193. Jtnilta. I UMInI, i MfM, 9. nprti HH. HHI.Icto. ^^■^^^Mta ^^^^^^^___^_ ^^^^^^^^^^^ ^HHfcli^^^^^M ^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^^^^^^__l^_^^^^ ^■■^■■i^fc ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^» ^^^^^^^^^^^^^^^^^_^^ .^^^^^^^^. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ .Slovenski Narod* vdja ▼ LinU|aai na dom dostavljen: i ce!o leto napiei • . • . K 24*— pol leta . .....12-— ietrt leta m . ...J. • 6-— na mesec „ ."••*• • 2*— I | v upraviiištvu picjemaai; ce!o leto naprej • , • • K 22*— pol leta m • • • • • 11*— četrt leta m • •-••» 5*50 I na mesec M • • • • » 1*90 Dopisi na] se frankiiajo. RokopUi se ne vračajo. Uredništvo: KnafloT« vllcm St. 5 (v prtttHfti lrro.) t*l*l*a M. M. lafca|a vaak «aw ivrter IsvimUI ■•*•!!• u prasalk«. hwerati veljajo: peterostopna petit vršu za enkrat po 16 vŠil, n dvakrat po U vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin Parte in zahvala vrsta 20 vte. Poslano vrsta 30 vin. Pri veČjih insercijah po dogovora. Upcivniitvu naj se pošiljajo naroenine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari ——^— I*—■■!«■■■ ttoYilka v*l|t to wimwr\wm. —^—— Ni fkMM amčllt btes istodatee vposlatve naroCadae ti ■» MkL .Stoveaski Najod' Ttlfa 90 pottt» si Avstro-Ogrsko: , cdo leto skupaj naprej . K 25-— I pol leta „ „ . • . 13- četrt leta . .... 6*50 I na mesec . m . . . 2-30 ' I za Nemčljo: I ćelo leto naprej . . . K 30*-« I za Ameriko in vse drage deieie: ' ćelo leto naprel . . . . K 35.— Vpraiaajeai glede faseratov se naj prilozi za odgovor dopisnica ali znamka. Qpntwwm*9 (•podaj, (tarife Itrol Kultova iltoi *L i, tttetoa ML 14 Svetovna vojna. Japonska stavila Nemćiji ultimatum. — Vsftaja v Kavkazu. Vojna na vse strani. Angleški vpliv na različne drža-ve Je velik in nič se torej ni čuditi, da je rudi E g i p t prišel v vojno stanje z Nemeijo in da je zdaj Japonska poslala Nemčiji nekak ultimatum. Egipt pač sploh ne pride v po-štev pri odločilnih bojih v evropski vojski, ker nima mornarice in je egiptska armada itak pod angleškim poveljstvom, Japonska pa je nasto-pila proti Nemčiji, da bi se polastila nemške kolonije Kiavčav na Kitaj-skem in uničila nemške vojne ladje, ki se nahajajo v kitajskih in japon-skih vodah. Stevilo sovražnikov Avstriie in Nemčije se je s tem pač pomnožila, ali zaradi tega ni treba prav nič dvo-miti o končnem iziđu velikanske vojne. V tej ne bo odločilo š^evilo so-vražnih držav, ampak odločila bo -kvaliteta armad. To pa stoji, da sta avstrijska in nemška armada v vsa-kem oziru kos združenim sovražni-kom. Avstrijska in nemška armada sta tako izvrstno izvežbani, tako odlično pripravljeni, tako uzorno disciplinirani, preskrbljeni z vsem potrebnim in tako polni navdušenja, da o njiju končni popolni in sijajni zmaeri ni nobenega dvoma. Čas pripravljanja za odločilne "boje se bliža svojemu koncu. Ob sebi se razume, da se velikanske arma-de ne pomikajo tako hitro, kakor si ~o predstavlja priprosti razum. Vsa-r;o zbiranje velikih armad traja nekal *:asa, a zdi se, da bo to hitro konča-no. kajii povsol vidimo, :!a sta avstrijska in nemška jrmada začeli z ofenzivo in da krepKO napre-dujeta. Nen\Ška armada irra vso veliko trdniavo Liege (LiitticrO v pose-sti in jo je priredila za svojo raslom-bo pri boju proti Franciji ;n L*elgij:.. avst? ijs'ca armada pa je prema^ala Srbe in je šla na severu že Čez Visio ter prodrla že ^iobako v Rusijo. Vse vesti z raznih bojišč so do-slej dobre in opravičujejo naše trdno zaupanje, da bos:a avstrijska in nemška armada tuđi bližaioče se velike boje zmagovito prestali in izvojevali zmago pravični stvari Japonska proti NemčiiL Berolin, 20. avgusta. (Kor. urad.) VVoiffov bureau javlja, da je vodja tuka.išnjega japonskega poslaništva po naročilu svoie vlade izročil zuna-njemu ministrstvu noto, ki zahteva skličujoč se na angleško-laponsko zvezo, da se morajo nemške vojne ladie takoj umakniti iz japonskih in kitaiskih voda ali pa se mora.io raz-crožiti in dalis, da merajo do 15. septembra biti vsa nemška zakupna ozemlja pri Kiavčavu izročena jacon-skim oblastvom. Te zahteve moralo biti brezpogojno sprejete do 23. av-gusta t. I. Berolin, 19. avgusta. (Kor. urad.) ^Vossische Zeitung- piše 0 stališču Japonske- Ako bi tuđi vo'ma z Ja-ponsko stevilo sovražnikov nominalno pemnoži!a, vendar ja jasno, da bi to ne moglo imeti prav nobenega po-ir.ena za razvoj dcgodkov na evrop-5kem bojišču. Mi smo se zlasti v kratkem času sedanjega vojnega stanja naučili, da se manj ali već ne damo spraviti iz miru in ravnotežja po nobeni vojni napovedi. Belgija in zadnja ponudba Nemčije. Berolin, 19. avgusta. (Kor. urad.) K nemški mirovni ponudbi Belgiji, pripominja »Vossische Zeitung«: Ce bi ne bilo ze dokazano, kako je Belgija v nemško - franeoski vrini po-polnoma odvisna od Franco'-ke, bi bila zavrnitev zadnje poštene n prijateljske ponudbe Nemčije z nagla-Šanjem mednarodnih obveznr ti naj-boliši dokaz za obvezne j trodbe med Belgijo, Francosko in Ai :leško, katerih sedaj ni več mogeče »rekli- cati. — »Kreuzzeitung« piše: Belgija je pokazala, da hoče sedaj z našimi sovražniki delovati na to. da nas unići. Pri sklepanju miru se bo treba tega spominjati. — »Tagiiche Rund-sehau« pravi: Naša vlada je bila Še vedno pripravljena kljub Liitticliu in kljub živinskemu barbarstvu Belgij-cev odnehati. Tr.di naša vlada bo se- J daj prepričana, da ne gre več paktirati in postopati prizanesljivo. — vBerliner Tageblatt« izraza svoje mnenje sledeče: Pozdravljati je tako toplo in nujno ponudbo Nemčije. Grozovitosti framirerjev in sramotno in nečastno postopanje Belgijcev narrarn ženam in otrokom je izbrisalo vse simpatije do Belgije. Drama v Liegeu. Nizozemski dne\-nik »Telcgrai« javlja iz Liegea (Liittich): »Iz hiš se je streljalo; dečki in ženske so metali kamenje na vojake, ćelo starčki so streljali izza vrat na bližajoče se vo-jaš:vo. Vojaki so po vojnem običaju ustrelili, kar jim je prišlo čez pot. Ko se je zdelo, da se še ne ubeglo prebi-valstvo nič več ne ustavlja, je bil na ukaz zapovedujočega oficirja postavljen kare: Vojaki so razdelili med prebivalstvo tiskan oklic v franeos-kem jeziku, da Nemci nišo prišli za-vojevat in da bodo last in pravice Belgijcev spoštovali. Zapovednik je potem še povedal. da Nemci nišo sovražniki Belgijcev, da jih je le nujna potreba primorala stopiti na belgijska tla, da bi se pa vsak napad na nemško vojaštvo kaznoval s smrtjo. Komaj je bil oficir izgovori! zadnje besede, je počil strel in oficir se je mnev zgrudil na tla. Koj na to je bilo osem oseb, iz katerih skupine je bil oficir ustreljen, prijetili in na mestu ustreljenih. Ostale prebivalee so vojaki s kopiti pušk pognali nazaj v njihove hise. Občinski svet v Metzu proti atentatom na vojaške osebe. Metz, 19. avgusta. (Kor. urad.) Občinski svet je napravil sklep, v ka'erem zav-zema napram izvršenim atentatom proti vojaškim osebam svrie stališče. V sklepu se pravi med drugim: Soglasno in najostreje obsoja občinski svet malovredne čine, vsled katerih vsakemu meščanu rdečica oblije lice in ki ga navdaiajo s stu-dom. Občinski svet smatra soglasno kot najvišjo in najsvetejšo dolžnost, priznati odkrito in glasno svojo skup-nost s hrabro nemško armado, v kateri se bojujejo njeni lastni sinovi za čast nemške domovine. Njegove-mu Veličanstvu, našemu Ijubljenemu cesarju V i 1 j e m u obljubljamo zno-va neomajljivo zvestobo in poslušnost ter želimo iz celega srca, naj Bog vodi naše hrabre čete od zmage do zmage. Sklep je podpisan od župana dr. Forsta, ki izvira iz stare lotrinške rodbine, in občinskih svet-nikov, med katerimi je mnogo doma čin ov. • • • Bojisče pri Miihlhausnu. Kakor pripovedujejo AIzačani in Švicarji, ki prihajajo iz Alzaciie v Švico, je razpoložeuje prebivalstva Alzacije skoro iz]:ljučno na strani Nemčije, da bi bili prebivalci Fran-cozom prijazni, je zelo redko. AIzačani so kaker izpremenjeni; popol-noma na strani Nemčije so in generala Deimlinga, ki so ga prej tako sovražili, sedaj obožavajo. Neki Al-začan opisuje v nekem bazelskem listu vtisk, ki ga je imel v zgornji Alzaciji. Glasom njegovega poročila se pričenja bojišče v Habsheimu, se razteza preko Hard\valda skoro do Banzenheima in čez Napoleonov otok proti Reichweilerju. V Habsheimu se je moral vršiti ljut boj oko v oko; na polju so ležale franeoske uniforme i. dr. Drugrod je železniška postaja razdejana. Več hiš je od to-pov razrušenih, železniški vozovi so prevrnjeni in razdeiani. Francozi so jih uporabljali kot barikade. Kraja Uizach in Kingersheim sta trpela manj. Zjutraj so imeli Francozi ta dva kraja v oblasti, zvečer so bili tam Nemci. Franeoski vjetniki dela-jo slab vtisk. Vjeti Francozf. Iz Frankobroda o. M. porocajo: V Četrtek zvečer in v petek zjutraj so dospeli sem nadaljni transporti franeoskih vjetnikov. Po većini so same suhe in dolge postave, ki na-pravljajo od daleč vtisk jetičnih. Uniforme vojakov so večji del razjedene od moljev. Med vjetimi se nahaja 7 častnikov. Prvi vjeti Francozi — ka-kih 60 mož — je te dni prišlo skozi Leinefelde. Spravili so jih na sever. kjer jih bodo internirali v kaki trd-njavi. V Saarbriicken so pripeljali 8 topov, ki so jih Nemci vzeli Franco-zom pri Lagardu. * * Franeoski neuspehi. Berolin, 19. avgusta. (Kor. nrađ.) Wclffov biro poroča: Naša konjeni-ca je danes potisnila proti jugu z ve-likimi izgubami 5. francosko konje-niško divizijo pri P e r v e z u sever-no od Namura. Bavarske in baden-ske čete so porazile 55. pehotno brigado, ki je prodrla do sela 15 km se-vernozapadno od Schlettstadta, j! zadala velike izgube in jo vrgla preko Vogezov. * • Angleška mobilizacija za vojno na kopnem. Kakor poroča »Frankfurter Zei-tung« iz Rima, je naznanilo angleško vojno ministrstvo, da je angleška mobilizacija končana. Mnogo poda-nikov angleških kolonij se je prosto-voljno oglasilo za ekspedicijo na kontinent. Obsedno stanie v Tunisu In Egiptu. Milanski »Secolo« poroča, da so Francozi v Tunisu in Angleži v Egiptu proglasili obsedno stanje iz strahu pred mohamedanskim prebival-stvom. V Tripolitaniji vlada sedaj mir. Zaplenitev nemškega parnika »Her« mann Wissman« — brezpomembnost. Berolin, 19. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Angleži so za-plenili, kakor je bilo poročano, par-nfle »Hermann Wissman« na Njansa-jezeru. Treba je poznati ondotne raz-mere ter videti mali. napol jjodrt čoln. da se prav presoja faktični Nefca mamina sitna prijateljica je,« odvrnila je deklica, ki doslej ni izpregovorila še nobene besedice in ki jo je bilo očividno sram tega znan-stva. »Ujtata ji pravijo,« je pristavila. S tem je pa bilo tuđi že vsega najinega pogovora konec. Dekle je zrlo v mizo, bilo rdeče v lice in ni vedelo. kam bi djalo roke in kaj z njimi počelo. Sitno in težko ji je biio v moji družbi. Naenkrat so ji pa solze stopile v oči ter kanile na mizo. V globokem vzdihu si je deklica z rob-cem zafcrila oči in solze. »Kaj vam je, gospodična?« vprašai sem sočmno in primaknil stol k njenemu- Odgovor je bil vzdihujoč jok. »Ali sem vam jaz storil kaj hu-dega?« silil sem vanjo, ker mi njeno obnašanje ni bilo razumljivo. »Gospod, ne veste, kako sem nesrečna?« vzdihnila je. »V čem obstoji vaše gorje, če smem vedeti?« rekel sem Ijubeznivo in tolažilno, da se je dekle z zaupa-njem ozrlo v me. >Zaradi vas sem nesrečna!« *Zaradi mene? Tega ne morem razumeti,« odvrnil sem iznenaden. »Ako vam smem zaupati, da ne poveste moji mami?« Pogled njen je bil proseč in mil in poln nedolžnosti. »Obetam vam.« »Moja mati me sili, da naj skle-nem z vami zaroko. zato sem morala priti sem,« pravila je deklica, »na vsak način hoče, da se poročim z vami. Jaz pa bi storila kaj takega proti svoji volji, ker — ker — ker-------« Znova si je zakrila z robcem oči in jok jo ie posilil. Položil sem ji roko na ramo in ji pomagal izpregovoriti. »Kaj ne, ker imate že drugega izbranega!« »Da!« vzdihnila je v plaču, obrisala si solze in nadalje vala: »Gospod! Zdi se mi, da tuđi vas moja mati sili v to, v kar mene. To-da jaz imam v vas zaupanje, da se uprete tej sili moje matere. Vi lahko to storite, čeprav vam bi moja mati še tako zamerila. Prosim vas, storite mi to dobroto, vedno vam bom hvaležna.« Deklica se je razvnela tafco ne-nadoma in tako hitro, da sem se za-čudil. Sodil sem prej, da ne zna ust odpreti. Da bi bilo treba kar zaroko sklepati, tega nisem pričakoval. Kako se : mudi Kosmački in kako zagotovo naju misli zvezati! Dekle se mi je smililo. Vem, kako je, če je mlad človek zaljubljen, pa mu delajo ovire, da bi se združil s svojim idealom. Kosmačka se mi je pa zdela potrebna, da bi jo korenito ozdravil v njeni naraeri in da bi ji iz-bil iz glave bedasto misel, da mora hči vzeti tistega za moža, ki bo ma- : teri po volji. Pa tuđi nekoliko šale | sem si hotel privoščiti, zato sem re- | kel deklici: j >Težka je ta reč. Vaši gospe ' materi se ne maram zameriti. Vsaj dokler sem tu in je tuđi ona tukaj, ne i morem biti z njo v jezi in sovražno- i sti. Da pa se spolni njena volja, na- ! pravimo tako-le: Midva skleneva j zarcfco, ki naj proti vaši gospe mami velja, dokler smo tu« Ko se vrnem I domov in vi tuđi, vam pišem, da iz tega nič ne bo, ker je vse prisiljeno, in ker si nisem stvari natanko premi-slil. Gospe materi dam pri te] priliki slovesa ie nekoliko lepih natkov, nal vas ne sili sklepati zaroke in zveze s človekom, ki je morda le njej ljub, ampak naj prepusti to vašemu srcu in preudarku.« »Vi gotovo tako storite?« vpra-salo je dekle živahno. t>V resnici. Proti meni ne boste imeli nobenih obveznosti, kakor tuđi jaz proti vam nikakih. Zaroko raz-derem, kadar boste želeli.« Tilka mi je podala desnico v znamenje, da se strinja z mojim nacrtom. Gorko sem ji jo stisnil. Po-kramljal sem z deklico še to in ono, na kar se je vrnila mati. »Oh te prijateljice!« vzdihnila je, »nikjer ni Človek varen pred njimi. Povsod ga najdejo in vedno ima-jo kake želje in potrebe. No, kaj pa vidva, ali sta se že kaj pomenila?« »Gospa, vse sva si povedala, kar nama je na srcu,« odvrnil sem, »najini duši harmonirata v najlep-šem soglasju, kot bi se poznala že od otročjih let,« Ali res?« vskliknila je srečna Kosmačka, »Če je pa tako, potem pa takoj sklenemo zvezo.« Natočila je kozarce do roba, vzdignila svojega in rekla: »Otroka moja! Svečan trenutek je nastopil, trenutek, ki naj bo odio-čilen za vse vajino življenje. Mlada ita. Se neizkušena, zato potrebujeta ;x>moč! drug drugega. Obljubita si večno zvestobo, moj blagoslov pa naj vaju spremlja na vseh potih. V, to ime živel zaročenec, živela zaro-čenka!« S Tilko sva se pomenljivo pogledala, trčila z njeno materjo in iz-pila. Izpiti smo morali vsi vse, na kar sem se z zaročenko poljubit. Deklica je sicer zardela do ušes, ven-dar po-ljuba mi ni smela braniti. Biti je morala ubogljiva hči, kot sem bil jaz ubogljiv bodoči zet. Rečem ti, Blaž, da zna Tilka prav prisrČno poljubiti. V tem svečanem trenutku sem hote! tuđi jaz izpregovoriti par na-vdušenih besedi o izredni previdno-sti in skrbnosti gospe Kosmačke. A ni mi bilo usojeno, kajti gospa je bila sama toliko v ognju, da si ni dala vzeti besede in da je v vzneserem govoru govorila o nalogah, ki jih ima zaročenec napram zaročenki, same-mu sebi in napram javnosti. Ne bom Ti, Blaž, pripovedoval o vsem tem govorjenju in čvekanju. Za me je bilo tečno in za Tebe bi bilo tuđi. Zato preidem čezenj in Ti po-vem satno, da ko sem od ha jal, sem se moral s Tilko še enkrat poljubiti — tuđi tikati sva se morala začeti — za zvečer sem bil pa povabljen na večerjo. Da si mi, Blaž, čil in zdrav kot divji kozel na planini! Tvoj Tope, Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*. , kajti doga ja se vprvič v zgodo-vini muzelmanske države, da molijo muzelmani v svojih božjih hramih za zmago kršćanskih narodov. Objaviianie seznamov naših izgub. Dunaj, 19. avgusta. (Kor. urad.) Llstrezaioč željam, prihajajočim iz javnosti, se je dovolilo časopisju, da sme ponatiskovati sezname izgub i'n poročila, ki jih izdaja centralni iz-kazni urad o ranjenih in bolnih. Petrogradski Bolgari bolgarskemu kralju. Sofija, 18. avgusta. (Kor. urad.) Sofijski > Dnevnik« pricbčuje apel, ki ga je baje poslala bolgarska kolonija v Petrogradu kralju Ferdinandu. V tem apelu se izjavlja, da kolonija si-cer odobrava nevtralnost Bolgarske v vojni med Avstro - Ogrsko in Srbijo, da pa prosi kralja, da da na prvi poziv bolgarsko vojsko Rusiji na razpolago, da more tuđi bolgarski narod žrtvovati svojo žrtev. List pri-rominja, da petrogradski Bolgari nevtralnost Bolgarske očiyidno pre-tiravajo in da gredo v svojih čustvih napram Rusiji predaleč. Bolgarsko - makedonski vstaši. Iz Sofije poročajo v Solun, da !e zbranih v okolici Sofije 50.000 bolgarsko - makedonskih vstašev, ki ča-kajo samo na znamenje, da vdro v srbsko Makedonije Vstaši imajo mnogo orožja in municije. * . • Grška mobilizira. Preko Rima prihaja iz Aten ob-vestilo, da je odredila Grška mobilizacijo grške armade, ker zbira Tur-čija mnogo čet ob svoji trakijski meji. * Kako se fe »AnpfcfcMi« potopll. — 2000 nemšklh min na angleškl obali. — PosameznosH boja pri zallva Tenise. Graška »Arbeiter\ville« prinaša v svoji cenzurirani št. 243. sledeče poročilo: Prvo oficijalno poročilo britskega mornariškega vodstva o boju s kopaliskim pamikom »Konigin Luise<^ se glasi: »Poveljnik flotile torpednih Čolnov naznanja, da je H. M. S. »Amphion^ in tretja flotila torpednih Iovilcev danes o polnoči potopila nemsko ladjo za polaganje min »Konigin Luise«. Po poročilu lista »East Anglian Daily Times«, so pripovedovali ranjeni britski Častniki, da je »Amphi-on« došla »Konigin Luise«, ko jo je Iovil trideset milj. Prvi strel »Am« phione'< je porušil poveljnikov mo-stiček na »Konigin Luise« ter usmr-til kapitana. Torpedni lovilci »Lin-netPojdite, pojdite!« odkimal je, »kaj meni mar taka reč! Jaz imam doma lepo ženo in se nikdar in niko-li ne ozrem po drugi.« »Tako - Ie nekoliko pa vendar!« podražil sem ga. •>Ce vam pravim, da ne,« odvr-nil Ie skorai jezno, nadaljeval pa tišje in prijaznejse: »Ko smo predsnočnjim krokali in sem kot kanon nadelan kolovratil po hodniku v svojo sobo, sem se zmotil v vratih, pa sem prištorkljal v stanovanje naše sobarice. Punca me je jela ven poditi, jaz sem bil pa prepričan, da je ona v moji sobi, sem jo pa pograbil ter postavil na hodni*k. Bilo me je kar strah tuje ženske po-noči v svoji postelji! Seveda sem po-zneje, ko sem zaznal za neljubo zmo-to, dirjal iz sobe. kot bi me podil sam vragovič. Toda to ostani med nama: Kaj bi bilo, če bi zvedela moja žena, da sem bil ponoći v sobi sobaričini! Saj me iz kože deneL« Kocina je obupno pogledal in začel spet tožiti, da ga boli glava. V tem je priplul k nama nov ko-pališki gost, rezgetajočega smeh-ljanja. »O dobro jutro, če smem vošči-ti,« hitel je v visokem fis - glasu, »ali je dovoljeno postreči s košekom čokolade?« »Kie Da imate čokolado v vodi?« vprašal je Kocina misleč, da oni uga-nja burice. Prosim, izvolite!« in priplovec je segel za srajeo in potegnil izza nje pločevinasto Škatljico. »Patentirano proti vodi zaprto,« rekel je, zlezel na prvo stopnjico ter držal škatljico nad vodo ter jo odprl. »Ali vidite? Ali ni to prava čokolada? Ali je kaj mokra? Niti kapljice ni na njej. Izvolite, prosim!« Moli I je škatljo Kocini pod nos. Ta je vzel košček in tuđi jaz sem ga moral. »Morala se vam bova oddolži-ti,« menil je Kocina. »On ta malenkost,« zamahnil je darovalec z roko, da je odletel iz škatljice košček čokolade po vodi, »na vagone je prodam vsako leto. Veste, jaz sem Jože Korošec, vete-tržec z Brezovega. Kupčujem na debelo z vsem, z žitom, drvmi, hišami, slanino, krompirjem in biki. Zadnjič se mi je pokvarilo dvesto sodčkov rusov. Dal sem jih nato revežem za-ston].« >Breztnejno ste velikodušni^ špiknil %2l je Kocina, čegar pa bahač ni razumel. »Pred tednom sem kupil vilo. Predvčerajšnjim sem jo prodal i do-bičkom dvajsettisoč kron,« »Pa tega dobička niste razdelili med reveže?« voraial ie Kocina. »Včeraj sem dobil naročilo za tri vagone koruze, danes dirigiram na Laško dvajsettisoč kil prekajene-ga mesa.« »Nezaslišano!« vskliknil je Kocina. »A jaz imam tuđi bogato ženo,« baharil je tujec dalje, »moja žena živi kot grofica samo od obresti svojega denarja. Samo od obresti, prosim! Pri tem pa vodiva natančen račuij za vsak vinar. Pokažem vam lahko, koliko sem pred tedni prikvartal pri mavšljanju, konec vsalkega meseca delam bilanco in ujemati se mora do vinarja.« »Pa večkrat komu take-le storije dopovedujete?,« vprašal je Kocina. »Storije, kakšne storije?« za-vzel se je bahač. »Pojdite, poidite!« odvmil je oni, »prvemu, ki vas bo hotel poslušati, boste povedali, da ste mi dali kilo čokolade.« »O prosim, prosim! Smem ponuditi še košček ?c »Hvala!« Kocina se )e ponosno obrnil proč in nadaljeval pogovor z menoj. »Včeraj smo ustanovili krokar-sko zadrugo,« pravil je, >in sicer na naisolidnelii podtogi Vsa naša kara-Đa se ie že vpisala vanio in upava. da tuđi vi spolnite to rodoljubno dolžnost.« »Zakaj ne!« »Saj sem vedel, da se ne obrnem zastonj na vas. Jaz sem predsednik te zadruge, več pa ne potrebujemo. Odbor oziroma zbor je sklepčen, i kadar najmanj trije Člani zadruge izpijejo vsaj dva štefana vina. To so vsa naša pravila in več menda tuđi vi ne zahtevate!« »Gotovo ne! Zadruga sloni res na zelo solidni in demokratični pod-lagi,« pritrdil sem. »Veseli me, da obetate biti vzo-ren član. Snoči je bila prva seja oziroma vaja. Iztaknili smo skrito gr> stilno, ki se ji pravi po domače »Pri Kosmatincu«. Bili smo tam Lohak, Cebin, jaz, potem Zaliznik in Koz-lič. Pili smo kot žabe, da smo bili na-zadnje vsi sklepčni, vsak sam za se. Lohak je bil zidane volje in je veno-mer sili! v natakarico, ki se mu je pa porogljivo smejala in ga vprašala, če je napovedovalec drugega vremena, ker nosi ponoči siv solnčnik se-boj. Saj jaz nobene ženske ne pogledam, kot sem prej rekel, ker imam doma lepo ženo, ampak ta natakari-ca Milka je res kapitalno dekle. Koz-Hč, ki je kos pesnika, kadar ga podre $tefan, jo Je opisal tako-le: .(Dalje srlhodvjiftj. 193. štcv •SLOVENSKI NAROD*, One 20. »vgusU 1914. Stran 3. kansko luknjo pod vodno crto. Potopljena ladja je bila L 1911. pri Pembroke izpuščena v morje, leta 1913. pa oborožena. Tehtala je i 277.781 funtov, veljala 7 milijonov kron s topovi vred. »Amphion« ni imel oklepov, imel pa je »dvojno kožo«, ki se je izkazala kot nepripravna. Imel je turbine, ki so imele sku-paj 18.000 konjskih moči. Imel je 10 štiri cole širokih topov in 4 trifuntni-I ke. Dolg je bil 3$5 čevljev. Njegova hitrost je bila 21 vozlov. Londonsko poročilo o boju z ladjo »Konigin Luise«. »Daily MaiU prinaša sledeči opis drznega napada nemške ladje »Konigin Luise«: Mala križarka »Amphion* je vodila 3. ali L - flotilo torpednih rušil-cev. Ladjo »Konigin Luise* so potopili trije taki rušilci. Komaj so zagledali nemško ladjo, so že bili pozorni na njo. Ustrelili so preko ladje. Takoj se je pokazalo, da je bila so-vražna ladja. Dva rušilca sta začela nato streljati na ladjo ter sta ji pri-zadejala občtitno škodo, dasiravno je padlo le malo strelov. Potern se je posrećilo enemu rusilcu, rastrgati ladii stran; ladja se je nagnila in se nato potopila, kakor kamen. Nekaj moštva, ranienega in neranjenega so nngleške lr>die resile in prepeljale v Mar\vich. Nato je nadaljevala »Amphion« vožnjo. Imela je nesrećo, da je za-de!a ob kabel, ki je vezal dve mini, položeni brez dvoma od nemške ladje. Mine sta se nagnili takoj proti adii in eksplodirali. Sprednji del kri-.^arke »Amphion je bil razbit. Eksplozije rri bilo moćno slišati. Rušilci «o spustili svoje čolne in resili pre-nstale. Križarka »Amphion« se je držala še kakih 20 minut nad vodo. Potem se te polagoma potopila s «predniim delam naprej. Preostale <=o prepeljaH v Har\vich. Nemške vjetnike so popoldne izkrcali na obrežju Parkeston. stražil jih je od-delek vojakov z nab'timi puskami in nasajenimi bajoneti. Vieti. skupa] jih ie bilo 30. so bili lepo rašeni, visoki rnozje, nekateri z bradami. drugi po-•'olnoma obnti. Na trakovih na če--^:cah nišo imeli napisa ladje. Vjeti nišo bili zelo potrti, ko so iih spravili ■• železniški voz. ki iih je odpeljal v Morseham. so si prižgali pipe in ka- Iiili cigarete. • • ' " Vojno poročanje. Berolin, 19. ?vgusta. >An£leške časniške laži proti Ncmčiii^: Vndia velike amerikanske zveze časopisov A-sosiatet Press v New Yorku, Melville Stone, je dne M. avgusta brzojavil drzavnemu IVincelanu Bethmann - f-folwegu: rikscelenca. ker iziaja angleška lađa vsak dan poročila za časopise nadalievanju vojne, bi nam ennka -azelasila nemške vlade iako dnbro došla.« — Državni kancelar Beth-'^ann - Holweg je odgovori!: >Kem-j'ia ie odrezana od mednarodne zve-ze (brzojava^ in se ne more braniti proti lažem. Zanaša se, da bo z de-innii dokazala zavratnost svojih so-vražnikov in se zahvaljuje vsake-mu, kdor hoče razširjati resnico.« Angleška »Modra knjiga«. O predzgodovini vojne je \z&2\zl angleška vlada takozvano »Modro knjigo«, ki obsega glasom izvlečka v * Times* sledeče trditve: Še predno je Srbija odklonila avstrijski ultimatum, je izjavii Sazo-nov angleškemu veleposlaniku v Pe-trogradu, da bo postopanje Nemćije Ovisno od tega, ali bo Angleška sta-?a trdno ob strani Rusije in Franco--ke. Če se bo to zgodilo, ne bo prišlo do vojne, sicer bodo tekli potoki krvi in kljub temu bo prišla tuđi Angleška v vojno. Dne 29. julija brzojavlja angle->kl veleposlanik sir Edvard Goschen I ■> razgovoru z državnim kancelar-iem, v katerem se je ta haje izrazil, fJa se boji, če bo Rusija napadla Av-^tro - Ogrsko, da priđe do evropske vojne. Nemški državni kancelar je nato predlagat »močan predlog« za pogodbo glede angleške nevtralnosti. I Če obljubi Anglija svojo nevtralnost, da nem&ka vlada garancije, da ne bo Kušala v slučaju zmagovite vojne vzeti Francoski kaj ozemlja. Na yprašanje veleposlanika, kaj bo s iraneoskimi kolonijarni, je izjavii kancelar, da v tem oziru ne more ■lati podobnega zagotovila. Z ozirom na Holandsko, je izjavii, da je nem-^ka vlada pripravljena, dokler bodo ^ovražniki garantirali, oziroma respektirali nedotakljivost Holandske, da bo storila isto tud ona. Od nasto-na Francoske bo odvisno, h katerim (neracijam bo Nemčija prisiljena v Belgiji, če pa bo vojna končana, bo Nemčija respektirala integriteto Bel- IKije, če se ta ne bo postavila na stran tovražnikoK Nemčiie. Kancelar je glasom tega poročđa »atrdil, da ie bil vedno cilj njegove politike, da priđe do sporazuma z Angleška Prepričan je, da morejo ta zagotovila tvoriti podlago za sporazum. Misli namreč na spiošno nevtralitetno pogodbo med Anglijo in NemČijo, dasiravno je seveda v tem trenutku prezgodaj, spusčati se v podrobnosti. Drugi dan, pravi knjiga, je angleški državni tajnik ponudbo krakomalo odklonil, češ, Angleška ne more stati na strani, Če bi Francoska izgubila svoje kolonije in svoje stalisče kot velesila ter bila potem podložna neVnški politiki. Tuđi kupčije glede Belgije Angleška ne more sprejeti. Nobenega pomena ni-ma, raziskavati, ali bi poznejša splo-šna pogodba glede medsebojne nevtralnosti imela kake pozitivne dobrote. Anglija si mora ohraniti po-polnoma proste roke, da lahko nasto-pi, kakor to okolnosti zahtevajo. Ko-nec brzojavke državnega tajnika Oreya se glasi: »Ražen tega hočem izjaviti sledeče: Če je mogoče vzdržati mir Evrope in če borno sedanjo krizo sreč-no prestali, se bom pošteno trudil doseći sporazum, katerega se bo udeležila lahko tuđi Nemčija, in ki bi mogel ugotoviti, da se ne bo delala agresivna ali sovražna politika proti Nemčiji ali njenim zaveznicam s strani Francoske, Rusije ali nas skupno ali posamezno. To sem želei in za to sem delal za časa zadnje balkanske krize in ker je imela Nemčija isti cilj, so se razmere izboljšale. Ideja je bila že preveč utopična, da bi bilo mogoče o njej staviti določne predloge. Ce pa borno srečno prestali to krizo, ki je mnogo večja, kakor katera koli prejšnja. upam, da bosta olajšanje in učinek, ki bo sle-dil, omogočila oZje zbližanje med velesilami, kakor je bilo do sedaj mogoče. Kancelar ie obljubil, da bo 0 predlogu premišljeval in nemški veleposlanik v Londonu je sporočil, da so se na predlog nemške vlade začela nova pogajanja med Dunajem in Petrograđom. Orev je nato izrazil v Petrogradu svojo zadovoljnost. — Med :em pa je bila zaukazana, na-sproti zatrdilom ruskega carja, Sa-zonova, vojnega ministra in šefa ge-neralnega štaba, mobilizacija in čudno je, da tega angleška knjiga ne omeni. Pač pa je poslal Grev 31. julija še eno brzojavko Goschenu, v kateri ga je prosil, da naj izprašuje nemškega državnega tajnika zuna-njega urada, ali bi ne bilo mogoče, da bi dale vse štiri neinteresirane države (Anglija, Nemčija, Italija in Francoska) Avstro - Ogrski garancijo, da bo dobila popolno zadoščenje od Srbije, avstro - ogrska vlada pa bi mogla dati garancijo petrogradski vladi, da suverenitete Srbije ne bo kršila. Vse države pa naj ustavijo svoje oboroževanje. Odgovor Nem-čije je rneril na to, da ]e nemški vladi nemogoče vpoštevati kak predlog, dokler Rusija ne preneha z mobilizacijo. Dnevne vesti. — »Zlato darn za železo.« Damski odbor naznanja, da so žele/ni pr-stani dospeli z Dunaja in se darovalci vljudno prosijo, naj se žanje >^lnse pri g. T e r d i n i, Stari trg št. 17. — Tzkaz dani: visji gozdni svet: k Vi-Ijen Putick 1 prstan, r. Marija Putik 1 prstan, gdčna. Greti Putick 1 ključni prstan, gdčna. Ana Lassnik 1 za-pestnico, 1 obesek, 1 žlico, gospa dr. Skubl 1 poročni prstan, 1 prstan, gdčna. Jenv šubic 2 prstana, gospt>d Viktor Peče 1 prstan, g. Verderber 1 prstan, gdčna. Tekla Voltmann 2 prstana, 2 broži. gdčna. Antonija Posch 1 prstan. g. dr. E. Ambrosftsch 1 poročni prstan, 1 cigaretno dozo, gospa Marija Gotz 1 poročni prstan, gdčna. Roza Wisnowitsch 3 prstane, 2 zapestnici, 1 obesek, gospa Karo-lina Kramer 1 brožo. — Vodstvo družbe sv. Cirifa in Metoda naznanja, da je letosnja velika skupščina, ki je bila nameravana meseca septembra v Gorici, prelože-na na nedoločen čas. — O pokojninskem za var ovan iu glede vpoklicanih zasebnih name-ščencev. Obči pokojninski zavod za nameščence razglaša sledeče: ^Novela o pokojninskem zavarovanju, ki stopi s 1. oktobrom 1914 v veljavo zniža čakalno dobo za rente za one-moglost in za rente za zaostale na 5 let. Ako tedaj 1. oktobra 1914 zava-rovana oseba po najmanj petletni za-varovalni dobi postane invaJidna, ali pa umre, pristoja njej, oziroma njenim zaostalim pravica do rente. Pri-poroča se tedaj, da zavarovanje k vojakom vpoklicanih in odpuščenih nameščencev, kateri so do 30. septembra 1914 dovršili najmanj petlet-no čakalno dobo, se do vštcvšega meseca oktobra prostovoljno nada-(jujef ker bi bili tuđi ie oktobra 1914 zavarovani in bi žanje tedaj veljala novela o pokojninskem zavarovanju. Nadalje se svari nameščence, vpo-klicane k vojakom, naj ne zahtevajo povračila premij, ker bi povračilo razmeroma malega zneska premij pomenilo oškodovanjc in v gotovih slučajih bi ćelo zgubili pravico do pridobljenih pričakovanj.« — lateresovaain v zaaafe. Razne stranke, ki so dobile za preskrbo za k vojakom odišlih svojcev nakazi-la, prihajajo na magistrat povpraše-vat, kje naj dobe to svoto izplaČano, se tem potom obveščajo, da te zne-ske izplačuje c. kr. deželna izplačil-nica (k. k. Landeszahlamt) v svojih , uradih vr pcslopju c. kr. finanenega ravnateljstva na Cesarja Jožefa trgu, pritlično, na levo stran, v veži, kar je na nakazilih že itak označeno. — Rdeči križ. Slavno občinsjtvo Ljubljane opozarjarno, da se je last-nik kinematografa »Ideal« na Ijubez-njiv način izjavii, da priredi v korist Rdečega križa 28. t. rn. specijalen večer. (Predstave ob 4., pol 6., 7. in pol 9.) Spored, ki bo vseskozi bogat in zanimiv, se bo naznanil s plakatiranjem in v časopisih. — Rešilna postaja v Ljubljani prosi posestnike konj, ki bi bili pripravljeni brezplačno prevažati bol-nike in ranjence s kolodvora v razne bolnice, naj se zglase pri načelniku g. Josipu Turku v Mestnem domu. — Gospod T. Mencinger, tr^o-vec, je izročil danes mestnemu magistratu 2 vreči lece za bedne rodbine v vojno vpoklicanih vojakov. Naj bi našel blagosrčni darovalec mnogo posnemovalcev! — Na predvečer cesarjevega rojstnega dne je zaplapolala cesarska zastava z lenini šopkom tuđi na zvo-nikovem križu šentjakvihske cerkve. Razobesil jo je ob 7. zvečer znani tesar in plezalec po zvonikih Andrej Sušnik. Menda se daleč naokoli kaka župnija ne ponaša s tem. — Imenovanje. Cesar je imeno-val policijskega svetnika pri policij-skem ravnateljstvu v Gradcu Mi-haela P a p e ž a za višjega policij-skega svetnika. — Slovensko lovsko društvo v Ljubljani naznanja, da se v zadnji I številki »Lovca« napovedane smo- I tre psov zaradi vojske ne bodo vršile. Odložili smo jih na poznejši čas. — Umrla je v Ljubljani gospa Antonija S t e r g u 1 c, rojena M i -lave c, soproga gosp. Ivana Ster-gulca iz Begunj pri Cerknici. Naše sožalje! Veliko patrijotično slavile v Novem mestu. Dne 17. in 18. avgusta je tuđi dolenjska metropola na izred-no slovesen način proslavila rojstni dan našega vladarja, že popoldne 17. avgusta je bilo vse mesto in bližnja okolica v zastavah. Zvečer pa sta bila mestp in okolica razsvetljena, ka'kor doslej najbrže še nikdar ne. Vsesplošno pozornost so vzbuiale mestna hiša. hiša gospe pl. Fich-tenau ter hiša okrainega glavarstva; najokusneje ter najpriprosteje pa je pustil novomeški župan g. Rosman mestno hi^o (rorovž) razsvetliti in okrasiti. Sijaj razsvetljave je po-vzđignila bakljada in serenada me-ščanske garde in godbe, katero je ob velikanskem navdušenju spremljalo mnneonrojno ohčinstvo. V Kandiji in okolici je gorelo več kresov, kapi-teljski hrib je izgledah kakor da bi bil ves v ognju. 18. avgust je bil prav-cati narodno-patrijotični praznik, katerega se je udeležilo mnogobrojno občinstvo tuđi iz kmečkih občin. Na Olavnem trgu pred mestno hišo je bil postavljen oltar pri katerem je novomeški prost dr. Elbert ob mnogobrojni asistenci duhovščine daro-val maso. Iz Poljan nad Škofjo Loko. Cesar je v rojstni dan se je praznoval tu z maso, zahvalno in cesarsko pes-mijo. Maso, ki jo je daroval g. konz. svetnik in župnik Jernej Ramo-veš, so se udeležila poleg mno-gobrojnega ljudstva, zastopstva ob-činskega odbora, tukajšnih uradov in društev. tuđi gospa Županja Franja dr. Tavčarjeva, ki se nahaja sedaj na svojem dvorcu Visokem pri Po-Ijanah. Cesarska slavnost na Jesenicah. Na izredno slovesen način je proslavila c. kr. vojaška železniška straža na Jesenicah 84. rojstni dan cesarja. Dne 17. se je vršila za službe prosti del straže masa na Savi, pri kateri je zapel mašne pesmi vojaški pevski zbor. Vojake je z navdusevalnrm govorom nagovoril župnik, nakar je za-donela cesarska pesem. Opoldne je bil skupen obed v dvorani hotela Pri kolodvoru, ki je bila okrašena na inicijativo gospe poročnika dr. Vodu-Ška s cesarskimi zastavami. Pri obe-du so zopet zapeli vojaki-pevci več pesmi med napitnicami, ki so jih izrekli posamezni vojaški poveljniki. Ob sebi umevno, da je bila prva na-pitnica izrečena na cesarja ter so sledile druge napitnice, primerne dnevu in času. Zvečer so priredili vo-jaki obhod po Jesenicah ob petju vo-jaških pesmi. V torek ie bila zopet peta masa za drugi dei vojalke stra- že in opoldne zopet skupni obed, kakor prejšnji dan. StreJa vžgala. Pred kratkim je udarila strela v kozolec posestnika Trčka v Lavrovcu pri Vrhovskem. Kozolec, ki je bil poln pšenice, je po-polnoma pogoreL Velfc požar. Dne 14. t. m. ob 3. popodne je izbruhnil v gorski vaši Krvava peč v občini Rov, požar. Vas šteje 26 hišnih številk. Vsled velike suše se je ogenj hitro razširil. V pol-drugi uri je bilo 22 gospodarskih po-slopij v ognju. V treh urah so pa po-, polnoma zgorela s poljskimi pridelki vred. Hiše so bile zidane, pokrite pa s slamo. Ko je egenj izbruhnil, so bili vaščani večinoma na polju. Vode ražen v nekaterih cisternah v vaši ni. V ćeli okolici ni požarne brambe. Živino ražen osmih prašičev so k sre-či resili. Tuđi noben človek ni pone-srečil. Škoda znaša do 100.000 kron. Zavarovalnina pa le 16.100 K. Orož-ništvo v Turjaku je z vsemi močmi pomagalo pri gašenju. Zažgali sta dve deklici v starosti od 6 do 7 let, ki sta se igrali z vžigalicami. Pazite na otroke! Izseljevanje s Kraniskega v Ameriko. Izseljevanje v Ameriko je v zadnjem času, torej v času vojne, skoro popolnoma ponehalo. Meseca avgusta je v Ljubljani kupilo vozne listke za v Ameriko samo 66 oseb, med katerimi pa je bilo samo 25 Kranjcev in še ti so bili le stari Ijud-je in ženske. Otrok se zadavil. Posestnica Ivana Renko s Prema je šla 8. t. m. opoldne na polje ter pustila svojega osemmesečnega sina Pavla pod nad-zorstvom llletne hčerke Marije v zi-belki. Ko se je deček zbudil, je lezel po zibelki ter se zadavil s trakom, s katerim je bil privezan. Konj ga nevarno ranil. 56!etnega trgovca Petra Starišinića v Preloki pri Črnomlju je pred par dnevj sunil konj v trebuh ter ga težko poškodo-val na telesu. Prepodeni vlomifci. Posestnik LovTenc Cuznar v Korenu pri Kranjski gori se je pred par dnevi ponoči nrebudil vsled sumljivega šuma. Ko je pogledal skozi okno prvega nad-stropja, je zanazil, da hoceta dva tata vlomiti v špecerijsko trgovino njegove sestre, ki se nahaja v isti hiši. Cuznar je zakričal, nakar sta oba zbežala. Pustila pa sta pod oknom drog. s katerim sta hotela iztrgati mrežo na oknu. Samomor. Dne 12. avgusta do-poldne so našli 681etnega užitkarja Andreja Pfeiferja iz Smuke kakih dvesto korakov od njegove hiše na nekem drevesu obešenega. Pod dre-vesom je ležala izstreljena, okrvavljena lovska puška. Obesenec je bil ustreljen v čeljust. Iz tega se da sklepati, da se je Pfeifer najprvo skušal ustreliti, potem pa se je obesil. Papež Pij X. umri. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) O papeževi bolezni je bil izdan ta-le buletin: »Panež že štiri dni boleha na vnetju dihal in velikih bronhij. Dares zjutraj se je papeževo stanje poslabšalo vsled razširjenja bronhi-lisa in v?!ed pojave mrzlice. Ekspek-toracija je enaka, izločevanje normalno. Podpisal Amicij Marchia-falvra.« Rim, 18. avgusta. (Kor. urad.) »Osservatore Romano« javlja: Papež trpi kakih osem dni na lahkem kataraličnem napadu, ki trajno po-iema, tako da je izključen vsak strah. Da se onemogoči razširjenje neresničnih vesti, izjavija imenovani list, da je sv. oče naročil. naj se tuđi v sedanjih nenormalnih razmerah nadaljujejo v Rimu in v predkrajih i na račun sv. stolice začete znatne stavbe cerkva, šol in drugih poslopij. Papež je izrekel željo, naj se nadaljujejo ta dela kolikor časa mogoče, da se olajša beda delavskih raz-redov. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) Zdravje papeževo se je proti enajsti uri dopoldne poslabšalo, kar je po-vzročilo resno bojazen. Vsled hitre Domoći zdravnikov, ki so z injekcijo povzročili Iažje odkašljanje, se je papeževo stanje proti pol 2. popoldne zboljšalo. Nekaj kardinalov, ki so bili poklicani v Vatikan, so se zopet odstranili. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) Sakristan apostolske palače se nahaja pri papežu, da ga previdi z zakra-menti. Monsignor Bressam moli z avgustinskimi menihi v sosednji sobi. Ražen kardinalov so prišli v Vatikan tuđi avstro-ogrski poslanik, bavarski poslanik, kakor tuđi ostali pri sv. stolici poverjeni diplomati Ob 3. popol-ine Je bil izdan sledeči buljetin: Po-slabšanje, ki je nastalo zvečer vsled razširjenja bronehitis na levi spodnji pljačni strani, ie hitro napredovala Ob pol 11. dopoldne so se pokazali tako grozeči simptoni srčne slabosti, da se je življenje Njegove Svetosti I moglo smatrati trn neposredno ogro* I ženo. Ob pol 2. popoldne se je pola-1 žaj zboljŠal, čeprav je še vedno zeI6 resen. Ob 2. je znašala temperatura 39*5, žila 130 neenako, dihanje 50. Podpisana Marchiafara in Amicie. Buljetin je bil ob 5. popoldne nabit na bronastih durih na Petrovera trgu. Množica vernikov na Petrovem trgu pred baziliko vedno bolj narašča. Skoro vsi gledajo proti oknu pape-ževe sobe v drugem nadstropju. Okna so zagrnjena. Protokolni notar svetih palac je bil poklican v Vatikan. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) Razglas generalnega vikarja odreja, da se naj v vseh rimskih cerkvah moli za ozdravljenje papeža Pija X. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) Ob pol 6. zvečer sta zapustila pri bronastih vratih dva Člana diplo-matskega zbora pri papeževi stolici Vatikan. Na vprašanje sta izjavila, da se je po zadnjem buletinu stanje papeža zopet poslabšalo. Od članov svetega kolegija sta iz Rima odsotna kamerlengo kardinal della Volti in kardinalni vikar Pompili. Oba so brzojavno poklicali v Rim. Ob 4. popoldne je zapustil sakristan monsignor Zampini papeževo bolniško so-bo.Zdravnika Marchiafava in Amicie, papeževe sestre in papeževa nećakinja nišo od danes zjutraj zapustili bolnikove sobe. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) Jfardinai Ferrata, Gaspari, Billot in Bisleti, ki so bili danes dopoldne v Vatikanu, so bili presenećeni, ko so opazili, da je bil sv. oče silno bled in da je semtertja prenehala biti žila. V trenotku krize, ki jo je povzročila slabost, so bili obveščeni vsi v Rimu bivajoči kardinali svete kurije.Vsi so se takoj napotili v Vatikan in sicer ražen že imenovanih tuđi kardinali Granito di Belmonte in Gotti. V Vatikan so dospele papeževe sestre in papeževa nećakinja. Papeževega brata so brzojavno obvestili. Ker se je danes zjutraj stanje papeža Pija poslabšalo, je previdel sakristan monsignor Zampini sv. očeta s sve-timi zakramenti za umirajoče in sicer* ob asistenci monsign. Pifferija, taj-nega almoseigneurja Pescinija in taj* nika Bressama, kakor tuđi v priset-nosti državnega tajnika Merrv del Vala, kardinalov Gasparija, Cacig-nana, Bisslettija, Ferrate in papeže-vih sestra Ane in Marije. Kardinal Ferrata zastopa kardinala Serafina Vanutellija. ki je sedaj odsoten iz Rima, in je prevzel tuđi njegove posle kot veliki penitencijar cerkve sv. Petra, kjer je izpostavljeno naj-svetejše. Številni verniki in redovnice opravljajo molitve na trgu sv. Petra. V vseh rimskih cerkvah, kjer rnolijo mnogobrojni verniki za ozdravljenje sv. oceta, je izpostavljeno najsvetejše. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) ^Osservatore Roinano« javlja, da je bilo ob pol 7. zvečer stanje papeža Pija trajno zelo resno. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) Ob 6. uri 50 minut izišli list »Giorna-le di Italia« poroča, da zagotavlja: vsakdo, ki je v zadnjih urah zapusti! bolnikovo sobo. da se je papeževa bolezen okrog 4. popoldne na lahko preokrenila na bolje in da je sv. oče z lahkim usmevoni pokazal svojima sestrama in ostalim rodbinskim članom, da se počuti nekoliko bolje, kakor preie. List nadalje javlja, da ie papež prosil za nekaj.kar hi mu okre-pilo srce. Profesor Marchiafava mit je dal žlico tople kave, na kar je dal bolnik znak, da mu je zopet nekolika odleglo. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) Ob 8. zvečer o stanju sv. oceta izdani buletin pravi, da je stanje papeža Pija X. vedno še zelo resno: temperatura 39 gradov 8, žila 140 neenak-omerno, dihanje 80, pljuvanje težavno. Papež je, kakor po navadi, dobre volje. Rim, 20. avgusta ob 2. uri 10 minut zjutraj. (Kor. urad.) Papež Pij X. je danes proti 1. in 20. minut zjutraj umri. Josip Sarto, ki je imel kot papež ime Pij X., je bil rojen dne 2. junija 1835 v vaši Riese pri Trevisu in je bil 18. septembra 1858. posvečen za duhovnika. L. 1875. je postal kanonik v Trevisu in 10. novembra 1, 1884. škof v Mantovi. Dne 12. junija 1893. je postal kardinal in patrijarh v Be-* netkah. Italijanska vlada ga nekaj časa ni hotela potrditi, pa se je ž njim sprijaznila in patrijarh je postal trd-na opora italijanske vlade ter je tuđi s kraljem Umbertom in s kraljico Margerito mnogo osebno občeval. Za papeža je bil izvoljen dne 8. avgusta 1903., a samo vsied tega, ker je Avstrija vložila svoj »veto« proti izvolitvi kardinala Rampolle. Papež Pij X. je načeloma pač ostal na stali-šču, da je treba cerkvenemu pogla-varju posvetne države, da bi bil popolnoma neodvisen, toda sicer je jako dobro izhajal z italijansko vlado in je katoličanom dovoiil, da se smelo udeležiti političnih volitev. Tuđi zj Avstrija ie papež jako dobro izhajai Stran 4. »SLOVENSKI NAROD-, dne 20. avgosti I9U. 193. stev. dasi ]e imel kot mlad župnik nm Be-neškem oster konflikt z avstrijsko vojaško upravo, in ravno tako z Nemčijo, pač pa je prišel v nasprotje 5 Špansko, s Portugalsko in*zla$ti s Francijo. Pod papežem Lconom XIII. je vodil cerkveno politiko kardinal Rampolla in sicer v Franciji prijaznem smisu. Papež Pij X. je na mesto Rampolle postavil Spanskega kadrinala Merrv del Val in prišlo je kmalu do pretrganja dipiomatičnih zvez med Francijo in Vatikanom, kateremu je sledila odpoved konkordata in ločitev države od cerkve. V notranji upravi cerkve je bil papež vedno za strožjo smer in je poskušal uvesti vsakovrstne reforme, ki so pa le deloma obveljale. Tuđi je bil odlo-čen nasprotnik liberalne smeri v cerkvi in je vodil pravo vojno proti modernistom na Nemskem in na Francoskem. na Italijanskem in na Angleškem. V narodnem oziru je bii papež zelo odločnega italijanskega" mišljenja in nasprotnik slovanskega bogoslužja, osebno pa jako dobro-srčen in blag mož. Bolebal je že ves čas, kar je bil papež, zlasti ker mu rimski zrak ni dobro storil. Rima se sploh ni mogel prav navaditi in vedno je tožil po Benetkah. Govoril je najraje beneško narečje in imel kuhana, ki mu je pripravlja! beneške jedi. Književnost. * — »Slovenski Pravnik« ima y št. 7. naslednjo vsehino: 1. l>r. Danilo Majaron: Novela o razbremenit-vi sedišč. 2. Iz pravosodne prukse. A. Kazensko pravo: a) Župnik ni odgo-voren po § 491 k. z„ kadar izvršuje le pristoječo mu disciplinarno pravico, b) Predlog, da nai se zaslišijo so-obtoženci, ki so bili že pravnomočno oproščeni, za priče v svrho obnove kazenskega postopanja na korist ne-oproščenih soobtožencev, je navedba novih doKaznih sređstev. ki jih je presojati ro § 353, t. 2 k. pr. r. c) Vzklicno sodišče se mora pri reševa-nju vzklica omejiti le na točke, ki so predmet pritožbi. d) Prekoračenje strahovalne pravice učiteljev je le tedaj prestopek po §§ 413, 420 k. z^ ako trpi strahovanec škodo na životu; če te ni.niti učina prestopka zoper varnost časti ni. Odpomoč je možna samo potom disciplinarne ovađbe. e) Stroški zagovornika, postavljene-ga uradnim potom, so napram obso-jencu izvrsljivi. 3. Izpred upravnega sodišča: a) ObČini v takojšnjo ra^-delitev »za reveže< zapuščena volila so dohodek javne ubožne preskrbe; njih razdelitev se mora izvršiti po predprsih ubožnega zakona. (Raz-sodba upravnega sodišča z dne 30. aprila 1914 št. 4520 ex 1914.) b) Od-ločbe prostega preudarka avtoncm-nih obiastev se morajo naslanjati na pravilno izvršene poizvetlbe dejan-skega stanu in so dopustne le toliko, Kolikor je sklen prostega preudarka rekurzne stopnje podprt po ugotovit-vah v spisih. (Razsodba upravnega sodišča z dne 30. marca 1914 štev. 13.228 ex 1913. c) Kavcija, ki jo vlo-ži zakupnik državne užitnine, se smatra za napravno glavnico v svrho odmere pridobnine. d) O zahtevkih povračila, ki se uveijavi proti županu ali drugim občinskirn organom iz naslova odgovornosti za uradno poslovanje, so pristojna soditi sodišča. (Razsodba upravnega sodišča z dne 13. aprila 1912 št. 4240 ex 1912.) e) Pokriće potreba cijelokupne općine ima, da se podijeli samo u jednakom razmjeru medju sve porezne općine, koje mjestnoj općini pripadaju. 4. Književna poročila. 5. Razne vesti. Razne stvari. * Draga liubezen. Pred civilnim sodiščem v Londonu se je pred nedavnim vršila razprava. Mlada učiteljica na ljudski soli Edita Guinnova je tožila sina bogatega tovarnarja. Mladi mož Alfred Golman je spoznal uciteljico na svatbi nekega svojega prijatelja. In mladi par je šel po končani pojedini z ostalimi gosti na vrt, kjer je Golman gospodični povedal, da smatra zakon za najboljšo institucijo na svetu. Gospodična je popol-noma soglašala z njegovkn nazira-njem. Nadalje je Golman tuđi popol-noma jasno povedal, da mu najboli ugajajo vitke črnolaske s črnimi ocrni. In ker je imela Guinnova crne lase in crne oči in bila vitka, je bila prepričana, da veljajo ti pokloni njej. Seveda je bila vsa srečna. Nato jo je parkrat spremil do njenega stanovanja. Skupaj sta tuđi igrala tennis ter delala izlete s čolnom. K rojstvene-nm dnevu je dobila miniuturen model lesene hiše z napisom: Razkošen dom. — Obtozeni mladi mož pri raz-pravi ni tajii, da ima sicer rad vitke črnolaske, vendar pa je s kn šal prepričati sodni dvor, da njegova simpatija ni nikdar prekoračila mel navad-rega flirta. »Tođa, kaj pa oni verzi?c ga je prekinila tožtteJJica; >prosim gospod sodaik, £e JM brafi te y$r- ze . . . Gospod Colnun sam M ie ne-koč reket, da je delal tri dm, da tih je zložiU Obtoženec je izjavU, da ga je gospodična Edita prosila, naj n napiše kake verze. Ker pa ni pesnik, je kupil v knjigarni zvezek verzov, iz katerega je prepisal amenfene verze. Sodišče pa je razsodilo, da je to-žiteljica mogla smatrati model hišice z omenjenim napisom za zelo resno znamenje ter je obsodilo Colmana na 20.000 mark, ker ni držal obljube, da bo obtožiteljico poroci!. Brzojavna poročila. Skupna ministrska seja. Dunaj, 19. avgusta. (Kor. urad.) Danes se je vršilo pod predsedstvom cesarja minlstrsko posvetovanie, katerega so se udeležili zunanji mini-ster grof Berchthold, skupni fi-nančni minister vitez pl. B i I i n s k i, vojni minister vitez pl. Chroba-t i n, kakor tuđi oba minisirska pred-sednika grof Stiirgkh inTisza. Imenovanja in odlikovanja. Duna], 2H avgusta. (Kor. urad.) AViener Zeitung«. poroča: Gesar je imenovat policijskega svetnika v Gradcu Mihaela Papeža za višje-ga policijskega svetnika. Dunaj, 20. avgusta. (Kor. urad.) Gesar je imenovat za generala kava-lerije fml. Madimirja barona G i e -Išla, zastopnika zunanjega ministr-stva pri armadnem poveijniš.vu, za državnega tajnika ogrskega domo-branskega ministrstva iml. Aleksandra Szurmava, za generalštab-nega zdravnfka vseučiiiškcgu profe-sorja dr. Julija Mohene^ga, za majorja v rezervi ritmojstra v rezervi princa Alojza Liechten-steinskega. Gesar je nada.j^ po-delil vojaški zasiažui križec : vojno dekoracijo stotm.va M^nr:ku Weissu pešpolku št. .50. v priznanje njegove hrabrosti pred sovražnikom. Iz iste-ga vzroka je cesar zaukazal, da se sporoči Njegova Najvišja pohvala nadporočniku Alfredu Lammerju ulanskega polka št. 8. Gesar je pode-lil vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo nadporočniku Alfredu L a v r i č u , nadkompletnemu v pešpolku št. 41., pridetjenemu generat-nemu štabu, v priznanje posebne hrabros:i pred sovražnikom. Z odlo-kom vojnega ministrstva je bila po-deljena srebrna hrabrostna medalja II. razreda^a hrabri nastop pred sovražnikom mejnirna Iovcema Josipu Louseku in Ivanu Sinu obmej-ne stotnije št. 2. Praznovanje rojstnega dne našega cesarja v Sofiji. Sofija, 19. avgusta. (Kor. urad.) Povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa se je celebrirala v tukajšnji katoliški župni cerkvi svečana božja služba, ki so se je udeležili avstro - ogrskl poslanik z vsem osohjem poslani-štva, vsi bolgarski ministri,zastopniki dvora, diplomatski zas.opniki Nem-Čije, Italije, Romunije, TurČije in Ho-landske, nadalje generaliteta, civilni dostojanstveniki, honoracije nem-ške naselbine in odposlanci avstro-ogrske kolonije. Papež Pij X. t. Rim, 20. avgusta. (Kor. u~ id.) Tribuna, poroča: Kralju Vflr .rju Emanuelu so sporočili vest, da r :pež umira, včeraj dopoldne ob 11. in ,50 minut med dejeunerjem. Kralje ska dvojica je kazala živo sočutje ur si je dala poročati o bolezni od mini-strskega predsednika. Vlada je opetovano vprašala po svojih uradni-kih, ki stoje v službenih stikih z Vatikanom po zdravstvenem stanju papeža ter je storila dispozicije za vse eventualnosti. Avstro - ogrski veleposlanik je obiskal Vatikan dopoldne in v drugič popoldne ob 2. in 40 minut. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča sledeče: Takoj, ko se je izvedelo o smrti papeža Pija X., je izdat ministrski pred-sednik Salandra precizne odredbe, da se varuje popolna prostost provi-zorične cerkvene vlade in posveto-vanj svetega kolegija. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) »Tribuna*- piše: Ko je dajal zdravnik dr. Marchiafava papežu ob 11. do-poldne inhalacije kisika, se je sklonil nad papeža in ga Ijubeznivo prosil, da naj poskusi se ođkašljati. Papež Je pogledal zdravnika z medlimi očmi in se larmo nasmehnil, kakor da je hotel s tem reci, da je vse pri kraju. Vendar Je poskusil ustreči prošnji zdravnika in po kratkem naporu Je imel nekoliko ekspektoracije. Ko je dajal monsinjor Zampini papeža v poslednje olje, si je bil papež popol-noma svest pometia tega trenutka ter se je trudil odpreti ustnice, da bi molil. Obličje Je obranilo izrai vzvi-šene askeze. Nato Je zaprl sveti oče oči in rekel z umirajočim glasom: Zgodi se božja, votja, mis4im» da gro prati koqctt, Ofim. 2a avgitiU. (Kor. urad.) Poročilo o smrti papeia te Je rmziU rilo v mesta v.depoldanskih urah s poaebnimi izdajami liatov. Vest o pa-pejevi smrti je prebivalstvo sprejelo z odkrtto žalostio. Knezoškof dr. Leopold Schuster je dal od 11. do 12. dopoldne zvoniti po vseh cerkvah z vsemi zvonovi. OemerM lezuitov W«nz f. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) Olasom poročil listov je danes pono-či umri general jezuitov pater Fran Ksaver Wernz. (VVernz ie bil rojen 4. decembra 1842. v Rottweilu v Nemčiji. Bil je učitelj kanonskega prava v Lancashiru in od leta 1883. na rimskem kolegiju v Rimu, kjer je bil 1. 1894. tuđi rektor. Obenem je bil tuđi profesor na Oregorijanskem vseučilišcu v Rimu. Za generala je-zuitov je bil izvoljen 18. aprila 1906.) Hamerlingov spomenik v Gradcu pomazan. Gradec, 20. avgusta. (Kor. urad.) V noći od vceraj na danes je bit pomazan s crnilom Hamerlingov spomenik v mestnem parku v Gradcu. Soniec je pi>mazal spomeniku glavo, sprednji del života in podnožje. O storilcu do sedaj nišo mogli izslediti še nobenega sledu. Reden promet v Nemčiji. Berolin, 19. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Vrhovni povelj-nik v Markah general pt. Kessel razelaša. da je po sedanji izvedbi mobilizacije in po končanem želez-niškeni prometu zopet dovoljen izvoz žita in mesa iz Berolina in da se naivišjt? cene za soli in moko, dovo-iiene za čas mobilizacije, zopet zni-žajo na normalno mero. Promet v vsi Nemčiji se zopet razvija v nonnal-nem tiru. Vsta^l v Albaniji. Rim. 1°. avgusta. »Agcnzia Ste-phani« javlja iz Valone: Musulman-ski vstasi so včeraj užgali Bvrat in so po nekem boju znsedli Fvari. No-cej so dospeli do reke Vojusa. Mesto je neobranjeno in vlada v njem panika. Rim, 18. avgusta. (Kor. urad.) Agenzin Stephani poroča iz Valone sledcče: Muz!imanski vstasi so 7V7?nvr včera? B^rat in '».asedli po kratkem boju Fieri. VčerM zvečer so prodrli d^ reke Vojuje. Mesto Valo-na se ne more braniti: med prebiva!-stvom ie ;7.bruhnila panika. Podrrtor?ki kab!?l v angseških rokah. Kakor čitamo v dunajski »Die Zeit«, je priobčil berolinski zastopnik lista »Newyorker Staatszeitung«, Ounther Thomas v »Tagu^ članek, ki se v glavnih potezah glasi tako-le: Angleži so nam takoj prerezali naš kabeli (podmorsko brzojavno žico) od rZmdena na Azorske otoke in s tem toliko kakor popolnoma preki-nili našo zvezo z zunanjim svetom, zlasti z Ameriko. Sedaj lahko vpli-vajo. kakor se jim zljubi. na javno mnenje v jnžni in severni Amcriki fn predstavljajo Nemčijo kot oni monstrum, ki je zločinsko zanočel sve-tovno vojno in ubogo, nedolžno An-gljo prisilil k boju, ki ga ni želela. In s takim postopanjem bodo imeli naši preljubljeni in v zadnjem času ža! to-iiko snubijeni »stričniki« nesporno mnogo sreče. Nesmotreno in nespa-metno bi bilo, ako bi se v tem po-crledu hoteli vdajati ^e kakrSnimkoli iluzijom. Počim so bili v zadnjih dneh pred izbruhom vojne nemški brzojavi tako obremenjeni, da te bilo mo-zoče nošilinti v Ameriko wmo redke in kratke brzojavke, so Nemčiji so^-vražni telejsrmmi iz T.ondona in Pariza pripravljali ameriŠko javno mne-nje na stvari, ki imajo priti. Proti takšnim nasilstvom smo za sedaj brez orožia. V tem trenotku sicer lahko dobivamo vesti iz Amerike preko Holandske. Danske. Ttalije in Švice, toda Američani izvedo o nas samo to, kar smatralo Angleži in Francozi za dobro, da jim sporoče. Odkar so Angleži odrezali naš kabel), nimamo nobene direktne zveze. Kablii iz Danske, Švedske, Norveške in Tiolandske so napeljani preko Anglije, kabelj iz Italije pa preko Malte in Oibraltarja, ki sta tuđi v an-Kleških rokah. Vse kabeljske zveze so torej v angleških rokah in s priro-jeno brezobzirnostjo si bodo že znali stvar urediti tako, da bodo lahko kontrolirali tuđi direktne zveze obeh nevtralnih držav Italije in Amerike v tem smislu, da ne bodo pripustili nobene vesti, ki bi ne bila v nliho-vem interesu. Da li je to težko kršenje nevtralnosti ali ne, iih kaj malo briga, dokler so v stanu, da se lahko ogrinjalo s svojini znanim ptaščem. Za sedaj moramo počakati, ako bo vsaj Italija kos nalogi, da dovolj krepko uveijavi svojo nevtralnost nasproti Arrgliji in ji zagotovi nemo-teno in brezkontrolno kabeljsko svezo z Ameriko. Ako se nam posreći vrpostaviti direktno kabeljsko zvezo preko Italije« potem bodo Američaiii paC prc-&a*tenoL ako bodo čuli da so v*e amtriftlte koNMii« v Berolinu, Mona-kovem, Draždanih itd. z vsemi tvoji-mi sim pat ljami popolnoma na nem* &ki strani, da so to izrazile cesar ju in vladi v posebnih brzojavkah, da so se ponudile za dejansko ponio/no službo in da so ameriški zdravniki izjavili svojo pripravljenost, da vsto-pijo v nemško sanitetsko službo. Darila „Mitraiu križu". K deželnemu in ženskemu po-možnemu društvu J^deČega križa so od zadnjega izkaza pristopili kot redni člani: F. Jakiič 5 K, Kosler 100 K, nečitljivo 10 K, Marckhart 1 K, A. Schaffer 10 K, Bradaška 1 K, Pater-noster 1 K, neimenovani 24 v, neime-vani 2 K, neimenovani 40 v, neimenovani 1 K, Josip Pavlin 10 K, Hubad 10 K, M. Berce 5 K, kuharica 20 v, Jevniker 3 K, dr. Svoboda 15 K, Kastner 10 K, Serafina Sajovic 10 K, nečitljivo 20 K, li. Petsche 3 K, nečitljivo 2 K, Prm 2 K, Orebenc 3 K, Se-ver 1 K, nečitljivo i K, nečitljivo 74 vin.t Treo 4 K, Matilde Paper 20 K, Karol Ranth 1 K, P. Pfefferer 2 K, hana Luzev 1 K, Thoman A. 1 K, Večevni 2 K, Krti I K, Jagodič 40 v,' Lampe 20 v, Mastnak 1 K, Stegnat 2 K, Vidic 30 v, Erbežnik 2 K, nečitljivo 2 K, Dežman 2 K. Cepuder 1 K, neimenovani 2 K, Kostnik 2 K, Josip Pogačnik 5 K, Boge 1 K. Rebec 20 v, neimenovani 20 v, Lienhart 2 K, Poschi 1 K, Lesar I K, Pajnič 1 K, Debelak 2 K, dr. Pavlin 10 K, nečitljive 2 K, N. Jenko 10 K, R. Aklfcld 2 K, nečitljivo 2 K, nečitljivo 5 K. ne-iinenovani 4 K, D. NTattmann 10 K, neimenovani 3 K, Mayer 20 K, Ph. Ege- H» K, Linger 1 K, nečitljivo 2 K, Ign^.cij 2arg 3 K, Steiner 2 K, IHaž 1 K., Barbarič 20 v, Pavla Schwarz 40 v, dr. Schweitzer 10 K, dr. Praun-seis 20 K, Kostenc 2 K, Breznik 20 v, Pivc 1 K. Fabiani 1 K. Sagar 2 K, dr. Dolenc 50 K. Krainc 30 v, Frevber-ger 2 K. nečitljivo 1 K, neimenovani 2 K, Mailv 5 K. nečitljivo 1 K, neime-vani 2 K, Anton Presker 2 K, Som-niitz S K, Sadnikar 2 K. Faidiga 2 K, Bamacher 3 K. Pressl 3 K, Lucin 1 K, Velkavrh 2 K, Brižnik 1 K, Reich 2 K, Oorianc 1 K. neimenovani 1 K, ne-irneiovajii 14 K, Rohrmann 5 K, Po-Ijanec 60 v, Dolenc 2 K, nečitljivo 3 krone, Malir 10 K, Lončar 10 v, Rn-gel 5 K, Senčur 60 v, Jurmann 1 K, Kunčič 3 K, Ruttar 5 K. Sarban 1 K, Kcrše 1 K, Simončič 1 K, R. Oayer 1 K, neimenovani 1 K 60 v, Halben-steiner 5 K, Kramet^iČ 1 K, Jermann 2 K, Stresi 1 K, Orile 2 K, Vevbja 5 K. KraSovec 1 K. Peklev 1 K, Kru-bar 2 K, Mihilifi 2 K. Halbensteiner 5 K. Savnik Tb. 10 K, Lapaine 40 v, Orol 2 K, neimenovani 2 K 40 vin., Schilier 1 K, Scberz 2 K, Lingia Poljak 20 K. Tavčer 1 K. Klemenc 2 K, Počivavnik 2 K. nečitljivo 5 K, nečitljivo 5 K, Kranner 4 K. Miči Oosti-5a 2 K, Furlan 1 K. Tunlič 4 K, Ur-bas 10 K. Jeral 1 K. Miiler 20 v, Bntrier 20 v, Zuiar 120 K, Prapor 1 krono, Karisch 4 K. Dežeino in žensko pomožno društvo Rdečega Križa za Kranjsko. Darila društva nemŠko-avstrij-5kib železniškib uradnikov. krajevna skupina Ljubljana 50 K in Anton Onesda 5 K, po gospej Renati dr. Bockovi; finančni prokurator Viktor Pessiack 25 K, gospa Jelica Demšar v Sestranski vaši pri Gorenji vaši zbirko 180 K in 125 rjuh, 50 srajc, 11 spodnjih blaČ, 25 brisač, 6 robcev, 8 parov nogavic, 2 krili in sicer se je n^ralo v sledečih vaseh: Gorenja vas 45 K 50 v in 41 rjub, 19 srajc, Se-stranska vas 43 K 42 v in 12 rjuh, 5 srajc; Zgornja in Spodnja Dobrava 24 K 30 v in 13 rjuh; fiotavlje 17 K 12 v in 20 rjuh, 8 srajc; Trata 4 K 50 vin. in 13 rjuh, 7 srajc; Hlavčje njive 8 K 30 v in 4 rjuhe; Srednje brdo 3 K 10 v in 2 rjuhi; Stara Oslića in Za-vodna 25 K 50 v in 5 rjuh, 3 srajce; Podpleče 7 K 66 \\ 4 rjuhe in 5 srajc. druge osebe so darovale: 11 rjuh, 3 srajce itd. — Nafciralna pola št. 2 soproge svetnika deželne vlade pl. C r o n 166 K 30 v in sicer: Ivan Po-točnik 2 K, Helena Grošelj 1 K, Franc 2agar. davčni oficijal. 5 K, pl. Cron, svernik deželne vlade, 10 K, dr. Orassl, okrajni komisar, 5 K, gospod in gospa Ivo Polianec, konc. praktikant deželne vlade, 20 K, gospa Nina Klein 5 K, ga. Jetti Mikuscb 20 K, Manja pl. Cron 10 K, L. pl. R. 10 K, Rfi. Olga pl. Rosenberg 20 K, ga. pl. Schrev 20 K, g. Prosenc 84 v, Franc Peterlin, vladni kancetist, 2 K, gospa Antcmi)a.Velkavrh 6 K, Logar Alo]* xii 40 vf Reya pl. Casteletto 2 K, Krapš 1 K ^ v, gospica Kamenšek 1 zlat prstan. g. Terpin 70 y, deželni oficijal Krisch 4 K, đavčni upravitelj Lavrič 5 IC Ernest KramarSič, davč* ni asistent, 2 K, Josip ierman, davc-ni upravitelj, 3 1Q Oton Srcčck 3 K, J^nei 2enko 5 K, Karol Pimum ,> K, »Pobratimstvo« 22 K 60 v. nospa Meoacdi pa C9H>4 dr. D ^kovi 10 K. : jdacsU »draga v UuUiaui 200 K. * gospod in ga. Henrik Kenda 100 K, PilharmoniČno društvo 100 Kf gosp. Josip Ažman, nadučitelj, Breznica, 5 K, «čna. Hema Mrak 5 K, ga. Ange-\a Jenčič 10 K. — Josip Završnik, 7., 4. niarškomp.: zbirka v Narodni kavarni 12 K. — Veterinarski nadzornik Alojzij Pavlin za Rdeči križ 5 K in za družine 5 K. — Zbirka ba-ronic Loti in Sofije Sommaruga: župnik 2užek 10 K in več darovate-Ijev v Račni in Cobelspergu 43 K 60 vin., skupno 53 K 60 v; gdčna, Ulri-ka pl. Laschan 15 K. — Dalnja zbirka soproge deželnega glavarja Bogumile dr. Šustersičeve 2735 K (in sicer: Stfwbno podjetje dr. Samohrd in 1. LončariČ 50 K, rodbina Ahnova 5 K, Deželna banka 600 K, deželni odbor 1000 K, J. Konigsbcrger, kan-tiner v domobranski vojašnici 50 K, Ljudska posojilnica 500 K, Ana in Ljudmila Omejc 10 K, Ivan Rakože v Straži 20 K, Karol PoIIak, tovar-nar, 500 K); Peter vitez grasselli in soproga 25 K, deželnosodni predsed-nik Adolf Elsner in soprega za RdeČi križ 25 K in za družine 25 K, zbirka g. župnika P. O. Hugolina Sattner 177 K (in sicer gospe: Ana Mihelič 4 K, Marija Zajc 10 K, Ana Jelnikar 4 K, Terezina Kmet 5 K, Jcrnej Stele 20 K, Marija Strle 1 K, Frania Jesih 4 K, Uršula Berlogar 4 K, Ana Erja-vec 5 K, Franja Ferfila 4 K, Marija Dolar 4 K, članarina za leto 1914.: Ana^ Suppan 4 K, Marija Suppan 4 kron, Nikolina Suppan 4 K, vrhutega imeno\ane tri sestre skupno darito 100 K). — Zbirka Ferdinanda Polj-šaka v Zagorju ob Savi 131 K (in sicer: a) članarina za leto 1914: dr. Tomo Zarnik 40 K, Janko Levstik 4 krone, Alojzii Kolenc 4 K, Ferdo Pol-šak 4 K, Albin Grčar 4 K, Josip Zim-mermann 4 K, Kristijan Zanoškar 4 krone, Fran Kozjak 4 K, Dragotin Korbar 4 K, Tomo Koprive 4 K, Ivan Poženel 4 K, Ivan Taufer 4 K, Karei Branđl 4 K, Alojzij Wake 4 K, Miha Lozar 4 K, Rudolf Ahčan 10 K, Josip Narad 4 K, Melhiior Čobal 4 K; b) darila: Maks Podkrajšek 1 K, Aloj-zii Hrašovec 1 K, Julii Helmih 1 K, Franc Keršnik 1 K, Antonija Omer-zu 1 K, Minka Weinberger 1 K, Gvi-do Birolla 2 K, Veronika Weinber-ger 2 K. Anton Canjko 2 K, Lovro Jerin 1 K, Fani Kolenc 1 K, Martin Repovš 1 K, Franc Dolinšek 1 K in Anton Jan 1 K): dvorni svetnik Oskar vitez pl. Kaltenegger in sopro-ga 25 K. Zbirka za Rđeči križ g. Ga-brijela Viktorja Jelovšek na Vrhniki namesto vencev na krsto umrlega. sodnega nadsvetnika Kobala 137 K (in sicer so darovali: Gabrijel Jelovšek 22 K, Ivan Oblak 20 K, rodbina Karol Jelovšek 15 K, Pernuš. sodni predstojnik, 10 K, Jakob Hočevar 10 kron, dr. Šabec, zdravnik, 10 K, Karei Mulley,graščak.lO K. Jeanete Vi-ditz, postarica, 5 K. Franc Simon, posestnik, 3 K, Mina TomŠič 10 K, Marija Gruden 3 K, Franc Dolenc, posestnik, 3 K, Vinko Levstik, nadučitelj, 2 K, Josip Mihelič, brivec, 1 krono, Ivan Kos, posestnik, 1 K, Viktor Orossy, posestnik, 1 K, Radočaj 1 K, Franc Kočevar 1 K. Vinko Premk, davkar, 2 K, Franc Tršar, župan, 5 K, Luigi Tomšič 2 K, na Reki). Izhaz mestnemu magistratu došlih darov za rodbine vpoklicanih vojakov: Ivan Vertačnik 20 K, Anton Stacul, trgovec, 50 K, Ignacij Šega, višji želez. strojni komisar, 10 K, Marija Čik 5 K. Anton Pesek, urednik, 10 K, Josip Paulin, posestnik, 10 K, Ivan Krulec, c. kr. vadnični učitelj, 5 kron, Alojzija 5etinc, soproga Štab-nega živinozdravnika, 10 kron. Popravek. V včerajšnjem izka-zu daril za Rdeči križ (zbirka Schne-ditz) naj se mesto Bergrad Zanda pravilno glasi: c. kr. rudniški svetnik J a n d a. Damšnji list obscga 6 stran*. Izdaiateli in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Va«S «onto kopali**^ JIOVL kU»«tltoo le6IUAe« l^wy>f hrratsko Frtiorje. Dno morsko naplavljeno s čistim peskom, morje plitko in i čisto, moderao urejeaa solnčoa I in zračna kopaliŠčau soln^no I kopaliŠče na pečinah, hlado- I vita obalna pot, perivoj, kopa- I Itščoa glasba, zabave, lepa oko- I lica sa izlete, dobre restavracije, ■ • 500 urejenih sob v fcotellh in Tilab. Brez prahu, brci megle io brez moskitov. Prospekte in navodila daje LjtčilliM p#vj€fcistf§* I ;93, §tev. »SLOVENSKI NAROD', dne 20, avgusU 1914. Stran 5. Bergerieva med. tn Ide mila iz tvornice G. He!I 6t Komp., Opava fn Dunajt L Helferstorferstrasse 11—13 uživajo svetovni sloves. Namesto tr-dega Bergerjevega kotranovega mila se rabi enako koncentrirano Berger-Jevo tekoče kotranovo milo proti fuskinam na glavi in v bradi in kot pomoček za rast las. Ccna steklenici 1 K 50 v. Samo pristno s podpisora firme Q. Hell & Komp. Po vseh le-karnah in drogerijah. « Um *?** Ž^ 5. ifm. *"£ I; VcHevI NA« 5 taaja 7»! II 1 19. b.p^i.JTaST 2t« iJ.lJvrt.lpol.ofeia*. „ 9. zv. 736 7 16*2 cr. svzh režalostno vest o smrti svoje iskreno- I ljubljene soproge, oziroma matere, gospe I jffotonije Strgulec roj. Jrfilavcc I ki je po dolgem in te^kem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za I umirajoče, danes ob 9. uri zveCer mirno v Gospođu zaspala. I Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 21. t. m. ob 5. uri po- I i poMne iz niše žalosti, Marije Terezije cesta Št. 16 na pokopaliSče k 1 sv. Križu. 3046 I Priporočamo pokojnico v blag spomin. I V Ljubljani, dne 19. avgusta 1914. I tstejoči ostali. I Mestni pogrebni zavod v Ljubljanu (Brez posebnega obvestila.) I I Zahvala. ! f Za vse blage dekaze iskrenega sočutja, ki so mi došli povodom i nenadomestne izgube mojega dragega soproga, gospoda Franc Schusterschitza ! nadzornika fzine ielazcice ia načelnika e<&7n£ga kolodvora | L-ablfana, Une* ni ka zlatega laslutasga kršžca s krono j boiisi ustmenim ali pismenim potom v toliki merš, se vsem kar naj- j iskrene1 e zahvaljujem. j Posebno zahvalo pa izrekam gospodom uradnikom, poduradniktm jn uslužbencem ju2na in državne žsleznice in c. kr. oošte, kakor tuđi vsem ostalim uradom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako obilnem številu spremili k vačnemu počitku .-044 I Srčna hvala gospodom pev. em za ganljive žalostinke, kakor tuđi I vsem darovateljem krasnega ovetja in vencev na krsto pokojnikovo. I Ljabljana, dne 20. avgusta 1914. ; i Pregled po^tnih svese pri c. kr. giavnem poštn^m mzi? v L|abl;auL O&przva proti ?*iLou Iz \ se dostavlja wnJ čas nrrn j čas Sski 9*30 dopoldne Kainrika 8 dopoidne Levici Mariji v Polju 9 30 „ Trbiža 10*30 n r-niniki 11 i w Sšks 1039 nanajg 12-20 opoldue It» ' 10-30 V-hnfki 12 20 „ Device Marije v Polju ] 10*30 i: JŠici 1 popoldne Polhovega gradca 10-30 [ „ !m 1 n Hrušice 10*30' M \ PJhovenu gradca I „ Nov. nsesta in KoCevja 1 4 popoldne Nov. mesiu in Koćevju 1*45 n Trsta 4 „ Trstu 1*45 „ Dunaja 4 „ TrfcižH 3 „ Kamnika 4 ,, Šiškf 4 m Šiške j 4 '^ninlkn 6-35 w Vrhni!« ' 4 j ■ „ , Devici Mariji v Polju 7 j w Device Marije v Polju 8 f zjutraj 11 ti Pisma se pobirajo iz nabiralniko?: Pisemska pošta se dostavlja; od 9.—10. dopoldne ob 8. uri dopoJdne od 12*15.— 1-1-5. popoldne ob 10-30 uri dopoldne od 7*15—8*15. zvečer. ob 4. uri popoldne Krasna umetniška reprodukcija v već barvah PEIM02 A TRUBARJA = USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =: Tlačim 6i c» to *tr#fc« l> mm |e —j-Itpii ohra« w*mk* đattiili fcHau T« yprodakeija je »plftli a\«tlapša\ la ■*!- Cena s pošto kron 3a2O 1, MROBHfl KHJICflRHfl I UnUUlHE- snm ft. n. 7 A.KUHST a^^B^B^BjB^aiai m ^B^BiBHBiHvfliHaa ■■hh^b^bi aaHBHav^ a^^b VeHka zaloga obaval Vtikrtu iara«aa ft tevriijtj> *tm ta Josip Stupica jermtiiar In sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato ralo^o oajrftzličoejšili koiiiskih opi*av ===== krasao ooremlf •■• — kočije, dru^e vozove In najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zaloet, kakor tuđi vse druce v serilarsko obrt ^padajoče potreb- ii ^člnef že obrahljene vozove In si ■---- konjske opE*ave. ■■ i^anav ^Jr^^^ ^a^V^ 3Sr JR5S ^COaV 6P4 *55i i9 flfcci ^4S^r na^!ae*e ka^OTCsti po 5, 7, 9 in 1.2 kron — vse vrsto lasna posS-!at?e is mref ice — barva za laso in brasSo J9No?iI" po 2 in 4 K — toaletne poirebščine — lasnijje, brada ia dbr^ Zalaga Šokkih zvezkov in risank. Zaritke za ttra&e v vseh veiikostfh. -------Velika izber------- m»H pf«ral«klk potrettttn, n«Hrk, kama«iik«vv teku«, croble, crnila ftd. *» *» -^ JarVe za Sole bi umetnike. —— Razjieinfcf —- pokraffnske, hamorisf^ne, umet- niike vseh vrti od nalpreprostelSIh do najfinejSih. jttkuA n slike h taptarice, rezane ▼ pttf in r oanje. ------fm^kt bligt.------ prtoMcc a rtrtkt. tksnl AvIfOU s nzflcMcc. •aM^AH*a^«iM a^lMaMavi - •-«_ risate fmBaV tik, Eifi£t\ Hr 1© 0«spocUr iel a« m|sk§i m prttfi enonmđstropB« HIŠ A z velikim sadnim in cvetliMra vrtom pod prav ugođnimi pogoji. — Pojasnila se dajo Sjh Slika 150, I. aai. 3024 WW Oddajo se ~VR stanovanja ia posamezne sobe z lepim ratgleđom. Več se izve v hotela Kloiobas, Brailee. 3045 Kupim vsako množlao starega bakra, cinka, dna, mednine in svinca po najvišjih cenah. frgovlfia z železoloo in^ poIiMlmi itnii v Ljubljani« 3041 Že sad 50 let, na dobrom giara obstcječa gostilna na najživahnejšem prometnem kraju, na vogalu križajočih se čest, s salonom, vrtom, event. z hlevom, tuđi električno razsvetljavo, v L|nbljanl, 86 X 1« novembrom odda. 3027 Poizvedbe pn gostllničarskl zađrugi v Lfnbl{anif Marile Te-razije cesta 16- NA IZBIRO pošilja tud i na deželo: I Krasne I II I m noćne halje, 11! 11 peril°ln vMko ■ ULL modno blago« Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Lfablfana, Star! trg 9. Lastna hlia. Neprekosljiva v ofroškihoblekcah 1: in krstni opravi« 11 r lahko delo briljantno plačilo pri uporabi FCrđAl trome zi Sevljt. obstoječe iz 5 sob, kopalnjce, električna napeljava, balkon z razgledom na park, bogata pri ti klina, II« nađ3tra niovnmld trf it. Zf mm odda ia febraarfe¥ termin 1915. dalje eleg. veliko inovaile obstoječe iz 5 sob, predsob 9 priti-klino in porabo vrta, ali pa dve stanovanji z 3 ozir. 2 sobama s pritikliao, aa Biti—to>tl mmtt M. U, m oddMta v najem a novembarski termin 1914. Stran 6. ,SLOVENSKi NARDD«, dne 20. avgusta 1914. 193. ftev. S T*l«f»« fttev. 1t. Ta4a*M Mm. li. 129 Kinish ifartih lllTiliilliii Stavbna padjatništvai pitama za arhitekturo in stavbno- | tafcniftka dala | tasarstvo ia miiaratvo 9 strojnim obratom aa efanrtma ia ffiaa dalai opskarna s strojnim obratom v Kaaaaab in aa Viftuj kamnolomi w Podpe&i in w Opatiji. — I == Priiporofia se za stavbna dela wsake vrste- ===== I x vojaškim sedlom (Packsattel mit Packtascbeo) se proda. Već se izve v Narodni kavani. 3028 Uolne uniforme po meri 3003 v M|kra|ftma tam lifetavllaj Jos. Rojina, LjubljanaJ PRVA Hl ililJU DROGERUl* parfumerija, fotografična manufaktura itd. i Dimnu kootKilfliiraea prodaja sirupe!. Ustanowljena leta 1897. LJablfana, Židovska ulica 1. Ceniki na lazpolago. Ceniki na razpoiago. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo w I uoznih kplcs- •• Mi ^ % ^ ia rodbino Ia obrt. | Brezs a£ni kani za , vezsniB v tiši. Pisalni stroj i „ADLER", pletilni stroji vseh velikosti. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani naznanja, da je občinski svet ljubljanski v svoji, seji dne 12. junija 1914, sprejel nov § 26a kot dodatek k pravilom, ki se glasi: j „Doćafšb fe pravilom Mestne hranilnice lfabljaiske. ■ Sprejemanje vtažnlh knjiiic, gotovoga deaarfa, vreflsofttaik papirjev In llstla v shrambo. § 26 a. Hraailnica je upravičena gotov denar, vrednostn* papirje in listine sprej^mati v varno shrambo. Truli je branilnica upravičena sprejemati v shrambo laatii vložne knjižice Tali take vložne listke) proti izročitvi depozitne^ra p<> rdila. Doložki na shranjene vložne knjižice /'vložne listke) s> morejo opraviti na vsak poljuben način, dvigi pa so dopustai le proti pred-ložitvi depozitnega potrdila. O vsaki nadaljni vlogi in o vsakem dviga je izdati stranki knjižni izvleček. ki naj izkaznje stanje vloženega imetja. V slučaju, da prevzame hranilnica v shrambo vložne knjižice varovancev, katere je po naročilu pristojnega varstvenega todiftča vinkulovati, je o tem izročiti deponentu depozitno potrdilo, obenem pa naznaniti prejem varstvenemn sodiŠČu, Dalje je o vsaki vlogi in vsakem dviga ob vesti ti zakonitoga varovančevega zašto pn i ka in var-etveno aodišče; tema je poslati izkaz o vrednostnem stanja vložne knjižice. Depozitnega potrdila pa ni treba predložiti v slučaja, ako se na ukaz varstvenega sodišča iz vložne knjižice varovaaca del glavnice ali obresti odpošljejo po pošti ali po poštni hranilnici Sicer pa veljajo za depozitno poslovanje toaadevna določila opra- j vilnega reda (izvrševalne določbe k pravilom), ki »e morajo potrđiti od politične dež. oblasti.*4 in da je c. kr. deželna vlada za Kranjsko ta dodatek z od-lokom z dne 15. junija 1914, št. 17.784 odobrila. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske i Ljifcljaii. 3043 dne 19. avgusta 1914. l\ SANATORIUM • EMONaI P) ZA NOTRANJE IN KIRURG ICNE ©OLEZN1. Li M L JUBLUANA komenskega ulica ^ \i I/ SEF-ZDfcAvTJK PRIMARU DR FR.DERGANC V Mesnica dobro idoČa, g* •dfUl W DajetO. Najamnina po dogovoru. Kje, se poizve pri upravništvu »Slov. Naroda«. 1998 Vsak dan svež SLADOLED in ledena kava se dobi w slašćićarni J. ZALAZNIK Stari trg št. 21. 19" Velika zaloga najmodernejšlh »lamnlkov. ~W& v najnovejših fasonah in v veliki izberi IUAM SOKLIĆ. Mt.Prlstni Panama-slamnihl od 9 K do 50 K. JH zđravniško priporoteno krl trereče rimrn i daje Mat in zdraTft. Vzorec 3 steklentce 5 kg franko po pošt-nem povzetju K 4 80. — Edina zaloga: Br. Novaković, fdctrcoTiu vlia, TermoBtha, Maršale, —— Malage, Ktojaka, {ganja itđ. = _^^^J J ^^^J ^^a»W f^^Bal ^f a^^^^ka aj^^^i ajM^^t« I ll&ejo se ■ zastopniki. proti visoki proviziji za poset ■ pri pol.edelcih, obrtnikih, uradnikih, za ■ gospode in gospe. Prodaja suknenega blaga. /I Vpeljani imajo prednost, nevpeljani, ki JI imajo mnogo znanstva, se vpeljejo. Ponudbe 1 pod Tmchlabrik 4113 nm HaateBSteln ft J ¥ogl«r, Praga n. Četko. 2773 |---------------------------------------------:--------- Pristen dober Ulllljuluu se dobi pri 43 L. SEBEHIKU » ftođ. IM. Kupim ali v «a|em vx«mem liišo kjer je gostilna ali pa za to pripraven prostor na prometnem kraiu — Po- Dudbe pod ..Tnkai&nli 3031" na upravn. »Slov. Naroda«. 303! Uorisia za trgovino z mešanim blagom V večjem mestu na deželi 86 Sprejme. Oferte z prepisi izpričeval je nasloviti na upravništvo »Slov, Naroda« pod šifro ,.2001/2999". 2999 Narodna knjigamav Ljubljani priporoča sledeče knjige: An9 ITsrPnitiD Roman. Ruski spi- btoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v veČ. Bela krzantema.Sar.ćena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošlo 20 vin. več Poli rnialri Povesti. Spisal E. Gang DCll rUjaHl. Cena broš. 2 K 50 vin.. vez. 3 K, s pošto 20 vin. več Davi Uni* Roman iz Kristusovih časov. OCU nUJT- Spisai L. \VaJiace. Cena vez. 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Dvajset let pozneje. (NV'^ Treh mušketirjev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več. flnena Tnilit sPisal Ivan Cankar UDSpa uHail. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več. Grof Monte Christo. RS°PLT A. Dumas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K s pošto 20 v več. Hiša Marije Pomočnice. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. Hlapec Jernej in njegova ni»airif*Q sPisal Ivan Cankar* Cena praviua. broš. i k 40 v.vez. 2 k, s pošto 20 v več. Kako pišejo ženske.^" sDisa! M. Prevost. Cena 4 K, s pošto 20 vin. več. Knjiga za lahkomiselne i:nfi: Spisa! Ivan Cankar. Cena broš. 1JUU1. 2KJ0 vin., vez. 3 K 50 vin. s pošto 20 v več. Mail ljUUje. cena broš. 3 K, vez. 4 K, s rošto 20 v več. Ufati Roman. Ruski st>isal Maksim Gorki. JJidll. Cena broš. 4 K, vez. 5 K, s pošto 20 vin. več. Hfn1tn1ini»rfti SpisalFr.Milčinski.Cena JuUnODOrCL broš. 2 K 50 v, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. 1JaXa V!ie Spisal A. NovaČan. Cena Hdod VdO. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. v:nn Spisal Ivan Cankar Cena broš. I*iilit- 2 K, vez. 3 K 50 vin, s pošto JO vin. več. nh «Ai*i Spisal Ivan Cankar. Cena U U AUil- 3 K, s pošto 20 v več. niivni* 'S'iiriet AngleŠki spisal Char- UllVrl i. WIdi. les Dickens. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 20 v, s pošto 30 v več. Pol litra ¥lpt¥ci.!5iS&» broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. PaIahI Zgodovinski roman iz nemško-rVlUIU« franeoske vojne. Spisal E. Zola. Cena broš. 5 K 60 v, vez. 6 K 80 vin., s pošto 30 vin več. Ponižani in razžaljeni Roman. Ruski spisal F. M. Dostojevskl. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 20 v, s pošto 20 v več. Đfttfln Zgodovinski roman H. Sienkic-rUIU|i. Wicza. Cena broS. 6 K 40 v, ve2. 8 K 40 v, s po§to 20 v več. Povesti dr I? Tavčarja. Pet knjig. Cena broš. 13 K £0 vin., vez. 16 K £0 vin., s pošto 20 v več. Poljudna pravna knjižnica: I. zvezek: Zakon o dovoljevanju poti za silo K —-40- II. in III. zvezek: Predpisi o železniškth in rnd- niškib knjigah K —80. IV. in V. zvezek: Pristojbinske olajšavc ob konverziji v knjižnih terjatev K —*80. VL—X. zvezek: Predpisi o razredbi Ih uredbi ter o zložbi zemljišč K 2*—. XI. in XII. zvezek. Predpisi zoper okvaro pelj- ščine za Kranjsko, Kbroško, Goriško, Istro, Trst in Štajersko K —.80. XIII. in XIV. zvezek: Predpisi o notarskih pri- stojbinab in zapovedanib notarskih spisih K —.80. XV. zvezek: Žapanstvom izroČena opravila so-dišč K —-40. XVI. zvezek: Pristojbine o zapoščinah K —'80. Prešemov album. ScS", 2 K 40 v, s pošto 2 K 60 vin. rinn iroilie? Zgodovinski roman H ^UU VdUlD : Sienkiewicza.Cenavez 5 K 50 vin., s pošto 30 v več. Rodbina Polaneškib. z^kI roman H. Sienkiewicza. Cena broS. 10 K, vez. 13 K, s pošto 20 v več. fl Slike in revolucije.^; I M. ArcibaSev. Cena broš. ! K 60 v, vez. I 2 K 50 v. s poSto 20 v već. ■ Slovensko gledališče. sspar I A. Trstenjak. Cena 2K,s pošto 20 v vet ■ Socijalizem. fl-I^'^sl Trije mnšketirji. Sv^ 1 A. Dumas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v, ■ s pošto 20 v več. ■ TTf?mrif%«i Povest iz 18. stoletja. Spisal ■ UUlIVlUa. i. p. Tomić. Cena 1 K oOv.i s pošto 20 v več. ■ Viniof o Spisal Ivan Cankar. Cena broš.1 VlllJClC. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto ■ 20 vin. več. ■ Vnlia 111 ItlOP Spisallvan CankarT V Ulja Ili 111UL. ceua broš. 2 K, vez. I 3K,s pošto 20 v več. I 7o V 1*1 «7Dm Spisal Iv. Cankar. Ceri iia &1 l^Cltl. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. Za nhlinhsi Povest Hrvatski spisal F. ZldUUlJUUa. Becić. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v veC. Zbirka citatov in aforiz-l mA«t Uredil Slavko Klepec. Cena broš. U1U V. 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s pošto 20 v več. Z ognjem in mečem. 7vfn0^ roman H. Sienkiewicza. Cena 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Zbrani spisi Jauka Kers- tiliro Pet knJ]S- Cena broš. 25 K, Ul&a. vez. 30 K, s pošto 20 v več. i Zbrani spisi Frana Lev-I ctiVo Pet knjig. Cena broš. 21 K,l dUA.a. vez. 27 K, s pošto 20 v veCB Zgodbe iz doline šentflorl ionciro Spisal Ivan Cankar. Cenil ]đUS&B. broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto! 20 v več. ■ Zločin in kaien. S1^! Dostojevski. Cena broš. 10 K 50 v, vel*l 13 K, s pašto 20 v v«č. ■ ■•rodna knjigama ima v zalogi tuđi vse druge I slovenska knjiga tar poilje na zahtavo najnovejiil ==s=s^ oenik aala saloga. =^== s| Prešernove slike iniija H tflja n Httm malji Iv. Bonač v Ljubljani- f#aa alOd ■ kna. 372 I Sprejema zavaravanja Ctoveškega Siv- \ I ljenja po oajreziiuvrstiiejitti IroMbiM Icijah pod tako «godnM pofoji, Ito I aobcoa draga uvarovatarica. I Zladf ft ag<>^H9 nvMtMM|i sa Ido2tv«tj€ ki aaut 1 mta^k^oOmš m Ii2 vpUCUL ^BaBa^a^^^^^^a^^^^^^^^^^^^^^aMa^BH^^^^^aa^^aia^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^1^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ „SLAVIJA« •s • ••• vsalaaiaa savaravalaa baaka v Pragl. .-. - .-. BaMvvatf lasa K §§LTS#*n$)^S «» t^plBiaaa •#HkMa4M as feapiiait|a B lHLJ