številka 16 • cena 80 din
Celle, 2k. april 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Celjani so zvezno štafeto mladosti pozdravili v dvorani Golovec, kjer so pripravili tudi zanimiv program z nastopom
tevskega zbora, recitatorjev, plesalcev in glasbenikov. Milovan Pantelič iz Železarne Štore pa je štafetno palico nato
tredal mladincem iz ptujske občine.	Foto- EDI MASNEC
Štafeta mladosti, bratstva in miru
Zvezno štafeto mladosti so v pone-
deljek mladi s Celjskega predali ptuj-
skim mladincem, s tem pa je tudi za-
pustila naše območje. Prvi so jo od
I hrvaških vrstnikov sprejeli šmarski
i mladinci, nato pa je palico nosilo na
' stotine mladih rok skozi večje in
t manjše kraje na celjskem.
Pozdravljali so jo na šolah, v krajev-
nih skupnostih in delovnih organizaci-
jah, povsod je bilo slovesno in mla-
dostno razigrano.
Tako so štafeto sprejeli v Šmarju,
Sentjuiju, Rimskih Toplicah, Vinski
gori, Slovenskih Konjicah, Titovem
Velenju, Nazaijah in Celju. Priredi-
tvam pa so v večini občin želeli dati
tudi dodatno vsebino. Tako so na pri-
mer laški mladinci prikazali, kaj vse
počnejo v prostem času, šmarski so
pripravili mirovno manifestacijo, in s
prireditvijo opozorili na 40 let mladin-
skega prostovoljnega dela, v Titovem
Velenju so se spomnili kongresov, v
Celju pa je prireditev izzvenela pod
geslom »To je naš čas, mi nimamo dru-
gega časa«. Niso pa tudi pozabili izra-
ziti svojih zahtev po miru v svetu in
obsoditi ameriške agresije na Libijo.
»Ne začnite tretje svetovne vojne!« to
je bila zahteva na številnih proslavah
ob prihodu štafete mladosti. V poz-
dravnih govorih pa so mladi predvsem
govorili o težavah, s katerimi se danes
srečuje mlada generacija in zahtevali
njihovo hitrejše reševanje, pri čemer
pa sami ne nameravajo stati ob strani.
Vse to kaže, da sprejemi štafete mla-
dosti in prireditve, ki so z njo poveza-
ne, še vedno pomenijo ohranjanje tra-
dicije, negovanje tega simbola mlado-
sti, bratstva in enotnosti, vendar pa
mladi vsak leto skušajo najti novo vse-
bino in drugačno, aktualnejšo obliko,
s čimer lahko takšna manifestacija sa-
mo pridobi.
TC
Uresničiti sprejete
razwolne načrte
Anketa Novega tednika o tem, čemu
bodo predsedniki IS dali prednost
pri uresničevanju srednjeročnih na-
črtov. Stran 6.
ŠIrleiile telefonskega emrežla le odwlsno
od združevanja sredstev
če bo dovolj denarja, naj bi regiji dobili 15.000 novih
priključkov. Stran. 7._^
Za najtežje bolnike Je dobro poskrbljeno
Na internem intenzivnem oddelku lahko pomagajo naj-
bolj ogroženim. Stran 16.
10. icongres ZKS
zaiitéval spremembe
z internacionalo se je v
soboto v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani zaključil
10. kongres zveze komuni-
stov Slovenije, kongres,
na katerem so komunisti
kritično ocenili svoje delo
in opredelili naloge za
uspešno premagovanje te-
meljnih protislovij naše-
ga družbenega in gospo-
darskega razvoja.
Da so razmere težke, so
potrdile že razprave o kon-
gresnih dokumentih pred
samim kongresom, potrdili
so razpravljalci na njem in
z vrsto dopolnil sprejeti
kongresni dokumenti. Poti
za reševanje gospodarskih
težav, še zlasti vzrokov vi-
soke inflacije, za razvoj so-
cialistične samoupravne
demokracye in za aktivno
sodelovanje neuvrščene
Jugoslavije v boju za mir,
so žačrtane. Od tega, koli-
ko sprotno in premišljeno
jih bodo nenehno dograje-
vali, predvsem pa delovali
tako, da ne bodo vodile v
prazno, je odvisen uspeh
kongresnih dogovorov,
uspeh združevalne in idej-
no usmerjevalne vloge slo-
venskih komunistov.
Kongres je pričel z de-
lom 17. aprila dopodan s
plenarnim zasedanjem. V
uvodni razpravi seje pred-
sednik centralnega komi-
teja zveze komunistov Slo-
venije v prejšnjem manda-
tu Andrej Marine omejil
predvsem na obravnavo bi-
stvenih idejnih in razvoj-
nih vprašanj, na vprašanja
uresničevanja in preobraz-
be političnega sistema, so-
cialistične demokracije in
svobode ter na obravnavo
načina uresničevanja druž-
bene vloge zveze komuni-
stov, obsodil paje tudi vsa-
kršno obliko nasilja. Raz-
vojna vprašanja so našla
osrednje mesto tudi v raz-
pravah delegatov, v katero
se je v štirih kongresnih
komisijah vključila kar
tretjina vseh. (Obširnejše
poročilo z 10. kongresa slo-
venskih komunistov ob-
javljamo na 2. strani) MBP
Prenovljena
bencinska
črpalka v
Titovem Velenlu
v Titovem Velenju so v to-
rek odprli prenovljeno ben-
cinsko črpalko Petrola ob
Šaleški cesti. Vgradili so
večje in varnejše (dvoplašč-
ne) rezervoaije za gorivo, po-
stavili pa so tudi novo, so-
dobneje urejeno • zgradbo z
večjimi skladiščnimi prosto-
ri. Za rekonstrukcijo črpalke
je Petrol odštel približno 80
milijonov dinarjev.	,
o. s.
Parna pekarna v Trnovilah peče pecivo...
če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga, so nas učile naše mame in babice. Naš
odnos, do kruha paje danes vse prej, kot spoštljiv, kar gotovo ni odraz blagostanja, ampak
naše kulture. V pekarni Geršak-Brence v Trnovljah znajo ceniti kruh, znajo pa peči tudi
zelo dober kruh, ki ga na naših prodajnih policah zmeraj najprej zmanjka. O parni pekarni v
Trnovljah, kjer sije peko kruha podala že tretja generacija, govori današnja reportaža na 16.
strani.
Cenejši plin
Od 14. aprila naprej v
celjski Plinarni prodaja-
jo plin butanpropan po
nižjih cenah. Tako je po-
trebno za kilogram pli-
na v jeklenkah (5, 10 in
35-kilogramskih) odšte-
ti 168 dinaijev (stara ce-
na je bila 198 dinaijev za
kilogram). Liter plina za
avtomobile stane 120 di-
naijev (prej 144), zaradi
višjih stroškov polnje-
nja seje podražil le plin
v takoimenovanih
kamp jeklenkah in sicer
s 198 na 246 dinaijev za
kilogram.
Plin v jeklenkah se je
pocenil, ker ga tudi Pli-
narna dobiva po nižjih
cenah. Iste cene pa so
ostale za zemeljski in
mestni plin, vendar pa
se dogovaijajo, da bodo
tudi cene tega plina ne-
koliko znižali.
S.Š.
Dr. Samo Pečar, po-
sl^ec in splošni zdrav-
nik, ve povedati, da so
v vseh treh ambulan-
tah v laški občini v pr-
vem četrtletju porabili
га obveze, alkohol in
podobne pripomočke
okoli 600 starih jurjev,
v istem času pa za en-
krat tolikšno vrednost
formularjev in drugih
pripomočkov za papir-
fiato vojno. Naj reče
kdo, če upa, da birokra-
cija ni zdrav pojav?
(Novi tednik, 2*. 6. 1971)
2. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Brez opravičil sedanjih
slabosti na pot spoštovanja
resnične ustvarjalnosti
Razvojnim vprašanjem je 10. kongres Zveze komunisiov Slovenije pripisal
prednostni, razredni pomen, saj mora poliiični sistem voditi k boljšim
gospodarskim dosežkom
Med delegati na kongresu
jih je bilo tudi 80 s celjskega
območja. Nekaterim njiho-
vim razpravam namenjamo
osrednje mesto, saj je bil
sam kongres bogato zabele-
žen v drugih sredstvih jav-
nega obveščanja.
Za razpravo delegatov v
komisijah je bilo značilno,
da je bila kritična, ponekod
celo pretirana v prikazova-
nju razmer v delovnih in živ-
ljenjskih okoljih, žal pa ne
vedno obrnjena v iskanje
izhoda iz težav in ravnanja,
ki bi to omogočilo. Slabosti
nekaterih razprav je dobro
označil iz Celja Aleš Ile, kije
predlagal, da na 11. kongre-
su ne bi bilo pisnih razprav,
saj bi se tako zmanjšala mož-
nost, da bi bile razprave bolj
ekonomska propaganda kot
pa razprava o osnovnih idej-
nih vpašanjih. Kljub "slabo-
stim je razprava v komisijah
omogočila pomembno vse-
binsko dopolnitev kongres-
nih dokumentov, pri tem pa
ni bil zanemarljiv delež dele-
gatov s celjskega območja.
Za bolj pošteno
solidarnost
Skladnejšemu razvoju ce-
lotne Slovenije je bilo name-
njenih precej razprav, našle
pa so tudi svoje mesto v
spremembah in dopolnitvah
resolucije. V eni opredeljuje-
jo, da se bodo komunisti zav-
zeli za takšno naložbeno po-
litiko, ki bo pospeševala sa-
moupravno združevanje de-
la in sredstev ter dohodkov-
no povezovanje ozdov in na
teh podlagah spodbujanja
vlaganja na manj razvitih in
obmejnih območjih, v drugi
pa so sprejeli opredelitev, da
bodo »pri združevanju sred-
stev za izvajanje posameznih
programov podpirali takšne
rešitve, ki bodo glede na vse-
bino posameznih programov
zagotavljale, da se' tisti del
sredstev, ki so namenjena za
urejanje pogojev življenja in
dela delovnih ljudi, združuje
tam, kjer te potrebe tudi de-
jansko zadovoljujejo!«
Dopolnitev in sprememba
sta še zlasti pomembni za
manj razvite občine na celj-
skem območju - Šmarje,
Šentjur in Laško - njihovo
oblikovanje in sprejem pa so
spodbudili delegati iz teh ob-
čin. še zlasti razprava Stane-
ta Lesnike iz Šentjurja.
V svoji razpravi je Stane
Lesnika opredelil slabosti
soUdarnosti v naši družbi in
zahteval razmejitev prave so-
lidarnosti od tiste, ki je po-
trebna zaradi načina združe-
vanja davkov in prispevkov.
Solidarnost in vzajemnost
sta potrebni, vendar ne kot
miloščina, je dejal, saj pre-
težno kmetijske občine niso
krive za dolgoletno zapo-
stavljanje kmetijstva kot pa-
noge. Predlagal je, da bi vse
prispevke delavcev, ki so na-
menjeni izboljšavi pogojev
življenja v kraju bivanja
združevali domicilno, pa naj
gre za ceste, komunalno ure-
janje, delovanje krajevnih
skupnosti, pospeševanje
kmetijstva, za preskrbo ali za
zdravstvo. Takšen način
združevanja prispevkov bi
bistveno zmanjšal potrebo
po solidarnosti in pomagal,
da bo »delo, ne pa kraj ali
občina bivanja odrejalo po-
goje življenja delavcev in ob-
čanov.«
Za poenostavljeno
ustanavljanje novih
organizacij
Aleš Ile, delegat iz Celja, je
v svoji razpravi spregovoril o
težavah pri organiziranju no-
vih proizvodenj v drobnem
gospodarstvu, ki se postav-
ljajo na pot tako pri ustanav-
ljanju zasebnih obratovalnic
kot novih organizacij združe-
nega dela. V osebnem deluje
drobno gospodarstvo omeje-
no predvsem na zdomce, ki
se vračajo iz tujine in na de-
lavce, ki so si v organizacijah
združenega dela pridobili
posebne pozicije ali z obvla-
dovanjem znanja tehnologije
ali tržišča, vsem drugim, ki
imajo znanje, ideje in so pri-
pravljeni delati, pa družba
ne omogoča financiranja
takšnih proizvodenj. Usta-
navljanje novih manjših pro-
izvodenj je še posebej po-
membno za doseganje raz-
vojnih dosežkov, saj ne mo-
remo pričakovati, da bodo to
storile velike organizacije
združenega dela, ki še neka-
terih svojih razvojnih nalog
ne morejo in ne znajo organi-
zirati.
Delegati so sprejeli k reso-
luciji tudi to smiselno dopo-
litev: »Zavzemali se bomo za
poenostavitev postopkov za
ustanavljanje novih organi-
zacij združenega dela, kakor
tudi možnosti za produktiv-
no angažiranje sredstev de-
lovnih ljudi in odločanje o
upravljanju z njimi, ki bo
skladno z družbeno lastnin-
skimi odnosi.«
O iskanju novih načinov
organiziranja je spregovoril
tudi Roman Mavri, delegat
iz Laškega. Za učinkovitejše
poslovanje, za upravljanje in
gospodarjenje z družbenimi
■ sredstvi bodo potrebni pose-
gi v samoupravno ter proiz-
vodno-poslovno organizira-
nost združenega dela. Popra-
viti in dograditi je treba vse,
kar seje izrodilo in iskati no-
ve, j, potrebam današnjega
življenja ustreznejše rešitve.
Delovna organizacija mora
postati bolj kot doslej homo-
gena poslovna celota, razu-
mevanja delovne organizaci-
je pa ne smemo zamenjevati
z delovno skupnostjo skup-
nih služb. Delovna organiza-
cija mora postati homogen
poslovni subjekt. Tega pa ni
mogoče doseči z enostavnim
ukinjanjem temeljnih orga-
nizacij ali z že tako pretira-
nim normativizmom.
Predsednik centralnega
komiteja Zveze komunistov
Slovenije je Milan Kučan.
Člani predsedstva cen-
tralnega komiteja zveze Ko-
munistov Slovenije: Milan
Kučan, Miloš Prosenc, Ivan
Dohiičar, Vlado Klemenčič,
Matjaž Kmecl, Andrej Ma-
rine, Rafael Razpet, Ciril
Ribičič, Jože Smole, Slavko
Soršak, Emil Štern, Tina
Tomlje, Iztok Winkler.
Člani centralnega komi-
teja Zveze komunistov Slo-
venije s celjskega območja:
Zvezdana Gržina iz Žalca,
Anica Halužan iz Rogaške
Slatine, Nada Zavolovšek-
Hudarin iz Titovega Vele-
1ца, Zlatko Leskovšek iz Ce-
lja, Tugomir Pokom iz Slo-
venskih Konjic, Herman Ri-
gelnik iz Titovega Velenja
in Emil Roje iz Celja.
Delegati za 13. kongres
Zveze komunistov Jugosla-
vije, ki jih je izvolil 10. kon-
gres zveze komunistov Slo-
venije, s celjskega območja:
Darko Bizjak iz Rogaške
Slatine, Dragica Dosedla iz
Šentjurja, Zvone Murgelj iz
Šmarja in Emil Roje iz
Celja.
Zahteva po
uresničevanju
sprejetih stališč
številni delegati so v svo-
jih zapravah zahtevali hitrej-
še uresničevanje že sprejetih
stališč gospodarske stabili-
zacije in v zvezi s tem tudi
ureditev izvoznih razmer. Jo-
že Košir, delegat iz Sloven-
skih Konjic je povedal, da
zmanjšanje izvoznih stimu-
lacij, njihovo izplačilo z veli-
ko zamudo ter ukinitev do-
datnih republiških izvoznih
spodbud jemlje izvoznikov
osnovni motiv - dohodek.
Izvozniki se rešujejo z dvi-
govanjem cen na domačem
tržišču in s tem tudi inflacije.
Preusmerjanje na domači ali
klirinški trg že kaže posledi-
ce, brez sprememb pa vodi v
katastrofo. Zato so konjiški
komunisti predlagali in zah-
tevali, da se zveza komuni-
stov odločneje zavzame za
uresničevanje že sprejetih
stališč, da se zagotovijo pri-
merne izvozne spodbude, da
se izenačijo pogoji poslova-
nja za izvoz na zahodno in
vzhodno tržišče, da konverti-
bilni izvoz razbremenijo ra-
zličnih obveznosti in neraci-
onalnih stroškov, ter da se
razbremenijo različnih ob-
veznosti in neracionalnih
stroškov, ter da se poenosta-
vijo postopki in i^racional-
nih stroškov, ter da se po-
enostavijo postopki in
zmanjša administriranje pri
oblikovanju medsebojnih
gospodarskih vezi v poslova-
nju s tujino. Jože Košir je
tudi zateval, da mimo stališč
izvoznega gospodarstva ni
mogoče usmerjati in urejati
gospodarjenja, še zlasti ne s
kratkoročnimi ukrepi, za ka-
tere ni mogoče predvideti
učinkov in posledic.
Za enakovrednost
družbenih dejavnosti
»Družbene dejavnosti se
morajo enakovredno uvelja-
viti v celòtnem sistemu zdru-
ženega dela.« Tudi to zahte-
vo so dodatno sprejeli k re-
soluciji. S tem sicer ni ures-
ničena zahteva delegatov,
med njimi Draga Šuleka iz
Titovega Velenja,'*po dogo-
voru za strategijo, ki bi to
omogočila. Drago Šulek je
ugotavlal, da je resolucija
premalo obvezujoč dogovor
o tem, kako naj ravnamo. Z
zavzemanjem za nerealne
razvojne usmeritve se na-
mreč v družbenih dejavno-
stih vse bolj oddaljujemo od
ustavnega načela o enako-
pravnem družbenoekonom-
skem položaju delavcev teh
dejavnosti z drugimi delavci
v združenem delu. Zahteval
je, da uresničevanje svobod-
ne menjave dela postavimo
na resnična tla, tako da bodo
programi storitev in naložb v
teh dejavnostih okvirih
ekonomske	možnosti
družbe.
Proučiti dosežke in
slabosti
usmerjenega
izobraževanja
Preobrazba izobraževanja
je v zadnjem času deležna vr-
ste subjektivnih, posploše-
nih kritik, krivca pa nekateri
iščejo tudi v zvezi komuni-
stov, ki je preobrazbo spod-
budila. Toda treba je premi-
šljeno in trezno presoditi, ka-
tere so šibke točke in napač-
ne rešitve v sedanjem siste-
mu, je poudaril v svoji raz-
pravi sekretar medobčinske-
ga sveta zveze komunistov
Celje Emil Roje. To gotovo
niso osrednji cilji in načela,
kot so povezovanje izobraže-
vanja in dela, uveljavljanje
široke splošne izobraževalne
in splošne strokovne zasno-
ve učnih programov, uve-
ljavljanje samoupravnih
družbenoekonomskih odno-
sov ter vraščanje šolstva v
enoten sistem združerip
dela, naslonitev izobrazey^
nega sistema na kadrovj?
in razvojno politiko zdrii
nega dela in družbe ter prj.
devanj za permanentni
izobraževanja ob delu јђ
dela. Vrsti družbenih po^
in zahtev, ki jih je prinej
tako uresničevanje novç,
sistema v paksi kot satj
spreminjanje in razvoj dri^
be, pa je treba ne le prislm
niti, temveč se jim tudi оф
vati. To pa je predvsem rial
ga vseh za šolstvo pristojn
organov in samoupravu
skupnosti.
Da javno mnenje ni odj.
stvarnosti, je potrdil tudi ^
legat iz Celja Ivan Repše,,
je ugotavlal, da je bilo veli),
narejenega pri povezovati'
šole, združenega dela, gosp
darske zbornice in celo obt
nih združenj. Zaživelo je ц
posredno sodelovanje me
šolami pri usmerjanju in pr,
usmerjanju dijakov in šti
dentov, za pripravo progf,
mov za proizvodno delo •
pripravništvo. Seveda I
povsod, vendar ga včasi
sploh ni bilo. Težav ni џ
trebno zanikati, saj ne man
ka ne materialnih ne kadrovi
skih. Vendar jih je treba pi.
učiti in drugo za drugo o¿
praviti, a ne na pamet.
Kot so zapisali v résolue
jo, bo kakovostna rast vzgo
noizobraževalne dejavnos
dosežena le z vsestranska
izobraževanjem in stalnj
strokovnim, idejnopolit
nim in pedagoškim izpopc
nje vanj em ter s takšm
družbenim in materialni
vrednotenjem dela delavci
v vzgoji in izobraževanju,;
bo odražalo rezultate njih
vega dela in jim bo na t
podlagi zagotavljalo enä
položaj z delavci v drugih o
lih združenega dela. Pose
no skrbno bomo usmeii¡
mlade v pedagoški poklic
uveljavili kvalitetnejše usp
sabljanje inštruktorjev
mentorjev v organizaciji
združenega dela in pedagl
ških delavcev za vzgo,
otrok delavcev na začasne
delu v tujini.«
MILENA B. POKLl
Na kongresu je sodelova-
lo 789 izvoljenih delegatov
na občinskih programsko
volilnih konferencah (od
805), 105 članov centralnega
komiteja ZKS in ZKJ in 457
gostov.
Kongres je spremljalo 391
akreditiranih novinarjev,
med njimi iz Slovenije 254,
iz drugih republik in pokra-
jin 132 ter iz tujine 5.
Med delegati je bilo 32 oi
stotkov žensk, 8 odstotk«
mladih do 27 let, 15. odst«
kov do 30 let in 9 odstotki
udeležencev Narodnoosvi
bodilne borbe. Njihova p«
prečna starost je bila 401«
poprečen staž v zvezi komi
nistov pa 16 let. Več kot pi
lovica jih- je bilo iz organ
zacij združenega dela, ц
manj - samo 5 ali 0,8 odsto
ka pa je bilo kmetov.
Sprejem v zvezo komunistov
v počastitev desetega kongresa Zveze komunistov Slo*
nije je bila v petek v Žalcu krajša slovesnost, na kateri s"
vrste ZK sprejeli dvanajst novih članov. V glavnem so
delavci iz neposredne proizvodnje. Tudi lani so v ZK sp'
jeli največ delavcev iz neposredne proizvodnje. Novospr^
tim članom je o liku komunista govoril predsednik ^
SZDL Janez Meglic, knjižice pa jim je podelil izvršni sel^
tar Viktor Furman. V Žalr^u je zdaj 1549 članov ZK. ..
JANEZ VEDENIK, Foto: TONE TAVC-^
ok, april 1986
now терјик - stran 3
V Laškem
reorganizirali
upravne
organe
Pred kratkim je laáka
občinska skupščina
sprejela odlok o reorga-
nizaciji upravnih orga-
nov občinske skupščine.
Z njo so pričeli v začetku
tega leta, postopek pa so
zal^ljučili s kadrovanjem
novega vodstva.
Prej je občinska skupš-
čina v Laškem imela se-
dem, sedeo le štiri uprav-
ne organe. Komite za
družbeno planirale in
razvoj bo opravljal vse
naloge iz pristojnosti ob-
čine, ki se nanašajo na go-
spodarstvo in ustvaijanje
dmžbenega proizvoda.
Sekretariat za notriOe,
obrambne in splošne za-
deve bo opravljal zadeve,
ki se nanašigo na občane
s področja pristojnosti
teh organov. Uprava za
družbene prihodke se bo
tudi v prihodnje ukvaija-
la z davki in prispevki iz
pristojnosti občine. Četrti«
upravni organ pa je regij-
sko zasnovana geodetska
uprava občine СеЦе in
Laško.
Po besedah Romana
Matka, predsednika iz-
vršnega sveta laške obči-
ne, bodo z novo organiza-
cijo povečali učinkovi-
tost, strokovnost in odpr-
tost upravnih organov te
občine.
WE
Šentfurski komunisti o razvoju
Premalo ambiciozni načrti delovnih organizacij
Delovna skupina občin-
skega komiteja šentjurskih
komunistov je pred časom
obiskala delovne organiza-
cije v občini in ugotavljala,
s kakšnimi težavami se sre-
čujejo pri svojem gospodar-
jenju in kakšni so njihovi
razvojni načrti.
Na zadnji seji občinskega
komiteja so rezultate teh po-
govorov strnili in njihova
skupna ugotovitev je bila, da
trenutni polo^ ni posebno
dober, pa tudi načrti so pre-
malo ambiciozni. Menijo, da
bo tako zelo težko zmanjšati
razliko v razvoju.
Delovne organizacije v ob-
čini ne načrtujejo novih pro-
pamov, séù zanje tudi nima-
jo denaija. Zato v občini ra-
čunajo na sovlaganje gospo-
darstva iz drugih občin. Ta-
ko bi verjetno la^e uresničili
tiste načrte, ki zaenkrat osta-
jajo na papirju. Gre na pri-
mer za Alposov program
neijavnih izdelkov, za kate-
rega menijo, da postaja po-
novno zanimiv, še zlasti, če
bi ga povezali z nadaljnjo
predelavo cevi. Analiza o
tem pa še ni končana. V Al-
posu mislijo tudi na povezo-
vanje z večjimi sistemi (Me-
talka), če bi to vplivalo na
hitrejši razvoj. V Cevarni pa
bodo začeli z gradnjo oro-
djarne, pri čemer se dogo-
vaijeoo z železarno Ravne.
V Bohorju je trenutni po-
ložaj precej težak zaradi ne-
ugodnega položaja celotne
lesne industrije. Sicer še
vedno rtizmišljcuo o tovarni
pohištva, vendar šentjurski
komunisti menijo, da so ti
načrti nerealni. V Bohoiju
pa poleg tega razmišljao še o
briketiranju lesnih odpad-
kov in o odd^anju energije
ostali industriji ali celo sta-
novanjskim soseskam.
Tolo gradi svoj razvoj
predvsem na proizvodnji
lahke obutve, v kratkem pa
пдј bi dobili stroj za vlivanje
podplatov, s čimer bi lahko
izdelovali najrazličnejšo
obutev. V Tajfunu pa name-
ravajo nadaljevati s pre-
strukturiranjem proizvodnje
s področja kmetijske meha-
nizacije na program hidravli-
ke. V Toprovih temeljnih or-
ganizacijah Modi in Elegan-
tu načrtujejo združitev, še
prej pa bodo morali odpravi-
ti izgubo, ki so jo v Topru
matematično porazdelili
med vse tozde.
Šentjurske komuniste ča-
ka v naslednjih mesecih veli-
ko dela, jeseni pa пгц bi se
ponovno sestali s predstav-
niki delovnih organizacij in
pregledali opravljeno delo.
TC
Ustanovne skupščine SIS v Laškem
v Laški obćini se ta teden vrstijo seje skupščin interes-
nih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Ker so to
prve seje v novem mandatnem obdobju, so namenjene
predvsem ustanavljanju samoupravnih organov posamez-
nih skupnosti, pa tudi sprejetjem srednjeročnih planskih
dokumentov.
Do danes so zasedale že zdravstvena skupnost katere
predsednik je sedíó Franc Lipoglavšek (predsednica zbora
izvajalcev je A^da Šipek, uporabnikov pa Igor Karlovšek,
skupnost socialnega skrbstva (predsednica skupščine je
Milica Jan, zbora uporabnikov Marija Hohkraut, zbora izva-
jalcev pa Ljubica Knap-KresoviČ) in občinska skupnost
otorškega varst\'a (predsednica skupščine je Anica Perše,
zbora uporabnikov Tatjana Matek zbora izvajalcev pa Mar-
jana Kustura).
Danes opoldne bo zasedala skupščina izobraževalne skup-
nosti, (predsednica skupščine bo Gizela Stmad, zbora izva-
jalcev ¿ena Mulej, uporabnikov pa Bojan Cerar). V ponede-
ljek pa se bodo prvič sestali tudi novoizvoljeni delegati
predsednik telesnokultume skupnosti (predsednik bo
Stane Martinšek, predsednik zbora uporabnikov Roman
Lavrinc, izvigalcev pa Lojze Oberžan).
WE
Območno tekmovanle >»Tlto-
revolucila-mlr« v Laškem
Ob koncu tedna so s tekmovanjem v Šentjurju
zaključili s kvizi »Tito-revolucija-mir«, območno
tekmovanje mladih pa bo v soboto, 26. aprila, v La-
škem.
Šentjurski mladinci so tekmovanje pripravili v
Gorici pri Slivnici. Ločeno, v dveh zahtevnostnih stop-
njah, so se pomerili osnovnošolci in starejši mladinci.
Med osnovnošolci sta zmagali prva in druga ekipa
osnovne šole Franja Malgaja iz Šentjurja, tretje mesto
pa so zasedli učenci iz osnovne šole Blaža Kocena iz
Ponikve. Posamično so prva tri mesta osvojili učenci
iz Šentjurja, Olga Brečko, Tonči Arlič in Pavli Jančič.
Med mladimi iz kr^evnih skupnosti je zmagala ekipa
Dobja pred osnovno organiazcijo mladih Resevna in
Dramlje. Prvo mesto je osvojil Robi Centrih iz Dobja,
drugo Jožica ^olenak iz Gorice pri Slivnici in tretie
mesto Andrej Skobeme iz Dobja.	I. F.
Prve skupščine SIS
Ta teden se v celjski obči-
ni prvič sestaj^o novoizvo-
ljeni delegati na sejah
skupščin samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbe-
nih dejavnosti. Na njih
obravnavajo progreme dela
skupščin in se s tem oprede-
ljujejo za ključne probleme,
ki jih bodo letos poskušali
rešiti. Delegati volijo tudi
skupščinske organe in no-
silce najodgovornejših
dolžnosti.
V skupnosti otroškega var-
stva so izvolili za predsedni-
co skupščine Smi^o Presin-
ger, za predsednico zbora
uporabnikov Angelco Hudej
za predsednico zbora izvajal-
cev pa Marijo Mimik. Pred-
sednik skupščine občinske
raziskovalne skupnosti je
Zvone Hudej. Predsednica
skupščine kulturne skupno-
sti je Anka Aškerc, predsed-
nik zbora uporabnikov Dra-
go Medved, predsednica
zbora izvajalcev Rolanda
Germadnik. Predsednica
skupščine skupnosti soc^-
nega skrbstva je Judita Že-
vart, .predsednica zbora upo-
rabnikov Ana Kolar, zbora
izvajalcev pa Mojca Koren.
Predsednik skupščihe ob-
činske zdravstvene skupno-
sti je Daniel Perčič, zbora
uporabnikov Štefan Pisa-
nec, predsednica zbora izva-
jalcev dr. Liljana Rizmal-
Ravnikar.	Predsednik
skupščine skupnosti za za-
poslovanje je Albert Lebič.
Delegati skupščin. ostalih
skupnosti se bodo sestali da-
nes ali jutri.
MBP
Libojski samoprispevek že daje sadove
3. maja je krajevni praznik Liboj,
kot spomin na skupino rudarjev in
keramikov, ki so med vojno odšli v
partizane in mnogi tudi dali življe-
nje. Tako kot vsako ieto bodo tudi
letos v delavskih Libojah pripravili
več prireditev. Začeli so s turnirjem
v malem nogometa in včeraj (sreda,
23. aprila) še nadaljevali z »veselim
toboganom«, ki so ga ljubljanski tele-
vizijski delavci posneli ob 100 letnici
libojske podružnične šole.
V soboto, 26. aprila, bo tradicionalni
pohod ob mejah krajevne skupnosti
Uboje, kjer bodo pohodniki od pionir-
jev, mladine, tabornikov, planincev,
gasilcev in ostalih obiskali tudi osem
spominskih obeležij. Pri vseh bodo
pripravili kulturne programe. Pohod
se bo začel ob 9. uri pri mostu ez
Savinjo v Kasazah in zaključil na Bmi-
ci nad Libojami. Na Bmici bo 30. apri-
la tudi kresovanje s srečanjem kraja-
nov pred delavskim praznikom 1.
majem.
Osrednja slovesnost ob krajevnem
prazniku Liboj pa bo 10. тада, ko bodo
v prostorih osnovne šole odprli razsta-
vo ob 100 letnici obstoja (začetek ob
16. uri), ob 18. uri pa bo v domu kultu-
re slovesna seja skupščine kr^evne
skupnosti in družbeno političnih orga-
nizacij s podelitvijo priznaiy nsybolj
zaslužnim кгдјапот. O tem predsed-
nik krajevne organizacije SZDL Libo-
je Feliks Srebot: »Ob praznovanju je
naša n^večja zmaga v tem, da sred-
stva pridobljena z lani izpeljanim kra-
jevnim samoprispevkom, že d^ejo pr-
ve rezultate. Ceste in komunalne pro-
bleme rešujemo, urejena bo tudi okoli-
ca vrtca. Veseli bomo, da nas bo vsak
med prazniki obiskal in videl, kako
smo tudi z lastnim delom in prispevki
naš кгад dvignili iz zaostalosti.«
T. VRABL
Mani novozaposlenih v žalski
občini
v žalski občini načrtujejo, da se bo letos število
zaposlenih povečalo za 1,6 odstotka, oziroma za 0,7
odstotka manj kot lani.
Skupaj naj bi se na novo zaposlilo 211 delavcev, od
tega le trije v zasebnem gospodarstvu. V gospodarstvu
n£Ó bi bilo 185 več zaposlenih, v negospodarstvu pa 23.
Ob koncu leta bi bilo v žalski občini skupsO zaposlenih
13.528 delavcev. Tretino vseh kadrovskih potreb pa
bodo organizacije združenega dela pokrile s priprav-
niki. Ta delež je nižji od načrtovanega, saj naj bi po
sporazumu s pripravniki pokrili kar dve tretini vseh
kadrovskih potreb. Primanjkovalo bo predvsem
kadrov trete, četrte in sedme zahtevnostne stopnje.
JANEZ VEDENIK
1^0 skrivnih poteh do cilja
, Pionirji iz žalske občine so v minulih dneh imeli v varstvu
^rirčkovo torbico. Sprejeli so jo pred tednom dni od svojih
. stnikov iz Hrastnika v Zaplanini pri Vranskem. Potem so
Jj Pionirji osnovnih šol Vransko, Tabor, Gomilsko, Prebold,
h ^že, Liboje, Petrovče, Žalec, Velika Pirešica, Vinska gora,
jL ^va, Gotovlje, Šempeter, Polzela in Braslovče nosili po
Pio poteh do Letuša, kjer sojo dahes, v četrtek, letuški
. Juliji v Slatinah izročili pionirjem velenjske občine. Pov-
^^ So kurirčkovi torbici pripravili topel sprejem, o pomenu
liti/P ^^ slovesnostih spregovorili predstavniki družbenopo-
p^^nih organizacij in člani Zveze borcev, skratka bilo je
oyj^^'^f^o in spontano. Prve dni pa je kurirje na njihovi poti
jj'^alo tudi slabo vreme. Na sliki: Pionirji OS Prebold
Lobnikar, Sašo Hribernik, Roman Kos in Dušan
Povž so skrbno pazili, da jih na poti ne bi ujela zaseda.
TONE TAVČAR
I^OGLED V SVET
Konnikti še naprej najtrši oreh
v New Dçlhiju končani sestanek
zunanjih ministrov neuvrščenih
držav je pokazal večjo dinamičnost
gibanja, hitrejše odzivanje na naj-
bolj pereče mednarodne probleme,
hkrati pa je pokazal, da gibanje še
ni našlo pravega prijema, kadar
gre po svoje za najtrši oreh - kon-
flikte med državami članicami gi-
banja.
Voditelji diplomacij neuvrščenih
so nemudoma reagirali na ameri-
ški letalski napad na Libijo, člani-
co gibanja. V ta namen so se sestali
na izredni seji in obsodili ameriško
agresivno dejanje. Obenem so na
rednem zasedanju izbrali delegaci-
jo, ki je obiskala Libijo in sedež
Združenih narodov. V njej je tudi
zvezni sekretar za zunanje zadeve
Raif Dizdarevič. Delegacija šestih
ministrov naj bi sodelovala na za-
sedanju varnostnega sveta OZN.
Medtem pa so zahodne velesile s
svojim vetom preprečile sprejem
resolucije, s katero so hoteli obso-
diti napad ZDA na Libijo in hkrati
obsoditi tako individualni kot dr-
žavni terorizem. Sistem veta se je
spet pokazal kot možnost zavreti
vse akcije, kadar gre za očitno na-
padalno dejanje v mednarodnih
odnosih.
Kar zadeva sestavo ministrske
delegacije neuvrščenih glede Libi-
je, so opazovalci opazili odsotnost
ministrov arabskih držav v njej,
kar kaže bržkone na določeno nela-
godnost ali nepripravljenost dru-
gih arabskih držav, da bi se odloč-
neje postavile na libijsko stran.
Po drugi strani je štirinajstuma
razprava zunanjih ministrov o ira-
ško-iranski vojni privedla na
sklepni seji, ki je trajala do jutra.
do demonstrativnega odhoda iran-
skega zunanjega ministra Vdajati-
ja, kije menil, da ponujeno stališče
izenačuje Iran, kot žrtev vojnega
napada, z agresorjem Irakom. Po
seji je Veljati pohitel s pojasnilom,
da ta njegova gesta ne pomeni, da
Iran zapušča gibanje. Toda kot že
velikokrat poprej, neuvrščeni spri-
čo razmerja sil v gibanju samem,
predvsem pa zaradi nepopustljivo-
sti vojskujočih se strani, niso mogli
storiti drugega kot pozvati obe
strani, naj prenehata s sovražnosti,
ki so se že krepko prevesile v šesto
leto. Ob tem je iraški zunanji mini-
ster Tarik Aziz: pikro pripomnil:
»Jäsno je, da je naše (neuvrščeno)
gibanje zainteresirano na izhodu iz
te vojne samo toliko, kolikor je po-
trebno, da v nekaj besedah objavi
fomalno sporočilo.*
Obenem je treba povedati, da so
neuvrščeni v New Delhiju izpričali
pomembno stopnjo enotnosti v pri-
zadevanjih, da bi gibanje uspešno
izpeljale priprave na vrh neuvršče-
nih, ki bo septembra v glavnem
mestu Zimbabveja, Harareju. Indi-
ja, katere triletni mandat predse-
dujočega v gibanju, se je skupaj z
več drugimi članicami gibanja, ni-
kakor ne nazadnje Jugoslavijo,
zavzela za nadaljevanje enotnosti
neuvrščenih kot zunajblikovskega
neodvisnega mednarodnega dejav-
nika.
V nasprotju s pripravami na
prejšnji vrh neuvrščenih, ki bi mo-
ral biti v Bagdadu in so ga nato
morali prenesti v indijsko prestol-
nico, priprave na vrh v Harareju
tečejo brez posebnih motènj. Vrh
bo torej v dogovorjenem roku, pri-
prave nanj pa bo skupaj z gostite-
ljem, Zimbabvejem, izpeljal koor-
dinacijski biro neuvrščenih.
Piše Jože ŠircelJ
4. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Plače le povod za prekinitev dela
v Emo vem tozdu Odpreski so za nezadovoljstvo krivi globlji vzroki
Šesturne prekinitve dela
v Emovem tozdu Odpreski
se je prejšnji petek udeleži-
lo približno 4Ü delavcev pr-
ve izmene tega tozda. Povod
za nezadovoljstvo delavcev
so bile plače, v kasnejšem
razgovoru z njimi, ki so se
ga udeležili tudi predstav-
niki Občinskega komiteja
Zveze komunistov in Ob-
činskega sveta Zveze sindi-
katov, pa se je izkazalo, da
je vzrokov za nezadovolj-
stvo še več. Na prvem me-
stu je gotovo treba izposta-
viti težak položaj tega Emo-
vega tozda, ki se odraža v
neperspektivnih proizvod-
nih programih, v neredni
ter nepravočasni dobavi su-
rovin in v iztrošenosti pro-
izvodne opreme.
Zaradi tega so se v Emu,
ko so sprejemali sanacijski
program, že odločili, da bodo
ukinili proizvodnjo odpre-
skov, medtem ko bodo pro-
izvodnjo avtokoles zadržali,
s tem, da bodo skušali zniža-
ti stroške vzdrževanja. Sprva
so sicer razmišljali o moder-
nizaciji proizvodnje, vendar
so ugotovili, da s sedanjim
obsegom proizvodnje ne bi
povrnili stroškov naložbe.
Da bi povečali proizvodnjo,
tudi nima smisla, ker bi mo-
rali narediti najmanj 400.000
avtokoles, medtem ko jih ju-
goslovansko tržišče potrebu-
je le 270.000.
Ob tem se takoj zastavi
vprašanje, kam z delavci, ta-
ko da ni presenetljivo, da so
delavci tozda Odpreski za-
skrbljeni nad nadaljnjo uso-
do, čeprav jim je vodstvo ko-
lektiva ponovno zagotovilo,
da bodo za vse našli ustrezna
delovna mesta. Delavci se ob
tem sprašujejo, koliko bodo
na novih delovnih mestih
plačani, kajti četudi bodo
nova dela in naloge gotovo
lažja, se niso pripravljeni
odreči nobenemu dinarju.
V razgovoru so delavci
znova opozorili, da delajo v
težkih pogojih, za kar niso
ustrezno plačani. Kar zadeva
težke pogoje dela je treba za-
pisati vsaj še dvoje: da so do-
bivali v tem todzu do letoš-
njega januarja zaradi njih za
15 odstotkov višje plače in
da so, po njihovih zagotovi-
lih, prikrajšani pri dodatni
stimulaciji, ki so jo v Emu
uvedli za tiste delavce, ki
med drugim ne koristijo bol-
niških dopustov. Kot pravijo
delavci, so zaradi narave de-
la v Odpreskih večkrat prisi-
ljeni koristiti bolniško in so
tako v primerjavi z drugimi
delavci v neenakopravnem
položaju. Tako na ta očitek,
kot tudi na pripombo, da no-
vi sistem nagrajevanja, ki so
ga letos sprejeli v Emu, ne
upošteva težavnih pogojev
dela, delavci tozda Odpreski
niso dobili odgovora.
Poseben problem so tudi
tako imenovane režijske ure,
ki jih pišejo delavcem, kadar
pride do zastojev v proizvod-
nji, zaradi pomanjkanja ma-
teriala ali zaradi vse bolj po-
gostih okvar. Teh ur je bilo
namreč v marcu več kot v
predhodnih mesecih, kar je
pomenilo manjše možnosti
za preseganje norme in s tem
takoj tudi nižji osebni doho-
dek.
Do tega morda ne bi prišlo,
če bi vodstvo tozda delavce o
tem pravočasno obvestilo.
Eden zaključkov razgovora
je tudi bil, da je odpovedalo
tako imenovano neposredno
obveščanje, prek skupinovo-
dij, članov delavskega sveta
in drugih, ki so v neposred-
nih stikih z delavci. Ob tem
so se komunisti na kasnejši
izredni seji vprašali, koliko
so delavci sploh zainteresira-
ni, da bi bili dobro obvešče-
ni, vendar to v nobenem pri-
meru ne sme biti opravičilo
za slabo obveščanje.
Med sklepi komunistov
tozda, ki so se sestali na
izredni seji takoj po končani
prekinitvi dela, velja izposta-
viti sklep, da bodo delavcem
dokončno pojasnili, kakšna
bo nadaljnja usoda tozda.
Zanimiv je bil tudi predlog,
da naj bi v bodoče vabili na
partijske sestanke tudi de-
lavce, ki niso člani Zveze ko-
munistov. Pokazalo se je na-
mreč, da vidijo delavci
predvsem slabosti drugih,
medtem ko o lastnih raje
molčijo. Tako na primer ni v
razgovoru nihče izmed de-
lavcev povedal, da edino
tozd Odpreski ni hotel spre-
jeti novega pravilnika, s ka-
terim skušajo v Emu zaostri-
ti disciplino. Najpomemb-
nejše v tem trenutku pa je,
da imajo v tozdu, po zagoto-
vilih vodstva, zaenkrat do-
volj materiala, kar pomeni
dovolj dela, ki je osnova za
dobre plače.	V. E.
Hočejo mnenja dveh institucij
Štiriurna razprava sveta za
varstvo okolja pri Socialistič-
ni zvezi obeh dokumentih
Cinkarne, ki je bila sredi
prejšnjega tedna, po mnenju
Cinkarnarjev, ni prinesla bi-
stvenih rezultatov, ker so raz-
pravljalci preveč razširili
problematiko varstva okolja.
Člani sveta so predlagali, da
bi se v javno razpravo o obeh
dokumentih Cinkarne vklju-
čili tudi družbenopolitični
delavci in ustanovitev poseb-
ne skupine, ki bi iz pripomb v
javni razpravi oblikovala
končna stališča.
Veliko govora je bilo o eko-
loški bilanci Celja, ki med dru-
gim predvideva, da bo Cinkar-
na zmanjšala onesnaževanje
zraka do leta 1995 na 110 kg
ЗОг/ћ, medtem ko Cinkarnaiji
načrtujejo tolikšno znižanje še-
le do leta 2000. Člani sveta, gle-
de ekološke bilance, niso bili
enotnega mnenja. Tako je bilo
tudi rečeno, da je bila le-ta iz-
delana lani, podatki o onesna-
ževanju pa se spreminjajo iz
meseca v mesec in temu pri-
merno niso primerljivi.
Člani sveta so zahtevali od
Cinkarne, da v bodoče pridobi
za svoje projekte mnenje od
dveh različnih strokovnih in-
stitucij. Vprašali so se namreč,
kako je lahko SEPO pred leti
ocenil, da bo sto meterski dim-
nik učinkovit, danes pa isti
strokovnjaki menijo drugače.
Cinkarnaiji so na to odgovori-
li, da so že prej vedeli, da se
dimnik ne bo obnesel, vendar
so podlegli zahtevam javne
razprave iz leta 1978.
Pripomb je bilo še več. Tako
so posamezniki podvomili v
učinkovitost zaokroževanja
proizvodnje, po njihovem
mnenju pa je vprašljvo tudi
predlagano razmeije med baz-
no in predelovalno industrijo,
ker se ne ve, kje bo Cinkarna
locirala predelovalno industri-
jo, ki poleg tega prav tako one-
nažuje okolje.
Z načrti in predlaganimi
spremembami Cinkarne so bili
nezadovoljni tudi zato, ker ne
vsebujejo tehnoloških uteme-
ljitev. S tem sicer niso vsi so-
glašali, ker se je po njihovem
mnenju v javni razpravi treba
opredeliti o stališčih izvršnega
sveta, ki je oba dokumenta že
ocenil. Letni načrti Cinkarne
se bodo namreč sprejemali na
skupščini, kar pomeni, da bo
morala Cinkarna zadostiti
vsem pogojem, če bo hotela iz-
peljati katerokoli izmed načr-
tovanih naložb in to ne glede
na morebitno soglasje v javni
razpravi.
Cinkarnaiji so ob tem oceni-
li, da so v neenakopravnem po-
ložaju, ker morajo nastopati
zgolj s strokovnimi argumenti,
medtem ko lahko udeleženci
javne razprave nastopajo tudi z
domnevami in nepreveijenimi
dvomi. Opozorili so tudi na
spremenjeno zakonodajo, kije
mnogo ostrejša kot pred leti in
na številne nove raziskave, ki
so znatno spremenile odngs do
posameznih projektov.
VILI EINSPIELER
Mozirsici gasilci so dobro
opremljeni
v občinski gasilski zvezi Mozirje, ki združuje 15
gasilskih društev, so bili lani, ko so praznovali tudi
30 letnico ustanovitve svoje zveze, uspešni. To velja
tako za posredovanje pri požarih kot tudi za vsa
ostala področja delovanja. Izjema je le izobraževa-
nje, kjer jih v naslednjih letih čakajo še pomembne
naloge.
Na volilnem občnem zboru gasilske zveze so poudarili,
da so opravili večino nalog, sprejetih v preteklosti, pri
tem pa so posebno skrb namenjali preventivi. Rezultat
tega je tudi samo 6 požarov, ki so jih zabeležili lani v
občini (pet od tega zaradi malomarnosti) za katere je
značilno tudi hitro posredovanje gasilcev. Razen dveh
požarov so bih vsi manjšega obsega, k čemur so s hitro
intervencijo prispevali tudi gasilci.
Posebno zadovoljni so lahko v občini tudi z oprem-
ljenostjo, saj imajo v vseh društvih svoje orodne avto-
mobile, v večjih društvih pa imajo tudi gasilske avtoci-
sterne, ki jih niso uporabljali le za gašenje požarov. V
lanskem sušnem obdobju so namreč občanom z avto
cisternami priskrbeli 850 tisoč litrov vode. Med lan-
skimi uspehi velja omeniti tudi nabavo petnajstih
radijskih UKV postaj, s katerimi so opremili avtomo-
bile vseh gasilskih društev.
Poleg dograditve in obnove gasilskih domov bodo
v gasilski zvezi v prihodnje namenili največ pozor-
nosti izobraževanju gasilcev, saj imajo premalo čast-
nikov in višjih gasilskih častnikov. V preteklosti so
pri tem marsikaj zamudili, zato so v planih tej nalogi
namenili prednost. Na volilnem občnem zboru so za
predsednika zveze ponovno izvolili Franca Tr-
bovška.
Dobro je bilo tudi sodelovanje s SIS za Varstvo pred
požari, s sosednjimi gasilskimi zvezami ter društvi,
posebno pa z vsemi dejavniki v občini (žal večina teh
tega ni potrdila tudi z udeležbo na občnem zboru).
Pomembno je, da gasilcem priskočijo na pomoč tudi
občani, ki finančno podpirajo delovanje posameznih
društev. Značilno pri tem je, da tako pridobljena sred-
stva gasilci s prostovoljnim delom tudi nekajkrat ople-
menitijo.
R. P.
Premalo denarja za
krajevne skupnosti
o tem razpravljal Izvršni svet
Večina krajevnih skupno-
sti v žalski občini je imela
težave pri usklajevanju svo-
jih planov, ker so pri tem
premalo sodelovale delov-
ne orgànizacije in nekatere
samoupravne interesne
skupnosti. To se neposred-
no odraža tudi pri samem
Hnančnem položaju, ki za
večino ni ugoden.
Nasploh imajo v krajevnih
skupnostih največ pripomb
na neurejeno financiranje, ki
je v različnih občinah različ-
no urejeno oziroma ni si-
stemsko rešeno. Sredstva, ki
jih krajevne skupnosti preje-
majo iz občinskega proraču-
na, so namenjena za delegat-
ski sistem, za tekoče poslo-
vanje in za najnujnejša admi-
nistrativna opravila. Zlasti
obrobne krajevne skupnosti
dejansko nimajo drugih
sredstev kot proračunska.
Položaj je še toliko neugod-
nejši, ker v teh krajih ni or-
ganizacij združenega dela, ki
bi priskočile na pomoč ob ra-
zličnih akcijah. Povrhu vse-
ga je večina ljudi iz takšnih
krajev zaposlena v sosednjih
občinah, od koder pa pravi-
loma skorajda ne dobivajo
sredstev niti iz tako imeno-
vane glavarine. Zlasti iz ob-
čine Velenje ne.
Sredstva, ki jih dobivajo
krajevne skupnosti iz samo-
upravnih sporazumov, ki so
jih med sabo sklenile krajev-
ne skupnosti in organizacije
združenega dela pa dokaj
redno pritekajo iz žalske in
celjske občine. Nekaj denar-
ja dobijo krajevne skupnosti
tudi od samoupravnih inte-
resnih skupnosti in sicer za
delovanje delegatskega si-
stema, njihova višina pa je
odvisna od udeležbe na se-
jah skupščin. Namenska
sredstva dajeta tudi sekreta-
riat za ljudsko obrambo in
samoupravna skupnost za
komunalo in ceste.
Kljub vsemu temu pa velja
splošna ugotovitev, da kra-
jevnim skupnostim primanj-
kuje denarja za razvoj, pa tu-
di za takšne stvari kot so red-
no vzdrževanje zgradb, s ka-
terimi upravljajo, za gradnjo
telefonskega omrežja, za
vzdrževanje in pluženje sne-
ga, urejanje kanalizacije in
druge manjše potrebe. Ob
vsem tem seveda ni naključ-
je, da se vse več krajevnih
skupnosti odloča za uvedbo
samoprispevkov.
O problematiki delovanja
krajevnih skupnosti so govo-
rili tudi na prvem zasedanju
izvršnega sveta žalske občin-
ske skupščine.
JANEZ VEDENIK
Prireditve za 1. maj
Celjski sindikati že po tradiciji pripravljajo razne prireH'
tve v počastitev delavskega praznika I. maja. To bodo nau
dili tudi letos, pri čemer že deseto leto v podobnem vsebi!
skem okviru z osrednjo prireditvijo na Gričku pri Celju.
Prve prireditve v počastitev 1. maja so na sporedu že danes
četrtek, 24. aprila in sicer bo v Narodnem domu skupščina к1ц|)!
samoupravljalcev. prav tako bo danes osrednja proslava Driev'
OF, prav tako v Narodnem domu ob 19. uri, medtem ko ђ,,
slavnostna seja predsedstva občinskega smdikalnega sve¿
Celje v torek, 29. aprila. Že po običaju bodo ta dan podelili turi
sindikalna priznanja, srebrne znake sindikata.	'
V	ponedeljek, 28. aprila bo na Tomšičevem trgu kulturu-
prireditev, v kateri bodo sodelovali Ženski pevski zbor Ljy
bečna. Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje, pihala
orkester štorskih železarjev, tamburaški orkester Svobode Cel^
in tamburaški orkester DPD France Prešeren iz Celja.
Priznanja Osvobodilne fronte bodo na današnji osrednji pr^,
slavi prejeli: Anton Javeršek, Željko Cigler, Miha Petan, Ru(j
Vizjak, Vinko Rebec, Nevenka Grilc, Ivana Zavšek, Franc Čr^^
pinšek, Maks Brežnik. Franc Mavec in Kulturno prosvetno dru!
štvo France Prešeren Vojnik.
V	počastitev praznikov pripravljajo osrednjo proslavo tudj
v Slovenskih Konjicah, in sicer jutri (petek) v kulturnem
domu. Slavnostni govornik bo predsednik občinskega sindi,
kalnega sveta Slovenske Konjice Albin Borko, v kulturneiu
delu programa bo nastopil mešani pevski zbor France Prešf.
ren iz Celja. Zbor, ki sodi med najstarejše in najbolj kakovostne
zbore v Sloveniji, bo prvič predstavil program, s katerim bc
maja sodeloval na velikem mednarodnem tekmovanju pevskih
zborov v francoskem mestu Tours.
Podelili bodo tudi priznanja Osvobodilne fronte in srebrne
znake ZSS. Priznanja prejmejo: Martin Hudales, Miroslav
Peško, Amalija Kukovič, Anica Vehovar, Aleš Capi, društvo
invalidov Slovenske Konjice in šahovski klub Slovensitt
Konjice. Srebrne znake pa: Rudolf Gorinšek, Liana Cesar, Jože
Košir, Ivica Lepšina, Dušan Margue, Mladen Majcen, osnovna
organizacija sindikata Cotim iz DO Comet Loče in konferenca
osnovnih organizacij Kovinar Vitanje.
Osrednja prireditev ob Dnevu Osvobodilne fronte bo v Žalcu
jutri v Kulturnem domu. Na slavnostni seji občinske konfe.|
renče SZDL bodo podelih tudi letošnja občinska priznanja
Osvobodilne fronte. Prejeli jih bodo OO ZSMS Griže, Gasilsko
društvo Letuš, Martina Beve iz osnovne šole Ljuba Mikuš v
Žalcu, Branko Cerovšek iz Šempetra, Ivan Čakš iz Galicije,
Franc Jelen s Polzele, Slava Mirnik iz Petrovč, Marija Nahtigai
iz Žalca, Ciril Prezelj iz Žalca, Lojze Rak iz Tabora, Marija
Štorman iz Prebolda in Franc Volk s Ponikve. V kulturnem
programu bo nastopil mladinski pihalni orkester glasbene šole
iz Žalca.
V	počastitev dneva OF in 1. maja se bo v občini Laško
zvrstilo več proslav in prireditev. Osrednja občinska proslava,
združena s slavnostnim koncertom Železničarske'pihalne godbe
Zidani most bo v soboto, 26. aprila ob 18.30 uri v Domu svobode
Zidani most. Na proslavi bodo podeljena tudi občinska prizna-
nja OF. Srebrna odličja OF bodo prejeli: Stanko Lotrič-Stane,
Majda Gospodarič, Ivan Čerin, Leni Videč in Pavel Ajdnik.
Uro kasneje bo osrednja krajevna proslava v Domu svobode
Radeče, kjer bodo podelili bronasta odličja OF.
Za področje Laškega bo proslava v petek, 25. aprila ob 19.30
uri na Brezah pa v nedeljo, 27. aprila ob 16. uri v Domu strelcev
Mala Breza.
Osrednja proslava ob dnevu OF in Prazniku dela bo v občini
Mozirje v soboto, 26. aprila ob 17. uri v Delavskem domu
Nazarje, v posameznih krajevnih skupnostih pa bodo pripra
vili tudi krajevne proslave, na katerih bodo podelili bronasti
znake OF.
Na osrednji občinski proslavi bodo podelili srebrne znake Of
ter sindikalna priznanja. Slednja bodo prejeli: Martina Plaskai
iz Elkroja, Stanko Kotnik iz Gorenja Glin, Janez Slatinšek iz GG
Nazarje, Marko Purnat iz Gorenja tozd MGA Nazarje ter Konffr
renca delegacij OO ZSS zgornjesavinjske kmetijske zadruge.
Srebrne znake OF prejmejo: Franc Brglez iz Radmirja. Ivai
Kosmač iz Solčave, Alojz Pečovnik iz Nove Štifte. Ana Kokov-
nik iz Šmartnega ob Dreti, Jože Hribernik st. iz Rečice, Heda
Herman iz Nazarja, Peter Širko iz Mozirja in Aleksander Videč-
nik iz Mozirja.
Osrednja proslava Dneva OF in praznika dela v občini Šmarje
pri Jelšah bo 26. maja ob 20. uri v Zdraviliški dvorani v Rogaški
Slatini. Takrat bodo podelili tudi srebrne znake OF in srebrne znake
ZSS. Proslavo so združili še s tradicionalno jevijo odraslih pevskih
zborov. Tokrat se bo predstavilo deset zborov, ki delujejo v šmarsit-
občini.
Priznanja OF bodo v občini Šmarje pri Jelšah prejeli: Franc
Branko But iz Rogaške Slatine, Angela Čepin iz Lesičnega, Jože
Čakš iz Šmarja, Ivan Jagrič iz Osredka. Anton Sok iz Kozjega
krajevna organizacija RK Mestinje in moški pevski zbor zdravilišči
Atomske toplice.
Srebrne znake ZSS bodo v^marski občini prejeli: Drago Nežmaf
(OOS Mizarstvo Rogaška Slatina), Ivan Križan st. (OO Mercator-Jelš«
Šmarje), Marjan Prisiček (00 Steklarska šola Rogaška Slatina
Matija Prevalšek (00 tozd Kondenzatorji Rogatec), Marija Čepir
(OO Metka Kozje) in osnovna organizacija ZSS Zdravilišče Atomslcf
toplice.
Osrednja proslava ob dnevu OF bo v Šentjurju jutri, 25. apriU
ob 19. uri. Prireditev bo v kulturnem domu, kjer bodo pripravil
kulturni program, v njem pa bodo sodelovali tudi člani kulturno-
umetniškega društva iz pobratene občine Požega. Na proslavi bod'
podelili priznanja OF in srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije
Priznanja OF bodo prejeli: Ivan Jager, Jože Zupane, Vinko Žlei^
der. Košarkarski klub Šentjur in likovna kolonija Bohor žari.
Srebrne znake ZSS bodo prejeli: Marjana Horjak iz Tola, Aniö
Krajne iz Alposa, Štefan Vrečko iz Bohorja in Hinko Tomplak ^
Eleganta.
S podelitvijo priznanj Savinjsko šaleške gospodarske zbornic
so se sinoči v velenjski občini pričele prireditve ob bližajočem s*
prazniku Osvobodilne fronte in 1. maju.
Danes bo v glasbeni šoli koncert dekliškega pevskega zbora cenf'
srednjih šol in mešanega pevskega zbora iz Celja. Pred sprejemoj^
kurirčkove pošte na Titovem trgu, jutri ob pol dvanajsti uri, boö'
mladi iz Titovega Velenja razstavili svoja dela na temo Mladi ustvai_
jamo, ob 19. uri pa bo v kulturnem domu v Titovem Velenju osrednJ*
prireditev ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. V kulturne^
programu bo sodelovalo gledališče Pod kozolcem s priredbo Žup^
nove Micke.
Več prireditev bo na predvečer delavskega praznika, naj omenin^'
le srečanje delovnih ljudi in občanov v Rdeči dvorani v Titovei^i
Velenju, v sredo 30. aprila ob 21.30 uri.
Srebrna priznanja OF bodo prejeli: Jože Veber, Božena Štajn«,
Stane Planine, Franc Tamše, Olga Mravljak, Melhior Mazej, Fa"
Krupič, Franjo Korun, Slavko Korenič in David Jazbinšek.
Srebrni znak zveze sindikatov pa bodo prejeli: Jože Angeli, Fr^'J
Čas, Martin Hrastnik. Karel Juhart, Jože Kotnik. Milica Lesja"
Majda Lesničar, Franc Matevž, Jože Ramšak, Zvonka Sevšek, Jal^".
Tovrljan, Jurij Vaupot. Stane Vovk ter OO ZS Era. tozd Vi"'
Šmartno ob Paki in OO ZS Vegrad tozd Gradnja.
24. april 1986
novi tednik ~ stran 5
Likvidacija velenjslce
organizacije НРН
neizkoriščene proizvodne zmogljivosti
in prevelika režija
Velenjska skupščina se je,
na predlog izvršnega sveta,
odločila za likvidacijo ve-
lenjskega podjetja za hidro-
gradnje, gradnjo prometnih
objektov in hortikulturo
(HPH). Sprva so v občini
razmišljali o združitvi de-
lovne organizacije HPH z
velenjskim gradbenim po-
djetjem Vegrad, vendar so v
podjetju ocenili, da je izgu-
ba, ki jo je v prvem trome-
sečju izkazal HPH, preve-
lika.
Izvršni svet je na osnovi
njihove odločitve ugotovil,
da kolektiv ne more trajneje
obnavljati družbenih sred-
stev in da ne more zagotav-
ljati delavcem uresničevanja
njihovih pravic, s čimer je
podan razlog za redno likvi-
dacijo.
Izguba ob prvem trome-
sečju je znašala 113 milijo-
nov dinaijev, medtem ko je
že lani ob koncu leta izkoriš-
čenost proizvodnih zmoglji-
vosti upadla za več kot polo-
vico. Delavci zaradi tega že
dalj časa prejemajo omejene
osebne dohodke, medtem ko
kolektiv zaradi odhoda več-
jega števila delavcev ni več
sposoben opravljati večine
poslovnih funkcij.
Poseben problem v delov-
ni organizaciji HPH je bila
prevelikih režija, zaradi kate-
re, po oceni sanacijske komi-
sije, kolektiv ni imel možno-
sti za pozitivno poslovanje.
Tudi v Vegradu so ocenili,
da je preveliko število režij-
skih delavcev eden izmed bi-
stvenih razlogov za izgubo v
HPH. Izhod je videla sanacij-
ska komisija, pred predlo-
gom o likvidaciji, v zmanjša-
nju režije ali v bistvenem po-
večanju števila proizvodnih
delavcev in obsega dela, kar
pa je v sedanjih razmerah v
gradbeništvu praktično ne-
mogoče.
Kolektiv je sicer pripravil
kar nekaj programov ukre-
pov, ki pa so bili, po oceni
izvršnega sveta, vsi po vrsti
preveč pomanjkljivi. Podob-
no je bilo tudi s sanacijskim
programom, ki so ga v HPH
izdelali konec lanskega leta.
Izvršni svet ga ni potrdil, v
vodo pa je padel tudi pred-
log o združitvi z Vegrad om.
O tem, ali so sè v Vegradu
pravilno odločili, je težko so-
diti. Izvršni svet ocenjuje, da
so nekoliko prehitro zavrgli
2,5-3 milijarde dinaijev, ko-
likor je trenutno vredna de-
lovna organizacija HPH.
V delovni organizaciji je
zaposlenih še 108 delavcev,
ki jim bodo skušali, s po-
močjo celotne družbenopoli-
tične skupnosti, čimhitreje
poiskati drugo zaposlitev.
Čimprej bodo skušah podati
tudi osnovna sredstva, ki iz
dneva v dan zgubljajo na
vrednosti. Zaradi njihove ne-
izkoriščenosti nast^ajo tudi
nezaželeni stroški.
VILI EINSPIELER
Veplas je dobil
začasnega
direlctorja
Na zadnji seji velenjske
skupščine so delegati imeno-
vali Franca Vedenika za za-
časnega predsednika kolek-
tivnega poslovodnega orga-
na v delovni organizaciji Ve-
plas. Gre za kolektiv, ki je
lani zašel v resne težave in
zaključil poslovno leto na ro-
bu rentabilnosti. Ker v ko-
lektivu niso resno pristopili
k sanacijskim ukrepom, je
velenjski izvršni svet predla-
gal začasno uvedbo ukrepa
družbenega varstva. Franc
Vedenik prihaja iz velenj-
skega rudnika lignita, ven-
dar se dobro spozna na pro-
blematiko tega velenjskega
kolektiva.
L. OJSTERŠEK
Kovlnarstvo ubira pota prestruifturiranla
Na Ljubnem so pred kratkim predstavili svojo novost - krožno žago
, v temeljni organizaciji
ravenske železarne Kovi-
narstvo na Ljubnem so pred
kratkim predstavili novost
v svojem proizvodnem pro-
gramu, avtomatsko strojno
žago za razrez paličastega
materiala. S tem v tej te-
meljni organizaciji uspešno
ubirajo pota prestrukturi-
ranja svoje proizvodnje, ter
hkrati nudijo naši industri-
ji kvalitetne stroje za pri-
pravo materiala.
Prav področje priprave
materiala je v naši strojni in-
dustriji med najbolj neureje-
nimi, kar se odraža v slabi
izkoriščenosti materiala, ve-
likem številu zaposlenih in
posredno tudi slabi v kako-
vosti končnih izdelkov. V
prizadevanjih za dvig kvali-
tete je tako nov stroj na na-
šem tržišču pomembna no-
vost.
Mehanski del naprave so
skonstruirali ljubenski kovi-
narji in njihova konstrukcij-
ska ekipa pod vodstvom in-
ženirjev Jožeta Krameija in
Petra Ribiča, elektronsko
opremo in krmiljenje pa sta
prispevala slovenj egraška
obrtnika Tomo in Albert
Štumpfl, ki s Kovinarstvom
sodelujeta od časa, ko so na
Ljubnem izdelah prvo polav-
tomatkso žago za razrez ko-
vinskega materiala. Delova-
nje nove naprave, ki sama
odbira, reže in sortira razre-
zan material, je avtomatsko
in predstavlja osnovo za nov,
numerično krmiljen stroj,
katerega prototip bodo v Ko-
vinarstvu predstavili do kon-
ca tega leta. Fizičnega dela
ob novem stroju je tako
manj, prednost paje ob bolj-
ši kvaliteti tudi boljši izkori-
stek materiala.
Za razvoj nove avtomatske
žage so precej prispevali tudi
v delovni organizaciji Com-
merce Ljubljana, ki bo tudi
nosilec prodaje in servisira-
nja nove naprave. Gre torej
za skupna vlaganja in proiz-
vodnjo petdesetih stfojev.
Toliko bi naj letos proizvedli
polavtomatskih in avtomat-
skih žag, za katere je na do-
mačem tržišču precej zani-
manja. Na Ljubnem pa upa-
jo, da bodo stroje tudi izva-
žali.
Ob tej pomembni delovni
zmagi v 170 članskem kolek-
tivu načrtujejo tudi druge
spremembe v svojem proiz-
vodnem programu. V sode-
lovanju z zahodnonemškim
partneijem naj bi izdelovali
tudi bagre za rudarsko indu-
strijo, stroje, ki jih sedaj pri
nas zaenkrat še uvažamo.
R. PANTELIČ
FOTO: IGOR MODIC
Pojasnilo o vpisu
sproščenih depozitov
že dlje časa sprejema banka depozite, vezane
nad tri mesece in njihovo število predvsem zaradi
ugodnih obresti stalno narašča. Tehnika poslova-
nja v banki je takšna, da po preteku vezave varče-
valec lahko prenese na hranilno knjižico ah dru-
gam (na primer, na tekoči račun) ta sredstva,
skupaj s pripisanimi obrestmi.
Varčevalec mora pri takšnem vezanem depo-
zitu priti v banko takoj po preteku dobe vezave,
predložiti hranilno knjižico, kamor bančni dela-
vec preko terminala vpiše sproščeni depozit in
pripisane obresti.
Največkrat pri tem ni nobenih problemov, ven-
dar pa se zgodi, da se včasih zatakne pri delova-
nju terminalov, in v tem primeru bančni delavec
ne more izvršiti vpisa v hranilno knjižico. Teh
»zatikanj« je zadnje čase bistveno manj, prav
zaradi posodobitve terminalske in računalniške
mreže ter opreme v banki. Toda, vseeno se še
zgodi - kot smo opisali.
Takšne motnje kljub vsemu ne trajajo dlje od
nekaj ur, zato LB Splošna banka Celje prosi za
razumevanje, kajti bančni delavec v nobenem
primeru brez računalnika oziroma terminala ne
more vpisati podatka o sproščenem depozitu v
hranilno knjižico, saj mu niso znane obračunane
obresti za vezani depozit.
Prej premalo, zdaj preveč dela
Uspešno družbeno varstvo v tozd Dom v Šmarju
Osemmesečno družbeno
varstvo v Domu, temeljni or-
ganizaciji šmarskega Ikoma,
že obeta, da ta temeljna orga-
nizacija ne bo več na seznamu
občinskih izgubarjev. Poleg
rezultatov gospodarjenja, ki
so iz meseca v mesec boljši, se
učinki sanacije kažejo tudi na
samoupravnem, kadrovskem
in organizacijskem področju,
nenazadnje pa k vedrejšemu
razpoloženju prispevajo še
osebni dohodki, ki zadnje ča-
se niso več tako zelo nizki.
Še lani jeseni se je o Domu
govorilo le najslabše: o ka-
drovskih razprtijah, slabi orga-
nizaciji dela, o nepravilnostih
v finančnem in materialnem
poslovanju in o delu, ki ga ni
bilo. Temeljna organizacija je
»slovela« kot nesoliden part-
ner, slab in nezanesljiv izvaja-
lec del, ki mu ni zaupati. Danes
se je obrnilo na bolje.
Dela im^o v Domu dovolj,
celo preveč je naročil, ki bi jih
bilo mogoče opraviti z delavci,
ki jih je premalo. Postopoma
se temeljni organizaciji vrača
ugled, saj so naročniki zado-
voljni z izvedbo posameznih
del. Izgube v tem času ni več in
vse kaže na boljše čase. Za vse
to ima gotovo veliko zaslug ko-
lektivni začasni poslovodni or-
gan s predsednikom Dušanom
Dračo na čelu, brez velike zav-
zetosti vseh delavcev pa prav
gotovo ne bi bilo mogoče izpe-
ljati številnih nalog.
Ukrep družbenega varstva v
temeljni organizaciji Dom bo
prenehal konec julija. Glede
na številne uspehe v času traja-
nja ukrepa, bi kazalo razmišlja-
ti o tem, da sedanje vodstvo
ostane oziroma nadaljuje z de-
lom tudi potem, ko se ukrep
družbenega varstva izteče ozi-
roma ko ne bo več potreben.
MARJELA AGREŽ
Konjišiia Skala ima težave
Del proizvodnje pod milim nebom - zastarela oprema
v enoviti delovni organiza-
ciji Mizarstvo Skala v Slo-
venskih Konjicah, ki delile že
33 let, in kjer je zaposlenih 55
delavcev, so se v zadnjem ob-
dobju, podobno kot vsa lesna
industrija, znašli v precejš-
njih težavah predvsem zaradi
reprodukcijskega materiala.
Vse težje nabavljago kako-
vostne surovine, s^ jih na do-
mačem tržišču primanjkuje.
Ker Skala nima lastnih rćizre-
zov lesa, se mora pač zadovolji-
ti z lesom, ki ga uspe dobiti. Ta
pa je v glavnem že precej pre-
bran preden pride do konjiške-
ga proizvajalca.
Skala sodi v krog malega go-
spodarstva, vendar zavoljo te-
ga nima nikakršnih olajšav, če
izvzamemo tiste na papiiju in
pri besedah. Sicer pa imajo
enake obveznosti kot ostalo
gospodarstvo. Eden največjih
problemov s katerim se spopa-
dajo v Skah je zastarela
oprema.
Z lastnimi močmi je ne bo
mogoče nadomestiti, ugotavlja
direktor delovne organizacije
Jože Jelenko. Zato skušajo
najti pomoč pri svojih poslov-
nih partneijih in v banki, da bi
lahko čimprej obnovili strojni
park. Z nizko akumulacijo v
Skali ne morejo zagotavljati ni-
ti enostavne reprodukcije. Za
obnovo opreme pa bi potrebo-
vali najmanj 50 milijonov di-
narjev. Urediti bi morali tudi
ncOnujnejše prostore za proiz-
vodno delo, saj del delovnega
procesa teče zdćO kar pod mi-
lim nebom in je zato produk-
tivnost često odvisna tudi od
vremenskih razmer. Obstoja
načrt, da bi v podaljšku obsto-
ječega objekta zgradili vscu
nadstrešek v izmeri 500 kva-
dratnih metrov. O tem so že
lani sprejeli sklep in tedaj bi
veljala naložba okoli 22 milijo-
nov. Ker jih niso uspeli zbrati,
je načrt padel v vodo, iz katere
ga lahko potegnejo le s pomoč-
jo kreditov bank in pomoči
ostalega združenega dela. O
tem že dlje časa razpravljajo
tudi s Kostrojem, s katerim
Skala veliko sodeluje in prek
njega tudi posredno izvaža v
Sovjetsko zvezo, na Kitajsko
in drugam in upajo, da bo od
Kostrojevih načrtov v lastne
naložbe ostalo tudi kaj sred-
stev za pomoč Skali. Za Ko-
stroj izdeluje Skala opremo za
usnjarsko industrijo: usnjar-
ske sode in motovila.
Tuje tržišče zahteva seveda
tudi kakovostne izdelke, za ka-
tere je potrebna kakovostna
surovina in če je doma ni do-
volj, se bo morala tudi Skala
ozreti po uvozu le-teh. Prav v
teh dneh so podpisali dogovor
z Lesnino, da bi za Kostrojev
program uvozili boljši les. Te-
žava paje spet v tem, ker Skala
nima lastnih deviznih sred-
stev. In krog težav v Skali je
tako sklenjen. Ostane še razu-
mev^e in pomoč ostalega
združenega dela v Slovenskih
Konjicah, ki za težave Skale
vendarle ne ostaja gluho.
MATEJA PODJED
6. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Uresničiti sprejete razvojne načrte
Predsedniki Izvršnih svetov občinskih skupščin daMo prednost Izboljšanju gospodarjenja In kakovosti življenja
Razvoj, kakršnega so si v občinah na celjskem območju
začrtali v tem srednjeročnem obdobju, temelji predvsem
na okrepitvi in kakovostni rasti gospodarstva. Uspešnost
uresničevanja sprejetih nalog je povezana tudi z delom
najodgovornejših ljudi v občinah, zato smo povprašali
predsednike občinskih skupšin in predsednike izvršnih
svetov, za kaj se bodo pri svojem delu predvsem zavze-
mali. Izjave predsednikov občinskih skupščin bomo obja-
vili v prihodnji številki, tokrat objavljamo izjave pred-
sednikov izvršnih svetov. Ob poudarjanju nuje gospodar-
skega razcveta izstopa zavzemanje za uveljavljanje zna-
nja, za tehnološki napredek, za uvajanje novih progra-
mov. Vsi se zavedajo, da bo potrebnih precej naporov ne le
za nove programe, temveč tudi za pridobitev ljudi z zna-
njem. Razveseljivò je, da predsedniki med prednostne
naloge uvrščajo dvig kakovosti življenja, v katero sodi
tudi bolj zdravo in urejenp okolje.
Miloš Pešec, predsednik
celjskega izvršnega sveta:
Zbori občinske skupščine so
delo izvršnega sveta v prete-
klem mandatnem obdobju
ocenili kot dobro, zato želi-
mo v čimvečji možni meri to
delo nadaljevati, v upanju,
da bomo na posameznih
ključnih področjih dosegli
še boljše rezultate. Cilj raz-
voja naše občine smo zapisa-
li v dolgoročni in srednjeroč-
ni družbeni načrt. Veliko
truda smo vložili v pripravo
teh ciljev, neprimerno več pa
ga bomo morali, če jih bomo
hoteli doseči.
V	kvalitativnih dejavnikih
razvoja želimo zmanjšati za-
ostanek za razvojem v širši
družbenopolitični skupno-
sti. Zato bomo v izvršnem
svetu, ha osnovi usmeritev
občinske skupščine, name-
nili posebno pozornost veča-
nju deleža akumulacije v
ustvarjenem dohodku, kre-
pitvi razvojno-raziskovalne
dejavnosti v združenem de-
lu, uvajanju novih proizvod-
nih programov in moderni-
zaciji proizvodnje, predvsem
v okviru projekta »Prestruk-
turiranja celjskega gospo-
darstva« ter razvoju drobne-
ga gospodarstva. Obenem
bomo seveda skrbeli za dvig
kakovosti življenja.
Te cilje bo možno doseči le
z bolj neposrednimi stiki s
temeljnimi nosilci planiranja
in z večjo navezavo izven ob-
čine, v obeh sm'ereh, tako po
delegatski kot tudi po stro-
kovni poti.
Roman Ma tek, predsednik
izvršnega sveta skupšine
občine Laško: Naloge izvrš-
nega sveta so jasno oprede-
ljene v planskih dokumen-
tih. Naš bistveni cilj, da v ob-
čini dosežemo relativno bolj-
šo gospodarsko rast in tako
omogočimo boljše življenje ■
delovnim ljudem in obča-
nom. To pomeni, da je po-
trebno prestrukturirati go-
spodrstvo, izboljšati poslov-
ne rezultate, povečati učin-
kovitost naložb, gospodarno
ravnati s sredstvi tako v or-
ganizacijah združenega dela
kot tudi v interesnih skup-
nostih, hitreje bomo morali
uvajati novo tehnologijo,
skrbeti za učinkovitejšo ka-
drovsko politiko v smislu
»pravi ljudje na prava
mesta«.
Najprej se bomo lotili pro-
blemov v tistih organizaci-
jah, kjer ne dosegajo ustrez-
ne akumulacije. Proučili bo-
mo poslovanje teh organiza-
cij združenega dela, pogoje
gospodaijenja, organizacijo
dela in druge dejavnike, ki
vplivajo na končne rezultate.
Že na prihodnji seji izvršne-
ga sveta bomo na primer po-
drobneje analizirali položaj v
gostinskem podjetju v Rade-
čah, kjer imajo že dalj časa
težave v poslovanju.
V	interesnih skupnostih
pa bomo skušali zmanjšati
stroške administrativnih
služb in druge stroške, ki ni-
so neposredno vezane na de-
javnost. Za investicije pa tu-
di v teh skupnostih morajo
veljati enake strokovne pri-
prave in njihovo usmeijanje
v čim večjo družbeno učin-
kovitost, kot to velja za orga-
nizacije združenega dela.
Ivan Kos, predsednik IS
SO Mozirje: Prva in trenut-
no najpomembnejša naloga,
s katero se že ukvarjamo, je
organiziranost upravnih or-
ganov in izvršnega sveta,
kjer moramo doseči pravil-
nejšo in učinkovitejšo orga-
niziranost z večjo odgovor-
nostjo upravnih organov in
komiteja. Po izkušnjah iz
preteklosti je bilo namreč
vse preveč gradiv in predlo-
gov obravnavanih na izvrš-
nem svetu, zaradi česar je te-
mu zmanjkovalo moči za
spremljanje sprejetih stališč
in izv^anje nalog. V bodoče
naj bi več predlogov, pri-
pomb itn. temeljnih enot
obravnavali v skupščini ob-
čine ali skupščinah sisov.
Ker je kadrovska oborože-
nost upravnih organov in iz-
vršnega sveta za vprašanja
družbeno-ekonomskega raz-
voja vprašljiva, iščemo takš-
ne oblike dela, da bi zunanji
člani izvršnega seta pri obli-
kovanju našega razvoja do-
bili bolj kreativno vlogo. Ta-
ko razmišljamo o ukinitvi
komisij pri izvršnem svetu
ter o ustanovitvi dveh koor-
dinacijskih teles. Prvega za
dogovarjanje na področju
splošne, skupne in osebne
porabe ter drugega za druž-
beno-ekonomski razvoj v ka-
terega bi poleg domačih čla-
nov pridobili tudi znanje
strokovnjake s posameznih
področij.
V sedanjem kritičnem go-
spodarskem trenutku, pri
tem ne bom navajal naših že
znanih slabih lanskoletnih
rezultatov, nas čaka že letos
precej pomembnih nalog.
Najpej organizacijska spre-
memba v tozdu MGA Nazar-
je, kjer bo še treba najti
ustrezne organizacijske reši-
tve, zagotoviti kadre in de-
nar za preoblikovanje v de-
lovno organizacijo. Reorga-
nizacija je predvidena tudi v
Gradbeniku Ljubno, kjer bo
verjetno ukinjena gradbena
dejavnost. Tudi v Glinu, kjer
so v velikih težavan, svojega
razvoja ne bodo mogli več
graditi le na povečevanju ob-
stoječe proizvodnje, dokonč-
no obliko organiziranosti pa
bodo morali pripraviti tudi v
Elkroju, ki z širitvami pre-
rašča v večo delovno organi-
zacijo. V turizmu vidimo naj-
večje možnosti razvoja v
manj razvitih obmejnih kra-
jevnih skupnostih Luče in
Solčava, posebno še, ker za-
kon dovoljuje slovenskim
delovnim organizacijam, da
lahko del sredstev za neraz-
vite namenjajo tudi za razvoj
naših obmejnih manj razvi-
tih krajevnih skupnosti. Ob
tem bo tudi sozd Merx moral
povedati, kaj je s predvideni-
mi vlaganji v razvoj našega
turizma, saj se že pojavljajo
tudi ostali, ki želijo vlagati
denar v ta razvoj.
Ob vsem tem je ena osnov-
nih nalog izvršnega sveta,
skupšine in političnih orga-
nizacij, da bomo dosegli dru-
gačen odnos in odgovornost
temeljnih nosilcev planira-
nja do lastnih planov.
Stane Kokelj, predsednik
izvršnega sveta Slovenske
Konjice: Smeri razvoja in
naloge smo zapisali v plan-
ske dokumente in kot pred-
sednik izvršnega sveta si
bom prizadeval, da napisano
in sprejeto ne bo ostalo mr-
tva črka na papirju. Vendar
ob tej priložnosti povzemam
globalne usmeritve razvoja.
To je predvsem razvoj go-
spodarstva, ki bo temeljil na
uveljavljanju znanja, tehno-
loškega napredka, izkorišča-
nju proizvodnjih dejavni-
kov, združevanju dela in
sredstev in vključevanju na
tuje trge. Prav tako bomo na-
menjali pozornost razvijanju
družbenih dejavnosti, v iz-
boljšanje bivalnega okolja in
humanejše pogoje dela in s
tem posredno vpivali na za-
dovoljstvo občanov. Eden
od ciljev ostaja tudi skladen
razvoj v prostoru, njegova
smotrna poraba, varstvo
okolja, voda in zraka, narav-
ne in kulturne dediščine in
razvoj naselij. Naša naloga
torej je, da v naslednjih letih
nadaljujemo z gospodarskim
in družbenim razvojem obči-
ne. Pomembne cilje smo si
zastavili tudi na področju
kmetijstva: še naprej razvija-
ti živinorejsko proizvodnjo
predvsem na lastni krmni
bazi, poljedeljsko proizvod-
njo z večjimi hektarskimi
donosi in zagotavljati pretež-
no lastno oskrbo z žitarica-
mi. V sekundarnem sektorju
si bomo prizadevali izboljša-
ti kvalifikacijsko strukturo
zaposlenih. Temu pa naj bi
sledil tudi hitrejši ravoj terci-
arnega sektorja: trgovine,
obrti, turizma, poslovnih sto-
ritev, prometa in zvez. V ta
prizadevanja pa mora biti
vključen vsak delavec, ob-
čan, krajan. Vsak po svojih
zmožnostih, sposobnostih in
potrebah.
Sergej Šešerko, predsed-
nik izvršnega sveta Šent-
jur: »Analiza preteklega ob-
dobja sicer kaže dokaj ne-
ugodno stanje, vendar pa se
tudi pri nas družbeni in za-
sebni standard dviga. Glav-
na usmeritev v našem delu
se glede na našo nerazvitost
ponuja kar sama. Tako si bo-
mo prizadevali predvsem za
dvig družbenega proizvoda
in to na tistih področjih, kjer
še imamo določene možnosti
in prednosti. Pri delu pa se
bomo opirali predvsem na
lastne sile, kar pa pomeni
manjše, a zanesljivejše kora-
ke v razvoju. Naša glavna
skrb bo pri tem vnašanje v
proizvodnjo več znanja. S
tem bomo imeli več možno-
sti za zaposlovanje mladih in
za nadaljnjo predelavo suro-
vin in polizdelkov v naših
delovnih organizacijah.
Kljub tej usmeritvi pa sami
vsega ne bomo zmogli. Zato
pričakujemo, da bosta do-
polnjen zakon o skladnej-
šem razvoju manj razvitih
občin in naša aktivnost ven-
darle omogočila kakšno na-
ložbo v našem gospodarstvu.
Pogoji za to so ugodni, saj
imamo na razpolago komu-
nalno cenejšo industrijsko
cono in solidno infrastruk-
turo.
Pomembna naloga, ki nas
v prihodnje še čaka, paje po-
sodobitev infrastrukture v
posameznih delih občine,
predvsem v cestnem omrež-
ju. Najpomembnejše pa je,
da več ustvarimo, saj bodo
posamezne sredine tako do-
bile več sredstev. S tem bo
tudi delo izvršnega sveta laž-
je, saj sedaj igra predvsem
vlogo zadnjega razsodnika
pri delitvi sredstev skupne
porabe.« -
Marjan Babič, predsednik
izvršnega sveta skupščine
občine Šmarje pri Jelšah:
Le z večjim dohodkom, ki ga
bomo ustvarih z več zaposle-
nimi in z večjo storilnostjo
na osnovi tehnološkega in
organizacijskega napredka
ter z novimi programi, se
lahko nadejamo hitrejšemu
razvoju in s tem zmanjševa-
nju razkoraka med nami in
razvitejšimi občinami. Naše
prednostne naloge bodo še
nadalje v kmetijstvu, turiz-
mu in steklarstvu, kjer ima-
mo prednosti. Problem, na-
katerega že dlje časa opozar-
jamo in ki se mu bo treba v
tem obdobju še bolj posveti-
ti, pa so kadri. Ve se, daje
struktura zaposlenih v naši
občini med najslabšimi v re-
publiki. Potrebujemo stro-
kovnjake. Razvojnih služb v
delovnih organizacijah prak-
tično ni ali pa so zelo skrom-
ne. Več se bo treba ukvarjati
s šolajočo mladino. Menimo,
da se jih po končanem šola-
nju premalo vrača k nam.
Upamo, da bomo na tem po-
dročju in sploh v zvezi s ka-
drovsko politiko, uspešnejši
z ustanovitvijo kadrovske
službe. Ena pomembnejših
nalog je tudi izdelava pro-
storske dokumentacije in iz-
vedbenih aktov tako za cen-
tre, kot za preostali del obči-
ne. S tem bo konec stihijski
gradnji. Tu je še uvajanje so-
dobne tehnologije in infor-
matike v proizvodne proce-
se, več inovativnosti in po-
dobno.
Miran Arzenšek, predsed-
nik velenjskega izvršnega
sveta:« Gotovo nas bodo
najbolj okupirale neurejene
razmere v energetiki in pre-
mogovništvu, kjer gre za
povsem drugačen spiet^oko-
liščin kot pri Gorenju. Če se
razmere v republiki in fede-
raciji ne bodo spremenile,
bomo imeli obupne proble-
me, ne le zaradi izgube, tem-
več tudi zaradi negativnih
posledic na okolje. Krizne
razmere v gospodarstvu se
odražajo tudi v družbenem
sektorju in veliko naporov
bo potrebnih, da bomo našli
in vzpostavili pravo razmerje
v razvoju celotne komune. V
isti sapi, ko govorimo o pri-
mernejši prihodnosti gospo-
darstva, moramo misliti tudi
na primernejšo prihodnost
družbenega standarda vseh
občanov.
Ne rabimo zgolj delavcev,
temveč človeka, ki bo razpo-
lagal z zdravjem, znanjem in
ustrezno ravnijo kulturnega
razmišljanja. Pri tem nesme-
mo pozabiti, da imamo rezer-
ve tudi v naši dolini, ki jih
lahko bolje izkoristimo. Gre
za turizem in gostinstvo,
transport in promet, za posa-
mezne specializirane deja
nosti v združenem delu ^
sta orodjarstvo in inženirU
gi, ipd. Nekaj dela bo tudi J
z Gorenjem, ki je si
uspešno zaključilo prvo fi
sanacije, vendar povse
brez pomoči družbenopol
tične skupnosti tudi vnapn
ne bo šlo. Seveda pa pozitii
nih sprememb ne bomo dt
segi čez noč, že zaradi tep
ker bomo še lep čas uporai
Ijali sedanje oblike energiji
To Srednjeročno obdobje h
gotovo tudi v zamenju sans
cije gospodarstva in njego*
utrditve. Radikalnih razvq
nih sprememb ne morei
pričakovati, da se nek^l
premika naprej pa priča tuć
to, da se že odločamo za Ш
vidacijo zavoženih podjet
in za druge korenite ukrepi
Anton Bratuša, predse
nik izvršnega sveta Skup
čine občine Zalee: V teh za
strenih pogojih gospodaij
nja bomo imeli veliko odg
vornost, kako čim optimi
neje uresničiti zastavljene!
Ije. Delo izvršnega sveta t
predvsem usmerjeno v
janje nalog po sprejetei
programu dela, posebno P
zornost pa bomo namen
reševanju problemov gosp
darjenja v organizacija
združenega dela ter v ostli
družbenih dejavnostih v na
občini. Težav tudi v gosp
darjenju žalske občine
vedno več. Narašča štev'-
tistih, ki poslujejo z izgut
mi, vedno več je organiza*
združenega dela, ki posluje
na meji donosnosti, fizi^
obseg proizvodnje upada
še bi lahko našteval. Sp"
budni so pravzaprav le re?
tati na področju ekonoms»
odnosov s tujino.
Vsakdo, ki funkcijo P"^
zema na novo, si želi, da.
nalogo opravi kar se da "
bro, vendar je tudi res, da
ni vedno odvisno le od v"'
posameznika. Vse znanj«
sposobnosti bo treba vlo^
v to, da bomo našli posluj
politično in strokovno ra^
ševanje vseh težav, tako ,
ganizacijah združenega
krajevnih skupnostih
drugod.
24. april 1986
novi tednik ~ stran 7
širjenje telefonskega omrežja je
odvisno od združevanja sredstev
¿0 bo llenaría tíovolL naj bi ¥ tem srednleročnem obdobju v regiji dobili
oHoli 15.000 prililjučlfov
širjenje telefonske mreže bo
tudi v tem srednjeročnem obdob-
ju imelo prednost v načrtih po-
štarjev na celjskem območju. Od
predvidenih investicij nekaj več
6 milijard dinarjev (po lan-
skih cenah) naj bi kar pet mili-
jard dinarjev namestili za telefo-
jiijo. Tako bi se do leta 1990 pove-
čala zmogljivost avtomatskih te-
lefonskih central za približno
15.000 priključkov (skupaj nekaj
več kot 51.000), število naročni-
jjov pa za približno 11.000 (skupaj
nekaj manj kot 40.000).
Dobra in dovolj gosta telefonska
mreža je eden izmed pogojev za
gospodarski razvoj, zato imajo na-
črti poštarjev še toliko večjo težo
in tudi - pomanjkljivost. Za vse te
načrte namreč ni dovolj denarja,
saj 50 cene poštnih storitev tako
nizke, da praktično ostane zelo
malo denarja za razširjeno repro-
dukcijo. Poštarji računao, da bo-
do sami lahko zbrali le 14,9 odstot-
kov potrebnega denaija za investi-
cije, 4 odstotke bi zbrali s krediti.
kar 81,1 odstotkov pa z združeva-
njem sredstev. Zato tudi predlaga-
jo, da bi organizacije združenega
dela dodatno združevale 45 od-
stotkov od cene telefonskega im-
pulza (1,08 dinarja za impulz),
hkrati pa bi morali dati vsem druž-
benopolitičnim skupnostim pred-
log za združevanje sredstev. Prav
od združevanja sredstev je odvis-
no ali so načrti poštarjev realni.
Kje priključki?
Po načrtih naj bi največ prik-
ljučkov (naročniških) v petih letih
dobili v velenjski občini. Zgradili
naj bi centrale v Šmartnem ob Pa-
ki, Titovem Velenju, Topolšici in
Zavodnjah in dobili 3676 novih
priključkov. V velenjski občini -
razen v Šoštanju - trenutno prak-
tično ni prostih priključkov.
V celjski občini naj bi dobili
4951 novih priključkov, dejansko
pa jih bo 1800 manj, ker bodo zara-
di tehnološke zastarelosti ukinili
najstarejši del lokalne centrale v
Celju. Centrale naj bi dobili v Što-
rah, Vojniku, na Dobrni in nove
lokalne priključke v Celju.
V žalski občini naj bi dobili 2048
novih priključkov. V občini, ki je
bila precej časa glede na gospo-
darsko razvitost na repu kar se ti-
če telefonije, sta iz prejšnjega
srednjeročnega obdobja na dolgu
(glede na načrte) centrali v Prebol-
du in na Polzeli, zmogljivosti cen-
tral pa naj bi povečali še v Galiciji,
Petrovčah na Gomilskem, Vran-
skem in v Šempetru.
V Šmarski občini so poštarji pre-
cej razširili telefonsko omrežje že
v prejšnjem srednjeročnem ob-
dobju, v naslednjih petih letih pa
naj bi v tej občini dobili še nekaj
več kot 2.000 priključkov. Predvi-
dene so centrale v Rogaški Slatini,
kjer bi uvedli novo tehnologijo in
pošto preselili v nove prostore, v
Bistrici ob Sotli, Kozjem, Lesič-
nem, Podčetrtku, Podplatu, Pri-,
stavi, Rogatcu in Šmarju pri Jel-
šah. V občini je trenutno nekaj
prostih priključkov le še v Roga-
ški Slatini in Pristavi, vendar zelo
malo.
Telefonsko naj bi si nekoliko
bolj opomogla tudi laška občina,
ki je imela ob koncu preteklega
leta le 643 telefonskih naročnikov.
V	tem srednjeročnem obdobju naj
bi dobila 1399 novih priključkov.
V	Laškem naj bi dobili novo vo-
zliščno avtomatsko telefonsko
centralo, predvidene pa so še cen-
trale v Jurkloštru, Rimskih Topli-
cah in Vrhu nad Laškim.
V	konjiški občini poštarji načrtu-
jejo, da bodo zamenjali centralo v
Slovenskih Konjicah, v načrte pa
sta vključeni še centrali v Vitanju
in na Stranicah.
V mozirski občini, kjer so trenut-
no vse centrale polno zasedene,
naj bi dobili nove priključke v
Gornjem gradu, Ljubnem, Mozir-
ju, Solčavi in Šmartnem ob Dreti.
Najmanj telefonskih priključ-
kov - 890 - naj bi v tem srednje-
ročnem obdobju dobila šentjur-
ska občina, kjer so imeU ob koncu
preteklega leta 1385 naročnikov
(nekaj več kot je bilo načrtovano).
Na dolgu iz prejšnjega srednjeroč-
nega obdobja je ostala še razširi-
tev centrale v Grobelnem, poleg te
pa naj bi dobili več priključkov še
v Loki pri Žusmu, Planini pri Sev-
nici, Prevorjah, Dramljah, Šent-
jurju.
Vzporedno^ z gradnjo oziroma
širjenjem central pa bo seveda v
vseh občinah potrebno graditi tu-
di krajevno telefonsko omrežje.
S. ŠROT
Večina večjih telefonskih central
(na primer v Celju in Titovem
Velenju) je že polno zasedena. Si-
cer pa je na našem območju 48
central in od tega jih je 26 polno
izkoriščenih, ostalih 22 pa 92-od-
stotno.
Nova podoba mostu čez Dravlnjo
Most čez Draviryo v Slovenskih Konjicah bo dobil novo
podobo. K novemu sodi novo, so rekli tudi načrtovalci Titovega
trga, izvajalci - delavci Ingradovega tozda pa so se lotili dela.
Uredili bodo prostor ob Dravinji, kjer bodo tudi peš poti in iz
terase stopnice do reke. Most prav te dni tlakujejo, naredili pa
oodo tudi novo betonsko ogróyo, na stebre na vseh štirih straneh
pa bodo postavili bronaste odlitke konjske glave - simbola
Koi\jic, delo akademskega kipaija Milisava Tomaniča.
Foto: MATEJA PODJED
V KS Sojek-
Kamna gora
bodo ponovno
volili
V krajevni skupnosti
Sojek-Kamna gora bo
potrebno izvesti ponov-
ne volitve za dva delega-
ta, ki v marčevskih nista
bila izvoljena, ker sta
dobila premalo število
glasov.
Na zboru krajanov, kije
bil dobro obiskan, so se v
nedeljo dogovorili, da bo-
do volili 11. m^a. Ponovi-
li so kandidacijski posto-
pek, se odločili za odprto
listo in evidentirali tri de-
legate za dve prosti dele-
gatski mesti.
Hkrati pa so na zboru
spregovorili tudi o akci-
jah, ki se jih bodo lotili
kot prednostnih. To pa so
ceste in napeljava telefo-
nov. Najprej se bodo lotili
urejanja ceste od Starih
Slemen do Sojeka.
MP
Velenjski gasilci so delovni
Delegati velenjske gasil-
ske zveze so, na nedavni let-
ni konferenci ugotovili, da
so uresničili vse naloge, ki
so jih lani zastavila posa-
mezna gasilska društva.
Zveza šteje 14 gasilskih
društev, ki združujejo 1773
gasilcev. Na slovesnosti so
podelili tudi številna priz-
nanja in odlikovanja.
Lani so 22-krat posredova-
li zaradi požarov, reševali so
v 14 primerih, kmetom, kijih
je zlasti jeseni pestila suša,
pa so pripeljali nekaj manj
kot 5 milijonov litrov pitne
vode. Občinskega tekmova-
nja so se velenjski gasilci
udeležili s 73 desetinami, po-
dročnega s 24 ekipami in re-
publiškega z 9 desetinami.
Zlasti dobro so organizirali
in speljali republiško tekmo-
vanje, ki je bilo lani v Tito-
vem Velenju.
Velenjsko gasilsko zvezo
bo še vnaprej vodil Tone
Berložnik, velik del sredstev
pa bodo tudi letos namenili
za izobraževanje novih čla-
nov. Priznanja Gasilske zve-
ze Slovenije je prejelo 13 ga-
silcev, Republiški sekretari-
at za notranje zadeve pa je
podeUl znak za hrabro deja-
nje Jožetu Pogorevcu, ki je
rešil iz gorečega stanovanja
na ploščadi Edvarda Karde-
lja dva otroka. Državna odli-
kovanja predsedstva Jugo-
slavije so prejeli: Tone Ber-
ložnik in Avgust Oblak red
dela s srebrnim vencem, me-
daljo dela pa Edo Kaš in
Ivam Rakun.
Gasilci pa se tokrat niso le
hvalih, temveč so o svojem
delu tudi kritično spregovo-
rili. Tako je bilo izrečenih
največ pripomb in kritičnih
besed na račun požarnega
inšpektorja, ki je bil lani, po
mnenju večine prisotnih, vse
preveč nedelaven.
L. OJSTERŠEK
Ekologi tUdI v Šentjurju
Pri občinski konferenci mlađih v Šentjurju bodo jutri (v
petek, 25. aprila) ustanovili ekološko skupino. Mladi eko-
logi bodo delovali družno s skupino za mirovna gibanja in
člani Občinskega centra klubov OZN.
V občini, ki sodi med gospodarsko nerazvite, prevladuje
industrija z veliko odplakami. Prav tako je šentjurska
občina še brez centralne čistilne naprave, interne čistilne
naprave pa imajo le v nekaterih delovnih organizacijah.
Prav zaradi tega bodo šentjurski ekologi pričeli z delom
sredi тада, ko bodo pripravili celodnevne demonstracije v
opozorilo na nsòbolj pereče onesnaževalce okolja v občini.
I. F.
Obvestilo
bralcem
Zaradi bližnjih praz-
nikov bo naslednja šte-
vilka Novega tednika iz-
šla že prej. V poveča-
nem obsegu bo na vseh
prodanih mestih že v
torek, 29. aprila, pred
prazniki pa jo bodo pre-
jeli tudi naročniki.
^orl krajanov v Laškem
i^^f^^ dneh je Krajevna skupnost Laško in Krajevna
tih	SZDL Laško pripravila zbor krajanov v deve-
" ^elkih laške krajevne skupnosti.
želijo kar níybolj celovito predstaviti opravljeno
letu	z realizacijo finančnega plana v minulem
P^'^^^stsviti program dela za letos. Kot je običaj na
Pi^j^ se usklajuje spisek želja krajanov, ki je običajno
lljQ	z dejanskimi možnostmi za realizacijo. Na
log^ l^rajanov v Udmatu pa bodo spregovorili še o pred-
iojj ^P.^'^niemb šolskega okoliša. Ker bo večina zborov v
L ^ nedeljo, vodstvo krajevne skupnosti pričakuje, da
zborov krajani udeležili v čim večjem številu.
VM
Največ pozornosti znanju
»Izobraževanje mora po-
stati sestavni del našega de-
la, sodobna gasilska tehni-
ka in nove zahtevne tehno^
logije v organizacijah zdru-
ženega dela pa od nas zahte-
vajo stalno dopolnjevale
in izpopolnjevanje znanja,«
je v uvodnem poročilu med
drugim povedal predsednik
Občinske gasilske zveze Ža-
lec Jože Kuder na zadnjem
občnem zboru.
Tudi večina dobro priprav-
ljenih razprav delegatov iz
vseh prostovoljnih in indu-
strijskih društev se je vsaj v
nekem detajlu dotaknila po-
membnega področja izobra-
ževanja. To paje tudi potreb-
no, kajti drugače bo število
požarov naraščalo tako, kot
je lani, ko jih je bilo v občini
33 ali 16 več kot leta 1984. 26
požarov je bilo v zasebnem
sektorju, ostali v družbenem
s skupno škodo 31 milijonov
380 tisoč din. Pri analizi po-
žarov so ugotovili, da sta bila
ponovno v osredju malomar-
nost in neprevidnost.
^ Ko je štab operative OGZ
Žalec obravnaval požarna
obvestila, je ugotovil, da bo
potrebno pri samih požarnih
akcijah uvesti še ostrejšo
disciplino, predvsem pa
usposobiti poveljnike posa-
meznih gasilskih društev, da
bodo bolj odločno in stro-
kovno posredovali pri samih
akcijah. Usposabljanje je
lahko tudi individualno, saj
№ ustrezne literature veliko.
Stab je tudi ugotovil, da je
trenutno pri tehnični opremi
največji problem pomanjka-
nje treh avtocistern (zlasti še
v sušnem obdobju za prevoz
pitne vode), kljukastih lestev
in zaščitnih oblačil.
V 43 društvih imajo tre-
nutno 135 desetin, od tega
kar 82 pionirskih in mladin-
skih, kar pomeni, da dobro
skrbijo za podmladek, ki bo
kasneje nadomestil starejše
člane. V društvih imajo 55
različnih gasilskih vozil, 42
motornih brizgaln in 18 ti-
soč metrov cevi. Žal so neka-
tera vozila in motorne briz-
galne že prešle svojo živ-
ljenjsko dobo petnajstih let
in bo treba misliti na novo
opremo. Sredstev pa je pre-
malo in problem bodo rešili
samo s širšo družbeno ak-
cijo.
Ugodno so ocenili sodelo-
vanje s civilno zaščito, dim-
nikarsko enoto, ki je lani
opravila 246 pregledov (po-
manjkljivosti nehermetično
zapiranje vrat, grebeni peči v
okvari, dotrajane sušilne ce-
vi itd.).
TONE VRABL
Mod krvodajalci največ rudarjev
Za velenjsko občino je značilno, da se krvodajalskih
akcij udeležijo številni darovalci krvi. Da je temu tako,
priča tudi nedavna štiridnevna krvodajalska akcija, kjer
je darovalo kri 1578 krvodajalcev.
Akcija se je začela v Šoštanju, kjer je darovalo kri 218
krvodajalcev, medtem ko je bil v Titovem Velenju največji
odziv drugi dan, ko je darovalo kri rekordnih 663 krvoda-
jalcev.
Pohvala gre tudi Rekovemu tozdu Družbeni standard, ki
je opiogočil v svojih prostorih nemoten odvzem krvi. Izkazal
se je tudi ljubljanski Zavod za transfuzijo krvi, saj je ekipa
delala na desetih odvzemnih mestih in to od jutra do večera.
Ekipa je bila številčnejša kot pretekla leta, tako da nikomur
ni bilo treba čakati na odvzem krvi, kar se je prej pogosto
■ dogajalo. Med krvodajalci je bilo tudi tokrat največ rudar-
jev, kar ni presenetljivo, glede na to, da so vsi člani Rdečega
križa.
L. OJSTERŠEK
8. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Dolga je pot do toplih radiatorjev
¥ yyz Zaria imalo hude težave pri ogrevanju prostorov
v vrtcu v Novi vasi imajo
že nekaj let težave г ogreva-
njem, še posebej v prehod-
nih obdobjih ob začetku in
koncu kurilne sezone, pra-
viloma pa radiatorji niso
dovolj topli tudi v hudem
mrazu pozimi oziroma, ko
so zunaj temperature nižje
kot minus 10 stopinj.
Zadeva se vleče že nekaj
časa, tudi precej dogovaija-
nja in sestankov je že bilo
vmes, žal pa od tega radiator-
ji niso nič bolj topli. O tem so
razpravljali tudi na komiteju
za urejanje in varstvo okolja,
sestanka pa se niso udeležili
predstavniki tozda Toplotna
oskrba.
Na tem sestanku so ugoto-
vili, da gre verjetno v tem
primeru za projektantske na-
pake, zato bo potrebno vrtec
sanirati. Hkrati se je potreb-
no dogovoriti s toplotno
oskrbo, da zagotovi dovoj vi-
soko vhodno in izhodno do-
govoriti s Toplotno oskrbo,
da zagotovi dovolj visoko
vhodno in izhodno tempera-
turo v toplotni podpostaji
vrtca, v vrtcu pa bi morali
zagotoviti lokalni vir ogreva-
nja v podpostaji za čas med
peto in šesto uro, ko kotlov-
nica v Novi vasi še ne dela.
V	Toplotni oskrbi pravijo,
da so pregledali distribucij-
sko mrežo in da prihaja v to-
plotno podpostajo vrtca do-
volj ogreta voda, da bi mora-
lo biti v vrtcu toplo tudi v
hujšem mrazu.
V	Zarji sicer priznavéyo, da
niso strokovnjaki za toplo-
vodno omrežje, zato so kar
enostavno meriU vhodne in
izhodne temperature tople
vode v vrtcih v Novi vasi in
na Lavi (ta vrtec je zgrajen
po istih projektih kot tisti v
Ñovi vasi). Razlike so bile
kar za nek^ stopinj.
Kar zadeva toplotne izola-
cije zgradb, bo verjetno drža-
lo, da niso najboljše, še pose-
bej ker ima vrtec v Novi vasi
(tako kot tisti na Lavi) precej
steklenih površin. Seveda pa
so take dodatne izolacije pre-
cej drage. Ker pa ta dela niso
vnešena v občinske načrte,
je vprašanje, če bi lahko
kmalu zbrali potreben
denar.
V	Zarji se pritožujejo tudi
glede začetka ogrevanja. Vr-
tec v Novi vasi namreč odpi-
rajo že ob peti uri zjutraj, ra-
diatorji pa so topli šele uro
kasneje.
»Pred osmimi leti, koje bil
vrtec zgrajen, so začeli ogre-
vati že ob štirih zjutr^,« pra-
vi ravnateljica Zarje Ivana
Dješnič.
Seveda so bile takrat pre-
cej nižje cene ogrevanja, da-
nes pa bi si to težko privošči-
h. Na Toplotni oskrbi zatrju-
jejo, da bi sicer lahko začeli
prej ogrevati, vendar bi bih
stroški za vsako uro takšne-
ga ogrevarija približno
500.000 dinarjev. Verjetno se
prebivalci Nove vasi ne bi
strinjali, da bi poleg že tako
visoke cene ogrevanja plače-
vali še te stroške.
Vrtec mora seveda ob dra-
gem ogrevanju dodatno pla-
čevati še stroške ogrevanja z
elektriko, vendar skupíy vze-
to je takšna rešitev vendarle
cenejša.
Zaplete se v hujšem mra-
zu, ko električni radiatorji ne
zadostujejo (Z^a ima 25
električnih radiatorjev, od
tega kar 10 v vrtcu v Novi
vasi). Tako se je letos febru-
arja nek^ občanov pritožilo
na inšpekcijske službe, ker
je bilo v vrtcu nek^ dni pre-
hladno.
Občinski komite za ureja-
nje in varstvo okolja je razpi-
sal ponoven sestanek v sre-
do, 23. aprila (ker našo re-
dakcijo zaključujemo v to-
rek, o morebitnih sklepih s
tega sesianka še ne moremo
poročati).
S. ŠROT
Čistejše Celje
v celjski občini se nadaljuje akcija čiščenja okolja
Prejšnjo soboto so se vanjo precej uspešno vključili
tudi člani ribiške družine, ki so očistili bregove Smar-
tinskega jezera, Hudinje in Savinje, Takšne akcije
im^o že nekajletno tradicijo, z njimi pa celjski ribiči
dokazujejo, da jim ni vseeno, kakšne so vode, s kate-
rimi gospodarijo.
V akcijo seje bolj aktivno vključil tudi celjski Dinos,
kjer so na seji delavskega sveta sklenili, da bodo ves
teden podaljšan delovni čas na odkupni postaji v Gajih
v Trnovljah. Uporabne odpadke (kovine, papir in ste-
klo) ta teden odkupujejo od 6. do 18. ure, v soboto pa
do 14. ure. Za večje količine uporabnih surovin pa
lahko v krajevnih skupnostih pri Dinosu naročijo tudi
poseben prevoz.
S. Š.
Pestri večeri v KLjUBU
Pri občinski konferenci
ZSMS deliye Center za
klubsko dejavnost ali po
novem KLjUB. Odprli so ga
šele pred nekaj meseci, zato
z delom šele prav začenja. V
njem ustanavljajo tudi ra-
zlične sekcije, kot se ekolo-
ška, skupina za vsakovrst-
no oblikovanje z imenom
Orbis Pictus, v ustanavlja-
nju pa je še video sekcija
pod vodstvom Romana
Fonde in druge.
Večeri v KLjUBU so pe-
stri, saj se vsakokrat tam
zbere veliko število mladih.
Mnogo je kulturnih priredi-
tev, video in družabnih veče-
rov. Kadar pa ni prireditev,
lahko vsakdo ob družabnih
igrah in prijetni glasbi obču-
ti pravo klubsko vzdušje.
KLjUB ima vse več obi-
skovalcev, vendar pa je res,
da lahko tam srečujemo ved-
no iste obraze. S programom
želijo pritegniti čim več mla-
dih, ki iz različnih razlogov
nočejo hoditi v KLjUB ali pa
zanj še ne vedo. Radi bi od-
pravih predsodke, ki se po-
javlj^o zaradi zgodovine
KLjUBA, saj se njegova da-
našnja podoba popolnoma
razlikuje od prejšnje.
' Tudi v notranji organizaci-
ji doživlja korenite spre-
membe. Svet KLjUBA ima
svoje redne seje dvakrat me.
sečno. Na njih sprejema kul.
turni program, v teh dneh pa
člani sveta sprejemajo tudi
nova pravila delovanja. V
njih bo opredeljeno tudi
članstvo in članarina, za kai
se do sedaj v Svetu še niso
zedinili. Nova pravila bodo
popolnoma drugačna od že
obstoječih in bodo omogoča-
la boljše in lažje delo.
Obiskovalci KLjUBA ima-
jo možnost, da sami organiá-
rajo glasbeni ali literarni ve-
čer. To možnost je do sed^j
izkoristilo le malo mladin-
cev, zelo dobro pa bi bilo, če
bi se mladi vabilu odzvali,
s^ bi tako lahko v KLjUBl'
izvedeli, kakšne so želje in
interesi mladih obisko-
valcev.
KLARA PAVŠER
Obnova Starega Velenja
V	krajevni skupnosti Staro Velenje
si že nekaj let prizadevajo, da bi ob-
novili staro mestno jedro, zibelko no-
vega Titovega Velenja.
Obnovo so delegati zborov velenjske
skupščine že potrdili. Izdelan je tudi
obnovitveni načrt, ki ga je potrdil Za-
vod za spomeniško varstvo iz Celja.
Izvedbeni načrt je v pripravi in Velenj-
čani upajo, da bo sredi leta že potrjen
na skupščini, kar bo pomenilo zeleno
luč na obnovo sedanjega Starega trga.
Obnova ne bo poceni, vendar je po
mnenju krajanov skrajni čas, da se po
več kot sedemsto letih staro mestno
jedro obnovi in ohrani v sedanji obliki.
Krajani namreč vedo, da prvotne po-
dobe Staremu trgu ne morejo več vrni-
ti, ker so lastniki stanovanjskih hiš le-
te redno obnavljali, medtem ko so
zgradbe v družbeni lasti že skoraj pro-
padle.
V	krajevnem leksikonu se kraj Vele-
nje, takrat imenovan Stara vas, ome-
nja že 1374 leta. Cerkev Sv. Martina,
središče takratne Stare vasi, je iz leta
1264, po manj zanesljivih virih pa iz
722. leta.	l. OJSTERŠEK
Najboljša Cinkarna
Letošnjega celjskega občinskega
tekmovanja ekip prve pomoči, ki je
bilo razdeljeno v pet delov (posamez-
na tekmovanja so bila v dvorani Go-
lovec, v osnovnih šolah v Štorah, Voj-
niku in na Lavi ter v srednji tehniški
šoli) se je udeležilo kar 82 šestčlan-
skih ekip iz delovnih organizacij in
krajevnih skupnosti.
Najboljša je bila ekipa Cinkarne (Ve-
ra Zupane, Dobrila Miloševič, Marija
Jevšinek, Sadik Pezerovič, Nada Ken-
da in Krina Kresnik), kije zbrala 117,5.
Dri^o mesto je zasedla ekipa Železar-
ne Store (Marija Lamut, Dragica Gaj-
šek, Darinka Jed, Hedvika Nušev, Ire-
na Mravljak in Sonja Herič), ki je zbra-
la 107,5 točk, tretja pa je bila ekipa
Ingrada (Ivan Ahtik, Erna Maver, An-
ton Švab, Jožica Gnilšek, Brigita Bric-
man in Tanja Milanez) s 106 točkami.
Več kot sto točk so dosegle še ekipe
Kovinotehne, Aera in Ostrožnega. Le-
tos so se ekipe prve pomoči iz krajev-
nih skupnosti nekoliko slabše odreza-
le, saj je le Ostrožno, ki je zasedlo četr-
to mesto, zbralo več'kot 100 točk.
S. Š.
Pridni »levi«
Taborniki v odredu Dveh levov iz
Celja so zelo aktivni, zato so v prete-
klem letu dobili naziv Partizanski
odred, kar je eno najvišjih tovariških
priznanj. Izvedli so tudi preko tride-
set akcij in se udeležili mnogih tek-
movanj širom po Jugoslaviji. S tem
so krepili bratstvo in enotnost ter na-
vezali mnogo novih poznanstev.
Ker želijo delo v odredu še izboljšati
in popestriti, so se odločili, da se bodo
pobratili z odredom Radko Pavlovič-
Cičko iz Beograda. Letos načrtujejo s
pobratenim odredom skupno taborje-
nje v Boru. Takšna taborjenja bodo
mladim tabornikom vedno težje do-
stopna zaradi finančnih težav, ki pesti-
jo odrede, saj morajo denar že sedaj
pridobivati s prostovoljnimi prispevki
in raznimi akcijami. S pobratenjem pa
so poglobili tudi sodelovanje pri ohra-
njaryu tradicij in nadaljevanju dela
starih tabornikov - borcev. Mladi ta-
borniki pa se bodo v tem in y prihod-
njih letih še posebej trudili, saj želijo
dokazati, da je bil naziv Partizanski
odred oddan v prave roke.
FANIKA PAVIČ
Esperantisti v Titovem Velenlu
Mladi velenjski esperantisti so bili v soboto gostitelji
republiškega srečanja pionirjev esperantistov. Srečanja
se je udeležilo 144 pionirjev iz vse Slovenije.
Anica Podlesnik, predsednica društva prijateljev mladine,-
je v svojem pozdravnem govoru izpostavila pomen medna-'
rodnega jezika v boju za mir, enakopravnost in sporazume]
vanje med narodi.
Mladi esperantisti so si ogledali Titovo Velenje in se
poklonili spominu tovariša Tita in vsem padlim esperanti
stom med narodnoosvobodilno vojno, si ogledah muzej ш
gradu in ostale kulturnozgodovinske znamenitosti v Tita
vem Velenju.
Po kosilu na osnovni šoli Gustava Seliha so izvedli kul-
turni program v esperantskem jeziku, se pomerili v znanju
mednarodnega jezika in svoj enodnevni obisk v Titoveir.
Velenju zaključili z družabnim srečanjem.
S.ŠALAMON
Franc Škoberne
v krajevni skupnosti
Slivnica so si verjetno kar
oddahnili, ko so po letu
dni razpisov in iskanja
primernih ljudi vprašali
še Franca Škoberneta, če
bi opravljal delo tajnika.
Ni veliko razmišljal. Poz-
na problematiko krajev-
ne skupnosti, kiji manjka
cel kup stvari, pozna pa
tudi delo upravnih orga-
nov občine, zato mu ne
bo težko priskočiti na po-
moč krajanu, ki ne bo ve-
del, kam naj se obrne.
Jimmy, kot ga kličejo
prijatelji, je 'doslej počel
že cel kup stvari. Šest let
je bil ekonom na akciji
Kozjansko, vmes koman-
dant šentjurske brigade
Miloša Zidanška, brigadir
na številnih akcijah po
Jugoslaviji, ves čas pa ak-
tiven v mladinski organi-
zaciji. Na občini v Šent-
jurju se je nato zaposlil
kot ekonom, zadnje leto
paje bil uslužbenec davč-
ne uprave. Tako je bil
vselej v stiku z ljudmi,
dobro pozna probleme, ki
jih pestijo v oddaljenih,
slabo razvitih delih obči-
ne. Takšna je tudi krajev-
na skupnost Slivnica. Če-
prav je doma iz Šentjurja
meni, da pri svojem delu
ne bo imel posebnih te-
žav. Biti t^nik v krajevni
skupnosti je večkrat pre-
cej nehvaležna naloga, saj
si takorekoč razpet med
željami in potrebami kra-
janov ter možnostmi in
zahtevami v občini. Jim-
my pravi, da se mu zdi
najpomembnejše, da v
Slivnici oblikujejo takšen
program dela, da bodo z
njim zajeli vse vaške
skupnosti, ki so bile mor-
da doslej odrinjene. Tako
bodo lahko ob koncu re-
ferendumskega obdobja
ugotovili, daje vsak zase-
lek dobil kaj novega, ne
pa samo center, kar so
mnogi doslej očitali. Tako
bo tudi njegoVo delo taj-
nika veliko lažje.
Seveda pa Jimmy tudi
v novi službi ne more iz
svoje kože. Pravi, da je z
brigadirstvom sicer opra-
vil, čeprav ga še vedno
vleče na akcijo, zato pa
mu bo več časa ostalo za
prepevanje v moškem
pevskeirí zboru Skladate-
ljev Ipavcev, kjer seje lo-
til tudi propagandnega
dela ob jubileju zbora. Pa
tudi v svoji krajevni
skupnosti Center bo ved-
no pripravljen poprijeti
za delo.
T. CVIRN
Delavni andraški mladinci
Mladi v krajevni skupnosti Andraž nad Polzelo so minuli teden zavihali rokave. Pripravili
so kar tri delovne akcije, o katerih nam je predsednik mladinske organizacije Izidof
Ograjenšek povedal: »Med zimo se povsod nabere dosti navlake, ki jo pokriva sneg, ko P^
pride pomlad ta kazi naše okolje. Zato smo se mladinci dogovorih, da bomo očistili okolic"
zadružnega doma, uredili zelenice in cvetlične grede, pravo spomladansko čiščenje pa sm"
imeh tudi v domu. V Andražu nas je 80 mladincev, akcije se nas je udeležila polovic^'
nekateri so izostali neopravičeno, večina pa je takih, ki imajo zaradi zapoznele letošnj^
pomladi doma obilo dela.« Mladinci v Andražu pa so tudi sicer delovni. Dobro sodelujejo^
drugimi krajevnimi organizacijami in društvi, tako so v nedeljo skupaj z gasilskim drU"
štvom pripravili revijo narodno zabavnih ansamblov, sprejeli so Zvezno štafeto mladostij
skratka sodelujejo na vseh prireditvah in v vseh akcijah v kraju.	T. TAVCA^
24. april 1986
novi tednik ~ stran 9
Le drobiž za vzgojo in izobraževanje
izvajanje učnega programa vse bolj odvisno od naklonjenosti in razumevanja
staršev, združenega dela In drugib organizacij__
Celjske osnovne šole so
lani uspešneje poslovale
liot leto poprej, ko je imelo
pet osnovnih šol izgubo. To-
¿a pozitivno poslovanje šol
ni odraz njihovega boljšega
materialnega položaja, tem-
več skrajnega odpovedova-
nja zaposlenih (številne de-
javnosti opravljajo brez-
plačno) in varčevanja, ki pa
meji že na skrajnost, saj gre
ie za varčevanje s toalet-
nim papirjem, kredo, papir-
jem, svinčniki...
Kakšen je gmotni položaj
V'praksi, si pobliže poglejmo
v osnovni šoli Veljka Vlaho-
viča, ki se v tem oziru ne ra-
zlikuje od ostalih celjskih os-
novnih šol.
Šola zaposluje 48 delav-
cev, ima 631 učencev in 4800
kvadratnih metrov površine.
Za celotno delovanje je lani
prejela 80 milionov dinarjev
iz svobodne menjave dela,
kar je za 90 odstotkov več
kot leta 1984. Čeprav so se
materialni stroški povečali
za 96 odstotkov, ji je republi-
ška izobraževalna skupnost
priznala povečanje le v višini
68 odstotkov. Tako je šola la-
ni imela na voljo 32 milijo-
nov din za materialne stro-
ške, ostalo je šlo za plače de-
lavcev (povprečni izplačani
osebni dohodek pedagoške-
ga delavca je bil lani okoli 63
tisoč dinarjev, tehničnega pa
od 30 do 40 tisoč dinarjev).
Od teh 32 milijonov dinar-
jev je šola plačala 8 milijo-
nov za živila, 6 milijonov za
kurjavo, 1,4 milijone za elek-
triko, 4 milijone za investicij-
sko vzdrževanje, za amorti-
zacijo je po dogovoru izdvo-
jila 5,2 milijona dinarjev in
tako naprej. Za neposredno
delo z učenci je šoli ostalo 6
milijonov dinarjev ali 16 od-
stotkov vseh sredstev za ma-
terialne stroške. Vendar se iz
teh sredtev plačujejo čistila,
manjša vzdrževalna dela, pi-
sarniški material, strokovno
izobraževanje učiteljev, re-
gresi za letni dopust in seve-
da zagotovljeni program os-
novpe šole. Za zadnje je osta-
lo le 60() tisoč dinarjev аИ
manj kot' dva stara milijona
na razred. S tem denarjem
naj bi financirali obvezne ek-
skurzije, športne, kulturne
in druge dneve, izlete, poso-
dabljali pouk za nabavo no-
vih učnih pripomočkov in
tako naprej.
»Pomagajo nam starši, pa
združeno delo in druge orga-
nizacije,« pravi ravnateljica
Marija Hudej. »Učenci zbi-
rajo papir ali kako drugače
zaslužijo denar za izlete, ek-
skurzije ali tečaje.«
»Vemo, da šolska -prehra-^
na ne zadovoljuje prehram-
benih navad učencev, pravi
ravnateljica.« »Vendar dela-
mo kar möremo in se trudi-
mo, da malice in kosila ne bi
bila predraga, ker nam ob
vsaki podražitvi upade števi-
lo abonentov. Sedaj plačuje-
jo učenci mesečno okoli 3700
dinarjev za malico in kosilo.
Nimamo sredstev za uvaja-
nje fakultativnih predmetov,
zato pa imamo razvejane in-
teresne dejavnosti. Krožke
nam vodijo učitelji, starši in
mentorji iz delovnih organi-
zacij. Zastonj. Toda vse težje
jih dobimo, ker vsak vendar-
le pričakuje nekakšno plači-
lo. Zagotavljamo minimalne
higijenske pogoje na šoli.
Učenci imajo čiste sanitarije,
brisače in toaletni papir pa
niso v prosti uporabi. Tega
dobijo pri učitelju. Varčuje-
mo tudi s kredami. Te nosijo
učitelji s sabo. Učilnice za-
klepamo, da ne bi prišlo do
odtujevanja. Vem, da to ni
vzgojno, toda vsaka stvar je
danes tako draga, da bi težko
nabavili novo, če se kak učni
pripomoček razbije. Razmi-
šljamo celo o tem, da učenci
ne bi pisali testov na liste,
temveč v zvezke. Si pred-
stavljate učitelja, ki bi po-
novno nosil po 30 zvezkov
domov, da jih popravi?«
VIOLETA V. EINSPIELER
Obnova brigadirskega doma
v teh dneh so začeli obnavljati brigadirski dom v Šen-
tvidu pri Planini, kamor пдј bi v začetku junija prispeli prvi
brigadirji letošnje delovne akcije Kozjansko. Dom bo za
začetek dobil novo kuhinjo in prizidek s spalnicami, s čimer
bodo nekoliko izboljšaU pogoje življenja brigadirjev na Koz-
janskem. O potrebi takšne obnove so govorili že пекад let,
dokončno pa so se zanjo dogovorili lani po zaključku akcije,
ko SQ. se sestali predstavniki občin Šentjur, Laško in Sev-
nica, kjer je akcija vsako leto. Dogovorili so se tudi o
pokritju stroškov obnove. Tako пад bi dela veljala 10 milijo-
nov dinarjev, ki jih bo poleg omenjenih treh občin prispe-
vala še republiška konferenca mladine. V naslednjih letih
naj bi z obnovo nadaljevali, s^ so bili pogoji bivanja v
naselju, po mnenju, nekaterih brigadirjev, doslej med naj-
slabšimi v Jugoslaviji.
Za letošnjo akcijo je že znan okvirni program dela briga-
dirjev. Tako naj bi še naprej urejali ceste, reševah komu-
nalne probleme kozjanskih vasi, meliorirali zamočvirjene
površine in nadaljevali z gradnjo vodovoda Kapsl-Dobje.
TC
Celiski upokojenci o svolem deiu
Pred nedavnim so se na letni konferenci zbrali delegati
štirinajstih društev upokojencev celjske občine in opravili
obračun svojega dela.
Predsednik Zveze društev upokojencev Celje Franc Pokelšek
je v svojem poročilu zajel vso dejavnost zveze, od kulturno-
prosvetne, telesno-kulturne, rekreacijske, izobraževalne, do
povezave med društvi upokojencev. •
V	preteklem letu sije zveza zastavila mnogo nalog, ki jih je vse
več ali manj uspešno opravila. Sodelovala je z vsemi družbeno-
političnimi organizacijami, skupnostmi in ostalimi društvi.
Na letni konferenci so sprejeli finančno poročilo za leto 1985
in predlog načrta dela in finančnega načrta za tekoče leto.
Mnogo dela pa jih še čaka pri dopolnitvah zakona o pokojnin-
skem in invalidskem zavarovanju in zakonu o pokojninah.
, K. Š.
Maii jubiiej šoie v naravi
Minulo sredo so v Slovenskih Konjicah s priložnostnim
kulturnim programom in podelitvijo priznanj, plaket in zah-
val posameznikom in delovnim organizacijam počastili 10-
letnico organizirane šole v naravi.
V	tem času se je šole v naravi udeležilo 6500 otrok, »ali 3400
zimske in 3100-letne šole, kar gre zasluga tudi številnim delov-
nim organizacijam v Konjiški občini, ki so ves ta čas gmotno
podpirale to obliko šole in odstopale tudi svoje počitniške zmog-
ljivosti: na Rogli, v Novem Vinodolskem, Savudriji, Ugljanu. V
desetih letih je za učence skrbelo 143 prosvetnih in zdravstvenih
delavcev. Plakete so za pomoč pri organiziranju in za finančno
podporo prejeli: Unior, Konus in Zdravstveni dom Slovenske
Konjice ter šest posameznikov. Priznanja je prejelo 24 prosvet-
nih in zunanjih sodelavcev, zahvalo pa osem delovnih organi-
zacij.
Zametki šole v naravi pa v konjiški občini segajo še dve leti
pred jubilej, ko so jo organizirali v Zrečah in v Ločah. MP
Kmaiu dvesto novih prikijučkov
Delavci PTT Celje v teh dneh pospešeno delajo na primar-
nem telefonskem vodu na Polzeli, kjer bo na novo priključe-
nih 200 telefonskih priključkov. Zaradi dolge zime so se dela
malce zavlekla, računajo pa, da bedo v naslednjih dneh prve
nove telefonske naročnike že priključih. Na sliki: Delavca
PTT Celje Slavko Vrbošek in Vladimir Broz pri delu na
primarnem telefonskem vodu.
T. TAVČAR
Razgibana dejavnost
šoštanjsicili gobarjev
Gobarsko zeliščarsko
društvo je bilo v Šoštanju
ustanovljeno leta 1980 in od
takrat dalje se članstvo vsa-
ko leto povečuje. Društvo
Šteje sedaj že preko 100 čla-
nov, tudi iz Pesja in Titove-
ga Velela na šolah pa so
ustanovil tudi gobarsko ze-
Hščarske krožke, ki že vrsto
let zelo uspešno delujejo.
Od ustanovitve vodi dru-
štvo Ivan Bačovnik, ki je bil
tudi eden izmed pobudnikov
^ ustanovitev društva, men-
tor mladih pa je Franc Pu-
tar. Pred kratkim je imelo
društvo' v domu krajevne
skupnosti Svoj redni občni
^bor, ha katerem so poročali
Ivan Bačovnik, Franc Putar
Alojz Kurmanšek.
Iz'poročil je bilo mogoče
l'azbrati zelo aktivno in razgi-
bano dejavnost društva. Ze-
jih je prizadelo, ker so se
•forali kar dvakrat seliti, do-
•^ler dokončno niso izgubih
svojega društvenega prosto-
■■a- Slišati je bilo tudi kritiko,
^a vkljub pomanjkanju de-
narja, društvo lani ni uspelo
Pobrati vse članarine. Razen
'^ga lani tudi ni bilo letne
Konference, kar se je v äelu
^''uštva tudi poznalo, saj je
^^■eba sproti reševati perečo
^•■oblematiko. O zeliščarski
^^javnosti pa je razpravljal
'Hani šoštanjski zehščar
^van Novak, ki ima tudi to-
J^stno obrt. Ravnatelj Kaju-
"ove šole Karel Kordeš je
Pohvalil delo mladinskega
V^entorja Franca Putra in se
^^ruštvu tudi zahvalil za po-
moč šoli, na kateri vsako leto
prirejajo gobarsko zehščar-
ske razstave, ki si jih poleg
učencev in učiteljev ogled"
tudi veliko staršev. Na šoi
imajo tudi nasad zdravilnih
zelišč ter sodelujejo z Hme-
zadovim institutom v Žalcu
in s portoroško Drogo, kateri
so tudi oddali pridelana
zdravilna zelišča, nekaj pa so
jih oddali tudi Domu za var-
stvo odraslih v Titovem Ve-
lenju. To paje poleg humani-
tarnega tudi vzgojnega po-
mena za učence. Poleg te go-
jitvene dejavnosti imajo na
šoli tudi naravoslovne dne-
ve, na katerih se učenci sez-
nanjajo z raznimi vrstami
gob in zdravilnih zelišč in
njih uporabo.
Med drugim so izrazili že-
ljo, da bi si nabavili barvne
diapozitive različnih vrst
gob, ki bi jim prišli še kako
prav na raznih predavanjih.
Za letošnjo sezono so si za-
dali tudi nalogo, da bodo or-
ganizirali gobarski pohod,
nato pa iz nabranih gob v
Kajuhovem domu pripravih
različne manj znane gobar-
ske specialitete. Seveda pa
bodo tudi letos pripravili go-
barsko zeliščarsko razstavo,
saj prav take razstave ljudi
seznanjajo z užitnimi in ne-
užitnimi gobami ter zdravil-
nimi zehšči. Želijo pa si tudi
boljše povezave s SZDL,
krajevno skupnostjo. Turi-
stičnim društvom ter lovci in
ribiči, s katerimi imajo skup-
no nalogo ščititi naše narav-
no bogastvo.
VIKTOR KOJC
Za zdrave zobe
¥ šoli Loče nova ambulanta
V novem prizidku osnovne
šole Ljubo Sercer v Ločah so
pred dnevi odprli sodobno zo-
bozdravstveno ambulanto za
otroke in tako obeležili sve-
tovni dan zdravja.
Loški okoliš predšolske, šol-
ske in srednješolske mladine
je izredno velik, saj bo v to am-
bulanto poslej zahvalo okoli
1000 mladih. V novih prostorih
delata zaenkrat zobozdravnica
in stomatološka sestra iz
Zdravstvenega doma v Ločah,
in sicer enkrat na teden. Že s 1.
septembrom pa bodo redno za-
poslili zpbozdravnika in sestro
in tako razbremenili zmoglji-
vosti ambulante za odrasle,
kjer je zdaj zaradi velikega
okoliša dolga čakalna doba in
med pacienti precej slabe
volje.
V novo šolsko ambulanto v
Ločah bodo zahajali tudi otro-
ci in dijaki z vitanjskega ob-
močja.
Naložba v Ločah je veljala 7
milijonov dinarjev in pol, zago-
tovila pa jih je občinska zdrav-
stvena skupnost Slovenske
Konjice. Čeprav so prostori
majhni, so sodobno in prijetno
urejeni. Tudi tako, da bodo v
šoli lahko izvajali preventivno
zobno zdravstvo: umivanje
zob po vsaki jedi, kar doslej
zaradi prostorske stiske v dru-
gih šolah ne morejo uresniče-
vati. Lastno šolsko ambulanto
imata v konjiški občini le še
osnovni šoli Dušana Jereba v
Slovenskih Konjicah in Borisa
Vinterja v Zrečah.
MATEJA P.'O.DJED
IVIladi samoupravljalci
Pred časom so imeli osnovnošolski
pionirji in mladinci v Pionirskem do-
mu problemsko konferenco na temo
Pionirji in mladinci najboljši samo-
upravljalci. Konferenca je želela raz-
čistiti vprašanja delovanja in vklju-
čevanja mladincev v mladinsko or-
ganizacijo, preživljanja prostega ča-
sa, oceiyevanja in odnosov med učen-
ci in učitelji. O delu konference smo
se pogovorili z učenko COŠ Fran Roš,
Vladimiro Skale.
Vladimira je konferenco še posebno
pozorno spremljala, saj je bila le-ta pri-
prava na republiško, ki se je je tudi
udeležila. Motilo jo je, da so se na lo-
kalni konferenci pogovarjali vsi o
vsem, namesto da bi bili razdeljeni po
skupinah po interesnih področjih.
Kljub temu pa so opozorili na osnovne
napake v delovanju posameznih orga-
nizacij na šolah. Najpomembnejša je
pasivnost posameznih organizacij za-
radi napačnega voljenja predsednika.
Ti so voljeni le na podlagi učnega
uspeha in so navadno takšni, da si ne
upajo ničesar povedati. Najaktualnej-
ša tema sp jim zdi preživljanje proste-
ga časa. Čeprav so ji posvetili mnogo
časa, pa se jim zdi, da bi se o tem dalo
še mnogo povedati.
Pesti jih tudi način ocenjevanja. Zdi
se jim, da mnogokrat niso pravično
ocenjeni, vendar pa sami nimajo na
oceno nikakršnega vpliva. Radi bi bili
prisotni tudi na ocenjevalnih konfe-
rencah, pa jim to marsikje ni omogo-
čeno.
»O težavah, ki so značilne za posa-
mezne šole, bi se morali sami pogovo-
riti. Kdaj bodo kje imeli oddajo šolske-
ga radia, pa se na tovrstnih konferen-
cah res ne moremo pogovarjati,« je po-
vedala Vladimira.
O republiškem posvetovanju pa je
povedala, da so bih udeleženci razde-
ljeni v več skupin, s tem pa so dosegli
kvalitetnejše delo. Govorili so o samo-
upravljanju v šolah, doma, o odnosih v
družini in o preživljanju prostega časa.
Posvet je trajal dva dni, na njem pa so
prišh do podobnih zaključkov kot na
lokalnem. Lahko pa bi bil časovno bo-
lje izkoriščen, saj so v enem delovnem
dnevu delali le uro in pol.
KLARA PAVŠER
10. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Sinteza
resničnega in
dozdevnega
v Kulturnem centru
Ivan Napotnik v Tito-
vem Velenju so v petek
odprli razstavo likovnih
del Franca Novinca, ki
bodo na ogled do 15. ma-
ja. Uvod k temu kultur-
nemu dogodku je podal
dr. Mirko Juteršek, v
kulturnem delu progra-
ma pa so nastopili učen-
ci CSŠ z musicalom Ca-
sey Jones.
Franc Novine je bil ro-
jen v Godešici pri ŠkoQi
Loki, študiral je na Aka-
demiji za likovno umet-
nost v Ljubljani pri profe-
soru Maksimu Sedeju.
Pripravil je številne sa-
mostojne in skupinske
razstave in za svoja dela
prejel laskave nagrade in
priznanja.
Franc Novine je ne-
dvomno zanimiva slikar-
ska osebnost in za sloven-
ske razmere dok^ karak-
teristična: ob njem še ka-
ko drži ugotovitev, da na-
stajanje sodobne sloven-
ske likovne kulture ni več
primat samo Ljubljane.
Avtoijeva značilnost je
nenehna aktualizacija sli-
karskega pristopanja, po-
sodabljanja načina slikar-
skega upodabljanja kraji-
ne. Izkušnje, ki nastajajo
pri Novinčevem vztraja-
nju predmetnega sveta,
so tako mnogim v oporo
pri razkrivanju ter širje-
nju sodobnih likovnih
spoznanj tudi v slovenski
prostor.
Zanimivo je med dru-
gim tudi to, da slika
Franc Novine naravo z
domačega praga. Pri tem
je povsem svoboden v
pristopu, slika zunaj v na-
ravi аИ pa v ateljeju. Nje-
gov bistveni cilj je sinteza
resničnega in dozdevne-
ga, osebno doživetega.
MP
Vrnitev Naše besede
Uspelo medobčinsko srečanje
Medobčinska prireditev
Naša beseda 86, na kateri so
sodelovale osnovne in sred-
nje šole ter kulturna dru-
štva iz celjske regije, je bila
v petek in soboto v sloven-
skih Konjicah, v dobri orga-
nizaciji gostiteljev. V kul-
turnem domu je v dveh
dneh pred dokaj dobro zase-
deno dvorano nastopilo 17
skupin.
Odlika letošnje Naše bese-
de je bila v tem, da je nasto-
pilo precej novih skupin, da
se prireditev ponovno vrača
h gledališču in da so mladi
začeli na odru oživljati tudi
stare ljudske običaje. V Slo-
venskih Konjicah so bili za
prireditev, ki ni tekmovalne-
ga značaja, odlični pogoji za
nastope posameznin skupin,
ki jim je publika discipUnira-
no sledila.
Sobotne nastope naj bi si
ogledal tudi teatrolog Šeko-
ranja iz Cankarjevega doma,
ki je žal od štirih predstav
videl samo dve. V juniju bo
namreč gledališko srečanje
pionirskih in gledaliških
skupin na Vrhniki, srečanje
odraslih skupin pa v Novem
mestu. Plesne skupine na
Naši besedi niso sodelovale
tako kot leta prej in bodo na-
stopile posebej, v jeseni na
Dnevih plesa v Cankarjevem
domu. Tako ostija Naša be-
seda res pri besedi, kar je bil
tudi njen prvinski namen, ko
so to kulturno akcijo pred
18. leti zazibali v Celju MP
Ritem v Italiii
Plesalka Plesnega studia Celje - ansambla Igen - Irena
Tabakovič v teh dneh gostuje v Italiji (Modena, Reggio Emíl-
lia, Firence, Ferara, Benetke).
^edstavlja se s solo plesom Ritem v koreografiji Igoija
Jelena, ob glasbi Danija Bedrača in Sergeja Steblovnika ter v
kostumih Majde Kolenik. Gostovanje je organiziral Collegium
artisticum iz Sarajeva, celovečerni program pa je razdeljen na
dva dela. V prvem se predstavlja Hor Collegium artisticum,
katerega člani so dijaki glasbene akademije Sarćgevo, v drugem
delu pa poleg Irene Tabakovič nastopata še Ljiljana Perič in
Stela Korljan, solistki sarajevskega baleta. Gre torej za še eno
uspešno predstavitev mlade plesalke, ki se je doslej predstavila
na številnih prireditvah in festivalih.
Med najštevilnejšimi zbori na 20. srečanju odraslih pevskih zborov je bil mešani pevs¡
zbor iz Polzele, ki ga vodi Marko Slokar, šteje pa kar 41 pevcev in pevk.
Foto: TONE TAVČA
Puh stoletne tradicije petja
20. srečanje pevskih zborov žalske občine
V soboto, 19. aprila sta
Zveza kulturnih organiza-
cij in Svoboda Žalec pripra-
vila srečanje odraslih pev-
skih zboi ov iz občine. V du-
hu stoletiie tradicije petja v
dolini je lîilo letošnje sreča-
nje jubilejno, dvajseto v po-
vojnem obdobju.
Zbori so na dveh koncer-
tih pripravili in izvedli zani-
miv program. Škoda le, da je
bilo na pivem koncertu tako
malo pos: ušalcev.
Od 29 registriranih zborov
v občini je na srečanju nvisto-
pilo 19 ztorov. Glavni vzrok
neudeležbe ostalih zborov so
vsakoletne težave v njihovi
organiziranosti in predvsem
pomanjkanje vztrajnosti ter
zagnanih zborovodij. Na po-
poldanskem koncertu so na-
stopili - MePZ Ponikva
(T. Zupane), ŽePZ TT Pre-
bold (D. Kumer), MoPZ Lipa
Vransko (R. Kapus), K 'PZ
Polzela (M. Slokar), MoPZ
Liboje (I. Gostečnik), MoPZ
Prebold (D. Kumer) ter vo-
kalne skupine iz Andraža,
Lastovka iz Polzele in Šent-
janški fantje.
Zvečer so pred polno dvo-
rano Kulturnega doma v Žal-
cu nastopili Savinjski oktet,
MoPZ Petrovče (I. Gosteč-
nik), MoPZ Gotovlje (A. Ja-
nič), DePZ Žalec (Z. Marko-
vič), MoPZ Golding (J. Škor-
janc), DePZ Gomilsko
(T. Cehner), MoPZ Vinska
gora (A. Janič), ŽePZ Griže
(M. Lesjak), MoPZ Polzela
(M. Novak) in MePZ Gomil-
sko (D. Cehner).
V primerjavi г prejšnjimi
revijami je opazen napredek
pri izbiri programov. Tako
so posegli zborovodje tudi
po sodobnejšem in vsakemu
zboru prilagojenem progra-
mu. Na razgovoru po kon-
certu je bila poudarjena sla-
bost pri delu z zbori, to je
tehnika zborovskega petja
(slabše dihanje, oblikovanje
fraz, vstopi, zaključki). Ob
tem pa je treba poudariti, da
je na tem področju narejen
velik korak v primerjavi z
prejšnimi leti, predvsem
zahvaljujoč vzstrajnemu in
strokovnemu delu zborovo-
dij. Splošni vtis obeh kon-
certov bi lahko označiU z na
slednjo ugotovitvijo: slišal
smo zbore, ki se zadovoljijo ¡
tem, da odpojejo program ir
zbore, ki težijo (in so tudi iz.
peljali) k izdelanemu in izpi.
Ijenemu progamu. Pri teh je
bil slišen tudi trud pri obli.
kovanju dinamike in dožive-
temu petju.
Sicer pa je tako doživelo
oba koncerta tudi občinstvo,
ki je tako nagradilo pevce za
celotni trud. Po reakciji po-
slušalcev je le treba poveda-
ti, da so jih najbolj navdušili
zbori iz Griž, Gomilskega,
Prebolda, oba dekliška zbo-
ra ter domačini Savinjski
oktet.
Na koncu je potrebno še
napisati željo ZKO, da se na
prihodnjem srečanju resnič-
no srečajo vsi zbori, to pa po-
meni najti manjkajoče zbo-
rovodje, boljše organizirati
delo zborov, predvsem pa
jim omogočiti normalne po-
goje za delo. Tako se ni treba
bati za usodo zborovskega
petja v občini.
D. C,
Svečan in uspešen pevsici jubilej _
WÊÊiami^^ÊMimnÊmaÊÊÊÊmÊanÊÊnaamÊÊÊÊÊm^^mmÊÊÊm^miai/a^SÊmamÊm^m^smÊ^BBmnÊmsBm
20 let Moškega pevskega zbora Rogaška Slatina
Svečano okrašena in do
zadnjega kotička napolnje-
na Zdraviliška dvorana v
Rogaški Slatini, je bila v so-
boto, 19. aprila 1986 prizo-
rišče jubilejnega koncerta
ob 20. letnici delovanja Mo-
škega pevskega zbora Roga-
ška Slatina.
Pozdravne besede je izre-
kel glavni direktor Zdraviliš-
ča Rogaška Slatina. Darko
Bizjak, ki je aktualnost da-
našnjega političnega trenut-
ka v svetu povezal s prizade-
vanji vsega miroljubnega
človeštva za rešitev dane si-
tuacije in hkrati ocenil vlogo
in mesto kulture, s poseb-
nim povdarkom na oceno,
da je »prava vrednost in me-
rilo kulture nekega kraja
predvsem lastna in ne kup-
ljena kultura . .
Zbor in njegov dolgoletni
zborovodja, Franc Plohi, je
za jubilejni koncert izbral
program iz zborovskega re-
pertoarja zadnjih let, od
skladb slovenskega rene-
sančnega mojstra Jakoba
Gallusa (Quam pulchra), pra-
voslavne liturgije Stevana
Mokranjca (Njest svjat), pre-
ko skladb naših znanih skla-
dateljev - G. Ipavca, Foer-
steija, Prelovca, Pahorja, Li-
paija, Vremšaka in Šivica v
• prvem delu koncerta, do iz-
bora priredb slovenskih na-
rodnih pesmi Švikaršiča,
Kernjaka, J. Gregorca,
P. Mihelčiča ter D. Švare in
priredbo pesmi Nocoj je pa
lep večer, zborovodje, Plo-
hla. Temu izboru je zbor v
dTrugem delu dodal še sklad-
bo madžarskega skladatelja
Bardosa - Dana, dana, osred-
njo težo drugega dela pa je
imela nedvomno Mokranjče-
va I. rukovet.
Svečanost trenutka ne do-
voljuje podrobne analize iz-
vedenega programa, vendar
pa je nujno poudariti, da gre
za hoonogeno koncertno telo,
ki opravičuje status odlične-
ga slovenskega moškega
zbora in opravičuje bronasta
odličja, ki jih je zbor prejel
na tekmovanjih v Mariboru.
Koncertni program je bil do-
kaj zahteven, morda celo pr-
dolg za jubilejni koncert, saj
je bilo še posebej v drugem
delu koncerta čutiti, da so
pevci morali z dodatnim na-
porom držati intenzivnost
petja in intonacije.
Koncertu so prisostvovaU
številni znani zborovodje in
prijatelji zbora iz Slovenije
in zamejstva, pevcem so bile
podeljene Gallusove značke
in druga priznanja, poza bih
tudi niso na veterane in pre-
minule bivše pevce ter me-
cene in druge prijatelje zbo-
ra, ki so jim podelili svojo
ploščo. To so jo posneU prav
do te priložnosti. Pomemben
delež k uspešnemu večeru
sta pridala tudi napovedo-
valca in recitatola, Tanja
Jurjec in Jože Čakš, solisti -
Jože Križan, Marjan Ostrvh
in Jože Potočnik, nedvomno
pa sta najpomembnejši delež
pri pripravi in izvedbi kon-
certa imela njegov dolgolet-
ni predsednik, tov. Ivan
Brantuša in zborovodja
Franc Plohi, ki je svoje po-
slanstvo suvereno opravil.
VID MARČEN
»Vun metanje«
v mladi celjski galeriji Kljub, pri istoimenskem
Centru za interesno dejavnost mladih, se tokrat
predstavljata fotograf Edo Einspieler in likovnik
Jani Melik. Njun skupni projekt se blagozvočno ime-
nuje »Vun metanje« in pomeni ustrezno nadaljevanje
programske usmeritve omenjene galerije, ki mora
svoj obstoj v celjskem kulturnem prostoru potrditi z
predstavitvami avtorjev, ki iz takšnih in drugačnih
razlogov odstopajo od »žegna« uradne kulturne poli-
tike.
Edo Einspieler razstavlja niz fotografij, pri katerih
ustavlja v del vidnega polja največkrat svoj, z ekspre-
sivnimi grimasami pospremljen, avtoportret. To je
neke vrste kreativni narcizem, ki preko razpoložljivih
oblik realnega sveta, odkriva avtorjeva notranja raspo-
loženja. Prisotnost lastnega jaza v svetu realnosti kot
tudi svetu irrealnosti je vedno postavljena pred
vakuum nedoumljivošti in Einspielerjeve fotografije
so vizuelni dokument takšne nedoumljivošti, ki izhaja
iz občutka posameznikovega tujstva v obstoječi,
pogojno-možni, varianti bivanja.
Jani Melik, študent fizike, razstavlja risbe, pri kate-
rih ne gre prezreti njegove študijske izkušnje ome-
njene naravoslovne znanosti. Na ta način vpeljuje
znanstveni pristop v ustvarjalni proces in približuje
svoje delovanje današnji razširjeni interpretaciji kon-
ceptualizma, takšni, ki seveda odstopa od prvotnih
Kosuthovih lingvizmov.
Osnova Melikovih del je, razen pri nekaj figurativnih
ilustracijah v znanstveno-fantastičnem žanru, krog,
najbolj popolna naravna oblika, na katerem gradi
avtor svoj likovni pogled. Le-ta je pospremljen tudi s
tekstovnim gradivom, kjer je z različnimi citati ponu-
jen vpogled v astronomsko-fizikalne pojave in pro-
cese.
V primerjavi z Einspielerjevo izrazito esencialno
izkušnjo, govorimo pri Meliku o univerzalni, kozmični
senzibilnosti, ki je le na рг\ч pogled kakšnih »2000
svetlobnih let«* oddaljena od prve, saj se prav kmalu
obe izkažeta za sledenje, vsaka na svoj način, v smeri
istega ustvarjalnega klica, ki je s svojo neomehčano
naperjcnostjo v jedro značilen za mlade generacije
vseh dob in prostorov: Od kod prihajamo? Kdo smo?
Kam gremo?
4 (2.000 Light Years From Home; M. dagger. K. Richards:
The Rolling Stones; 1967)	.	. .
BORI ZZUPANCIC
24. april 1986
novi tednik ~ stran 11
Se vedno lakajski odnos gost - natakar
$ola za gastinstvo In turizem v CeUu dobro uresničuje svoje poslanstvo
Dobri poslovni rezultati ter možnosti
ja razvoj gostinstva in turizma so v ve-
liki meri odvisni od kakovostnih in
strokovno usposobljenih delavcev. O
tem, kako to svoje poslanstvo uresniču-
- jejo na Srednji šoli za gostinstvo in turi-
zem v Celju, kakšno je sploh še zanima-
nje za gostinske poklice in kakšno je
sodelovanje šole z združenim delom,
sem se pogovarjali z Božo Škerjanec,
ravnateljico te celjske srednje šole.
V zadnjih letih, od uvedbe usmerjene-
' ga izobraževanja, je bilo slišati veliko
pripomb na račun tega, da so mladi go-
stinci po novem skorajda brez prakse,
da se težje znajdejo na delovnem mestu,
đa je tudi v učnem programu vse preveč
teorije in manj stroke. Kakšno je vaše
mnenje o tem?
»Čeprav nam združeno delo in gostinci
velikokrat očitno, da smo pri praktič-
nem pouku veliko izgubili, se s takšnim
тпецјет ne strinjam v celoti. Menim na-
mreč, da so tovrstne šole z usmerjenim
izobraževanjem veliko pridobile. Ob tem,
da pri strokovnih predmetih nismo niče-
sar izgubili, pa prav splošna znanja, ki jih
uvaja usmerjeno izobraževanje, v veliki
meri pomagao učencem, da lažje osvaja-
jo tudi praktična znanja, ki so za to stro-
ko še kako pomembna. Problem je v tem,
da se v združenem delu vse prepočasi
otresajo tradicionalne miselnosti učen-
cev v gospodarstvu ali drugače imenova-
nih bivših v^encev.«
Kljub temu pa je bilo po reformi naj-
več težav prav pri pripravništvu, v ča-
su, ki je pri uvajanju v poklic za mlade-
ga gostinca najpomembnejši?
»Res je bilo z uvedbo usmerjenega izo-
braževanja v začetku precej dvomov o
tem, kako bo s pripravništvom, kako s
prakso, tudi zato, ker združenemu delu
ni bilo povsem jasno, kako bo s tem. Po
programu, ki so ga dokíy dobro pripravili
v Splošnem združenju za gostinstvo in
turizem, smo zato v šolah pripravili semi-
narje za vse mentorje, zadolžene za pri-
pravništvo in delovno prakso, na katerih
so ti dobili napotke, kako naj poteka pri-
pravništvo, katere vsebine in naloge mo-
ra učenec v tem času osvojiti. V takšno
izobraževanje smo se dobro vključili, ob
tem pa se o tem, lqe še škriplje, k^ bi bilo
potrebno popraviti, dogovarjamo tudi na
^ letnih srečanjih z združenim delom.
, Kljub temu, da šola s tem, ko da učencu
diplomo, svoje poslanstvo nekako opra-
i vi, menim da je takšno nadaljne sprem-
Í 1јадје njihovega dela potrebno in korist-
no. Tudi naši učitelji, ki preverjajo, kako
se to uresničuje v praksi ugotavlj^o, da
učenci v času pripravništva večino nalog
uspešno opravijo in da so mentorji vso
zadevo resno vzeli. Posebno v večjih or-
ganizacijah nimamo več težav.«
Ali torej učenec v času pripravništva
pridobi vse tisto, kar mu je v preteklo-
sti dal praktični pouk? So tudi mentorji
ustrezni?
»Ko učenec pride v združeno delo, bi
pravzaprav moral biti tako formirana
osebnost, da bi vsa praktična znanja lah-
ko obvladal. Res paje, da zaradi tega, ker
je resnično manj prakse, nima potrebne
rutine, ki bi si jo naj pridobil v času pri-
pravništva. Tudi vprašanje mentorstva je
zdaj v celjski regiji zadovoljivo rešeno.«
Povedali ste, kakšno je vaše mnenje
in kakšne so izkušnje vaših učiteljev o
tem, s kakšnim znanjem prihajajo mla-
di v kolektive. Kakšni pa so odzivi iz
združenega dela in kakšno je sploh so-
delovanje s tem?
»Še vedno malce dvomijo v nove gene-
racije, vendar tudi že spoznavajo predno-
sti, ki smo jih dobili z novostmi. Marsikje
spoznavajo, da пекад pomeni tudi to, če
nek natakar ali kuhar ve, kdo je bil Sofo-
kles. Kar pa se ostalega sodelovanja tiče,
menim da je tudi dobro. S tem mislim na
sodelovanje z združenim delom in tudi
ostalimi, recimo turističnim društvom.
Znano je, da se vsako leto vključimo v
dogajanje na turističnem tednu, kar je,
ker smo edina tovrstna šola na našem
območju, tudi naša naloga. Sodelujemo
tudi na strokovnih srečargih, ter tako
učencem omogočamo dodatno izobraže-
vanje, pa na gostinsko turističnih zborih
itn ... Na zad^em zboru smo bili edina
šola v Sloveniji, ki je sodelovala tudi v
pripravi jedi in mimogrede, za pripravo
dietnih jedi smo dobili zlato medaljo. Na-
ši učenci pa sodelujejo tudi drugod, v
krožkih in organizacijah, ki niso poveza-
ni zgolj z stroko. Morda bi bilo lahko naše
sodelovanje z združenim delom marsik-
daj tudi boljše, a zaradi raznih ovir to
včasih ni mogoče. S tem mislim predv-
sem na denar, ki gaje preprosto premalo.
Vsakršna izvedba kakšne kulinarične
razstave ali česa podobnega namreč veli-
ko stane. S tem, da je denarja premalo pa
res marsikaj izgubljamo.
Omenili ste denar. V Srednji šoli za
gostinstvo in turizem v Ljubljani so
morda pri tem v malce boljšem položa-
ju, saj imajo svoj lokal, Urško?
Obrat gostinske šole ima zagotovo svo-
je prednosti, seveda le v primeru, ko go-
vorimo o denarju, pa tudi v tem, ker gre v
takšnem lokalu za vzorčen primer po-
nudbe, ki odstopa od standardne. V Ce-
lju ni niti primerne lokacije. Takšna stvar
zahteva tudi dodatno število zaposlenih,
tu je vprašanje odpiralnega časa in po-
dobno. Vprašanje je, kako naj učenci
opravljajo delo v takšnem lokalu do 22.
ure, kako skrbeti za vzdrževanje. Tu ne
gre več le za šolski pouk in vzgojo, tem-
več bolj za posel.«
Učenci sodelujejo na številnih stro-
kovnih srečanjih ter na teh pripravljajo
jedi ki jih potem v praksi ni videti. Ver-
jetno ne zaradi pomanjkanja ambicij?
»Tako kot na ostalih področjih tudi za
gostinstvo drži, da je šola eno, življenje
pa nekaj drugega. Nekateri učenci so bolj
iznajdljivi, sposobni, kreativni in dina-
mični, drugi manj, in rabijo dlje časa ne-
koga, kijih usmerja. Prej, ko seje učenec
s štirinajstim letom v praksi srečal s pra-
vim gostinstvom, se je po končam šoli
relativno hitro in lažje vklopil v delo. Pri
tem ima združeno delo morda res prav,
da se sedanje generacije težje vključijo v
delo. Zdaj je pač pretežni del tega prak-
tičnega dela prenesen na šolo, ki je s
svojim predmetnikom malce bolj toga
zadeva, zato se sedemn^st ali osemn^st-
letniki težje zn^dejo. V šoli je pač tako,
da rečeš, krožnik nesemo takole in ponu-
dimo tako, pri tem paje ta krožnik dosti-
krat tudi prazen, v praksi pa je seveda
drugače. Potreben je pač čas, da si prido-
bi potrebno rutino.«
V zadnjem času skrbite tudi za dopol-
nilno izobraževanje že prekaljenih go-
stincev?
»Šola mora skrbeti za permanentno
izobraževanje delavcev v gostinstvu in
turizmu in na pobudo celjske Poslovne
skupnosti za turizem in sozda Merx orga-
niziramo dopolnilno izobraževanje. Gre
predvsem za področje strežbe in kuhar-
stva. Dosti takšnih seminarjev so naši
predavatelji že opravili, do konca mć^a
pa bomo še preostale.
N^več organizacij se je odločilo za te-
mo gost-gostitelj, kije po mojem mnenju
tudi n^primernejša za današnji čas, ko
toliko govorimo o turizmu, posebno še,
ker vse preradi pozabljamo, kako gosta
pritegniti, da se bo še vračal v isti lokal.
Gost namreč rad spregleda, če pribor na
mizi ni pravilno postavljen, nikakor pa
ne more spregledati, da ni bil gostoljub-
no sprejet.«
Pred nami so vpisi. Koliko mladih se
še odloča za gostinstvo, poklic, ki je še
vedno med najslabše plačanimi?
»Razveseljivo je, da so mladi letos po-
kazali "več namer za vpis na našo šolo kot
lani. Razpisali smo pet oddelkov, od tega
tri s področja vzgoje iz programa kuhar-
stvo in dva iz strežbe. Medtem, ko je bilo
lani 128 namer, kar je zadoščalo za dobre
štiri oddelke, je letos namer 167. Oddelki
za kuharstvo so tako polni, celo nekaj več
je prijavljenih, kot jih lahko sprejmemo,
medtem ko je za strežbo kakšnih deset
mest še prostih. Že nekaj let interes za
vzgojno-izobraževalni program strežbe
upada, vzroke pa vidim predvesm v pod-
ceryevalnem odnosu družbe, ki obravna-
va odnos natakar - gost še vedno kot
nekakšen lak^ski odnos. Vemo pa, da je
delo natakaija zelo zahtevno in odgovor-
no, da mora to biti splošno razgledan
človek, ki gosta ne le streže ampak tudi
sprejme in gosti.«
Verjetno pa imate tudi podatke, kako
mladi bežijo iz gostinstva?
»V zadnjih letih je bilo tega res veliko,
vzroki pa so, kot sem že rekla, v podce-
njevalnem odnosu družbe do teh pokli-
cov, v delovnem času in delovnih pogo-
jih, v tem, da je v tem poklicu največ
žensk, za katerih otroke tudi ni povsod
urejeno varstvo, vzrok pa je seveda tudi v
nizkih osebnih dohodkih. Današnji po-
goji so sicer izboljšujejo, zato sem prepri-
čana, da bi marsikatera učenka ali uče-
nec z naše šole, ki jih danes srečujemo v
administrativnih uradih, na pošti, v ban-
ki in drcfgod, ostal v tem poklicu, če bi
tudi v preteklosti bili pogoji podobni da-
našnjim. Tudi ta pokhc je vendarle lep in
ima svoje prednosti.«
RADO PANTELIČ
Jelenov skok v turizem
Načrti za pestrejšo ponudba In širitve
V tozdu Jelen - turizem in gostin-
^vo Dravinjskega doma Slovenske
Konjice, pod čigar streho sodi tudi
novi hotel Dravinja, ob koncu četrt-
letja ne bodo imeli izgube, pravi di-
rektor tozda Bori§ Klančnik.
Razveseljivo je predvsem dejstvo,
je začel hotel dobro poslovati brez
finančne pomoči ostalih delovnih or-
ganizacij. Morebitne težave, skušajo
Pokriti znotraj tozda. S prerazporedi-
tvijo znotraj temeljne organizacije re-
^чјејо tudi kadrovske probleme.
Osnovni problem, ki tare gostince.
Pa ne samo konjiške, so nizki osebni
^ohodki zaposlenih in v tozdu Jelen se
^avzem^o, da bi jih poleg boljših re-
^^^ltatov dela uskladili z razstočo infla-
Цо in življenjskimi stroški. Povprečni
Jebni dohodek v tem tozdu znaša
^^aj 57 000 dinarjev.
Lani so v tozdu ustvarili 28 milijo-
nov dinarjev, letos naj bi jih 90 milijo-
nov. Tolikšno povečanje gre seveda na
račun novega hotela in dobrega poslo-
vanja vseh enot. Vendar, se zavedajo
zaposleni v tozdu Jelen, bo potrebno
narediti še več za turistično ponudbo.
Zato so se povezali s Kompasom in že
prihodnji mesec ter celo poletje bodo
gostje v hotelu Holandci, ki bodo pri-
hajali v skupinah na teden dni. Turi-
stični in gostinski delavci pa bodo or-
ganizirali enodnevne izlete, piknike,
obiske, kmečkega turizma in zabavo v
hotelu. Ko bo dokončno urejen Titov
trg in regulirana Dravinja, bo prostor
dobil novo podobo in v hotelu načrtu-
jejo tudi prireditve na prostem in glas-
bo na vrtu od torka do nedelje. Pov-
prečna zasedenost hotela, kjer je 48
postelj, 400 sedežev in 30 zaposlenih,
je zdaj 55 odstotna, z novo ponudbo bo
prav gotovo večja. Tudi zato, ker v
tozdu razmišljajo o rekonstrukciji dvo-
rane, kjer je zdaj 150 sedežev. Povečali
naj bi j^ že poleti z galerijo in tako
pridobili dodatnih 100 sedežev. Pro-
jekt je že narejen. Dela bodo veljala
окоИ 30 milijonov din. Pri tem pa v
Jelenu upajo na pomoč konjiškege
združenega dela.
V tozdu je zaposlenih 65 delavcev,
nedavno pa so Jelenu priključili tudi
Dom TO, ki je prej deloval v sklopu
občine. Tako ima zdaj v Konjicah go-
stinstvo eno samo skupno streho, če
izvzamemo seveda zasebni sektor.
Načrtov za pestrejšo ponudbo pa
imajo v tozdu še več. Obnovili bodo
tudi gostišče Konjičan, ga na novo
opremili in razširili vrt. Ta naložba je
veljala 5 milijonov dinarjev. V Zrečah
pa bodo uredili tudi gostilno Jelka,
kjer bodo prav tako razširili vrt in ob-
novili bahnišče. Tega dela pa se bodo
lotili kar udarniško, s pomočjo mladi-
ne v Zrečah in v sodelovanju s krajev-
no skupnostjo.
MATEJA PODJED
Dnevi domače kuliinje
V naših družbenih gostinskih obratih v zadnjih
letih pripravljajo vse bolj pestro in s kulinaričnimi
tedni specializirano ponudbo. Razveseljivo je, da se
podobnih akcij lotevajo tudi zasebni gostinci. Tako
tudi v gostišču Pirnat pri Letušu organizirajo od 27.
aprila do 4. maja dneve domače kuhinje. Vida Pirnat
je o tem povedala:
»V naši gostilni, ki je med izletniki priljubljena
predvsem zaradi lokacije, smo v preteklosti veliko
pozornosti namenjali organiziranju plesov in zabave
ob koncu tedna. Te bomo sicer še prirejali, vendar ne
tako pogosto, saj nameravamo posvetiti več pozornosti
naši ponudbi. Že doslej kuhinje nismo zanemarjah in
tudi gostje so radi prihajali k narii zaradi domače
hrane, zdcO pa nameravamo našo tovrstno ponudbo še
izboljšati. Teden domačih jedi je le nekakšen uvod v
sicer celoletno ponudbo domače hrane. Predvsem ob
sobotah in nedeljah bomo skrbeh, da bo na jedilniku
vse, kar ponujamo. Ob juhah z domačimi zakuhami,
teh je nek^ vrst, pripravljamo predvsem vrsto mesnih
domačih jedi. Kmečke pečenke, race, purane, pod
kožo nadevane kure in nadevana telečja prsa, domače
prikuhe, suhomesnate jedi ter sladice, med njimi koz-
jansko mlinčevo potico ter domače sirove, smetanove
in pehtranove potice. Tudi v krušni peči pečenega
kruha ne bo manjkalo, tega nam pečejo tukajšnji
sosedi, s katerimi že dolgo dobro sodelujemo.«
RP
SLOVIN IBP LJUBLJANA
TOZD »ŽALEC« ŽALEC
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela iri naloge
SIRUPIST
Ч
Pogoji:
Šola za kemijske procesničarje
ali kemijski tehnik
1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s
poskusnim delom 1 mesec. Kandidate vabimo, da
pisne vloge s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju
razpisnih pogojev pošljejo na gornji naslov v roku 8
dni od dneva objave.
Obvestilo o izbiri sledi v 15. dneh.
1.	vodenje enote vzdrževanja
plinskega omrežja
-	1 delavec za nedoločen čas
2.	najzahtevnejša elektromohterska
vzdrževalna dela proizvodnih
naprav
-	1 delavec za nedoločen čas
3.	vzdrževanje tlačnih posod
-	2 delavca za nedoločen čas
Pogoji:
Pod 1 :
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe, kemijske, rudar-
ske, metalurške oziroma tehnične fizike ali V. stop-
nja strokovne izobrazbe energetske, kovinskoprede-
lovalne ali elektrotehnične usmeritve,
-	2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na področju
energetike,
-	strokovni izpit,
-	izpit iz varstva pri delu,
-	vozniško dovoljenje B kategorije.
Pod 2:
-	V. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri,
-	1-3 let delovnih izkušenj,
-	strokovni izpit,
-	izpit iz »S« inštalacij,
-	izpit iz varstva pri delu.
Pod 3:
-	I. stopnja strokovne izobrazbe - končana osnovna
šola,
-	1 leto delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim
opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15.
dneh po objavi na naslov: KOMUNALA CELJE,
DSSS, Kadrovsko organizacijski sektor. Mariborska
2, Celje.
12. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Spomin na očeta savinjskega hmeljarstva
Aprila le minilo 90 let od smrti Janeza Hausenbichierla
Sredi Žalca na Šlandrovem trgu
nad trgovino Slavonija je vzidana
marmorna plošča z reliefom in bese-
dilom v spomin Janezu Hausenbic-
hlerju, Žalskemu županu, ustanovite-
lju Hmeljarskega društva, Savinjske
posojilnice, Prostovoljnega gasilske-
ga društva, predsedniku prve narod-
ne čitalnice leta 1969, častnemu ob-
čan občin Braslovče, Griže, Celje-
okolice Velike Pirešice in trga Žalec.
Kdo je bil Janez Hausenbichler?
Predvsem je bil Slovenec, saj je bil z
dušo in odprtih rok za blagor sloven-
skega naroda in za savinjskega kmeia-
hmeljarja. Bil je človek domače bese-
de in dejanj za vsestranski napredek
svoje okolice in iskren Slovenec. Sa-
vinjskega kmeta je naučil, kako ravna-
ti s hmeljem, od začetka do konca (iz-
delava lukenj s »štanko« v zemljo, po-
stavljanje rant, »štrajfanje«, obsipava-
nje, kultiviranje, obiranje, sušenje). V
ljudeh je spodbujal zanimanje še za
konjerejo, vrborejo, pletarstvo in vino-
gradništvo.
Hausenbichleijeva hiša v Žalcu je
bila skoraj pol stoletja prava slovenska
trdnjava. Vn njej so odločali o sloven-
skem taboru leta 1868, zbirali podpise
za taborski proglas. V Hausenbichler-
jevi gostilni je bila ustanovljena narod-
na čitalnica, gostom pa na voljo slo-
vensko časopisje in knjige.
Janez Hausenbichler je bil velika
osebnost, spoštovan in cenjen človek.
Po njem so imenovali tudi takratno
kočo na Mrzlici. V spomin na znameni-
tega tržana ima v Žalcu tudi po njem
imenovano Hausenbichleijevo ulico -
severno od Šlandrovega trga.
SREČO MEH
Rez hmelja Je pravočasno opravljena
Zaradi vremena pri kmetllskih opravilih nekal nevšečnosti
April vedno znova dokazuje, da je
vremensko najbolj muhast mesec v
letu. Njegovi muhavosti se je letos
pridružila še dolgotrajna zima, pa so
kmetje tako ali tako pričakovali, da
bodo spomladanska opravila vsa na
kupu. Najhuje je potem še to, da kup
spomladanskih opravil moti še dež,
prihaja do zakasnitev posameznih
opravil, kar se končno pozna lahko
tudi pri pridelkih.
Za zeleno zlato Savinjske doline -
hmelj - lahko rečeno, da je rez oprav-
ljena v roku, meni dipl. kmet. inženir
Franc Verstovšek, koordinator druž-
bene proizvodnje v sozdu Hmezad. Bi-
stveno je, da je bila rez hmelja oprav-
ljena do roka, torej pravočasno, edino
obešanje vrvic še ni povsem končano.
Sorte A in B so porezane, nekaj male-
ga zakasnitve je pri goldingu.
Res paje, da se časovno zamaknjena
spomladanska opravila zaradi hmelja
lahko poznajo pri drugem spomladan-
skem delu, zlasti na travnikih, ki se jih
kmetje lotijo kasneje. Za intenzivno
rabo travinja to seveda ni najboljše, še
posebno, če želimo svojo živinorejo
končno bolj pošteno nasloniti na last-
no krmno bazo. Razvito kmetijstvo v
Evropi oziroma živinoreja še posebej
je nastala predvsem na poljedelstvu.
Po mnenju Franca Vrstovška na to
dejstvo pri nas včasih pozabimo аИ pa
ga premalo upoštevamo.
Seveda ima glavno vlogo pri nas še
vedno koruza, ki jo bo^družbeni sektor
v žalski občini oziroma na njivah soz-
da Hmezad sejal na 384 hektarih, kar je
majhno povečanje površin glede na la-
ni, vendar ne bistveno. Vsa koruza, ki
jo bodo sejali v glavnem v začetku ma-
ja, je namenjena za silažo.
Pri pridelavi pšenice, ki je v žalski
občini in sploh v okviru sozda Hmezad
posejana na 260 hektarih kooperant-
skih njiv (KZ Savinjska dolina) ter na
135 hektarih v družbenem sektorju
(posejali so še 60 hektrov ječmena), so
se pred setvijo močno angažirale stro-
kovne službe. Ne toliko zaradi širjenja
površin za žitarice, pravi Franc Ver-
stovšek, kolikor bolj za večje hektar-
ske donose na enakih površinah.
Mitja UMNIK
Sadilnllc Icrompirja
v Hmezadovi delovni organizaciji
Strojna Žalec, v tozdu Proizvodnje kme-
tijske mehanizacije, so zadnja leta vsa
prizadevanja usmerili v proizvodnjo za
izvoz, v izvozno proizvodno so vložili
velik del lastnega znanja in na podlagi
potreb švedskega, francoskega italjan-
skega in avstrijskega trga naredili več
manjših kmetijskih strojev. Med stroji iz-
stopa in se dobra prodaja v tujini avto-
matski triredni sadilnik krompiija. Prve
pošiljke so že izvozili v Italijo, Francijo in
Belgijo. Poleg tega sadilnika si v Strojni
precej obetajo od ostalih strojev: stan-
dardnega programa-trosilnikov, sadilni-
kov in pa tudi hmeljarske opreme. Veli-
ko si obetajo tudi od stroja-drabilnika
ostankov na njivah, ki so ga naredili iz
mulčeija. Tu so vložili precej lastnega
znanja, namenjen pa bo avstrijskemu tr-
žišču, s^ je bil narejen predvsem za nji-
hove potrebe. Na sliki: avtomatski trired-
ni sadilnik krompirja.
T. TAVČAR
Registracija
tralctorjev
Skoraj mesec dni so po te-
meljnih zadružnih enotah v
žalski občini ter na Strojni v
Žalcu registrirali traktorje sa-
vinjskih kmetov. To delo so na
terenu opravljali delavci Stroj-
ne iz Žalca Franc Mah, Stanko
Plešnik in Bojan Kos. Svoje
delo so opravljali skrbno, saj je
znano, da je prav nesreč s
smrtnim izidom pri traktorjih
zelo veliko. Prav zaradi tega so
od letos obvezni varnostni loki
ali kabine, ki predvsem za
traktorista pomenijo večjo var-
nost. Po besedah Franca Maha
so lani pregledali okrog 1400
traktorjev, letos pa nekoliko
manj.
T. TAVČAR
24. april 1986
novi tedmk - stran 13
14. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Najbolje spoznaš človeka v nesreči
Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Celje, nagradila tri junake iz Kozjega
Na področju varovanja
družbene imovine, torej naše-
ga skupnega imetja, smo še
pogosto dokaj brezbrižni, ma-
lomarni. Ta naš odnos do
skupnega se kaže pravzaprav
na vsakem koraku. Namerno
uničeni prometni znaki, raz-
dejanja na otroških igriščih,
zelenicah, v stanovanjskih
naseljih, malomaren odnos do
strojev in naprav v to-
varnah ..,
Še bi lahko naštevali napa-
ke, ki jih delamo, in škodo, ki
pri tem nastaja. Poravnala jo
bo družba, neka imaginarna
tvorba, krajevna skupnost, de-
lovna organizacija, stanovanj-
ska skupnost, hišni svet. Kot
da vsak posameznik ni član te
družbe, ki ji s svojim delom
odmelja del zaslužka, da le-ta
lahko delujé in omogoča druž-
beni standard, kakršnega si že-
hmo in ga potrebujemo.
Seveda je takšen odnos do
skupnega le groba ocena sta-
nja. Marsikje je tovrstna zavest
na visoki ravni. Lahko bi na-
šteli posamezne primere, ko je
družbena samozaščita sestavni
del obnašanja v nekem okolju.
Eden zadnjih, konkretnih pri-
merov je iz Kozjega, iz tam-
kajšnje temeljne organizacije
»Dekor«, steklarne Boris Ki-
drič iz Rogaške Slatine.
Štiriindvajsetega marca le-
tos je v zgodnjih popoldanskih
urah v Dekoiju izbruhnil po-
žar. Vnel seje zaradi napake na
plinski bombi v obratni delav-
nici. Ogenj se je nevarno širil
in grozilo je, da bo zajel skla-
dišče gotovih izdelkov in ki-,
shnsko polirnico, ter da bo do-
segel tamkajšnje jeklenke s
plinom. Zaradi visoke tempe-
rature bi lahko prišlo vsak tre-
nutek do ekspolozije, ki bi
povzročila ogromno material-
no škodo ali celo ogrozila člo-
veška življenja.
Akcija gašenja požara je ne-
mudoma stekla, kar najhitreje
so bili na mestu člani gasilske-
ga društva Kozje. Pri akciji pa
je treba posebej omeniti tri do-
mačine, ki so se prvi pognali v
prostor z ognjem, dimom in
plinom, da bi, zaradi narašča-
nja temperature v prostoru,
preprečili eksplozijo plinskih
jeklenk. To so bili Anton Jost,
delovodja v tozdu Dekor, Ivan
Perčič, delavec sosednjega
tozda Konfekcija posteljnega
perila celjske Metke in Mirko
Kunst, obratni elektrikar v toz-
du Dekor. Z neutrudnim gaše-
njem z gasilskimi aparati, ko
so izpraznili okoli 500 kilogra-
mov protipožarnega prahu in
ko jim je zmanjkovalo zraka,
so omenjeni tovariši nćgveč
prispevali, da ni prišlo do
ogromne gospodarske škode,
ki jo je sicer težko oceniti, go-
tovo pa bi presegla sto milijo-
nov dinaijev.
Ko so se pognali v ogenj in
dim, niso razmišljali o nevar-
nostih, ki pretijo. Zavest, daje
treba rešiti največ, kar se da, je
bila močnejša od strahu. V tem
primeru lahko govorimo o kar
najmočnejšem čutu odgovor-
nosti, o izrednem odnosu do
skupnega, do družbenega pre-
moženja. Vso priznanje pa si
zaslužijo tudi gasilci iz Kozjega
in sodelavci iz Metkinega toz-
da v Kozjem, ki so bili v akciji.
Požaru so bili kos kljub po-
manjkljivi gasilski opremi.
Takšnim dejanjem lahko brez
pridržka rečemo, da so he-
rojska.
Zavarovalna skupnost raz-
polaga s sredstvi za takšne in
podobne primere. Pri požar-
nem zavarovanju se iz bruto
zavarovalne premije izloča za
preventivo 80 odstotkov sred-
stev v obliki posojil, 20 odstot-
kov pa je nepovratnih sredstev
za primere, kot je bil v Dekoiju
v Kozjem in podobne. Gre to-
rej za izjemne dogodke in deja-
nja posameznikov pri varova-
nju družbene irnovine. Žal pri
Zavarovalni skupnosti Triglav,
območni skupnosti Celje, v
zadnjih letih beležijo le dva
takšna primera, ko so posa-
meznikom izročili priznanja in
denarne nagrade. Oba primera
pa sta iz občine Šmarje pri Jel-
šah. Prvi je bil lani v Pekarni v
Rogaški Slatini, koje delavec s
svojim nesebičnim ravnanjt
preprečil veliko škodo, dri
pa ta, o katerem danes pišen
Alije takšnih pogumnih deja
res tako malo?
Pri zavarovalni skupnoi
Triglav, območni skupnoi
Celje pravijo, daje takšnih p
merov več, le da v delovn
kolektivih in drugod ne vec
za sklad oziroma sredstva, 1
jih ima zavarovalna skupno
na razpolago za izjemna dej
nja pri varovanju družbenef
premoženja oziroma za prepr
čevanje škode.
V steklarni Boris Kidri
tozd Dekor Kozje, so območi
skupnosti Celje takoj posla
predlog za nagrade z obrazlož
tvijo, o čemer je razpravljal i;
vršilni odbor zavarovalne ol
močne skupnosti Celje. Odk
čitev je bila v tem primer
lâhilcâ
MARJELA AGRE:
Jože Božiček, vodja tozd De-
kor Kozje: »Ne da se oceniti,
kakšne bi lahko bile posledice
požara, če bi ne bilo Josta,
Kunsta in Perčiča in naših ga-
silcev. Ta požar je tudi za nas
šola, opozorilo, da moramo na-
rediti več za preventivo, saj
smo imeli na razpolago zelo
skromne gasilne pripomočke.
V takšnih trenutkih tudi spoz-
naš, kdo je tisti, ki je priprav-
ljen izpostaviti celo svoje
zdravje, življenje za skupnost,
kiji pripada. Človeka res spoz-
naš najbolje v nesreči... «
Anton Jost: »Do požara je
prišlo zaradi napake na plinski
bombi. Takoj se je bilo treba
odločiti, s kakšnimi pripomoč-
ki bomo gasili oziroma kaj
imamo v tem trenutku na raz-
polago. Če bi bomba eksplodi-
rala, bi prebila zidove, o škodi,
ki bi nastala pa lahko le ugiba-
mo. Časa za razmišljanje ni bi-
lo, šlo je za minute.«
Ivan Perčič: »Ker sem bil v
nočni izmeni, sem takrat, ko se
je vnel požar, doma počival.
Ko sem zaslšal sireno, sem bil
takoj v Dekorju. Napaka na
acetilenski bombi bi lahko
vsak trenutek eksplodirala,
acetilen je zelo nevaren. Prišel
sem s svojo gasilsko opremo,
kmalu nam je uspelo požar lo-
kalizirati. Na družino, pet
otrok, ni bilo časa misliti... «
• Mirko Kunst: »Ukref.
smo dvajset, morda petind\
set minut, vse dokler nam
uspelo jeklenko toliko ohla
ti, da ni eksplodirala. Pogoji
bili težki, zmanjkovalo je k.
ka, prostor je bil poln proti¡
žarnega prahu. Šele takrat,
je bilo vse za nami, smo se f
čeli zavedati, v kaj smo se s;
stili, kakšni nevarnosti smo
li izpostavljeni ...«
Pred kratkim je bila v Koz-
jem skromna slovesnost, na
katero so povabili Antona Jo-
sta, Ivana Perčiča in Mirka
Kunsta. Zavarovalna skup-
nost Triglav, območna skup-
nost Celje, jim je ob tej prilož-
nosti izročila posebna prizna-
nja in vsakega posebej nagra-
dila s 70 tisoč dinarji. Prizna-
nje je prejelo tudi gasilsko
društvo Kozje.
Klima se vse bolj uveljavlja z inženiringom
Njen poslovni »šlager<- so zlasti aksialni ventilatorji
Klima Celje je uspešno
poslovno začela novo letno
obdobje 1986 in predvsem
se lahko pohvalijo z veliko
naročili. Za prve tri letoš-
nje mesece je vrednost na-
ročenih del presegla 16 mi-
lijard dinarjev. Za primer-
javo naj povemo, da je to za
trikrat več kot lani ,v ena-
kem obdobju prvih treh me-
secev leta.
Delovni kolektiv Klime
Celje je tako polno zaposlen
z delom in predvsem od or-
ganizacije dela je odvisno in,
razumljivo, od delovne pri-
zadevnosti vseh zaposlenih,
kakšna bo poslovna učinko-
vitost.
V delovni organizaciji si
prizadevajo, da bi zlasti z no-
vimi izdelki iz svojega proiz-
vodnega programa pridobili
čim več kupcev na domačem
kot tudi na tujih tržiščih.
Za Klimo Celje velj^o zla-
sti naslednji poslovni in pro-
izvodni poudarki:
•	Klima je razvila nekaj iz-
jemno kakovostnih in novih
izdelkov, ki se lahko kosajo z
izdelki. drugih evropskih
proizvajalcev in prav ti izdel-
ki bodo v prihodnje še bolj
predstavljah bistveni del
proizvodnega programa. To
so predvsem novi aksialni
ventilatorji.
•	V Klimi so zadnja leta
uspeli s povezovanjem pro-
jektiranja in proizvodnje iz-
delkov pridobiti dela na po-
dročju živilske industrije,
kmetijstva in še posebej za
potrebe industrijskega pre-
zračevanja. S takšnim kom-
pleksnim pristopom seje de-
lež znanja v sklopu izvedbe
celotnega projekta bistveno
povečal.
V Klimi Celje tudi ugotav-
ljajo, da se je obseg pridob-
ßenih del povečal in, da se še
povečuje. Povečuje se tudi
akumulativnost delovne or-
ganizacije, prav zato trdijo v
Klimi, da imajo dovolj zani-
mivega dela za mlade stro-
kovnjake. Pričakujejo, da
bodo lahko zaposlili vse več
mladih strojnih inženirjev,
kajti ti poklicni profili so že
sedaj v Klimi Celje defici-
tarni.
Na področju živilske in-
dustrije so Klimini delavci
in strokovnjaki lani uspeš-
no izvajali dela na večih ob-
jektih v Sovjetski zvezi.
Prav te dni so znova podpi-
sali pogodbo s Sovjeti za
enake objekte in obseg, kaj-
ti zaradi svojih strokovnih
in komecialnih referenc so
vključeni v sovjetski »gos-
plan«, še posebej za izgrad-
njo živilske industrije.
Aksialni ventilatorji
-	zvezno nastavljive lopatice rotorja ventilatorja
-	15 različnih velikosti od premera 0 450 do 0 2240 mm
-	24 različnih tipov ventilatorjev
-	pri istem premeru različno število lopatic rotorja
-	216 različnih karakteristik, ki jih dosežemo pri direktno
sklopljenem elektromotorju tako, da spremenimo število
polov pogonskega elektromotorja
-	vsakemu premeru ventilatorja ustrezata dve razUčno
dolgi lopatici - dolga in kratka; tako lahko izbiramo pri
enem premeru rotorja ventilatorja med višjetlačnim in niž-
jetlačnim ventilatorjem
-	izkoristek do 86 odstotkov; visok izkoristek je na celot-
nem komercialnem področju ventilatorja
-	oprema ventilatorja po dogovoru
-	pretok do 450.000 m%. Prirast tlaka do 4500 Pa.
Dopustna temperatura 80 °C.
-	aksialni ventilatorji tip A z litimi rotorji iz SiAl litine in s
profiliranimi lopaticami
24. april 1986
novi tedmk - stran 15
Spomenik
Maistru
Vscrn še živečim Mai-
strovim borcem, prosto-
voljcem za osvoboditev
severnih krajev iz let
1918/19, Koroškim bor-
cem, svojcem že pokojnih
prostovoljcev, njihovim
prijateljem, borcem NOB
in vsej slovenski javnosti
je iz časnikov, revij, radia
in pripovedovanja sploš-
no znano, da se borimo za
postavitev dostojnega
spomenika na vidnem
prostoru v mestu Maribo-
ru slovenskemu junaku,
generalu Rudolfu Mai-
stru, genialnemu rešitelju
in osvoboditelju Maribo-
ra in severnih slovenskih
krajev.
Zato prosimo vse našte-
te, da po svojih sposobno-
stih in premoženjskih
zmožnostih prispevajo
denarne zneske z vplačili
na žiro račun pri SDK v
Mariboru št. 51800-678-
95822 s kratkim naslo-
vom: »ZPB 94 Prispevek
7a Maistrov spomenik v
Mariboru«.
Prepričani smo, da bo
bera iz vaših rodoljubnih
prispevkov tako obilna,
da bo zadostovala za izde-
lavo spomenika, ki ga bo-
mo izbrali iz osnutkov, ki
jih bodo predložili naši
kiparji in mojstri.
Koralžen kmet
Rad bi odgovoril natakari-
ci P. V. na pismo, ki ga je 27.
3. v tej rubriki pod naslovom
Poštenje pri mleku objavil
Novi tednik.
Čeprav prosi za odgovor
inšpekcijske službe, bom za-
devo rajši opisal kar sam, saj
jo gotovo najbolje poznam.
Moti me le to, spoštovana
P. V., da ste lahko napisali,
da je zbiralec mleka Šibal,
niste pa napisali, kdo je tisti
»neki kmet«. Dobro ste ve-
deli, da je Ivan Pevec in nih-
če drug.
16. januaija je Pevec pripe-
ljal mleko v zbiralnico v
dveh 40-litrskih vrčih. Izme-
ril sem ga z merilno palico,
pa me je prehitel z računa-
njem in dejal, da ga je 79 li-
trov. Ker sem mu veijel, sem
toliko tudi zapisal. Po konča-
nem zbirnaju pa sem ugoto-
vil, "da v zbiralnem bazenu
precej mleka manjka. Šofer
mi gaje tisti dan odtegnil 15
litrov. Končno sem ugotovil,
da Pevec tisto jutro ni mogel
imeti 79 litrov mleka, ker ga
je bilo v vrčih precej pod
rob. Zato sem ga naslednje
jutro vprašal, koliko mleka
je imel prejšnji dan. Rekel
mi je, da okrog 70 litrov. Bili
smo že bližje resnici, saj je
šlo praktično le še za 5 litrov
mleka.
Prav ali ne prav, njemu
sem odtegnil vseh 15 litrov
mleka, kolikor mi jih je od-
tegnil šofer. Tega mleka ni-
sem vzel zase, kot je on trdil,
ko je zagrabil zvezek z mize
moji ženi in ga prinesel nazaj
šele drugo jutro.
Pri tem jo je žahl, vpil, da
pri zbiranju goljufamo, da
smo tatovi. Skupaj je zganjal
inšpektorje, kontrolorje, ce-
lo milico. Ker me ni bilo do-
ma, se ga v tem besednem
dvoboju ni mogla ubraniti
drugače, kot da mu ni pusti-
la izliti mleka v bazen. Rekla
mu je, naj ga pelje, kamor
hoče, ker jo je preveč razje-
zil. On paje bil korajžen inje
pljusknil mleko vanjo.
Spoštovana natakarica
P. V., sprašujem, kako bi se
kaj vi počutili, če bi pri vas v
restavraciji kdo kaj takšnega
počel z vami. Mar mislite, da
lahko zbiralci res vse prene-
semo?
ALOJZ ŠIBAL,
Slatina
O Katici
Prisrčna hvala Tedniku,
delovnim organizacijam in
posameznikom za veseli 14.
izlet 100 kmečkih žensk na
morje. Posebna hvala vodil-
nim, ki so tako lepo sprejeli
Katarino Inkret, našo Katico
že na drugi izlet. Vsi, ki Kati-
co poznajo, se bodo strinjah,
da ni hudega, če je potovala
že drugič in nihče ji ne bo
nevoščljiv. Ni šlo za nobeno
protekcijo. Kupone sem po-
slala za Marijo Povalej, ki je
bila izžrebana in je komaj ča-
kala, da bi šla na izlet. Potem
pa se je tri dni pred izletom
zelo slabo počutila in pove-
dala, da ne upa na pot. Za
izlet je predlagala snaho, ki
pa ni mogla zaradi dela do-
ma. Potem sem ponudila pot
Mariji Šošter, ki že več let
pošilja kupone, pa še ni ime-
la sreče. Ker je imel njen
vnuk prav tisto soboto zapri-
sego v JLA, je tudi ona ude-
ležbo žalostno odrekla. Tudi
soseda Tonika se tako na hi-
tro ni mogla odločiti za pot,
s^ ne bi mogla dobiti člove-
ka, ki bi ji dva dni gospodaril
doma. Zadnji dan pred izle-
tom sem klicala še sorodnici
v Imensko gorco in ker nista
mogh na pot, sta oni dve
predlagali še sorodnici v
Híynskem. Ker tudi to ni
uspelo, sem vsa obupana kli-
cala v uredništvo Novega
tednika, pa za vraga nisem
dobila zveze.
Popoldne sem zato šla h
Katici Inkret, ki je vsa sreč-
na in vesela ponudbo spreje-
la, čeprav jo je bilo strah, ka-
ko jo boste sprejeli. Prav za-
dovoljna sem, da je moj po-
slani kupon že drugič osrečil
to prijazno in skromno ženi-
co. Za izlet se zahvaljuje tudi
Katica.
ANICA JAGODIČ,
GrUče
Nepozabno
dožlvetie
Kar nekaj časa je že mini-
lo, od kar smo z vami spošto-
vani sodelavci Novega tedni-
ka in Radia, pa člani okteta
Studenček, harmonikarja,
čarovnik, člani ansambla
Muženič in zastopnikoma
Merxa in Hmezada preživele
dva čudovita dneva ob mor-
ju, proč od vsakdanjih skrbi
in domačega dela.
Sem ena izmed 100 srečnih
udeleženk izleta kmečkih
žensk na morje.* Najlepša
hvala za enkratno doživetje
in pozornost, ki sta nam jo
posvečali. Pohvala gre seve-
da tudi vsem, ki so izlet fi-
nančno omogočili in nam
podarili razna darila. Takš-
nih akcij bi bilo treba še več,
kajti nam, ki smo vajene le
trdega dela in skrbi na kme-
tijah, se najde le malo časa za
razvedrilo.
Še posebno hvaležnost
sem videla na obrazih starej-
ših preprostih ženic. Kako
veselo so zapele na avtobu-
su, ko nam je naš Vih pridno
krjašal čas s harmoniko, pri-
kupna novinarka Zdenka pa
je zraven še veselo zavri-
skala.
Vsem bo verjetno ostal v
trajnem spominu večer z za-
bavnim programom in ple-
som v hotelu Punta. Prav
prijetno je bilo v družbi od-
ličnih pevcev in plesalcev
okteta Studenček. Zal se lepi
trenutki kmalu končajo, a
ostah bodo še dolgo v spomi-
nu in lepšali dni pri delu na
polju in živini.
Drugi dan izleta nas je mir-
no morje in sončno jutro kar
vabilo v čolne, da nas pope-
ljejo do naših avtobusov, od
koder sta nas prijazna šofer-
ja peljala na ogled luke
Koper.
Ker sem se v mladosti veli-
ko ukvarjala s konji, mi je bil
še posebej všeč ogled kobi-
larne v Lipici. Kako elegatne
so bile kobile, ki so prišle k
ograji, da jim ponudimo kak-
šen bonbon. V hlevih pa smo
si lahko ogledale mlade in
starejše žrebce. Kakšen za-
klad moči, potrpljenja in
znanja je v njih. Pravi užitek
bi jih bilo jezditi.
Zal se nam je mudilo proti
Celju, kajti nekatere sopotni-
ce so imele do doma še dolgo
pot. Kako lepo je bilo z vami
potrjuje tudi prisrčno slovo
na avtobusni postaji.
Še enkrat hvala in lep poz-
drav.
J. ROJNIK,
Podvrh
Pohvala
bolnišnici
Velikokrat v časopisih be-
remo dobre, največkrat pa
slabe reči o naših zdravstve-
nih ustanovah in zdravstve-
nih delavcih.
Pisci pri tem izražioo svoja
čustva in opisujejo dogodke.
Toda, včasih so tudi krivični,
saj zaradi posameznikov ne
more biti kriva vsa skupnost
in kolektiv. Taki pisci bi se
morali vprašati, če so tudi sa-
mi prispevali svoj delež k ne-
urejenim odnosom, ki jih
kritično opisujejo. Pa še to:
veliko več je pisanja o sla-
bem, saj dobro in humano
n^večkrat enostavno poza-
bimo.
Osebno lahko izpovem le
to, v kar sem prepričan, daje
dobro in to, kar sem sam do-
živel. 'Bolnišnica v Celju da-
nes ni več to, kar je bila ne-
koč - zastarela, a strah zbuja-
joča siva zidovja, slabi med-
sebojni odnosi med bolniki
in osebjem, slaba kadrovska
zasedba ipd. Ne, danes je
bolnišnica na čisto drugač-
nih, zdravih temeljih. Razli-
ka med nekoč in danes je
vidna že po izgledu samem,
prav tako pri velikih zdrav-
stvenih uspehih, pa tudi po
medsebojnih humanih od-
nosih.
Ob prihodu v bolnišnico
so že od daleč vidne velike
spremembe pri urejeni oko-
hci, ki nudi prijetno vzdušje
in pri velikih novogradnjah,
nenazadnje pa tudi v urejeni
in čisti notranjosti.
Bolnišnica je moderno
opremljena, v njej dela viso-
kostrokovni kader in sposo-
ben srednji tehnični kader
ter strežno osebje. Že ob pri-
hodu v bolnišnico človek za-
čuti veliko medsebojno hu-
manost, prijateljske odnose
in to, da je kolektiv vedno
pripravljen nuditi strokovno
pomoč ter veliko požrtvoval-
nost pri reševanju življenj.
Sam sem bil pred nedav-
nim ob hudi bolezni deležen
takega humanega sprejema
in pripravljenosti, da mi ta-
koj nudijo pomoč, kar je za
rešitev življenja in za ozdra-
vitev.
Kako prijetno in varno se
počuti bolnik, ko vidi tako
velike spremembe lahko po-
ve le tisti, ki so mu ob hudi
bolezni rešili življenje. Kakš-
no olajšanje je za bolnika s
težko boleznijo, ko pride v
bolnišnico, pa ga takoj ob-
krožijo ljudje v belem in zač-
nejo strokovno ukrepati. Ka-
ko intenzivno se zavzamejo
za rešitev življenja. Vsak bol-
nik jim je zato iz srca in do
smrti hvaležen.
Gotovo se uspehov prav
tako kot bolnik veseli tudi
zdravstveno osebje. In prav
zato se danes lahko bolnik z
zaupanjem prepusti skrbni
negi v celjski bolnišnici.
Da pa bi bilo zdravljenje v
celjski bolnišnici še uspeš-
nejše, bo treba še marsikaj
postoriti. Bolnišnico je treba
še modernizirati, jo še uspo-
sobiti, da ji bo bolnik zaupal
in se zdravljenju predal pov-
sem brez skrbi. Takšno bol-
nišnico želimo občani. Vsega
tega pa kolektiv kljub priza-
devanjem ne more narediti
sam. Potrebna je družbena
pomoč in pomoč vsakega
posameznika. Spomnimo se
le starega pregovora, da je v
bolnišnici po en kamen vzi-
dan za vsakega bolnika. To
pomeni, da nikoli ne vemo,
kdaj bomo potrebovali po-
moč. Tudi če se danes človek
počuti zdrav, mora misliti na
jutri. Nesreča ne počiva.
Zato, dragi bralci in obča-
ni, spomnimo se na jutri. Da-
rujmo po svojih možnostih
za posodobitev bolnišnice
Celje. Le sodobna in urejena
bolnišnica je porok za člove-
kov jutri. Prispevek, dan za
celjsko bolnišnico, ni miloš-
čina, marveč zavesten pri-
spevek za varen jutrišnji
dan.
Strnimo naše vrste, da bi
bila akcija za posodobitev
bolnišnice čimbolj uspešna.
Pomagajmo takrat, ko smo
zdravi, da bomo jutri, ko bo-
mo morebiti potrebovali po-
moč, varni v zdravnikovih
rokah in v dobro opremljeni
ter sodobni bolnišnici.
Ob koncu izrekam vsake-
mu posamezniku v bolnišni-
ci zahvalo za rešeno življe-
nje, še posebej pa hvala
osebju oddelka za intenziv-
no nego na internem oddel-
ku, kot tudi vsemu osebju
internega oddelka za uspeš-
no ozdravitev. Hvala tudi
zdravstvenemu osebju do-
mačega zdravstvenega doma
v Rogaški Slatini, katerih de-
lo je tudi lahko za zgled.
FRANE VENIŠNIK,
Rogaška Slatina
Priročni plugi
Koliko napora in skrbi
povzroči pozimi ljudem
sneg. Kidanje z lopatami in
drugim orodjem s pločnikov
in poti je zelo utrudljivo. Do-
sti je hiš, kjer prebivajo le še
starejši, ki napora ne zmore-
jo in jim grozi kazen zaradi
neočiščenih pločnikov. Vse-
ga tega ne bi bilo, če bi si
lahko ljudje nabavili ročne
snežne pluge, ki pa jih pri
nas žal ni nikjer dobiti. Izde-
lava takšnih plugov je pre-
prosta, material zanje je
doma.
Pri sosedu sem videl tak
priročen plug, ki ga je kupil
v Švici za 10 frankov. V slabe
pol ure čisti vse poti okoli
svoje hiše pa še pot do so-
seda.
Res je zima že mimo, pa je
kljub temu najbrž prav zdaj
čas, da se organizacija zdru-
ženega dela odloči in prične
proizvodnjo tako potrebne-
ga orodja. Tem bolj, ker bi
bila prodaja masovna.
dr. ERVIN MEJAK
Lop odnos do
kupca v trgovini
In tovarni
Ker raje kritiziramo kot
kaj pohvahmo, naj bo moje
pismo zahvala za prijaznost
prodajalk Milici Wagner in
Jelki Cuk iz Tkanine - Malo-
prodaje - oddelka za moško
perilo.
7. marca letos sem rekla-
mirala dežnik VIS Varaždin
brez dokazila, da sem ga ku-
pila pri njih, ker sem ga po
nakupu odvrgla. Zaupali sta
mi in mi zagotovili, da bo
dežnik poslan v tovarno. Če
bo tovarna reklamacijo upo-
števala, bo dežnik v dobrem
mesecu vrnjen. 5. aprila sem
dobila pri istih prodajalkah
nov dežnik, ki sta ga dobili iz
tovarne prav ta dan.
Glede na omejeno kupno
moč potrošnikov, visoke ce-
ne in večkrat slabo kvaliteto
izdelkov je tak odnos do
kupca vreden zgledovanja.
ANA ČETKOVIĆ.
Prekorje
PRIREDITVE
NARODNI DOM CELJE: v veliki dvorani Narodnega doma
bo danes ob 19. uri osrednja proslava v počastitev Dneva OK in
1. maja. V kulturnem programu bosta nastopila vokalna sku-
pina Terca in harmonikarski orkester glasbene šole Celje.
Jutri pa bo v Narodnem domu ob 16.30 in ob 19. un revija
otroških in mladinskih pevskih zborov celjske občine. Nasto-
pilo bo 17 zborov iz skoraj vseh osnovnih šol ter Dekliški
pevski zbor šole za trgovinsko dejavnost, in Mešani pevski
zbor Tehnik Tehniške šole iz Celja.
V	PIONIRSKEM DOMU CVETKE JERINOVE bo danes ob
17. uri revija folklornih skupin celjskih osnovnih šol. V avli
doma pa si lahko še danes in jutri ogledate razstavo likovnih
del učencev Osnovne šole Ivan Kovačič - Efenka iz Celja.
V	DVORANI GLASBENE ŠOLE V TITOVEM VELENJU bo
danes ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila Dekliški
pevski zbor Centra srednjih šol iz Velenja pod vodstvom Ivana
Marina in Mešani pevski zbor Celje pod vodstvom Dragice
Žvar. Oba zbora sta zastopala Jugoslavijo na mednarodnem
tekmovanju v Neerpeltu v Belgiji. Zbora pa se bosta predsta-
vila s tekmovalnim programom, ki ga je izbrala mednarodna
žirija.
v DVORANI ZDRAVILIŠKEGA DOMA V ROGAŠKI SLA-
TINI bo v soboto, 26. aprila ob 20. uri Občinska revija odraslih
pevskih zborov občine Šmarje pri Jelšah.
V	ponedeljek, 28. aprila bo v Zdravihški dvorani koncert
klavirskega dua. Na koncertu bosta štiriročno nastopila Aci
Bertoncelj in Bojana Gorišek. koncert pa se bo prišel ob 20.
uri.
V	torek, 29. aprila pa bo ob 20. uri nastopil folklorni ansam-
bel iz Senegala.
V	ZDRAVILIŠČU v LAŠKEM bo danes ob 20. uri Skupni
koncert Moškega pevskega zbora Tim Laško, ki ga vodi Alojz
Švec in Folklorne skupine KUD Rečica pri Laškem, ki jo vodi
Erika Krašek.
V	DOMU SVOBODA V RADEČAH bo jutri ob 19 uri kon
cert, na katerem bo nastopil Moški pevski zbor Papirničar
Radeče. Koncert v Radečah so pripravili v počastitev Dneva
OF in 1. maja.
V	DOMU SVOBODE V ZIDANEM MOSTU bo v soboto. 26.
aprila ob 19.30 uri osrednja prireditev v počastitev Dneva OF
in 1. maja. V kulturnem programu bo nastopila Železničarska
godba iz Zidanega mosta. Mladinski pevski zbor osnovne šole
iz Radeč in recitatorji domačega KUD.
V	DOMU STRELCEV V MALI BREZI se bodo pevci
Moškega pevskega zbora Tim Laško in folklorna skupina
KUD iz Rečice predstavili na skupnem koncertu v nedeljo. 27.
aprila ob 15. uri.
V	DOMU KULTURE V ŠOŠTANJU bo jutri gostovalo Gle-
dališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. Uprizorili bodo
delo Fedje Šehoviča Kurbe v režiji Bogomira Verasa. Pred-
stava bo ob 20. uri.
V	SALONU MEBLO V CELJU je na ogled razstava karikatur
in krajin slikarja Vlada Serca. Likovna dela v različnih tehni-
kah - tempara, akvarel, gvaš in olje - si lahko ogledate do 16.
maja.
V	LIKOVNEM SALONU V CELJU je odprta razstava akvare-
lov mariborskega slikarja Marjana Remca. Razstava prikazuje
10-letno likovno ustvarjanje a\toija. odprta pa bo do 11. тгда.
V	JEDILNICI DO CINKARNA CELJE je odprta razstava z
naslovom Delavsko revolucionarno gibanje celjske regije. Raz-
stavo je pripravil Muzej revolucije Celje, odprta pa bo do 1.
maja.
V	RAZSTAVNEM PROSTORU KULTURNEGA CENTRA
IVAN NAPOTNIK V TITOVEM VELENJU je odprta pre
gledna razstava akademskega slikarja Franca Novinca. Raz-
stava bo odprta do 15. maja.
V	KNJIŽNICI V TITOVEM VELENJU je na ogled razstava
knjižnega gradiva ob 200-letnici rojstva bratov Grimm. Raz-
stava je dnevno odprta od 9. do 18. ure. ob četrtkih in sobotah
pa do 13. ure vse do 30. aprila.
V	MAYERJEVI VILI V ŠOŠTANJU je v teh dneh na ogled
razstava akvarelov in risb Jožeta Hohkrauta in Marjana Vo-
diška.
V	KNJIŽNICI EDVARD KARDEU V CEUU je odprta raz-
stava knjižnega gradiva, ki so jo pripravili ob 150-letnici roj-
stva Josipa Stritarja. Razstava nosi naslov Po Celju in okolici s
sliko in knjigo, odprta pa bo do 21. m^a.
V	AVLI RAZVOJNEGA CENTRA V CEUU je odprta raz
stava akademskega slikarja Ludvika Pandurja. Razstava je
dnevno odprta od 7j do 20. ure vse do 7. maja.
V	RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI bodo
jutri ob 20. uri odprli razstavo likovnih del Viktorja Pogačarja.
V kulturnem programu ob otvoritvi bo nastopil Francoski
gledališki krožek Srednje družboslovne šole iz Celja z Veče-
rom šansonov.
V	DVORANI KRAJEVNE SKUPNOSTI NA SVETINI bo v
nedeljo, 27. aprila ob 11.30 uri glasbena prireditev. Nastopili
bodo narodno zabavni ansambli. kanta\-torji in humoristi ter
zmagovalec lanskoletne^late harmonike na Ljubečni. Marjan
Lipovšek.
TENIS - peščena, asfaltna igrišča vsak
dan od 9. do 20. ure.
Rezervacije pri varnostniku, telefon
33-098.
SAUNA - vsak dan od 14.30 do 20.30,
sobota, nedelja od 12. do 19. ure
(suha, parna).
BALINANJE - vsak dan od 9. do 19.
ure - brezplačno. Krogle se dobijo na
igrišču.
AVTO SEJEM - vsako soboto od 8. do
12. ure.
16. stran - novi tednik
Za najtežje bolnilce
je dobro poskrbljeno
Na Internem Intenzivnem oädeiku znalo In lahko pomagajo
najbolj ogroženim
Sodobna oprema ter
zdravniki in medicinske se-
stre, ki nenehno izpopolnju-
jejo svoje znanje, sta osnov-
ni značilnosti celjskega in-
ternega intenzivnega oddel-
ka, na katerem uspešno po-
magajo življenjsko ogrože-
nim bolnikom enako dobro
kot v najbolj razvitih medi-
cinskih centrih v svetu.
Intenzivno zdravljenje bol-
nikov z notranjimi boleznimi
sega v svetu 20 do 25 let na-
zaj. Kot je že v navadi, so v
Sloveniji z njim pričeli z de-
setletno zamudo, v Celju pa
so z intenzivnim zdravlje-
njem pričeli leta 1967 z usta-
novitvijo majhne enote za in-
tenzivno terapijo, ki je bila
za takrat dobro opremljena,
imela pa je le štiri postelje.
Razvoj je potekal stopnje-
vito. Leta 1978 so ustanovili
poseben oddelek, v katerem
je že šest postelj za intenziv-
no terapijo ter 12 postelj za
intenzivno nego. Od takrat
na oddelek sprejemajo vse
Večina slovenskih bolniš-
nic nima internih intenziv-
nih oddelkov, saj so zanje
potrebni poleg prostorov in
opreme tudi posebej uspo-
sobljeni zdravstveni delav-
ci. Pri razvoju oddelka v Ce-
lju imajo po mnenju seda-
njih delavcev oddelka po-
membne zasluge predvsem
prim. dr. Franc Fazarinc in
Center za interno intenziv-
no terapijo v Ljubljani, o
kakovosti dela pa pravi dr.
Gorazd Voga, da upajo in
želijo, da bodo kritično bol-
ne v bodoče še bolje zdravi-
li, čeprav jih že sedaj dobro.
ogrožene bolnike in ne samo
srčne, kot sprva. Vsega ni bi-
lo mogoče urediti naenkrat.
Ustrezno opremljene so bile
samo štiri postelje, a pridobi-
li so centralno pos^o - po-
sebno aparaturo, ki na enem
mestu zbira podatke za vse
bolnike. Postaja je zaživela v
letih 1982-1983 in takrat so
povečali postelje za intenziv-
no terapijo na 8, za nego pa
zmanjšali na 9. Pridobili so
precej nove uvožene opreme
in pomembno razvili stro-
kovno delo - usposabljali so
se na centru za intenzivno in-
terno medicino v Ljubljani.
Uvedli so zahtevna strokov-
Oddelek sprejme letno
1000 do 1200 bolnikov, pov-
prečno pa vsak leži na od-
delku pet dni. Umrljivost Je
na oddelku takšna kot y
svetu -'umre vsak peti bol-
nik. Glede na hudo ogrože-
nost bolnikov» ki jih na tem
oddelku sprejemajo, to ni
veliko, vendar dódatno du-
ševno in -telesno močne
obremenjuje delavce na od-
delku.
na dela, kot so hemouinam-
ski monitoring, ki omogoča
boljše spremljanje hudo pri-
zadetih bolnikov in pričeli z
umetno ventilacijo s pomoč-
jo aparata za diharye. Danes
na oddelku opravijo skoraj
vse, s^ le nek^ odstotkov
bolnikov pošiljajo v Ljublja-
no - v glavnem tiste, ki so
vezani na kasnejše kirurške
posege na srcu in ožilju, ne-
kaj ledvičnih bolnikov in ne-
kaj bolnikov z zastrupi-
tvami.
Oprema, ki je nujna za po-
moč najbolj ogroženim, je na
oddelku sodobna. Kupili so
jo predvsem z denaijem te-
meljne organizacije, del pa
jim je prispeval celjski refe-
rendumski odbor iz sredstev
samoprispevka občanov ter
delovna organizacija. Opre-
ma brez ljudi, ki bi z njo znali
kar najbolje ravnati, seveda
še nič ne pomeni. Na oddel-
ku se tega dobro zavedajo in
skušajo pridobiti ustrezno
število zdravstvenih delav-
cev. Danes je na oddelku pet
zdravnikov, 10 višjih medi;
cinskih sester in 15 srednjih
medicinskih sester. Kot je
povedal predstojnik oddelka
dr. Gorazd Voga, to še ne za-
došča, saj je takšna zasedba
le 70 do 80 odstotkov ide-
alne.
Zahtevnost dela pogojuje
močno fluktuacijo zdrav-
stvenih delavcev, predvsem
medicinskih sester. Dodatno
izobraževanje, ki je nujno za
delo na oddelku in za medi-
cinske sestre redno poteka
od leta 1981, je zato pogosto
prekinjeno, težave pa imajo
tudi z zaposlovanjem novih
delavcev. Nenehno izobraže-
vanje je osnova za delo na
tem oddelku - da lahko
zdravniki sledijo tokovom in
razvoju medicinske znanosti
v svetu in da so lahko medi-
cinske sestre, i 40 stalno ob
bolnikih, > uho in oko zdrav-
nika-. kot prav' dr. Voga.
Interni intenzivni oddelek
se nenehno spopada tudi s
prostorskimi težavami. Po-
leg bolniških sob potrebuje-
jo celo vrsto dodatnih pro-
storov od skladišč ^lo lekar-
ne. Ker bodo v sedanjih pro-
storih predvidoma še do de-
set let (nov oddelek je pred-
viden v novem osrednjem
objektu modernizacije bol-
nišnice), skušajo s tistim, kar
imajo, kar najbolje ravnati.
Pred letom dni so uredili le-
karno, v zadnjem času pa tu-
di prostorček za delovne se-
Stänke
MILENA B. POKLIČ
Sodobna oprema in posebej usposobljeni zdravstveni
delavci so jamstvo za kakovostno pomoč najbolj ogrože-
nim bolnikom.
Parna pekarna peče
Zakaj Je Geršakov kruh tako zelo cenjen In Iskan? Tradicija, k
»Hlebec Geršakovega
kruha, prosim..»Ga jé
zmanjkalo!« Razočarana je
ostala cela vrsta gospodinj.
Brez kruha sicer niso osta-
le, a kaj, ko kruh ni bil Ger-
šakov. In če v Celju vprašaš
kogarkoli, kateri kruh je
najboljši, bo vsakdo izstre-
lil: Ja, Geršakov, se ve!
Kruh, tako cenjen in iskan,
nastíya v Trnovljah pri Celju.
Gre za edino zasebno pekar-
no, ki se je v celjski občini
ohranila po vojni, in kaže, da
bo ta še dolgo ostala. Gerša-
kov rod je rod pekovskih
mojstrov. Korenine je pog-
nal v Kozjem, kjer se je leta
1911 danes že pokojni Franc
Geršak izučil za peka. Tam je
srečal Emo, jo zasnubil in
oženil. Kozje sta kmalu za-
pustila in s peko kruha nada-
ljevala v krajih na Notranj-
skem in Dolenjskem ter na
Dobrni, dokler se nista usta-
vila v Celju, v Trnovljah. To
je bilo leta 1929, ko je Franc
kupil staro, precej razdejano
Pungerškovo pekarno. Z
Emo sta se lotila obnove,
kayti peč je bila domala podr-
ta, električna napeljava potr-
gana.
Ema, najstarejša pekarica
daleč naokph, se teh težkih
časov prav dobro spominja.
Takrat so v Geršakovi pekar-
ni dnevno napekli petdeset
do osemdeset štruc, ob sobo-
tah tudi do sto. Testo je bilo
treba mesiti z rokami.
»Sploh ne vem, kako je moj
Franc to zmogel. Tako šibke
postave je bil. Veste, naš
kruh je že na začetku veljal
kot dober, kupovali pa so ga
v glavnem Trnoveljčani«, se
spominja Ema, ki je po smrti
moža prevzela pekarijo.
Kruh je moral biti vedno do-
ber, tudi lep, lepo obhkovan
in zapečen. Takšno je bilo
nekdcO Geršakovo vodilo in
takšno je še dandanašnji.
Pred in še dolgo časa po voj-
ni so Geršakovi pekli tudi
kruh, ki so ga prinesle v nji-
hovo peč trnoveljske gospo-
dinje. Doma so ga samo za-
mesile in izoblikovale. »Seje
zgodilo, da smo dobih slab,
slabo oblikovan kruh oziro-
ma testo. Pa ga je mož vzel v
roke in ga popravil. Iz naše
peči ni smel priti slab hleb,
sgj je šlo za ugled. Se je tudi
zgodilo, da kdo s kruhom, ki
smo ga spekli, ni bil zadovo-
ljen. Ampak mi nismo bili
krivi, če je bil iz slabe moke.
Dober kruh je samo iz dobre
Kot ena družina so: Rafko Brence, njegova mama Justi, žem
Šrekl, manjkajo še preostali trije člani tega majhnega kole
»stara dama« v Rogatcu le i
Tudi lokomotive niso več to, kar so nekoč bile pravita Jože Antolinc in Anton Jamnii
Jože Antolinc in Anton
Jamnikar iz R^atca sta
stara prijatelja. Se iz tistih
časov, ko je na naših loko-
motivah pisalo Jugoslovan-
ske državne železnice in ko
so za praznik dela skozi na-
ša mesta in vasi sopihale
vse okrašene in s Titovo sli-
ko na začelju. Danes sta oba
upokojena. Kdo ve, koliko-
krat se ustavita pred staro
damo, ki stoji pred železni-
ško postajo v Bogatcu in
razmišljata o starih Železni-
čarskih časih, ki so bili dru-
gačni, kot so dandanes.
Jože Antolinc je prvič sto-
pil v lokomotivo leta 1938,
najprej kot kurjač, po letu
1946 pa je postal strojevodja.
Ker jc bil med vojno težje
ranjen, so ga iz Ljubljane ozi-
roma Maribora premestili v
Rogatec, ker so bile tam pro-
ge nekoliko krajše. Dva, tudi
tri dni na vožnji ni več zdr-
žal. Največ časa je vozil na
progi Zabok-Celje-Rogatec.
' Veste, to ni bilo take. kot je
danes. Proga je bila slaba, ni-
so je popravljali, stroji izrab-
ljeni, veliko nadur, večina
neplačahih. Se je pa dalo,
smo zdržali, bili smo udarni-
ki,« pripoveduje Jože, ki je v
tem času spoznal Jamnikar-
ja, kurjača.
Jamnikaijev rod je daleč
naz^ rod železničarjev. Na
železnici je bil praded, po-
tem ded in oče. »Tudi moj
sin je na železnici, promet-
nik je,« nadaljuje Antolinče-
vo pripdved. »Tole lokomoti-
vo smo pripeljali leta 1947 iz
Avstrije. Sem se kar zjokal.
ko kurjači na železnici niso
bili več potrebni. Hranim fo-
tografije zadnjega vlaka na
paro, ko je zadnjič peljal s
postaje Rogatec proti Celju.
Parna lokomotiva, stari va-
goni ... zdaj pa je vse mo-
derno ...«
Delo kuijača nas je zani-
malo. Spòmini so še tako ži-
vi, da ni bilo treba niti se-
kunde za premislek. »Dve
uri pred pdhpdom vlaka sem
moral biti na lokomotivi.
Vse je bilo treba urediti, oči-
stiti, pregledati, če je pepel-
nica čista, prav tako dimni-
ca; videti, če je dovolj vode,
da se kotel ne bi zažgal in če
je v peči vse v redu. Potem je
bilo treba vse dobro podma-
zati, strojevodja paje imel na
skrbi teknični pregled stroja,
če na primer zavore delujejo,
če so vsi vijaki dobro pritrje-
ni in podobno.«
Jožeta Antolinca smo
vprašah, če je kdaj zaspal
med vožnjo, omagal zaradi
dolgih voženj. »Ne, to pa ni-
koli!« Jamnikar: »Takrat ni
bilo konec delavnika, kot je
sedaj. Delo je bilo turnusno,
če pa je bil vmes kakšen
izredni vlak, si moral peljati,
če si ugovarjal, si bil že sa-
boter.«
Živemu človeku se lahko
vse pripeti, zlasti na železnici
v toliko letih. Če je kdaj po-
vozil človeka, smo vprašali
strojevodjo Antolinca, ki je
imel na to vprašanje priprav-
ljeni dve zgodbi: »Vozim od
Krapine proti Vehki vasi,
tam je bila ob progi pešpot,
kjer so hodili ljudje, spreha-
jale so se race, kure. Zagle-
dam človeka, ki hodi ob pro-
gi, tik pred mano pa skoči
pod vlak. Sem pozneje slišal.
Jože Antolinc in Anton Jamnikar.
novi tednik - stran 17
miiße Iz roda ¥ rod
Loveduje Erna,
E nadaljuje цјепа
Lika, ki Ј^ vzela
le ko so materine
»Veste, takrat
fstorojev, delo je
^b petih zjutraj je
[¿iti v prodajalni,
y se je včasih veli-
îodilo, kot danes,
I zaničevani smo
5 ni bilo nobenih
(ugodnosti, nismo
ino zavarovani.
Kasneje se je dalo sicer leta
kupiti, a kaj < ko ni bilo do-
volj denaija. In tako imam
danes, ko že celih 43 let de-
lam v pekarni, priznanih le
21 let delovne dobe«.
Pri Geršalcovlli so
praznovali
Ema Geršak, najstarejša iz
rodu trnoveljskih pekovskih
mojstrov, je prejšnji teden
dopolnila devetdeset let živ-
ljenja. Kruh jo je spremljal
vse od mladih nog, kruh za
preživetje, kruh za veselje,
kadar je kdo njeno peko
pohvalil, s kruhom so se pri-
čenjala rana jutra. S kruhom
je povezana kavica, ki jo je
skuhala možu Francu, ko je
vstajal kmalu po polnoči.
Moči ji peš^o, zdravje jo
zapušča. Za svoja leta se kar
dobro drži, bi rekli, ko živo
pripoveduje, ko se zasmeji.
»Po nogah me trga, bolečine
so hude. Na srečo me vsak
teden obišče moj zdravnik.
To je dober človek, takih ni
veUko. Saj vem, da mladen-
ke iz mene ne bo napravil, a
hude bolečine mi z injekcijo
le olajša. Včasih si noge na-
mažem z žganjem, malo že
zaleže. Najbolj me je strah,
da bi morala obležati, danes
vs^ sedim lahko, kaj po-
šijem«.
Še bo dišalo Iz
Geršakove pekarne
Lani je Ema predala pe-
karno v vnukove roke. Raf-
ku Brencetu so v mladih le-
tih rojili v glavi avtomobili, o
pekovskem poklicu sploh ni
razmišljal. Izučil se je za av-
toklepaija, se zaposlil pri
obrtniku, potem pa je lepega
dne spoznal, da je tudi pe-
kovski poklic lep, tega dela
pa je bil tudi vajen, saj je
doma pomagal od otroških
let naprej. Leta 1983 je opra-
vil pekovski izpit in tradicija
se nadaljuje. In ko bo Rafko
omagal, bo tu njegov sin, ki
bo šel jeseni v Maribor v uk
za peka.
Zakaj Je Geršakov
kruli tako dober
Recepture, ki bi jo Gerša-
kovi skrbno skrivali, ni. Mo-
ka že mora biti dobra. Toda
zak^ je iz iste moke kruh
lahko slab, dober ali najbolj-
ši, smo vprašali Rafka. »Vse
je odvisno od dobre priprave
testa, ki mora dvakrat vzha-
jati, in od dodatkov, čeprav
moram reči, daje le-teh v na-
šem kruhu razmeroma malo.
Imamo pa dobre peke in to
je veliko. Žal se danes vse
manj mladih odloča za pe-
kovski poklic. Nekoč ročno
delo danes opravljajo stroji,
naše delo ni več tako težko
kot je bilo včasih. Je pa treba
vstajati pred petelinjim kiki-
rikom. Kruh mora biti zju-
traj topel, svež, treba ga je
razvoziti in pravočasno do-
staviti v prodajalne.«
Šti^e Geršakovi peki dela-
jo v izmenah. Začetek peke
je ob 21. uri in konec ob še-
stih zjutržo.
Ob obisku pri Geršakovih
smo še marsiksg izvedeli. Da
je kakovost kruha odvisna
od tehnologije peči, od skrb-
nega oblikovanja, ki je še
vedno ročno. Tudi ni vseeno,
kako se kruh v peč položi in
kako se ga vzame ven. Da
kruh diši tudi po peči, smo
izvedeli. Danes spečejo v Tr-
novljah od 1500 do 2000
štruc, hlebcev. Pa ne samo
kruha. Mojstri so v pripravi
peciva, žemljic, rogljičev, ja-
neževih upognjencev in še
česa. V pekarni Geršak-
Brence porabijo dnevno
okoli 30 kilogramov kvasa.
Ko smo Rafka Brenceta
vprašah, zakaj je Geršakov
kruh tako dober, je niObrž
pozabil povedati ali pa je na-
menoma zamolčal tisto, kar
zna biti pri vsej stvari najvaž-
nejše: ljubezen do dela, k^ti
tudi kruh je treba peči z lju-
beznijo, z občutkom. To bo
pritrdila marsikatera gospo-
dinja, ki se s to umetnostjo
ukvarja doma. Nekoč, tega je
že davno, so se naše žene
nagnile nad kruhom in ga
prekrižale, predno so ga po-
ložile v peč. Kruh smo nekoč
veliko bolj spoštovali in ce-
nili, kot ga danes.
A to je že druga zgodba.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Ema Geršak, najstarejša iz
rodu trnoveljskih pekov:
»Tradicija mora ostati, tudi
dobrega imena si ne smemo
zapraviti*.
^i no vodja Drago
za spomin
doma nekaj naro-
liga zgodba je bila
m koncem. Premi-
gor, dol,'na postaji
em je to bilo.,Na-
llišim vpitje: Žen-
vozili! Prestrašena
I regrat nabirat po
vzvratnem premi-
I jo podrl, toda na
stala pod strojem
?kaj prask je do-
iovala sta še zgod-
zgode o tem in
'O je bilo, kadar je
vode in kadar je v
hudi zimi voda zmrznila v
ceveh, pa o slabem premogu,
zaradi česar so bili potniki
na mrzlem, o železničarjih,
ki so bili v tistih časih gospo-
dje, ker je bil kruh ostalih
bolj grenak ... o dnevu že-
lezničarjev je še nanesla pri-
poved. To je bil praznik!
»Lokomotive so se svetile
kot luč, okrasili smo jih, po
gozdovih smo nabirali br-
šljan ... kje je že to ...«
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Ostrigarji so gobe
priletnega vonja in oitusa
Substrat prolz¥ala Branko Matko Iz BraslO¥č
V boju za čim večjo predelavo
hrane bodo tudi gobe zavzele
vedno pomembnejše mesto. To
še posebej velja za gobe, ki raste-
jo na odpadkih. V poljedelsko
razvitih državah, kjer prideluje-
jo veliko žit, imajo probleme,
,kam z odpadki, oziroma slamo.
Prav slama pa je odlična podla-
ga za rast gob ostrigarjev. V ne-
katerih od teh držav znajo to do-
bro izkoristiti za proizvodnjo
gob ostrigarjev pa so se odločili
tudi v okviru Hmezadove Kme-
tijske zadruge Savinjska dolina,
ki že odlično sodeluje s proizva-
jalcem Brankom Matkom iz Bra-
slovč.
Kakšne so pravzaprav gobe
ostrigarji? Branko Matko: »To je
zelo zanimiva goba. Je primarni
razgrajevalec celuloze in v tem se
bistveno razhkuje od šampinjo-
nov. Po kulinaričnih sposobno-
stih je podobna pravim gobam,
denimo ajdovkam, in dopolnjuje
okus razUčnim jedem. Klobuk je
lijakaste oblike in zraste tudi 20
centimetrov. Je sivo rjave barve.«
-Omenili ste, daje gojenje dru-
gačno kot pri šampinjonih.
Kakšne so razlike?
»Ostrigarje gojimo na celuloz-
nih odpadkih. Več ko je v odpad-
kih celuloze, večji je izkoristek.
Substrat pripravimo tako, da ce-
lulozni odpadek najprej termično
obdelamo oziroma odstranimo
škodljive mikroorganizme. Ko
substrat oziroma celulozno sub-
stanco obdelamo, dodamo različ-
ne zaščitne mikroorganizme in
potem je na vrsti cepljenje z mice-
lijem. Potem pustimo substrat ra-
sti, kar traja od štirinajst dni do
treh tednov. Po tem času pusti-
mo, da goba raste in v sedmih
dneh se pojavijo prvi plodovi. Go-
ba raste v intervalih. Ob optimal-
ni skrbi lahko pričakujemo pet do
šest intervalov, oziroma rasti
gob.«
- Substrat za ostrigarje lahko
imamo tudi doma v gospodinj-
stvih. Kaj priporočate tistim, ki
bodo substrat kupili v kakšni tr-
govini kmetijske preskrbe?
-Najbolj kritična faza pri vzgoji
gob je priprava substrata, sam
vzgoj gobe pa lahko v domačih
okoljih poenostavimo. Substrat
lahko imajo potrošniki na pod-
strešju, v garažah in na balkonih.
Zraven substrata so tudi strokov-
na navodila. Moram pa reči, da
vsa stvar ni tako zapletena kot to
izgleda na prvi pogled. V eni vreči
je od pet do šest kilogramov sub-
strata, ki da kilogram in pol pri-
delka.«
Kako gledajo na proizvodnjo
ostrigarjev v temeljni zadružni or-
ganizaciji v Braslovčah? O tem
smo se pogovarjali z vodjem Kon-
radom Tomanom: »Priprava sub-
strata pri kooperantih je vezana
na določene prostore in seveda
tudi na opremo. V dogovoru z
Brankom Matkom smo se spora-
zumeU, da bomo določene kom-
ponente v tem proizvodnem pro-
cesu vgrajevali tudi s strani za-
druge. Zadruga se je odločila, da
bo za ta proizvodni proces dala na
voljo proizvodne prostore in ener-
gijo, v bodoče pa nameravamo iz-
vesti tudi nekatere naložbe, ki za-
jemajo izpopolnitev proizvodne
linije.«
- Kaj vse obsega ta proizvod-
na linija?
»Pri pripravi slame rabimo sla-
moreznico, poseben kontejner za
termično obdelavo slame ter pri-
pravo za polnjenje, vlaženje sla-
me ter mešanje slame z micelijem
in polnjenje vreče.«
- O lastni proizvodnji verjet-
no še ne razmišljate?
»Glede na to, da posebej široke-
ga znanja o proizvodnji teh gob še
nimamo, se zaenkrat odločamo za
proizvodnjo v manjših kohčinah.
Najprej bi radi vzbudih interes za
Zrezek z ostrigarji
Zrezke paniramo z moko in spe-
čemo na vročem olju. Ko je meso
malo pečeno, ga vzamemo iz olja. V
tem olju prepražimo malo čebule,
posujemo z mleto papriko ter moko.
K temu dodamo narezane gobice,
prelijemo jih z vodo in zrezke vrne-
mo v omako. Dušimo, dokler se go-
bice ne omehčajo.
Rižota z ostrigarji in
sirom
20 dag riža kuhamo, dokler se ne
omehča. V drugi posodi prepražimo
gobice z maslom in peteršiljem. Te
gobice pomešamo z rižem. Maso da-
mo v toplotno odporno posodo, ki
smo JO prej namazali in posuli z na-
ribanim sirom. Kratek čas vse to
pečemo v pečici.
Pašteta z ostrigarji
30 dag gobic prekuhamo, tako da
postanejo mehke in potem dodatmo
tri trdo kuhana j^ca in vse skupaj
zmeljemo. Vse to posolimo, popo-
pramo in dodamo gorčica.
proizvodnjo pri gojiteljîn. Im.ami.
pa pH naši hranilno kred;ini sluz
bi že predvidene možnr)sti za krc
ditiranje tovrstne proizvodnje. -
Ostrigarji so okusn- g jbe. pra-
vijo v Kmetijski zadrugi Savinj-
ska dohna. Lahko jih zamrznemo,
sušimo in tudi vlagamo. Gobe so*
dobre kot samostojna jed primer-
ne pa so tudi kot začimoa ali do
daiek jedem. Večje so primerne
za cvrtje, manjše pa za vlaganje in
praženje. Odlično se prilegajo k
mesu. na pizzi in dobre so v solati.
JANEZ VEDENIK
Foto: BORIS SKALIN
MARJANA NATEK
Vili Lupše, hotel Prebold: »Za
razliko od šampinjonov velja za
ostrigarja, da ima značilni vonj
po gobah in v tem je tudi ena
izmed prednosti ostrigarjev.
Vsem, ki bodo pripravljali te go-
be priporočam, da upoštevajo
recepte iz kuharskih knjig, lah-
ko pa kuharji uporabijo tudi ma-
lo svoje fantazije, saj je možnosti
za pripravo ostrigarjev nešteto.
V nekaterih državah je ostrigar
že priznana goba, pri nas pa
ostrigarje goje največ v Srbiji.«
Konrad Toman: »Pri hranilno
kreditni službi so na voljo sred-
stva za bodoče kooperante.«
Branko Matko: »V kmetijskih
preskrbah kupuje substrat za
ostrigarje vedno več ljudi, ki
imajo tako pri roki vedno sveže
gobe.«
Takole izgleda goba ostrigar.
18. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Pionirji fotografiralo
Avtorica objavljene fotografije, ki vam jo
danes predstavljamo, je Barbara Klincov iz
osnovne šole Frana Roša v Celju.
Drevored v dežju je dobil poseben učinek, ki
nekako poudarja veter in slabo vreme. Morda
bi Barbara dobila še boljši učinek, če bi napra-
vila nekoliko izreza (brez zebre). Vsekakor zah-
teva snemanje v slabem vremenu in pod slabi-
mi pogoji veliko spretnosti in predvsem mirne
roke. Barbara prejme nagradni kupon Fotoli-
ka, foto krožku na šoli Frana Roša pa priporo-
čamo, da se nam zopet k^ oglasi, saj imajo v
svojih vrstah nek^ odličnih fotografov, ki bi
morda konkurirali tudi za lepe nagrade Fotoli-
ka in Fotokemike. Spomnimo naj vas, da bomo
pripravili tudi razstavo v muzeju revolucije, ki
bo na ogled teden dni, predvidoma pa naj bi jo
odprli po velikem Vrtiljakovem srečanju naših
sodelavcev, 2. junija.
Urednik fotografije
Srnica
Včeraj smo obiskali sorodnike
v Savinjski dolini. Te sorodnike
rad obiščem, ker živijo na deželi.
Vedno me preseneti kaj novega.
Tudi tokrat sem bil presene-
čen. Na kmetiji imajo srno. Bilo
je poleti. Na travniku so kosili.
Našli so gnezdo in v njem mlado
srno. Ker se mati ni vrnila v gnez-
do, so jo odnesli domov. Srnico
so hranili s stekleničko. Uspelo
jim je, da je preživela. Postala je
ljubljenka na domačiji. Da je ne
bi ustrelili lovci, so jo označili z
rdečim trakom. Klub temu, da
živi na prostem, se še vedno vra-
ča na kmetijo.
Teta je stopila na dvorišče. V
rokah je imela stekleničko. Obr-
nila seje proti gozdu in zaklicala:
»Bambi, Bambi!« Vsi smo stali in
čakali. Jaz pa sem mislil: »Saj je
ne bo!«
Takrat pa sem jo zagledal. Či-
sto počasi se je bližala hiši. Na
polovici poti je čakala, ker si ni
upala dalje. Teta je odšla ponjo in
jo pripeljala v vežo. Bilâ je vsa
preplašena. Takrat ni popila mle-
ka, ker nas je bilo preveč.
Vsa preplašena je odhajala od
hiše, jaz pa bi rad, da bi ostala.
MATEJ KOLENC, 3. d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
V vesolju
Naredila sem žogico marogico.
Rekla sem: Nesi me v vesolje!
Žogica me je odnesla med
zvezde. Zvezda mije rekla: Pridi
na obisk! Saj sem že tu, sem od-
vrnila. Priletela je raketa in meje
bilo strah. V vesolju je bila tema.
Spet sem rekla žogici: Spusti se
dol. Ko sva se spuščali, me je
zeblo.
MARINKA LAZNIK, 2. r
OŠ STRANICE
Laž ima kratice noge
Pred tednom dni-mi je oče ku-
pil novo nogometno žogo. Na-
slednji dan sem sklical vse svoje
prijatelje in jim povedal, da
imam novo nogometno žogo. Vsi
so se razveselili. Vprašali so me,
če bi lahko šel z njimi na Griček
igrat nogomet. Privolil sem.
Ob dveh smo se zbrali na Grič-
ku. S seboj sem prinesel žogo.
Razdelili smo se v dve ekipi in
začeli igrati. Bil sem vratar.
Ubranil sem skoraj vsak nasprot-
nikov strel. Po dvajsetih minu-
tah igre sem ubranil še dvanajsti
strel. Potem sem brcnil žogo da-
leč v zrak. Na nesrečo je padla
naravnost v reko. Vsi smo osup-
nili in okameneh. Prijatelji so bili
žalostni, jaz pa nisem vedel, kaj
bi. Vsak se je žalosten začel vra-
čati proti svojemu domu. Tudi
jaz sem odšel domov.
Doma me je čakal oče. Ves za-
čuden me je vprašal, kje imam
žogo. Odgovoriti mu nisem
uspel. Nato me je še enkrat vpra-
šal, kje imam žogo. Rekel sem
mu, da jo je Miha brcnil v reko.
Oče je zardel. Takoj je odšel v
sosednjo stolpnico, kjer je stano-
val Miha. Miha je sedel pred
stolpnico. Moj oče ga je takoj
opazil in odhitel k njemu. Tam ga
je vprašal, zakaj je brcnil žogo v
reko. Miha seje zelo začudil, nato
pa odgovoril, da je ni brcnil on,
ampak jaz. Moj oče mu skoraj ni
mogel verjeti, toda bilo je res.
Ko je oče prišel domov, me je
zelo oštel in mi zagrozil, da bom
leto dni brez žepnine. S poveše-
no glavo sem odšel v svojo sobo
in si obljubil, da kaj takega ne
bom nikdar več storil.
GORAN GRIL, 6. b
OŠ Veljko Vlahovič
CELJE
Kako bomo varovali
okolje
Naše okolje bomo varovali.
Redno bomo pobirali odpadke.
Veliko bomo imeli akcij za čisto
okolje. Odpadke bomo metali v
koše, ne pa na tla. Če bomo videli
kakšno smet, jo bomo pobrali in
vrgli v vrečko za smeti. Tiste ma-
lomarneže, ki mečejo papirčke
kar po tleh pa bomo ograjali.
Vsako pomlad imamo očišče-
valno akcijo, ker je veliko smeti
ostalo pod snegom. Včeraj smo
imeli pri vrtnarskem krožku
očiščevalno akcijo. Pobrali smo
veliko smeti. Tudi sam se rad
udeležujem takšnih akcij.
MIHA CEGLAR, 3. b
COŠ Fran Roš
CELJE
Prva pomoč
Nesreča nikoli ne počiva, pravi
pregovor. Ker se lahko poškodu-
jemo, je dobro, da vemo, kako
pomagati. Lahko se zgodi, da
kdo potrebuje pomoč. Kako mu
pomagati, če pomoči nisi vešč.
Tega se zavedamo tudi pri nas.
Obiskala sem pionirje, ki so v te-
čaju prve pomoči. Pogovarjala
sem se z njihovo mentorico in
občudovala spretnosti mladih
rok, ko so s povoji nudili pomoč
namišljenim ponesrečencem.
»Daj mi povoj ... Ne tega, bolj
širokega!«
»Au! To res boli. Le kako bi
šele bilo, če bi imel res zlomljen
komolec!«
»Daj roko, iztegni, primi! Še en
povoj! Dobro, prinesi dve gazi!«
»Kateri?«
»Za glavo in nogo! Daj še tri-
kotno ruto!«
»Zravnaj se, lezi!«
Kamorkoli sem pogledala, sem
videla same bolničarje in bolni-
ke. Učenci so se učili dajanja pr-
ve pomoči. Ležali so na tleh in
dajali umetno dihanje. Eden dru-
gemu so povijali roke, prste . ..
»Učimo se osnove dajanja prve
pomoči pri ranah, zlomih, opekli-
nah, krvavitvah in drugih po-
škodbah,« mi je pojasnila tovari-
šica.
Z obiskom učencev ni zado-
voljna. Pravi, da jih je bilo v za-
četku veliko, sedaj jih je ostalo le
nekaj, predvsem še malo deklet.
»Mislim, da bi morali učenci na
šoli hoditi k teć^u prve pomoči,
kajti dobro je, da vsakdo nekaj
ve o prvi pomoči,« pravi tovariši-
ca Cvetka. »Šli bomo tudi na tek-
movanje. Vendar še ne vemo, kje
bo, a do konca bomo že izvedeli,«
se je pošalila tovarišica Cvetka,
»mislim pa, da bo v Vitanju!«
SABINA HAJDNIK, 7. b
OŠ Ljubo Šercer
LOČE
NAGRAJUJE
ATKINE
ÍZ2REBANCE
Aticina zanica
če nekemu številu odvzameš 2, potem pa
dodaš 5, dobiš rezultat štiri. Katero število
je to?
čisto enostavno, kajne? Ker si uganko tako. hitro rešil,
rešitev brž napiši na dopisnico in jo pošlji na NOVI TED-
NIK, Trg V. kongresa 3 a 63000 CELJE do torka, 29. aprila
1986. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca
tovarne AERO.
Brez para v prejšnji številki je ostala ŠVEDSKA. Njeno
glavno mesto je STOCKHOLM. Nagrado za pravilni odgo-
vor dobi: Tatjana Križnik, Kajuhova 2, 63000 Celje.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD PRESKRBOVALNE
VZDRŽEVALNE ENOTE
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1.	DE TOPLARNA
-	kurjač visokotlačnih naprav -
strojnik
2 delovni opravili
Pogoji:
-	KV delavec kovinarske ali elektro smeri
-	izpit za kurjača visokotlačnih kotlov oz. naprav
-	1 leto delovnih izkušenj
-	3-mesečno poskusno delo
-	monter ogrevalnih naprav
1 delovno opravilo
Pogoji:
KV delavec kovinarske smeri
-	1 leto delovnih izkušenj
-	3-mesečno poskusno delo
-	monter klimatizacijskih naprav
1 delovno opravilo
Pogoji:
-	KV delavec kovinarske smeri
-	1 leto delovnih izkušenj
-	3-mesečno poskusno delo
Možnost opravljanja izpita za visokotlačne naprave.
2.	DE ZDRUŽENE SLUŽBE
-	delavka v park-nasadi
1 delovno opravilo
Pogoji:
-	PK delavka s končano osnovno šolo
-	1 leto delovnih izkušenj
-	2-mesečno poskusno delo
3.	DE PRALNICA
-	zlagalka perila
1 delovno opravilo
Pogoji:
-	končana osnovna šola
-	1 leto delovnih izkušenj
-	2-mesečno poskusno delo
-	strojna perica
1 delovno opravilo
-	KV delavec tekstilne ali ustrezne smeri
-	1 leto delovnih izkušenj
-	3-mesečno poskusno delo
4.	DE TEHNIČNE VZDRŽEVALNE SLUŽBE
-	strugar
1 delovno opravilo
Pogoji:
-	KV delavec strugar
-	1 leto delovnih izkušenj
-	3-mesečno poskusno delo
Delovna opravita in naloge so za nedoločen čas.
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih
za razporejanje dohodka TOZD Preskrbovalne vzdr-
ževalne enote Celje.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi je treba poslati v
roku 8 dni po objavi na naslov: Zdravstveni center
Celje, Kadrovska služba, Gregorčičeva 7, Celje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po
sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD.
Na podlagi 17. člena Statuta TOZD, delavski svet
razpisuje dela oz. naloge delavca s posebnimi po-
oblastili In odgovornostmi za dobo 4 let In sicer:
I. Glavni energetik
-	vodja službe oz. enote za energetiko
Pogoji:
A - VIS (VII. stop. z. k.) elektro ali strojne smeri, smer
energetik,
-	strokovni izpit
-	3-5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
B - VIŠ (VI. stop. z.k.) elektro ali strojne smeri, smer ener-
getik,
-	strokovni izpit
-	3-5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in
nalogah, kjer se je zahtevala visoka izobrazba.
II. Glavni inženir vzdrževanja
-	vodja službe oz. enote za vzdrževanje
Pogoji:
A - VIS (VII. stop. z.k.X gradbene ali strojne smeri, '
-	strokovni izpit
-	3-5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
B - VIŠ (VI. stop. z.k.) gradbene ali strojne smeri.
-	strokovni izpit
-	5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in
nalogah, kjer se je zahtevala visoka izobrazba.
Od kandidatov za vsa razpisna dela oz. naloge poleg nave-
denih pogojev zahtevamo še:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da imejo
ustrezne organizacijske sposobnosti,
-	da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih nalogah, da
delujejo v smeri razvoja samoupravne socialistične morale,
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji razvoj-
nega programa v TOZD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podatki in
dokazili ter programom v zaprti kuverti v 8. dneh po objavi
razpisa na naslov: ZDRAVSTVENI CENTER CEUE. kadrov-
ska služba, 63000 CEUE, Gregorčičeva 7. O izbiri bomo
kandidate obvestili v 30. dneh po sprejemu sklepa o izbiri.

april 1986
novi tednik - stran 19
шlшшÊÊШlшшшÊÊШШÊШШÊÊШшm
•	Marjan M.. Husein H.,
gead E., Živko P., Mustafa M.
in Isniet D. so svoje moči me-
|.jli - ne s pestmi - ampak z
igralnimi kartami. Vsak zase
50 SI pri tem obetali tudi ne-
Iti^j zaslužka. Z njim pa ni bi-
lo nič. ker so jim karte in nov-
ce zasegli miličniki.
« Nerodno je, če človeku
jredi noči na ulici zakruli v
¿elodcu. To seje v soboto pri-
petilo Marjanu Ž. Ni si vedel
pomagati drugače, kot da si
je sam postregel v delikatesi
Gnjat. Miličniki niso imeli ra-
zumevanja za njegovo iznajd-
ljivost.
•	Na Ljubljanski cesti sta
nioral^prenočiti vinsko utru-
jena Sašo D. in Dragomir B.,
sta se grdo obnašala pri
¿adivarju. Vso dolgo noč sta
¡mela čas razmišljati o pravi-
lih lepega vedenja v javnih
lokalih.
•	Aleksander A. iz Vošnja-
kove ulice ima veliko obi-
skov. Pogosto ga obiščejo tu-
di miličniki, vendar se Alek-
sander ne da ugnati niti zelpa
niti zgrda. Prejšnji tedan so
miličniki spet morali posre-
dovati. Aleksandru je bila na-
poti šipa na vhodnih vratih v
blok, pa jo je, meni nič, tebi
nič, razbil. Glede razgrajanja
se bo Aleksander pogovoril s
sodnikom za prekrške, za raz-
bito šipo pa bo odgovarjal na
sodišču.
• Sodnik za prekrške bo
kmalu povabil na razgovor
tudi Zikreta K., ki je prejšnji
teden razbijal v železniškem
samskem domu v Ulici bra-
tov Vošnjakov. Kratek po-
duk o bontonu mu ne bo
škodil.
N. K.
Goljuf za zapahi
Krošlln le lluaem Izvabllal denar
Na enotno kazen 5 let in 8
mesecev zapora so na celj-
skem sodišču obsodili 30-
ietnega Branka Krošlina iz
okolice Rogaške Slatine.
Krošlin, ki je bil že pred
tem obsojen, je ogoljufal
več ljudi.
Lam, 1. junija so Krošlina
pogojno spustili iz zapora,
kjer pa se, kot kaže, ni po-
boljšal. zakaj že nekaj dni
kasneje si je privoščil novo
goljufijo. V Mariboru na av-
tobusni postaji je Mirku C.
obljubil, da mu bo prinesel
gume za fička iz Italije. Mir-
ko mu jo dal 100 zahodno-
nemških mark, Krošlin pa
seveda ni prinesel gum.
Na podoben način je dva
meseca kasneje opetnajstil
Aleša Z., ki mu je na celjski
železniški postgji obljubil,
da mu bo prinesel iz Italije
oblačila. Takrat je Krošlin
spravil v žep 22.000 dinarjev
akontacije.
Precej nesramna pa je bila
goljufija na škodo Zdenke
P., ki si jo je privoščil lani
septembra. Obljubil je. da ji
bo priskrbel delo v ZRN in
Zdenka mu je na račun tega
plačala 53.000 dinarjev. Do-
govorila sta se tudi, da se do-
bita in skupaj odpotujeta.
Zdenka je pustila službo in s
kovčki prišla dogovorjenega
dne na sestanek, Krošlina ni
bilo.
Novembra lani je potem v
restavraciji Koper od Mileta
R. izvabil 65.000 dinarjev.
Razložil mu je, da potrebuje
denar zaradi smrti v družini,
ker pa ima samo vezano vlo-
go, ga ne more dvigniti.
Decembra lani je potem v
Rogaški Slatini nalagal še
Danijela T. Rekel jc, da dela
v Iraku in da ima denar. Ven-
dar pa ga je nujno potrebo-
val prav tisti trenutek, banke
pa so bile zaprte. Danijel mu
je dal 14.070 avstrijskih šilin-
gov, 670 zahodnonemških
mark, 100 švicarskih frakov
in 32.000 dinarjev.
Branko Krošlin je teh pet
občanov ogoljufal skupaj za
546.000 dinarjev, petčlanski
Senat celjskega temeljnega
sodišča pa gaje to nadaljeva-
no kaznivo dejanje goljufije
obsodil na 3 leta irí 6 mese-
cev zapora, potem pa je pre-
lical prejšnjo sodbo (s katero
je bil obsojen na 2 leti in 5
mesecev zapora) in obe kaz-
ni združil ter Krošlina obso-
dil na enotno kazen 5 let in 8
mesecev zapora. V kazen so
mu všteli čas prebit v pripo-
ru (od 14. januarja letos) in
čas prebit v zaporu ter mu
podaljšali pripor do pravno-
močnosti sodbe, zneske, ki
jih je prigoljufal, pa bo moral
vrniti.
Da je Branko Krošlin res
na veliko goljufal, govori tu-
di podatek, da teče preiska-
va še za eno goljufijo in po-
skus ropa, ki ju je izvršil.
S. ŠROT
Padel 12 metrov
globoko
Do hujše delovne nesreće
je prišlo prejšnjo sredo ии-
traj v Termoelektrarni Šo-
štanj, ko je skupina sedmih
delavcev, ki so zaposleni pri
zasebnem obrtniku, oprav-
ljala izolacijska dela.
Med njimi je bil tudi 25-let-
ni Jugoslav Stojkovski iz Ku-
manovega, začasno stanuje v
Titovem Velenju, ki se je ne-
kaj pred sedmo uro po rešet-
kastih stopnicah napotil pro-
ti koti 20. Vendar pa je bila
ena izmed rešetk zunaj ležiš-
ča, tako da seje obrnila, Stoj-
kovski pa je padel 12 metrov
globoko na betonska tla. V
kritičnem stanju so ga prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Traktor na cesti
Iz smeri Zidanega mosta je v
Rimske Toplice pripeljala voz-
nica osebnega avtomobila FA-
NIKA KOSTEVC, 61, iz Celja.
Ko je že speljala levi nepre-
gledni ovinek, je tik pred seboj
zagledala traktor s prikolico.
Da bi preprečila trčenje, je za-
vila v desno in zapeljala s ceste
ter trčila v drevo. Voznica in
njen sopotnik sta se huje rani-
la, škode paje za okoli 150.000
dinarjev.
Trčila kolesarja
Skozi Cerovec pod Hočem je
vozil s kolesom na pomožni
motor SLAVKO SOVIČ, 21, iz
Stoj nega sela. Pri hiši številka
56 a, koje vozil po levi polovici
cestišča, je trčil v kolo z motor-
jem, ki ga je nasproti pripeljal
BOJAN KURAJ, 22, iz Ziber-
nika, ki se je sicer umikal v
desno in zapeljal na bankino,
kljub temu pa sta se kolesarja
čelno zaletela. Oba kolesaija in
sopotnik na Kurajevem kolesu
so huje ranjeni in na zdravlje-
nju v celjski bolnišnici.
Zgorel traktor
Prejšnjo sredo zjutrsg je za-
gorel traktor v garaži Jožeta
Vošnjaka v Pongracu 19 pri
Žalcu. Kot je kasneje ugotovila
komisija, je zagorelo zaradi na-
pake v diodah traktorskega al-
ternatorja. Zgorel je- traktor,
betonski mešalec in garažna
vrata, ogenj pa se je razširil tu-
di na ostrešje gospodarskega
poslopja, vendar so ga pravo-
časno pogasili. Škode je za pri-
bližno tri milijone dinaijev.
iVIešetariii so s traktorii
Na celjskem sodišču sta bili
ta teden dve večji sojenji. V
torek so začeli soditi Antonu
Jeseneku iz Slovenske Bistri-
ce, ki je v zadnjih letih na
celjskem in mariborskem ob-
močju vlomil (ali poskusil
vlomiti) v več kot sto viken-
dov iz katerih je kradel različ-
ne stvari in jih vozil v košu na
mopedu.
Jesenek je jemal iz vikendov
vse, kar mu je prišlo pod roko,
velik del nakradenih predme-
tov pa so kriminalisti našli pri
njem doma, ko so ga 19. sep-
tembra prijeli in priprli. Jese-
neka so prijeli, ko je miličnike
obvestil neki občan.
Sojei^e desetim obdolžen-
cem, kijih tožilec bremeni pre-
kupčevanja s štorskimi trak-
torji, paje trajalo kar štirinajst
dni. Javni tožilec je obtožil
Franca Megliča iz Orehove va-
si, Jožeta Sekolca iz Slovenske
Bistrice, Franca Gornika iz
Šentjurja, Franja Sklezurja iz
Strmca pri Velikem Trgovišču,
Franja Capatja iz Klanječkega
jezera pri Velikem Trgovišču,
Ivana Mastnaka iz Petrovč, Sil-
vo Zelič iz Štor, Romana Žla-
usa iz Vojnika, Cirila Dolanca
iz Trbovelj in Stjepana Skle-
zuija iz Strmca pri Velikem Tr-
govišču. Vsi ti naj bi sodelovah
pri mešetarjenju s traktorji.
Pred dvema oziroma tremi leti
je bilo povpraševanje po trak-
torjih precej večje kot ponud-
ba, zato je bil marsikdo pri-
pravljen seči nekoliko globlje
v žep in odšteti podkupnino.
Na sojenju so se obdolženci
zagovarjali, da so tudi nekateri
vodilni v Železarni sestavljali
prednostne liste ozirorna dajali
določenim kupcem prednost.
Štorska »traktorska afera«
naj bi dobila sodni epilog v sre-
do, 23. aprila, torej po-zaključ-
ku naše redakcije, zato bomo o
sojenju bolj podrobno poročali
v naslednji številki.
Danes, to je v četrtek, 24.
aprila, pa naj bi se končalo
tridnevno sojenje Antonu Je-
seneku. Tudi o tem sojenju bo-
mo obširneje poročali v na-
sledili številki.
S. ŠROT
Najslabše raziskane
{O manjše tatvine
Lani je bilo na našem ob-
ločju odkritih nekaj več
Dt 5000 kaznivih dejanj (v
) statistiko ni vštet gospo-
inki kriminal), kar je pri-
llino 10 odstotkov več kot
!to poprej. S temi kaznivi-
li dejanji je bilo povzroče-
0 za 455 milijonov dinar-
ÍV škode, od tega večina na
nižbenem premoženju.
N^bolj je porastlo število
aznivih dejai^ v Celju, Tito-
em Velenju, Sentji^u in na
jubnem, med kaznivimi de-
uyi pa še vedno prevladuje-
) premoženjski delikti in kr-
itve javnega reda in mira.
finalisti in miličniki so
iziskali пекад manj kot po-
)vicö odkritih kaznivih de-
iiy, vseeno pa menijo, da so
bili uspešni, s^ so raziskali
tudi precej kaznivih dejanj iz
preteklih let. Med пгО slabše
raziskanimi so tatvine delov
za motoma vozila in žepne
tatvine, med hujšimi kazni-
vimi dejanji pa vlomi v večja
skladišča.
Precejšnja škoda - 165 mi-
lijonov dina^ev - je bila pov-
zročena tudi s požari, so po-
udarili na nedavni tiskovni
konferenci na celjski UNZ.
Malomarnost je še vedno
vzrok za večino požarov, 22
krivcev za požar pa so lani
tudi ovadili javnemu tožilcu;
od tega je v sedmih primerih
šlo za namerni požig, prav
toliko je bilo primerov hude
malomarnosti.
S.Š
Kal veš o prometu
Tekmovanja celjskih srednješolcev »Kaj veš o pro-
metu« prejšnji teden se je udeležilo samo 21 dijakov.
Tako na primer ni bilo nobenega tekmovalca iz tako
velikih šol kot sta srednja tehniška šola in ŠKIMC
Štore, kar kaže na to, da tam ne dajo kaj prida na
prometno vzgojo. Velik del krivde nosijo seveda učite-
lji, celjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu pa potem vsako leto ugotavlja, da prometna
vzgoja v srednjih šolah šepa.
Na tekmovanju so ocenjevali znanje cestno-promet-
nih predpisov in vožnjo s kolesom z motorjem. Naj-
boljši je bil Marjan Brglez iz šole Borisa Kidriča, ki je s
tem dobil tudi pravico, da sodeluje na republiškem
prvenstvu. Drugi je bil Damjan Lednik, prav tako iz
šole Borisa Kidriča, tretja pa Vikica Dvanaščak iz
ekonomske šole. Med ekipami je bila najboljša šola
Borisa Kidriča.
Bolj množično je bilo občinsko tekmovanje pionir-
jev v Rogaški Slatini, kjer so sodelovali učenci iz vseh
centralnih šol v šmarski občini. Najboljša je bila ekipa
osnovne šole iz Kozjega, občinski prvak, ki bo nastopil
na republiškem prvenstvu, pa je postal Andrej Lipov-
šek iz Rogaške Slatine.
S. ŠROT, A. DEUČMAN
Kdo Je imel koline?
Ker le pohlep premagal poštenle, so
Orožno¥l ostali brez kolin
Zadeva je po malem
smešna, ima pa tudi precej
grenkega priokusa. Marjan
Orožen iz Trnovelj 144 v Ce-
lju je imel pač dvojno smo-
lo: izgubil je prašiča, našli
pa so ga ljudje, ki so prema-
lo pošteni, da jih ne bi pre-
magal pohlep.
V naše uredništvo se je
oglasil Polde Bernjak iz Tr-
novelj, kije dodatno pojasnil
zadevo (o prašiču, ki je ušel,
smo pisali v »nočnih cvet-
kah« 27. marca letos, vendar
je nekaj podatkov netočnih).
Zgodba se začenja v Ptuju,
kjer je Marjan Orožen pri so-
rodnikih dobil 180 kilogra-
mov težkega prašiča. Naložil
ga je na avtomobilsko priko-
Исо in jo pokril s cerado, da
žival med vožnjo ne bi zmr-
zovala. Bilo je 22. marca zju-
traj. Nekaj pred deveto uro
se je ustavil pred zapornica-
mi v Pragerskem in pogledal
še prikolico. Bila je prazna;
prašič je zvil zadnjo stranico
in pobegnil. Marjan Orožen
je brž odpeljal nazaj, vendar
prašiča ni našel. Doma v Tr-
novljah so že pripraviU riž za
krvavice, tudi mesarje že ča-
kal. toda kolin ni bilo.
Ravno takrat je v nasprot-
no smer vozil avtobus celj-
skega Izletnika. V njem sta
bila sprevodnik in šofer
Izletnika Jože C. iz Čopove
25 v Celju in Branko B. iz
Čufarjeve 1 v Vojniku ter
precej potnikov. Med njimi
tudi Polde Bernjak. Prašiča
so dohiteh med Šikolami in
Kidričevim, ko je s precej
modricami taval po cesti. Šo-
fer je zapeljal tako. da je mo-
ral prašič v sneg ob cesti. Ta-
ko so ga lahko ulovili (spre-
vodnik in dva potnika) in ga
stlačili v prtljažnik as-tobusa.
Precej zbegan prašič je tako
dobil zastonj prevoz do Ptu-
ja. kaže pa tudi da dlje. do
Murske Sobote (ta avtobus
namreč vozi na relaciji Ce-
Ije-Murska Sobota).
»Sedel sem na pr\'em se-
dežu in sem rekel sprevodni-
ku in šoferju, da je potrebno
javiti na postajo milice in
prašiča pustiti v Ptuju.« pri-
poveduje Polde Bernjak.
»vendar so ga vseeno odpe-
ljali naprej proti Murski Šo-
boti. Ko sem prišel domov,
sem si na koledarju takoj ob-
krožil datum, kdaj smo našli
tega prašiča, kasneje pa sem
tudi zvedel, kdo je pravi
lastnik.«
Orožnovi so že nekoliko
raziskovali, kdo si je prisvo-
jil njihove koline. Sled vodil,
k Jožetu C., vendar pri nje^
mu zanikajo, da bi imeh le-
tos marca kakšne kohne.
Kam je torej izginil prašič?
Orožnovi vseeno verjame-
jo. da je najditelj dovolj po-
šten in da bo prašiča vsaj
plačal. Seveda pa morajo
prej izvedeti, kdo si je pri-
svojil njihove kohne.
S. ŠROT
20. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Tokrat brez
medalj na
državnem
prvenstvu
v Hotinji vasi pri Mariboru je
bilo jubilejno XXX. državno pr-
venstvo z zračno puško serijske
izdelave od 400 možnih krofov.
Tekmovanje pa žal ni bilo
uspešno za tekmovalce celjske
regije, saj se nobeni strelki ali
strelcu ni posrečilo uvrstiti med
najboljših deset. Dokaj solidne
so bile mladinke Celja, ki so
ekipno zasedle 10. mesto v posta-
vi: Vesna Čuček in Darja Kačnik
(obe 351) ter Saška Lamut 355,
kar je dober dosežek za to mlado
nadarjeno tekmovalko. Pn čla-
nih, l^er je nastopilo 30 ekip, so
se Celjani uvrstili na 16. mesto
(Tone Jager 359, Ervin Seršen
363 in Jože Jeram solidnih 368
krogov). Ekipa Kovinarja iz Štor
je zasedla 27. mesto (Vili Dečman
347, Ivan Kočevar 360 in Branko
Malee - lanskoletni državni pr-
vak v Nišu - 364). Soliden rezul-
tat je dosegel Franjo Žučko iz SD
Mrož T. Velenje 367 krogov. Med
članicami je zadovoljila le Blan-
ka Gorinšek SD UNIOR Zreče,
ki je dosegla 364 krogov. Med
ostalimi tekmovalkami Barbaro
Jager (Celje), Zofijo Voler (Uni-
or), Jožico Kožar (Laško) in Mir-
jam Žučko (T. Velenje) pa smo
pričakovali boljše rezultate in
uvrstitve.
Kljub temu, da letos za naše
strelce na državnem prvenstvu
ni bilo medalj, pa tega ne smemo
gledati preveč čmo, saj je že sa-
ma uvrstitev na državno prven-
stvo lep uspeh, ker so selekcijske '
norme zelo visoke. Sam nastop
na prvenstvu Jugoslavije pa je
tudi nekašna nagrada za celolet-
ni trud, ki ga vlagajo strelci v ta
šport.
TONE JAGER
Nov rekord Marka tJrankarja
v Konjicu v Bosni in Herce-
govini je bilo Z. kolo zvezne
lige v dviganju uteži. Nastopi-
le so ekipe domačega Igmana,
Slavonije Osijek in Partizana
Celje. TakSen je tudi bil konč-
ni vrstni red, saj so Celjani
znova izgubili oba dvoboja.
Nastopili so: Samir Džafić
(172 točk), Branko Savie (202),
Andrej Skalar (201), David
Škodnik (185), Marko Urankar
(322), Jože Urankar (225), Adi
Kundih (218) in Janez Podr-
gajs (236). Za Slavonijo so za-
ostali za borih 44 točk. Marko
Urankar je v sunku postavil
državni rekord za starejše mla-
dince 171 kg (prej 169,5).
Ob povratku je bil trener in
velik zanesenjak celjskega dvi-
ganja uteži, nekdanji olimpijec
Jože Urankar močno razoča-
ran in potrt. Zakaj?
»Celo mesto Konjic živi za ta
šport. Imajo krasno okroglo
dvorano, kjer se je zbralo več
kot tisoč ljudi, ki se na ta šport
neverjetno dobro spoznajo.
Letos bo njihov klub obrnil
staro milijardo dinaijev, čla-
nom ekipe so takoj po nastopu
izplačali po pet starih milijo-
nov premije, kolikor tudi me-
sečno dobijo za hranarino. Na-
šim fantom nisem mogel pre-
prečiti, da vsega tega ne bi vi-
deli. Mi smo brez denaija, tako
da še Markovo štipendijo pora-
bimo velikokrat v skupne na-
mene.«
Kje je zdaj Marko?
»Iz Konjica je odpotoval v
Beograd, kjer bo ostal dva dni
na pripravah mladinske držav-
ne reprezentance, ki bo čez ne-
kaj dni nastopila na Donav-
skem pokalu v Budimpešti na
Madžarskem. Nastopil bo v ka-
tegoriji do 90 kg.«
Kdaj bo tretje kolo zvezne
lige?
»V drugi polovici septem-
bra. Takrat nas čakajo lažji na-
sprotniki in upamo na prve
točke.«
T. VRABL
Rogaška v republiški iigi
Moška košarkarska ekipa
Rogaške si je v soboto v dobro
obiskani telovadnici osnovne
šole v Rogaški Slatini pribo-
rila naslov prvaka v vzhodni
skupini območne lige in s tem
status novega republiškega
ligaša.
Moštvo Miloša Sagadina je
premagalo močno ekipo Za-
goija z rezultatom 92:85, kar je
zadostovalo za prvo mesto.
Tekma sama je bila manj kvali-
tetna, a zato bolj borbena, di-
namična in napeta prav do
zadnjih sekund srečanja. Do-
mači košarkarji so začeli silo-
vito in v 8. minuti povedli s
27:11, kar je pomenilo mnogo
več od želenih šestih točk razli-
ke in povzročilo takojšnjo le-
žernost v igri. To se jim je maš-
čevalo, s^ so gostje do odmora
razliko skoraj izničih (52:50).
V drugem delu pa so Roga-
čani zaigrali hitreje in učinko-
viteje v napadu ter v dramatič-
nem fmišu dosegli tako želeno
razliko, ki so jo s številnimi
gledalci radostno proslavili.
Pri domačih se je Trobiš izka-
zal predvsem v prvem delu,
Unferdorben in Tišma sta
opravila glavno v drugem,
medtem ko je Kidrič zelo do-
bro odigral vso tekmo.
Ocena tekme trenerja Roga-
ške Miloša Sagadina »Psiholo-
ško je bila to težka tekma, ker
je bil pogoj za uspeh jasen:
zmaga za šest ali več točk. V
igri obeh ekip je bilo mnogo
padcev med tekmo. Vodili
smo že za 16 točk, nato popu-
stili, na koncu pa smo le zaslu-
ženo premagali goste, ki so
igrali zelo korektno, kljub te-
mu, da so imeli podobno kot
mi dosti pritožb na sojenje.
Morda je na koncu odločila tu-
di športna sreča.«
Za Rogaško so koše dosegli:
Tišma 6, Trobiš 19, Sagadin 2,
Kidrič 24, Turnšek 9, Petovar 9
in Unferdorben 26.
DEAN ŠUSTER
V Zbelovem živijo
za smučarske skoke
v kraju Zbelovo v konjiški
občini je okoli 750 krajanov,
ki za^a štiri leta z vsem sr-
cem živijo tudi za smučarske
skoke. V njihovem smučarsko
skakalnem klubu Zbelovo-
Unior (do letos so bili le sekci-
ja krajevne skupnosti) je tre-
nutno 50 članov, od tega 12
mladih in perspektivnih ska-
kalcev.
Predsednik je Janez Kohne,
od lanske jeseni pa trener
Stanko Oprešnik, ki pravi:
»Mladi radi skačejo in ob kon-
cu letošnje sezone smo dosegli
že nekaj lepih uspehov. Na
zadnji prireditvi v Planici so
podelili priznanja za pokal
Cocte, kjer sta naša trenutno
najboljša pionirja lO-letni Ma-
tej Oprešnik in 13-letni Ivo
Prah vsak v svoji kategoriji
osvojila šesti mesti v Sloveniji,
ekipno pa smo bili med pionir-
ji B do II let peti in med pi-
onirji A do 10 let celo četrti. K
dobrim ekipnim uspehom so
pripomogli poleg omenjenih
Oprešnika in Praha še Zoran
Cvelfer, Tadej Kolar, Jani
Vrane, Miro in Boštjan Jezov-
šek. Robi Rozman, Tomas Hri-
bernik, Alan Sire in Mirko
Lovec.«
Z velikim razumevanjem in
pomočjo ZTKO Slovenske Ko-
njice ter ob velikem številu
prostovoljnih ur krajanov, so
od leta 1981 v kraju zgradili tri
skakalnice: 13, 22 in 30 metr-
sko, prvi dve pa bi radi še letos
prekrili s plastiko, kar bi jim
omogočilo dober trening skozi
vse leto v domačem kraju.
Imajo pa tudi zanimive želje in
načrte. V naslednjih dveh letih
bi v domači dolini zgradili 50
metrsko skakalnico, zdaj, kar
so pod »varstvom« zreškega
Uniorja pa še na Rogli v smu-
čarskem centru 70 ali 80 metr-
sko, kar bi popestrilo njihovo
smučarsko ponudbo.
»Želimo, da si z uspehi zago-
tovimo zaupanje v krajevni
skupnosti, občini in pri delov-
nih organizacijah,« pripovedu-
je Janez Kohne in konča, da
posebna zahvala velja zreške-
mu Uniorju, ki jim bo v bodo-
če pomagal pri uresničitvi nji-
hovih ciljev. Poleg SSK Zbelo-
vo pa v tem kraju deluje še več
sekcij v okviru posebne komi-
sije za telesno kulturo v krajev-
■ni skupnosti. Tako so letos
uredili igrišči za tenis in mali
nogomet.
TONE VRABL
IVIladi Polzelani
klonili v
kvalifikacijah
Pred 300 gledalci so se
mladi košarkarji Polzele
pomerili z ljubljansko eki-
po Smelta Olimpije- za
vstop v enotno republiško
mladinsko ligo.
Gostje, ki so očitno priče-
li gledati tudi na svoj mladi
kader, so z izredno visoki-
mi igralci štrli odpor doma-
činov šele v zadnjem delu
drugega polčasa in zmagali
117:85. Domači trener Dani
Turnšek je bil z razpletom
kar malce nezadovoljen, saj
bi se morali Polzelani, kot
prvaki medobčinske lige,
avtomatsko uvrstiti v repu-
bliško ligo, šele pred ted-
nom pa so dobili obvestilo,
da morajo igrati kvalifika-
cije s Smelt Olimpijo.
ŽOGA JE OKROGLAi
Republiška liga: dva predstavnika celjskega območja sta v
16.	kolu iztržila samo točko in to Ingrad Kladivar, ki je doma
igral neodločeno 0:0 z Vozili iz Nove Gorice. Celjani so bili vso
tekmo v premoči, žal pa ni bilo strelca, ki bi uspel premagati
nasprotnikovega vratarja. Skromna učinkovitost Celjanov je
razvidna tudi iz podatka, da so v 16. kolih dali prav toliko
golov, kar je vsekakor premalo za kakšen večji podvig. Velenj-
ski Rudar je izgubil v Kranju s Triglavom 2:0 ter zdrknil na 9.
mesto, medtem ko je Ingrad Kladivar še vedno dvanajsti.
Zavedati pa se je treba, da so točke izgubljene na domačem
igrišču dvojno izgubljene in to v bitki za obstanek ni najbolje.
17.	kolo bo zaradi nedeljskega praznika na sporedu že v
soboto, 26. aprila: Kladivar gostuje pri neugodnem kovinarju v
Mariboru, s katerim je že jeseni doma igral samo neodločeno
1:1, Velenjski Rudar pa se bo pomeril z Integral Olimpijo iz
Ljubljane, ki jo je jeseni na veliko presenečenje za Bežigradom
celo premagal z 2:1.
Območna liga vzhod: derbi v Šmartnem med domačini in
vodečim Elkrojem so dobili gostje 1:2 ter se tako sami zadržali
na vrhu lestvice z 22 točkami. Da je zanimanje za nogomet v
Šmartnem še vedno veliko, pove tudi podatek, da si je srečanje
dveh stalnih rivalov ogledalo kar 1500 ljudi. Dravinja je prema-
gala Pekre, Steklar pa Nafto, obe Srečanji pa sta se končali 1:0-
Vodi Elkroj 22, 3. Dravinja 19, 5. Šmartno 17 in 7. Steklar 12
točk med dvanajstimi ekipami.
Medobčinska nôgometna liga zaostalo 12. kolo, člani:
Papimičar - Šmarje 5:1, Vransko - Ponikva 4:0, Olimp - Odred
1:2, Rudar Senovo - Opekar 2:3, Gomilsko - Orlica 3:6 in Žalec
- Kovinar 3:2. 15. kolo: Gomilsko - Papimičar 0:5, Žalec -
Rudar Senovo 5:2, Orlica - Vransko 3:5, Opekar - Šmarje 9:0,
Žalec - Rudar Senovo 5:2, Orlica - Vransko 3:5, Opekar -
Šmarje 9:0, Ponikva - Odred bo oddigrana kasneje, ker niso
prišli sodniki. Kovinar - Olimp 3:0 brez borbe, ker ni bilo
gostov. Vodi Žalec. Pari 16. kola, ki bo v soboto, 26. aprila:
Papimičar - Odred, Ponikva - Opekar, Vransko - Kovinar,
Šmarje - Orlica, Olimp - Žalec in Rudar Senovo - Gomilsko.
TV
48 pravilnih odgovorov
Za 75. šahovsko nagradno igro smo dobili 75 dopisnic z 48
pravilnimi odgovori (Zvonko Meštrović). Nagróyenci: Silva
Korže, Okrogarjeva 7/XI Celje, Otilija Lotrič, Zagrad 49 in Nada
Furjan, Borejci 33, p. Tišina pri Murski Soboti. Med poslušalci je
Dragica Fendre spoznala skrivnostnega gosta novinarja in
reporterja Boža Sušca iz RTV Zagreb.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 76
Letošnje državno prvenstvo v šahu za posa-
meznike je bilo. v Budvi. Kdo je izmed ome-
njene trojke zmagal?
DRAGAN ĐARLOV
LJUBOMIR LJUBOJEVIĆ
PREDRAG NIKOLIĆ
Kupone sprejemamo do 10. maja, nagrajuje
pa Železarna Štore.
SAJOVIC MATJAŽ
izdelovanje pogrebnih potrebščin In opravljanje
pogrebnih storitev Gomilsko 85
zaposlim
mizarja
za delo v delavnici in na terenu
Pogoj: opravljen vozniški izpit B kategorije
Prednost imajo kandidati z lastnim prevozom in tele
fonom na domu.
Delo je enoizmensko. OD 100.000 din. Informacije Пј
telefon 701-010 ali osebno.
DO ZA OPRAVLJANJE
POSLOVNIH STORITEV
ŠENTJUR PRI CELJU
Komisija za medsebojna delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1.	vodja strokovne službe SIS
materialne proizvodnje
2.	finančni knjigovodja za OŠ
3.	finančni knjigovodja za OZS
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in
družbenini dogovorom o osnovah kadrovske politike
v občini Šentjur, morajo kandidati izpolnjevati še
naslednje pogoje:
Pod 1) - višja šola gradbene smeri
-	dve leti delovnih izkušenj (zaželena praksa na;
vodstvenih delih in nalogah)
-	družbenopolitična aktivnost in zgrajen odnos do
samoupravljanja
-	'Opravljen strokovni izpit
Delavec bo opravljal navedeno delo v delovnem
razmerju za nedoločen čas s trimesečnim poskus-
nim delom.
Pod 2 in 3-srednja šola ekonomske smeri
-	dve leti delovnih izkušenj
Dela in naloge se objavljajo za določen čas (nado-
meščanje delavke med porodniškim dopustom) s
trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev na naslov: DO za opravljanje poslovnih
storitev Šentjur, Titov trg 5, v 8. dneh po objavi. O
izidu bomo kandidate obvestili v 30. dneh po objavi.
Delovna organizacija
SLOVENIJALES TRGOVINA,
N. SOL. O.
Ljubljana, Titova 52
TOZD LESNI IN GRADBENI MATERIAL
PE Celje, Medlog 18
po sklepu delavskega sveta TOZD
razpisuje
• dela in naloge
direktorja PE s skladiščem Celje
Pogoji:
- visoka ali višja strokovna služba ekonomske, ko-
mercialne ali tehnične smeri oziroma z delom pri-
dobljena in rezultati dela dokazana delovna zmož-
nost
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgo-
vornostmi velja za štiri leta.
Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah
in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.
Kandidati naj pošljejo vloge z določili o izpolnjeva-
nju pogojev v roku 15 dni od objave razpisa na
naslov: DO Slovenijales trgovina, Sektor za kadrov-
ske in socialne zadeve, Ljubljana, Titova 52.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po
sklepu delavskega sveta.
24. april 1986
novi tednik ~ stran 21
^boljšati igro
e liometaši Aera so v ha-
flolovec v nadaljevanju
jvezne lige dosegli težko,
^ndar pomembno zmago
A Varteksom iz Varaždi-
¡^26:25(15:13).
Tekmo si je ogledalo 256
jglcev, ki so bili zaradi
.prečne igre domačinov
^no nervozni in v strahu,
^ ne zgodi najhuje, to je,
\)i domači rokometaši
brez točke ali celo
Mlada ekipa Celjanov
igrala večinoma neresno
nekontrohrano, tako da
e zasluga za zmago tudi
jbima sodnikoma Durako-
¿U in Atiču, ki sta ob kon-
, oškodovala goste in točko
lodarila« Celjanom,
j^o gledamo zadnje igre
iljskih rokometašev in jih
imeijanio s tistimi v repu-
iški ligi, lahko zapišemo,
I tam marsikatera ekipa
ra mnogo bolje, s tem pa
ijjski rokomet tudi izgublja
ygo pozicijo v Sloveniji.
Spremeniti bo treba odnos
do igre, okrepiti moštvo za
naslednjo sezono z zunanji-
mi igralci, kajti drugače bo-
mo v hali Golovec kmalu
spet gledali republiški roko-
met. To pa ni kolektiv v jubi-
lejnem letu, ko slavi 40 letni-
co, prav gotovo ne zasluži.
Na zadnjem srečanju sta za-
dovoljila le Razgor (9) in mla-
di Robida (8) ter delno Sel-
čan. Kleč in nekaj minut oba
vrataija Kopitar in Lesjak. V
soboto čaka celjske rokome-
taše nova težka preizkušnja,
ko gostujejo v Zavidovičih
pri Krivci. Razlika v točkah
na lestvici je minimalna in
vsak spodrsljej bi lahko bil
usoden.
J. KUZMA
imemiina zmaga
ieničanii
v 17. kolu so v boju za ob-
anek dosegle pomembno
nago mlade rokometašice
cleoja, ko so doma prema-
ze Borovo 24 : 21. Izredno
zpoložena je bila Kričeje-
i, ki je dala kar 12 golov in
ko doprinesla levji delež k
pemu, predvsem pa po-
embnemu uspehu. Velenj-
inke so sedme, v 18. kolu
I gostujejo pri vodeči ekipi
me Sekulič, kjer jih ne ča-
I nič dobrega.
ilflinerva že odpisana
Rokometaši Minerve, ki so
še pred leti sodili v sam vrh
slovenskega rokometa, se
zdaj od njega poslavljajo.
Ekipo sestavljajo pretežno
starejši igralci, kar se na igri
in učinkovitosti vsekakor
pozna. V 16. kolu so gostova-
li v Trbovljah in prepričljivo
izgubili z vodečim STT Ru-
daijem 27 : 17. Šoštanj je po-
pravil slab vtis iz prejšnjega
kola, ko je izgubil v Litiji.
Zdaj je doma prepričljivo, s
25 : 17, odpra\^ močno
dovščino. Šoštanj je četrti z
dvema točkama zaostanka
za vodečim STT Rudaijem,
Minerva pa s skromnimi tre-
mi točkami zadnja. 17. kolo,
26. aprila: Minerva - Inles v
Žalcu in Prule - Šoštanj v
Ljubljani.
NA KRATKO
Velik uspeh mladih
Judolstov
v Mariboru je bilo republiško
prvenstvo v judu za pionirje,
kjer je nastopilo 98 tekmecev iz
18 klubov, med njimi 10 iz judo
kljuba Ivo Reya iz Celja.
Mladi celjski judoisti so osvojili
šriri medalje. V kategoriji do
58 kg je postal republiški prvak
Dušan Kačičnik, ki je vse štiri
borbe dobil več kot prepričljivo
v dobri minuti, tretji pa je bil v
tej kategoriji Damir Mlinarevič.
Drugi mesti sta osvojila Mile
Sadžak v kategoriji do 64 kg in
Aljoša Pecarski do 46 kg. Slednji
je potoval na prvenstvo samo kot
opazovalec, ker je še premlad,
kasneje pa je zaradi drugih, nje-
mu enakih le nastopil, ter se
uspel uvrstiti v finale. Celjska
ekipa je bila daleč najuspešnejša
na republiškem prvenstvu, kar je
dokaz, da v Celju raste pod stro-
kovnim delom nov perspektivni
rod judoistov.
Medalja v lioksu
v Loznici je bilo državno pr-
venstvo za mladince in člane v
boksu, kjer so po uspešnem na-
stupu na republiškem prven-
stvu nastopili tudi trije člani
boksarske sekcije pri Partizan
Celje mesto. Za 3. mesto med
mladinci je bronasto medaljo
osvojil v welter kategoriji Davo-
rin Knežević, medtem ko sta čla-
na Milisenko Malbašić v polwel-
terski in Ifet Vukanović v srednji
kategoriji po uspešno opravlje-
nih kvalifikacijah izpadla v četrt-
finalu.
Šest celjskih boksarjev je na-
stopilo tudi na močnem tumiiju
v Novi Gradiški. Zmagali so Mili-
senko Malbašić (polweiter), Da-
vorin Knežević (welter) in stane
Dakopić (srednja), medtem ko so
druga mesta osvojili Primož
Čretnik (polsrednja), Marinko
Mitrović (poltežka) in Rado Še-
ver (težka kategorija).
V Mariboru je bil seminar za
trenerje, kjer so iz Celja dobili
licence Primož Čretnik, Rado Še-
ver in Božo Novković.
TV
Uspeh mladih
kolesarjev Merxa
Začela so se tekmovanja v ko-
lesarjenju v novi sezoni. Prva
preizkušnja je bila v Beltincih z
naslovom »Priložnost za mlade«,
kjer je nastopila tudi skupina ko-
lesarskega kluba Merx Celje in
dosegla nek^ lepih uvrstitev.
Med pioniiji C so Pungaršek,
Majcen in Lotrič osvojili drugo
do četrto mesto, med pionirji B
je Matko vodil dva kroga, pa od-
stopil zaradi okvare na kolesu,
med pionirji A je bil Vodeb tretji.
Štor dvan^sti in Marčen 22.,
med ml. mladinci je bil Šmerc
sedmi in med starejšimi Mernik
ter Kitak 7. oz. 9. vendar z istim
časom kot zmagovalec. Te uvrsti-
tve so obetaven uvod v novo se-
zono, ko se celjski kolesarji ne
bodo več predstavljali samo kot
rekreativci pač pa tudi kot pravi
tekmovalci.
Nogometni klub na
Vranskem
v nedeljo, 27. aprila bo v do-
mu kulture na Vranskem usta-
novni občni zbor nogometnega
kluba Vransko. Nogomet sicer v
tem kraju igr^o že od leta 1938,
vendar pod okriljem Partizana.
Zdaj se bodo od njih ločili in v
bodoče nastopili samostojno, za
kar so že dobili tudi potrebno so-
glasje strokovnega sveta za teles-
no kulturo pri ZTKO Žalec in
ostalih družbeno-političnih orga-
nizacij. Glavna naloga novega
kluba in njegovega vodstva bo
delo z пгц mlaj šimi, s katerimi bi
kasneje lahko sestavili tudi do-
bro člansko ekipo. Za predsedni-
ka je predlagan Boris Košica,
zbor pa se bo začel ob 10.30.
strelci v Rečici pri
Laškem
v nedeljo, 27. aprila bodo na
strelišču v Rečici pri Laškem iz-
vedli 2. kolo občinske lige z MK
puško, kjer bo nastopilo osem
ekip. Tekmovanje se bo začelo
ob 9. uri.
Zmagi Lavrinčeve In
Bola
v Splitu je bilo prvo zvezno
pozivno tekmovanje najboljših
jugoslovanskih strelcev z ra-
zličnimi pištolami, kjer so na-
stopili tudi predstavniki Rečice
pri Laškem in Titovega Velenja.
Z MK pištolo proste izbire je
med mladinkami zmagala Denis
Bola iz T. Velenja pred Heleno
Lavrinc iz Rečice, medtem ko je
bil z zračno standard pištolo vrst-
ni red obrnjen, zmagala je La-
vrinčeva pred Bolo. Med mladin-
ci z MK pištolo proste izbire je bil
Velenjčan Legner odličen tretji,
član Trinkaus pa z zračno pištolo
četrti.
Priznanje za Vinka
Lavrinca
Na skupšini strelske zveze
Slovenije so podelili tudi spo-
minske plakete najboljšemu
slovenskemu strelcu, zaslužnim
trenerjem in najbolj prizadev-
nim strelskim delavcem. Takš-
no priznanje je dobil tudi Vinko
Lavrinc iz Rečice pri Laškem.
Celjski plavalci v
reprezentanci
v Mödlingu pri Dunaju je bil
tradicionalni troboj reprezen-
tanc Avstrije, Slovake in Slo-
venije za mlade plavalce, kjer je
premočno zmagala naša repre-
zentanca, v njej pa so nastopile
tudi tri plavalke Klima Neptu-
na ter se vse vrnile z medaljami.
Tanja Drezgič je bila po dvakrat
druga in tretja ter skupaj s štafe-
to 4 x 100 m kravi prva, Nataša
Lavrič dvakrat tretja in Mojca
Anderle po enkrat prva in druga,
sodelovala pa je v zmagovalni
štafeti 4 X 100 m mešano.
Šahisti Žalca pred
Celjem
Na tekmovanju za pokal Mar-
šala Tita v Celju je nastopilo
samo pet ekip, zmagali pa so ša-
histi Žalca pred Celjem in Sa-
vinjčanom in Šempetra.
Zmaga za brata
Peternel
Na mesečnem hitropoteznem
turnirju ŠK Savinjčan v Šempe-
tru sta si prvo mesto razdelila
brata Štefan in Jože Petemel,
tretji je bil Martin Štorman, na-
stopilo pa je 16 šahistov.
JOŽE GROBELNIK
Zaključena
košarkarska liga v
Laškem
v občini Laško so zaključili
občinsko košarkarsko ligo za se-
zono 1985/86. V »A« ligi je med
osnovnimi organizacijami sin-
dikata prvo mesto osvojila eki-
pa Pivovarne pred I. in IL ekipo
TIM Laško.
Med šolskimi športnimi dru-
štvi so biil pri pioniijih prva Laš-
čani pred Rimskimi Toplicami m
Radečami, pri pionirkah pa je bi-
la prva ekipa OŠ Primož Trubar
Laško pred OŠ Antona Aškerca
Rimske Toplice.
»V »B« ligi je prvo mesto osvo
jila ekipa KOG Laško pred Kme-
tijsko zadrugo in Osnovno šolo
Primoža Trubarja Laško. Med
društvi je prvo mesto osvojil Voj-
ni center za medicinsko rehabili-
tacijo Rimske Toplice, drugo eki-
pa iz Rečice, tre^e pa OK ZSMS
Laško. V obeh ligah je tekmova-
lo 18 ekip.
VM
Izraz bogastva in blagostanja nekega naroda in družbe se prav
gotovo v največji meri zrcalita v ustvarjalnem delovnem prispevl<u,
doseženi kulturni ravni, humanosti ter stopnji razvitosti medsebojnih
odnosov med ljudmi, ki delajo in živijo v nekem okolju. Celovitost
človekovega ustvarjalnega prispevka, vključujoč tudi njegovo potrebo
in sposobnost za skupno odločanje o najpomembnejših pogojih in
možnostih dela in življenja, pa zanesljivo izraža najbogatejšo obliko
kreativnih možnosti lastnega in družbenega razvoja in z njim povezane
sreče vsakogar.
Devet desetletij ustvarjalnih naporov, lastnega kreativnega izražanja
ter zagnanega obvladovanja vse zahtevnejšega domačega in tujih
tržišč, je obdobje, ki z doseženim vliva pogum tér daje moč in zagoto-
vilo za naslednje obdobje.
Pogled v preteklost nam sicer vedno pričara obrise možnosti, ki jih v
bitki s časom, obvladovanju tekočih razmer in zapoznelih informacij
nismo uspeli ali znali vedno dodobra izkoristiti. Toda kdo jih je?
Kolektiv LIBELE, takšen kot je danes, prav gotovo najbolje poznava-
joč svoje možnosti, pogoje, razmere in delovne prispevke, lahko s
ponosom gleda na svojo prehojeno, dovolj strmo in naporno pot.
Izrazna moč in bogastvo inovativne osnove, na kateri gradimo svoje
razvojne ambicije, so v izkušnjah veščih in spretnih rok ter ažuriranem
znanju, s katerim danes razpolaga naš delavec v proizvodnji, še posebej
pa v razvojnih, aplikativnih in spremljajočih dejavnostih. S težavo, sedaj
še v skromnem obsegu, toda zanesljivo, dobivata naše znanje in naša
kakovost svoj odmev v širšem prostoru svetovnih ocen in primerjav.
Delovnih zmag ne vrednotimo in obeležujemo zaradi praznikov in
vrednotenja vloženih naporov preteklosti, temveč zaradi naše prihod-
nosti. ki jo skupaj z delovnimi ljudmi naše domovine smelo in kljub
težavam odločno načrtujemo. Prepričani v svojo lastno ustvarjalno moč
znanja in trdega dela vajene roke, bomo delovni ljudje LIBELE v bodoče
zanesljivo zagotavljali svoj delež k vsestranski krepitvi naše gospodar-
ske moči ter celovitega družbenega razvoja.
Z rdečim nageljem v gumbnici, ponosni na samoupravljalsko ustvar-
jalnost, z iskro sreče v očeh, delovni ljudje LIBELE samozavestno
stopamo v povorki vseh tistih, ki so zanesljivo namenjeni v našo skupno
Prihodnost.
SREČEN 1. MAJ
VSEM DELOVNIM LJUDEM!
KOLEKTIV LIBELE CELJE
22. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Za vojskovodjem so peljali obloženi vozovi vojni plen.
Na vozéh zlati kraljevi stoli, dragocena oprava, slonokoš-
čeni vozički vandalske kraljice, skladi draguljev, rezanih
in brušenih kamnov, zlati kelihi in čaše, vsa dragocena
oprava kraljevskih obednic, miriade talentov srebra, obi-
lica n^ dragocenejših posod, katere je nagrmadil nekdaj
Gizerih v Rimu. Med njimi so bile posode iz judovskega
templja, ugrabljene po Titu, sedmeroramni zlati svečnik
iz svetišča, vozovi pergamentov, vezanih v dragocene
pušice, med njimi nemški evangelij, posut z žlahtnim
kamenjem.
Slovesno seje pomikalo to morje neocenljivega plena
po cesti, preko Teodozijevega trga, mimo Tetrapilona na
Konstantinov trg. Tu so odložili velikaši v cerkvi Ljube
Gospe belo obleko in jo zamenili z dvorno. Iz cerkve so
prinesli carske insignije: naprej dragoceni križ, zatem
veliko zlato žezlo, nato je sledil labarum - zastava. Ob
desni in levi so tvorili gaz dirkači in vzklikali: Na mnoga
leta!
Čim bolj so se bližali cirkusu, tem bolj je naraščal krik,
se gnetlo ljudstvo. Vse je strmelo, vse občudovalo neiz-
merni plen, lepe vojake, ujetega Gelimerja in njegove
sorodnike.
Sprevod je krenil mimo razkošnih toplic Zevksipovih
- pred njimi seje širilo veličastno vhodišče hipodroma.
Semkaj je razsula carjeva roka ves blesk in sijaj, razkošje
in bogastvo največjega despota na svetu.
Stotisoči so sedeli naokrog, stotisoči kričali despotu
pod škrlatnim baldahinom, kjer je v visoki loži na zlatem
tronu čakal Belizarja. Ob njem je sedela carica, ki je
našla edina v svetovni zgodovini iz brlogov istega cir-
kusa, iz razuzdanosti in pohote pot skozi areno preko
stopnic do prestola. Lepa je bila, ne velika, pa života, da
bi se ga razveselil umetnik. Iz blede polti so žarele oči, ki
so zamamljale, usta, ki so koprnela po nasladi. Zlat nimh
jije venčal glavo, za démante v uhanih, na čelu, na vratu
in obleki bi kupil kraljestvo. Krog nje pa so se gnetle
dvorjanice, same lepotice, mladi patriciji, plemiči, njeni
ljubljenci in varovanci.
Ko je vstopil Gelimir in zagledal Justinijana na pre-
stolu, morje ljudstva na levi in desni, ni zaplakal, ni
vzdihnil, glasno je ponovil edine besede: Ničevost niče-
vosti, vsejeničevo.
Belizar in Gelimer sta šla po stopnicah do prestola.
Tam so sneli kralju škrlat; Vandalu seje sklonila glava
do tal, ljudstvo je zakričalo bučno kakor vihar v pozdrav
silnemu despotu, ki ga v resnici ni ljubilo, ki ga je na
skrivnem klelo in nazivalo utelešenega hudiča: »lo tri-
umphe - mnoga leta!« v vseh jezikih, ki so doneli tedaj
na zemlji.
Tudi Belizar je padel na kolena, nevredni hlapec pred
neomejenim gospodom urbis et orbis.
Radovan in Iztok sta stala na odru med tekmeci loko-
strelci. Radovan je pil navsezgodaj dobro Epafroditovo
vino in bil dobre volje. Kričal je s kričači in stegaLroke.
Iztok je molčal. Pomislil je, da bi bil skoraj tako priveden
v cirkus njegov oče, Svarun, svobodni starosta svobod-
nih Slovenov, da ni podrla njegova strelica Hilbudija. In
zahrepenel je nazaj, domov v gradišče, da bi povedal, kaj
se godi zmaganim narodom, da bi se napotil od roda do
roda Slovenov in prižgal srd v duši, edinost v vseh srcih,
večen srd in večen boj Bizancu. A tedaj je dal despot
znamenje. Zahrumeleso troblje, ljudstvo jezabesnelo od
veselja, v areni sta se pojavih dvejcrasni kvadrigi.
Trinajsto poglavje
Trikrat so naznanile trombe odmor, trikrat so se usuli
preko štiridesetih marmornih stopnic carski in Belizar-
jevi sužnji ter trosili in delili med ljudstvo krepčila.
Hipodrom je vrvel in besnel. Ljudstva so se bila upija-
nila od veselja in vina. Bogatini so izgubljali in dobivali
neizmerne stave. Po vodi v jarku krog arene so plavali
kosi razbitih koles in voz. Pristaši zelenih in višjevih,
najeti kričači, so pregazili jarek ob areni, splezali na
spino, se popenjali na Kačji steber, zlezli celo neizmer-
nemu orjaku, Lisipovemu Herkulu, na tilnik in trgali
sikomorne vence z Adama in Eve, jih metali v areno,
poklekali pred krasnim kipom po ljubezni koprneče
Héleñe, bili in se pehali med seboj ter slavili zdaj zelene
zdaj višnjeve, od katerih so bili pač bolje plačani.
Nad katismo, cesarsko ložo, slonečo na dvajsetih mar-
mornih stebrih, je rosil v predrobnem prašku dehteči
žafran. Mladi patriciji, mehkužni častniki, dvorni splet-
karji so pomežikovali zboru ženskega cveta, ki se je
zgrinjal krog Teodore pod katismo ter po ložah na desni
in levi.
Le Teodora se ni ganila. Na čelu ji je ležal mrak,
ustnice so se bile stisnile, polt ji je še bolj pobledela, oko
paje žarelo in treskalo bliske na vrste zelenih. Trikrat so
vdrle kvadrige v hipodrom, carica je obetala višnjevim
milost despojne, kljub temu se zmaga še ni odločila za
njeno stranko. Višnjevi in zeleni so šteli enako šte
zmag.'
Nenadoma se carica zgane in da znamenje z rc
Nagne se do lepe dvorjanke Irene, ki je zamišlji
sedela blizu Teodore, in ji naroči, naj pozove Azbi
Prešinila jo je z oglenimi očmi, da bi opazila na licu, k
seje zganilo v njenem srcu. Toda Irena je ostala mh
dvignila seje, sporočila caričino povelje in v trenutki
klečal pred njo do tal skloryen načelnik palatinske ie)
v blesteči opravi.
»Azbad, pojdi do Epafrodita in ga vprašaj, ali zmai
arabski žrebci, ki sem jih kupila po njegovem posre
vanju!«
^ Azbad ji je poljubil nogo in odšel v ložo k Epafroá
Šumenje in šepetanje je utihnilo, govorila je bogii
Teodora z zlatim nim bom krog glave.
»Irena, lep je Azbad!«
»Lep je, sveta despojna!«
»In ti ga ljubiš!«
»Ljubim, če mi veleva tvoja vsemogočnost!«
»A srce ti ne veleva ?«
»Moje srce je kakor Janeza Krstitelja ob Jordanu!»
»Otrok! Damo ti kobilic in medu namesto žarki
poljuba!«
»In moje ustnice bodo hvalile tvojo dobrotljivo vzv.
nost, o despojna!«
Carica se je pomilovalno ozrla na lice Irene, kjer še
bilo žarke strasti, kjer je v očeh trepetala rosa kako-
kelihu lilije, ki seje odprla ponoči in čista in nedoïï
pozdravila jutro.
Azbad seje vrnil.
»Epafrodit, najponižnejši hlapec despojne, leži p¡
teboj v prahu in prisega na sv. Trojico, da arah
despojne zmagajo. Zastavil je nanje pol milijona zh
statérov.«
Teodori se je lice razvedrilo. Takoj so zadonele tronil
izpod katisme sta se pojavili najlepši kvadrigi.
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Vzcvelel le kolesarski Irg
¥ žalski Nami so pripravili zanimiv In uspešen kolesarski sejem
Ko je Sivrac leta 1790
predstavil svoj celirifere,
lesen lik živali na dveh
kolesih, prvo inačico kole-
sa, ni najbrž niti slutil,
kakšen räzvoj bo doživel
njegov izum. Dvesto let
kasneje je kolo, ki resda s
Sivracovim vozilom nima
skupnega nič drugega kot
dve kolesi, vse bolj cenje-
no prevozno sredstvo in
bržkone je pred njim še
kar dolga in razgibana
prihodnost.
Zagovorniki zdravega
življenja so že zdavnaj ugo-
tovili prednost kolesa pred
avtomobili ali jutranjo gne-
čo v avtobusu. Drugi so se
zagreli zanj, ko jim je začel
pešati družinski proračun.
Kakorkoli že, kolo je nadv-
se praktično in vedno bolj
privlačno vozilo, ki ne troši
nobene energije razen naše
lastne.
S pomladjo so oživele
kolesarske steze, vzcvetel
pa je tudi kolesarski trg.
Na ta trenutek so tudi letos
čakali pri Nami, kjer vsako
leto v tem času organizira-
jo kolesarski sejem. Doslej
so se prodajalci in kupci
koles zbirali v Levcu, letos
so na željo potrošnikov se-
jem prestavili pred blagov-
nico v Žalcu, s^ je mnogim
bolj dostopna kot Leveč.
Za sobotno dopoldne je
Nama povabila pred svojo
žalsko veleblagovnico vse,
ki bi radi prodali ali kupili
staro kolo. Poleg tega je
ponudila tudi veliko izbiro
novih koles in kolesarske
opreme - od rezervnih de-
lov za kolesa do m^ic, če-
pic in vsega drugega, kar
sodi k sodobnemu kole-
saiju-rekreativcu.
Tudi letos so se v akcijo
vključili člani kolesarske-
ga kluba Žalec, ki so skrbe-
li za mai^ša popravila in
ocenjevali vrednost koles
za prodajo.
Nama pa je poskrbela tu-
di za tiste, ki so se med
ogledovanjem in zbijanjem
cen užejali ali celo zlakot-
nili in prislonila k sejem-
skemu prostoru še stojnico
v te namene.
Paleta ponujenih kolesje
bila kar pestra: od ponijev
do profesionalnih dirkal-
cev; cene pa so bile temu
primerno razgibane. Neka-
teri kupci so sicer trdili, da
so previsoke - toda зад ve-'
mo, kar je za kupca predra-
go, je za prodajalcá poceni,
saj nikoli ne gledata blaga z
istimi očmi. Sicer pa višina
cene ni bila prepuščena
prodajalcu, ampak go jo po
natančnem pregledu dolo-
čili člani kolesarskega klu-
ba, prodajalec jo je lahko
kvečjemu še znižal. Vseka-
kor so bile cene rabljenih
koles v primeijavi z novimi
mnogo bolj dostopne.
Zanimanja za sejem je bi-
lo kar precej. Več je bilo
seveda radovednežev kot
resnih kupcev, toda to pač
v Žalcu ni nič čudnega - ne
zato, ker bi bili Žalčani bolj
radovedni kot kje drugje,
ampak zato, ker so - kot
kaže podatek, daje v njiho-
vem kolesarskem klubu
več kot 400 članov - najbrž
dobro opremljeni s kolesi.
»Kako ste zadovoljni z
odzivom na sejmu?« smo
vprašali vodjo Žalske bla-
govnice Nama, Ano Pra-
protnik.
»Menim, da je odziv kar
dober. Seveda gmo mi sa-
mo organizatorji sejma, ki
smo ponudbo rabljenih ko-
les dopolnili s programom
novih koles in kolesarske
opreme. Ponudba in pov-
praševanje po rabljenih ko-
lesih je pač takšna, kakrš-
na je - na to ne moremo kaj
dosti vplivati. Vendar - kot
sem rekla - smo zadovolj-
ni. Z leti pa bo sejem naj-
brž še bolj zaživel.«
Nekateri so s sejma od-
hcgali zadovoljni, drugi ne
- toda tako je pač na vsa-
kem sejmu. Pomembno pa
je, da je Nama dala prilož-
nost vsem, ki so želeli pro-
dati svoje kolo ali kupiti
rabljeno ali novo kolo. Sča-
soma - ko se bo uveljavil -
bo sejem gotovo postal
vlačen tudi za kolesar
drugih krajih, kjer taki
sejmov nimajo.
Za letos je sejma s
konec. Tisti, ki so ga za;
dili, bodo morali - če ž(
kupiti rabljeno kolo -
čakati do prihodnje poj
di, na naslednji sejem
poiskati kakšno drugo ]
Ce pa iščete novo kolo,
tem seveda ni še nič zaii
jenega, kjyti v Nami iiy
še vedno veliko izbiro v
vrst koles pa tudi vse c
ge opreme za kolesaije.
Razširiti obseg proizvodnje
Kovinarji Iz INDE sedaj v KIV Vransko
Glavni problem Kovinske industrije
Vransko pred nekaj leti je bil, kako si
zagotoviti dovolj dela za svoje delavce
in vse svoje razpoložljive proizvodne
zmogljivosti. »Na srečo, danes nimamo
več tega problema,« je poudaril direktor
KIV Vransko Rade Živanovič, saj ima
nekaj več kot 100-članski delovni kolek-
tiv dovolj dela in naročil. Njegove proiz-
vodne zmogljivosti so dobro izkorišče-
ne, morda celo tako zasedene, da bi kaza-
lo resno razmisliti o širitvi obsega proiz-
vodnje.
Tako so že izkoristili interes dveh vran-
skih kolektivov, svojega in kovinarskega
obrata INDE, s katerim so se z aprilom
tudi združili. Kovinaiji vranskega INDE
so našli svoj poslovni interes v združitvi s
KIV in tako se je KIV povečal z aprilom
za 17 novih članov. Tako nova delovna
organizacija šteje sedaj 115 zaposlenih. Že
jeseni se bodo nekdanji delavci Kovservi-
sa oziroma INDE preselili na novo lokaci-
jo v okviru KIV. Smoter združitve je v
enakem proizvodnem programu, večjem
obsegu proizvodnje, racionalizaciji poslo-
vanja in organizaciji dela, kar vse skupaj
mora dati večje skupne ekonomske
učinke.
Če so v KIV Vransko po besedah direk-
torja Radeta Živanoviča še zadovoljni z
naročili in zasedenostjo proizvodnih in
montažnih zmogljivosti, pa niso, kadar
tehtajo donosnost svojega poslovanja. In-
flacija zmanjšuje poslovne rezultate, saj
gre pri proizvodnji in storitvah KOV
Vransko za takšna dela, ki so izključno
investicijske narave, prav pri takšnih de-
lih pa je ciklus od ideje, projekta, do reali-
zacije, izredno dolg. Prav zato je poslova-
nje težko ocenjevati že na osnovi treh me-
secev letošnjega leta, še zlasti, ker gre za
manj poslovno zanimive' zimske tri mese-
ce. Ocena poslovne uspešnosti je nepri-
merno bolj realna po polletnem obdobju.
V KIV Vransko tudi pravijo, da je pre-
dolga doba od sklenitve pogodbe za neko
naročilo do nabave potrebnega materiala,
kaj šele do končnega izdelka ali uresniče-
nega naročila, izdobave, končne montaže
in podobno. Hkrati pa morajo paziti, da
zmanjšujejo zaloge vseh vrst, tako repro-
dukcijskega materiala kot končnih izdel-
kov. Sprejeli so tudi vrsto ukrepov za
skr^šanje rokov izdelave oziroma za uve-
ljavljanje faktorja hitrejšega obračanja
sredstev in za izboljšanje likvidnosti ter
za zmanjšanje izdatkov za obresti.
Od usmeritev za prihodnje poslovanje
pa kaže omeniti še skrb za razširitev pro-|
izvodnega programa, za še temelj itej še
komercialno obdelovanje trga, za uvaja-,
nje lastnega programa tako za investicij-,
ska dela in posege v individualnem ogre-
vanju na trda goriva kot za razne indu-
strijske naprave. Pri tem se bodo v KIV
Vransko še posebej usmerili za izdelavo
in montažo dozirnih naprav in transport-
nih naprav za potrebe lesne industrije.
Proizvodni program KIV Vransko
-	kotli na lesne odpadke
-	trajnožareče peči na trda goriva
-	dozime naprave za lesno industrijo
-	etažne trajnožarne peči za gospo-
dinjstva
-	kovinske konstrukcije
-	odsesovalne in odpraševalne na-
prave
-	oprema za ladje (hidroforji)
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p.o.
63305 VRANSKO
novi tednik - stran 25
PRODAJNI CENTER LEVEČ
ßil ponudbe za vsak žep do ekskluzlve - v Lesnininem prodajnem centru Lovec
v prodcyno-razstavnih prostorih
Lesnininega prodcynega centra v
L,evcu so kupcem že pred časom
pi^dstavili široko ponudbo. Vse, od
poceni pohištvenih programov, ki
go primerni za vsak žep, do dragih
gliskluzivnih kosov pohištva lahko
jiajdete na 3500 kvadratnih metrih
prodagnih površin in v 2500 kvadrat-
jiih metrih skladiščnih prostorov.
Sicer pa imajo v Prodajnem cen-
tru Leveč trenutno razstavljenih
med drugim tudi 25 kuhinj, 30 spal-
nic in 50 regalov, ki sodijo v eksklu-
zivno in unikatno ponudbo.
Lesnina vselej znova preseneča s
posebnimi prodanimi programi. V
posebno ponudbo kupcu sodijo po-
hištveni programi z znižanimi cena-
mi, Hobby program, izdelava razno-
vrstnih rolojev, prtQV in zaves iz bla-
ga Ideje Kamnik ter razrez in roblje-
nje talnih oblog. V Lesnini vam po-
nuj^o tudi predelavo in dodelavo
pohištva, ki ga kupite pri njih, uva-
jajo pa tudi poseben stanovanjski
inženiring, ki bo skrbel za celovito
opremljanje apartm^ev in stano-
vanj. Prav zaradi celovitega svetova-
nja lastnikom novih stanovanj pa so
v Lesnini zaposlili tudi arhitekta, ki
kupcem pomaga s strokovnimi na-
sveti.
Pohištveni program, ki
osvaja in navdušuje ljudi z
modernim okusom, so izde-
lali v Boru Laško. Če vam je
program Alea povšeći, ga
kupite v Lesnininem pro-
dajnem centru Leveč.
Pred časom obnovljeni in
razširjeni Lesninin pro-
dajni center Leveč privab-
lja kupce s pregledno raz-
vrščenimi pohištvenimi
programi na 3500 kvadrat-
nih metrih razstavno pro-
dajnih površin.
y prodajni program Lesninine posebne ponudbe sodi tudi blago eksperimentalne tkal-
Mce Ideja Kamnik. Kupcem po želji izdelajo iz Idejinega blaga prte, sete, zavese in
^loje, na istem oddelku pa ponujajo tudi talne obloge, ki jih na zahtevo kupcev
mžejo in zarobijo.
V vrsti razstavljenih spalnic se kupčevo oko velikokrat ustavi prav na spalnici Roro,
proizvajalca Hrast Čakovec. Ta spalnica je na beograjskem sejmu pohištva prejela
priznanje »Srebrni ključ«, kupcem pa jo v prodajnem centru Leveč brezplačno dostavijo
na dom do 70 kilometrov daleč.
Vh ^ na tržišču, hkrati pa že večkratni nagrajenci na sejmih pohištva - to so izdelki
^esa iz Banja Luke. V Lesnininem prodajnem centru Leveč si lahko ogledate tudi nov
^fram Arbor.
s^__
Ne samo na vrtu ali terasi, pohištvo iz bambusa je primerna oprema tudi za vaše
stanovanje. Izberete ga lahko za osnovno opremo, če pa vam bolj ugaja kot dopolnilni
program, ga v Lesnini prodajajo tudi po kosih.
26. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Obnovljen bencinski servis
v Titovem Velenju
»Objekt smo praktično
zgradili na novo in v celoti
zamenjali tudi ulične črpal-
ke, opremo in ostalo. Tako
smo dobili funkcionalen ob-
jekt s povečanim skladišč-
nim prostorom in boljšimi
pogoji dela za zaposlene,« je
poudaril Drago Prtenjak,
predsednik delavskega sve-
ta Petrolovega tozda Trgo-
vina Celje na torkovi slo-
vesnosti ob otvoritvi pre-
novljenega bencinskega
servisa ob Šaleški cesti v
Titovem Velenju.
Gre pravzaprav za enega
najsodobnejših tovrstnih ob-
jektov na našem območju.
Za rekonstrukcijo je Petrol
odštel približno 80 milijonov
dinariev, bila pa je potrebna,
saj je bila stara črpalka -
zgradili so jo leta 1964 - že
dotrajana in zastarela. Petrol
paje od lanskega julija, ko so
črpalko začeli prenavljati,
tudi zelo dobro organiziral
delo, da ni bilo večjih zasto-
jev pri oskrbovanju z naftni-
mi derivati.
»Y Titovem Velenju ima-
mo dva bencinska servisa in
na obeh je bil precej velik
promet,« je povedal Kari
Privšek, direktor tozda Trgo-
vina Celje. »Na obnovo smo
se dobro pripravili in večji
del prometa preusmerili na
črpalko ob Celjski cesti. Na
pomoč so nam priskočili tu-
di v velenjski občini, da smo
se dogovorili z največjimi
odjemalci, da so se oskrbo-
vali z naftnimi derivati pono-
či, ko je bila gneča manjša.«
Bencinski servis ob Celj-
ski cesti je imel v tem času v
povprečju kar 576 ton pro-
meta z naftnimi derivati na
mesec (prej 300 ton), vseeno
pa zastojev ni bilo.
Petrol je začel črpalko ob-
navljati lani julija, dela pa so
se zavlekla nekoliko dlje, kot
pa so sprva računali. V jeseni
in v začetku zime je nagajalo
vreme, tako, da niso mogli
pravočasno vgraditi novih
dvoplaščnih rezervoarjev.
Prenovljena bencinska čr-
palka je velika pridobitev ta-
ko za Petrol, kot tudi velenj-
sko občino. Še posebej, ker
bodo v večjih rezervoarjih
lahko imeli večje zaloge naft-
nih derivatov in bo oskrba
manj motena tudi takrat, ko
bo derivatov primanjkovalo.
Na otvoritveni slovesno-
sti so bili prodajalci Petrola
že oblečeni v nove rumene
pajace. Takšne, bolj prak-
tične delovne obleke so prvi
dobili delavci na velenjski
črpalki, še letos pa naj bi jih
dobili tudi na ostalih ser-
visih.
Slovesne otvoritve so se
udeležili tudi predstavniki
velenjske občine, sozda Pe-
trol, delovne organizacije
Trgovina Ljubljana, tozda
Trgovina Celje, predstavni-
ki izv^alca del Ingrada in
vodja inženiringa v delovni
organizaciji Trgovina.
Petrol ima na našem ob-
močju 39 bencinskih servi-
sov, bencinski črpalki pa
bodo dobili še v Solčavi in
na Planini pri Sevnici. V ve-
lenjski občini so trije ben-
cinski servisi: dva v Tito-
vem Velenju in eden v Šo-
štanju.
Bencinska servisa v Tito-
vem Velenju sta po prometu
takoj za črpalko na Hudinji
v Celju. Pred rekonstrukci-
jo sta imela v povprečju 300
ton prometa z nahnimi de-
rivati na mesec.
»Obljubljamo, da bomo
storili vse, da bodo naše
stranke na tem servisu hi-
tro in dobro postrežene.
Istočasno pa tudi zagotav-
ljamo, da bomo izkoristili
vse možnosti za ustvarjanje
dohodka in poleg naftnih
derivatov poskušali proda-
ti tudi čimveč artiklov do-
polnilnega programa,« je na
otvoritvi povedal Drago Pr-
tenjak.
Objekt je slovesno predal svojemu namenu predseà\
osnovne organizacije sindikata v celjskem tozdu Fn
Kerin, ki je prerezal trak.
Prenovljen bencinski servis ob Šaleški cesti v Titovem Velenju.
Osnovna preskrba Šentjurja In dela Kozjanskega
¥ Poirošnikovem tozdu Prodaja Šentjur se trudijo, da bi bila ponudba čimboljša
V	Potrošnikovem tozdu Prodaja Šent-
jur se trudijo, da bi zagotovili osnovno
preskrbo občanov Šentjurja in dela Koz-
janskega. Trgovinsko dejavnost oprav-
ljajo v blagovnici Šentjur, specializirani
trgovini z železnino, tehničnim blagom,
instalacijami in gradbenim materialom
Resevna, treh marketih z bifeji v Dram-
Ijah, na Ponikvi in Planini, treh samopo-
strežnih trgovinah v Gorici, Novi vasi in
Dobju ter v dveh klasičnih trgovinah za
osnovno preskrbo na Kamnem in v Lipo-
glavu.
V	tozdu Prodaja Šentjur je zaposlenih
145 delavcev, večina, več kot tri četrtine,
pa je žensk. Kolektiv je mlad, s^j je po-
prečna starost zaposlenih manj kot tride-
set let. Prav zaradi tega imajo tudi veliko
težav zaradi nerešenih stanovanjskih
vprašanj. Slabe razmere v trgovinski
branži, s^ v zadnjih letih ni bilo sredstev
za oblikovanje akumulacijskega sklada,
so tudi vzrok, da v tozdu Prodaja svojim
delavcem pomagajo le z gradbenimi kre-
diti. Letno rešijo le pet do šest stanovanj-
skih vprašanj, v tem času pa se jim odpi-
rajo spet nova. Sicer pa imajo v tozdu
Prodaja Šentjur zaradi nepriznavanja
enakih pogojev poslovanja z ostalimi go-
spodarskimi panogami podobne težave
kot v ostalih preskrbovalnih trgovinah.
Znanje, odnos do kupca in
strokovnost v trgovini
v tozdu Prodaja Šentjur menijo, da je
edini porok za dobro poslovanje v trgovi-
ni znanje prodajalcev, prijazen odnos do
kupcev in strokovnost prodaje. Prav zara-
di tega letno razpišejo več štipendij. V
okviru tozda pa spodbujajo tudi zanima-
nje za študij ob delu in interno izobraže-
vanje prodajalcev in poslovodij.
Za popestritev prodaje pripravljajo tudi
letne razstave pohištva v osnovni šoli v
V tozdu Prodaja Šentjur menijo, da bi
z delitvijo prodajnih programov ku-
pcem lahko predstavili celovitMšo po-
nudbo. Delitev pa n^ bi Prodaji Šentjur
pustila prodajne artikle osnovne preskr-
be in tekstil, v trgovinah Kmetijskega
kombinata pa bi prodajali tehnično bla-
go in gradbeni material.
Rogaški Slatini. Ražstava, ki je seveda
tudi prodajnega značaja, je v Rogaški Sla-
tini že stalna, vsako leto pa jo pripravijo
za dva ali tri tedne. Ob prodaji pohištva
zapišimo še to, da v tozdu Prodaja Šentjur
zagotavljajo dostavo pohištva na dom. To
pa zanje pomeni dostavo pohištva v sta-
novanje in ne, kot je običajno, pred hišna
vrata.
Za popestritev prodaje pa pripravljajo v
tozdu Prodaja Šentjur tudi predstavitve
novih izdelkov posameznih proizvajalcev
in akcijske prodaje, kjer je moč nekatere
izdelke kupiti ceneje.
Posodabljanje prodajnih
prostorov
s posodabljanjem obstoječih prodajnih
prostorov so v tozdu Prodaja Šentjur pri-
čeli že lani. Posodobili in razširili so mar-
keta na Planini in Ponikvi ter samopo-
strežni trgovini v Gorici in Dobju.
Z modernizacijo in širitvijo prodajnih
prostorov pa nadaljujejo tudi letos. Prav v
teh dneh zaključujejo obnavljanje marke-
ta v Dramljah, kjer so zaradi večjega pro-
meta podvojili prodajne prostore. Pri ob-
novitvenih delih so imeli veliko težav, saj
so delavci delali le popoldan in ponoči, v
dopoldanskem času pa je bil market od-
prt za kupce. Prav danes (četrtek, 24. apri-
la) se bodo v marketu Dramlje z boljšo
ponudbo predstavili kupcem v novih pro-
storih.
V sredrijeročni razvojni načrt so v tozdu
Prodaja Šentjur zapisali še gradnjo mar-
keta v Dobju in skupaj z delovno organi-
zacijo Cinkarna tudi gradnjo marketa z
bifejem na Proseniškem v krajevni skup-
nosti Blagovna. Do leta 1990 bodo zgradili
tudi novo samopostrežnico v Šentjurski
Novi vasi, kjer bodo novogradnjo sofinan-
cirali tudi s krajevnim samoprispevkom.
V tozdu Prodaja Šentjur se zavzemajo
za specializacijo prodajnih programov
in delitev dela s trgovino šentjurskega
Kmetijskega kombinata. Doslej so svojo '
ponudbo že uskladili v Gorici in Dobju,
delno pa tudi na Planini. V prihodnjih
letih pa bi radi Specializirali prodajo še
v Šentjurju, Drmaljah, Ponikvi in na
Planini.
Blagovnica Šentjur je glavni preskrbovalni center za Šentjurčane in tudi večji del
Kozjanskega. V njej pa na posameznih oddelkih prodajajo živila, tekstil, tehnično
blago in pohištvo.
24. april 1986
novi tednik ~ stran 27
arhitekt SVETUJE
piše: dipl. inž. arh. META ŠIRCELJ
Vprašanje: Družina iz Ce-
lja želi preurediti prostor
jjpienzij 5,5 X 3,9 metrov v
spalnico za starše in otroka
.¿snovnošolca). V njej bi po-
postelj želeli tudi nekaj
garderobnih omar in prilož-
nostni delovni prostor.
Odgovor: Kljub temu daje
prostor precej velik, ga je ne-
0iogoče popolnoma pregra-
diti, saj ima samo eno okno.
2ato opremo postavimo ta-
da ustvarimo dve ločeni
coni - spalni del staršev in
spalni del otroka. Spalni del
staršev vsebuje zakonsko
posteljo z zabojem za postelj-
jiino in nočnima omaricama.
Od spalnega dela otroka je
ločen z visokimi garderobni-
mi omarami. Ob nasprotni
steni je niz nizkih omaric z
delovno mizo, ki se podaljša
v zaboj za posteljnino za
vzglavjem otrokove postelje.
Glede na to, da ima prostor
le eno okno in je v njem pre-
cej pohištva, bi bilo pripo-
ročljivo, da je le-to čim svet-
lejše. Zato priporočam pro-
gram Princip v beli barvi
(proizvajalec Stol, Kamnik).
Zaboji za posteljnino, ki so
zelo praktičen kos pohištva,
pa jih na tržišču žal ni veliko,
naj bodo izdelani po naročilu
oziroma jih spretnejši lahko
. izdelajo sami. Gre za zaboj,
ki ima zgornjo ploskev pritr-
jeno s klavirskim šarnirjem
in jo je tako mogoče odpreti.
Istočasno lahko tak zaboj
služi tudi kot odlagalna po-
vršina za knjige oziroma na-
mestitev svetil.
V prostoru naj bo poleg
centralne razsvetljave še ne-
kaj luči. Namestimo jih na
nočne omarice staršev, ob
vzglavju otroka, pa tudi ob
delovni površini.
Glede na to, da gre tu za
spalni prostor, lahko za talno
oblogo uporabimo igličasti
pod (tapisom, itison).
Naduhovka
Naduhovka (Polygala amara L.) je grenka pred-
stavnica grebenuševk, družine rastlin, ki jo sestavlja
10 rodov s 700 vrstami in so razširjene po vsem svetu.
Rastline so zelišča, včasih grmi in le redko drevesa.
Med njimi so tudi mnoge očarljive lepotne rastline.
Tak je na primer rod Carpolobia G. Don iz vlažnih
gozdov zahodne Afrike. To so ljubki grmi z lepimi,
robatimi in mesnatimi plodovi blestečib barv in so
užitni. Domačini pripisujejo plodovom lastnosti
afrodiziaka.
Vrnimo se k naši naduhovki. Visoka je do 15 cm. V
zemlji ima tanko vlaknasto korenino, iz katere požene
več enostavnih stebelc. Pritlični Usti tvorijo okrog ste-
belc listno rožico in so narobe j^časti, veliki, gladki.
Stebelni Usti so manjši, suličasti in so premenjalni. Na
vrhu stebelc se razvijejo razmeroma veliki modri ali
rdečkasti cvetovi. Združeni so v grozdasto socvetje.
Naduhovka cveti od m^a do junija in jo n^demo po
višje ležečih travnikih in suhih gozdovih. RastUna je
zelo grenka, a brez vonja.	»
Vsebuje greko snov poligamatin, naravni saponin
senegin, kisli saponin, poligalno kislino, fenolni gliko-
zid gaultherin, v sledovih eterično olje z metilnim
estrom salicilne kisline, nekaj maščobe, čreslovine,
gumije, sluzi, sladko^e, pektinske kisline.
Vse te snovi delujejo kompleksno kot ekspektorans,
podobno kot ipekakuana in senega, nàto je še stoma-
hik in galaktogog.
Nabiramo celo rastUno, korenino pa preden rastlina
cveti. Naduhovka je strodavna zdravilna rastlina in že
samo ime dovolj jasno pove, da jo je ljudsko zdravil-
stvo uporabljalo in jo še uporablja kot zdravilo proti
katarjem bronhijev in pljuč, ker izvrstno čisti sluznico
ter olajša izkašljevai^e. Pomaga pri naduhi in to prdv-
sem saponini, grenčina pa jača želodec in zaradi čreslo-
vin zdravi driske ter regulira prebavo.
Za zdravilne pripravke je primernejši koren in eno
veliko žlico posušenih korenin poparimo z dva del
vrele vode, pustimo, da se ohladi, precedimo in
dodamo žlico medu. Č^, ki je aromatičnega okusa,
pijemo po požirkih večkrat na dan. Pri pljučnih bolez-
nih je potrebno uživati čaj dalj časa, da se izloči tudi
zmehčana sluz. Odličen je pri kroničnem kašlju kadil-
cev. V večjih količinah pa čaj iz naduhovke jača živce
in želodec, regulira prebavo, olajša astmatične napade
in dihanje.
Lahko si pripravimo tudi tinkturo in sicer vzamemo
200 g koreninic in jih namočimo v dobrem žganju ali
konjaku (1 liter), pustimo stati tri tedne na toplem,
nato precedimo in spravimo. Jemljemo po 15 kapljic
pred jedjo na kozarec vode. Za iste težave kot je nave-
deno zgoraj.
BORIS JAGODIČ
RECEPT TEDNA
Mesna omaka s krpicami
, ï^otrebujemo: za testo 40 dag moke, 2 jajci, žlico vode/slan
Omaka: 2 žlici olja, eno čebulo, 1/4 kg mesa (govedina,
^'njsko), eno žlico paradižnikove mezge, poper in žlico zele-
"^Sa peteršilja.
moke, jajc in vode vgnetemo trdo testo za rezance, napra-
tri hlebčke, ki naj počivajo pol ure. Nato jih razvaljamo na
P'^ü, posušimo in razrežemo na krpice. Le te skuhamo v slanem
'^'^Pu, jih odcedimo, stresemo v skledo in polijemo z mesno
v^ako. Omako naredimo takole: na maščobi prepražimo sesek-
^По öebulo, ko lepo zarumeni, dodamo zmleto meso, ga neko-
j^o prepražimo in zalijemo z malo vode in dušimo do mehkega.
primešamo paradižnikovo mezgo, poper in sesekljan
•^^eršilj ter solimo po želji.
BRALCI '
SVETUJEJO
•	Če sladke smetane nikakor
ne morete stepsti, ji dodajte
beljak in vse skupaj pustite
stati v hladilniku deset minut.
Po desetih minutah boste sme-
tano z lahkota stepli.
•	Pipe v kuhinji in drugih pro-
storih se bodo vedno svetile,
če jih boste po pranju zdrgnili
s papirjem, v kakršnega zavija-
jo šopke cvetličarji ali pa s ča-
sopisnim papirjem.
•	Neprijeten vonj pri kuhanju
zelja se ne bo širil po vsej kuhi-
nji, če boste med pokrovko in
lonec dah gazo, namočeno v
kis. Lahko pa tudi vodi, v kate-
ri kuhate zelje, dodate žhco
mleka.
BOGDANA FERLEŽ
Grobelno
MLADINSKA KNJIGA
TOZD ZALOŽBA
Ljubljana, Titova 3
objavlja
po sklepu korrusije za delovna razmerja prosta dela
in naloge
zastopnika
za pridobivanje novih članov knjižnega kluba Svet
knjige na območju Slovenije
za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom
Pogoji:
-	srednja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne
smeri
-	veselje do dela na terenu
-	zaželene delovne izkušnje
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z doka-
zili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh od objave na
naslov: Mladinska knjiga, DSSS Splošno kadrovski
sektor, Ljubljana, Parmova 33. Kandidate bomo ob-
vestili v 15. dneh po opravljeni izbiri.
Delavski svet
delovne organizacije
»VRVICA« tovarna
trakov
in okraskov Celje
razpisuje
prosta dela in naloge
delavca s posebnimi .
pooblastili in
odgovornostmi:
Tehnični vodja
Kandidati morajo poleg
splošnih izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da imajo višjo ali sred-
nješolsko izobrazbo tekstil-
ne smeri;
-	da imajo 3 oziroma 5 let
ustreznih delovnih izku-
šenj;
-	da aktivno obvladajo en
svetovni jezik;
-	da imajo organizacijske
sposobnosti;
-	da se aktivno zavzemajo
za razvoj družbeno-politič-
nih in samoupravno-soci-
alističnih odnosov.
Izbrani kandidat bo imeno-
van za štiri leta in je po po-
teku tega obdobja lahko
ponovno imenovan.
Prijavi z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev razpisa je
potrebno priložiti program
razvoja, ki ga kandidat na-
črtuje za prihodnje ob-
dobje.
Prijave in dokazila naj kan-
didati pošljejo v 15. dneh
po objavi razpisa na na-
slov: »Vrvica« tovarna tra-
kov in okraskov, Kosova
ulica 14, Celje-za razpisno
komisijo.
O izidu razpisa bomo pri-
javljene kandidate obvestili
v 15. dneh po opravljeni iz-
biri.
HÖRTIKÜLTURNI KOTIČEK
Več bralcev sprašuje, kako si
naj v svojem vrtu uredijo intimen
in senčen kotiček za preživljanje
prostih ur, zato sem vsem skupaj
pripravila predlog ureditve s per-
golo in izborom najznačilnejših
rastlin in plezalk za naše konti-
nentalno podnebje.
Ce želimo v razmeroma majhnih
vrtovih urediti prijeten, intimen
kotiček, skrit pred radovedneži in
sončno pripeko, a hkrati spet toliko
odprt, da lahko opazujemo spre-
membe v naravi, naredimo per-
golo.
Pergola sodi med osnovne vrtne
elemente in je v glavnem narejena
iz lahke lesene konstrukcije, ki je
obdana z gosto vzpenjalko. To je
okras vrta, ki nam ponuja» tudi
senčni prostor.
Če želimo, da bo del bivalnega
vrta, kjer bomo postavili pergolo
skladen, topel in vabljiv, to ne sme
biti nekakšen odprt prostor, zato j<
treba to intimnost razen s pergolo
in plezalko, prostorsko zaokrožiti
še s kompozicijami nižjih in višjih
rastlin, slikovitih barv, razgibanih
oblik in krošenj ter s prepletanjem
drevja s temnimi in svetlimi listi.
Izbor rastlin je raznolik in odvi-
sen od sončne ah senčne lege. Izbor
plezalk za kontinentalno podnebje
paje naslednji: aristolochia durior-
pipovec (polsenčna lega), campsis
radicans-jasminova troba (sončna
lega), clematis-srobot (sončna in
polsenčna lega), hedera-bršljan
(senčna in polsenčna lega), hydran-
gea petiolaris-plazeča hortenzija
(senčna in poslenčna lega), jasmi-
num nudiñorum-jasmin (sončna le-
ga), lonciera heckrottii-kostenika
(sončna in senčna lega), partheno-
cissus qunquef-divja trta (sončna
in senčna lega), parthenocissus
trie. »veitchi«-veitchijeva divja trta
(sončna in senčna lega), polygo-
num aubertii-dresen (sončna in
senčna lega), wistaria sin.-glincija
(sončna lega).
28. stran - novi tednik
24. april 19(1,
novi tednik - stran 29
30. stran - novi tednik
24. april
ok. apbil 1986
novi tedmk - stran 31
32. stran - novi tednik
24. april 19(1,
Kresovanje pri
Budlenovem jezu
Mladinci iz Arclina so letos
že zasloveli, ko so na cvetno
nedeljo pripravili doslej naj-
daljšo butaro, dolgo natanč-
no 38 metrov in 5 centime-
trov. Zdaj hočejo rekord po-
staviti tudi pri velikosti pr-
vomajskega kresa, ki ga bodo
na predvečer delavskega
praznika postavili na zem-
ljišču nekdanjega lastnika
kmeta Budlena.
Idejni vodja za postavitev
kresa in kasnejše kresovanje,
ki je lani kljub slabemu vre-
menu privabilo okoli 1000 lju-
di, je Franc Muha: »Že пекад
let pripravljamo na tem pro-
storu prvomajsko kresovarye,
letos pa želimo postaviti do-
slej največji kres, ki n^ bi me-
ril okoli sedem metrov. Mate-
rial prispevno kmetje, mladi
pa po gozdu še naberejo od-
večno dračje. Delamo ves dan
kresovanja, čeprav kres posta-,
vimo v eni uri, gori pa potem
vso noč do jutranjih ur. Lani
je pri postavljanju kresa in or-
ganizaciji kresovanja, kjer bo
tudi letos poskrbel za veselo
razpoloženje ansambel Franci-
ja Zemeta, sodelovalo deset
mladincev, ki pa so kom^
zmogli ugoditi vsem željam
prisotnih. Zato smo letos k so-
delovanju privabili še mlgjše
mladince, da se bodo naučili
tega dela in nas kasneje tudi
uspešno zamenjali.«
Letos bodo kres zakurili ob
devetih zvečer. Okoli kresa je
približno petnajstmetrski va-
rovalni prostor, sicer pa za
varnost skrbijo gasilci iz Škof-
je vasi. Kaj pa v primeru sla-
bega vremena?
»Kresovarvje ne odpade,« za-
trdi Franc Muha, »kajti na pri-
zorišče pripeljemo tovornjake
s ceradami in nanje postavimo
mize in "klopi. Tudi tako je pri-
jetno, saj greje kres.«
Letos pripravljate kresova-
nje petič. Zak^ ste se zanj od-
ločili?
»Včasih so s kresovi po hri-
bih opozarjali na prihod Tur-
kov ali kakšne druge nevarno-
sti-. Sicer pa je kresovanje na-
daljevanje tradicije naših de-
dov in babic, zd^ pa prijetno
družabno srečanje mladih in
manj mladih pred pomemb-
nim prćiznikom. Sicer pa pri-
dite v sredo, 30. aprila v Arc-
lin, kjer je treba iz smeri Celje-
-Maribor zaviti levo proti
Budlenovemu jezu.«
T. VRABL
Obadji piki
še moramo trpeti pomanjkanje nekà
rih stvari, sicer nam svetla bodočnost
bo nič pomenila.	i
4
Do svetle bodočnosti bo na poti j
veliko temnih obdobij.	|
Gre nam dobro. Saj mnogim boga t e ji
še kruh dajemo po polovični ceni.
■'i
Stonoga je srečna, ker za noge пЦ
sama ena glava.
Zadihani težko pospešijo korak.
V komunizem tečemo počasi, ker ле|
teri ne predajajo štafetnih palic.
Le norci jahajo vedno iste konje. j
S sedanjimi pokojninami mnogi še
sirotišnico ne bi mogli.	J
OBM
Primož Ulaga na obisku v iašicem Boru
Naš najboljši smučarski skakalec Primož Ulaga je ob koncu naporne in dolge smučarske
sezone prejel nagrado Lesnine, ki je pokrovitelj naših smučarskih reprezentanc. Podarili so
mu pohištvene elemente Alea, kijih izdelujejo v laškem Boru. Primož je bil pohištva seveda
vesel. Zanimiv in v tem trenutku na našem tržišču najbolj iskan program (naročil imajo
odprtih za 50 milijonov din in imajo proizvodnjo prodano za štirimesece vnaprej) je našega
najboljšega skakalca pripeljal v Laško, kjer si je dokupil elemente za kompletno stanova-
nje. Tone Sirk in Janez Fink sta mu pomagala z nasveti, popeljali pa so ga tudi med stroje,
l^er sije ogledal proizvodnjo in delavcem delil avtograme. V razgovoru z direktorjem Otom
Rakom je le-ta tudi razkril nove programe Bora, ki pa so že na poti na zagrebški velesejem.
EDI MASNEC
Leto Primoža Trubarja
Primož Trubar nas je prvi
imenoval Slovence, z isto
besedo in s prvo tiskano
knjigo je združil ^različne
slovenske deželane v celoto,
se tako navezal na staro ka-
rantansko državotvorno
tradicijo, z njim se začenja
slovenski zgodovinski spo-
min. Zato je letošnje leto,
ko mineva 400 let od njego-
ve smrti, tudi leto našega
samozavedanja, naše kultu-
re in naše državnosti. Tru-
bar je zgodnji ali kar začet-
ni znanilec vsega tega.
Letošnje Trubarjevo leto
je zatorej več kot le-to, je in-
timna slovesnost slehernega
Slovenca. Programi javne
počastitve te slovesne oblet-
nice pa so tudi pripravljeni:
ne bodo se dognali le v Slo-
veniji, marveč tudi drugod
po Jugoslaviji in po Evropi,
kajti Trubarje bil duh evrop-
skega formata. Pri nas deluje
v ta namen poseben odbor,
ki si je kot glavno nalogo za-
dal usposobitev Trubarjeve
spominske zbirke na mestu,
l^er je stala na Raščici r^ego-
va rojstna hiša. Tam naj bi se
v prihodnje križale poti vseh
tistih, ki bodo prihajali poča-
stit njegovo delo, njegove
ideje in njegov spomin.
Ker Trubar ni samo stvar
Velikih Lašč ali pa občine
Ljubljana Vič-Rudnik, pred-
lagamo vsem delovnim lju-
dem in občanom, delovnim
in drugim organizacijam, naj
po izjemno lepih zgledih do-
sedanjih darovalcev tudi sa-
mi pripomorejo k postavitvi
tega smiselnega in vsej
skega spomenika ena
največjih duhov našega j
roda.
Sleherni prispevek, i
hen ali velik, bo tudi i
naše kulturne, politične
narodne zrelosti, kakršne
slovenski ljudje sicer v :
dovini že velikokrat izka
znamenje suverene zava
Usoda Trubarjeve i
minske zbirke je v glavi
odvisna od zbiranja i
stev v te namene: v ok
Krajevne skupnosti V(
Lašče je bil ustanovljei
sehen sklad, ki ima žiro
čun 50101-645-62158 z 9
ko »za Trubarjevo spol
sko zbirko«.
AMADEUS POROČA
Včasih, ko bil sem še otrok,
kruh z margarino bil glavni je obrok.
Zdaj pa, ko živel naj bi kakor bog
^^SMostejše ko^iiç flayatfcfl if, hnt đos^.
Cepijenje psov
Veterinarske službe so imeli te dni spet obila dela. V žalski občini so imeli redno серЦепје
psov proti steklini, ki je obvezno. Z okrog tri tisoč psi je žalska občina v Sloveniji na
drugem mestu. Za cepljenje je moral lastnik psa odšteti 1350 din, kar pa je v primerjavi s
posledicami, ki lahko nastanejo, če pes ni cepljen, zelo malo. Na sliki: Veterinar Franc
Zbašek med cepljenjem psov.
T. TAVČAR
Spiavar
zamenlai
doiovno mesto
Kaže, da se je celjski spli |
naveličal težkih delovnih ;
gojev, ko je moral »veslaj
vetru, de^u, pa tudi v po'
pripeki in zimskem m' j
Svoje »delovno mesto« v'
skem parku ob brvi čez S
цјо je (začasno) zamenjal i
preselil v - pisarno. Ker
ma ustreznih kvalifikacij
ker je po poklicu venÇfl
spiavar, se bo kmalu spet||
Gre seveda za kip, ker I
ga neznani nepridipravi
časom nekoliko premaki"
podstavku in ker je bila "^
nost, da bi ga lahko podr'*
ga delavci Tozda Ceste-K^
zacije prepeljali v svoje pi^
re na Lavi. Kipar Milisajv
manič bo kip popravil, ^
ga bodo lahko bolj trdno P
dili na podstavek, potete P
bo spiavar vrnil na mes'
Saviryi. Kaže, da splaval.)
ko pomeni СеЦапот ii^ *
kar navezani nanj, s^
tem, ko so ga odpeljali. L
ljudi telefoniralo mili^J
pa tudi v našem urednik .
jih je precej oglasilo s
rijem, kaj je s splavaij^''^^!!