastavljen, je tri leta začasen in ni ne krop —■ ne voda. Za dnevničarja pa tudi ne velja delavski pokojninski fond, ker on ne more biti član tega fonda!
In kdo je dnevničar? Oni, ki vrši službo nastavljenca, v prvi vrsti eksekutivno službo pri vožnji, kurjač ali vlakospremnik, pri premiku, na progi itd. Imeti mora tozadevne izpite in je torej na odgovornejšem mestu kot delavec! In kaj dobi za to?
Kot delavec je član pokojninskega, fonda, v slučaju smrti ima žena izgled na pokojnino, otroci niso nepreskrbljeni. Kot I dnevničar na odgovornejšem mestu nima sploh nič. Če umre, ostane žena brez vsakega ficka.
In če je nastavljen? Mora poteči dolga doba treh let, da on zadobi stalnost in s tem pravico na uračunanje prejšnje službe za pokojnino. Če umre preje, je žena z otroci v največji bedi na cesti brez sleherne pokojnine!
Že več let velja ta predpis za začasne nastavljence, od 1. julija 1930 velja tudi za dnevničarje, dasi je faktično skrajno krivičen in nemogoč! V nižji stopnji imaš starostno zavarovanje, plačuješ zanj prispevke, če pa hočeš naprej, se moraš podati v kruto negotovost, kaj bo s teboj tekom prihodnjih treh let!? Ali jih boš doživel?
Mislimo, da o tej zadevi ni treba pi-sati niti čuke več, ker prva dolžnost ministrstva fe, da odredi tudi za dnevničarje in one začasne nastavljence, ki izhajajo iz vrst delavstva, ki so že bili člani pokojninskih iondov, da se jim že obstoječe starostno zavarovanje podaljša vse do pridobitve stalnosti in s tem za vse nesrečne slučaje zasigura pravico do pokojnine.
Dnevničarji — začasni nastavljene!! Postavite odločno svojo zahtevo po starostnem zavarovanju!
Nezaposlenost
pred 16. mednarodno konferenco defa.
Sodr. dr, Ž. Topalović govori v imenu jugoslovanske delavske delegacije, — Vsako desetletje se konjunktura poživi. Le s podružabljenjem produkcijskih sredstev je mogoče premagati krize in odpraviti brezposelnost.
Iz Ženeve.
Letošnje poročilo ravnatelja Mednarodnega urada dela se bavi glavno z vprašanjem nezaposlenosti. Posebna komisija ekspertov je pretresala to vprašanje in poročilo obširno razlaga rezultate dela te komisije. Komisija je v glavnem objasnila stvarno stanje z ozirom na obsežnost nezaposlenosti, razvitek industrije v novih državah, racionalizacijo, izpopolnjevanje tehnike in na veliki razvoj kmetiške proizvodnje. Na podlagi teh podatkov predlaga ravnatelj stvarne praktične ukrepe, ki jih je treba takoj pričeti izvajati; to so: regulacija trga dela, mednarodne pogodbe o selitvi delovne sile, splošno zavarovanje nezaposlenih delavcev, velika javna dela v državah in mednarodna dela. Glede skrajšanja delovnega časa je vprašanje med delodajalci in delojemalci sporno, zato objavlja poročilo ravnatelja samo mišljenje te in one strani.
Ob razpravljanju o poročilu se je razvila velika polemika o nezaposlenosti na konferenci sami. Delavski zastopniki stoje odločno na stališču, da se je tehnični napredek proizvodnje toliko razvil, da se utegne nezaposlenost odpraviti samo, če se skrajša delovni čas ter ce se dvigne kupna zmožnost širokih narodnih množic, tako da ta more kupiti in porabiti višek proizvodov, ki je nastal kot posledica izpopolnjene tehnike. To dvignenje konzumne zmož-
nosti se pa more doseči le ali z zvišanjem mezd, ali pa z znižanjem cen proizvodom.
Za jugoslovansko delegacijo delavstva je govoril o tem vprašanju sodr. dr. Živko Topalović. Rekel je, da kriza mora ostati tako dolgo, dokler bo trajalo kapitalistično gospodarstvo. V tem gospodarstvu se ne vrši proizvodnja po načrtu, niti ni gotovosti, da dobi izdelano blago konsumenta. Vsak proizvajalec skuša premagati svojega konkurenta in po taki anarhistični proizvodnji nastaja prenapolnjenost trga z blagom in s tem neizogibna kriza V krizi nastopa po kapitalistični praksi takoj odpuščanje delavcev in onim, ki ostanejo v delu, pa se znižujejo mezde in podaljšuje delovni čas. Po trditvah meščanskih znanstvenikov se pride iz krize v večjo gospodarsko prosperiteto (večjo proizvodnjo) samo na ta način, če se znižajo cene blagu in s tem poveča krog konsu-mentov. Toda cene se ne morejo znižati, če se ne znižajo delavske mezde. Toda to ni resnica. Znižanje cen se lahko izvrši kot posledica tehničnega napredka (na račun pomnožene in cenejše produkcije, op. ur.), ali krize obstojajo tud ob nizkih cenah in ob nizkih mezdah, kakor je v sedanji krizi slučaj. Z zniževanjem mezd in cen blagu se more voditi konkurenčno gospodarstvo proti konkurenci v drugi državi ter svojo nezaposlenost prenesti v drugo državo.
Toda splošnost ima od zniževanja mezd samo škodo, ker se s tem zmanjšuje konsumentska zmožnost prebivalstva in kriza postaja le hujša. Prehod iz krize v prosperiteto v kapitalističnem gospodarstvu se ne vrši potom zniževanja mezd, marveč šele takrat, kadar so kapitalisti prisiljeni, da vrše svojo veliko misijo na račun svojih velikih strojev. Ce se iznajde nov važen stroj, ki zmanjšuje produkcijske stroške, hite vsa kapitalistična podjetja, da ga naroče. To predvsem pospeši strojno proizvodnjo; potom nje se pospešuje proizvodnja kovin, nato proizvodnja premoga in tako se prenese ©življenje z ene stroke na drugo, dokler ne obseza vsega gospodarstva. Isto-tako se vrši vsakih deset let izmena starih obrabljenih strojev z novimi, ki zopet nudi novo veliko zaposlenost. Ko se ta tehnična akomodacija izvede, zopet nastopi kriza. Nadejamo se, da bo kriza že v bodočem
letu pričela ponehavati, ker je deseto leto, odkar se je v Ameriki pričela izvajati racijonalizacija, to je zamena starih strojev z novimi. To bo oživilo vse gospodarstvo ter dalo priliko tudi delavskim strokovnim organizacijam, da bodo z uspehom izvajale svojo borbo za skrajšanje delovnega časa na štirideset ur tedensko. Ob času prosperitete se bo delovni čas prilagojeval doseženemu tehničnemu napredku. Z novim o-življenjem gospodarstva nas čakajo novi veliki napori in novi uspehi. Tedaj bo tudi aktivnost mednarodnega urada dela znatno oživela. Toda iz krize ne bo mogoče priti, dokler družba sama ne bo ravnala z velikim produkcijskim aparatom in dokler se ne bo proizvajalo po načrtu, da se zadovolji naprej znane kon-sumske potrebe. Potom kriz prehaja naša družba k ustvarjanju višjega in dovršenejšega gospodarstva.
Za vozne ugodnosti upokojencev.
V	eni zadnjih številk smo objavili ukrepe, ki so jih podvzele združene strokovne organizacije v ljubljanski direkciji pri raznih instancah, da pripravijo teren za intervencijo v Beogradu pri ministrstvih, da se vozne ugodnosti upokojencem zopet povrnejo.
V	ostalih direkcijah žal železničarske strokovne organizacije niso prišle do enotnih nastopov ter do danes tudi Udruženje jugoslovanskih nacijonalnih železničarjev na skupen poziv vseh strokovnih organizacij iz Ljubljane ni odgovorilo, ko so ga vse organizacije pozvale, da bi se izvršila pri ministru saobraćaja ter predsedniku vlade skupna intervencija izpred vseh železničarskih organizacij.
Združene strokovne organizacije v Ljubljani so sedaj sklenile, da izvrše takoj tudi intervencijo pri predsedniku vlade, kateremu nameravajo predložiti sledečo spomenico:
Podpisane železničarske strokovne organizacije si usojajo, gospod predsednik, predložiti Vam spomenico glede vprašanja izmenjave pravilnika o voznih ugodnostih na železnicah v državni eksploataciji za osobje državnih prometnih naprav, v kolikor se ta tiče upokojencev in njih rodbinskih članov. S tem pravilnikom so bile reducirane vozne ugodnosti upokojencev v toliko, da jim je odvzeta pravica do neomejene porabe režijskih voženj in odobreno za bodoče za njih in rodbinske člane le 12 voženj po znižani ceni letno.
Podpisane organizacije si usojajo opozoriti Vas, gosipod predsednik, nä težek položaj večine upokojencev, zlasti vseh onih,
ki so bili upokojeni še po starih predpisih, Halje rentnikov, ki so se pri izvrševanju službe ponesrečili, upokojenih delavcev in miloščinarjev, katerih pokojnine daleko ne dosegajo eksistenčnega minimuma. Miloščine znašajo povprečno po 200 do 300 Din mesečno, penzije upokojenih delavcev in profesionistov ipo 30- in večletnem službovanju le 500 do 700 Din mesečno, kateri znesek ne zadostuje niti za prehrano, kaj šele za ostale potrebščine,
Z ozirom na tako male dohodke so u-pokojenci iz proge navezani radi živil za sebe in svoje družine na večje trge, kjer je večja konkurenca, da živila in obleko čim cenejše kupijo. Tako n. pr. so upokojenci iz prog Rakek—Ljubljana, Zidani most—Ljubljana itd. navezani na trg v Ljubljani, iz proge Dravograd—Maribor, Pragersko—Maribor na trg v Mariboru, iz proge Zidani most—Zagreb, Karlovac—Zagreb, Sisak—Zagreb na trge v Zagrebu ali Karlovcu in Sisku, še bolj pa velja to za proge v Bosni in Dalmaciji.
Železničarji zlasti v prečanskih krajih, posebno pa n. pr. na teritoriju Dravske banovine, me poseduje nikakega imetja ter morajo vse življenske potrebščine nakupovati v najbližjih tržnih centrih, kar je bilo doslej, dokler so imeli vozne ugodnosti, omogočeno, odslej bo pa to združeno z velikimi stroški, kar bo njih življenske prilike še poslabšalo ter povečalo njih bedo.
Pravilnik o voznih ugodnostih je nepo-polen še vsled tega, ker za one delavce, ki niso bili člani penzijskih fondov in katerim služba po dovršeni službeni dobi 30 in včasih več let prestane, sploh ne predvideva ni-kakih voznih ugodnosti.
Podpisane organizacije Vas prosijo, gospod predsednik, da bi odredili, da se pravilnik o voznih ugodinostih izmenja v toliko, da se vsem upokojencem, miloščinarjem m rentnikom (nastavljencem in delavstvu)^ prizna iste vozne ugodnosti, ki s°.11" uživali kot aktivni uslužbenci, t. i- s.e“ai ukoričene legitimacije s pravico do poljubnega števila režijskih voženj. Isto vozno ugodnost naj se prizna tudi vsem enim delavcem, ki niso bili člani pokojninskih fondov in katerim je služba prestala vsled bolezni ali onemoglosti ter so imeli v tem času vsak 15 let službe.
V to svrho prosimo, ida se spremeni § 9 točka 4 pravilnika in glasi v bodoče:
Ovom povlasticom mogu se napred navedena lica koristiti na osnovu ukoričene listne lične legitimacije za aktivne, odnosno penzionisane službenike ili članove porodica i to za neograničen broj putovanja lica navedena pod a) do i).
Poleg z uvodoma citiranimi utemeljitvami, utemeljujemo našo prošnjo z dejstvom, da se je vsem južno-železničarjem povodom podržavljenja prog južne železnice zagarantiralo, da bodo obdržali vse pravice in prejemke, ki so jih uživali pod upravo društva južne železnice in poleg tega da bodo zadobili s podržavljenjem tudi še vse nove pravice, ki jih bo dobilo državno prometno o sob je. Vsi južno-železničarji so ob času podržavljenja uživali kot upokojenci legitimacije s pravico do neomejenega števila
režijskih voženj ter apeliramo na gospoda ministra, da bi obvaroval upokojencem ono vozno ugodnost, ki so jo uživali pod privatno upravo in ki jih je bila s podržavljenjem ponovno zagarantirana.
Ker so se razširile vesti, da so bile vozne ugodnosti upokojencev reducirane vsled pritožb iz vrst trgovskih krogov, da upokojenci vozne ugodnosti zlorabljajo v prekupčevalske svrhe, podpisane železničarske organizacije zagotavljajo gospoda ministra, da so te pritožba popolnoma neosnovane in da temelje mogoče na poedi-nih slučajih, za katere pa nikakor ne morejo nositi odgovornosti vsi železničarji in vsi upokojenci. Sigurni smo, da nad 99 odstotkov vseh upokojencev ni nikdar izrabljalo voznih ugodnosti v nedovoljene svrhe ter prosimo gospoda predsednika, da bi zaščitil železničarje pred takimi obdolžitvami.
Iz okrožnic.
Št. 1792-IV/31: Od 1. junija 1931 dalje je cena za eno tono personalnega premoga trboveljskega kosovca Din 225.—.
Prošnje za bolovanje je reševati kot nujne!
Št. 15.992/1-31.
Vsem službenim edinicam!
Ministrstvo saobraćaja nam je pod št. 10.469 iod 23. IV. t. 1. dostavilo naredbo, koje vsebino navajamo v nastopnem:
Prošnje za bolovanje, ki jih vlaga osobje, je smatrati za nujne in se pod nobenim pogojem ne smejo kakorkoli zadrževati.
Vsako zadrževanje teh prošenj in iz tega izvirajoča zakasnitev rešitve povzročajo podaljšanje izostanka prosilca iz službe, oškodujejo bolniški fond, ki mora pri pomožnem o sob ju plačevati hnanarino, povzročajo končno tudi nered v službi, ker prosilec ne vrši službe, čeravno mu bolovanje še ni dovoljeno,
Z brzo rešitvijo teh prošenj se tedaj v izdatni meri zmanjša število nedelovnih dni prosilca in ise tudi onemogoči, da pride prosilec na komisijski pregled, ko bi mu morala doba bolovanja že poteči.
Da se doseže tedaj čim hitrejša obravnava teh prošenj in se omogoči zasledovanje vsake zakasnitve, mora biti na vsakem aktu glede bolovanja točno zabeleženo, ke-daj je bil sprejet in odpravljen in odkod. Tako bo mogoče klicati na odgovornost vsako edinico ali uslužbenca, ki je akt po nepotrebnem zadržal.
K navedeni ministerijalni naredbi pripominjamo, da bomo vsako zakasnitev v reševanju prošenj za bolovanje strogo obravnavali in priporočamo vsem šefom edinic, da navedeno točno uvažujejo in poduče o tem tudi podrejteno osobje.
Direktor:
Dr. Borko, s. r.
Nastavitev novega zdravnika za novo zdravniško okrožje v Poljčanah. Št. 2287/1 H. F.
Vsem službenim edinicam in gg. honorarnim saobrač, zdravnikom!
Po dopisu centralne uprave humanitar-nih fondov v Beogradu C. U. štev. 830/31 od 15. 5. 1931 je gospod minister saobraćaja z odlokom C. U. štev. 830/31 odobril namestitev gospoda dr. Hronovskega Arturja za honorarnega saobračajnega zdravnika s sedežem v Poljčanah.
Novo zdravniško okrožje sega na progi Maribor—Zidani most od km 304.655 do km 316.964 s postaje Poljčane in čuvajnicami štev. 460 do vključno 478.
Zdravniško okrožje dr. Jagodiča s sedežem v Slov, Bistrici-mesto obsega vsled novo ustanovljenega okrožja na progi Maribor—Zidani most progo od km 298,600 do km 304.655 in se izločijo postaja Poljčane in čuvajnice štev. 460 do vključno 478.
Honorarni saobraćajni zdravnik dr. Hro-novsky Artur nastopi svojo službo dne 1. junija 1931 in ordinira za člane bol. fonda in njih svojce ob delavnikih od 7. ure do 8. ure, v nujnih in neodložljivih primerih pa ob vsakem času.
Naročamo gg. šefom službenih edink, da poduče dokazno vse člane bol, fonda o njihovi novi pripadnosti k pristojnemu zdravniku in da zabeležijo to spremembo v članskih listih in statutih.
V Ljubljani, dne 29. maja 1931.
Direktor:
Dr. Borko, s. r.
Nastavitev še enega zobozdravnika v Ljubljani.
Vsem službenim edinicam in gg. saobraćajnim zdravnikom!
Po dopisu centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu C. U. štev. 667/31 od 15. maja 1931 je gospod minister saobraćaja z odlokom štev. 11.345/31 odobril namestitev dr. Sfiligoja Rada za pogodbenega zobozdravnika b. f. v Ljubljani in odobril pogodbo, katero je z njim sklenila oblastna uprava bolniškega fonda v Ljubljani.
Zobozdravnik dr. Sfiligoj Rado bo lordi-niral za člane b. f. in njih svojce počenši s 1. junijem 1931 v centralni ambulanti v Ljubljani, Celovška cesta štev. 4, vsak delavnik popoldne od 14. do 18. ure, razun ob sobotah, nedeljah in oblastno priznanih praznikih, ki padejo na ordinacijske dneve, dočim ordinira pogodbeni zobozdravnik dr. Verčon Ivan v centralni ambulanti i nadalje vsak delavnik od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in oblastno priznane praznike.
Tarifne cene, pri katerih plačajo člani b. f, za svojce 50% znesek, odnosno celi znesek zase in za svojce direktno zobozdravniku, so ,za dr. Sfiligoja iste kot za dr. Verčona in so naznačene v razpisu št. 137/1 H. F. 1928, poleg tega so izvešene
v čakalnici za zobozdravljenje v centralni ambulanti.
Članom b. f. in njih svojcem je na prosto dano, pri katerem od obeh pogodbenih zobozdravnikov se bodo zdravili in naj v prihodnje v prošnjah za zobozdravljenje navedejo ime zobozdravnika, pri katerem se žele zdraviti.
V	ostalem ostane glede zobnega zdravljenja in zohotehniške oskrbe dosedanji postopek v veljavi.
Naročamo gg. šefom službenih edinic, da o tem dokazno obveste člane b. f.
V	Ljubljani, dne 29. maja 1931.
Direktor:
Dr. Borko, s. r.
Opozarjamo na to okrožnico vse železničarje iz proge Ljubljana—Rakek, Ljubljana—Zidani most, Ljubljana—Kamnik, Ljubljana—Kranj in proge proti Novemu mestu, da spo-roče, v kolikor imajo vložene prošnje za zobozdravljenje, ali žele priti k dr. Verčonu ali k dr. Sfiligoju.
Pregledi po stalni zdravniški komisiji po čl. 24 delavskega pravilnika so brezplačni.
Štev. 19.159/1-31.
Vsem službenim edinicam!
Šef sanitete Ministrstva saobraćaja v Beogradu nam je poslal pod M. S. št. 11.740 od 13. maja t. 1. odlok sledeče vsebine:
»Čast mi je izvestiti Direkciju, da je Gospodin Ministar saobraćaja izvoleo narediti, da preglede pod tač. 1 i 2 čl. 24 Pravilnika o stalnom pomoćnom osoblju vrše za sada stalne lekarske komisije Direkcije odn. Min, Saobraćaja besplatno.«
Gg. šefi edinic naj v poštev prihajajoče osobje o prednjem razpisu obvestijo,
V	Ljubljani, dne 2. junija 1931.
Direlclor:
Dr. Borko, s. r.
K tej okrožnici pripominjamo, da se čl. 24 tč. 1 in 2 glasi: Stalnemu pomožnemu uslužbencu prestane služba:
1.	kadar postane uslužbenec duševno ali telesno nesposoben za službo, kar se ima ugotoviti z zdravniško komisijo;
2.	po preteku 6 mesecev neprekinjenega bolovanja.
Službena obleka in rokavice:
Štev. 21.301/11.
Vsem službenim edinicam!
Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je pod G. D. br. 42.822/31 izdala z brzojavko št. 594 od 30. maja t. 1. sledečo naredbo:
»Goispodin Ministar Saobraćaja prämetio je da dežurni činovnici nisu odeveni shodno propisima pravilnika to službenom odelu i o nošenju istog. S toga naredjujem da dežurni činovnici moraju imati besprekorno odelo sa sivim rukavicama pri vršenju vanjske službe. Nepropisno obučeni ne smejo izaći na peron.
G. D. br. 42.822/31.«
Z ozirom na to naredbo naročam, da si morajo vsi prometniki nemudoma nabaviti rokavice sive barve in da nosijo iste brezpogojno pri vseh vlakih s potniškim pro-!IT161 om«
Nadalje opozarjam vse osobje, ki je po Pravilniku o službenem odelu dolžno nositi službeno obleko, da točno uvažuje vse določbe tega pravilnika, zlasti pa glede barv, distinkcij in kroja. Poleg tega mora biti obleka vedno snažna, posebno pri osobju, ki pride v stik z občinstvom1.
Starešine edinic in kontrolni organi naj «e stalno zanimajo, da bo osobje predpisano in čedno oblečeno.
V	Ljubljani, dne 1. junija 1931.
Direktor:
Dr, Borko, s. r.
Kolkovanje spisov — katera potrdila so koieka prosta.
Štev. 20.311/1.
Vsem službenim edinicam!
Dodatno k razpisu 2/A, štev. 1086-1-31 z dne 8. L 1931 opozarjamo glede koleko-vanja vlog še na sledeče:
Ob priliki službenega pregleda spisov letnika 1928 po organu dravske finančne direkcije .v Ljubljani se je ugotovilo, da so se pri nekaterih spisih kolki po Din 20.— za rešitve strankam vrnili kljub temu, da so bili na spisu prilepljeni; to je sklepati iz tega, ker so iz spisov mesta v velikosti kolkov izrezana. To postopanje je po taksnem zakonu nedopustno, ker je kolek, ki je pri-
lepljen, smatrati kot uporabljen ter je dopustno le povračilo v smislu čL 22 zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah.
Nadalje nam je izdala dravska finančna direkcija v Ljubljani pod štev. 26.337/V, 2,210/1 ex 1931 z dne 24. aprila 1931 sledeče pojasnilo:
»Potrdila, ki jih izdajajo občinska oblastva državnim železničarjem o tem, da prebivajo stalno v občini ter potrdila o tem, da njihovi otroci nimajo lastnega zaslužka, da niso poročeni, da bivajo s prosilcem v skupnem gospodarstvu in da jih imenovani vzdržuje, so po čl. 112 Zakona o državnem saobraćajne®! osobju ter točki 9. člena 6 taksnega zakona takse prosta.
To pa le pod pogojem, da se v potrdilu v smislu predpisov čl. 7. taksnega zakona jasno označi, v kakšen namen i® komu se je izdalo to potrdilo. Če pa se je izdalo potrdilo na zahtevo oblastva, je navesti datum in številko akta (dopisa) tega oblastva ter je v vsakem slučaju tudi pripomniti, da se potrdilo ne sme vporabiti za drug namen brez takse, ki jo je predhodno plačati in uničiti pri pristojnem oblastvu.«
Naročamo, da vse službene edinice po gornjih navodilih točno postopajo.
V	Ljubljani, dne 27. maja 1931.
Direktor:
Dr. Borko, s. r.
Odtegovanje članskih prispevkov za bolniški lond.
Centralna uprava humanitarnih fondov je z odlokom C. U. štev. 131 od 24. IV. 1931 določila, kako se imajo ubirati prispevki za bolniško zavarovanje ter odreja, da se ima nastavljencem, ki tudi za časa bolezni dobivajo vse prejemke, odtegovati 1.5% njihovih brutto prejemkov.
Pomožnemu osobju (delavcem in profesionistom itd.), ki za časa bolezni prejemajo hranarino, pa je odtegovati:
1.	Onim, ki delajo v turnus-službi, ki prejemajo plačo za vse dni v mesecu, je odtegniti 3% od njihove dnevnice za vseh 30 dni v mesecu.
2.	Onim delavcem pa, ki delajo samo na delovne dneve, t. j. povprečno 25 dni mesečno, pa je odtegovati 3% od 25 dnevnic na mesec.
Tudi v slučaju prekinjenja dela, na pr. brezplačnega dopusta, je odtegovati prispevke za cel mesec, ker službeno razmerje ni prekinjeno. Edino v slučaju orožnih vaj ter za čas bolezni in za oni letni dopust, za katerega delavec ne dobi nikakih prejemkov, se ne odteguje prispevkov za bolniško zavarovanje.
Zdravljenje v II. razredu bolnic.
Štev. 2302/1 H. f.
Vsem službenim edinicam in gg. žel. zdravnikom.
Centralna uprava humanitarnih fondov v .Beogradu je pod S. H. C. U. štev. 64/31 od 25. 4, 1931 iposlala na vse oblastne uprave sledeči razpis:
»Gospodin Ministar Saobraćaja odlukom S. H. broj 64/1931 odobrio je zaključak Glavne Skupštine održane 22. i 23. marta 1931 god., da se lečenje u II. klasi bolnice može odobriti samo u izuzetnim slučajevima hitne operacije, kada to lekar konštatuje s tim, da zaključak oblasnog upravnog odbora po ovom predmetu podleže odobrenju centralnog upravnog odbora.
Pri provadjanju ovog zaključka Glavne Skupštine izvoliće uprava voditi računa o tome, da se ova priznanja troškova mogu odobriti samo za bolnička lečenja poduzeta posle 1. aprila 1931 god.«
Naročamo gg. šefom službenih edinic, dia o tem poduče člane bol. fonda.
V	Ljubljani, dne 1. junija 1931.
Direktor:
Dr. Borko, s. r.
Podeljevanje podpor iz ionda za pobijanje tuberkuloze.
Štev. 19.080/L
Vsem službenim edinicam!
Ministrstvo Saobraćaja nam je dostavilo pod san. br. 524 od 12. V. t. 1. nastopni odlok:
»Gospodin Ministar izvoleo je narediti da predloge ,za pomoč iz »Fonda za suzbijanje tuberkuloze« mogu podnositi u prvom redu lekarske komisije; uz svaku molbu za pomoč moraju jedinice uvek poslati i izve-štaj o godinama službe na želeiznicd i o imovinskom stanju molioca: koliko mu porodica ima članova, ima li osim svojih primadlež-nosti još kakvih prihoda, koga sve izdržava i si. Uz molbe koje dodju bez lekar. komisija moraju šefovi jedinice poslati i pome-nuti izveštaj, za koji snose i odgovornost.«
Glede predlaganja prošenj za podporo iz navedenega fonda odrejamo nastopno:
Zdravniški komisiji je predložiti samo one prošnje, v katerih se prosi za zdravljenje v zdravilišču. Tem prošnjam je priključiti kot prilogo izpolnjeni izkaz k prošnjam za zdravljenje v zdravilišču (form. 670/26). Prošnje, v katerih se prosi za denarne podpore za družinske člane iz navedenega fonda, je pa poslati s poročilom šefa edinice direktno na sanitetni odsek ministrstva saobraćaja.
V	Ljubljani, dne 2. junija 1931.
Direktor:
' -j'	-	Dr. Borko, s. r.
Vozne ugodnosti po § 9 tč. 6-b pravilnika o voznih ugodnostih.
(Vozne ugodnosti za pozakonjene otroke, pastorke in adoptirane otroke.)
Generalna direkcija je z odlokom G. D. Br. 27.679/31 odredila sledeče: Z odredbo § 9 tč. 6 je predvideno, da se imajo tudi zakonsko osvojeni otroci (t. j. adoptirani otroci) v pogledu vživanja voznih ugodnosti smatrati kot člani družine uslužbenca.
Pri izvajanju te odredbe se je pojavilo vprašanje, če se tudi pozako-njeni otroci morejo smatrati v pogledu vživanja voznih ugodnosti kot družinski člani. Na to vprašanje se daje vsem direkcijam pojasnilo, da imajo tudi pozakonjeni otroci pravico do vživanja voznih ugodnosti, ker oni spadajo z ozirom na to, da so njihovi starši stopili v zakon pod pojem »zakoniti otrok«.
Pri naročilu legitimacij je predložiti poleg potrebnih potrdil o obisku šole, rodbinski skupnosti, zaslužku itd. tudi rojstni list otroka, poročni list prosilca in sodni odlok o adopta-ciji v prepisu, ki ga overi pristojni starešina.
Tako se glasi odlok direkcije Ljubljana štev. 18.141/1-31, iz katerega je razvidno, da je adoptiranim otrokom ves čas pripadala legitimacija in ostale vozne ugodnosti ter je sedaj Generalna direkcija izdala pojasnilo le radi pozakonjenih otrok.
Pojasnila k pravilniku o voznih ugodnostih za delavce, Radi voznih ugodnosti za delavce — zlasti za pogodbene, pavšalne, akordne in začasne umne delavce ter za dnevni-čarje je izdala Generalna direkcija sledeče objašnjenje:
»Pravilnikom 143. .priznato je pravo na vozne povlastice samo onim prostim fizičkim radnicima koji su postavljeni za vršenje stalne službe (čl. 3, 2. tač. 4. Pravilnika o pomoćnom osoblju), a ne i ostalim prostim fizičkim radnicima (paušalnim, akordnim i povremenim), koji se primaju u službu samo za vršenje napred odredjenog fizičkog posla i čiji odnos do željeznice prestaje, čim se taj posao svrši.
Dužina vremena za koje ,su takvi radnici kod željeznice uposleni ne dolazi u obzir, jer je njihov odnos prema željeznici, ma kako dugo trajao, samo privremeni, što izključuje uživanje povlastica koje su priznati stalnim prostim fizičkim radnicima. U ostalom privremeni službeni odnos takvih radnika vidi se i u okolnosti, da oni nisu osigurani kod fondova državnih saobraćajnih ustanova, već kod nadležnog ureda za osiguranje radnika.«
To objašnjenje velja tudi za pavšalne, akordno in začasne umne delavce.
Edinicam naročamo, da v trebovanjih za-vozne ugodnosti za pomožno osobje navedejo vedno kategorijo, vrsto in stopnjo osnovne plače po šemi v pravilniku o pomožnem osobju (n. pr. »zidar II—1—4«, »prog. delavec II—4—6«, »dnevničar — v d.
izvan.« itd.)
Glede voznega razreda opozarjamo, da pripada v § 9 tč, 1 d) pravilnika 143 navedenemu osebju vozni raizred ipo šolski kvalifikaciji, toda z ozirom na načela, ki veljajo za postavljeno osobje; talko n, pr, pritiče dnevničarju — v. -d. zvaničnika, četudi ima šolsko kvalifikacijo .za III. kategorijo uradnikov, le III. vozni razred, kakor postavljenemu zvaničniku.
Prednje v vednost v zvezi z odlokom štev. 13 v Službenem listu 9—12 iz dne 21.
III. 1931.
Ljubljana, dne 7, maja 1931,
Direktor: Dr. Borko, s. r.
Pojasnilo pravilnika o voznih ugodnostih radi legitimacij otrok preko 18, leta starosti.
Generalna direkcija državnih železnic je izdala z odlokom G. D. Br, 32.548 radi voznih ugodnosti otrok po 18. letu starosti, ki so v takih šo-
Lekarna Trnkoczy / Ljubljana / Mestni trg štev. 4
Poštni ček. račun 10.755
— Zdravila ===
na recepte vseh boiniških blagajn.
Telefon štev. 2186
lah, kjer so popolnoma preskrbljeni, sledeče pojasnilo:
;>U vezi § 9, tačka 6—b Pravilnika 143 ■pokrenuto je pitanje da li muška deca koja su navršila 18 godina života, ai nalaze se u vojnoj akademiji u Beogradu, muzičkoj školi u Vršcu, bogosloviji, semeništu i u sličnim školama u kojima su na potpunoj opskrbi na državni trošak, imajo pravo na legitimaciju do navršene 25. godine. Po ovome pitanju daje se Direkciji naredno objašnjenje.
Rešenje je različito prema tome, da li su u pitanju, deca aktivnog ili penzionisanog službenika. Muška deca aktivnog službenika i takva deca penziomisanih službenika sa najmanje dvadeset godina saobraćajne službe uživaju na ime pravo na legitimaciju — pre i posle navršene 18. godine života — bez obzira na to, da li službenik za nju prima dodatak u smislu čl. 37 i 38 Zakona o državnom saobraćajnom osobju ili ne; muška deca takvih službenika koja su na redovnom školovanju, imaju dakle, uz dokaz uspešnog učenja, pravo na legitimaciju sve do svršenog školovanja odnosno do navršene 25 godine bez obzira na to, da li ju službenik i dalje izdržava ili da li je, njihovim; stupanjem u škole u kojima su na potpunoj opskrbi na državni trošak, prestala potreba, da ju roditelj izdržava.
Medjutim, kod dece penzionisanog službenika sa manje od 'dvadeset godina saobraćajne službe, pravo na legitimaciju vezano je prema § 9 tač. 5 Pravilnika za uslov, da službenik za nju prima dodatak na sku poču. Stupanjem muške dece takvih pen-zionisanih službenika u škole u kojima su na potpunoj opskrbi na državni trošak, prestaje potreba da ju roditelj izdržava, stoga prestaje prema čl. 129 u vezi sa članom 38 Zakona c- državnom saobraćajnom osoblju i -pravo službenika na primanje dodatka, a time i pravo dece na legitimaciju po § 9 Pravilnika 143.
Cestni železnifarji.
Zaupniški zbor za pravice uslužbencev. Že v par številkah smo poročali o predlogih, ki so jih vložili izvoljeni delavski zaupniki pri podjetju za ureditev delavnih razmer. Zaupniki so si začrtali za svojo prvo nalogo, da izposljujejo ureditev onih točk, ki so predvidene v pragmatiki sami. Na sejah so sestavili predloge za pravilnik o službeni obleki, pravilnik o ureditvi delavnega časa, predložili so oboje podjetju, vendar od takrat potekajo že meseci in u-pravni svet ni našel do danes časa, da bi te pravilnike odobril. Ne moremo verovati, da bi bili vodilni funkcionarji preobloženi z delom le za razširjenje cestne železnice, ker je dolžnost, da se pri podjetju, ki služi javnosti in gospodarstvu sploh in ki je pravzaprav podjetje v rokah mestne občine, posveti v prvi vrsti tudi pažnja položaju zaposlenega osobja ter se definitivno uredi delavne po-goje.
Pričakujemo, da bo mestna občina potom svojih zastopnikov dosegla, da se končnoveljavno izda oba gornja pravilnika.
Enako je še nerešeno vprašanje izdaje dekretov osobju, dasi je pragmatika uveljavljena že nad pol leta ter je osobju zajamčeno, da dobi ob prevedbi izstavljene dekrete o stalnosti. Govorilo se je, da je računska pisarna preobremenjena z delom ter je bilo osobju obljubljeno, da dobi dekrete tekom aprila meseca, sedaj poteka pa že juni in dekretov še ni. Delavski zaupniki so tudi tozadevno vložili intervencije ter je pričakovati, da bodo vse te točke res v kratkem sporazumno z osobjem urejene.
Ta mesec je bil izdan odlok, da se osobju zabrani sprejemanje napitnine. Delavski zaupniki so takoj obravnavali tudi to vprašanje ter sklenili predložiti podjetju daljšo pred-stavkov, kateri predlagajo vpeljavo gotovega procenta od prodanih vozovnic kot odškodnino osobju in vpeljavo premije za prihranek toka.
V kratkem bodo zaupniki sklicali tudi članski sestanek, na katerem bodo pojasnili svoje dosedanje delo ter dali vsemu osobju možnost, da na sestanku stavi predloge in nasvete za nadaljnje delo. Pri tem pa zaupniki pričakujejo, da bodo predlagatelji tudi naznačili pota, po katerih bo osobje doseglo uresničenje svojih zahtev.
Občinstvo in tramvaj.
Ljubljansko občinstvo zadnja leta ni posvečalo tramvaju druge pažnje, kakor da je od časa do časa protestiralo radi kakih zvez ali postajališč. Odkar pa se je začelo s prometom na novo otvorjeni progi, pa je cel kup raznih »meščanov«, »potnikov« ter »zainteresirancev«, ki v dnevnem časopisju razpravljajo o cenah na cestni železnici, ureditvi, nekateri celo o napitnini in našel se je celo »meščan«, ki je konstatira! »nesocialnost in nedopustnost cen« ter porivajoč se na tujce, ki so prišli na velesejem ter na inozemstvo, opozoril upravo cestne železnice, da lahko lakoj odpravi vse sprevodnike, češ, da so nepotrebni, saj vendar lahko voznik sam pobira denar, odnosno naj se plačevanje vrši pod javno kontrolo vseh pasažirjev.
Ne mislimo odgovarjati na take bedastoće, svetovali bi le listom, ki hočejo biti resni, da takih člankov, tudi če prihajajo iz vrst naročnikov, ne objavljajo, ker s tem na vsak način škodujejo tudi svojemu ugledu. Ne vemo, kje se je dotični meščan vse informiral, radi bi ga le en dan zaposlili med velesejmom na progi v Šiško kot voznika in mu naložili »hvaležno nalogo«, da vozi in inkasira voznino pod kontrolo vseh pasažirjev, istočasno pazi na varnost prometa, na redno držanje voznih časov ter vseh ostalih predpisov, ki veljajo za službo pri cestni železnici in za vršenje javnega prometa v Ljubljani.
Kot uslužbenci smo prepričani, da vsakdo, ki trezno in resno presoja naš položaj in našo službo, absolutno odklanja take nasvete, ki bi bili obojestransko v največjo škodo in da vsa publika, ki se poslužuje cestne železnice, stoji na stališču, da se ima tudi uslužbencem cestne železnice zasigurati tak eksistenčni minimum, da bo zasiguran obstoj njih in njihovih družin ter da bodo uslužbenci lahko vso svojo pažnjo posvetili varnosti in točnosti prometa.
Obleke In klobuke kemlino listi, barva, pllslra In lika tovarna JOS REICH.	.1-
Dopisi.
Ljubljana:	Velika zmaga zvezarjev.
Iz ust zvezarskih voditeljev zvemo dnevno, kako napreduje njihova organizacija na celi črti. Dolgo časa so imeli kot običajno številko za svoje članstvo število 25 tisoč, letos so za razliko raztrobili v svet, da je število članstva UJNŽB fiksirano s številko 35 tisoč. Zastopniki vseh teh bodo prišli v Maribor, z godbo, pozdravnimi večeri, neizogibnimi banketi, fusbalklubi in ne vemo še s kakšnim sporedom, tako da bo res na tem kongresu rešeno vse strokovne vprašanje železničarjev. Tudi v Ljubljani so se resno pripravili na kongres in da bodo delegati lahko poročali o kakem velikem uspehu, so izbrali »najvišje svoje špice«, ki vedre že zelo visoko, da so dosegli, da se pri ljubljanski postajni blagajni za mesec juni ni več odtegnilo prispevkov za naš savez, ker računajo s tem, da bo članstvo od saveza odpadlo. G. zvezarjem povemo le to, da zelo napačno ravnajo, če članstvo saveza sodijo po svojih zgledih, ker pri savezu ni članov klečeplascev, protekcionistov in bojazljivcev, marveč pri savezu so vsi člani le iz prepričanja. Izrabljanje položajev Vam
ne bo pomagalo, to izrabljanje more le za nekaj časa zavleči Vaš žalosten konec in temu sledeč obračun. Članom saveza pa kličem: Vsi na delo za razširjenje saveza, za pridobitev novih članov in za čimprejšnjo odstranitev korupcije ter protekcionizma.
Maribor: Koroška proga.
Res smo zadnja leta navajeni, da dobimo mesto poboljšanja kako redukcijo, vendar smo računali, da se bo letos val poslabšanj zaustavil in da bomo enkrat vedeli, kake pravice imamo ter se bomo teh pravic tudi lahko posluževali. Vendar uprava je drugače računala in je izdala odlok, da uslužbenec v onem mesecu, v katerem dobi po službenem razporedu pripadajoči odmor (prosti dan), ne sme dobiti dopusta ali obratno.
Ne bomo kritizirali teh odlokov, marveč podčrtamo ponovno le naše zahteve, ki so postavljene v okviru zakonov in naredb, to je, mi zahtevamo, da se take okrožnice brezpogojno razveljavijo ter osobju zasigu-ra, da zamore izrabiti pristoječe proste dni, zlasti če mora delati po 14 in več ur dnevno ter porabiti pristo-ječi dopust po zakonu.
Smatramo, da veljajo na železnici za vse enaki predpisi in da je zakon za vse enak ter vsled tega pričakujemo, da bo železniška uprava čuvala nad izvajanjem zakonov tudi tam, kjer govore o pravicah nižjega osobja. Če danes ne primanjkuje kredita, da se da lahko za zvezarski kongres kar po šest dni izrednega dopusta, potem ne sme primanjkovati kredita za reden dopust ostalega | osobja. Mi nimamo nič proti temu,
če daste posameznim zvezarjem celo leto dopust, zahtevamo pa, da najdete tudi kredit za nižje osobje, da bo lahko uživalo one minimalne pravice, ki so predvidene v pravilnikih in zakonih.
Kurilnica Maribor. Kaj je s premijami?
Z novim letom, ko je začela direkcija izvajati delavski pravilnik, o katerem so govorili razni vodilni faktorji, da bo rešil tudi vprašanje delavcev povoljno ter zboljšal položaj najslabše plačanih, je železniška direkcija ukinila izplačilo premij v kurilnici profesionistom s pripombo, da mora počakati odobrenje generalne direkcije. Mesto poboljšanja položaja smo dobili znižanje plač, ker se nam odteguje sedaj za novi pen-zijski fond kar po 140 Din in tudi več mesečno, istočasno pa smo zgubili še ono malo premij, ki smo jih dobivali preje. Razne deputacije, ki so bile na direkciji, pa so izvedele, da je samo pri mašinskem oddelku za plače neporabljenega denarja skoro za dva milijona še od lanskega budžeta. Nerazumljivo nam je, kako se more tako postopati, da je na eni strani še neporabljen denar, na drugi strani pa kurilniški delavci že pet mesecev niso dobili izplačanih premij, katere so krvavo zaslužili. Pretežna večina profesionistov pa kljub takemu mizernemu položaju še vedno stoji izven vrst strokovne organizacije ter čaka najbrže kake pomoči ali milosti od zgoraj. Nesmiselno je tako početje, zato pozivamo mi organizirani, ki se že leta in leta vztrajno borimo za zboljšanje položaja delavstva, tudi vse one, ki stoje ob strani, da vstopijo v vrste organiziranega delavstva, ojačajo njegovo moč ter da s skupnimi in složnimi močmi dosežemo boljšo bodočnost.
Pristopajte k Cankarjevi družbH Poverjeniki, zaupniki, agitirajte, da bo vsak sodrug član Cankarjeve družbe. Za Din 20,— dobite v oktobru 4 lepe knjige.
Iz centralne uprave.
Delavci in proiesionisti, pozor! Opozarjamo vse člane-delavce, da se v zadevi svoje prevedbe, vštetja let v novi pokojninski iond, naknadnih doplačil, in oni, ki so bili stari nad 33 let ob nastopu službe, v kolikoir so južno železničarji, zglasijo pri tajniku svoje podružnice, kjer dobe važne nasvete in navodila.
Istočasno sporočamo, da se bo še tekoni' tega meseca izvršila v Beogradu iposebna intervencija v najvažnejših delavskih zadevah; zglasila se bo deputacija pri ministrstvu in generalni direkciji ter predložila ■ponovne predstavke radi priznanja uvećanih plač, obračuna prispevkov za pokojninski fond, priznanja stalnosti in pravice do dopusta vsem onim, ki so že bili stalni; dalje radi izplačila premij v kurilnicah in siploh v vseh važnejših zadevah.
Deputacija bo tudi urgirala izplačilo diferenc delavcev, ki se danes, ko so vse ovire definitivno odstranjene, iz neznanih razlogov zavlačuje.
Centralna uprava USŽJ.
Razno
Mariborčani — pozor!
Kdo je pevec? Pevski odsek »Svoboda« je poveril nadaljnje vodstvo svojega zbora g. Faganelliju, poleg tega pa izvede tudi temeljito reorganizacijo zbora. Ob tej priliki se sprejemajo novi pevci. Pozivajo se delavci in delavke, ki imajo interes za zborovsko petje, da se do konca tega meseca prijavijo. Prijave se sprejemajo do konca meseca junija vsak četrtek od pol 8. do pol 9. ure v društvenem lokalu na Slomškovem trgu 6.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem založbi koledarja Saveza žel. Jugoslavije, ki mi je izplačala zavarovalnino po Milavec Francu, kateri se je na železnici ponesrečil dne 1. maja in je bil kupec koledarja za leto 1931.
Zalog, dne 26. maja 1931.
Milavec Anton.
Vabilo na občni zbor.
Dne 21. junija 1931 ob 8. uri dopoldne se vrši v »Delavskem domu« na Novem trgu št. 2 v Ljubljani
REDNI OBŽNI ZBOR
Spl. del. gospod, zadruge r. z. z o. z. »Železničarski dom« v Ljubljani,
z naslednjim dnevnim redom:
a)	Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora;
b)	poročilo načelstva in nadzorstva;
c)	presoja letnega računa in bilanca za leto 1930;
č) volitev načelstva in nadzorstva;
d)	slučajnosti.
V Ljubljani, dne 8. maja 1931.
Načelstvo.
Zahtevajte povsod Original
C
ki Vam varuje VaSe zdravje.
Pazite na znamko ORIGINAL CHABESO!
naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril na Šmar-tlnskl cesti štev. 24 v Ljubljani
vinotoč pri „Viaduktu“
kjer se točijo najpristnejša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po zelo nizkih cenah. — Za obisk se priporoča lastnik.
Tiska: Ljudska tiskarna 3. 3. v Maribofö. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik In izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.