%&aro£nii*a listu : — ■Celo ieio , . K 10'— i'Pöi leta . . . , 5— Četrt leta ■, . , 2*50 Mesečno. . .	„ 1 —
;!fomaj Avstrije:——
Celo leto . . n 15 —
l%8atnezne Številke — to vinarjev. —
toserai! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od Gredhe pemvrstè: pri' večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža" izhaja v pon» deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
frsdMitvo in npravnlitvo: Maribor •arolks «lica. S. — Telefon St. 113.
<%SBSBB3WfiKS~l>lllWMirn*H1l—W*IIMlllllllHIIMI III ■HHII Milili
Neodvisen političen list za
slovensko lfndstvo. I
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11,—12. ure dopoldne.
**» -
ob 9. uri zvečer. — Italija napovedala Nemčiji vojsko. — Na ruskem, italijanskem, turškem bojišču nič posebnega. — Pred Solunom napredujejo Bolgari.
Pred sklepom uredništva izvemo, da je včeraj dne 27. avgnsta ob 9. uri zvečer Ru-ntunija napovedala Avstriji vojsko.
Italtla napovedala Hemiiii vojsko.
Berolin, dne 27. avgusta.
Kraljeva italijanska vlada je po posredovanju švicarske vlade naznanila cesarski nemški vladi, da se od 28. t. m. nahaja z Nemčijo v vojnem stanju.
Hajnovejše avstrijsko
uradno poročilo,
Dunaj, 27. avgusta
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Položaj nespremenjen. Nobenih posebnih dogodkov.
italijansko bojišče.
Ponovni napadi na Cauriol so bili odbiti, pri čemur so imeli Italijani občutne izgube. Isto u-sodo so tudi imeli vsi drugi sovražni sunki proti fronti F a, s s a n s K i h a ji p.
Na primorski in koroški fronti nobenih bistvenih 'dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höier.
podmaršal.
o
c	*
Dogodki na morju.
Dne 26. t. m. je napadel linijski poročnik Kon-jovič še z dvema drugima pomorskima letaloma v J omskem mo r j u šk\upino sovražnih stražnih parnikov ter potopil z bombami sovražni parnik. Letala so se Kljub hudemu obstreljevanju stražnih parnikov nepoškodovana vrnila.
Mornariško poveljstvo.
Iz italijanskega poročila.
Najnovejše italijansko poročilo z dne 26. avgusta ne omenja nič posebnega. O goriškem bojišču le pravi, 'da je prti Gorici prisilil italijanski zrakoplo-vec po hudem boju sovražno letalo, da se je moralo blizu Ajzovice spustiti na tia.
Italija zaplenila avstrijsko poslaniško
palačo.
Iz Rima se z dne 26. avgusta poroča, da je i-talijanska vlada, dne 25. t. m. proglasila avstrijsko poslaniško palačo v; Rimu, imenovano „Palazzo di Venezia“ za svojo last. Ministrstvo je dalo zastopniku avstrijskih interesov nalog, da mora do dne 81. oktobra vse arhive, dokumente in premične stvari, ki so last avstrijskega poslaništva pri Sv. Stolici, — spraviti kam 'drugam.
„Bremen” v Ameriki.
-	-j;
Nemški podmorski trgovski čoln „Bremen“ je odplul iz nemškega pristanišča iti pluje sedaj vsak dan na odprtem morju v smeri proti Baltimoru. Natovorjen je z barvili.
Draginjski nemiri v Londonu.
Včeraj, dne 27. avgusta, se je v? Hydeparku v Londonu vršila velika demonstracija strokovnih društev proti vladi radi vedno rastoče draginje. Tajnik splošne zveze strokovnih društev je izjavil zastopniku lista „Daily News“, da naj vlada tudi proti draginji nastopi s tako odurnimi sredstvi, kakor pri vojaških naborih.
Zunanja politika.
Razprave ogrskega državnega zbora v- preteklem tednu so vzbudile po celi avstro-ogrski monarhiji veliko pozornost. Opozicionalni voditelji Aridrassy, Appòmyi in Rakovszky so odložili svoj majndat, da jih merodajni krogi informirajo o 'dogodkih v naši zunanji politiki in, v kolikor so v zvezi z zunanjo politiko, tudi o vojnih in .notranjepolitičnih dogodkih. Svoj korak so utemeljevali s tem, da v vladinih krogih niso dobili pravočasnih in popolnih informacij, ali pa še le, ko se ni dalo na dogodku ničesar več j ‘spremeniti.
j Vsakdo se sedaj seveda vpraša, o čem so hoteli dobiti ogrski opozicionalni voditelji pojasnila. Tega naravnost ne izvemo iz razprav, pač pa nas tem bolj zanima, kaj so opozicionalni voditelji v zbornici govorili.
Grof Apponyi je rekel, da se nasprotno nazirar-nje opozicionaleev glede zunanje politike ne nanaša na naše zaveznik e, osobito ne na Nemčijo. Zagrešilo se je baje velike napake (kajpada z madžarskega stališča, op. ur,), za katere je treba dognati odgovornost. Zunanjo politiko je treba kontrolirati
Vsakemu se vsiljuje pri tetri, mnenje, da ogrska opozicija ni zadovoljna z modrim in plrevidnim postopanjem našega zunanjega ministrstva nap ram — R u m u n i j i. V političnih krogih je znano, da ima: za to dobro premišljeno politiko, napram Rumuniji veliko zaslug grof Stiirgkh. Za to pa je tudi umevno, da je zahteval Apponyi — avstrijski parlament, v čemur leži očividna ost proti Stürgkhovamu stojišču glede parlamenta.. Drugi so to ost nekoliko skrili — kajti zahtevali so le delegacije, v čemur je kajpada zadržana zahteva po avstrijskem parlamentu, kajti delegacije volijo sklicani in zborujoči parlamenti, jj Andr assy in Rakovszky sta zahtevala delegacije.
Grof Tisza se je nasproti očitkom Apponyja, Andrassyja in Rakovszky j a opravičeval s tem, da je za interese ogrske države storil vse mogoče, in to v trajnem, prisrčnem in nezrušljrvem zavezništvu z zavezniki in v prvi vrsti z Nemčijo.
Polonyi je zahteval, da se objavi pogodba z I-t a, 1; i j o in R u m u n i j o. Karolyi je vprašal o vojnih ciljih ter interpeliral tudi o armadnem povelju nadvojvode Friderika o določitvi novih mej monarhije. Na zadnje vprašanje je odgovoril grof Tisza, da se armadno povelje z dne 28. maja nanaša samo na ustvaritev vojaških predpogojev za even-tuelno jmpravo meje, vse drugo pa bodo odločili izključno politični krogi.
Grof A n brassy, Rakovszky, Hollo (Karolyjev pristaš) so grajali našo politiko proti 11 a l i j L To je ven|dar čudno, kajti dosedaj je cel svet obsojal italijansko nepošteno politiko in sovražnik ter prijatelj sta bila v tem edina, da je najgrša stvar v celi svetovali vojski zahrbtni najjad Italije na Avstrijo.
Ker se je Hollo hotel celo razkoračiti, da ogrski polki več krvavijo za monarhijo kakor avstrijski, ga je grof Tisza vendar zavrnil.
Politična pikanterija, o kateri pa imamo domoljubni Avstrijci svoje misli, je bila tudi HoUojeva interpelacija o vrhovnem armadnem vodstvu na ruskem bojišču in Tiszin odgovor.
Iz vsega tega se da previdno razbrati, s čim ogrska opozicija in ž njo Tisza — kajti cel nastop se je vršil, kakor bi bilo dogovorjeno, mirno in dostojno — nista popolnoma zadovoljna.
Rttmuniia.
Dogodki pred vojno napovedjo,
'y
Kralj se nepričakovano vrnil v Bukarešto.
Iz Bukarešte se 'dne 25. avgusta poroča, da se je kralj Ferdinand dne 21. avgustai nepričakovano vrnil s svojega, poletnega bivališča v. Sinaji, v Bukarešto. Domneva se, da se vršijo te dni v muranski^ prestolnici odločujoča posvetovanja.
Kralj sprejel avstrijskega in nemškega poslanika,
Rumunski kralj je v torek, dne 22. avgusta, sprejel avstrijskega in nemškega poslanika in sicer najprej vsakega posebej in nato še oba skupaj. Pogovor med kraljem in poslanikoma je bil izvanredno dolg. Pogovorom, ki so se vršili, se pripisuje z ozirom na bodoče stališče Romunije izvanredna važnost.
Kronski svet.
Bukarešta, 26. avg.
Uradni list „Igdependance Roumaine“ je objavil sledečo izjavo:
Laži in skrbi, ki so se zadnie dni pojavile od različnih strani, so izzvale pri kralju željo, da bi v posebnem posvetu slišal mnenje ne samo vlade in zastopnikov parlamenta, temveč tudi v oditeliev raznih strank, bivših ministrskih predsednikov in bivših predsednikov rumunske zbornice. Namesto da bi se priznal temu posvetu znački, ki ga je v sklicanju kralj želel, se trudijo posamezni listi, da tu iznova
pričeli z agitacijo in hujskanjem s tem, da objavljajo neopravičene komentarje in napačne podrobnosti. Kronski svet se bo vršil v nedeljo ob 3. uri popoldne v Cotrooeni-palači, Udeležili se ga bodo bivši ministrski predsedniki Carpf, Majorescu in Rosetti, [voditelji strank Marchilo man, Filipescu, Takle Jonescu. bivši in sedanji predsedniki postavodajnih korporacij Pherekyde, Cantapužene, Paschocani, Obenesco, in Robenesco, poslednji namesto v, tujini se mudečega senatnega predsednika Vazilja 'Missi.
Značaj kronskega sveta.
List „Politique“ piše o značaju kronskega sveta: Kakor je razvidno, se vladna izjava trudi,- da bi se stvari spravile v pravo luč in da bi se nova hujskanja že v kali zadušila. Časnikom bi naj kronski svet služil pred vsem za to, da bi se ustanovila gotova „atmosfera.“ Kronski svet ima pravzaprav samo značaj navadnih vprašanj, ki jih bo stavil kralj, kateri hoče pri tem vzeti na znanje nazore poiklica-nih osebnosti in različna mnenja, ki vladajo v deže-
li.	To je pravi namen kronskega sveta, Vsaka druga razlaga ima samo namen, da ustvari razburjenje in nemire.
Pred Solunom.
Bolgari prodirajo na levem in desnem krilu. Maršal Mackensen hoče S ar rado ve če,e obkoliti. — Vojna napoved Rumunije Avstriji bo seveda upliva-la tudi na položaj pred Solunom..
Bolgarska uradna poročila.
Sofija, 23. avgusta.
Na desnem krilu prodirajoče čete so dne 22. t. m. zasedle južno od Fiorine ležeče mesto Kostur (Xa-sturija). Popolnoma poražene srbske čete so se umaknile v smeri proti jugu. Cete, prodirajoče v smeri Fiorina—Banica—Rinčevo—jezero [Ostrovo, so dne 21. avgusta zasedle močno utrjeno sovražno postojanko na grebenu gore Malka-iNidže in so dne 22. avgusta napadle srbsko donavsko in vardarsko divizijo pri samostanu Sv. Spiridijona — višina 207 — Cegans-ka Pl an on a. Vjetih je bilo 7 častnikov in 200 mož, v-plenjemih 5 novih francoskih topov, 6 s.trojnih1 pušk, veliko pušk in 15 železniških vozov. Boj se nadaljuje. Pri Norenici je napadala srbska šumadijska divizija. Vsi napadi so bili odbiti, V Vardarski dobni artilerijski boji. Južno od jezera Dojran so napadale francoske čete. Napad je bil odbit. Na bojišču je obležalo 250 Francozov. Levi breg reke Strame smo o-čistili od sovražnika. Francozi so bili hudo poraženi. Pokopali smo- 500 mrtvih Francozov. Zlasedli smo kolodvor Augista. Železniška proga Okčila—Buk— Drama— Augista— Seres—Demirhisar se nahaja v naši oblasti.
Dne 25. avgusta.
Ofenziva našega desnega krila se nadaljuje. V okolici Mojglentica-gorovja. so močne srbske čete šu-madijske divizije od 21. do 23. t. m., podpirane po sosednih četah, 18krat zaporedoma napadle naše prednje postojanke v ozemlju Kukurae—Kovil. -Naše čete so vse napade z neomaijeno odločnostjo odbile. Srbi so se nato umaknib v svoje prvotne postojanke. Srbske izgube so ogromne. Naše levo krilo se pomika proti obali Egejskega morja. Pri svojem prodiranju so trčile te čete na slabe angleške kajvalerijske oddelke, ki so se umaknili proti Orfano-zalivu -zaho-
LISTEK.
Vprašanje.
Jože Plot.
Že kot otrok je bil ubožec, nezaidovoljen in liad-ložen. Rad se je igral, povsod je hotel biti zraven, in vendar ga niso otroci nikdar pogrešab, vsaj ljubili ga niso. Nekoč smo graidib iz blata vddovod — Ivan sam je sezidal kanalce in utrdil ilovnate predore. Polegli smo krog izpeljanega vodovoda in se smejali, da je tako lepo curljalo iz pipice. Iyan je molčal in tul?tal izpeljavo. Ko smo šli zopet po ilo, je Ivan podrl vse nasipe.
„Zakaj si 'podrl?“ smo jezno kričali nad hudo-delnikom.
„Ni zanič!“ je čemerno hotel razložiti. „To ni vddovod, To ni nič.“
„Kaj tebi mar!“ ga je zlasal tovariš in ga od-podil s kamenjem.
Zatožili so ga in doma je bil tepen. Ko smo potem popravljali zgradbo, se je vrnil Ivan z zardelim obrazom iz hiše in se skril za bližnji plot. Ni rekel besede in niti kamenčka ni vrgel na nas. Vedeli pa smo, da ni hudoben. Toda zakaj razdira?
Tako rad je imel igrače, nove igrače. Zelo vesel in hvaležen je bil za vsako darilo. Navadno se Je potem skril kam za hlev' ih si podrobno ogledal i-gračo Ni mit bilo za igranje, Največji užitek pa jp imel, če je mogel razdreti dotični inštrument ter ga
dno od K avale). Naše čete jih zasledujejo. Dne 23. t. m, smo zavzeli greben Prnar-gorovja, vas Zdravik, višino 750 (10 km severno od mesta Orfano), goro Bigio (850 m visoko, 12 lem severno od mesta Leites), vas Dranovo (3 km zahodno od Sarišabana), višine severno od Kasale in celo ravnino pri Sarišabanu (vzhodno od Kavale). Poročilo francoskega generalnega štaba, da so francoske čete zasedle vas Palmiš, je krivo. Ta vas, ki leži na grškem ozemlju, je že od prej zasedena po Francozih,
Bolgari zasedli Kavalo?
Pariški „ Temps“ poroča dne 24. avgusta iz A-ten, da so se tri grške divizije vkrcale v Kav'ali na ladje in se odpeljale v Staro Grčijo. Grške utrdbe s topovi in strelivom vred so izročili Bolgarom.
Mesto Kavala leži ob Egejskem morju in šteje čez 20-000 prebivalcev.
V nasprotju s „Tempsovim“ poročilom pa poroča Reuter dne 25. avgusta iz Aten, da je nemška v-lada dala zagotovilo, da ne bodo ne nemške, ne bolgarske čete vkorakale v mesta Drama, Kavala in Seres-
Jasno torej ni, ali so Bolgari res vkorakali v Kavalo ali ne.
Sarrailov položaj.
Švicarski list „T/agesanzeiJger“ piše o ciljih o-fenzive Bolgarov: Iz gibanja bolgarskih čet na ozemlju grške Macedonije je jasno razvidno, da je cilj bolgarskega prodiranja od treh strani proti Solunu ta, da Bolgarija obkoli Sarrallove čete 'in jim odvzame vsako zvezo na suhem. Ako se posreči Bolgarom poriniti Sairralilove čete v Solun, bi četverosporazu-mu ne foreostajalo nič drugega, kakor storiti slično, kakor je storil pred Dardanelami, rešiti kar je mogoče in se vkrcati na ladje.
Pisana družba pred Solunom.
Oetverosporazum je pred Solunom zbral posebno pisano družbo: Francoze, Angleže, Ruse, Srbe, Italijane, Albance in Portugalce. Kaikor je razvidno iz poročil, ki prihajajo iz Soluna, med to pisano družbo ni popoldne zastopnosti. Srbi n. pr. dan za dnevom ugovarjajo, ker se jih pošilja na najnevarnejša mesta; Angleži in Framcozi pa se skrivajo le bolj v ozadju
Albanija.
Italijansko prodiranje v Albaniji.
Italijanski listi pišejo: Italija, je zbrala pri Va-loni 6 divizii. Dovršene so že vse priprave za napad na sovražne postojanke. Italijanske čete, nahajajoče se pri Valoni v Albaniji, bodo prodirale istočasno s Sarrailovimi četami.
Roško bojišče.
Na ruskem bojišču nič posebnega. Splošna pozornost se obrača na dogodke ob ruuumski meji.
800.000 Kosov pred trdnjavo Kovel.
Iz Bukarešte se poroča, da je Rusija zbrala v okolici trdnjave Kovel 800.000 mož. Tem četam poveljuje general Ivanov, ki se je v pogovoru z dopisnikom nekega moskovskega lista izjavil, da namerava predreti nemško bojno črto za vsako ceno, ne meneč se za človeške žrtve, katere bo zahtevalo to yeliko podvzetje.
Italijansko bojišče.
Dočim se vršijo na primorski fronti večinoma samo artilerijski boji,- so Italijani napadah našo črto na Koroškem kakor tudi na Tirolskem, Posebnih dogodkov ni bilo. Najvažnejši dogjodek je vojtaa napoved je vojna napoved Italije Nemčiji.
Naša straža pri Gorici.,
Kritični dnevi, ki jih je ustvaril 6. avgust na Goriškem, so že davno za nami. Da ni za Goriško več nobene nevarnosti, to mora potrditi največji črnogled. Znani goriški general se je — v podobnem smislu kakor naš Boroevič — med drugim pred dnevi izrazil: „Ako smo vzdržali na postojankah pred Gorico deset dni, lahko vzdržimo tu še deset let!“ — Prebivalstvo na Goriškem je popolnoma mirno, samozavestno in upa na zmago. Zanimivo za položaj in razpoloženje je, da se vrše stave, v koliko dneh bo Gorica trdno v naših rokah., To vemo, da Italijane . čaka maščevanje za težko izdajajstvo, za Goriško in junaške Dalmatince.
Ako izvzamemo boje za komenski planoti v noči od pondeljka na torek, je na bojišču mirno. Obe stranki izmenjujeta pozdrave iz težkih topov. V pon-deljek, 'dne 21. avgusta, nad Vipavsko dolino boji med našimi in sovražnimi letalci. Nekatere vesti pa pravijo, da so Lahi že pričeli izpraznjevati Gorico.
Kako je v Gorici.
„Corriere della Sera“ poroča, da leži Gorica tik za bojno črto in da torej ni govora o civilni mestni upravi. Res tudi ni, da bi bil bivfei goriški advokat? Cesciutti imenovan za goriškega župana. Gorica je samo dobra. 2 lan oddaljena od sedarne bojne črte.
S črno zastavo v Gorico.
„Novine“ pišejo: Zanimiv je bil prihod Italijanov v Gorico. Prve, ki so došli, so naši polovili aji postrelili. Nadporočnik Vitic se je s svojo četo vrlo postavil. Ko so naši odšli, so se približali Italijani. Eden na konju je nosil črno zastavo. Nasproti mu je prišlo 30 „neoctrešenih“ deklet.
Francosko bojišče.
Bombe na London.
V noči od 24. na 25. ajvgusta je priplulo več nemških letal nad London in vrglo na mesto bombe, ki so zadele več vojaških naprav in obrambnih baterij. Zadetih je bilo tudi veliko ladij. Povsod je bilo opaziti zelo veliko učinkovanje obstreljevanja. Vsa nemška letala so se vrnila nepoškodovana.
zopet zložiti in sestaviti iz koscev v celoto. Ce se mu ni posrečilo, je bil žalosten in večkrat je jokal, ÌVIatì se je jezila, da hoče njen otrok vse pokvariti in uničiti, zato ie bil velikokrat kaznovan.
Hudoben ni Ml, toliko smo ga poznali. Kadar so gnali na pašo, so se bili pastirji preskrbeli s cu-krom. „Krasti se ne sme!“ je boječe rekel Ivanin ni jedel ponujane sladkosti.
Par dni za tem sem srečal Ivana za hlevom. „Ti!“ me je poklical in pokazal na žepe, M so bili polni beljh sladkornih kosov. „Jaz ga ne maram jesti, pa sem ga vseeno vzel. Nič ne vedo doma, sem ga ukradel. Je dober cuker? Ali veš, zakaj sem ga ukradel ?“
Stisnil je roke v žep in zbežal v vežo. Doma so ga zasačili, ravno ko je poravnaval tatvtino. Tvtan je bil ves prestrašen in ni znal povedati resnice o pravem času. Sploh se mu je.godila mnogokrat krivica, a je rad molčal. V šoli je pai bil vedno — naj-pridnejši.
Izza tistih otroških dni ga nisem več videl. A zadniič pa, ko sem šel v mraku po blatni, razdrapani ulici, se mi je to-le primerilo.. Iz previdnosti, da bi se kolikor mogoče udobno umaknil mimogredočim pasantom, sem pregledal vedno po par glav pred seboj. Mlad, majhen človek je prihajal nasproti in silno napeto zrl vame.
„Kaj hoče?“ sem si mislil. Oni si je med tem menda zastavil isto vprašanje in me pozorno motril, ves razdražen in v zadregi.
„Kaj me gledaš?“ sva se v neprijetnem razburjenju razjezila drug na drugim in skušala drug, v drugem uganiti skrito namero,
„Jaz na levo, ti na desno!“ sem natanko pre-računil najini poti.
Ko sva se približala na korak, sem spoznal, da se je moj sklep križal z njegovim. Odstopil sem na desno, a v istem hipu je tudi on odskočil na desno. To neprera,čunljjivo nie$pjoraaumlj|0nje ! Sklenil sem obstati na, mestu, da izvoli neznanec svojo pot, Ljudje so uporabili to priliko in prodirali mimo naju.
„Oprostite, oprostite!“ sva se čudila midva in se skušala zalotiti v sebičnih željah.
„Namenjeno!“ je zajedi al nasprotnik s povešenimi očmi in se vznemirjen izognil na levo.
„Kdo je ta človek?“ sem pomislil in se ga nisem mogel domisliti.
Gez pol ure sem ga zopet srečal n.a sprehodu. Strmel je v neki plakat, a sem razločil, dia ne bere. Opazoval sem ga na skrivnem od strani.
„Ivan.“
Stopil sem k njemu in tudi on me je spoznal. A nisem si mogel razjasniti, kaj pomeni tisti zmedeni pogled, ko sva si pogledala v oči. Nehote sem si ga predstavni kot nezadovoljnega, nadložnega otroka iz mladosti. Zdelo se mi je, da je še. vedno pred menoj' tisti revček, boječ in plašen, tisto radovedno, v-prašujoče bitje, čakajoče odgovora, nezaupljivo in žalostno — samo Čez mero se je postaral v svoji betež-nosti. Ko sem mu segel v roko, sem občutil, da se mu je tresla, vsa suha in mrzla.
„Kaj je?“ je dejal presenečen in odmaknil oči.
, „Ali me poznaš, prijatelj ?“
„Veš, jaz sem aspirant, bogat aspirant, ki zelo malo zasluži“, se je predstavil,
„Kakšen aspirant?“
„Deutschland“ doma.
Kakor smo že v petkovi „Straži“ na kratko poročali, je P-čoln ..Deutschland“ dne 22. avgusta srečno priplul pred, pristanišče Bremen. Dne 24. t. m. je ladjica slovesno priplula v notranje bremensko pristanišče, Predsednik družbe, ki je lastnica ladjice „Deutschland“, Lohmainri, se je peljal isti nasproti do višine Helgoland ter pozdravil tam. kapitana in posadko, ki je bila zelo navdušena. Vsi so izjavili, da se dajo najeti za novo vožnjo. Lob man n je sprejel važno kurirsko pošto. Ladje so dobile mnogo tovora ter je tovor prekašal pričakovanje. Naravnost povzdigujoč pogled je bil, ko se je „Deutschland“ prikazala na obzorju. Krov je bil od vremena in morja močno poškodovan. Kapitan König je stal v stolpu ladje ter mirno in odločno poveljeval Kljub velikemu trenutku se je zdelo, dal mu ni nič drugega tako pri srcu, kakor da varno pripelje nemškemu narodu dragoceni tovor — 50.000 kg niklja in sirovega gumija ter zlata v vrednosti 2,000.000 frankov.
„Deutschland“ je 65 m dolga, 8.9 m široka ter se potopi lahko 4,5 m globoko. Nad vodo obsega 1900 ton. Olja jc imela s seboj dosti za vožnjo v Ameriko in nazaj. Ladja je opremljena z Dieslovim motorjem za vožnjo nad vodo in z elektromotorjem za vožnjo pod vodo, nadalje ima dva periskopa, seveda tudi a-parate za brezžično brzojavTjanje in aparate za os-veženja zraka pri daljših vožnjah pod vodo. Moštva je imela „Deutschland“ 29 mož, vsi iz trgovske mornarice.
Katero pot si je izbrala „Deutschland“ za povratek iz Amerike, je tajnost, 'Morda si je izbrala! najdaljšo pot skozi zaliv La Mjanche, v tem slučaju je morala pluti 4200 morskih milj, ako si je pa 'izbrala n ajkrajšo in najnevarnejšo pot skozi zaliv, ki loči Škotsko in Orknejskih otokov, je morala pluti 3664 morskih milj. 82 angleških, francoskih in še celo japonskih vojnih ladij je prežalo na „Deutschland“, ko je zapustila ameriško pristanišče in jo zasledovalo na Atlantskem morju.
Na povratku je imela trgovska podmorska ladjica precej viharno morje. Ledenih gor ni srečavala. Ob angleški obali je imela srečo, da je bilo močno megleno, v Severnem morju pa je bilo slabo vreme. Vsemu temu je pripisovati, da se je „Deutschland" na povratku zakasnila. Pod vodo je plula samo 100 milj.
Ladjica le priplula ob 11, uri v notrainje bremensko pristanišče. Ob obrežju je stala tisočglaJva množica, ki je kljub hudemu nalivu pela navdušene pesmi. Igralo je več crodb. Celo mesto je bilo v zastavah. Pri vožnji V notranje pristanišče je ladjico „Deutschland“ spremljalo večje število vojnih in trgovskih ladij. Kapitanu Königu, lcaikor tudi moštvu, je množicai prirejala navdušene ovacije.
Politične vesti.

Ogrsko-hrvatski državni zbor. Dne 25. avgusta se je zopet vršila seja. Nadaljevala se je razprava o davkih. Poslanec Rakovsky graja postopanje večine napram opoziciji glede na njeno pogosto zahtevo. naj bi se vršila tajna seja. Ministrski predsednik grof Tisza izjavlja, da ni prijatelj tajnih sej, ko gre za razpravo zadev, tičočih se javnih interesov. Poslanec grof Andrassy izjavi, da je zadovoljen z izvajanji ministrskega, predsednika, Grof Tisza je nato izvajal, da bo pd svoje strani glasoval za predlog glede tajne seje, če ga bodo vodje opozicije zo-plet vložili. Poslanec Rakovsky umakne nato svoj predlog. Nato se nadaljuje splošna razprava o davku na premoženja. Poslanec grof Julij Andrassy je > izročil predsedniku predlog za sklicanje delegacij. Zbornica sprejme nato predlogo gl^de (davka na premoženja v splošnem za podlago Specijalne razprave, odklonivši izpremiinjevalnjl predlog poslanca grofa Morica Esterhazyja. Glasovanje o predlogih grofa Karolyjn odpade, potem ko jih je grof Karolyi umaknil z ozirom na izjavi, ki sta ju ob zaključku včerajšnje seje podala ministrski predsednik -grof Tisza in poslanec. grof Andrassy. Nate se iz knjige za predloge prečita predlog poslanca Stefana Rakovs-kega glede varstva cenzure proste objave v ogrskem državnem zboru izrečenih govorov v avstrijskih listih. Zbornica sklene, da se pripusti utemeljitev predloga. 0 času, kdaj naj se predlog utemeljuje, bo z-bornica sklepala o priliki, Predsednik nato predlaga, da se z ozirom na to, da zboruje prihodnji teden magnetska. zbornica, ter so člani vlade zaposleni z reševanjem drugih važnih zadev, prihodnja sejai vrši 5 septembra ob 10. dopoldne. Predlog se sprejme in se seja zaključi. * * * * S * * * * lo
Tedenske novice.
Duhovniška vest. C. g. Prane Jazbinšek, kaplan v Ribnici na Pohorju je vpoklican v vojaško službo in sicer kot učitelj na kadetnici na Dunaju.
Spremembe pri kapucinih. SkofjarLoka: F. Ladislav Hazemali gre za gva.rdjana in yoditelja 3. reda v Celje. p. Erhard Pečar paj za gva.rdjana v Sv. Križ. — P. Karl Kemperle je postal zopet gvar-djan v Loki. — V Loko pridejo: p. Metod Mišič za vikarja, p. Kamil Požar iz Lipnice za vodjo 3. reda, in p, Viktorin Fürst iz Murave. — Krško: P. Janez Ažbe je bil imenovan vikarjem istotam, p. Joahim Ferk pojde v Lipnico: v Krško pride p. Jožef Lapuh iz Celja. — Celje: P. Donat Zupapčič bo rezidiral kot provincijal v Celju, pi. Rudolf, dosedanji gvard-jan, ostane v Celju. — Lipnipa: P. Atanazij pojde za vikarja v Muravo; za gVardj.aua v Lipnico pride p. Hubert Madlener, dosedaj gVardj'an v Irdningu. V Irdningu je imenovan gvardjäjnöm p. Albert. — Celovec : P. Anselm je imenovan gvardjanom istotam.
P.	Lambert ostane v Celovcu. — V, Wolisb*rg prida za gvardjana p. Zeno iz Schwalnbergja; na njegovo mesto pride p, Albin iz Hartberga. — Hartberg : P, Anajklet, dosedanji gvalrdjan, je imenovan vikarjem istotam, p. Placid pa gvardjanom. — Iz Knittelleida je prestavljen p. Dionizij v Schwanberg, p. Gracijan pa v Hartberg. — P. Odilo Mekinda pojde za lektorja v Irdning, p. Alfred Kobal v Wolfsberg, p. Avrei Serik v Celovec. — V Knittelfefd pride p. Tomas iz Gradca, Na njegovo mesto pa pride p. Irenej iz Schwanberga, V Muravi je postal gvardjan p. Henrik Putrih.
Pastirsko pismo škofov v Lombardiji. Pismo, ki so ga razposlali škofje gornje-it^iijafnskJh pokrajin, je značilno za ondotne razmere na in za fronto. Škofje opominjajo vernike, naj vstrajdjo v molitvi in prosijo Boga, da bi dokončal dneve poizkušnje. Verni katoličani naj se vzdrže gledališčnih predstav, plesov in lahkomiselnih sestajnkoV, ko vendar vj bližini na bojiščih smrt kosi,< ko trpe in umirajo ranjenci v bolnišnicah, ko vdove in sirote tarnajo za padlimi. Zelo se pritožujejo Škofje žarah! brezsramne noše in modne obleke deklic, nevest in tudi mater onih vojakov, ki umirajo na fronti, ter zaradi naraščajoče nenravnosti. „Če se pomisli, kako se hudobna umetnost skušnjav, pokončajnfa In najhujšega fizičnega in nravstvenega zapel|ev]anja drzno in pretkano razpreda v pogubo mladostnih in vojaštva, potem se je po pravici bati za usodo domovine! Vse to se po brezsramnih framasonskih listih pe le ne ovira, marveč še podpira . . .“ — Ob sklepu opominjajo škofje, naj verniki po zgledu sv. Očeta molijo za skorajšnji mir.
f Svetozar Hurban Vaj an sky. V Turčanskem Sv. Martinu je umrl dne 17. t. m. znameniti slovaški publicist in pisatelj Svetozar Hurbatn Vajausky. Rojen , je bil leta 1847 v Hlbokih pri Senici na Ogrskem kot sin prvoboritelja in soustanovitelja nove slovaške literature evang. župnika dr, Josipa Kurbana,. Dokončavši študije, je nekaj časa izvrševal odvetniški poklic, nate se pa popolnoma posvetil časnikarstvu in pisateljevanju. „Narodne Noviny“ je urejeval do smrti in ustanovil leposlovne .„Slovenske Po-hlede“, krog katerih je zbral slovaške pisateljske talente. Kot časnikar je moral veliko trpeti ter je bil večkrat v ječi. Leta 1903 se je udeležil slovanskega časnikarskega shoda v Plznu,
Pohvaljeni ogrski Slovenci. Kakor poročajo prekmurske „Novine“, je bil 48. pejšpolk od vojaškega poveljstva pohvaljen radi svojega junaštva. Polk se je posebno odlikoval na italijanskem bojišču. Pri polku služi mnogo ogrskih Slovencev.
2579 odlikovanj v 26. domobranskem pešpolka. V junaškem 26. domobranskem pešpolku je bilo dosedaj zavsem 2579 odlikovanj in sicer je bilo odlikcv-vanih 170 častnikov in 2409 mož. V to število še pa niso všteta številna, odlikovanja ob priliki ofenziv» na južnem Tirolskem.
S harmoniko v boj. Ko so prodirali oddelki eeljskelga 87. pešpolka, neprestano pròti sovražniku, in imeli Vsled sovražnega ognja od vseh strani zelo težke izgube, je vzel pešec Franc Jevnišek harmoniko v roke, izročil svojo puško tovarišu ter se postavil na čelo prodirajočega oddelka. Čepico si je djal v žep in je začel igrati cesarsko pesem, neprestano prodirajoč proti sovražniku. Mošteo, ki mu je sledi-
lo.	je s pe van jem cesarske pesmi udrlo v soviražno postojanko in jo zavzelo. Za ta junaški čin je bil Je-vnišek odlikovan z zlato hrabrostno kolajno. Slava slovenskemu junaku!
Brata se srečala v ruskem vjetništvu. Jurij
Prosenc, postajni mojster v Neulengbnchu, je prejel te dni dopisnico od svojega sina Karola, desetniaav
„V civilnem poklicu kancelijski aspirant, služabnik službe, denarja in kruha. Moj uradni naslov je pravzaprav: Ivan Blatnik, neoženjeni diurnist. A sicer sem aspirant na vse strani: aspirant vsakega dobrega in koristnega spoznanja, sploh v zasebnem Življenju sem samo aspirant, ki se še ni mogel in u-tegnil z ničemer okoristiti.“
Ko je tako govoril z neznatnim glafeom, brez (tuhovitei samodopadljivosti, mi je s prstom pokazal na kapune, viseče krog izložbenega okna,
Vidiš, ljudje zelo radi ogledujejo take-le reči. Vsak večer zahajam v svoji revščini v to bogato u-lico. Dame občudujejo kapune in gospodje se čudijo damam in kapunom. Sploh so ti tako lepo in očitno veseli ljudje videti zelo srečni. Kaj so storili, da se tako slafdko, odkrito in nesebično smejejo? Kaj so že dopolnili v svojem življenju? Jaz bi se zelo rad tako prostodušno nasmejal. Ali veš ti za kako sredstvo?“ Korak se mu je opletal in ves naroden je bil v •sredini okretnih promenerjev, ves pust in obupan v sredi žive ulice.
„'Vidiš, kajko sem neumen in okoknjen. Res — jaz ne Ispadam semkaj! In ta-le oguljena pelerina! Lahko Ite je sram takega tovariša — te je sram? Le povej, ali se me ne sramuješ? Po pravici povej, ne bom ti zameril — zakaj bi sploh zameril, jaz tebi?“ Za hip se je ustavil ter me ostro ošinil s pogledom, kf ga je nato zopet povesil, nemirno utripajoč z vekami, zardel v koščeno lice. Težko sem ga »tolažil.
„V pisarni so rekli, da nimam nastopa. Zares,
nimam nastopa,. Kako naj to naredim? 41i morem? Jaz se skoro bojim ljudi, ne, resnično, bojim se jih!
Oh, ti ljudje s strogo risanimi, mirnimi obrazi! Kje so dobili tisto moč, da znajo tako mirno, samosvest-no in tako izkušeno gledati ? Ali so že toliko na sveto spoznali?“
Zelo tiho je govoril, a vsaka beseda je bila rezka, ko da jo je iztrgal iz sebe.
„A jaz — sam ne vem, kaj mi je. Nisem si še svest krivde, a se čutim ubogega kot grešnik. Sredi govora, sredi besede se jih vstrašim <— tistih čudnih in sigurnih oči . . . Kaj je v teh ljudeh? — Vidiš, tam-le n. pr. stoji tak človek. Grozno !“
S prodirajočim pogledom je meril na gladko-obritega podčastnika, ki se je razgledoval na voglu. Bil je očividno zelo spočit in hoteč prisoditi si važen
izraz, je Ml raztegnil obraz v brezizrazno grimaso.
„Kaj misli ta človek?“
„Nič važnega.“
„Nič? — In če nič ne misli, oziroma prav ma-
lo misli, kaj gleda tako neusmiljeno kot sodnik? — Kaj gleda vame?“
Zopet se mu je zmedel oogled in prestrašen se je okrenil.
„Kako se morejo ljudje tako zanesljivo skriti sami va,-se? Kaj je v njih? In kaj me zdaj vsi pogledujejo, kakor bi me obsojali? Ali govorim neumnost? Obraz bi si zakril ... In tudi ti me tako čudno gledaš. Ali me poznaš? Kdo sem? Povej, prosim . . .“
V vzhitu trenutka, v čigar ogromni napetosti so se mu oči še bolj poglobile in mrzlično zastrmele
vame, je bil videti še bolj ubog in reven in trpek in tih je bil njegov glas Neprijetno in težko ga je bilo miriti.
„Bolan, morda sem bolan ? Potem sem bolan že ort rojstva. Ali ne hrepenim cel čas po zdravju? Kje je tisto zdravilo, da bi se pozdravil? Jaz rad živim — samo to moram odkriti, kaj nosite vi v svojih srcih . . . Saj ste ljudje in tudi jaz sem človek. Razložiti si moram, prepotrebno je za-me, za mojo dušo, in ozdravim, gotovo ozdravim . . .“
Skoro zajokal se je in plašno se je umikal mi-mogredočim. Sklenil sem. odpeljati ga. iz množice v stransko ulico,
„Se pomniš tiste otroške dni? Moja mati so rekli, da vse uničim. Moj Bog! V pisarni pravijo, da nisem, za rabo. Moja; mati so rekli, da sem priden, celo zelo priden, a vendar da nisem za rabo. Moj Bog, kaj je to?“
Ko sva zavila v stransko ulico, sem srečal nekega znanca., Moral sem v bližnjo trgovino.
„Takoj pridem, Ivan.“
Ko sem se vrnil, ni bilo več Ivana na mestu. Tzginil je med tem brez sledu.
Ubogi človek, ki mora dvomiti nad svojim poštenjem !
A ko sem brez namena šel skozi neko tesno u-ličo, sem ga nenadoma vnovič zagledal. Stal je zopet pred nekim ziciom. Komaj je začul moje stopinje, je odhitel za oglom v stran. Na zidu ni bilo nobene zanimivosti, kos od dežja razpranega lepaka in reklama: Ljubezen gre skozi želodec.
Stran 4.
84. pešpolku in imetnika Mrenasta hrabrostne svetin- \ je, v kateri mu naznanja, da je bil dne 8. junija v- ] jet in da je na potu v Irb.it (Uralsko pogorje), v .Ce- ] ljabinstanu. slučajno srečal svojega istotako vjetega j brata, domobranskega kadeta, ki se je peljal proti Sibiriji. Gospod Jurij Prosenc je Slovenec iz Zagorja ob Savi. Ima štiri sinove pri vojakih, od katerih so bili trije v častniški šoli: Fric je asistenčni zdrar vnik, Jurij kadet, Jože! je še v častniški šoli, Karol je desetnik.
„Unteroffiziers-Zeitung.“ Pod tem najsjjfovom je začel izhajati na Dunaju v izložbi L. W. Seidel & sin list za, podčastnike v sedmih jezikih. „Njegova naloga naj bo“, pravi baron pl. WojöoVjich v uvodu, ,,3a nudi vojakom ob prostem času. dobro zabavo, da jih naobrazi, jim razširja njihovo obzorje in jim nudi migljaje za poznejši poklic." Prva številka vsebuje par zanimivih člankov.
Enkratna podpora državnim umirovljenjem in vdovam ter sirotam po državnih uslužbencih. Z mi-nisterijatno naredbo od dne 9. februarja 1916 je vlada z ozirom na izredne razmere, povzročene po vojni, dovolila aktivnim držafvnim uslužbencem doklade k plačam za leto 1916 Sedaj je izdala enako odredbo glede umirovljenih državnih uslužbencev in vdov ter sirot po državnih uslužbencih. Za osebe, ki so Mrež sredstev, je določena enkratna pomoč za leto 1916. Za uradniške penzijonste so po -višini njihove mirovine — do meje 3000 K — določeni zneski 156‘K, oziroma 204 K, oziroma 252 K; za vdove po uradnikih primerno višini penzije — do meje 2400 K — podpora 132 K, oziroma 168 K. oziroma 204 K. Umirovljene kategorije uslužbencev (poduradiniki, sluge, moštvo finančne straže, orožništva, kaznilniški čuvaji) in pisarniški oficijanti in pomožni sluge z mirovino do 1500 K, kakor tudi vdove in sirote teh kategorij dobe pomoč 120 K, oziroma 72 K. — Pri pro-vizijoniranih delavcih in delavfeldh vdovah z oskrbnino 600 K, znašajo podpore 96 K, oziroma 60 kron. Slednjič so zakonskim sirotam izpod 14 let, uživajočim sirotinsKO penzijo ali vzgojino, vseh gori navedenih uslužbenskih kategorii določene enotne podpore, ki se gibljejo med 96—36 K. N amer avian a je pomoč tudi pen zi j skim strankam drugih uslužbenskih kategorij.
Novo dopisnice v vojne namene. Poštna uprava je izdala povodom 86. rojstnega, dne našega cesarja nove jubilejne dopisnice, M se dobe pri vsakem poštnem uradu. Ena* dopisnica stane 15 v. Izkupiček je namenjen za podporo vdov in stirot na bojišču midi ih vojakov.
Fotografiranje železniških naprav prepovedano, Vrhovno armadno poveljstvo določa, da je prepovedano fotografirati železniške predore In sploh vse železniške naprave. Zoper tozadevne prestopke so določene stroge kazni.
Gospodarske novice»
Ali to ni draženje. Vinogradnik iz Kamnice nam niše:	V jeseni 1915 sem prodal svoje vino „od
preše“ za 84 v liter, Vinski trgovec, ki mi je vino odkupil. pa prodaja sedaj istega po K 1.60 do 2 K liter. Ali to ni draženje? Ce pa kmet svoje blago samo za vinar višje ceni, kot je določena „primerna" cena, ga že „zašijejo“ za nekaj desetakov ali stotakov in mora še poleg tega „sedeti.“ Naj bi se sodnije pobrigale malo tudi za tiste, ki si na naš račun kopičijo stotisoče.
Cena medu. Občni zbor Slovenskega, osrejdnie-ga čebelarskega društva v Ljubljani je dne 15. avgusta, t. 1. nastavil ceno medu za 1 kilogram 5 kron. Ta cena ie sedanjemu času primerna.
Prepoved prodaje zelenih koruznih strokov. Izšla je nova naredba poljedelskega ministrstva, ki določa. da ie prepovedano prodajati nezrele in zelene koruzne stroke. Za tozadevne prestopke so določene denarne globe. Naredba stopi v veU'avo cline 28, avgusta t, 1.
Žveplanje sodov. Kletarski nadzornik g. Feti ovan nam poroča, da se dobijo tablice za žveplanje sodov pri trgovcih Jurca in Švab v Ptuju in pri Hartingerju v Mariboru (Tegetthoffova cesta). Ker je zaloga zelo mala, naj se vinogradniki podvizajo z naročili.
Mesne karte v Nemčiji. Od 1. oktobra naprej bodo vpeljali v celi nemški državi takozvane mesne karte. Vsaka oseba bo dobila po eno mesno karto za štiri tedne. Na odrašeno osebo bo prišlo na teden 250 gramov mesa, otroci do 6. leta dobijo samo polovico mesne karte.
Razne novice«
Žena dala moža umoriti. „Novine“ poročajo : „Hozjan Jožef z Crensovec, Steri je vdeljen međ/žap-darski bataljon v Szekesfekervari. nam piše sledečo grozovitost: V Marjas občini je nroščenje bilo aug. 13ga že vodne so se bili „pobožni romarje“, zato so žandar]e pomoč iskali pri vojski. Lazar Jožef i jatz poslajniva žandarom v pomoč. Pri ednom gradi smo se z žandari z5šli. V senci si dolsedemo. V kratkom tam mimo jočeta dve deklički, edna 6, druga 8 let
stara. -Kda smo jih ve pitali zakaj jočete, sta odgovorila, ka ateka iščeta. Nocoj so prišli domo, njima, cuker prinesli, zdaj jih pa nega. Kje so pa spali pitamo. Ta, kje prie Rus. V časi smo znali, ka se je tü nikaj zgodils. Idemo ta. Pitamo zia gospoda. Gospa odgovori, ka ga že dve leti čaka, da Mi bar prišo že ednok. Nikaj je ne ovadila Idemo zdaj k Rusi pa ga zvežemo. Te nam je orado, ka dnes, kda, je stano, je prišla k njemi gospa ga nagučaJa, naj moža vmori. I te nesrečen je res vzeo sekiro, pa je spajočemi — glavo raz klao. Mrtvo telo sta te v pivnici zakopala. Idemo v pivnico, damo jo odkopati i 24 let star lepi, mladi mož, poročnik Albert Ladislav z razsekanov glavov pred nami leži' Komisija je prišla i vse preghinola. Na i^išo preiskavo je pa ta zverina te nadale ovadila, ka je mož njej pisao, Ma domo pride, a ona njemi je sdgovorila, naj neide, rajši zavijtek pošle zn, njim. I to je tiidi včinila» On je pa prie odišo, kak bi zavitek dobo. Nahitroma so zdajj brzojavili v Varšavo, kje je vojaško sliižbo opravlao mož, naj ta zarite k preglednejo. Brzojav je kesno prišo. Iz pogač poslanih sta jela sluga pokojnoga poročnika pa en driigi častnik. Oba sta vmrla. Jed je tala zastrupe-na (zagiftajia). — Zaistino ženska zverina. Ali ve že dobi svojo zasliiženo kazen.“
Redka starost. !Te dni je umrl v Bijelom Brdu na Hrvajtskem kmet Rade Trbič v visoki starosti 102 let Bolezni ni pokojnik nikjdar poznal in odnesel s seboj v grob tudi vse zobe.
Nenavadna toplota je bila nedavno v Grčiji. Toplomer >e kazal 45 stopinj Celzija v senci. Take vročine že ni bilo od leta 1853. Ljudje so hiteli na morsko obrežje, da so se hladili v morski vodi. Po mestih so prebivali v kleteh.
Dopisi.
Maribor. Glede razdeljevanja sladkorja, še godi kmečkemu prebivalstvu velika krivica. Mnogi trgovci n. pr. dajo ljudem z dežele samo po pol kilograma sladkorja, dočim, dobijo meščani po cele grude. Prosimo okrajno glavarstvo, da naroči trgovcem, naj bo glede prodaje blaga za vse enaka mera» Sicer pa imajo mestni ljudje več časa, da grejo večkrat po sladkor. Zakaj pa se trgdvcem na deželi ne da več sladkorja? Oblast ta itak lahko preračunala na podlaigi števila prebivalstva, koliko sladkorja se rabi v posameznih občinah. Do domačaga trgovca i-mamo menda vendar mnogo bližje kakor v mesto. In ali ne bi smeli mali trgdvci na deželi1 tudi kaj zaslužiti?
Maribor. V poštnem vozu brzoviaka, Trst—Dunaj je dne 24. avgusta med postajama Hoče—Maribor začelo goreti. Eksplodiraj je poštni zavoj, v katerem so bile razstrelilne snovi. Ko je brzo vlak ob 543. uri popoldne privozil v Maribor, je že bil ves poštni voz v plamenu. Ko so goreči poštni voz odstrainili na stranski tir, so začeli gasiti. Požar so sicer udušili, toda vsi poštni zavoji v dotičnom poštnem vozu so bili zelo poškodovani. Škoda je velika. Nezgoda ni zahtevala nobenih človeških žrtev.
Celje. Tudi v našem mestu se je pričelo s snemanjem cerkvenih zvonov. Najprvo so sneli dva zvonova na Marijini ali nemški cerkri. Zvonove so razbili
Celje. Za ravnatelja tukajšnje deželne meščanske šole je imenovan Karol Eberbardt, učitelj nat deželni meščanski šoli v Voitsbergu.
Zadnje vesti.
Romunska vojna napoved.
Rumu rti, ja je igrala v balkanski in sedanji voi' ski enako ulogo kakor Italija. Na polju hinavščine in zahrbtnosti sta si dobri sestri, kakor sta tudi e-nakega romanskega plemena. Ni še pozabljeno, kako je v balkanski vojski mirno čakala, v zasedi, dokler so krvavele balkanske države in kako je potem planila po Bolgariji, ko se ta ni mogla več braniti. S to zahrbtno politiko je odrezala Bolgariji lep kos rodovitnega ozemlja, na katerem stanujejo sami pristni Bolgari. Avstrija je desetletja negovala Rum uni jo in pospeševala njen razvoj. Zdaj ko misli, da je Avstrija v nevarnosti, pa poplača ta z vojno napovedjo — 30. v svetovni vojski. Cel ča's dveletne svetovne vojske še je hlinila nepristranost. Zdaj je pa nemudoma napovedala vojno ter pričela takoj istočasno z vojno napovedjo ob 9. uri zvečer dne 27. avgusta sovražnosti na meji. V balkanski vojski je marširala Rumunija v Bolgarijo, ne da bi se ji kldo ustavljal. Lahka je bila ta bojevitost! Izgub takrat naso imeli drugih kajkor vsjeđ bolezni svojih vojakov» Ob naši meji proti Rumuniji je gorovje naravna zapreka proti prodiranju, Bolgarija pa je v zadnjem času tudi pomnožila svoje stražne čete proti Rumuniji.
Italijanska vojna napoved Nemčiji*
Ta vojna, napoved nas ni iznenadila. Nasprotno. Vsakega poštenega človeka je morala izzivati ta mačja hinavščina, s katero je plazila Italija v ozadju, ne da bi „napovedala Nemčiji vojsko. S to hinavščino je mislila v danem slučaju skočiti na kak plen, ne da bi se ji bilo bati kake pasti od Nemčije. Zdaj je vrgla krinko raz obraz, toda ne prostovoljno, ampak prisiljena po Angliji. Angliji se je zaželelo po nemškem denarju, investiranem v Italiji» Zato je prisilila Italijo kakor prej Portugalsko, da je napovedala Nemčiji vojsko. Drugi vzrok pa ,je, da je bila Italija po Angliji in Franciji prisiljena, da je poslala 20.000 mož v Macedonici proti Bolgarom, in Nemcem. Končni vzrok pa je Rumunija, katero so s tem napotili do vojne napovedi, Rumunija je zahtevala, da se ji zasigura hrbet proti Bolgariji s tem, da se napade bolgarsko-nemška vojska v Macedoniji z vsemi mogočimi sredstvi.
Listnic® uredništvo.
G. Ant. Korunu, poddesetniku jdomače-1 ga-pešpolka: Vaših pesnitev v listu- ne moremo ob-\ javljati. Priglasite jih za zbirko „Iz strelskih jar-’ kov“ ! —Loče: Brez podpisa» V koš! — P o h oris k i :	Vaša stvar je tožljiva» Kompetentno je vojno
\ sodišče — G, dr. C,: Hvala. Oglasite se še kaj!
Na Namsje dwoMo -Nieg^ega ces, ||J hi kralj, apostolskega Veličanstva
Izvanredna c. kr. državna loterija
za vojnooskrbovalne namene«
Ta loterija ir denarju vsebuje 21,146 dobitkov
t gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Ž -ebanje je javno in se vrši na Dunaju «lue
5. oktobra 19K. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dnnaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne Solerli# (oddelek za dobrodelne loterije).