3 nč.
66. številka.
Izdanje za si»edLo 3. junija, 1896.
(v Trstu, v torek zvečer dne 2 junija 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOIT"
Izhaja po trikrat na teden v tastih iskanjih ob torkih, četrtkih in sobotali> Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : 21 Jeden me.eo . f. 1.—, izvnn Avstrije 1. 1.50 za tri mesec . . , 3.— , „ 4 ',o za pol leta . . „ 6.— . , „ za vbh leto . . „ 12.— , „ „18.—
Naročnino Je plačevati naprej na naroibe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Posamične fttevilke se dobivajo v pi 0-dftjalnioah tobaka v trutu po 3 nvč. izven Trsta po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi ae račune po tarifo v petita; s« naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
PoHlnna. osmrtnice in javne zahvalo, do* mači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu □ lica Cuserma št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne spropmajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnimtvo ulioa Molino pit-oolo hSt. .1, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama ctje so proste poAtnine.
G
ko.
, \ edinoati Je mor".
Shod volilcev.
Podpisani poživlja svoje volilee na shod, kojega bode ob-državal v nedeljo dne 7. t. m. v Š m a r j i pri Kopru ob 3. uri popoludne. Shod se bode vršil le v tem slučaju, ako bode ves dan lepo vreme; ako ne, se odloži.	r .
Josip Kompare,
deželni poslanec.
Preobrat ?
Ali se pripravlja preobrat v naši državi ali ne? Vemo, da nam poreče marsikdo, da smo nepoboljšljivi optimisti, d&, še .več: da se lovimo za praznimi utopijami, da plavamo gori v vrtoglavih zračnih višinah, mesto da bi pokladali svojo nogo na trda sicer ali zanesljiva in reelna tla. Vemo, da smo na glasu sanjačev in fantastov, a vendar ne moremo drugače, nego da zopet in zopet izrazimo svoje globoko uverjenje in svojo neporušno vero, da pride v naši državi do korenitega preobrata. Nočemo trditi ravno, da se to zgodi že jutri; na drugi strani pa se trdno držimo svojega menenja, da trenotek preobrata ni tako grozno daleč, kakor bi moral soditi človek po sedanjih zares tužnih razmerah.
Do preobrata pride v naši državi, ker mora priti. Sicer bi morali soditi, da je dobri genius ostavil našo državo. Do preobrata mora priti, ker dejstva govore le preglasno, da ob dosedanjem sistemu avstrijske politike na znotraj in na zunaj država Habsburgov absolutno ne more v polni meri vršiti one svoje naloge, ki jej nastaja iz nje zemljepisnega položenja: naloge vzdrževate-ljice ravnotežja v Evropi,
PODLISTEK.
Kmetska slika. — Spisal Srečko.
(Konec.)
Ko so prišli konji k hiši, trebalo je zajedno še več druži h rečij. Hlev je bil premajhen in Jože je pričel zidati večjega, za kar se je moral zopet zadolžiti. Za tem je napravil dva nova voza in dvojno konjsko opravo : lahko in težko. Dobil je hlapca, kupoval je mrvo in oves. To pa je stalo denarja, ogromnega denarja. Staremu je krvavelo srce, ko je gledal sinovo početje, a pomagati ni mogel ničesar. Marijana ni mogla ničesar. Marijana ni mogla druzega, kakor moliti. Mož se je izogibal doma in bil večinoma v gostilni. Dolg pa je rastel kakor gobe po dežju. Tako je bilo par let. Sosedje pa so se privadili na to in čakali, kaj bo ia tega.
IV.
Dobrih pet let za tein je bilo. Na planem pred Stoparjevo hišo postavljena je bila mala mizica, na stolu za isto pa sta sedela postaren uradnik in njegov dijurnist. Na mizi je bilo razmetanih par pol papirja. Nekoliko prazničnih ljudij, zlasti sosedov, pa je ogledovalo v slabem stanu nahajajoča se hišna poslopja. Na malem, nizkem stolci slonel je Jože, zrofii nepremično v tla. Lice mu je bilo razorano, lasje razmršeni, pogled oduren, obleka zamazana in v največjem neredu. Zdaj pa
Ob dosedanji smeri svoje notranje politike Avstrija ne more priti do tega, česar treba naj-nuje: do miru in zadovoljivosti svojih narodov. Sm6r dosedanje notranje politike je nenaravna, ker je v kričečem nasprotju z etnografiškimi odnošaji države. Dosedanji sistem je nenaraven, ker odbija od sebe večino prebivalstva. Takov sistem je naravnost usodepolen in mirno vestjo rečemo lahko, daima-mo zahvaliti le globoko ukoreninjeni dinastiški čut med Slovani, da v tej dobi ustavnega vladanja ni došlo nad to državo težkih kriz in bojev. Modrost presvetle krone je pri nas oni regulator, ki popravlja v težkih trenotkih, kar so pokvarili državniki ; le modrost krone blaži naše boje, ker so narodi uverjeni, da krona sigurno privede do ko-nečne vspešne rešitve iz teh homatij.
Ali takov sistem je nenaraven v konstituci-jonelni državi, ker je res žalostno za moderno, ustavno državo, da mora krona stopati raz svojo prejasno višino ter biti posredovateljica med strankami in neokretnimi vladami. Takov sistem je nenaraven v konstitucijonelni državi tudi zato. ker razmere, kakoršne so v resnici danes v Avstriji, značijo golo zanikanje konstitucijonelnega načela. Ali ni absurdno v konstitucijonalni državi, da je
zdaj je polagoma vzdihnil, pogledal pa ni nikogar. Mislil je v minolost, kaj je on in kaj bi lahko bil. Vest ga je pekla.
Dražba zemljišča je bila. Ko je uradnik povedal pogoje in cenjeno vrednost, so molčali vsi. Na to jim je razložil, da je danes zadnja dražba in se zemljišče oddd pod cenitvijo.
Neki kmet je obljubil petnajst sto goldinarjev, cenjeno pa je bilo pet tisoč.
Hribnik se je polagoma približal in tiho pri« metnil:
„Stotak več!«
„Sedemnajst sto !u, dejal je oni.
„Dva tisoč T, izgovoril je Hribnik in se delal kakor bi hotel oditi.
Uradnik je zakričal večkrat:
.Kdo da več?«
Tišina! Hribnik si je zadovoljneje mel roki in tiho mrmral:
.Kdo bi dal več, ko ni vredno niti toliko*.
Jože je dvignil glavo, ko je čul, da bo prodano za dva tisoč.
Stari oče pa je hodil nemirno po veži. Razna čutila so ga navdajala, ko je čul, da pojde za slepo ceno. Šel je na prag in opazoval ljudi. Z Jožetom sta se spogledala, oči so se vjele in Jožetu se je zazdelo, da so oči prijaznejše.
Nekaj se mu je zablisnilo v glavi. Kaj ko
bi prosil očeta P Ne, ne, on mi ne more storiti
tega, ž njim sem ravnal pregrd6. Vendar naj poskusim !
ves politiški upliv na strani manjšine in da je večina podanikov malone izključena od uprave ? ! Ali ni nenaraven sistem, ki zadovoljuje le manjšino in ki lahkim srcem pušča večino podanikov v nezadovoljnosti ? ! Nenaraven je tak sistem in kar je nenaravnega, mora pasti prej ali slej. Sistem germanizovanja in izključevanja Slovanov mora pasti, ker ob takem sistemu država ne more razvijati svojih sil. Na mesto sistema, skrbečega samo za manjšino in zapostavljajočega večino, mora stopiti sistem, ki bode jednakomerno skrbel *a vseh — za večino in za manjšino; Avstrija mora priti do sistema, ki bode slonel na načelu brezpogojne jednakopravnosti vseh!
Pa ne samo v narodno-politiškem, ampak še v nekem drugem jako važnem pogledu pokazal se je nesposobnega in neplodnega dosedanji sistem : v narodno-gospodarskem pogledu. Ta sistem je polagoma zvabil vse bogatstvo in vso moč v roke plutokracije ali denarne aristokracije. Kakor so bogateli posamičniki, tako je naraščal njih politiški upliv; med tem pa je mala trgovina propadala neizprosuo doslednostjo in iz nekdaj zlate podstave male obrti in rokodelstva padal je kos za kosom. Srednji stan sedi danes na svojih razvaliuah in se utaplja v spomine na svoje nekdanje blagostanje. — 0 kmetijstvu niti ne govorimo. To je bolnik, okolo katerega se suče nebroj zdravnikov, ki pišejo in silijo vsak svoj recept Kdo more uganiti onega, ki res prinese zdravila propadajočemu kmetskemu stanu ? !
Ne govori iz nas strankarska strast ali po narodnih nazorih narekovana pristranost, ampak dejstva, naga dejstva nam pravijo, da dosedanji po liberalnem ukusu zasnovani sistem je zanemarjal srednje in nižje sloje v gospodarskem pogledu ; politiška prava pa jim je dovoljeval le navidezno in na papirju, v resnici pa je postavljal visoke ograje med širokimi masami in politiškim vplivom.
»Kdo da več?«, vprašal je uradnik.
Jože je skočil v vežo, pal na koleni in solze resničnega kesanja udrle so se mu po lici:
„Oče, ljubi oče, rešite me ....
Na očetovem obrazu je zaigralo nekaj prijetnega, očesi so se zalesketali, potipal se je na desni strani telovnika in brzo planil pred hišo.
„Kar sklenite dražbo, več tako ni vredno. Strehe so v slabem stanu, njive zapuščene, gozdi posekani... Kar sklenite !u Tako je nagovarjal Hribnik, mel si roki, obraz pa mu je žarel oderuške strasti.
„Kdo d & več .... prvič.... drugič .... drugič.... in.... in ..
,Jedeniudvajsetsto goldinarjev 1*
Bil je to glas starega Stoparja. Vsi so osupnili. Hribnik je pobledel. Sedaj je videl, da mu splava po vodi lepa kupčija. Ustnice so se mu zatresle, hotel je nekaj ziniti. Ker je pa vedel, da bi vzbudil le nejevoljo v vseh, je odšel tiho.
Dražba se je sklenila. Posestvo je ostalo staremu Stoparju, ta pa je je prepustil v drugič sinu.
„To je oče*, so si pravili ljudje. *
* *
Pri Stoparjevih žive zopot dobro. Jože dela vse tako, kakor veleva stari. Božji blagoslov je ž njimi v obili meri. Marijana je zopet vesela, dva otročiča pa jej množita srečo. Starega spoštujejo vsi, kakor zasluži mož, ki ima tako srce.
Ker pa je smer vnanje politike v direktni zvezi z notranjo politiko, je pač jasno, da oni, ki so bili brez upliva na razvoj notranje politike, tudi niso mogli ni najmanje uplivati na tok državne politike nasproti inozemstvu. Z drugimi besedami : večina prebivalstva, in v tej še sosebno čili narodi slovanski, niso imeli besede pri določanju vnanje politike, ampak tu je veljala le volja v prvi vrsti maloštevilnih in še manje kulturnih Madja« rov iu potem nemškili liberalcev. In ne treba praviti, da so izvestni skrajnosebicni življi uplivali tudi na vnanjo politiko raz stališče, ki jim je bilo merodavno v notranji politiki, raz stališče svojih lastnih narodnih in materijalnih interesov. Vzgledov nočemo navajati, ampak opozarjamo le jednostavno na balkausko politiko Madjarov in nemških liberalcev.
S kratka: v Avstriji je brez smisla — toliko gledč na notranjo kolikor gledć na vnanjo politiko — sistem jednostranskega povspeševanja Nemcev in Madjarov ter zapostavljanja Slovanov. Ta sistem se mora umakniti. Ta vera ostane v nas živa, dokler ne nehamo verjeti v srečno bodočnost Avstrije, dokler ne izgubimo vere, da Avstrija hoće izvršiti svojo veliko nalogo.
Razna znamenja kažejo tudi, da prodira spoznanje o potrebi preobrata. Teško vprašanje pa je, kako najprimerneje privesti do tacega preobrata. Nemški liberalci in Madjari so zavlekli državni voz tako daleč v stran, v blodnje svojih nesrečnih narodno-jednostrauskih in gospodarsko-pogubnih načel, da res ni lahko izvleči voza na pravi tir.
Odlični češki plemenitaš in jedna najbistrejih glav med plemstvom češkim je dokazal v članku, ki smo ga priobčili v zadnjem izdanju našega lista, da je bil popolnoma zgrešen dosedanji sistem v Avstriji ter da Avstrija more utrditi svojo ekzi-stencijo le po politiki, prijazni Slovanom na znotraj in na zunaj. Dokazal je nadalje, da je samozavest v avstrijskih Slovanih narasla toliko, da bi bilo naravnost bedasto misliti na to, da bi se isti puščali —-kakor je godilo do polpreteklega časa —Okoriščati za gnojilo nemški, laški in madjaj&ki kulturi. Zato poifcljft ta odlični uplivni moZ vlado, naj pride enkrat do spoznanja, U a j ■' C i m preje popravi krivice, storjene Slovanom v prejšnjih dobah in naj hitro pripusti tudi Slovane k sodelovanju na vladi.
Mi smo se vzradostili na teh izvajanjih odličnega aristokrata, ker smatramo ista dokazom, da elementarno silo prodira spoznanje o potrebi preobrata v Avstriji.
DOPISI.
Volo*kof dne 81. maja. (Dopolnilna volitev).
Veselo prijemamo za pero, da Vam opišemo izvolitev dvojice deželnih zastopnikov, ki se je vršila tu včeraj dne 30. maja. Začetek volitve je bil določen na 9. uro. Ob tej uri zbralo se je v volilni dvorani 64 volilnih mož. Od strani politiške oblasti sta bila navzoča okrajni glavar F a b i a n i in komisar baron K e i u 1 e i n. Ob 11. uri so že odglasovali vsi volilni možje in vsi so oddali svoje glasove že lani izvoljenima poslancema Slavoju Jenku iu M a t k u M a n d i č u. Le gosp. Slavoj Jenko ni oddal svojega glasu sebi, nego občespo-štovanemu župniku-dekauu Antonu Rogaču. Ob 12. uri so izvršili svoj posel tudi členi volilne komisije: sestavili so in podpisali zapisnik.
S tem je bil popolnoma dovršen volilni Čin ter oddan najbolji odgovor na brutalno postopanje gospode Italijanov v deželnem zboru v Poreču. Hrvatski iu slovenski narod v Istri si ne da zapovedovati od gospode Italijauov, on'noče, da bi mu drugi usiljevali poslance. Pokazal je ta narod prijatelju in neprijatelju, da je sam svoj gospodar v izbiranju mož, ki naj ga zastopajo v zbornici. Z nepotrjenjem naše dvojice poslancev dali so italijanska gospoda v deželnem zboru sami sebi spričevalo ljudij, ki se ne drže ni prava, ni zakona, ki so izgubili vsaki sram, koje vodi slepa strast in gola inržuja proti Hrvatom in Slovencem. Ponovno iu jednoglasno izvolitvijo obojice poslancev tega okraja, kakor tudi jednega poslanca okraja lošinjskega, odgovorili so naši čestiti volilni možje
v svojem, vseh volilcev in vsega naroda imenu, kakor treba odgovoriti gospodi Italijanom v dež. zboru istrskem. S tem, ne samo da so gospoda osramočeni v očeh vsakega poštenega človeka, ampak izjalovile so se jim tudi vse njih nade, koje so gojili, ko so storili oni brutalni in povsod drugod nemogoči čin.
Ob lanjski volitvi bilo je protivnikov. Jedni so se pod vodstvom Golca skrivali po hodnikih zgradbe, v koji so c. kr. oblasti, drugi so glasovali proti Slavoju Jenku. Letos ni bilo ni jednih ni drugih. Gosp. Gašpar Kastelic iz Materije je ostal doma se svojimi volilnimi možmi. I „Golac" ostal je doma. Mi se ne čudimo tema dvema gospodoma, pomilujemo pa volilne može, ki nočejo ali ne morejo vršiti svoje dolžnosti. Letos so glasovali za narodna kandidata vsi jelšanski in lovranski volilni možje, česar lani ni bilo. Razun jednega (iz Lovranščine) dooli so v s i volilni možje iz Kastav-ske, volosko-opatijske, lovranske, jelšanske in pod-grajske občine in vsi so glasovali kakor jeden mož
Po dovršeni volitvi zbrali so se volilni možje ;n drugi rodoljubi v gostilni „Pri Roži*.
Na častnem mestu je sedel župnik-dekan g. Rogač, njemu na strani Slavoj Jenko in župnik Vlharticky, prvi na desni, drugi na levi. Ostali so seli po svoji volji.
Prvi je nazdravil dekan Rogač zopet izvoljenima poslancema Jenku in Mandidu, naglasivši njiju zasluge in njiju delovanje v deželnem zboru; njuno ljubezen do naroda iu ljubezen naroda do njiju.
Na to navdušenjem vsprejeto odgovoril je g. Slavoj Jenko, prisrčno pozdravljen. Zahvalil se je na zaupanju, ki mu je je skazal narod tudi ob tej priliki in ob takih o k o 1 n o s t i h. Naglasi! je zavednost naroda, zavednost volilcev in volilnih mož. Le-tem je nazdravil iz vsega srca.
Ko se je oglasil za besedo posl. S p i n č i d, zaorilo je navdušeno vsklikanje. Najprvo je opravičil posl. Mandiča, ker ni mogel priti med volilne može ter je nazdravil poslednjim v njegovem imenu. Omenivši razmere pojedinih občin radoval se je, da so si ostali zvesti kastavski, opatijski in pod-grajski volilni možje in da so se jim pridružili kt93 tudi hmanski iti jelšanski. Želi, da se jim pridružijo prihodnjič tudi veprinski in materijski. Govornik je trpkimi besedami ožigosal slepilce in lažnjivce in njih zaščitnik«, naglasivši še posebej, da Italijani in Italijanaši obrekujejo naše zastopnike in vse slovenske in hrvatske rodoljube sploh le zato, da zakrivajo svoje težnje, ki gredo za tem, da se naš narod proda Italiji, oni Italiji, iz koje prihaja vsaki dan v naše kraje — nagih, gladnih in golih. Hrvatski in slovenski rodoljubi nočejo drugega — završil je govornik — nego da si Hrvatje iu Slovenci obvarujejo svoje hiše in svoja pohištva, da bodo sami gospodarji na svojem, da se ne izdajo in ne p r o-d a j o I
Govoroma obeh poslancev pritrjevali so volilni možje oduševljeno.. Gosp. Stembergerje rekel, da danes se nam ni samo radovati na vspehu volitev, nego moramo dati tudi oduška ozlovoljenju vsled postopanja večine deželnega zbora. Predlagal je torej, da se glasuje protest proti takemu postopanju. Ta protest naj sestavijo, podpišejo in odpošljejo gospodu ministru-predsedniku kakor glav* nemu piedstavitelju presvetle krone gg. Rogač, Vekoslav Kinkela in Jakob Jurkovič v imenu vseh volilnih mož. Ta predlog je bil vsprejet jednoglasno in oduševljenjem, toliko v njega celoti kolikor v podrobnostih. Veleč. g. Vlharticky se je radoval na zložnem postopanju vseh domoljubov v tem okraju ter je pozdravil še posebno načeluika občine kastavske, Kazimira J e 1 u š i č a in reprezentanta občine volosko-opatijske, Viktorja T o m i č i c a. Oba sta se zahvalila. (Konec prih.)
Političke vesti.
V TRSTU, dne 2. junya 1896.
Delegacije. Kakor smo že javili, vsprejel je včeraj presvetli cesar avstrijsko delegacijo. Glavne črte iz govora cesarjevega smo priobčili že v zadnjem izdanju med najnovejimi vestmi. Danes bi bilo še omeniti nagovora na cesarja od strani predsednika delegacij, barona Chlunietzkega. Le-ta je naglašal, da v Avstriji ni nikakega protislovja med
dobro razumljenimi koristmi države in ljudstva, ker posamični, šibki členi te obitelji narodov potrebujejo močne državne uredbe v varnost svojega narodnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. Avstrija je miroljubiva, in nima niti potrebe razširjati se, niti ne bi mogla pričakovati nikake koristi od premembe sedanjega reda v državi. Daleč tja preko mej države proslavlja se naš cesar kakor jeden glavnih stebrov miru. Spomnivši se hudih udarcev usode, ki še tesneje spajajo narode s cesarjem, zaklical je predsednik Chlumetzky cesarju trikratni „Hoch* !
Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli kriti-kovati ta lepi nagovor; saj konstatuje na onem mestu, kjer govori o ljubezni narodov do cesarja, le staro iu nespremenljivo resnico. Pač bi si dovolili malo opombico k izjavi predsednika, da posamični narodi potrebujejo močne države za svoj narodni, kulturni in gospodarski razvoj. Je že res, ali isto-tako ne sme pozabiti tudi država, da jej je dolžnost braniti sosebno šibkeje narode v njih gospodarskem, kulturnem in narodnem razvoju. Iz potrebe naroda, naglašene po gosp. Chlumetz-kem, opirati se na državo, izhaja očevidna dolžnost države do narodov. Mari ne ? Ali pa so državniki, ki so doslej vodili državo, upoštevali to sveto dolžnost države do šibkejših narodov, zlasti kar se dostaje čuvanja narodne individuval-nosti? In kolike podpore od strani avstrijskih državnikov so bili deležni dosedaj naši okoličanski Slovenci, ti stražarji Avstrije ob Adriji ? Ako hoče njegova ekscolenca dobiti točen odgovor na to vprašanje, naj le malo prouči naše tržaške odnošaje 1 In potem naj si položi roko na srce in naj prizna g. Chlumetzky, koliko je grešila proti primorskim Slovanom ravno —stranka barona Ohlumetzkegal
Degradovan mitropolita. Iz Bukarešta javljajo dnš 1. t. m/: Danes je razpravljal cerkveni Sinod o tukajšnjem primasu-metropoliti. Le-ta je bil obtožen, da je uvel v cerkvene obrede nekake heretiške (krivoverske) novotarije, da si je hotel prioblastiti najvišo cerkveno avtoriteto in da je slabo gospodaril s cerkvenim denarjem. 8inod Jje izrekel proti mitropolitu najstrožo obsodbo: odrekel mu je vse duhovske časti in ga obsodil, da mora vstopiti kakor jednostaven menih v samostan, baš tak6, kakor je bil pred mnogimi leti pričel duhovsko karijčro. Žalostno!
Bisniarckov organ o mileniju se izjavlja jako rezko. Pravi, da Madjari dajajo opisovati svoj milenij v bizantinskem dvornem slogu in tako, kakor da bi se bilo središče svetovne zgodovine in srce Evrope iz Pariza vsaj za poletne mesece premaknilo na Danavo. Privoščimo jim to komedijo; ali pomislili naj bi, da 7'/* milijonov Madjarov z Židi vred ne sestavljajo niti polovine (17»/« mil.) prekolitavskega naseljenja, in da njih vpliv v Evropi in pa njih vojaška sila se more uvaževati le v pridruženju avstrijski skupni sili. Madjari kakor Norvežani, Irci in nekateri drugi v strani živeči narodi, bolehajo na preobilosti nacijonalnega čustva, katero jih slepi glede na njih pravi pomen v evropskem kocertu. Kako malo tehtajo Madjari na etnografski tehnici, razvidno je iz tega, da zunaj njih mej ne razume in se nihče ne nči njih jezika. Na tem ne morejo ničesa izpremeniti vse še toliko ostre jezikovne naredbe, vsa prekrščevaqja imen krajev, cest in oseb, niti ne nasprotovanje nemškemu vojnemu jeziku. Danes seveda so priredili slavnosten spis na nemškem jeziku, ker bi drugače sosedje ne umeli madjarske pisave o slav-nosti. A tudi v tem spisu se kaže blaznost (Grossen-waliu) Madjarov, in protivesje je dano le v osebi sedanjega nositelja korone sv. Stepana. Oseba starega monarha je jedina, ki drži skupaj dežele mnogojezične. od strank raztrgane ogerske korone. Madjarska država brez naslombe na Avstrijo stoji na slabih nogah in ima učiti se svoj politički A B C tako, da se potrudi, da se vredi in vživi v umetno stavbo dvojne monarhije na manj nepohlevni način, nego doslej. . . Justitia regnorum fundamen-tum mora veljati tudi med Donavo in Karpatami, in če se zanemari, utegne se prej ali poslej maščevati na zunaj in znotraj. — Tako govorč »Hamburg. Nachrihten", torej glasilo tistega Bismarcka, ki je največ storil, da se je vstvarila .umetna stavba dvojne monarhije'', in kateri je i nadalje pospeševal vzdrževauje duvalizma. No, pa bode tako; kedar Velikonemčija ne bode videla več
potrebe duvaiizma, delovala bode proti njemu, kakor je delala za njegovo ustvarjenje. Ironija za Madjare, ki so Velikonemčiji napravili toliko nslug na škodo Slovanov !	„Slov. Svet*.
Italijanska poslanska zbornica je v včerajšnji svoji seji dovolila z veliko večino glasov, da vlada sme sodnim potom postopati pr.iti bivšemu poslancu, generalu Baratieriju. Poslanec Im-briani je po svoji navadi provzročil zopet nekoliko hrupa, kajti predložil je, da naj Baratierija sodi senat, ki naj bi s« v ta namen sestavil v najviše sodišče. Nadalje je zahteva!, da se stavijo na obtožno klop vsi krivci, kakor n. pr. ministri bivšega Crispijevega ministerstva ter polkovnik Valenzano in general Ellena, ki sta bežala za Baratierijem iz bitke pri Aba Garimi v Adi Kajć. No, v ostalem bila je zbornica ze!6 hladnokrvna, kajti vsi smatrali so Baratierija moralno že umrlim. Samo deset po-slaucev skrajne levice glasovalo je proti temu, da bi se postopalo sodnim potom proti bivšemu poveljniku Eritreje. Ali pa da so bili gospoda poslanci radi tega tako — .hladnokrvni", ker so osvedo-čeni, da se kolegi Baratieriju itak ne dogodi kaj — posebno hudega ? ?
Različne vesti.
Obitelj naufinega ministra na Primorsken.
Minolo nedeljo dospela je z dunajskim brzovlakom v Trst soproga avstrijskega naučnega ministra barona Gautscha s svojimi dvemi hčerami. Ekscelenco Gautsch je sprejel na kolodvoru c. kr. namestnik vitez Kinaldini in se ukrcal ž njo na paruiku „Pelagosa* v Portorose. Gospa Gaučeva ostane v tej kopelji nekoliko tednov. Vitez Rinal-dini vrnil se je še istega dnć v Trst.
Žid v cerkvi. „Piccolov* Zid je šel minole nedelje v katoliško cerkev, da je prisostvoval „ganljivemu slovesu" dona J u r i z z e, (nekdanjega logaškega Jurce) novoimenovanoga župnika rojan-skega. Po opisu „Piccolovem" — odgovornost za vse tain povedano prepuščamo seveda temu listu — je bil ves ganljivi obred: demonstracija simpatije za duhovnika, kojega preganjajo drugi duhov-uiki se svojo netolerantnostjo. — „Piccolo" pravi, da je navstala tišina, kakor hitro je don Jurizza stopil na propovednico. Smešno; mar meni „Piccolo* da je v katoliških cerkvah sicer hrup, ka-koršnega delajo krivonosci na borzah in po sina-gogau ? !
Nadalje trdi „Piccolo*, da je don Jurizza rekel v svoji propovedi, da se čuti dovolj močuega in da se ne boji jeze svojih sovražnikov. Konečno je don Jurizza blagoslovil svoje dosedanje župljane, duhovščino in — municipij tržaški, oni municipij, kojega členi ali somišljeniki so preprečili sv. misijon v Trstu, oni municipij, kojega členi ali somišljeniki so zavisni od votfe Židov, oni municipij, kojega členi injsomiš-Ijeuiki nikakor niso skrivali svojih simpatij ob sla v nos ti XXV-letuice ugrab ljenja Rima sv. Očetul
Žid v cerkvi pripoveduje nadalje, da so gospe glasno ihtele, ko je duhovnik Jurizza bla-goslovljal tržaški municipij in skoraj, skoraj da ni jela množica — ploskati. „Piccolo" pravi, da je bila to demonstracija v cerkvi in mi moramo temu le pritrditi, ako seje godilo res tako, kakor poroča Žid v cerkvi. Ako pa ni res, prosimo že v naprej oproščenja veleč. g. župnika Jurizzo.
Ali bodisi res, ali ne res, kar poklada Žid v cerkvi v usta gosp. Jurizzi, res pa je, da ta govori o sovražnikih gosp. Jurizze med duhovniki, jasno in razločno namigujč na sedanjega voditelja škofije !
lu po pravici moramo vprašati, ali res po-vspešuje iz Ljubljane in Gorice toli priporočano disciplino med duhovščino dejstvo, da g. Jurizza ne oporeka besedam o .svojih sovražnikih', koje besede mu je položil v usta Žid v cerkvi P Res je nadalje, da do danes ni še izšla nikaka škofovska okrožnica proti „Piccolu*, da-sijojeta list pošteno zaslužil davno, davno pred „Sočo"! Ali pa je morda tudi tu vplivala okolnost, daje „Piccolo" italijanski, „Soča* pa slovenski list? Ali ob taki razliki v jeziku ne velja niti neoporečno dejstvo, da je „Soča" uprav angeljsko-nedolžen list v primer: s „Piccolom*! Ne, razžaljivo bi bilo za „Sočo" in nje čitatelje, ako bi sploh hoteli pri-
merjati ta list s „Piccolom" glede na njiju moralno kakovost.
Raje vprašamo: kedaj pride vendar čas, da vzamejo kompetentne oblasti bič v roke ter iz-podč Žida — iz katoliške cerkve ? !
Drzno čelo imajo res ti časnikarji, ki zastopajo židovske koristi v „Piccolu*. Res, drzno čelo mora imeti oni, ki si tipa falzikovati stvari, koje ima vsakdo pred nosom. — V vesti „Prvi spor", priobČeni v zadnjem izdanju našega lista, natisnili smo mastnimi Črkami izjavo „Piccolovo", da so zadnji trije škofje povspeševali r a z n a r o d o v a 1 n o politiko. To iz javo ne moremo razumeti drugače, nego tako, da so v naši škofiji sami Italijani, a da škofje hote poslovaniti Ital. To velja po „Piccolovem* menenju še posebno za župnijo rojansko. Sedaj pa čujte, ljudje božji! Ljudje, ki vsemi, moralnimi in nemoralnimi, dopuščenimi in nedopuščenimi sredstvi sami tirajo politiko najgnusuišega raznarodovanja nasproti Hrvatom in Slovencem, ljudje, ki so usilili po treh četrtinah slovenski župniji rojanski — italijanskega župnika; ljudje, ki psujejo cerkvenega dostojanstvenika, ker se je isti — in sicer le na korist povspeševanju verskega čutstvovanja in avtoritete cerkve — postavil po robu vsakemu raznarodovanju v cerkvi ; ljudje, ki uprav tržejo nedolžne otročiče iz naročij naiih mater, da jih potem morejo tlačiti v svoje raznarodovalnice : taki ljudje so še drzni dovo'j, rla podtikajo raznarodo-valne namene - drug ra. Rojanska župnija je po ogromni večini slovenska; kanonik Oerne hoče pametno poštevati to dejstvo; „Piccolo" grdi tega dostojanstvenika uprav radi tega poštevanja narodnostnih razmer v župniji rojanski — a kakov je konec ? Konec je tak : da je kanonik Černe raznarodovatel j in ne „Piccolo*!
Ali si je možno misliti več drznosti v falzi-fikovanju ?! Res drzno čelo imajo ti časnikarski čifuti!
Umeščanje novega župnika rojanskega se ne
bode vršilo dne 14., ampak dne 21. t. m.
Birma v Trstu. Število onib, ki so letos v tržaških župnih cerkvah sprejeli zakrament bv. birme, bilo je mnogo veče, nego število birmancev v prejšnjih letih. Letos bilo je birmanih: v stolni cerkvi pri sv. Justu 950, pri jezuvitih 70, pri sv. Antonu novem 877, pri sv. Antonu starem 433, pri sv. Jakobu 1800, skupno torej 3630 dečkov in deklic, vštevši jedno) starko.
Porotne razprave v Rovinju pričnč zopet dnč 20. julija t. 1. Predsednikom je določen okrožnega sodišča predsednik dr. Anton Tušar, njegovima namestnikoma pa deželnega sodišča svetovalca Avgust Jakopič in Rikard Zorrer.
Gostje za tržaško pomorsko kopelj. Z Dunaja dospelo je v Trst 57 škrofuloznih otrok, ki se bodo zdravili na stroške dunajske občine v tukajšnji pomorski kopelji.
Kužne bolezni v tržaški obilni. V tednu od 24. do 30. min. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini: 20 slučajev 6spic, 10 si. škrlatice, 27 si. d&vice, in 1 si. legirja. Umrlih je 5 otrfik za škrlatico, 1 za čšpice, in 4 za d&vico.
Katastrofa v Moskvi. O strašni nesreči, ki se je dogodila na Hodinskem polju pred Moskvo povodom ljudske veselice, priobčili so doslej še te-le podrobnosti: Že minoli petek drvelo je ljudstvo iz Moskve in okolice na Hodinsko polje. Okolu polunoči bilo je že zbranih do 200.000 ljudij, izmed kojih so prišli nekateri cel6 po 6 in več ur daleč, samo da dobč „carjevo čašo" v dar. Ta množica prenočila je na planem. Ljudje so za-uetili ogenj in si proganjali zaspanca petjem in vsakovrstnimi burkami. O zori pričele so prihajati nove trume ljudstva. Množica je naraščala od minute do minute in že ob 4. uri zjutraj bilo je na plaujavi gotovo r.ad 400.000 ljudij. Red v tej ogromni množici imeli bi vzdržavati posebni redarji, ki so bili nameščeni samo za dobo slavno-stij povodom kronanja. Toda kaj so mogli storiti redarji nasproti navalu take ogromne množice? Prosili so še drugih redarjev in oblasti so ustregle tej želji takoj s tem, da so poslale že ob 5. uri zjutraj jedno stotnijo kazakov, nekoliko orožnikov in redne policije. V tem pa je množica narasla liki razburjeno morje. Kakor črno, šumeče valovje pomikala se je ta velikanska množ:ca naprej proti onim zgradbam, kjer so bile nakopičene jestvine
in shranjena pijača za pogošeenje ljudstva. Oni, ki so bili zailej, hoteli hi biti prvi in strašnim pritiskom porivali so sprednje naprej. Ta pritisek in naval množice bil je liki elementarna sila; cel6 nekatere, jako solidno sestavljene zgradbe, v kojih so delili darove (takih zgradeb je bilo 100) porušile so se vsled sitnega pritiska navaljnjoče množice! V množici bilo je slišati bolestnih vsklikov, jadikovanja a — kdo se je mogel ozirati na to, ko so celo najčvrstejšim možkim pokala rebra v strašni gnječi? Zatorej nikakor ni čuda, da je bilo poteptanih mnogo ženskih in mnogo otrok. Doslej je službenim potom konstatovano, daje v tej gnječi poginilo 1.300 oseb. Število ranjenih pa nikdar ne bode možno določiti natanjčno, kajti mnogo je bilo takih, ki so ostavili Moskvo, ne da bi bili iskali tam zdravniške pomoči in ne da bi bili hoteli v to ali ono bolnišnico.
Nadalje zabeležimo iz Moskve došlo vest o neposrednem vzroku te strašne katastrofe. Glasom te vesti morala bi bila pričeti razdelitev živeža in „carjevih pokalov* še-le ob 10. uri predpoludne, toda že na vse zgodaj bilo je zbranih na Hodinskem polju okolu 800.000 ljudij (!). Vsa ta ogromna množica čakala je nestrpno pričetka razdelitve. Nekateri nestrpneži kričali so, morda v šali (a slaba šala je bila to!): „Navalite na barake !" Jeden ali drugi izmed onih oseb, ki so bile v barakah, da razdelč jestvine, pijačo in darove, prestrašil se je tega klica v očigled nešte-vilni množici nestrpnega ljudstva in pričel je metati med ljudstvo darila, jestvine, vse vprek. Navstala je strašna zmešnjava, kajti vsak v bližini bi bil rad pograbil, kolikor bi si mogel priboriti, a ljudstvo od zadej pritiskalo je naprej, proti barakam. Vsled tega dogodilo se je, kar je bilo neizogibno.
Od raznih stranij čuti je ojstro sodbo gledš policije, češ, da ista ni postopala dovolj energično. Toda tem očitanjem nasproti zatrjujejo iz Moskve došla poročila, da Hodinsko polje ne spada več v področje Moskovske policije in da je policija došla na lice mesta še-le tedaj, ko ni bilo več možno preprečiti katastrofe.
Sodnijsko. 56letni German Ceconello iz Italije služil je do nedavno kakor voznik pri posestniku Jerneju Sardoču. Svojo službo je zlorabljal s tem, da je kradel svojemu gospodarju olje in vino. Gospodar je dal zapreti nezvestega služabnika. Včeraj obsodilo je tukajšnje sodišče Cecoiiella za« radi hudodelstva tatvine na šest mesecev težke ječe.
„Slovanski Svet* prinaša v svoji 15. letošnji številki to-le vsebino: Koronanje v Moskvi. — Delegacije. — Protest slovanske akad. mladine v Pragi proti mileniju. — Knjige „Matice Hrvatske" za 1. 1895. — Naši knjižni grehi. — Paberki. — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost.
Narodno-gopodarske stvari.
€. kr. pri v. zavarovalna družba „Riunione Adriatica di SicurtiV v Trstu. Iz poročila o rednem občnem zboru te zavarovalne družbe, ki je bil dne 30. maja t. 1., posnemamo o poslovanju družbe leta 1895. (LVII. poslovno leto) te-le podatke : Odsek zavarovanja za življenje zavaroval je leta 1895.: 12,490.729 gld. glavnice, t. j. za 33.317 gld. rente. Koncem leta 1895. bilo je zavarovane okroglih 80 milijonov gld. glavnice, ali 215.428 gld. rente na leto. — Na premijah je prispelo 3,323.880 gld., izplačala pa je zavarovalnine na življenje 1,621.276 gld., razven teli pa je zavarovalnica stavila v rezervo za tekoče škode v tem oddelku še 249.800 gld. Rezerva na premijah iznaša torej 19,116.992 gld. in po odbitku pozavarovanj čistih 17,737.264 gld. — V odseku za zavarovanja proti elementarnim nezgodam pa je bilo vplačanih prčmij 7,259.822 gld., za poza-varovanja pa se je vporabilo 3,376 720 gld. Na škodah je izplačala zavarovalnica 1895. leta (od-bivši pozavarovalne deleže) 2,342.871 gld., rezervni zaklad za škode pa iznaša čistih 350.240 gld. — Na vrednosti inventarja odpisala je zavarovalnica v svojem računu za 1895. leto 100.000 gld.; rezervi na dobičkih odseka „življenje" odkazala je tudi 100.000 gld. in konečno razdelila po 70 gld. dividende na vsako akcijo. — Rezervni zakladi iznašajo sedaj 22,864.729 goldinarjev, od kojih je
19,728.746 gld. rezerve na premijah. 2,622.102 gld. rezerve dobičkov in 513.881 gld. rezerve za morebitne izgube na kurzih.
Zbor je izvolil slednjič namesto preminolega barona Marka Morpurgo članom ravnateljstva Josipa Pa risi-j a, načelnika tvrdke Francesco P a r i s i.
Konečno bodi še omenjeno, da se je dividenda (kakor lečeno: po 70 gld. na delnico), pričela izplačevati dne 2. t. m.
Sejd
Muhamed Ali,
ustanovitelj sekte bdbistov.
(j e S k i spisal (lr. Mrko h; provel I. P.
(Konec).
Njega in vernega mu učenca privezali so pod pazduho za vrvi ter spustili ju do polovice tebri-ških utrdb ljudstvu na ogled. Potem bila je ko-roandovara stotnija vojakov pred utrdbe ter počela streljati na oba nesrečnika. Sodruga Babovega so zadele kroglje in umrl je takoj na vrveh. Toda Ali Muhamed ni bil ranjen niti najmanje; kroglje zgrešile so ga ter zadele vrvi, na katerih je visel, da so se prestreljene potrgale, a mučenik padel je popolnoma čil in zdrav pod utrdbe pred ostrmelo ljudstvo. Bab je prestrašen stekel. V tem trenotku prišli so vojaki, pokazali ljudstvu prestreljene vrvi, ujeli Baba, potegnili ga znova na utrdbe in ubili (19. julija 1849).
Njegova smrt ni ustrašila učencev in spozna-valcev nove vere, kateri so sedaj priznali za svojo glavo Mirzo Iahju, moža plemenitega pokolenja; isti preselil se je v Bagdad, da bi mogel od tod mirno vladati novo versko društvo. Od te dobe nastal je v razvoju sekte popolen mir razun leta 1852., ko je poskus babistov, umoriti šaha Nasr-ud-dina, pod čegar vlado je bil ubit Ali Muhamed, provzročil kruto preganjanje babistov, v kateri dobi je poginila tudi krasna Gurret-ul-ajn. Šah hotel je najbrž le postrašiti, ne pa iztrebiti to sekto, katera je zelo razširjena po Perziji iu katere spoznavalci mirno delujejo iskaje si proselitov pod zaščito islama;
Šah Nasr-ud-din je skoro šele po petdesetih letih padel v morilčevo roko kakor žrtva verskega fanatizma, ki ga je bil naperil proti sebi smrtjo Babovo in krutim preganjanjem njegovih pristašev.
Nauke babistske obsega arabska razprava, nazvana „Bejan" (razlaga), katero je spisal Bab sam. —
Vso eksistenco razlaga in smatra Bab za emanacijo najvišjega bitja, katero konečno zopet vse absorbuje. Velik pomen v njegovem nauku ima Številka 7, o kateri uči, da izraža akt stvarjeuja, iu številka 19, katera predočuje in znači mistično ime božanstva. Dar proroški, od Boga na svet poslan, razdeljen je med devetnajstero učencev Babovih, med katerimi je Bab največji prorok; jedno proroško mesto prepušča se ženi. Ta sveti proroški kolegij ne more poginiti poprej ko sodni dan, zato, ker se po smrti jednega Člana dopolnjuje, to je, nastopi reinkarnacija božanstva. Proroško naravo Mojzesovo, Kristovo in Muhamedovo priznava, toda ti proroki so samo predniki Ba-bovi, kateri predstavlja kulminacijsko točko v verskem razvoji. Mordla te sekte je vzvišena, čista, javlja se v njej precejšen napredek, zlasti kar se tiče položaja ženskih. Poligaraijo kakor tudi konkubinat ostro t.bsoja ter zametuje, izara (zavese pred obličjem) žen med svojci ne trpi, in povsod priznava spolno ravnopravnost tako, da pripada ženi i jedno izmed devetnajstorice proroških mest. Izmed opojnih pijač prepoveduje vino in lek, namreč oni, ki ima v sebi i opium. Askeze ne odobrava, ravno tako ne beračije, katero smatra za posebno vrsto askeze.
Najnovejše vesti.
Dunaj 2. Nj. Vel. cesar imenoval je bivšega namestnika na Češkem, grofa Frana Thuna, najvišim dvornikom nadvojvode Frana Ferdinanda 4' Este.
Dunaj 2. (Poslanska zbornica.) Predsednik je priobčil, da bode treba danes, jutri in v petek za-sedati tudi na večer. O dnevnem redu za ostalo zasedanje pa sklenejo ni*Jelniki klubov v današnji konferenci. Razven domovinskega zakona treba je rešiti tudi zakon o davku na borze. — Poslanec Russ stavil je nujni predlog, da se stavi na današnji dnevni red poročilo proračunskega odseka
o zakonu gledć ureditve plač državnim uradnikom. Ta predlog je vsprejela zbornica in se bode torej razpravljalo o tem predmetu v nocojšnji seji. — Zbornica je sklenila slednjič, da preide v podrobno razpravo o zakonu na patente.
Moskva 2. Včeraj bil je slovesen cerkveni obred, kojemu so prisostvovali poleg carske dvojice vsi veliki knezi in tuji knezi. — Princ Ab-bas Mirza, zastopnik perzijskega šaha, dospel je semkaj.
Rim 2. „Agenzia Štefani" priobčila je, da le papež odposlal pismo Meneliku, v kojem pismu priporoča sv. Oče cesarju abesinskemu, da povrne Italijanom italijanske ujetnike. To vest je objavil časopis „Osservatore Romano". Umevno je, da je napravil ta glas najboljši utis na ljudstvo.
Trgovinah« br»oj«yho ln
iti
Bnalmpeita. Pšenic« /.n jesen 6.63—fi.64 Pšettioa /a maj-juni 1896 6 51 do 6.53-.-. Oves za jesen 5.42—5.44 K* za jesen 5.62 - 5.63 Koruza za juli-avgust 4.03—4.07 - .— maj-juni 1896 3.99-4.—
Punicu nora od 78 kil. f. 6-75-6-90 od 79 kil. \ 6.85—6.95.. od 60 kil. f. 6.90-7.00 od 81.kil. 6-95
—705; od H2 kil. for. —.--Mim.n —•-.—
proso 6*15—6-50. Bolja.
Pšenica : Trg jako mlačen, nič kupcev. Koruza stalna 5- -10 nč. dražje. Vreme : lepo.
Praga. Nerahnirani sladkor for. 14.75, oktober-december 14.40. Bolje!
Pruga. Centrifuga! novi, pođtavljue v Trni s carino vred odpoiiljatev preoei f. 34-26—84.75 Concasse 36.25—36.50 Četvorni 37---37.50. V glavah (sodih) 38,25.
Havre. Knva Santos good average za juni 76'— za oktober 72.— Mlačno.
Hamburg. Bantos good average za juli 62.25 za oktober 59.50 za deoember 56.50.
Dan^Jak« bona
Državni dolg v papirju . .
„ „ v srebru . . Avstrijske, rnnta v zlatu „ v kronah
Kreditne akcije.....
London lOLst. . . . ,
Napoleoni.......
20 inark .....
100 italj. lir . ...
2. junija 1MO.
včeraj danes
. . 101.80 . . 10125 . . 122.50 . . 101.05 . . 346.50 . . 120 — . . 9.52 . . 11.75 . . 4454*
101.85 101 30 122.60 101.15 347 75 120.-9.52 11.75 44-4 7 V,
Trin« o«n«
(Cene se razumejo na debelo In • carino vred.) Domači pridelki.
Fiol: Koks.......
Mandoloni.....
BVetlorudeČi .... temnorudeči ....
kanarček.....
bohinjski .....
beli veliki .....
„ mali ..... zeleni, dolgi ....
ti okrogli .... mešani hrvatski . . „ Štajerski . . Maslo fino Štajersko . . .
Ječmen št. 10......
* 9......
„ 8......
Zelje kranjsko......
Bepft » ......
Krompir, Štajerski . . .
Proso kranjsko......
Leča, kranjska......
Špeh ogerski.......
Kast	.......
Sava Mooca.......
Cejlon Plant. fina . .
„ Perl.....
Java Malang ....
Portoricco .....
Guatemala.....
8an Domingo .... Malabar Plant ....
„ native. . . . Laguajra Plant . . .
„ native . . . Sautos najfiniji . . . „ srednje fini . . „ srednji .... „ ordinar ....
Eio oprani .....
„ najfiniji.....
„ srednji.....
Sl?dkor Centrifugal I. vrste
Concassč.....
v glavah .....
razkosani . . . .
Cena	od for.	do for.
100 K.	9.50	9-75
n ■ «	9.—	9.25
n n	9.25	9^50
a	9.75	13.-
n	9.25	9.50
v	8 75	9 —
ji n	7^50	7J75
n	7.75	8.—
•	70-	75 —
K	8.75	9.-
■	9.75	72.-
n »	11.50	11.75
n n	s!go	8is0
»	9.—	9.25
n r	54!-	55.—
n	52.-	54.-
n	170.-	171.—
»	174—	175.-
n	182,-	184.-
n	148.-	150.—
n	168.—	170.—
H	141 —	142.—
n * n	156-	157—
n n m	14l! -	148!—
<»	138.-	139.—
•	125.-	126.-
n	120.—	122-
K n	14s!—	144—
n	13".—	187.-
»	34.25	34.50
n	86.—	36.50
n	37.25	37.50
H	37.50	37.75
Sit italijanski fini......
*	urednji.....
Japan fini AAA......
„ srednji......
Raugoon extra.......
I........
II. ..... .
Petrolej luski v sodih.....
v zabojih od 29 kil. . Olje italijansko najfineji ....
„ srodnjefino . . .
bombažno, amerik.....
dalmatinsko.......
Limoni Mesinuki ......
Pomarančo „ ......
Mandeljni Dalmatinski^ • Bari . . i
flnjoll ...........
Božiči Dalmatinski . . . .
„ Pulješki........
S..:okve Puljeftke ......
n Grške v vencih,
Sultanine nove ........
Vamrerll ..........
Gibone ...........
Polenovke srednje velikosti . .
„ velike ......
B male .......
Slanikl v velikih Bodih . . . .
„ v V.......
Žveplo ...........
•	19.50	19.75
■	18.50	18.75
■	16.75	——
100 K.	lil,— 12 —	z:z
*	10 25	—
• n	18^50	____
n	5.90	—._
n	58,-	HO,—
	54.-	5«.—
m	28.—	30.—
	30.-	31 —
m	3.50	4.50
zaboj	7.—	8.—
100 K.	—.—	—.—
n N	59.-	61.-
M *	10.-	10150
n n	12!—	12.50
it	37.-	41 —
n	24.—	25.-
■	29.-	31.-
■	40.—	42.—
n n n	4l!—	42.-
%	5. -	5.25
V hotelu Kozina,
spojenem z restavracijo in vrtom, prijetno bivališče, 520 m. nad pomorsko vrSino, ležečem blizu železniške postaje Herpelje-Kozina, oddati je elegantno opravljenih sob v najem. Kuhinja in pijača izvrstna. Cene nizke.
4 «8 <k
€
Belvedere 37.
l>
Mirodilnica. — Rimsko čisto žveplo, bakrenovec, žveplo in bakrenovec skupaj, mrčesni prah, mine- »l ralne vode, barve firneše in čopiče, razne mirodije, ločnobarsko izdelke, vse po ceni, da se ni bati konkurence.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva no po 40 nvČ., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljno to Hplogno priljubljeno domače sredstvo >a kratko kot
Richterjev liniment s „sidrom"
ter nHj se previdnostno vsprejmejo lo tako steklenice kot pristne, ki imajo znano varstvuno znamko .sidro".
Richterjeva lekarna L T Jj
B Pri zlatem levu" v Pragi. I^p^fl
Assicnrazioni generali
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1881.')
To društvo je rnztegnolo svoje delovanje nn vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovnnjo na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1891. Premijo za poterjati v naslednjih letih
Glavnica ya zavarovanje ži-venjn do 81. decembra 1894 Plačana povračila:
a)	v letu 1894
b)	od začetka društva do 31. decembra 1894	f.
Letni računi, izkaz dosedaj škodvanj, tarife in pogoje za sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trutu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 luntnej hiši.	12—12
f. f. f.
68,071 673-84
30,541 700-64
169,939.62503
9.787.614-48
262,401.706-51 plačanih od-
zavorovanja in
Vse stroje za poljedelstvo in ninogradstvo
CENE Z NOV ZNIŽANE
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima nujvečo pritiskujočo moč izmed VBehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic.	...
Stiskalnice ze masline, ludravliške stiskalnice, brizgalj ke proti peronosperi, Verniorelove sestave.
Te* moje brizgaljkc so -/niinc kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgoljke, tlačiliiice s pripravo za tlačiti jagode, stiskiilnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
II/a, Praterstrasse 49.
Cenike in spričevala zastonj!
Iščeui zastopnikov ! Čuvati se je ponarejanj !
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.