PftStninA olaCona v ^©fovlii? Maribor, sobota 30 marca 1935 Stev. 73 Lete IX XVI.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uradnlitvo v oči čudno nesorazmerje med ce-otno vsoto in pa vsoto, ki odpade na de-£ v dravski banovini: cesta Ljubljana -Kranj 20 milijonov Din, cesta Ljubljana -Kočevje - Brod na Kolpi 10 milijonov Din, Popravilo državne ceste Maribor - Št. I-i 5 milijonov Din. Skupaj torej od 568 milijonov Din za dravsko banovino komaj 35 milijonov, ali 16. del (6%), in od tega za ozemlje bivše mariborske oblasti komaj 5 milijonov ali eno sedmino! Ne podcenjujemo velikega pomena cestnih zgradb Beograd - Subotica, Avala - Ja-godina, Niš - Pirot, Skoplje - Gjevgjelija-grška meja, Split - Solin - Trogir in dru-2'n primorskih cest. Toda zdi se nam, da Sff. ministri pri razdelitvi vsot poza-,lj na dvoje: da je naša obmejna marinka pokrajina (mislimo jo v širšem toislu doli do Save) iz turističnih vidi-najmanj tako važna kakor katerikoli drugi del države, po našem mnenju celo Važnejša, ker je za turiste iz Avstrije, ^tnčije, Češkos'ovaške itd. takozvani f nfallstor«; jn drugič je naša dravska anovina gospodarsko vsaj tako pasivna, Kakor Vojvodina ali Šumadija, če že ne mnogo bolj, jn torej iz socialnih vidikov nedvomno vsaj tako potrebna, da se njenemu preb^alstvu možnost zaposlitve kakor gori omenjene pokrajine. Ob-1 vjern0\ !e pri razdeljevanju in raz-stanju javnih del na račun omenjene sote imela naša banovina tako slabe čuvarje svojih življenjskih interesov. Pa to samo mimogrede! Gotovo nas mora navdajati zadoščenje vehki gesti vlade — jn Upamo, da ne ostalo samo pri gesti, saj pomeni mi-Jarda dinarjev za dobo dveh let mo-.0st izvedbe velikega programa jav-n del, pri katerih ne bo zaslužil samo orezposelni delavec, ampak tudi maii oortnik, podjetnik, industrijec, trgovec. 1 °Va sveža sila bo prišla v žile narodne-gospodarstva. Na drugi strani pa po-Cee^° nove in pa nano-vo urejene stare cal n govor* se tud* 0 nov'h železni-tui i močan impulz za razvoj turizma in •^kega prometa v naših krajih. tatistike o številu turistov in tujcev ‘nas kažejo leto za letom stalen na-* redek. Tako je n. pr. v 1. 1933 obiskalo i‘Se klimatske, kopališke, letoviščarske i *Uristične kraje 667.792 Jugoslovanov -16.654 tujcev, v 1. 1934 pa 711.421 J*u-^lovanov in 234.959 tujcev. V letu SfDn’ so pus^* v te'h krajih Jugoslovani “-0O5.87O dinarjev, tujci 309.101.030 di-arjev, torej oboji skupaj (ako računamo raven Še razne vsote za stvari, ki jih tatistike ne navajajo!) blizu ene milijar-"e dinarjev. Ako bo interes tujcev za na-kraje rastel v dosedanjem razmerju, '° turizem v naši gospodarski bilanci malu tvoril eno najvažnejših postojank. Izsledi konfence v Stresi Hnalila to zahtevala pogajanja z Nemčijo — Hitler obljubil Simonu, da Nemlifa nikoli ne h® napadla Anglije - Strah pred HocštvSIo - ifemške zahteve PARIZ, 30. marca. Evropski zahod in-teresira v prvi vrsti bodoča konferenca v Stresi, o kateri razpravlja že sedaj francoski, angleški in italijanski tisk. Polagoma zmaguje tudi v Parizu in Rimu prepričanje, da bo Anglija na vsak način predlagala, naj se z Nemčijo ne prekinejo vezi, ampak naj se pogajanja za sporazum nadaljujejo, in sicer na bazi posvetovanj, ki sta jih imela sir lord Eden ob priliki svojega obiska v Berlinu. Sir Simon bo v Stresi zahteval, da se izvrši razprava o nemških predlogih in zahtevah in se Nemčiji skuša ugoditi v vseh onih vprašanjih, ki bi se dala spraviti v sklad s splošnimi evropskimi mirovnimi težnjami. Po angleškem mneniu je Nemčija pripravljena sprejeti nekatere predloge Anglije in ostalih velesil in bi se nazadnje lahko našla tudi zadovoljiva rešitev glede vprašanja evropskega vzhoda. Nemčija sicer res ne bi podpisala vzhodnega pakta, vendar pa bi dala svečano izjavo, da ne bo napadla niti Poljske niti Rusije. Mimo tega bi pa sklenila s svoiimi sosedi tudi posebne nenapadalne pogodbe. Tudi v Društvo narodov bi se Nemčija vrnila, dasi zahteva neko reorganizacijo, ki se pa nanaša izključno le na zadeve prestiža Nemčije. Po vsem tem je gotovo, da bo konferenca v Stresi morala reševati zelo težke probleme in bo težko najti soglasje vseh ’reh zapadnih velesil. S tem v zvezi naglasa pariški tisk. da je Nemčija pridobila Anglijo za neke svoje zahteve v glavnem s tem, da je obljubila, da Anglije nikoli ne bo napadla ne na morju ne v zraku in ne na kopreni, ampak bo nasprotno vedno pripravljena priskočiti ji celo na pomoč, ako bo to žele?a. Kot protiuslu-;>() je pa Nemčija zahtevala neutralnost Anrliie glede problemov vzhodnega in podonavskega pakta, ki naj nikakor ne bi vezal Nemčiji rok. Pariški tisk naglasa, da je to nevaren nemški manever, ki hi lahko razbil skupno fronto bivših zaveznikov v korist Nemčije. V tem primeru Francija in Italija ne bi mogli računati na trajno in trdno podporo Anglije, ki itak ni pripravljena sprejeti nobenih obveznosti, dočim bi sc še lahko zgodilo, da bi sovjetska Rusija zopet zapustila Ženevo in pričela novo agitacijo in propagando za komunistično revolucijo. Naloga državnikov v Stresi bo zaradi tega napeti vse sile, da se to prepreči in da se ob 12. uri še reši enotnost bivših zaveznikov. PARIZ, 30. marca. »Havas« poroča iz Londona, da je šele sedaj mogoče proučiti nemške zahteve, stavljene na konferenci v Berlinu, ki so v glavnem: V oboroževanju v zraku, pariteta s Francijo ali An glijo, na morju se Nemčija ne zadovolji s 40.000 tonami, ampak hoče enako bro-dovje ko Franclja; na kopnem morajo znašati efektive 51=0.000 mož. Te efekti ve zniža Nemčija le, ako jih sorazmerno znižajo tudi vse druge države. Sporazumno naj bi se rešilo vprašanje še nepriznanih vzhodnih mej Nemčije (poljski koridor, Češkoslovaška). Glege Avstrije podpiše Nemčija nevmeševalnl pakt le, ako se iz nje docela odstrani italijanski vpliv. PreHmrti moskovskih nosve*ovani EDEN V AVDIENCI PRI STALJINU. OPAŽA SF, NEKO ZBLIŽANJE. AZIJSKI MIROVNI PAKT. MOSKVA. 30. marca. Angleški minister Eden je včeraj nadaljeval svoje razgovore z Litvinovim 111 je bil sprejet v avdienci tudi pri Staljinu. Tekom razgovorov se je moglo ugotoviti neko zbli-žanjc in izboljšanje odnošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Rusija sicer ne namerava sprejeti nekaterih predlogov, ki bi rezultirali iz razgovorov v Berlinu, vendar pa obstoja možnost nekih drugih dogovorov. Nadaljnji predmeti razgovorov so vprašanje razorožitve, zagotovitve miru v Aziji, vprašanje an- gleških kreditov Rusiji in ureditev raznih dolgov. Glede Azije predlaga Rusija sklenitev nenapadalne pogodbe med Rusijo, Japonsko, Veliko Britanijo in Združenimi državami Severne Amerike. Ako se Japonska temu paktu ne bi hotela pridružiti. potem naj bi zvezal le ostale tri velesile. Po ruskem mnenju je v Aziji najnujnejše, da sc zaščitijo meje Kitajske. Razgovori se danes nadaljujejo in bodo najbrže do večera zaključeni, nakar bo izdan komunike o rezultatih. Vs^k se mora sam pobrigati za tvolo varnost LONDON, 30. marca. Vesti iz Rima, da je italijanska vlada sklenila naglo izvesti reorganizacijo svojih zračnih sil in je skrajšala prvotno zamišljeno dobo 6 let na 3 leta, so izzvale tu splošno zanimanje in vznemirjenje. Iz letalskega ministrstva se izjavlja, da zaostaja Velika Britanija glede oborožitve v zraku in varnosti pred napadi iz zraka, za vsemi ostalimi evropskimi velesilami. Za- da se tudi ona čimprej oboroži v zraku in zavaruje svoje ozemlje pred napadi. Časi so danes taki, da se mora vsaka dr- se ne sme'šele zanašati na dvomljive rezultate raznih konferenc, ki so se doslej vse končale negativno. Trda roka v HeBgiji BRUSELJ, 30. marca. Nova belgijska vlada je včeraj sporočila parlamentu znižanje vrednosti belgijskega franka za 25 do 30 odst. Razen tega bo vlada ustanovila kreditni zavod, ki bo kontroliral Državno banko in njeno zadevno poslovanje. Mimo tega bo vlada preskrbela sred stva za velika javna dela, da se zmanjša radi tega ne preostane nič drugega, kd^brezposelnost. Sredstva bosta morali dati po polovici zasebna industrija in država. Uvedena bo kontrola nad vsemi bankami, Državna banka pa bo morala ga- žava sama pobrigati za svojo varnost in raritirati depozite. Kredit se bo smel v A ne samo, da nam gosti puščajo znatne denarne vsote v državi, še važnejše je morda, da je to leto za letom živejša pro paganda za našo zemljo, da jo tujci vedno bolj spoznavajo ne kot »deželo tam nekje na divjem Balkanu«, ampak kot zemljo divnili pokrajin z evropsko kulturo. Turizem in tujski promet pa se pospešuje predvsem z gradnjo dobrih avtomobilskih cest in železnic. Zato so predvidena javna dela v tako tesni zvezi s pojmom pospeševanja turizma in zato je tre ba akcijo vlade pozdravljati in ji želeti popolen uspeh. Želimo pa obenem, da bi pri nadaljnji razdelitvi in razvrstitvi merodajni činitelji predvsem bolj upoštevali dravsko banovino In zlasti naše severno izhodišče tujskega prometa, drugič pa, da bi se zavedali, da je poleg cest in železnic za pospeševanje tujskega prometa potrebno še: zdrava pitna voda, ki primanjkuje zlasti v Dalmaciji, in kanalizacija, torej hidrotehnična in asanacijska dela. da ne govorimo o potrebi dobrih hotelov in panzijonov, športnih igrišč, za bavišč, propagandi, reklami itd. v— s— bodoče dajati le zdravim tvrdkam, ki bodo pod kontrolo. Uveden bo 40urni delovni teden. V zunanji politiki bo Belgija priznala sovjetsko Rusijo. Parlament bo najbrže za leto dni poslan na počitnice. NOV VOLILNI ZAKON V ČSR. PRAGA. 30. marca. Včeraj je bila seja vlade, na kateri so razpravljali o novem volilnem zakonu. Čim bo zakon sprejet, bo najbrže parlament razpuščen in bodo razpisane nove volitve. Po novem volilnem zakonu bo uveden takozvani kvorum 125.000, kar pomeni, da tiste stranke, ki ne bodo imele najmanj 5 man datov, sploh ne bodo mogle biti zastopa-ine v parlamentu. DVOM O PRIJATELJSTVU. PARIZ, 30. marca. »Journal des De-bats« pravi, razpravljajoč o francosko-ruskem zbližanju, da se komunistična pro paganda v Franciji in njenih kolonijah kljub vsemu prijateljstvu med Parizom in Moskvo nadaljuje v nezmanjšanem obsegu. Ta propaganda jemlje Francozom zaupanje v iskrenost in vrednost franco-sko-ruske zveze. OBSEDNO STANJE V KLAJPEDI. KRALJEVEC. 30. marca. Iz Klajpedo in avtonomnega ozemlja poročajo, da je bilo tam razglašeno obsedno stanje. Obmejne in redarstvene čete so stalno pripravljene. Vsi politični uradniki so morali priseči na ustavo Litve. NOVA POLJSKA VLADA. VARŠAVA, 30. marca. Nova vlada pol kovnika Slaweka je že prevzela posle. Razen ministrskega predsednika so ostali v vladi vsi prejšnji ministri. POLGARIJA IN POLJSKA. VARŠAVA, 30. marca. V prvih dneh aprila prispe v Varšavo bolgarski proJ svetni minister, da sklene sporazum o kulturnem sodelovanju med Bolgarsko in Poljsko. VIHAR PORUŠIL MESTO. TOKIO, 30. marca. Velik vihar na morju, ki je vrgel ogromne valove na obrežja, je popolnoma razdejal manjše mesto Otu v pokrajini Konadi. Dnevne vesti Pred senzacionalnim procesom NEKATERE PODROBNOSTI O REKON STRUKCIJ1 ZLOČINA PRED 15 LETi. OGROMEN DOKAZILNI MATERIAL O NEDOLŽNOSTI TREH LJUDI. NEPOPISNO PRIZADEVANJE ODVETNIKA Dr. KOMAVLIJA ZA ODKRITJE MISTERIJA. Ze včeraj smo .kratko poročali o 'pripravah za prav gotovo najzanimivejši kazenski proces, kj ga je kedajkoli obravna valo mariborsko sodišče. Rekonstrukcija na kraju zločina v Drvanji v Slov. goricah na dvorišču Markuzijeve hiše bo prav gotovo mnogo pomagala pri dokazilnem materialu, ki ga je zbral mariborski odvetnik g. dr. Komavli k nedolžnosti vseh treh obsojencev. Zaslišana je bila samo ena priča in sicer glavna obremenilna priča koVač, Štefan Gcček iz Drvanje. Sodra komisija se je na kraju prepričala o tem, dali je bil Geček sposoben pri opazovanju dogodka, kakor ga je navajal pri vseh zaslišanjih, pri nočni svetlobi, pri svetlobi leščerbe in pri situaciji kakršna je bila takrat pred 15 leti, razločiti osebe, ki so nalagale kritične noči na voz truplo in ga potem odpeljale v benediški gozd ter ga vrgle v neki potok, kjer ga je 6. septembra leta 1920. zjutraj našla neka Metna deklica, ko je nabirala gobe. Markuzijeva domačija v Drvanji je prišla v roke njihovih sorodnikov. Markuzijeva hčerka se je namreč poročila z ne-khn Kranerjem, kj gospodari na tej domačiji. Živi pa še tudi 92-!etni Angel Mar-kuzi oče Ivana in Josipa, ki presedevata skupno s posestnikom Mihaelom Zemljičem dosmrtno ječo za zidovi mariborske moške kaznilnice. Za rekonstrukcijo dogodka je bilo silno veliko zanimanje med domačini, ki pu rekonstrukciji niso smeli prisostvovati. Ker sc je pri Markuzijevi domačiji od takrat že marsikaj spremenilo so morali provizorično nadomestiti in ustvariti situacijo, slično situaciji pred 15 leti.' Podaljšati so morali drvarnico, napraviti 2 ni visoko živo mejo in nanositi 3 m visok in 14 m dolg kup drv. Domačini pa so še pred rekonstrukcijo radevolje tolmačili komisiji vse, kar jo bilo potrebno in živo vzbujali svoje spomine, ki bodo služili komisiji kot dragocen material. Obnovitveni proces, ki bo v doglednem času pred mariborskim okrožnim sodiščem bo izredno zanimiv pravni primer. Na zatožni klopi bodo sedeli trije že priletni moški in četrtič pred sodniki in pravico dokazovali, da niso pred 15 leti umorili neznanega moškega, da niso nalagali njegova trupla na voz in da ga niso odpeljali v benediški gozd ter ga vrgli v potok. Po smrtni obsodbi, ki jo je izreklo leta 1926. mariborsko porotno sodišče proti vsem trem, je vložil njihov zagovornik odvetnik g. dr. Komavli pritožbo in nato prošnjo za pomilostitev, ki ji ie bilo ugodeno. Smrtna kazen na vešalih je bila vsem trem spremenjena v dosmrtno ječo. Toda njihov zagovornik g. dr. Komavli ni mogel mirovali. Prepričan je bil o nedolžnosti vseh treh svojih klientov. Njegove ugotovitve so šle za tem, da dokaže njihovo nedolžnost in da dožene kdo je pravi zločinec. Na vse mogoče načine pa si je tudi prizadeval dognati identiteto neznanega umorjenca. Zbral je ves material prvega zaslišanja vseh treh obsojencev pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, ki jih je 2 leti po zločinu nekaj časa zasliševalo nato pa izpustilo. Dognal je, da je bil lokalni ogled zelo površen, da so bile površne tudi izvedeniške ugotovitve pri raztelesenju umorjenčevega trupla, da ni bilo truplo fotografirano in da je samo »Straža« priobčila o zločinu le kratko vest. Prav tako je zbral ves material, ko so sedeli nekaj let nato zaradi omenjenega umora na zatožni klopi pred mariborskim okrožnim sodiščem, ki pa jim prav tako, kakor lenarško, ni moglo dokazati krivde in jih je izpustilo. Toda govorice niso ponehale in oba brata Markuzijeva, žena Ana Markuzija in posestnik Mihael Zemljič so morali na zatožno klop pred poroto. Tu je nastopil kot glavna priča kovač Štefan Geček. Njegova in.pa neke priče Lize Kovačičeve, prevžitkarice, v Ihovi, izpoved, je bila tako verodostojna za poroto, da je izrekla nad vsemi tremi moškimi smrtno kazen, ženo Ano Markuzijevo pa je obsodila na 3 leta težke ječe. Mnogo je bilo pa še važnih momentov, morebiti še važnejših, kakor izpoved obeh omenjenih prič, ki bi mogli dokazati nedolžnost obtožencev, vendar teh momentov pri takratni razpravi porotno sodišče ni upoštevalo. Ko se je posrečilo njihovemu zagovorniku zbrati ogromen dokazilni material. je apelacijsko sodišče ugodilo njegovi pritožbi in mariborsko okrožno sodišče je po tem sklepu razpisalo lani v septembru obnovno postopanje proti vsem trem obsojencem. Elaborat, ki ga je izdelal odvetnik g. dr. Komavli, imajoč pred očmi nedolžnost vseh treh in stvarne dokaze, da je pravi zločinec nekdo drugi, je prava juridična mojstrovina, ki je ne beleži naša kronika. Pri ponovni razpravi, v kateri bo odvetnik g. dr. Komavli tretjič dokazoval nedolžnost svojih klientov, se bo razkril ves misterij, ki mu do danes ni bilo kos sodišče. Razprava bo prav gotovo dolgotrajna in bo že zaradi kriterija samega redkost v naši justici ter silno napeta in zanimiva. Herman Vidmar šestdeset-letnik V ožjem krogu svojih prijateljev slavi danes 60-letnico svojega življenja upokojeni polkovnik g. Herman Vidmar. Jubilant je markantna osebnost v vsem našem javnem življenju. Rojen je bil v Lokvi na Goriškem in je kot aktiven častnik avstrijske vojske bil med prvimi, ki je prestopil v jugoslovansko armado. Že kot avstrijski častnik ni skrival svojega nacionalnega prepričanja, zaradi česar je bil preganjan. Po prevratu je takoj poiskal zveze s pokojnim generalom Maistrom, udeležil se je vseh koroških bojev ter pohoda na Celovec in Gospo-sveto. Kmalu nato pa je stopil v pokoj. Toda pokoja ni imel. Loti! se je z vso žilavostjo nacionalnega dela in se zlasti uspešno idejstvuje še danes pri Zvezi kulturnih društev, ki se je okoristila z marsikatero njegovo iniciativo. Kljub težkim življenjskim izkušnjam in kljub šestim križem pa je še danes mladeniško čil in zdrav. Številnim čestitkam k lepemu jubileju njegovih prijateljev in znancev sc priključujemo iskreno tudi mi in mu kličemo: Še na mnoga leta! Foto amaterji z vašimi posnetki boste imeli šele veselje, ako jih daste v izdelavo strokovnjaku 1252 Foto Slope Gregorčičeva u!!ca 20 Izdelava najboljša, cene nizke jubilej dela in trgovskega napredka DVE OBLETNICI TRGOVSKE TVRDKE ANTON MACUN. -Številni letaki so naznanili, da slavi tvrdka Anton Macun v Gosposki ulici i. aprila 10-letnico obstoja v Mariboru, lastnik g. Anton Macun pa 22-Ietnico delovanja kot samostojen trgovec. Da bi sc tvrdka vsaj deloma oddolžila svojim stalnim odjemalcem, ki so ji kakor sama zatrjuje, pripomogli do slovesa trgovine, ki jo opravlja na osnovi solidnosti dobrega blaga, velike izbire, nizkih cen in pozorne postrežbe, je ob svojem jubileju znižala cene vsemu manufakturre-mu in konfekcijskemu blagu za 5#/o. Ob tej priliki moramo ponovno naglasiti, da je samo pridnost in agilnost ter trgovska sposobnost pripomogla Macu-novi trgovini do njenega lepega jubileja. Trgovec g. Anton Macun je leta 1913. prevzel pri Sv. Marjeti na Dravskem polju malo trgovino z meSanim blagom. Sedem let pozneje je prevzel v Ptuju Schramkejevo trgovino, r. leta nato Pa je kupil še Hiklovo podružnico. Oboje je v Ptuju prodal in kupil 1. aprila leta 1925. NVorschetovo trgovino v Gosposki ulici v Mariboru. Ker so bili prostori pretesni je leta 1931. podrl staro poslopje in sezidal nov najmodernejši trgovski dom v Mariboru. Leto nato pa je kupil še trgovino soseda g. Preaca in prevzel tudi nekaj trgovskih nameščencev, med njimi g. Vinklerja, ki je bil v tej trgovini sotrudnik že 55 let in gospo Žižkovo. Oboje podjetij je združil v eno in ga naj-moderneje uredil. Mimo velikih trgovskih skrbi je posvečal ves čas svojim staršem in oskrboval svojega 85-letnega očeta in Sl-let-no mater, ki sta še oba čila in zdrava ter se s številnimi njegovimi prijatelji in znanci, kakor tudi odjemalci, veselita lepega jubileja svojega hvaležnega sina. Dobra štajerska vina od 8 Din naprej toči J. K liček, restavracija »Trije ribniki«. Pozdravljeni pevci z meje! Odkritega srca vas sprejema v svojo sredo mariborska nacionalna javnost. Toplo vas pozdravlja ob prvem vašem nastopu s kmetsko pesmijo. Prišli ste, da se pobližje seznanimo in da navežete čim tesnejše stike z našim narodno-obramb-nim udejstvovanjem, ki brez vaše pomoči ne bi moglo roditi uspehov. Zavedamo se v polni meri težavnega vašega poslanstva prebujenja nacionalne misli ob naši severni meji, ki ga prav vi podžigate in krepite z večno lepo našo nar. pesmijo. Naš pozdrav naj velja vam in vsej severni meji. Mariborske in bližnje okoliške narodno obrambne organizacije vam ob tej priliki zagotavljajo, da bodo svoje de io v bodoče podvojile in vam tako pomagale varovati naše s krvjo osvobojene mejnike. Zbor obmejnih kmetskih pevcev s Kaple in iz Gradišča bo nastopil drevi ob 20. uri v Grmekovi gostilni v Studencih. Pev ci bodo nastopili pod vodstvom svojih pevovodij učiteljev gg. Turka in Mahna, ki sta zboru posvetila vse svoje mlade sposobnosti in sile. Uvodoma bo pozdravni nagovor. Vmes bo igral orkester »Drave«. Nacionalno javnost Studencev in Ma ribora vabimo, da z obiskom dvigne voljo obmejnih pionirjev do nadaljnjega dela! Srbsko platno po Din 4'— meter Troinov bazar se je le z muko pomikal po ulicah z bergljami pod pazduho. Nosil je dolgo brado in dolge lase in je izglodal kakor reven in pohabljen star možiček. Neka neprevidna beračeva kretnja pa je dala policijskemu organu povod, da je berača povabil na stražnico, da ga legitimira. Na stavljena vprašanja je berač odgovarjal v nemškem jeziku, češ, da ne razume slovenski in se naj govori z njim nemški. Končno pa so le našli sredstvo in ga pripravili do tega, da jc priznal, da simulira in je Slovenec iz Sv. Krištofa, okraj Laško, da se piše Franc Mačkošek. star 28 let, in je brezposeln pekovski pomočnik. Tudi njegovo težko pohabljenost so hitro ozdravili, da je možakar končno korakal po stražnici sem in tja kakor rekrut na vežbališču. Priznal je tudi na vse zadnje, da je pohabljenost simuliral in sc na ta goljufiv način preživljal. Prefriganca so z bergljami vred izročili sodišču. ________ Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 30. marca ob 20. uri: »HoSSuiaii-nove pripovedke«. Red 13. Nedelja, 31. marca ob 15. uri: »Veseli kmetič«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Blodni ognji«. Red D. Ponedeljek, 1. aprila: Zaprto. Torek, 2. aprila ob 20. uri »Hoffmamtove pripovedke«. Red A. Nedelja v gledališču. Popoldanska predstava bo letošnja najbolj priljubljena opereta »Veseli kmetič«. Veljajo znižano cent- •— Zvečer ponove Šorlijevo dramo »Blodni ognji«. Prav iz sodobnih dni zato delo jc naletelo na splošne simpatije in zaradi svoje aktualnosti močno učinkuje. Predstava bo za red D. Premiera sovjetske veseloigre »Kvadratura kroga« bo v soboto. 6- aprila. Delo je komedija, veseloigra, burka, duhovita satira,vo- devil vsakega malo — a odlično narejene- Režijo vodi inž. arh. B. Stupica. Priljubljeni trio Braudlove koncertira v četrtek, 4. aprila v gledališču. Trio, ki mu vse velemestne kritike priznavajo odlično interpretacijo, homogen zvok in šo mnoge vrline, je sestavljen iz dam F. Bnuidlov-, (iara in M. Rusy ter bo mariborskemu oj* činstvu z izbranim sporedom (Mendelssohn. Brahms, Čajkovskij in drugi) pripravil redek umetniški užitek. Koncert bo za led B, veljajo dramske eene. KINO Čudežna moč ptujske policije Ozdravljenje gluhonemega in liromca. Ptujska policija jc postala zaradi čudežev, ki jih dela, slavna. Lani je vrnila mlademu človeku, ki je več let beračil in sleparil ljudi, ker se je delal gluhonemega in mutastega, dar govora ter ga razkrinkala kot dolgoletnega sleparja in delamržneža. Te. dni pa se je dosodil podoben primer, pri katerem so celo ozdravili pohabljenega človeka. Že nekaj dni je beračil po Ptuju človek, ki GRAJSKI KINO Do ponedeljka sijajna stnchapolna operet« Ljuba, neumna mamica Herman Thimig, Luise Ulrich, Theo Lingen. Naš prihodnji velefilm: P Ati ANINI. Lju* bavna pustolovščina največjega vijolioista-Svetis'av Petrov č. _____ Kino Union. Do vključno nedelje dvojm spored Pat & Patachon in Sili - Miki. Ponedeljek najboljši ruski film Gospoda Go-lovljevi. , Tudi obrlniki imajo v svojem poslu uspeh, ako umejo s stalnim opozarjanjem v »Večerniko-vem« malem oglasniku obrniti pozornost občinstva nase. Z informativnimi opozorili med malimi oglasi opozarja laliko obrtnik na svoje izdelke, ceno, ugodne kupne pogoje itd. in navezuje s te n trajno pozornost in zanimanje kupujočega občinstva. Mali oglasnik je tisti del lista, ki ga široke množice konzumentskih slojev z na j večjo pažnjo bero. Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu n*1 dom. _____ Nedelja Velika popoldne kavarna Svencpali Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, mig i*1" nju oči, razdraženih živcih, nespan.u'-slabclosti, nevolji do dela povzroči naravna Franc Jožefova grenčica odpt <> telo in olajša krvni obtok. ______________ Tek1,#¥*"j* $. K. Železničar za prvenstvo LNP Jutri, v nedeljo, dne 31. marca oh 15 30 na igrišču S K. Rapida Predtekma ob 14. url: PRVENSTVENA TEKMA REZERV I. K. Rapid Ob vsakem vremenu! 7 Mariboru, dne 30. III. 1035. £3se Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaranje žolca, bodljajev, tesnobe v prsih, močno utripanje odpravi naravna »Franz Jose-fova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo vprav presenetljive rezultate, ki so j;h dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z Franz Jožefovo vodo. Franc Jožefova grenčica sg dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Potrjene kandidature. Okrajno sodišče v Mariboru je potrdilo kandidaturo S■ Ivana Janžekoviča in g. dr. Ivana Jančiča ter njih namestnikov Josipa Hla-dela iz Sv. Križa pri Mariboru in Franja Bureša. To so prve kandidature, ki jih je potrdilo mariborsko okrajno sodišče. Proračun mestne občine mariborske odobren. Finančno ministrstvo je odobrilo proračun mestne občine mariborske za proračunsko leto 1935'36. O podrobnostih odobritve proračuna pa bo javnost obveščena kakor hitro bo finančno ministrstvo vrnilo tudi priloge in pravilnike, ki niso bili proračunu priloženi. Ni prav noben’h sredstev? Od meje Prihajajo vedno novi obupni klici, kako Prehajajo slovenska posestva drugo za drugim v roke avstrijskih Nemcev. Tako nam poročajo od Sv. Ane v Slov. goricah, da se bo te dni prodalo tam eno najlepših vinogradnih posestev z lepo zidanico, kjer je bila pred vojno nekoč viničarska šola, kakršna je še zdaj v Pekrah in na Kapeli. To posestvo, ki je zdaj v najemu, je bi'o vedno v posesti Slovencev, sedaj pa izgleda, da bo prešlo v nemške roke, ker ga kupuje neki avstrijski Nemec. Zaenkrat to le beležimo in kličemo na plan naše narodno-obram-bne organizacije in oblastva, o prehajanju naše posesti v tuje roke, bo pa treba spregovoriti e temeljiteje. Ni res prav nobenih sredstev, da se to prepreči? Brez komentarja. K tej bjavi 20. t. m. v »Večerniku« smo prejeli sledeče: »Ni res, da sem jaz zahteval od sreskega načelstva v Konjicah p ačo za zvonenje po blagopokojnem kralju Aleksandru, ampak jo je zahteval od občinskega urada v Ločah tukajšnji cerkovnik, potem, ko je izvedel, da i j jo dobili že nekateri drugi cerkovniki od svpjih občinskih uradov po Pravilu: Vsak delavec je svojega plačila vreden. Jaz sem mu na njegovo zahtevo sarno izstavi' potrdilo, da se je zvonilo in koliko je zvonenje po škofijski tarifi izneslo. Šv. Jernej pri Ločah, 28. III. 1935. Beter Paulič, župnik.« Občni zbor podružnice CMD na S'ad-kem vrhu. Nova postojanka Ciril-Meto-dove družbe se lepo razvija. Ustanovnega občnega zbora pa se nekateri za- Ma.fborski »Večernih fnfrr Stran & stopniki iz Maribora niso udeležili zato. ker je tamkajšnji pripravljalni cdbor izjavil, da bo občni zbor zaradi slabega vremena preložen. Občni zbor pa se je kljub slabem vremenu vrši in je bil lepo obiskan, kakor smo to že poročali. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden imata nočno lekarmško službo Alba-nežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankapanovi cesti in Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. »Brambor« (naslednik Jugoslovanske Matice) priredi 9. aprila ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma predavanje: »Državne meje in narobne manjšine«. Predava g. dr. Josip Vilfan, predsednik Medn^-odnega kongresa manjšin s sedežem v Ženevi ter bivši poslanec v italijanskem parlamentu v R'mu. Vprašanje narodmh manjšin v raznih državah Evrope je danes najaktua nejši proHem mednarodne politike. Usoda naših ne srečnih bratov izven mej Jugos^avbe .nora biti največja brga vsega jugoslovanskega naroda. Nevredni samostojnega ob stoja brbili. ako bi pozabil-' na tri četrtine milijona Jugoslovanov, ki so po svetovni vojni ostali v mejah sosednuh držav. Njih usoda je naša lastna usoda! Oni so nerazdružjiv del našega naroda! Zato vse na predavanje »Branibora«. Ljudska un!verza v M ar'boru. V ponedeljek 1. apri a bo zaradi obolelosti predavatelja pre’oženo predavanje o zelo aktuelni temi: »Borba okoli krščanstva na Nemškem«. Ta borba je odločilnega pomena za obstoj in razvoj narodnega so cializma. Ona naj ustvari nove temelje re'igioznega čustvovanja in mišljenja, ki naj bi ne temeljilo na krščanstvu, temveč na starem germanskem poganstvu. To odločilno borbo bo očrtal odlični poznavalec nemških razmer g. univer. prof. dr. A. Živkovič, dekan univerze v Zagrebu. V petek 5. aprila dr. Izidor Cankar. Tema: »Kako gleda likovna umetnost na svet?« Poziv na roditeljski sestanek! Vljudno vabim starše dijakov našega zavoda, odnosno njihove namestnike na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo, dne 31. III. 1935. ob 10. uri dop. v prostorih državne trgovske akademije v Mariboru (Zrinjskega trg št. 1.) Spored: Razvoj trgovskega šolstva pri nas (predava direktor Modic). Pozivam starše in namestnike, da se udeleže sestanka v čimvečjem številu. Direktor. Lutkovno gledališče Sokola Maribor matica v Narodnem domu igra v nedeljo 31. t. m. ob 16. uri zabavno igro v 4. de-janiih »Gašoerček prežene strahove«. Revnim d!jakom VII. a. razreda renlre gimnazije v Mariboru je namenjen čisti dobiček predstave Lichtenbergove kome dije »Kariera kane ista Vinciga«, ki jo uprizori dramatski odsek naraščaja Rdečega križa na realni gimnaziji v sredo 3. aprila ob 20. uri. Dne 2. aprila t. I. bo javna licitacija najdenih predmetov ob 9. uri v prostorih najdbenega urada kot običajno. Pevsko društvo »Poštni rog« v Mariboru priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 31. marca 1935 ob 15. uri v pevski sobi na glavni pošti Maribor. — Odbor. Slikarja in skladatelja Saše Šantla skladba »Gorje« za moški zbor, se bo prvič v Mariboru pela med drugimi modernimi skladbami na koncertu »Grafike« dne 6. aprila v veliki kazinski dvorani. Člani »Nanosa«! Udeležite se današnje ga koncerta, katerega priredijo ob 8. uri pevci iz Kaple v Grmekovi dvorani v Studencih! Pokažite, da se zanimate za naše obmejne prebivalce in za njih delovanje v korist narodu in državi! Odbor. Na ve!'ki akademiji društva »Nanos«, ki se bo vršila 5. t. m. bo nastopila kot recit-.torka tudi Elvira Kraljeva, katere klasično prednašanie se bo vsakogar nedvomno g oboko dojnrlo. Zobozdravnfk-sp2c'alist dr. Rudolf Kac ordinira od 1. apri’a zopet redno ob delavnikih od 8.—13. in 15.—17. ure. Dobrodelna tombola romladka Rdečega križa v nedeljo dne 7. aprila ob 14. uri na Trgu svobode! Ljubite ji mladine, segale po tablicah! V nedeljo koncert v gostilni Mras, Studenci. Pozor ljubitelj in ljubiteljica dobrega ! bok - piva! Od danes naprej je v prometu ; letošnje iz specialnega slada izdelano bok - pivo Dekliške družbe pivovarne Union. Ne pozabite ga okusiti! Cena je merodajna za kakovost. Zlasti vidimo to pri testeninah. »Jajnine« na pr. so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni. ki jih uživajo. Osem let težke ječe za človeško življenje. V Strehovcih v Prekmurju je letos v januarju usmrtila 37!etna delavka Barbara Horvatova 151etno Anico Horvatovo. O krvavem dogodku, ki je bi! redek v analih naše krinvnalne kronike radi tega, ker je postala huda zločinka ženska, smo že takrat obširno poročali. Danes dopoldne pa se je Barbara Horvatova zagovarjala pred malim kazenskim senatom in skuša'a p-' obravnavi dekazati, da je Anico zabodla z nožem le po nesrečnem nak jučju. ne pa namenoma. Sodmki pa n:so modi veriefi njenemu zagovoru, spoznali so jo za krivo in jo obsodili na 8 let težke ječe ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Ravnotako, kakor boksač svojega nasprotnika premaga PROIZVOD: »UNION-, ZAGRc.B Filozofsko društvo v Mariboru. V Mariboru se snuje poseben odsek »Filozofskega društva«, ki ima svoj sedež v Ljub jani. V ta namen bo prihodnjo sredo, dne 3. aprila ob 6. uri (18.) zvečer v pro štorih Ljudske univerze (v Kazinu) ustanovni sestanek. Na dnevnem redu bo predvsem ugotovitev članstva in izvolitev odbora. Ker je namen društva med drugim tudi popularizacija filozofije in ker lahko postane član društva vsakdo, ki se za filozofijo zanima, zato so vsi prijatelji filozofskega stremljenja na ta sestanek iskreno vab jeni. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 180 prašičev. Kupčija je bila slaba in je bilo prodanih le 55 glav. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 40—60 Din, 6 do 7 tednov 80—90 Din, 3 do 4 mesece stari 150—160 Din, 5 do 7 mesecev 200—250 Din, 8 do 10 mesecev 300—340 Din in leto stari 400 do 500 Din. Kilogram žive teže so prodajaj 4—4.50 Din, mrtve pa 7—8 Din. Silen vihar nad Mariborom in okolico. Ko je legel sinoči nad mesto in okolico mrak, se je pripodil od severozapada silen vihar. Podoben je bil kraški burji. Dvigal je oblake prahu s cest, metal s streh opeko in ruval drevje. Močno je oviral javni promet in so bili ljudje na cestah ponekod v nevarnosti za svoje življenje. Največjo škodo pa je povzročil telefonskemu in električnemu omrež-iu. Potrgal je več telefonskih žic in podrl ponekod tudi telefonske drogove. Ob čutno škodo je povzročil mestnemu elek triškemu omrežju. V Betnavi je podri drevo, ki je zgrmelo na vod, kar je povzročilo kratek stik. V poznih urah pa je vihar utihnil, oblaki so se razpršili in po kazalo se je zvezdnato nebo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postale. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.7 stopinjo C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 1.2 stopioio C pod ničlo: barometer je kazal pri 11 stopinjah 737.6, reduciran na n’člo pa 7.36 3: re’ativna vla^a ’: vreme ie jasno in tiho; vremenska napoved ne napoveduje sprememb. Danilo Viher: Zagreblo rsmo Zagreb, 28. marca. V »Faustu« sta gostovala I. Majcen in Rudolf Župan. Posebno Župan je pričel Vzbujati tu občo pozornost. Vzrok ie Sotovo izredna skladnost njegove igre in petja. Partijo Valentina je odpel z izredno inteligenco in so mu aplavdirali r-a odprti sceni. Še večji uspeh pa je imel v »Rigolettu«, kjer je njegova italijanska šola prišla do polne veljave. ^Se Partije poje Župan v italijanščini. v Ljudski univerzi, ki je v Zagrebu sestavni del vseučilišča in naravnost Slično uspeva, je predaval univ. asistent dr. Z. Pregrad o uporabni psiho-:°8iji (psihotehniki). V dveh predavanjih j? 2 diapozitivi, demonstracijami in osta-1111 Ponazorujočim materijalom obdelal v davnih črtah razvoj in pomen upo-fabne psihologije. Rastoča diferencijaci-la m specijalizacija poklicev zahteva odgovarjajoče sposobnosti. S pomočjo psi-otehnike moremo z 80 do 85 odstotno gotovostjo nasvetovati posamezniku iz-?lro poklica. Psihotehnika zavzema v ^jlturnih državah odlično mesto. V Ru-'j> mora n. pr. skoraj vsak imeti spriče-Jalo psihotehničnega instituta, ako ho-dobiti službo; leta 1932 je bilo v Ru-s,ii tako preiskanih 2,700.000 oseb. Pri aas imamo tak zavod samo v Zagrebu w*,.v novejšem času v armadi. V Nem-l!i je 700 takih zavodov! Nadalje je °D°zoril predavatelj na silen razmah pokhcev, ki jih je danes že nad 16.000 raznih vrst. Kako velik interes vlada pri nas za te probleme, naj omenim, da je bila dvorana oba dneva razprodana. Lep dogodek je bil poset bolgarskih akademikov. Idealni fantje, sami trezni delavci na zbhžanju južnih S'ovanov. Posebno lep je bil trenutek, ko so polagali- venec z bolgarsko zastavo na Strossmayerjev spomenik in je dal bolgarski tovariš v kratkih besedah najlep-še priznanje velikemu Jugoslovanu: »Vaš Strossmayer — naš Strossmayer!« Ni bilo mnogo ljudi, kar je za politično zbegani Zagreb umljivo. Težko si bo gotovo kdo predstavljal, kako velik interes vlada tu za našo Planico. Poslednja številka »Kulise« je skoraj vsa posvečena Planici. »Novosti« prinašajo take članke, da je človek kar presenečen. Poleg tega je v trgovinah s fotografskimi potrebščinami vse polno originalnih posnetkov. Cele serije fotografij pa so v oknih raznih redakcij. Glavno zaslugo za vse to ima g. H. Macanovič, glavni tajnik Športne zveze. Macanovič je izdal tudi zanimivo statistiko o našem športu. Iz te statistike posnemamo, da je v Jugoslaviji 650 športnih klubov z 52.000 igralci. Doslej smo odigrali 76 mednarodnih nogometnih tekem, zmagali smo od tega 32 tekem, kar je za začetnike lep rezultat. V tej zvezi bi se na kratko rad dotaknil naših športnih poročevalcev, ali na kratko: športne kritike. Dozdeva se mi, da je tu glavni vzrok nezaupanja, ki ga goje razni krogi do športa in telesne kul- ture vobče. V našem časopisju, posebno slovenskem, izhajajo tako obupna športna poročila, da mora človek postati skeptičen. Športni poročevalec ima vendar tudi višjo nalogo: opozarjati na ideologijo športa, na notranji smisel borbe, na pravi športni duh, vzgajati v pravi smeri publiko itd. Kdor zasleduje nemške časopise, n. pr. »Angriff« ali pa »Volkischer Beobachter«, ima tam klasične primere, kako moramo gojiti športno kritiko, dvigati smisel za telesno kulturo in dati temu stremljenju potrebne idejne temelje Da je šport, in to vseh vrst, v gotovih krogih tako diskreditiran, gre predvsem na račun nekvalificiranih poročevalcev. Danes gostuje tu neka dunajska gledališka skupina z Benatzkyjevo opereto »Princesa na lestvi«. Cene so zanimive: najnižja je 32 Din, Odobravam. Za nas je to luksuz ir. naj se tudi temu primerno ocarini! Pred gledališčem sem opazil maso luksuznih avtomobilov, (Zamislite si v Mariboru Gosposko ulico in na njej avtomobil pri avtomobilu v vsej dolžini.) To so oni naši parasiti, ki jih pri naših domačih predstavah nikoli ni videti. Z dušo so v tujini, a z žepom v Jugoslaviji. Človeka kar strese, ko vidi to maso avtomobilov in če pomisli, da v isti minuti v nekem hrvatskem rudniku že tretji dan gladovno stavkajo, da bi dobili vsaj toliko, kolikor je potrebno za živeti... V »Narodni čitalnici« je hnel univ. prof. dr. Bujas zanimivo predavanje o ' sugestiji in hipnozi. Bilo je toliko poslu-, šalcev, da smo se morali preseliti v bliž-. njo klinično predavalnico. Opozoril bi tu j le na znano Bujasovo ugotovitev, da med sugestijo in hipnozo ni nikake bistvene razlike. Vsi pojavi, ki se dogajajo v »hipnozi«, se dogajajo pod istimi pogoji tudi v sugestiji. Predavatelj je tudi s praktičnimi demonstracijami pokazal osnovne pojave sugestibilnosti. Zagreb ie v zadnjem času preplavljen z raznimi Jugo-dražbami: Jugoceylon, Jugothea, Jugopharmacia, Jugoradio itd. To je pač majhen poklon, ki pa je tako prozoren, da bolj ne more biti. V bistvu gre pri vsem tem le za Jugo-denar. Najžalostnejše poglavje zagrebške univerze je nedvomno obupen interes, ki ga kažejo tukaj za slovensko literaturo. Dr. Ilešiča, ki predava slovensko slovstvo na vseučilišču, posluša največ pet do šest slušateljev! Pri seminarju pa sem večkrat sam. Se huje je, če pomislimo, da nas srbohrvaško literaturo (starejšo predava dr. Fancev, mlajšo dr. Barac) posluša nad dvesto slušateljev, Slovenska literatura ni potrebna pri izpitih, zato ie tudi nihče ne študira. Tako leto za letom stopajo mladi profesorji v srednje šole. ki nimajo pojma o našem slovstvu. Pri nas pa imamo že v srednji šoli posebne srbohrvaške profesorje in ne vem še kaj. Menda pa ra treznega človeka, ki bi mogel trditi, da je srbohrvaško slovstvo v splošnem nad slovenskim. Mislim, da imamo Slovenci v nekih ozkih premehko srce. Zaščitte naše vinogradnike REFERAT POSESTNIKA FRANCA VERLIČA O VINARSTVU NA NEDELJSKEM KMETIJSKEM ZBOROVANJU V MARIBORU. Nekoč naša svetovna vinska tržišča imo izgubili. Nič več se ne pije v Gradcu in na Dunaju sloviti ljutomerčan, nič več ne poznajo tam žlahtnega pekrčana. Visoke avstrijske carine na vino so onemogočile naš izvoz. Že samo ta udarec je za naše vinorodne kraje usoden, saj ne^ vedo naši vinogradniki kam s presežkom naših kvalitetnih vin. Posledice so se prav občutno poznale v zadnjih letih, ko so naši vinogradi dobro obrodili. Naš vinogradnik ni mogel niti po najbolj sramotnih cenah prodati svojega pridelka, da bi z izkupičkom plačal davek in si kupil neobhodne potrebščine in vsakdanji kruh. Popiti je moral sam precejšen del svojega pridelka. Vsakdo prav dobro ve, da je zmerno užita vinska kapljica koristna, prekomerno pa zelo škodljiva. Množe se med nami notorični pijanci, množe se nesreče in zločini. Ni torej čuduto, če beleži prav mariborsko so dišče^ veliko število zločinov povzročenih po alkoholu. Pijanec pa ne ugonablja samo sebe in svoje družine, marveč propada gospodarsko, in nešteto jih je že pognail alkohol na boben. Norišnico za dravsko banovino so morali razširiti in se je premajhna. Zdravstveno stanje našega prebivalstva se slabša kljub napred ku zdravniške vede. Mesto Maribor, središče najfinejših in najboljših vin vse naše države, nekdaj ni poznalo drugih manjvrednih vin. In danes? V najhujši gospodarski krizi pred **iači naš Maribor z dovozom manjvrednih vir.. Namesto, da bi naša obmejna prestolnica ščitila sloves naših vin, pomaga rušiti dober sloves, ki so si ga pridobili naši vinogradniki s smotrenim delom in velikimi investicijami. Samo v zadnjih mesecih se je pomešalo z našimi najboljšimi vini čez 30 vagonov manjvrednih banatskih vin. Kaj nam pomaga se tako dobra vinarska šola, kaj nam koristijo dobri in praktični nauki nagih strokovnjakov? Banovina zatira samorodnice in nalaga davke na take nasade. Zakon od 3. decembra iz leta 1921. predvideva v členu 23: »Zaradi vzdrževanja našega vina na dostojni višini, je neizogibno potrebno, da se ojači izvoz in se zaradi tega prepove sajenje ameriških m evropskih samorodnic. Kršitelji te odločbe se bodo strogo kaznovali.« Banska uprava je torej energično z zakonom zapovedala 200.000 vinogradnikom, kaj smejo in morajo storiti za dosego najbolj se kvalitete vin, danes pa nima tiste moči, da bi z zakonom prepovedala peščici špekulantov, da bi vina, ki pridejo i“z naših kleti nepokvarjena in sortirana, ne mešali z manjvrednimi vini. Iz dneva v dan čujemo tarnanje, da ni denarja pri nas. V zadnjih 2 mesecih se je uvozilo približno 60 vagonov vina za cirka 2 milijona dinarjev. Naša banovina le pasivna. Uvažati mora kruh in drugo žito, uvozi na leto čez 600 vagonov slad korja iz Banata v vrednosti za 85 milijonov dinarjev. Cene pšenici in žitu so se v zadnjem času znatno dvignile, podražil se je tudi zopet sladkor, le cene ftaših produktov ponovno nazadujejo in so najhujše prizadeta naša vina, katerim se z dovozom manjvrednih vin jemlje njihova vrednost. Banatska bela vina, ki jih uvažajo k nam, so po sorti bela slankamenka in bela rožica ali mešanica obeh. Ta vina so zelo slaba, sploh niso namizna vina, ker se rada pokvarijo, marveč so le za žganje/manj pa za rezanje s kislim vinom. Značilna je analiza znanega vinarskega strokovnjaka, prejšnjega načelnika za vinarstvo pri kmetijskem ministrstvu, rnženjerja Miljutina Stojanoviča, ki pravi o banatskih vinih sledeče: »V Banatu, ki obrodi pol milijona hi vina, to je petino pridelka v vsej naši državi, goje v ogrom rti večini slankamenko in belo rožico, ki zaradi pretirane rodovitnosti dajeta slaba vina od največ 8 do 9% alkohola. Obe sorti sta zelo pozni in dajeta najslabše in najpreprostejše vino v vsej naši državi.« Zelo zanimiva pa je nadalje primerjava analiz našega in banatskega viha. Štajersko namizno vino vsebuje do i&5% alkohola, 26 gf. ekstrata, 7.5 gr. kisline, 6.5 do 7.5 gr. glicerina in lis do 2 gr. pepela; slankamenka pa vsebuje: 7 do 8.5 gr. alkohola, 14 gr. ekstrata, 6 gr. kisline, 4.5 glicerina, 1.3 do 1.5 gr. pepela. Iz primerjave same je torej do-velj jasno razvidno, da so banatska vina manjvredna in da se zdaleč ne morejo primerjati z našimi najslabšimi sortami. Slankamenka je zelo rodovitna, pozna sorta, ki jo goje večinoma na ravnini okrog Vršca. Vinograd slankamenke rezan na glavo, to je na najkrajši rez, obrodi na 1 ha 130 do 150 hi. rezan na špe-rone pa celo 180 hi. Naši viongradi pa dajo v najboljši letini na isti površini komaj 15 hi. Slankamenko so nekaj časa Na povabilo nameščencev v Rušah je sklicalo Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru informativen sestanek vsega ruškega nameščenstva. Sestanka se je vdeležila eksekutiva imenovanega društva ter ugotovila izredno zanimanje ruških nameščencev za stanovski pokret, ki ga vodi za dravsko banovino Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani. Na tem informativnem sestanku so delegati mariborskega društva očrta ali namen in pomen nameščenske organizacije še s posebnim ozirom na današnje težke gospodarske razmere. Te razmere silijo vsakega nameščenca v to, da se mora zanimati za svoj nadaljnji obstanek in mora upoznavati vse po zakonu pridoblje ne pravice, katerih pa žal še ne pozna ogromno število nameščenstva, in to v svojo lastno škodo. Nadalje se je referi-ralo o naših socialnih institucijah bolniški b’agajni trgovskega bolniškega podpornega društva in o Pokojninskem zavodu ter je bila navzočim podana kratka slika o delovanju teh ustanov, ki so za vse nameščence eminentne važnosti. Iz živahne debate, ki je sledila tem referatom, Jutri, v nedeljo 31. marca, ob 15.30 uri bo. na igrišču SK Rapida prvenstvena tekma, ki ima odločiti, kateri izmed obeh večnih rivalov se lahko ponaša, da je najboljši klub v Mariboru. Dosedanje borbe med SK Železničarjem in SK Ra-pidom so z malimi izjemami nudile vedno dober nogomet, kajti ostra rivaliteta med obema kluboma je pri vsakem, tudi sicer brezpomembem srečanju spravljala na prvo mesto vprašanje prestiža. Nogomet je borbena igra, in prav to je tista privlačna. sila, ki vzgaja dobre ki-bice in zveste obiskovalce tekem. Je pa dolžnost igralcev in občinstva, da ne zamenja borbenosti s sirovostjo, ki nima z nogometom in športnikom ničesar skupnega in je v interesu športa absolutno potrebno, da se nezdravi pojav na naših igriščih nikoli več ne primeri. Zaradi izrednega pomena iutrišnje tekme pričakujemo rekorden obisk in dolžnost moštev je, z lepo in fair igro pridobiti med občinstvom novih pristašev za nogomet, ker prazna igrišča so naj-občutnejši vzrok, da v nogometu ne moremo napredovati. Prognoze za izid je težko postavi iati. ker sta si tekmeca enakovredna. Borbenost Rapida izenačuje skupna igra Železničarjev. Torej dva sistema, ki morata nuditi živahno in zanimivo igro. Oba nasprotnika bosta seveda nastopila v najmočnejših nosfavah; kot smo izvedeli, pa bo jutri SK Železničar nastopil z nekaterimi novimi močmi, ki so pravkar prestale karenčno dobo. ZA PRESTIŽ V TEŽKO ATI ETSKEM ŠPORTU V MARIBORU. Po ustanovitvi težkoatletske sekcijo SK Svobode se ie težkoatietski šport v uvažali v Avstrijo in v Češkoslovaško zaradi žganja in jo plačevali po 70 do 80 par liter. Sedaj, ko je izvoz prenehal, jo naši trgovci plačujejo po 1.25 do 1.50 Din. Trgovina z vinom v Banatu je izključno lokalnega značaja. Iz donavske banovine se uvažajo vina samo v savsko in dravsko banovino. Zaloge banatskih vin pa niso velike, ker morajo na stotine vagonov pokvarjenih vin prekuhati v žganje. Banatčani sami ne pijejo vin, ki jih pridelajo, marveč kupujejo zase znana dobra srbska črna župska in krajiška vina, a svoja slaba vina, ki še niso pokvarjena, prodajajo na Štajersko v kraje, o katerih so pisali, da imajo najbolj izbirčne pivce! Iz vsega je razvidno, da bo naše vinogradništvo propadlo, če se ne bodo nemudoma z zakonom zaščitili naši vinogradi. V naših krajih živi od vinogradništva 200 000 ljudi, ki s strahom gledajo v bodočnost. se je opazilo, da vlada med ruškimi nameščenci veliko zanimanje in zavest za skupen stanovski pokret. Odobravala so se soglasno izvajanja delegatov maribor skega Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev ter takoj števi no pristopilo k društvu. Izvoljen je bil krajevni odbor, sestoječ iz najagilnejših nameščencev, ki nam daje najboljšo garancijo za uspešen razvoj stanovskega pokreta v Rušah. Društvo zasebnih in avtonomnih name ščencev v Mariboru je razvito živahno delovanje ne samo v Mariboru samem, temveč tudi v njega širši okolici, tako, da se je članstvo društva že sedaj dvignilo na razveseljivo višino, kar dokazuje, da je društvo s svojo agi'nostjo znalo doprinesti nameščencem zavest do svojega stanu in da je le v močni organizaciji moči doseči vse one pravice, ki jim pripadajo. Močna stanovska organizacija je edina in najboljša garancija za naš po-polen uspeh v boju proti gotovim nameram, da se nam okrnejo v dolgoletnih bojih pridobljene pravice ter da očuva-mo svoje socialne ustanove. Mariboru zopet malce razgibal. Številni letošnji nastopi so dokazali, da ima Svoboda v svojih vrstah odlične atlete, Ki so tudi izvojevali že marsikatero zmago. Najhujšega konkurenta ima SK Svoboda v SK Maratonu, ki je nekaj let v Mariboru dominiral v tej športni panogi. Ko sta pred 14 dnevi oba lokalna rivala merila svoje moči, je po raznih peripetijah z razliko nekaj točk zmagal SK Maraton. Svobodaši pa hrepenijo po revanži in so se za to revanžno borbo temeljito pripravili. Pričakovati je torej izredno zanimive borbe, ki bodo gotovo privabile veliko število ljubiteljev težkoatlet-skega športa. SK Železničar otvarja redno teniško sezono na vseh igriščih v nedeljo 31. t. m. dopoldne. Prijave se sprejmejo tega dne dopoldne na igriščih ob Tržaški cesti. V torek, dne 2. aprila se vrši v prostorih hote'a »Mariborski dom« ob 8. uri zvečer sestanek vseh članov in interesentov, kjer se bodo dala vsa potrebna pojasnila popolnoma brezobvezno. Težkoatietski dvontatch SK Svoboda :SK Maraton. Drevi ob 20. bO v dvorani Zadružne gospodarske banke revanžna borba med atleti SK Svobode in SK Maratonom.— Prijatelji težkoatletskega športa na plan! Cross-countrv za državno prvenstvo bo V nedeljo 7. aprila v Celju. Tekmovanja se bodo udeležili tudi dolgoprogaši iz Maribora. Sokolstvo Sokolsko okrožje Maribor desni breg Na letnem zboru društvenih načelnikov in načelnic je bila izvoljena zn 1, 1935. naslednja okrožna uprava: predsednik br. Ciril Hočevar, načelnik br. Miloš Ledinek, nam. br. Zlatko Zej, načelnica s. Dri ga Roškarjeva, nam. s. Vera Klemenčičeva, četni poročeva ec br. Vitomir Cilenšek in tajnik br. Albin- Ban. V okrožni T. O. so bili imenovani bratje Petrovič. Kovačič, Vilec, Stopar in Zupan. Za leto 1935 je bil odobren sledeči program: 1. Okrožni zlet na Pragerskem 2-junija. 2. Okrožne tekme dece v mes. oktobru. 3. Tečaj za vodnike naraščaja. 4. Kolesarski izlet okrožja. 5. Največja pažnja se pa bo polaga a na intenzivno in enotno telovadno — vzgojno delo. kar se upa doseči z rednimi pregledi društvenega delovanja. 6. Omejitev nastopov v malem obsegu. V ta namen se naj združi več društev, ki naj prirejajo skupne nastope po medsebojnem dogovoru in po vrstnem redu, da pride vsako tretje leto vsako društvo na vrsto. Združijo se naslednja društva. Sv. Lovrenc na Poli., Ruše in Limbuš; 2. Maribor I., Maribor II., Studenci, Tezno in Radvanje; 3. Hoče, Rače, Slivnica, Fram, Pragersko, Sv. Marjeta na Dr. polju in Razvanje in 4. Slov. Bistrica, Črešnjevec, Laporje, Zgornja in Spodnja Po'skava. Tekme na orodju, v igrah, pev skih panogah in plavanju izvede župa Zdravo! Okrožno načelstvo. Sokol Maribor II„ Pobrežje, naznanja društvo Mariboi I. bo priredilo v soboto, 6. aprila točno ob 20. uri v telovadnici vojašnice kralja Petra I. akademijo z bogatim in pestrim sporedom. Nastopile bodo deklice s prostimi vaiami z zastavicami, dečki v igri z obroči, naraščajnicc 7. gimnastičnimi vajami, člani in vojaki-dijaki z vajami na brad'ji, nato ponovno deklice v igri s pahljačami in dečki z vajami s puškami. Sledil bo nastop šestih članic s simboličnimi vajami, naraščajniki bodo nastopil; z občudovanja vrednimi gimnastičnimi gibi, članice v anitrini igri, dijaki-vojaki pa bodo kot zaključek predvajali simbolično vajo »Marseillesa«. Vabimo vse članstvo iz mesta in okolice ter vse Sokolu nr.klonjeno občinstvo, naj se udeleži akademije, ki mu bo nudila izreden už:tek v čim večjem številu. Že danes opozarjamo 11» točnost pričetka akademije! Zdravo. Sokol Maribor II., Porebžje, naznanja vsem svojim članom in članicam, da se kasira članarina vsako nedeljo dopoldan od 8. do 12. ure pri br. Renčlju. Zdravo. Ljutomer Dramatski odsek Sokolskega društva je 23. in 24. marca vprizoril angleško veseloigro »Peg, srček moj« v režiji sestre Apihove, ki je živahno in učinkovito igra la tudi naslovno ulogo. Enako dobra sta bila oba plemiča (br. Presl in Martinak) dalje vse ženske vloge (s. Reich, Camlek in Stanjko), pa pravni zastopnik (br. Miki), ljubimec (br. Stopar) in sluga (br. Horvat). Satira na angleško ozkosrčnost je dosegla lep uspeh, občinstvo je nagradilo vse igralce s toplim aolavzom. Odsek bo ponovi! igro v nedeljo 31. tm. popoldne, najbrž kot zaključno predstavo te sezone. Civilna poroka. Dne 25. tm. je izvršilo sresko načelstvo nenavaden akt: poro" čilo je civilno mizarja Feliksa Dajčbau-erja in šiviljo Otilijo Kolaričevo, ki sta oba Krez konfesije. Po primernem nagovoru sreskega načelnika sta poročenca položila predpisano obliubo, s čimer Je bila poroka izvršena. Po dolgih letih je bil to menda drugi primer civilne poroke v našem srezu. Zadnja je bila že pred svetovno vojno. Angleži so nervozen narod. Neki angleški strokovni list zdravniške vede objavlja zanimive podatke o zdrav stvenem stanju ang’eškega naroda, njih p jsnemamo, da boleha nad 3 miline Angležev za nervoznostjo. Huda smrtna kazen. Sodišče v Osnabriicku v Nemčiji je tc dni obsodilo na smrt Adolfa Floossa zaradi grdega zločina, ki ga je izvršil nad neko mladenko. Imel pa je na vesti še razne druge grehe. Po sedanjem nemškem zakonu pa je bil obsojen tudi na kastracijo. Pred obešenjem so ga kastriraj in šele nato obesili. Nova stanovska posioianka v Rušah KRAJEVNI ODBOR DRUŠTVA ZASEBNIH AVTONOMNIH NAMEŠČENCEV. Šport Jutri: Železničar ali Rapid? V TEKMOVANJU ZA PRVENSTVO LJUBLJANSKE NOGOMETNE POD-ZVEZE IMA SK ŽELEZNIČAR JUTRI PRILIKO PRITI NA PRVO MESTO. Mariborski »Večerni k« Jutra. ——II illilfimilliH MM —■ > a BB B—a Stran '5. ■usbhbmm Alphonse Daticie* GKJEfl Z£JV£ ROMAN. 43 •Slišite svojega bivšega učenca, kako igra z vsemi Esterami in Rebekami z gradu Merogisa? Ah, on ne trpi... Kako se ves sladko smeje...« Nato pa je naenkrat nadaljeval s trdim, zamolklim glasom: »Meni je ta otročaj strašen; kadar ga vidim, se me poloti vrtoglavost kakor pred prepadom... A vi, ga morete vi razumeti?« Učitelj Jean je bojazljivo zajecljal: »A, ne, meni se vendarle zdi... mislim, da sc je popravil, da se bolj zaveda svojega položaja in svojih dolžnosti ko prej...« »Da, po sili... Saj vi sploh ne poznate konec njegovega romana. Vojvodinja je prepovedala govoriti o tem. ker se mladenič pri vsem ni izkazal najsijajneje, toda iaz nimam teh materinskih slabosti. Torej: Nekega dne je vdrl v Monte Carlu v sobo ljubimcev ta stari mešetar Alexander, kateremu smo naročili paziti na moža. .Preganja vaju, tu je; kdor more, naj se reši!’ je dejal s trepetajočim glasom, kakor je zahtevala njegova Vloga. Ženska se je prestrašila, ker je Poznala svojega moža, da je bil doma res slabič, da pa je sicer strašen in močan kakor bivol. Nu, mali, to moram priznati, ni poznal strahu in tli hotel bežati. Alexander je bil prisiljen potegniti ga na stran in mu dejati: ,Ne, saj ga ni tu, vse je komedija. Toda vi nimate niti soua, pri rouletti so vas čisto oskubili, tu pa imate jahto, žensko in morda kmalu tudi otroka v naročju; treba je torej, da se vsega tega iznebite. Prinašam vam denar; pobegnite z ladjo, ženske pa vas že sam rešim.’ Saj poznate našega zaljubljenega mladca, zato si prav lahko mislite, s kakšnim veseljem je sprejel ta predlog. Tri mesece je že bil vezan; to pač ni šala! Jokajoč se je iztrgal iz objema svoji ljubici, in med tem ko jo je Alexander odpeljal v Bretagno. je mali, da se ogne modrobradcu. o katerem je izvedel, da prihaja, odplul s svojo jahto v ,malo pristanišče Morbihan’, kjer naj bi ga počakala njegova ljubica in kjer ga morda čaka še danes. Njislim, da 2a še dolgo ne bi videla, ako se njegova »Bleu-Blanc-Rouge« ne bi bila neke noči izgubila nekje pri Balearih, lako se je vrnil k nam osramočen in s praznimi rokami... Imeli smo pravdo z lastnikom ladje, treba je bilo plačati odškodnino posadki in stroške prekinitve pogodbe — vse to je požrlo veliko denarja. To sem izkoristil in ga prisilil, da je stopil kot prostovoljec v vojaško službo. Kar je pa nerazumljivo in pri vsem najgrše, je to, da ves ta čas ni posvetil niti ene same misli oni, ki mu je podarila svoje življenje in ga je že več ko mesec dni čakala tam nekje v Bretagni.« Učitelj Jean ga je začudeno pogledal preko očal: »Kako... ona še vedno ne ve?« »Ne. Alexander je dobi! nalog, da vso to stvar uredi in zdi se mi. da uživa v tem, da jo vleče za nos. Saj je tak pes... Toda pazite, vojvodinja prihaja!« Prihajala je s terase, hiteč z drobnimi koraki; pod elegantnim vrtnim klobučkom sta se zdela njen obraz in pričeska še bolj rumena kakor po navadi. »Iskala sem vas,« je dejala čisto tiho in naglo svojemu možu in mu pri tem potisnila v roko zaprto pismo... »Berite, našla sem pravkar med Charlexi-sovo pošto. Pečat Draveila me je opozoril ...« Najprej je polglasno, nato pa Čisto tiho prečital general onih nekaj izzivalnih stavkov, ki jih je bil napisal Richard Eenigan njegovemu sinu: »Vedel sem, da ste podlež, a bili bi sedaj še straho- držale pismo, so se pričele tresti. »Play!« je zaklical veder moški gla: tam s tenišča. Ko je general prebral pismo, je dejal: »Seveda, po včerajšnjem srečanju t gozdu smo morali to tudi pričakovati.« Vojvodinja se je razburila. »Toliko denarja sem že izdala in toliko sem ga še pripravljena dati, pa vse to ne more pomiriti teh ljudi?« »Draga moja, ni denar vse na svetu ... Sicer pa, od tega denarja ni on ničesar dobil. Ugrabil mu je ženo in je čisto naravno, da ga to jezi, zato se mi zdi tud' zelo malo verjetno, da bi se Charlexir mogel izogniti dvoboju.« »Kaj ste nori? Saj ste mi sami rekli, da je Richard prvak v sablji in pištoli!« »A kaj naj storimo? Vaš sin je vojak napaden je in mora se biti.« »Potem mu tega pisma sploh ne pokažem.« »Dobil bo pozneje drugo, še bolj žaljivo kakor je to.« »Odšla bom k Richardovi materi.« »Sprejela vas bo tako, kakor ste spre-jeli vi njo... Ne. ne, je vendarle še neko sredstvo, da preprečimo sinov dvoboj.« »Kakšno?« je hlastno vprašala vojvodinja. Razno JOS riCHY IN DRUG Kouces. elektrotehnično oo djetie, Maribor, Slovenska ul. 16. tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, clektroin-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah ______________ trajnT kodri 80 Din z najnovejšim preparatom, takoj valovi. Matica Požar, gledališka frizerka. Vetrinjska ul. 11._______1300 SPREJMEM ABONENTE na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specijalitctc: ribe. bržolo, ražnjiče, čevapčiče, vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »jneneštre«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno. pristno dalmatinsko vino uo Din 8 liter, dobro štajersko po Din 12.—. Gostilna »Rotovž«, A. Vicel. Rotovški trg 8. 501 GOSTILNA MANDL ob vsakemu času ocvrti piščancu 1270 NOVOST za trajne kodre je najnovejši aparat sedanje dobe i. 1935. brez bolečin in škodljivih posledic za lase. Siguren uspeh pri vseh laseh. Cenjenim damam se priporoča frizerski salon Dobošič, Maribor, Mag-dalenska 33. 1299 9 ORALOV POSESTVA solučno, ravnina, v Selnici ob Dravi, z nadstroono hišo, 6 sob, elektrika, vodovod, primerno za letovišče, prodam ali zamenjam za nišo v Mariboru. Sprejmem vložne knjižice. Informacije daje Žitnik, Maribor, Vodnikov trg 3 b. 1295 Prodam NIZKE VRTNICE holandski orjaški ribizcl. ve-likoplodne vrtne iagode dobite pri Jemecu. vrtnarstvo. Ma-riboi', Prešernova ul. 1217 I3ua vrtno orodje vseh vrst, mreže za ograje. Oglejte si našo zalogo in cene. GOSTILNA »BALON. v nedeljo koncert. Se priporoča gostilničar Moti. 1316 Lokal LOKAL. Primeren za šiviljo ali krojača, oddam takoj. Vprašati Koroška cesta 63. 1311 V naiem DAM V NAJEM za nizko najemnino konjski hlev in druge večje prostore, so pripravni skoraj za vsa-to Podjetje, nasproti kolodvo F1- Pojasnila daje Adolf Bernard, Maribor, Aleksandrova Cesta 51. 12-17 f POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Wcixl. 9-L PRISTEN AJDOV MED po Din 10.— za kg oddaja »Kmetijska družba«. Meljska cesta 12. Telefon 20S3. 1005 POMLADANSKO BLAGO za kakoršnokoli obleko kupite najcencjšc pri Srečkotu Pihlarju. Gosposka 5 1189 KOMPOSTNO ZEMLJO za presajevanje cvetlic dobite vsako množino pri Jemecu. vrtnarstvo. Maribor. Prešernova ulica. 1216 KRATEK GLASOVIR črn, znamke \Virth, Wieu, prodam. Alojz Nekreo, Maribor. Vetrinjska -1 1283 Posest VELIKA IZBIRA najmodernejših tkanin za po-I hištvo in zavese, odeje, blazine, pregrinjala za divane, posteljne garniture najceneje pri Novaku, Vetrinjska 7, Koroška 8. 1274 ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK NA PRODAJ. Orožnova ul. 5-1, Kovačič. 1303 NAPRODAJ MOTORNO KOLO s prikolico ccm 500 ali zamen jam za lažjega proti doplačilu. Betnavska c. 1. 1312 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam. Dušanova ul. 2. 1286 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, oddam s 1. aprilom Maistrova ul. 16. vrata 2. 1307 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Zrkovska c. 38. Pobrežje. 1308 SOBO s hrano oddam gospodu. Vr-banova 28, pritličje, desno. 1325 OPREMLJENO SOBO oddam. Magdalenska ul. 73. 1284 izdelana v lastni delavnici je prvovrstna v kroju in izdelavi in radi tega Franc Cverlin Gosooska ul. 22 SOBA primerna za pisarno ali stanovanje, v I. nadstropju »Zadružne gospodarske banke« se takoj poceni odda. Informacije pri hišnemu upravitelju. 1273 SOBO, lepo meblirano, poseben vhod oddam takoj stalnonameščen-cu ali vpokojencu. Na željo tudi hrana. Stritarjeva ul. 5-1. , 1245____________ OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Vetrinjska ul. 22, Vorše. 1304 LEPO SOBO za sanica, samico ali zakoncem brez otrok oddam. Betnavska c. 39. 1327 Zgublieno ZGUBILA SEM ZLATO VERIŽICO, drag spomin. Oddati proti nagradi v upravi »Večernika«. .1319 Službo iSie GOSPODIČNA. inteligentna, išče službo gospodinje k starejšemu gospodu. Naslov v upravi »Večernika«. 1313 STAREJŠI, TREZEN IN PO-STEN DELAVEC, dobi takoj stalno delo pri tvrdki Gnilšek, Razlagova uit ca 25. 132S Priporočamo naše pomladanske novosti TRGOVSKI DOM MARIBOR Stanovanje TRISOBNO STANOVANJE z uporabo kopalnice in even-tuelno delavnice oddam. Pripravno za obrtnika. Koseskega 15. 1291 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanjc in hrano. Lešnik, Aleksandrova cesta 64. 1294 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje in hrano. Studenci, Sokolska ul. 95. 1302 STANOVANJE, sobo in kuhinjo, iščem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takoj«. 1305 NA STANOVANJE sprejmemu gospoda. Korošče va ul. 5-II, 9. 1321 . ZAMENJAM »rasno, skoraj novo, veliko stanovanjsko hišo v Ljublja-za hišo v Mariboru. Naslov F! upravi »Večernika«. 1279 HIŠO s pekarno in gostilno v srebni mesta Maribora ugodno hrodam. Pojasnila daje Adolf “ernhard. Maribor. Aleksandrova c. 51. 1248 ENOSTANOVANJSKA hiša z lepim vrtom in njivo poce-11 i naprodaj. Aškerčeva ulica Pobrežje pri Mariboru. 1297 JARI SEMENSKI JEČMEN. semenski oves in koruzo za krmo oddaja Kmetijska družba, Meljska c. 12. 1271 ZELENJADNE SADIKE zanesljivih vrst: Salata: majska kraljica, braziljanka; kar-fijola. zelje, ohrovt, kolorabc itd. Jemec, vrtnarstvo. Maribor. Prešernova ul. 1215 MOŠKE IN DEČJE OBLEKE, punpercc. Trenchcoatplašči znamke »Pirnar« ic najboljša in najcenejša konfekcija, ker je domači izdelek. Zaloga Sreč ko Pihlar, Gosposka 5. 1188 KABINET oddam gospodu. Eochova ulica 18. 1306 Cement, apno, betonsko železo, nosilci, ..Sumalit" plošče 1310 (kot »Heraklit0) najceneje pri tvrdki Mf i Lemi Spomnite se CMD Službo dobi KROJAŠKE POMOČNIKE IN POMOČNICE ŠIVILJE takoj sprejmemo. Vprašati pri Združenju krojačev, Slomškov trg 14. 1324 znamke ,Herkules“ sočne in bogate na vitaminih, kakor tudi laške in španske rdeče pomaranče prodaja 1317 na debelo po solidnih cenah Jakob Kuntner. Maiibor, Kopitarjeva ul 12 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■» Za zdrave hleve in za pod- d strelja itd. je naj-cenejie . in naj> H boljSe tlakovanje i „L A P O R I T“ o £flakovitiki| S 20 cm X 40 cm, iz | ■ Sganega ntaterijala. 9 Dobavlja 3162 B »PEM8II« UJTERS8ERG S F. Demuschek Košaki pri Mariboru n T ovarniška kantina ležeča v bližini večjega mesta v Sloveniji se odda najemnine prosto v zakup. Posebno pripravno za solidna in snažna zakonca. Žena bi morala oskrbeti kuho v kantini, mož pa bi prevzel točenje pijač. Inventar in stanovanje na razpolago. — Ponudbe pod »Tovarniška kantina« na upravo lista. 1301 Opravilna številka IX I 4559/34-7 Draibeni oklic Dne 9. maja 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodiščtr v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga 1.) Vrtiče vi. št. 12 „ 2.) Vrtiče vi. št. 60 Cenilna vrednost ad 1.) Din 28.831*80 ad 2.) Din 3.584*— Vrednost pritikline Din 2.670*—, ki je upoštevana pnit affifUtoi vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek ad 1.) in 2.) Din 21.610*53 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, Idi /e nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd- IX., dne 5. marca 1934. Stran 6 Mariborski »V e č e r n i k« Jutra. V Mariboru, dne 30. III. 1935. Pred nakupom si oglejte ženske slamnike in moške klobuke pr* tvrdki IVAN in MILINA KVAS Maribor, Aleksandrova cesta 32 Popravita točna in poceni! 1282 Malo! HaSo! Halo! V nedeljo, dne 31. marca 1935 vsi k otvoritvi nove gostilne pri „Tovami“ na Pobrežju. Točila se bodo najboljša in cenena vina. Za dobra vina in jedila preskrbljeno. Za obilen obisk se priporočata Got&LcIa Sknlon m m Franc gostilna POBREŽJE Haznanilo otvor t*'® Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem na osnovi moje dolgoletne prakse v radiotehniki, otvoril trgovino radioaparatov. Na zalogi bom imel aparate svetovnih znamk, kakor tudi radio-potrebščine. Vsa popravila bom izvrševal strokovnjaško in po najnižjih cenah. Priporoča se JOSIP BEZENŠEK, radlotehnik, Maribor, Vetrinjska ulica 17, I. nadstr. 1285 Gostilna „BALKAN“ Linhartova ulica. Jutri v nedeljo pojedina kozlička, puranov in domačih klobas. Pristna ljutomerska vina. Zato pa jutri vsi k BALKANU. EK3 Naznanilo! Da vam olajšamo nakup ravnokar v veliki izbiri dospelega pomladanskega in poletnega blaga za Veliko noč, smo se odločili od 1. eoriia 1935 nuditi vsaki stranki pri nakupu v gotovini popust. Pri nakupu do Din 1000.— dobite 5°/o popusta. Pri nakupu preko Din 1000.— dobite 6% popusta. Gotovo vam je znano, da nudimo v tu-in inozemskem blagu najboljše, kakor tudi naj-noveiše in najmodernejše. Trgovska hiša DoltekaM? rini Kar: bor, Gotpot a 27 ► Novi ► š Pdiiiv načn zid D|a! j„Vot!enlaic"t i 6 tratni viIIkos.. ► zdne opelce lahko zidate ► najceneje in ob enem toplo r in SO i .HO. 1161 £ Prihranite na delu, materi- y ^ jalu in dovozu ! ► 4 Prospekti in ceniki brez- W ^ plačno! po ► z opeka m mmm t ^ F. Derwuschek ^ ^ Košaki pri Mariboru ► POSOJILNCA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNS ®QK USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih vlog 60 milijonov Din Rezervni sklad 9,668.000 Din Sprejema hrani ne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jin obrestuje najkulantneje Letošnje Ponos perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da le (HimetCt- tetpentinovo miCo Zahtevajte ga povsod! Izd« «no na podlagi olivnega olja. Velkonočm dar Za noljše spoznavanje naših prvorazrednih mesn konzerv razpošiljamo pakete, v katerih se nahaja 14 različnih mesnih konzerv in en komad zavite šunke v konzervi. Paketi so težki neto 4 */4 kg in stanejo po povzetju Din 80 —, ako se Da denar pošlje vnaprej Din 75'—. Herz 8 sin tvornica salame in konzerv Banatski rtarlovac Bok pivo Delniške družbe pivovarne Union le od 30. marca v prometu! Je okusno, hranivo in zdravo! Posebno se priporoča materam kot 1.70 okrepševaina piJa^rf Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke in nenadomestljive izgube naše nepozabne, iskreno ljubljene soproge in matere, gospe Elizabete Mlaker izrekamo našo najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, sreskemu načelstvu desni breg, glasbenemu društvu »Drava«, pevskemu društvu »Enakost« in vsem darova’cem prekrasnega cvetja in vencev ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Studenci, dne 30. marca 1935. 1272 Globoko žalujoči ostali. Darujte za Pomožno akcijo! s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi%fkladi$čen!a izvršuje najceneje SELITVE iPiva irollfiiriBii U.StH8lllBf 1 Telefon 20-44 'U< MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16 A , I ... niDAD v lastni novi palali na oglu Centrala: MARIBOR Gosposke-Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Na/boli varna naložba denarja, ker /amil xa vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s telim svofim premoSenJem in « vso svojo davino močjo — Hranilnica I z v r i u J e vse v denarno stroko_spadaJoie po%lm__t_o_ejt_o_jj*_J(^i_J_a_jiJI_n_o nasproti pošte, prej — , v ■ r- ■ ■r* naspiott po s le. pri Sr> r e i e m a ¥,°9m ,n knllMKe na tekoči raiun PodrUŽniCd'. CuLjC Južnoštajerska hranilnica p t C | c »n a po naiUg0tinelsem obrestovanju " ----------------- Itdiaja’ konzorcij »Jutra, v Ljubljani: predstavnik IzdninteH - * -*ilk: RA DIVOJ REHAR v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora