Leto LXV»I Naročnina mesečno 25 Din, za inoaenn it to 40 Din — ne« deijska izdaja co* ioletne 96 Din, ta inozemstvo 120 Din Uredniitv« je v Kopitarjevi nI. 6/111 Poštnina platna V LjubfjanT, v petek, 'dne l oktobra 1940 flev. 228 a Sena 2 din &VENEC Cek. ra6an t Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prara-Dnnaj 24.797 U prava: Kopitar« jeva nlica štav. 6, —m lakaj« vaak dan ajatra) razen p—aJaljka hi dneva pm praznika Oživitev monarhizmu v Franciji Malokdo je zapazil beležko, ki je nekako pred enim mesecem izšJla v časopisju, da je namreč umrl na svojem bajnem gradu blizu Bruslja vojvoda od Guisa. Danes, ko je republikanska Francija doživela popolen polom, pa se je Evropa na to rodbinsko ime, ki je bilo dobrih devetdeset let skoro popolnoma porabljeno, zopet spomnila. Zakaj sin tega vojvode je osebno v francoskih krogih zelo znani grof Henrik Pariški iz hiše Bourbon-Orleans, kii ga njegovi pristaši imenujejo Henrika VI in ga imajo za pravega kralja francoskega, njegovega rajnega očeta pa so imenovali Janeza III, vojvodo Guiskega. Kdo bi si Ml še pred enim letom mislil, da bodo ta imena prastare francoske dinastije, ki je v 19. stoletju na vseh evropskih prestolih, nn katerih je sedela, žalostno zaključila svoje vladarstvo, postala zopet aktualna? Zadn ji član burbonsko - orleanske rodovine na francoskem prestolu je bil Ludovik Filip, ki je vladal od 1830-184«. Pod njim, ki ga je podpirala liberalna meščanska stranka, je Francija zmagovito končala vojsko za Alžir. V notranjepolitičnem oziru pa se je kralj osovražil zaradi velike korupcije zlasti med delavstvom, ki je zanetilo julijsko revolucijo. Sledila pa ji ni republika, ampak Napoleon III, ki ga niso podpirali samo monarhisti in katoličani, ampak celo socialistični voditelji. Republika se je uveljavila šele, ko so Nemci zadali francoskemu cesarstvu poraz pri Sedanu leta 1870. Tako Bur-bonci, ki se morejo ponašati s tem. da so vladali Francijo celih 900 let, kakor Napoleonove! si seveda osvajajo pravico do prestola, vendar pa pridejo danes v poštev samo člani najstarejše francoske vladarske rodovine, ki je najstarejša dinastija v Evropi sploh. To preten-dentstvo je bilo do zadnjega časa brez vsakega realnega pomena. S porazom francoskih armad letošnjega leta pa se je to vprašanje, s katerim so se bnvili dozdaj samo potomci te hiše, ki so trdovratno sanjali o vpostavitvi svojega prestola, uvrstilo med druga politična vprašanja nesrečne Francije. In to je vzrok, da se z njim kot kronisti pečamo. Meščanski kralj Ludovik Filip, kakor so ga imenovali, je dobro skrbel za bodočnost svojih potomcev. Nabral si je kakor pravijo, celih 50 milijonov v zlatu, ki so bili naloženi v raznih francoskih in drugih bankah, tako da Burboni v svojem pregnanstvu v Belgiji živijo pravo kraljevsko življenje. Sedanji šef burbonske hiše, Henrik VI. znan pod imenom grof Pariški, je zelo simpatičen gospod, ki ne vzdržuje zvez samo z maloštevilnimi rojalisti, ampak tudi z imenitnejšimi politiki drugih strank, katerim je všeč njegova »demokraciji prijazna« miselnost. Svoje veliko premoženje seveda uporablja v prvi vrsti za to. da podpira francosko monarhi-stično gibanje. To gibanje je bilo izpočetka zelo neznatno in se je omejevalo na takoimenovano »Action Fran^aise«, ki so jo republikanci imenovali družbo nezrelih kričačev, ki pa ima tri zelo znamenite voditelie: ostrega misleca Karla Maurrasa, Jakoba Bainvillea, enega prvih zgodovinarjev-filozofov sodobne Evrope, in prvovrstnega žurnalista Leona Daudeta. »Action« je začela posebno navdušeno nastopati v letih neposredno pred minulo svetovno vojno in je ustvarila doktrino, iz katere se je potem razvil drugod po Evropi avtoritarni sistem fašizma. Maurras je zagrizen nasprotnik parlamentarne demokracije oziroma francoske revolucije od leta 1789. ni pa monarh i st starega kova, ampak si zamišlja vladarja samo kot predstavnika močne vlade, ki bi jo dejansko vodila stranka — tako nekako, kakor se nam danes predstavlja italijanska dinastija. Cerkvi odreja Maurras tako vlogo, kakor si jo podobno zamišljata italijanski fašizem in narodni socializem. Med katoličani si Maurras ni mogel dobiti simpati-zerjev, ker osebno ni veren in je njegova »Action Franpaise« izpovedovala do zadnjih časov take nazore, da je paoež Pij X francoskim katoličanom prepovedal članstvo v tej organizaciji.. Vera je Maurrasu zgolj sredstvo za namen. Burboni so se izpočetka za propagando svoje hiše seveda posluževali Maurrasovega gibanja, v zadnjih letih pa se bolj nagibajo k tako-zvanemu mladorojalističnemu pokretu. Tudi to gibanje je za kralja, ki pa naj vlada s pomočjo demokratične ustave. Burboni so se tega gibanja sedaj oprijela zato, ker zagovarja idejo kralja, ki tudi dejansko vlada in ne predstavlja samo simboličnega predstavnika avtoritarne stranke. Glasilo te struje je izvrstno pisani »Courrier Royal«, Načeloval ji je svojčas • polkovnik La Roque, ki je zbiral nekake čete, ki so po Parizu demonstrirale zoper ljudsko fronto in so pozneje dobile ime »Ognjenih križev«, ki pa niso nič opravili. Danes se ie ta skupina pridružila tako imenovani francoski socialni stranki (PSF), ki ima položaj v sedanji vladi v Vichyju. Tudi nekaj katoličanov simpa-tizira s tem mladorojalističnim pokretom, in sicer prav tisti, ki so svojčas sprejemali »po-nujano roko« ljudske fronte in so imeli svoje glasilo, znani »Sept«. Ali se bo fašistični mo-narhistični pokret združil z bolj demokratičnimi mladimi rojalisti, še ni mogoče vedeti; zaenkrat hudo polemizirajo med seboj. Grof Parški sam, ki je napisal že celo vrsto dobrih člankov v znanem »Pariš Soir«, ljubimkuje bolj z levico, dobro vedoč, da bi mu ljudje iz teh krogov v francoski javnosti bolj koristili, kakor Maurrasovi rojalisti in »Ognjeni križi« In v resnici je pridobil zase nekaj levičarskih politikov, ki so prej rojalizem imeli za smešno zadevo, ki sploh ni vredna razpravljanja. Zaenkrat pa imajo za Burbone največji pomen razni intelektualci, veleposestniki, indu-strijci, univerzitetni profesorji in generali, ki niso nikoli pripadali nobeni stranki, tudi roia-listom ne, in so lojalno sodelovali z republiko ter v njej zavzemali in še zavzemajo važna Priprave na ofenzivo v Afriki Po švicarskih poročilih so v Afriki že močnejše nemške oklopne, motorizirane in letalske čete, ki bodo sodelovale pri napadu maršala Grazianija na Aleksandrijo in Suez Bern, 3. oktobra, l. United Press: Švicarski listi objavljajo dolga poročila, v katerih prinašajo nekatera dejstva, ki dokazujejo, da se v Afriki pripravljajo večje vojaške operacije. Trdno se vzdržujejo poročila, da se nemška vojska že nahaja v Afriki. Gre predvsem za letalske sile in za motorizirane in oklopne edinice. Nemška vojska bi se vodilno udeležila italijanske ofenzive, ki jo maršal Graziani pripravlja na Aleksandrijo in na Suez na severu, ter na Kart um in Po rt S a i d na juga Sudana. Načrt predvideva zavzetje SueSkega prekopa, s čemer bi bila Angliji presekana pot v Indijo, angleško vojno brodovje pa bi bilo obkoljeno v vzhodnem delu Sredozemlja. Švicarski listi trdijo nadalje, da se Anglija pripravlja, da bo napadla francoski otok Madagaskar zaradi tega, da si v vsakem oziru zavaruje pot okrog Afrike, za primer, če bi bila Sueška pot zares -presekana. Iz Londona poročajo Švicarski listi, da v angleških vojaških krogih mislijo, da se nemške čete že nahajajo na afriških tleh, češ da v zadnjem času ni bilo opaziti kakšnih večjih pomorskih prevozov iz Italije v Afriko. Nemški admiral o važnosti Aleksandrife v napadalnem načrtu na Angliro Berlin, 3. oktobra. AA. DNB: »Berliner Borzenzeitung« objavlja članek admirala Gadowa. V članku primerja pisec pqhod rimskih legionarjev pod vodstvom vojskovodje Sci-piona Africanusa s sedanjimi pohodi italijanskih čet v Egiptu. Pohod proti Aleksandriji primerja pisec s pohodom, rimskih legij proti Kartagini. Clankar pravi med drugim: Zadnji ciij tega italijanskega prodiranja je Aleksandrija, ki je še precej oddaljena, pot do tega mesta pa je skoro neprehodna. Toda zavzetje Aleksandrije pa je eden izmed vojnih ciljev, ker je tam zbirališče angleških pomorskih sil in glavno oporišče za sovražno brodovje v vzhodnem in sredniem delu Sredozemskega morja. Nato govori pisec o vlogi angleških vojnih sil v Sredozemskem morju in pravi: Strateška vloga, ki jo je angleško brodovje imelo v Egiptu in v vzhodnem delu Sredozemskega morja, je neznatna. Tista pomorska sila, ki s svojo ofenzivno močjo ne more premagati aH pa izsiliti kakršno koli odločitev niti z blokado in ki ne more premagati sovražnika, je zelo dvomljiva zlasti tedaj, ko je pod stalnim ognjem svojega nasprotnika. . Če bodo Italijani po suhem zasedli Aleksandrijo, tedaj si bo moralo to brodovje poiskati drugo varnejše pristanišče. Takih pristanUč pa v Sredozemskem morju ni, ker so pristanišča P o r t S a i d , Haifa in Famagusta na Cipru stalno izpostavljena ognju italijanskih bombnikov. Prav tako pa križari na morju več sto podmornic in hitrih bojnih čolnov. Padec Aleksandrije bi pomenil zlom angleške nadoblasti nad tem delom Sredozemskega morja. Čeprav je bila Anglija v megli so letalski napadi trajali dalje Boji nad Anglijo Nemška poročila _ Berlin, 3. okt. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Napadi nemških letalskih oddelkov so bili tudi včeraj namenjeni Londonu in številnim ciljem, ki^so važni pri sedanjem vojskovanju, in sicer v južni in srednji Angliji. V Londonu je bila priza-dejana pri dnevnih napadih velika škoda, prav tako tudi na železniških napravah v središču mesta ter na pristaniških napravah ob ustju Temze. Na letališčih v južni in srednji Angliji se je posrečilo z bombami uničiti veliko zgradb in zaklonišč, kakor tudi veliko število letal na tleh. V nekaterih južnih angleških pristaniščih, kakor n. pr. v Swanscau in Weimouthu so nastale eksplozije težkih bomb ter povzročlie požare v tovarnah, skladiščih in zalogah bencina. Pred jugovzhodno obalo Irske je neko nemško bojno letalo napadlo angleško tovorno ladjo in zadelo na njej strojne naprave. Požar je zajel ladjo, ki ni mogla nadaljevati poti. Neka nemška podmornica pod poveljstvom poročnika fregate J.enisa je potopila pri svojih operacijah skupno osem sovražnih oboroženih ladij s tonažo 42.644 ton. Tako je omenjeni poročnik uničil sam o priliki dveh operacij za 82.644 ton sovražnega trgovskega brodovja. Druga podmornica je potopila oboroženo angleško trgovsko ladjo Heiland Patriot (14.000 ton). Posamezna sovražna letala so letela čez severna in zahodna obmejna nemška področja kakor tudi nad zasedenimi pokrajinami ter metala bombe, ki pa niso povzročile škode niti na vojaških ciljih niti na ciljih, ki so važni za izvajanje gospodarske vojne. V nekem mestu je bila zadeta ena tovarna, ki je že svojčas ustavila delo. Nekatera angleška letala, ki so letela v smeri proti Berlinu, je zavrnila protiletalska artilerija in jih prisilila, da so spremenila svojo smer. Severno od nemške prestolnice je nemška protiletalska artilerija sestrelila en angleški bombnik, ki je treščil v plamenih na zemljo. Skupne sovražnikove izgube včerajšnjega dne znašajo 6 letal, sedem nemških aparatov je izginilo. Skupini bojnih letal pod poveljstvom' majorja Petersena, ki se je odlikoval že za časa vojne na Norveškem, "se je posrečilo v zadnjih 6 tednih na daljših poletih, ki so bili izvedeni brez ozira na vremenske razmere daleč nad odprti Atlantski ocean, potopiti 90.000 ton sovražnega trgovskega brodovja ter poškodovati druge ladje s skupno tonažo 40.000 ton. Posamezni napadi te eskadrile so bili izvedeni na močno zavarovane konvoje iz majhne višine. Angleška poročila. Nočni napadi London, 3. okt. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:' Ponočni napadi nemških bombnikov so v glavnem veljali Londonu, toda bombardirana so bila številna mesta tudi po drugih delih države. V Londonu so bile vržene bombe brez cilja na več delov mesta in je bilo mnogo hiš in trgovin poškodovanih. Nad London niso prihajale večje skupine, marveč manjše, ki so skušale hkrati z jugovzhoda in severozahoda prodirati do Londona. Protiletalsko topništvo je napad preprečilo. Na Škotskem sta bili po dobljenih poročilih bombardirani dve mesti. Porušenih je nekaj hiš in so padle nekatere žrtve. Nad severozahodno Anglijo so nemški bombniki vrgli bombe na nekaj mest (verjetno Liverpool, Manchester in Glasgow). Nastali so požari. Tri hiše so razdejane. V južnovzhodni Angliji je bilo bombardiranih mnogo krajev. Nemški bombniki so metali zažigalne in eksplozivne bombe. Nastali so požari. Število žrtev je majhno. Ponočni napad jo v glavnem napravil manj škode, kakor prejšnji in tudi človeških žrtev je bilo manj. Včerajšnji dnevni napadi London, 3. okt. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Danes je nad vso Anglijo ležala megla in je bil prvi mrki jesenski dan. Nemški bombniki, ki so prihajali posamezno, so izvajali po dnevu »nočna« bombardiranja, tako mračno je bilo ves dan. Večina nemških letal je ostala nad oblaki in metala bombe na slepo. Nekatera londonska predmestja so nekoliko trpela. Protiletalsko topništvo je enkrat nastopilo. Do 16. ure je bilo v glavnem porušeno samo nekaj hiš v južno-vzhodnem delu Londona, ob reki Temzi bombe niso povzročile nobene škode. Bombe so padale tudi po raznih krajih v grofijah Essex, Kent, Cornvvall, kjer ni bilo človeških žrtev. Nekaj žrtev je zahtevala bomba v srednji Angliji, ki je porušila več hiš v nekem malem mestu. Neko nemško letalo je s strojnico obstreljevalo osebni vlak, ki je odpeljal iz postaje Kuston v Londonu opoldne in vozil proti severu. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, toda ne nevarno. Tri ranjence so odložili v nekem večjem mestu. V l>ondonu samem so bili do 4 popoldne trije letalski alarmi. D* iste ure je bilo sestreljeno eno nemško letalo. Nemško obžalovanje pri irski vladi Berlin, 3. okt. t. Uradno objavljajo, da je nemška vlada sporočila irski vladi svoje obžalovanje, da so nekatere bombe po zmoti padle na irsko ozemlje. Nemška vlada je pripravljena popraviti vso storjeno škodo. Viharji po Rokavu London, 3. okt. AA. Reuter: Zjutraj se jo spustila na Rokavski preliv gosta meela. Vreme je drugače deževno in piha močan veter. Boji nad Nemčijo Nemška poročila Berlin, 3. okt. A A. DNB: Ponoči je nekaj angleških letal skušalo izvesti napad na Berlin, Protiletalsko topništvo pa je s svojim streljanjem preprečilo ta poskus. Samo nekaj letalom se jo posrečilo leteti nad samim Berlinom, vendar pa letala niso metala bomb. Angleška poročila London, 3. okt. AA. Reuter. Uradno poročajo. da so močni oddelki angleških bombnikov preteklo noč izvedli napade na pristanišča, ki Ježe na zasedenem ozemlju, nato pa na sovražno promtene naprave, skladišča petroleja in druge cilje v Nemčiji. Spremembe v angleški vladi Chamberlain popolnoma odhaja iz vlade London, 3. okt. t. Reuter. Vlada je davi objavila uradno sporočilo, da je bivši ministrski predsednik Neville Chamberlain, ki je bil v Churchil-lovi vladi lord — predsednik tajnega sveta, in s tem tudi podpredsednik vlade, zaprosil za odstop. Prošnji je bilo ugodeno. Na njegovo mesto je bil imenovan sir John Anderson, do sedaj notranji minister. Notranji minister pa je postal dosedanji minister za municijo sir Ilerbert Morrison, na nje- mesta, v svojem srcu pa si želijo monarhijo, od katere pričakujejo, da bo napravila konec strašni anarhiji, ki vlada v Franciji in ki jo je dovedla v našem času na dno propada. Najbolj znan je med temi osebami general Wey-gand. Medtem se je tudi »Action Frangaise«, oziroma njen vodja Maurras odrekel svojim firotikatoliškim nazorom, tako da je Sveta sto-ica, ki z rojalizmom samim nikoli ni imela in nima nobenih stikov, dvignila prepoved, s katero je bila Izrekla, da je članstvo v tej organizaciji nezlružljivo s katolišln doktrino. Vpliv Maurrasa je porastel tudi. ker je bil imenovan v slavno I' rancosko akademi jo. Njegove knjige in članki, ki jih je napisal pred sedanjo vojno, so imeli veliko čitateljev, ker je v njih dosledno prerokoval konec gnile republike In ko so uprizorili Bainvillovo kruto satiro »Jaco et Lori«, v kateri papiga ponavlja izrek »vse bo hudič vzel«, je bilo gledališč« polno in je divje ploskalo... "Danes prav za prav ni več francoske republike. Nihče ne ve, kam bo pripeljal razvoj, ki se je začel s Petainovimi odredbami od 10. julija 1940. Zato možnost, da se vnostavi monarhija, ni več predmet smešenja. Monar-hična ideja ima v vladi maršala I etaina več pristašev. Weygand in Ybargeneray sta odločna monarhista in tudi Laval se čedalje bolj nagiba k rojalizmu. Med mladino, ki se zavzema za avtoritarni režim, ima grof Pariški čedalje več pristašev. Največja ovira, ki prihaja od zunaj, je Nemčija. Nemški režim odločno nasprotuje vpostavitvi burbonske monarhije. Prvič v Berlinu niso navdušeni za tradicijo Burbonov, to je za njihov nazor, drugič pa ne ugaja, da imajo tesne zveze z angleško kraljevsko rodovino. Notranje ovire za vpostavitev monarhije pa so danes veliko manjše in tako imenovana restavracija je postala resen činitelj francoske politike. govo mesto pa je imenovan sir Andrevv Duncnn, dosedanji trgovinski minister. Za trgovinskega ministra je imenovan Oliver Litlcton, za ministra dominionov pa lord Caldecota. T?eed, dosedanji minister za promet, je prevzel portfelj gradbenega ministra. Za ministra za promet je imenovan polkovnik Brabasson. Predsednik vlade Churchill je poklical finančnega ministra sira Kingsley Wooda in ministra za dela Bevina v vojni kabinet. Na ta način se je število članov tega kabineta povečalo. Prejšnji vojni kabinet tvorijo zdaj Churchill, Ilalifax, Greenvvoodj Attlee, Beawerbrook in Bevin. Minister Littlcton doslej v politiki ni bil znan. Za časa svetovne vojne je bil angleški grenadir, pozneje pa zaposlen v trgovini. Nabavljal je material in je bil on tisti, ki se mu je posrečilo, da je nagromadil dovoljne zaloge sirovin za mnogo nižjo ceno kakor za časa zadnje svetovne vojne. Zaloge sirovin je v sedanji vojni kapetan Littleton zbral širom angleškega cesarstva. Starost ministrov je padla pod 60 let. Anderson je star 58 let, Morrison 52, Littleton 47, Reed pa 48 let. mt^mmmmmmmm^m^mmmmmmmmmmmtmrn Zagrebška vremenska napoved: Zboljšanje vremena, topleje, zjutraj megleno Zemunska vremenska napoved: Po večini oblačno in ponekod dež. V gorskih predelih utegne biti megla. Toplota bo nekoliko padla v severozahodnih krajih, drugod pa bo ostala brez znatnejših sprememb. Osemdesetletnica zagrebškega »Obzora« Eden najstarejših jugoslovanskih dnevnikov zagrebški Obzor je 1. t m. proslavil svojo osemdesetletnico, odkar izhaja — sl,ju telesne vzgoje svoj lastni učni zavod. Za ostalo kraljevino obstoja takšen zavod že v Belgrad u. Vsi notarji na Hrvatskem stavljeni na razpoloženje Službeni list banovine Hrvatske »N a ro d -ne n o v i n e« objavljajo uredbo, s katero so rsi notarji (jnvni bilježniki) stavljeni na razpoloženje. tJredba pravi, dn javni notar ne more opravljati poklic odvetnika. Zato preneha notarska služba po 30 dneh po objavi uredbe za vse notarje, ki so bili tudi odvetniki. Ostali notarji pa so stavljeni na razpoloženje. Opravljali pa bodo še nadalje svojo notarsko službo, dokler da se ne izvede ponovna namestitev javnih notarskih mest. kar bo storil ban Hrvatske. Notarji, ki ne l>odo nastavljeni na novo, prenehajo biti notarji, s-" Jedilnega olja dovolj Stalo bo 26 din liter Belgrad, 3. okt. AA. Včeraj so začeli dajati v promet olje iz semena sončnic. To olje bo zadostilo državnim potrebam za večino letu. Pri tej priliki je trgovinski minister dr. Ivan Andres sprejel danes ob 12 zastopnike tiska in jim dal naslednjo izjavo: Količine jedilnega olja za domače potrebe so v glavnem že zagotovljene in zavisi normalna zadostitev potreb edino od dobrega delovanja porazdelitve. Z uredbo o oljčnicah smo postavili vse proizvajalce pod nadzorstvo, ki se bo odločno izvajalo. To pn ni dovolj, kajti opaža se, da tudi konsumenti zlorabljajo j>oložnj in otežko-čajo delo pri pravilni razdelitvi blaga. Dosti konsumentov je, zlasti premožnejših, ki kopičijo življenjske potrebščine čez mero, da bi se za vsak primer preskrbeli. Tako je nek kupec zagrozil trgovcu, da ga bo tožil, če mu ne da takoj 10 kg sladkorja. Trgovec mu je nato odgovoril, da mu da na razpolago ves sladkor iz trgovine, ki ga je bilo 72 kg. Kupec je izkoristil priložnost in kupil zase vso to koločino sladkorja. To pa na osamljen primer. | Številni premožni ljudje kopičijo živila in Vlagajo denar v blago, s tem pa spravljajo v nevarnost preskrbo drugih, zlasti siromašnih ljudi. Takšni pojavi se morajo obsoditi. Prinašajo namreč motnje tako v prodaji blaga kakor tudi kažejo istočasno brezvestnost jx>sameznih konsumentov, ki so poj)olnoma brez vsakega čuta družabne solidarnosti. Oblasti morajo reagirati na takšne pojave, ki motijo red in potrebno disciplino. _ ii Kar se tiče jedilnega olja, nimamo nobene jiotrebe, da bi omejevali porabo, ker ga bo dovolj. Moramo pa uvesti red in preprečiti nakane špekulantov in kopičenje blaga tudi pri konsumemtih. Prodaja mora biti urejena, če želimo, da ne pridemo do motenj pri preskrbi ljudi. i., _ Zaradi tega sem sklemiil najprej, da naj vsak konsument kupuje olje pri svojem trgovcu ali prodajalcu, drugič pa da mora odjemalec kupovati samo običajne količine jedilnega olja za tekočo poral>o. Prvi so dolžni to upoštevati in vsak primer pretiranega kupovanja olj,« prijaviti upravni .oblasti, ki preiskala. Razume se, da jirodajalec sme zahtevati od klienta, zlasti če ni njegov stalni odjemalec, da se legitimira. Na vprašanje časnikarjev, kaj je. s cenami olja, je minister dr. Andres odgovoril: Cene jedilnega olja je določila strokovna komisija, tako da točno odgovarja pro. izvajalcem in prodajalcem. Obojim so priznani samo zakoniti zaslužki. Cena olja na debelo, franko postaja tovarna je določena pa 18.40 din, cena franko skladalna postaja pa na 20.79 din za 1 kg, računajoč pii tem tudi sod in prometni davek. Ta cena je izenačena za vse postaje med potjo. Cene v nadrobni prodaji je določil urad za nadzorstvo nad cenami. Cena olja na drobno bo 26 din za liter. Nakup pšenice v Vojvodini Novi Sad, 3 oktobra. AA. V prostorih Zbornice za TOI v Novem Sadu je bila na pobudo in pod predsedstvom bana donavske banovine dri Branka Kijurine danes dopoldne konferenca zastopnikov oblasti in prizadetih ustanov ter organizacij o vprašanju odkupa pšenice in pšenične moke na področju donavske banovine. Po končani razpravi sta dala važne izjave pomočnik ministra za trgovino in industrijo drr Sava Obradovič in ravnatelj direkcije za prehrano dr. Dragomir Cošič. Dr. Obradovič je najprej omenjal izjave, ki šo bile podane v teku razprave ter je odgovoril na vse pripombe. Ravnatelj za prehrano dr, Co1 šič je izjavil, da je vlada pripravila dve uredbi ln sicer iiredbo o mestnih aprovizacijah in uredbo o obveznosti industrijskih podjetij, ki zaposlujejo najmanj 30 delavcev, da ustanove konzumne organizacija zaradi prehrane svojih delavcev. Glede dela mestnih aprovizacij, je dejal, da se bo to delo omejilo na najvažnejša živila in sicer na moko, mast, olje, fižol, sladkor, kakor tudi na drva. Inž. čošič je dalje dejal, da je ravnateljstvo za prehrano dobilo od Narodne banke potrebne kredite za delo mestnih aprovizacij, kakor tudi kon-zumnih organizacij, ki se bodo ustanovile pri industrijskih podjetjih. Končno je pozval vse zastopnike občin, naj ravnateljstvu za prehrano pošljejo vse druge podatke o svojih potrebah, ter naj stopijo v stik s Prizadom zaradi čim pripravnejše preskrbe mestnih občin. »Gospodarska Sloga« oproščena uvozne carine in vseh trošarin Belgrad, 3. oktobra, m. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o osvoboditvi zveze zadrug Gospodarske Sloge od plačila uvozne carine in vseh ostalih državnih in samoupravnih dajatev in taks, ki se plačujejo na carinarnicah, z izjemo ležarine. Po tej uredbi se oprošča Zveza Gospodarske Sloge v Zagrebu plačila uvozne carine in vseh ostalih državnih in samoupravnih dajatev in taks, ki se plačujejo na carinarnicah za 400 komadov železnih pocinkanih sodov z okrog 200 litrov vsebine in teže po komadu okrog 50 kilogramov. Nadzorstvo nad cenami usnja Belgrad, 3. oktobra. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres ter minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavlje-vič sta na podlagi čl. 1 uredbe o nadzorstvu nad cenami (od 5. februarja t. 1.) izdala nasleden odlok: 1. da se nadzorstvo nad cenami v smislu uredbe o kontroli cen izvaja tudi glede usnja vseh vrst. 2. Urad za nadzorstvo nad cenami pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter pristojne splošne upravne oblasti druge stopnje bodo začele takoj opravljati svoje funkcije v zvezi z nadzorstvom nad temi proizvodi. 3. Odlok stopi v veljavo z dnem objave v Službenih novinah. Nadzorstvo nad delniškimi , kmetijskimi podjetji Belgrad, 3. oktobra, m. Finančni minister je izdal sledeči odlok:"!. Predvideno nadzorstvo nad delniškimi podjetji iz odlokom z dne 18. oktobra 1938 se razširi tudi na vse ostale vrste kmetijskih podjetij v državi poleg delniških družb, ki so do sedaj edina bila navedena v odloku. 2. Vse vrste kmetijskih podjetij v državi (ko-manditne družbe, delniške komanditne družbe, družbe z omejeno zavezo, javne trgovske družbe) morajo po tem odloku prijaviti deviznemu ravnateljstvu Narodne banke sodelovanje tujcev v njihovem kapitalu in sicer na način, ki ga bo predpisalo devizno ravnateljstvo Narodne banke. 3. Devizno ravnateljstvo se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvršitev tega odloka. Boj proti komunizmu pri Hrvatih in Srbih Zagrebški listi objavljajo resolucijo, ki so jo podpisala vsa hrvatska društva v Slavonskem Brodu brez razlike idejne usmerjenosti, in v kateri zahtevajo najbolj ostre, ukrepe proti komunistični propagandi, ki prihaja do jx>sebnega izraza v neobičajnem razmahu širjenja raznih komunističnih brošur. »Komunistična propaganda je.« tako pravi resolucija, »naperjena proti življenjskim' interesom hrvatskega naroda in ne sme biti dovoljeno, da bi tisti, ki žive na Hrvatskem in od žuljev hrvatskega naroda isti narod zastruplje-vali z idejami, ki so prinesene iz tujine. Resolucija je bila poslana tudi banu Hrvatske. — Zanimivo je, da te resolucije niso objavili vsi listi banovine Hrvatske. O komunistični agitaciji na belgrajski uni verzi pa poroča V Belgradu izhajajoči »Bil- Suner v Rimu do sobote Novi glasovi, da Španija ne bo vstopila v vojno Rim, 3. okt. Španski notranji minister Ser-rano Suner nocoj še ne odpotuje nazaj v Madrid, ampak je bilo njegovo bivanje za en dan podaljšano. Odpotoval bo v soboto. Toda uradni del obiska je bil končan že danes. Suner je imel danes še en razgovor z zunanjim ministrom grofom Cianom. Z Mussolinijem se ni sestal vdru, gič, kakor so to poročali nekateri zunanji listi. Italijanski list mnogo piše o Španiji ter podčrtava vlogo, ki jo Španija lahko lina pri južnoameriških državah, da tamkaj izpodrine vpliv Anglije. Glasovi o stališču Španije Berlin, 3. okt. t. »Voskischer Beobachler« pfee o potovanju španskega notianjega ministra Sunerja v Nemčijo in Italijo ter zanika trditve angleškega tiska, da želita Nemčija in Italija Španijo j>otegniti v vojno. Nemčija in Italija tega ne potrebujeta. Španiji je odmerjeno mesto pri preurejevanju Evrope in Afrike in bo Španija ob svoji uri imela vlogo, ki ji pripada, pa naj je to všeč Angležem ali ne. Upanja, da bi kdaj moglo priti do spora med Nemčijo in Španijo, spadajo med tiste utvare, s katerimi se v Angliji tolažijo. Madrid, 3. okt. »Assciated Press« poroča, da so nekatere južnoameriške države pri ameriški vladi predlagale, naj Roosevelt posreduje, da Španija ne bi prišla v vojno. Na merodajnih mestih len Jugoslovanskega prot i m ark s I- stičnega odbora«, ki oi>ozarja na ne-vurnost, ki so ji iz|H>stavljeni dijaki, ki prihajajo na bplgrajsko vseučilišče, ki da je postalo neke vrite središče komunističnega delovanja. »Bilten« navaja še poseben primer o muslimanskem Akademskem domu, ki da je bil v veliki meri z javnimi sredstvi zgrajen za muslimanske akademike, a kjer da so razmere postale takšne, da pri vsaki komunistični rubuki vedno muslimanski dijaki iz tega zavoda prednjačijo. »Bilten* nato zaključuje, da na takšnih razmerah po vseučiliščih nosijo krivdo tudi vse-učiliške oblasti. — Toda ugotovitve same ne zadostujejo. Še en glas je uvaževnnja vreden k vprašanju komunistične propagande. To je življenje, ki ga je objavilo glasilo profesorjev pravoslavne bogoslovne fakultete v Belgradu »Hri-ščnnska misao«. ki pravi med drugim naslednje: »Naš boj proti gosjjodaskemu komunizmu ni f>oglavitni boj. Naš boj velja komunizmu na dogmatični in moralni osnovi. Komunizem zanika Boga in dušo, on zanika duhovno stran človeškega bitja in s tem tudi njegove duhovne j>otrebe. Ako bo krščanstvo iz-vojevalo zmago nad naukom, ki v človeku pozna samo bitje, ki je in pije in uživa, a ki nima nobene duše, bo to največja zmaga krščanstva v vsej zgodovini« — Ta glas pravo-slavjn je razveseljiv, ker napoveduje bolj aktivno sodelovanje v borbi proti komunizmu. Izjavljajo, da pri španski vladi ni bilo nobenega posredovanja ameriške vlade, kakor je to zanikala tudi že ameriška vlada. V kolikor pa se tiče strahu nekaterih južnoameriških držav, da bi bila Španija potegnjena v vojno, izjavljajo na poučenih mestih, da španska vlada ne potrebuje nobenega pritiska od nobene strani, da ostane pri svoji mirovni politiki, kajti general Franco je iz laslne volje za nevtralno zadržanje Španije v sedanji vojni. Da pa so simpatije Španije pri tistih državah, ki so generalu Francu pomagale, da je Španijo rešil iz državljanske vojne, se samo po sebi razume. Spet govorice o sestanku Hitler—Mussolini—Franco Wnshington, 3. okt. b. »United Press« poroča ob 16.15, da v rimskih krogih trdijo, da bosta Hitler in Mussolini v najkrajšem času sestala zaradi skupnega dogovora o posledicah in korakih, ki jih je treba storiti po sklenjeni trozvezi. Datum in kraj sestanka Hitlerja in Mussolinija sta tajna. Odposlanec generala Franca, španski notranji minister Suner, je nenadno odgodil svoj odhod iz Rima in bo šele v soboto odpotoval nazaj v Madrid. Ce je nameravani sestanek Hitlerja in Mussolinija v zvezi z odgoditvijo Sunerjevega povratka v Madrid in če bo morda prišlo do sestanka generala Franca z Mussolinijem in Hitlerjem, pa dopisnik »United Pressai ni mogel točnega zvedeti. Ban dr. Marko Natlačen pri knezu-namestniku Belgrad, 3. oktobra, m. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je bil nocoj ob 6 sprejet v avdienco pri knezu-namestniku Pavlu. Osebne novice Belgrad, 3 oktobra, m. Na višjo pedagoško šolo v Belgradu so sprejeti sledeči učitelji in učiteljice iz Slovenije: Stopar Josip iz Tezna, Švajger Viktor iz Zarča, Vidmai Mirko iz Šmarja, Kosijač Lojze iz Tišine, Arko Milutin iz Remšika, Šajna Ivin iz Belgrada, Korošec Drago iz Toplic-Loke, Komar Ra-doslavc iz Nikšincev, Bratog Rudolf iz Radeč, Vidmar Miroslav iz Trbovelj, Raikovec Franc iz Strug, Medved Branko iz Ceritelj, Češnik Make iz Cerkelj, Vavpotič Ivan iz Laporja, Bobič Josip iz Melincev, Nehak Miroslav iz Marije-Snežne, Novak Jelka iz Kamnoviča, Potokar Rafael itt Radeč, Štrubelj Albina iz Sladkega vrha, Matoh Terezija iz Malega Slatnika. Belgrad, 3, oktobra. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni naslednji železniški uradniki: Franc Znane iz Zidanega mosta v Celje, Stane Hladnik iz Škofje Loke na Pragersko, Janez Koželj iz Celja v Maribor, Alojzij Rozman iz Novega mesta v Zidani most, Adoli Kukec iz Rakeka v Ljubljano, Roman Božič iz Pragerskega v Maribor, Jože Porenta iz Rateč-Planica v Žab-nico, Anton Barlič iz Pragerskega v Novo mesto. Belgrajske novice Belgrad, 3. okt. m Nocoj sta se sestala v predsedstvu vlade ministrske predsednik Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček ter se dalj časa razgovarjala o Vseh političnih in ffospodarskuh-viukTeipih) ki> jih. -namerava izdati kr; vlada. ■ i - Belgrad, 3. qk'tobra, m. Predsednik vlade in predsednik Jugorasa Dragiša Cvetkovič bo imel prihodnji teden sestanke s poslanci in senatorji JRZ po posameznih banovinah. V Romuniji preiskava umorov članov Železne garde Bukarešta, 3. oktobra. AA. DNB: Vo4itelj le-gionarskega gibanja Horia Sima je zapovedal preiskavo o prejšnjih umorih legionarjev. Vse te preiskave vodi duhovnik Dumitrescu Borsak, stari pristaš legionarskega gibanja. Po zaslugi Dumi-treseovih prizadevanj se je posrečilo pojasniti vprašanje umora Codreana, zlasti na podlagi zasliševanja orožniškega majorja Dinulesca. Že prej je bilo znano, da je Dinulesco v zvezi z umorom Codreana in drugi 13 vodilnih osebnosti legionarskega gibanja. Še več, znano je bilo, da je Dinulesco poveljeval pri tej priliki orožnikom. Dinulesco je izpovedal pri zasliševanju naslednje: Nekega dne sem dobil ukaz, naj se javim bivšemu ministrskemu predsedniku Calinescu, v čigar delovni sobi sem naletel tudi na generala Bencliua, poveljnika orožništva. Calinescu je Dinulescu sporočil, da morajo biti Codreanu in 13 njegovih vplivnih pristašev uhitih zaradi državne politike. To je potrdil tudi general Bengliu in dla uk?z, da naj to izvršim. Ob 10 zvečer 29. novembra 1938 je Dinulesco dal povelje, naj se Codreanu in ostalih 13 odpeljejo s policijskim avtomobilom iz zapora v Rimniku Baratu, ker bodo prepeljani v drug zapor. V policijskem avtomobilu je bilo več vrst klopi, tako da so vsi potniki sedeli obrnjeni v smeri vožnje. V vsako drugo vrsto klopi so bili postavljeni trije do štirje legionarji, priklenjeni s težkimi verigami za klopi in z na hrbtu zvezanimi rokami ter tudi priklenjeni b kiopem. Vsem je bilo ukazano naj drže glave T-'-oncu, V drugih vrstah klopi so zavzeli mesta orožniški naredniki. za vsakem ligiomarjem po eden, torej V6ega 14 orožnikov, ki so bili posebej izbrani za ta pos-1. MajoT Dinulesco je sedel poleg šoferja. Na ce6ti med Ploestijem in Bukarešto 60 nekaj po polnoči na znak, ki ga je dal major Dinunesco z žepno električno svetilko, orožniki z usnjatimi jermeni zadavili legionarje. Avtomobil je nadaljeval pot in prispel okoli štirih zjutraj 30. novembra v Bukarešto, kjer se ie ustavil pred staro vojaško temnico v utrdbi Gilava. Tam je bila že tri. dni prej izkopana velika jama, okoli katere je bila napeta bodeča žica. Ko je avtomobil pripeljat na dvorišče trdnjave Gilavo, to bili oddani streli iz samokresov in karabink na vsa trupla, ki so jih zatem vrgli v jamo. Vojaški zdravnik je ugotovil, da so vsi mrtvi. Major Dinulesco je 'tiel govor na vse orožnike in poudaril, da so izvedli obsodbo vojaškega sodišča in da so opravili domoljubno delo. Grobnico so zasuli z zemljo in ves dan se nihče ni smel približati temu kraju. Drugi dan 60 trupla spet izkopali in jih prenesli v drugo jamo, zunaj utrdbe, jih polili z 20 steklenicami žveplene kisline, zatem pa grobnico pokrili s plastjo belena, preko katerega so nametali zemlje. Major Dinulesco je končno izpovedal, da je tistih 14 orožnikov moralo podpisati protokol o smrti 14 legionarjev, čeprav so se sprva temu upirali, V protokolu je bilo zapisano, da je bilo 14 legionarjev ubitih. >ker so so poskušali pobegniti«. Vsak orožnik je dobil 20.000 lejev nagrade. Nekatere priče trdijo, da je major Dinulesco dobil 200.000 lejev. Šofer policijskega avtomobila, ki so ga zasliševali na čisto drugem kraju, je povedal točno vse podrobnosti ter potrdil izpovedi majorja Dinulesca Predlog za ameriško-angleško obrambno zvezo proti Japonski Hevrjrork, 3. oktobra, t. United Preea. V »Herald Tribune« je major E 1 i o t napisal članek, ki ga smatrajo kot prvi migljaj, v katero smer bi se mogla ameriška zunanja politika razvijati na tiho-morskem prostoru. Major Eliot namreč zagovarja pravi vojaško-obrambni sporazum za ohranite', dosedanjega stanja na Tihem morju. Eliot meni, da bi bila s takšnim sporazumom Japonska neizprosno postavljena pred izbiro, aJi svoje zahteve in težnje zmanjša, ali pa da sprejjne. vojno. Japonska pa da bi bila v takšni vojni brez dvoma poražena. Eliot predlaga za sporazum med Ameriko in Anglijo naslednje možnosti: 1. Angleiki in ameriški imperij U proti Taoon-ski objavila popolno gospodarsko zaporo. To U a« bilo istovetno z blokado, ker bi bil samo blagu iz obojih imperijev prepovedan odhod na Japonsko. 2. Anglija bi spet odprla cesto skozi Burmo na Kitajsko, s čemer bi se začele in pospešile spet to{-ne dobave maršalu Čaakajjeku na Kitajskem. Angleške čete bi zasedle mejo Siama in Burme, med tem ko bi avstralske čete krile Burmo in malajski polotok. 3. Anglija in Amerika dovolite Kitajski vso razpoložljivo pomoč t njeni borbi proti Japonski. 4. Zedinjene države Severne Amerike pošljejo brodovje in letala na Daljni Vzhod, morda ▼ Port Darvin t Avstraliji in v Stngapur. 5. Anglija in Amerika okličeta skupni protekto-rat nad Nizozemsko Indijo ter začneta istočasno razgovore z generalnim Štabom nizozemskih oblasti na nizozemskem otočju. 6. Anglija in Amerika zgradita opo.iSča na otokih Gilbert in na Salomonskem otočju. Ameriško tihomorsko brodovje se zbira pri Filipinih Moskva, 3. oktobra, t. Moskovski r*dio je trikrat zaporedno objavil poročilo o premikanja ameriškega vojnega brodovja na Tihem morju, s čemer je hotel poudariti, da prihajajo ta poročila iz dobro informiranih krogov. Po poročilih moskovskega radia je 5 vojnih ladij zapustilo Havajske otoke in dobilo nalog, da odpluje na Filipine, kjer se nahaja sedaj že 6 bojnih oklopnih ladij, 12 križark, 20. rušilcev, 2 nosilki letal in večje število podmornic. Brodovje, ki prihaja iz Honolula na Havajskih otokih, obsega 1 bojno oklopnico, 1 nosilko letal in 8 križark. Washington, 3 oktobra AA. DNB. Vrhovni poveljnik ameriških pomorskih sil na Tihem oceanu admirali Riccardson bo prispel te dni v Washington, kjer bo imel razgovore z mornariškim ministrom Knoxom, Washington, 3. oktobra. AA. DNB. Mornariški minister Knox je danes sporočil, da Združene države ne nameravajo zaradi najnovejšega razvoja do-dogodkov na Tihem morju okrepiit svojih eskader na Daljnem vzhodu, rečnih patrol na Jangceju in gar-nizij na Filipinih. Na vprašanje, če mornariško ministrstvo vodi z Anglijo pogajanja o uporabi Singapu-ra kot oporišča, je ameriški mornariški minister dejal, da taksnih razgovorov ni bilo. Zatem je izjavil, da še ni sprejet sklep o prijateljskem obisku ameriških pomorskih enot ▼ Avstraliji in Novi Zelandiji. Washington, 3. oktobra, b. Associated Press: Fred Knox, mornariški minister Združenih držav je zanikal govorice, da nameravajo Združene države uporabiit Singapour za vojno oporišče. Med tem pa je kanadsko-ameriška obrambna komisija, ki ji je predsedoval La Guardia, sprejela včeraj sklep, da se z veliko naglico okrepijo pomorska oporišča Amerike in Kanade na suhomorski strani. Newyorški župan La Guardia je obrazložil, da so ti ukrepi nujno potrebni kot odgovor na pakt, ki so ga podpisale Japonska, Nemčija in Italija. Drugi ameriški mornariški strokovnjaki so pregledali v Bostonu atlantsko obal in sklenili, da se ameriško atlantsko brodovje okrepi za nadaljnih 125 vojnih enot in patrolnih ladij. To je prvi korak za okrepitev ameriškega atlantskega brodovja. Posveti v Washingtonu o usodi francoskega otoka Martinique Washington, 3. oktobra. AA. Reuter. Po obvestilih »Associated Press« izjavljajo dobro poučeni washimgtonski krogi, da se je na včerajšnjem posvetu med predsednikom Rcoseveltom in francoskim veleposlanikom Hayejem govorilo o naslednjem vpra- šanju: Kaj bo z nad sto letali, Id so bila izdelana v Ameriki in ki sedaj neiskorigčana čakajo na iranco-skem otoku Martiniaue, Ta letala so namreč na francoski nosilki letal »Bearn« in se nahajajo na njej od podpisa premirja. Washington, 3. oktobra, t. Pres« poroča, da ameriške oblasti z veliko pozornostjo gledajo na francoski otok Martinique in da se pogosto sliši mnenje, da bi bilo treba ta otok zasesti, ker obstoja nevarnost, dokler je Francija zasedena od Nemčije in Italije, da ne bi ti dve velesili skušali na tem otoku dobiti oporišča, kar bi bilo proti sklepom, ki so bili sprejeti na vseameriški konferenci na Havani v interesu varnosti držav na obeh ameriških celinah. V ameriških vojaških krogih proučujejo vprašanje zasedbe tega otoka. Ameriško-nemški odnošaji Berlin, 3 oktobra, b. »Volkischer Beobachter« opominja Združene države na ameri&ko-rfemAke odnošaje ter protestira proti temu, da je Amerika dobavila Angliji 50 rušilcev. List poudarja, da se Združene države vedno bolj vmešavajo v evropske zadeve, medtem ko za ameriško celino zahtevajo nedotakljivost Newyork, 3. oktobra, b. Na konferenci predstavnikov tiska je predsednik Roosovelt izjavil, da ne namerava ukiniti Johnsonovega zakona. Ko to časnikarji vprašali g. Roosevelta glede ameriška-nemških odnošajev, je Roosevelt izjavil, da je wash'ngtoneka vlada že poslala Nemčiji opomin na zapadli obrok nemškega povojnega dolga Ameriki. Kot je znano, dolguje Nemčija Združenim državam okrog 271 milijonov dolarjev (okrog 16 milijard dinarjev). „Bitka za London" Mnenje v moskovski »Komsomoiskaji Pravdi« Moskovska »Komsomolskaja Pravda« objavlja v svoji številki z dne 18. septembra članek pod naslovom »Pomen bitke za London«, ki ga je napisal I. Jermašov. Članek se v prevodu glasi: Sedaj se že 40 dni in 40 noči neprestano bijejo letalske bitke nad angleškimi otoki. Nemško vojno vodstvo se je načrtno pripravljalo za ta boj in ga vodi z vsemi svoiimi silami. Kar tiče Anglije, je primorana, aa v trenutku, ko se je vojna nevarnost povsem približala njenim obalam, voditi boj kar na dveh frontah, v Evropi in v AfrikL Pomen majniških in Junijskih bitk v Belgiji in Franciji Sedanja »bitka za London« je neposredna posledica vojnih dogodkov prošlega leta. Ona je prav za prav nadaljevanje teh vojnih dogodkov. Majniški poraz v Flandriji je že v naprej odločil tudi o usodi Pariza in je pripravil vojaški zlom Francije. Tako v Angliji kakor v Franciji so si bili merodajni činitelji na jasnem glede usodnih posledic nemškega prodora čez reko Meuse, ker so se zahodni zavezniki izkazali, da so v najširšem smislu te besede bili nepripravljeni za tako hude vojne preizkušnje. Vsak izmed njih je gojil tajne upe, da bo morda burja le šla mimo njega. Ko so nemške armade v sredini maja potem, ko so prekoračile Belgijo, prebile tudi zelo slabe francoske obmejne utrdbe ter sunile do obale pri Abbevilleu, Calaisu in Dunker-queu, je vrhovno poveljstvo francoske armade mislilo, da bo nemška vojska izvedla bliskovit udarec proti Angliji. Zaradi tega so v Parizu takrat, ko so se bile največje bitke v Flandriji in so nemške armaife prišle do morja, govorili: Sedaj gredo nad LondonI Toda ogenj flandrskih bitk je hitro ugasnil. Že dne 5. junija so nemške armade, ki so se obrnile v južnozahodno smer, prebile francosko utrjeno črto na Sommi. Sedaj so začeli v Londonu govoriti: Nemške armade gredo s ed a j nad Pariz! Vendar je tudi to bila utvara. Junijske bitke na Sommi in na Seini so pokazale, aa je po mišljenju tretje stranke pri teh operacijah, namreč nemškega vrhovnega poveljstva, najkrajši pot do Londona čez Pariz... Nemško poveljstvo je namreč prišlo do zaključka, da je neobhodno potrebno, da zasedejo nemške vojske vso francosko obalo, Kajti veliki napad na angleške otoke je najvažnejša točka v nemškem vojnem načrtu proti Angliji. Kapitulacija Francije je nemškemu vojnemu poveljstvu šele omogočila, da je bila proti Angliji postavljena prava fronta, ki objemlje angleške otoke od severa do juga. Vloga angleške vojne mornarice Uspeh majniških in junijskih bitk v Belgiji in v Franciji je potemtakem »prva doba v bitki za London«, to se pravi, za posest angleških otokov. Uspeh teh borb je pokazal na globoko krizo vsega angleškega vojnega ustroja. Angleška vojska ni bila v stan ju, da brani najbolj važne strategične dohode do Rokavske obale. Ako Anglija že meseca junija ni prišla v neposredno nevarnost nemškega vpada in da je Churchillova vlada dobila možnost, da se v Novi obrazi v Romuniji Tudi že pred sedanjo vojsko je bilo v Romuniji nekaj mož, ki so želeli naslonitev Romunije na državi osišča. Toda tudi najbolj skrajni desničarski politiki bi si dali rajši odsekati obe roki, kakor da bi samo ped romunske zemlje odstopili komurkoli. Toda kaj bi o tem govorili, saj poznamo način, poznamo besedilo in poznamo tudi avtorjel Toliko se ie v zadnjih letih v Evropi »bojevalo do zadnje kaplje krvi in do končne zmage«, da do dobra poznamo propagandno vrednost takšnih in podobnih navduševalnih fraz. Iz Finske nismo nikdar čuli o kakšnih navdušenih govorih. Finci so se enostavno borili. Notranja politična situacija v Romuniji je tudi po velikem puščanju krvi še vedno dosti nejasna in ni lahko na prvi pogled reči, kdo je legitimen in kdo ilegitimen. Ustreljeni vodja Železne garde Codreanu si je zamislil svojo gardo po vzoru nemških napadalnih oddelkov. Politično pa je izdelal program, po katerem naj bi Romunija postala totalitarna država po vzgledu Nemčije. Ta program seveda ni ugajal bivšemu kralju Karolu, ker za njega ni bilo odmerjenega primernega mesta. Eden od poveljnikov Železne garde, ki je zavzemal podobno mesto kakemu nemškemu gauleiterju, je bil tudi Horia Sima, ki je doma iz Transilvanije in star šele 35 let. Kljub svoji mladosti je bil že profesor filozofije v Lugosu. Toda kaj zgodaj se je seznanil z ječami od znotraj. Po velikem procesu proti Železni gardi, ki je bil v Cluju, je Horia Sima dobil dosmrtno ječo. Kmalu pa je bil pomiloščen na 10 let, a že po nekaj mesecih sb mu vplivni prijatelji omogočili, da je zbežal v Nemčijo. Ko je Gi-Rurtu postal ministrski predsednik, je mladega profesorja poklical iz Berlina nazaj in mu dal mesto v vladi. Toda Sima se s takšnim položajem ni zadovoljil in ie kmalu svoje meslo odložil. Bolj mu je ugajalo delati izven kabi- neta, posebno ker je bolj in bolj postajal voditelj Železne garde, ki je v boju s prejšnjim režimom izgubila okrog 450 svojih pomembnejših članov. Toda ko je notranjepolitična kriza v Romuniji z odstopom Transilvanije dosegla višek, ni bil morda Horia Sima tisti, ki je prišel na oblast, ampak ga je pretekel za pičel korak Antonescu. Železni general Antonescu je potomec stare častniške družine, ki je v romunski zgodovini pomembna. Njegov stric je preosnoval romunski generalni štab. V svetovni vojski je Antonescu postal podpolkovnik v glavnem štabu, ne da bi ga javnost mnogo poznala. Vojaki pa so o njem govorili, da je strog, stvaren in pravičen. Ze zgodaj je Antonescu simpatiziral z obnovitvenim gibanjem, čeprav ni bil njegov član. V politične boje se ni vtikal, dokler ni prišlo usodno, poletje, ko so kar trije mejaši zahtevali dele romunske zemlje. Tedaj je Antonescu kralju pisal pismo, v katerem je njegovo državno vodstvo kritiziral. Karol pa seveda ni bil razpoložen, da bi ravno v tistih dneh poslušal očitke s te strani, in je dal Antonesca zapreti v vojaški zapor v Bistrici. Toda v ječi ni ostal dolgo. Skoraj se je vse zrušilo in ljudstvo je skoraj soglasno zahtevalo 58 letnega Antonesca, ki je v 24 urah postal ministrski predsednik. Kralj je bil vesel, da je nekoga našel, ki je bil pripravljen voz dalje vleči. Toda tudi sedaj še dežela krvavi iz mnogih ran. Horia Sima je sicer namestnik ministrskega predsednika in je izjavil, da je z An-toneseom, ki ie vodja države, pripravljen sodelovati. Toda vesli, ki prihajajo sicer zelo redko iz Romunije, dokazujejo, da je med obema voditeljema ie tekma za prvenstvo Ako je res zunanjepolitični poloiaj Romunije zaključen, je pa gotovo, da v notranji politiki ie nikakor nI dovršen. treh mesecih državo odločno pripravi za borbo proti Nemčiji in Italiji, je to — zasluga angleške vojne mornarice. V najtežjih dneh bitke v Flandriji, ko je prišel najboljši del angleške armade v nevarnost, da ne do popolnoma uničen z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo, je angleška mornarica, podprta od letalstva pomagala, da se je rešila. Angleški vojni mornarici se mora vojno vodstvo zahvaliti, da je moglo svojo oboroženo silo obnoviti in preosnovati. Toda vojna mornarica je bila sama kmalu v položaju, da občuti posledice majniških in junijskih porazov angleških in francoskih armad. Mornarica je namreč morala v še hujših okoliščinah preprečiti izkrcanje sovražnika na angleški vzhodni obali. To je tudi storila. Toda kako naj bi ona preprečila množe-stvene napade iz zraka, napade, ki so naperjeni proti življenjskim središčem Anglije in proti osnovnim oporiščem angleške moči na morju, torej oporiščem vojne mornarice same. V angleški admiraliteti so pravilno računali, da bo Nemčija zaradi slabosti svojega vojnega brodovja predvsem računala na svoje moči v zraku. Uspeh ali neuspeh izkrcanja Nemcev v Angliji se bo rešil v boju za nndoblast nad angleškim zračnim prostorom, predvsem pa nad pomorsko ožino pri Doverju in nad ustjem Temze. Glavno orožje — letalstvo Pri položaju, kot je nastal, je bilo jasno, da bo glavno težo nadaljnje borbe mo-alo nositi angleško letalstvo, ki je sicer dobro pripravljeno, ki pa je številčno slabejše, kakor pa nasprotnikovo, kajti vrhovno poveljstvo Nemčije, ki razpolaga z močnimi letalskimi silami, je začelo z množestvenimi letalskimi napadi na Anglijo brez oziira na njeno vojno mornarico. V rokah angleškega vrhovnega poveljstva je letalstvo tista sablja, ki odbija udarce, med tem ko svojega težkega meča, namreč svoje vojne mornarice, ki je v angleškem imperiju vedno veljala kot prvo, še vedno ne more potegniti iz nožnice. Vprav tukaj leži vsa slabost angleškega vojnega ustroja. Položaj je namreč postal takšen, da mora namreč slabši del angleškega orožja, namreč letalstvo, nositi glavno težo bojev proti tistemu orožju, ki je pri protivniku najmočnejše. Ta neenakost se je pokazala v bojih, k.i so se dosedaj razvijali. Nemško letalstvo teži za tem, da s svojimi težkimi udarci razdrobi jedro angleške obrambe v prestolnici. Ako je res, kakor poročajo nemški viri, da nemško letalstvo vrže vsak dan do 1.000 ton bomb na Anglijo, potem mora biti škoda, ki je povzročena na angleških otokih, ogromna. Vendar je še daleč od tega, da bi bil izid boja končan. Tudi za nemško letalstvo je bilo potrebno, da v započeterr^ boju postane glavno orožje V tem je bistvo sedanje vojne. Niti oklopne in tankovske divizije, niti motorizirane armade, niti topništvo — izvzemši obalno — se v tej ogromni borbi ne udeležujejo. Tudi padobranska in skakalska vojska ne more še nastopiti, kajti padalci iz zraka, če bi jih bilo tudi nekaj tisoč, bi bili brez velikih težav uničeni. Tudi nemška vojna mornarica, ki itak ni številna, ne more imeti kakšne odločilne vloge pri pripravljanju tako zamotane vojne operacije, kakor bi bil poskus izkrcanja na angleških otokih. Kakšen bo izid Kakšni so pogoji za uspeh na eni ali na drugi strani? Anglija se je izkazala nezadostno pripravljena za ta veliki dvoboj v zraku. Vendar pa se do sedaj nemškemu letalstvu še ni posrečilo, niti da okrepi svojo nad moč v zraku, niti da zlomi angleško protiletalsko obrambo, kamor spada v prvi vrsti angleško letalstvo samo. Boj, ki se je začel v zračnem prostoru nad Anglijo s prvimi dnevi avgusta in ki je dobil značaj neprestanega trajanja od 5. septembra dalje, je za nemško letalstvo mnogo težji, kukor pa so bili boji v Belgiji in v 1'ranciji To dokazujejo tudi podatki o izgubah Res je. da številke, ki jih eni ali drugi objavljajo, druge drugim nasprotujejo. Toda kljub temu smemo verjeti, da tako aneleško kakor nemško letalstvo izgubita vsak dan po 30 letal, tako, da skupne angleško in nemške izgube v-M) dneh bojev zna-šajo do 4.000 letal s 5 do h tisoč letalci. Glavno vprašanje, ki se postavlja zračnima brodovie-ma je, koliko časa bosta mogla prenašati tolikšno obremenitev Nemško letalstvo poskuša v tem razdobju bojev zlomiti svojega nasprotnika. V trenutku, ko bi Anglija izgubila bitko v zraku, bi mogli nastopiti padobranski skakalci, ki čakajo na svojo uro v francoskih in belgijskih pristaniščih. Namere nemške komande potrjujejo tudi spremembe v taktiki zračnega napadanja. V prvem razdobju, to se pravi od začetka avgusta do začetka septembra so nemški letalski napadi veljali istoča-no in hkrati innogim velikim središčem po državi. Toda ne glede na povzročeno škodo na tleh, je angleško letalstvo imelo v avgustu sorazmerno majhne izgube. V septembru pa je postal glavni cel j nemških napadov Ix>ndon in od tega trenutka dalje so tudi izgube angleškega letalstva večje. »Bitka za London« je pritegnila v svoie območje glavne sile angleškega letalstva. Angleški poleti nad Berlin in nad druga važna središča Nemčije so imeli drugovrstni pomen, namreč, da nemško letalstvo odtegnejo proč od Ijondona. Ta cilj sicer ni bil dosežen, toda tudi izgube nemškega letalstva so narastle. Trenutek odločitve se bliža Zelo značilno je, da je angleško letalstvo zadnje čase glavno borbo proti nemškim napadom odstopila protiletalskemu topništvu, ki je zelo močno in zelo dobro organizirano, med tem ko se angleška letala v giavnem posvečajo nalogi, da uničijo padobranske edinice, ki so zbrane po francoskih in belgijskih pristaniščih. Angleško vojno poveljstvo noče na vsuk način borbo podaljšati in tako primorati protivnika, da odloži svoj načrt izkrcanja La angleških tleh na poznejši čas, ki bo mnnj ugoden. »Bitka za London« je, kakor to pravilno razumejo na obeh straneh, prav za prav bitka za Anglijo in za angleški imperij. Toda ta bitka ne more več dolgo trajati s tol kšno silovitostjo. Približuje se namreč trenutek, ko ne več samo napadeni, marveč tudi napadalec prihaja pod vpliv položaja, ki si ga je sam ustvaril, ko mora namreč ponoviti besede latinskega pregovora: Hic R hodil s, hic salta — Tukaj je Rodiis, sedaj skoči!« Z drugimi besedami povedano se približuje čas, ko se bo morala nemška napadalna vojska odločiti, da prebrede tistih 40 km morskega prostora, ki jc devet sto let nepremagljivo branil mir angleških otokov. Toda v tem trenutku bojev bo nastopil nov činitelj — namreč angleška mornarica. Toda to je samostojno vprašanje, o katerem je treba posebej govoritL Eksplozije v Švici Bern, 3. oktobra. AA. (Štefani.) V znani tovarni orožja in streliva v Erliconu je prišlo včeraj do dveh eksplozij. Tretja in najtežja eksplozija pa je bila snoči in je bilo 11 oseb težje ali lažje ranjenih. Vzroki eksplozij še niso znani, vendar pa so postavlja vprašanje, če ne gre za sabotažo »angleške znamkec. V zvezi s temi eksplozijami je začelo več tisoč delavcev stavkati zaradi nevarnosti in da bi dosegli povečanje mezd. Berlin, 3. oktobra. AA. (DNB.) Italijansko časopisje obširno komentira celo vrsto tajinstvenih eksplozij, do katerih je prišlo v neki švicarski tovarni v Erliconu. Dopisnik »Journal dTtaliac poroča, da so te eksplozije zbudile velik nemir v delavski krogi. 22. obletnica vladanja bolgarskega kralja Borisa Sofija, 3. okt AA. Bolgarska brzojavna agencija objavlja: Predsedstvo vlade je objavilo naslednje uradno sporočilo: Proslava 22. obletnice ,odkar je stopil na prestol Nj. Vel. kralj Boris, pada v isti čas, ko se Dobrudža priključuje domovini. Ob tej priliki je Nj. Vel. kralj izvolil razširiti svojo milost in je poniilostil vse politične zločince, pomiloščenih pa je bilo tudi 1359 navadnih zločincev. V tem času narodnega in državnega poleta, ko se soglasno izraža edinost bolgarskega naroda, to dejanje najvišje milosti krepko podpira zaključek neke preteklosti in se preveva z novo vero v modrost državnega poglavarja, prav tako pa pospešuje možnost, da se bolgarski narod še bolj zbere okoli svojega vrhovnega poglavarja, ki se je ves posvetil miroljubnemu delu za dobrobit in napredek Bolgarije. Številna interniranja v Franciji Francosko službeno poročilo trdi, da »tisti, ki so povzročili poraz, sedaj spet rovarijo proti javnemu redu...« Ženeva, 3. oktobra. AA. DNB: Z ozirom na aretacijo bivšega ministra Pomareta in Leona Jouhauxa, bivšega voditelja marksističnih delavskih sindikatov, je francoska vlada izdala poročilo, ki se glasi: Vlada je ukazala internirati celo vrsto osebnosti na podlagi zakona od 3. septembra 1940 Da bi se pravilno tolmačil ta ukrep, se precizira, da ta politični postopek nima nobene zveze z vrhovnim državnim sodiščem v Riomu niti z novoustanovljenim vojnim sodiščem. To naravno ne izključuje možnosti, da bo morebiti vrhovno državno sodišče ali novoustanovljeno vojaško sodišče smatralo potrebno poklicati na odgovornost internirane osebe. V trenutku, ko se vlada v tragičnih okoliščinah prizadeva, da bi ohranila francosko suverenost in javni red, ki jima preti nevarnost n pjLa v od tistih, ki so povzročili poraz Francije, bo narod razumel, da je dolžnost odgovornih činiteljev da podvza-mejo potrebne ukrepe proti onim osebnostim, ki niso ali nočejo razumeti današnjega stanja in ki odkrito ali podtalno z besedo in dejanjem iele prikriti dejstva, zaradi katerih j« Francija morala toliko pretrpeti. Oklic vojnega ministra Vojni minister general Huntzinger je naslovil na francosko vojsko dnevno povelje, v katerem je med drugim dejal: V trenutku, ko se lotevam nal >ge, da po premirju preuredim francosko vojsko, se obračam na vsakega posameznika med vami. Za moralo naše vojske morata veljati vedno dva glavna temelja, dvoje načel, ki sta bratstvo in pokorščina do starejših. Iz te zmanjšane vojske moramo napraviti vojsko, ki bo boljia po vrednosti in moramo gledati ▼ njej enega najglavnejSih sestavnih delov preporojenega naroda. V tuj vojski se bo varovala ljubezen do domovine. Zaradi sedanjih žalostnih časov bo vojska v svoji čisti in topli duši vedno morala misliti na leplo bodočnost, kakor se spodobi narodu, ki je ponosen na svojo preteklost in ki je imel vedno zadosti poguma, da je prineMl vse, kar je dala bodočnost Rušilec poškodovan Bern, 3. oktobra. AA. DNB. Po noricah, ki prihajajo iz Vichyja, je francosko ministrstvo za vojno mornarico objavilo, da je bil pri bojih pred Dakarjem hudo poškodovan francoski rušilec »Audacieux«. Barcelona. 3. oktobra. AA. (DNB) Dve sfo članov mladinske organizacije španske falange je odpotovalo v Italije na vabilo italijanske vlade. CjjOAp&daMtvjO Prehrana Slovenije je zagotovljena Z ozirom na veliko važnost prehrane Slovenije do prihodnje žetve, smo se obrnili na mero-dajno mesto, odkoder smo dobili o stanju prehrane v Sloveniji sledeče podatke: Po novi uredbi o preskrbi prebiv. s kruhom je bila vsa Vojvodina določena kot proizvodno središče, od koder je mogoč izvoz pšenice in mlev-skih izdelkov samo z dovolilnicami, ki jih izdaja »Prizadc. Da bi mogla dobiti Slovenija zadostne koliične pšenice in moke, je ban. uprava ukrenila dvoje: 1. angažirala je privatne uvoznike; 2. najela je posojila in sama začela z nakupom pšenice in deloma tudi moke. Za izvoz pšenice in moke iz proizvodnih središč so določeni kontingenti za posamezne banovine. Ti kontingenti se izdajajo od časa do časa na podlagi količin pšenice in moke, ki so za določen čas na razpolago. Za Slovenijo je bil določen kontingent pri prvi razdelitvi 300 vagonov pšenico, pri drugi razdelitvi 1000 vagonov pšenice in moke, pri tretji razdelitvi spet 1000 vagonov pšenice in moke. Pšenico uvaža v glavnem banovina sama in jo daje mleti le po potrebi, moko pa uvažajo na račun dovoljenega kontingenta privatni trgovci, zadruge, občine in industrijska podjetja. * Koliko smo doslej uvozili Moremo računati, da je do sedaj uvoženo na račun izdanih kontingentov okrog 1000 vagonov moke in okrog 400 vagonov pšenice, ki je vskla-diščena v glavnem kot rezerva pri večjih mlinih v Sloveniji. Od dovoljenih kontingentov moremo uvoziti do prihodnje delitve kontingentov, ki bo te dni, še okrog 900 vagonov pšenice in moke. Ako bomo dobivali kontngente v ist meriv naprej, se nam ni bati pomanjkanja pšenice in pšenične moke, katere moramo uvoziti okrog 6000 vagonov letno. V skrajnem slučaju moro en del pšenice nadomestiti koruza. Posojila za nabavo hrane Da bi mogla banovina preskrbeti zadostne rezerve krušnega žita, js najela do sedaj posojila v sledečih zneskih: 1. Privileg. agr. banka din 6,620.000 2. Hranilnica dravsko ban. din 10,000.000 3. Borza dela . . . 4. Poštna hranilnica 5. Narodna banka . din 3,000.000 din 15,000.000 din 30,000.000 Skupaj . . din 64,000.000 Posojila so kratkoročna (za eno leto) z nizko obrestno mero (1—5%). Zaprošeno je povišanje posojil do 100,000.000 din. Letošnja žetev v Sloveniji je razmeroma dobra. Pridelali smo pšenice (ozimna in jara) 7240 vagonov, rži (ozimne in jare) 3526 vagonov, koruze bomo najbrž pridelali okrog 6250 vagonov. Ječmena smo pridelali 1893 vagonov, ovsa 2275 vagonov in eoržice '146 vagonov. Ajde bomo pridelali najbrž okrog trt 1 UhoČ"1 vagonov, prosa okrog 830 vagonov in fižola okrog 500 vagonov, krompirja pa okrog 33.000. vagonov. Fižola in krompirja bomo ' imeli tako se zA izvoz, uvoziti pa bomo morali okrog 12.200 vagonov krušnega žita, od tega polovico pšenice in mlevskih izdelkov, polovico pa koruze. Koruza je dala letos odličen pridelek v Vojvodini, saj bomo pridelali okrog 5GO.OOO vagonov koruze skupne v vsej državi. Kljub znatnemu izvozu bomo imeli še zadostne količine koruze na razpolago za domače potrebe. Vendar pa je potrebno zaradi skupne in pravočasne nabave, da občine in posamezniki, ki računajo na dobavo koruze po banovini, že sedaj prijavijo svojo celoletno potrebo. Ker bodo sredstva, s katerimi razpolaga banovina, v glavnem za nakup pšenice in moke, bodo morali tudi posamezniki, občine in industrije zagotoviti za nakup koruze potrebna sredstva. Pričakovati moremo tudi_ zmernega znižanja cen koruzi in to na približno 300 din za 100 kg vsaka postaja v Sloveniji. Zaradi ugodne letine koruze najbrž tudi ne bo primanjkovalo masti in gotovo cena ne bo mogla bili tako visoka kakor danes, ko je cena koruzi po 4(K> din za 100 kg. Zaradi precej velikega pridelka krme tudi ne bo pomanjkanja,krme, kar bo spet vplivalo na večji prirast živine in s tem tudi na zadostni dogon živine na domače trge. Kako je z oljem Slovenija potrebuje letno okrog 3,200.000 litrov jedilnega olje in to v poletnih mesecih kakih 25.000 mesečno več kakor v zimskih mesecih. Od tega je okrog 25% bučnega in olivnega olja, ostalo olje ^dobimo iz tovarn, predvsem iz Hrvatske. Letos je bila letina repice zelo slaba. Po cenitvah bodo posevki ozimne »-opice letos znatno večji in moremo za poletje 1941 pričakovati boij: še letine. Zelo ugodna pa je letos letina za buče in sončnice, ki dajejo glavni material za jedilno olje. Ustanovljena je bila v Belgradu osrednja organizacija za prodajo oljnatih semen in olja ter moremo pričakovati, da bomo preskrbljeni z oljem v zadostni meri in po primernih cenah. Sladkor Pridelek sladkorne pese se je zaradi ugodnega vremena v mesecu septembru zelo zboljšal. Tovarne bodo zato mogle izdelati še nekaj sladkorja na zalogo. Ker bo Slovenija dobila vsak mesec odgovarjajoče število vagonov sladkorja, jo vsako kopičenje sladkorja odveč, more pa povzročiti začasno pomanjkanje sladkorja. Da bi bila Slovenija brez drv, se ni bati, četudi so zaloge precej izčrpane. Sicer je pa na primer Ljubljana do sedaj že uvozila v ietošnjem letu več drv kakor lani ob tem času, kar je znak, da so se prebivalci že precej založili z drvmi. Banovinski prehranjevalni zavod Zaradi pravočasne in zadostne preskrbe ter pravilne razdelitve življenjskih potrebščin je ustanovljen pri banski upravi banovinski prehranjevalni zavod kot samostojna pravna osebnost, ki bo protokoliran kot trgovska firma v trgovskem registru. S tem se bo mogoče izogniti birokra-tizmu, ki more pravočasno preskrbo življenjskih potrebščin in njih pravilno razdelitev samo ovirati. Preskrba življenjskih potrebščin bo tako'postavljena na trgovsko podlago, vendar pa bo pod stalnim nadzorstvom javne uprave. Vidi se, da se nam v nastopajoči zirtii in naprej do nove žetve ni bati pomanjkanja. Moramo pa se vendar vsi zavedati resnosti in težkoč časa in razmer, v katerih živimo. Nepravilno je, da bi se v teh časih poizkušal posameznik okoristiti na škodo celote, ali en stan na škodo drugega stana. Vsak tak poizkus bo oblast takoj in z vsemi sredstvi zatrla. Stanje naših klirlngov Prejemki zasebnih nameščencev na Hrvatskem Poročali smo že, da je prišla odločba razsodišča o zvišanju prejemkov zasebnih nameščencev v banovini Hrvatski. Draginjska doklada znaša od 10 do 50%. Dodatno k temu je še poročati, da je razsodišče priporočilo poslodajalcem, da naj na vsak način po svojih gospodarskih možnostih izplačajo do 1. oktobra nameščencem enkratni dodatek kot zimsko pomoč v najmanjšem znesku pol mesečne plače, ki se ne smatra za redne prejemke ali 13. plača. Nadalje pravi naslednja točka razsodiščne odločbe, da imajo poslodavct, ki so dosedaj redno ali neredno izplačevali svojim nameščencem 13. plačo, odslej izplačevati redno :n to naikasneje do 20. decembra v letu, ostalim pa se priporoča, da jo izplačujejo tudi oni, dokler se to vprašanje končno ne reši. Zaposlenost našega delavstva Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu se je od junija na julij 1940 zmanjšalo število zavarovancev za 11.274, dočim je v primeri z lanskim julijem naraslo število zavarovanega delavstva za 2864. Zanimivo je, da je v primeri z lanskim julijem naraslo število zavarovank za 6416, dočim je število zavarovancev padlo za 3552. Po posameznih področjih je bilo letos število zavarovancev naslednje: Slovenija Hrvatska ost. drž. vsa drž. januar 101.117 209.133 340.794 651.044 februar 102.573 213.577 349.998 666.148 marec 108.498 226.150 370.176 704.824 april 116.955 237.926 388.799 743.680 maj 118.701 236.697 399.169 754.567 junij 119.310 237.391 404.289 760.990 julij 120.405 234.611 394.700 749.716 Edino v Sloveniji je od junija na julija naraslo število zavarovancev, dočim se je zmanjšalo v vseh ostalih pokrajinah države, kar je imelo za posledico tudi zmanjšanje zaposlenosti v vse-državnem obsegu. V primeri z lanskim julijem je najbolj narasla zaposlenost pri gradbi železnic, cest in vodnih zgradb, pri strojni in kovinski industriji, tobačni industriji ter papirni industriji. Zmanjšala pa se je zaposlenost pri industriji kamenja in zemlje, pri predelovanju lesa ter v tujskem prometu in pri predelavi kož in surogatov. V primeri z lanskim julijem je tekstilna stroka nazadovala za 2893 oseb ali 4.76%. Povprečna delavska mezda se je na področju vse države zvišala od junija na julij za 0.51 din, v primeri z lanskim julijem za 2.95 din na 27.25 dinarjev. Julija ie znašala povprečna dnevna zavarovana mezda (v oklepajih podatki za junij): Slovenija 29.44 (28.77), Hrvatska 28.50 (28.12) in ostala država 25.88 (25.37) din. Skupna zavarovana mezda je znašala julija letos 511.18 (junija 1940 509.09, julija 1939 454.07) milij., od tega v Sloveniji 88.61, v Hrvatski 167.17, v ostali državi pa 255.40 milij. din. Kaj je s špiritom Zadnje čase se opaža na naših trgih pomanj-, kanje špirita. To je v zvezi z zamudo v rasti, sladkorne pese, ker je letos sladkorna pesa v rasti znatno zaostala, pa tudi količina melase, ki jo je lahko dala sladkorna industrija špiritni ir)rr dustriji, je bila manjša. V prejšnjih letih si je, pomagala špiritna industrija s proizvodnjo špirita iz koruze, toda lani je bila tudi slaba letina koruze. To je povzročilo zaskrbljenost pri konzumen-tih, ki pa ni upravičena, ker bo kmalu na razpolago novo blago, saj je melasa že poslana iz sladkornih tovarn. Je pa druga stvar, na katero moramo opozoriti: zaradi pomanjkanja špirita je oni konzum,. ki potrebuje špirit za izdelovanje žganja, posegel najbrže v veliik meri po denaturiranem špiritu. Toda poraba denaturiranega špirita za proizvodnjo žganja je izredno škodljiva zdravju, ker vsebuje denaturirani špirit snovi, katerih ne bi smeli uživati brez. škode za zdravje. To pomeni tudi občutno poslabšanje kakovosti žganja na škodo zdravja potrošnikov, kar bi morala oblastva preprečiti s strogo preiskavo žganja, ki prihaja* na trg, pa je iz denaturiranega špirita, ki je škodljiv. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 30. september izkazuje naslednje glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. september): Aktiva: zlato v blagajnah 2.071.6 (4.15), zlato v inozemstvu 308.8 (4.76), s>kupna zlata rezerva 2.380.4 (8.9), devize izven podlage 518.4 (— 19.3), kovani denar 212..1 (— 27.8), posojila: menična 1.450.16 (8.44), lombardna 182 (1.5), skupno posojilo 1.632.2 (9.9), vrednostni papirji 349.45 (— 14.2), eskont bonov državne obrambe 5.155 (131), razna aktiva. 1.850 (— 1.54). Pasiva: bankovci v obtoku 12.403.06 (284.6), drž. terjatve 21.1 (— 22.97), žirovni računi 1.409.74 (— 155), razn< računi 1.033.6 (— 23.4), skupno obveznosti po vidu 2.646.2 (— 183.34), razna pasiva 330.5 (— 13.04). Obtok bankovcev ter obveznosti po vidu 14.867.5 (101.3), skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 3.808.6 (14.25), od tega samo zlato, v blagajnah po 9tvarni vrednosti 3.314.5 (6.6) milij. din, skupno kritje 25.61 (v prejšnjem izkazu 25.69%), od tega samo z zlatom v blagajnah 22.29 (22.40%). Izkaz nam kaže naraščanje zlatega in zmanjšanja deviznega zaklada. Povečala so se posojila tako zasebnemu gospodarstvu kot državi. Banka je nadalje prodala svoje vrednostne papirje, ki so v prvi vrsti državn« papirji. V septembru se je postavka vrednostnih papirjev zmanjšala za 65.36 milij. din in sicer od 8. septembra dalje. Zaradi potrebe ultima je zelo narastel obtok bankovcev, pa tudi obtok kovancev se je povečal. Primemo so se zmanjšali žirovni računi ter terjatve države radi potreb zadnjega v mesecu. Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 30. septembra naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. septembra): Aktivni kliringi: Italija 21.468.993 (preje pasiven kliring za 5.015.576) din, Nemčija 1.285.306 (- 147*27<>) mark, Bolgarija 3.244.042 (-78.952) din. Turčija 586.226 (-2.317.822) din, Francija 3.235.264 (—108.654) fr. frankov in francoske kolonije 2.689.755 (-41.285) fr. frankov. Pasivni kliringi: Madžarska 11.932.860 (—3 mil 36.309) din. Romunija 6.143.829 (-352.737) din Slovaška 25.756.986 (-4.002.140) kron, Ho-landija 2.770 (—15.429) in Protektorat 35.336.386 (+28.991.700) kron. Pregled kaže znatne izpremembe. Predvsem se je naš pasivni kliring z Italijo izpremenil v aktivni, zmanjšala se je naša aktivnost posebno v kliringu s Turčijo. Mod pasivnimi kliringi izkazuje znatnejše zmanjšanje naš klirinški dolg na Madžarskem in na Slovaškem, dočim je naš klirinški dolg v Protektoratu izredno narastel. Plačilni promet z Norveško V zvezi t novo ureditvijo plačilnega prometa z Norveško je izdalo devizno ravnateljstvo okrožnico št. 91, iz katere posnemamo: I. Stari uvoz in izvoz: Za 6tarl uvoz in izvoz je smatrati vse nakupe in prodaje v Norveški pred 1 oktobrom 1940, pri čemer je merodajen dan zaključka nakupa, odn. prodaje blaga po zaključnici. V kolikor ni zaključkov, bo vpoštevan datum izdaje fakture po prodajalcu. Plačilo bo šlo takole: 1. Plačilo starega uvoza. V ta namen bodo položeni dinarji za odgovarjajočo vrednost fakturnih zneskov na dinarski račun Norges banke v Oslu. Dinarji bodo plačani po fakturah, ki se glase na norveške krone, po 1.249.21 din za 100 norveških kron. Fakture za druge valute (razen kron in dinarjev) se pretvorijo po srednjem borznem tečaju belgrajske. borze predhodnega dne, pred plačilnim dnem. 2. Plačilo starega izvoza. Za stari izvoz bodo dobili izvozniki na osnervi a v iz o izvršenih plačilih pri Norveški banki po kronološkem redu. Tečaj je isti, za preračun drugih valut veljajo zadnji uradni tečaji dotične valute v Oslu. II. Novi uvoz in izvoz. Za nov uvoz, odn. izvoz ji smatrati vse zaključene nakupe in prodaje blaga v Norveški. Plačila bodo šla po specielnem računu F v markah pri N .mški obračunski blagajni v Berlinu. Uvoz bo plačan, če gre za norveške krone, tako, da se ti zneski pretvorijo v marke po srednjem tečaju devize Oslo v Berlinu, ki znaša 56.82 mark za 100 norveških kron, nato pa se pretvori tako dobljeni znesek v dinarje po tečaju 17.82 din za marko. Isto velja za novi izvoz, katerega bodo dobili plačanega naši izvozmiki v dinarjih. Konstrukcija novega plačilnega premeta je 6lična onemu z Holandijo in Belgijo, * Nemškojugoslovanski odbor za les. Letos bi moralo biti že meseca junija zasedanje jugoslovan-sko-nemškega lesnega odbora. Toda zaradi ovir, je bilo zasedanje preloženo, sedaj pa poročajo, da bo do zasedanja prišlo še v teku tega meseca. Na sestanku bodo razpravljali predvsem o novih cenah za posamezne lesne sortimente, kar je potrebno na eni 6trani zaradi samega položaja na lesnem trgu, na drugi strani pa zaradi zvtšanega tečaja nemške marke. Zaključki za izvoz lesa v Nizozemsko, Belgijo in severno Francijo, Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je obvestilo lesni odsek Zveze industrijcev v Ljubljani, da naj mu člani nujno prijavijo vse sklenjene zaključke za izivoz posameznih vrst lesa v Nizozemsko, Belgijo in severno Francijo. V prijavah naj se navedejo vrste lesa in količine na katere se glase zaključki. Prijave jc treba nujno odposlati. Risarski tečaj za mizarje. V. teku jesenske in zimske sezone priredi Zavod za pospeševanje obrta Obomice TOI v Ljubljani tečaj za strokovno risanje za mizarske mojstre in pomočnike. Tečaj bo vodil strokovni učitelj g. Joeip Tratnik, bo pa v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani, -ečaj se prične v nedeljo, 20. oktobra t. 1. ter vsako nedeljo odnosno praznik dopoldne od 8 do 12. Opozarjamo na to mizarske mojstre in pomočnike z -"abilorn, da se .pismeno prijavijo s točno navedbo svojega naslova najkasneje do 14. t, m. na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI, kjer dobe še podrobnejša pojasnila. Redno jesensko licencovanje bikov in merjascev bo v okraju Slov. Konjice po naslednjem vrstnem redu: — Dne 16, oktobra ob pol 8 dopoldne na sejmišču v Slov. Konjicah; istega dne ob nol 11 dopoldne pri gostilni Kračun v Zrečah; istega dne ob pol 14 popoldne pri Furmanu v Križevcu: isteSH dne ob pol 15 na sejmišču v Vitanju. — Dne 17. oktobra ob pol 8 dopoldne na sejmišču v Oplotnici; istega dne ob pol 10 gopoldne pri gostilni Guček v Tepanjah; istega dne ob 13 popoldne ori gostilni Goričan v Zičah; istega dne ob 15 poooldme Dri gostilni Kračun v Ločah; istega dne ob 16 popoldne v Špitaliču. Izvenkonkurzna likvidacija V izvenkonkurzno likvidacijo je prešla Hrvatska gospodarska banka, d. d. v Zagrebu. Donos davkov v Nemčiji. V davčnem letu 1939-1940, ki se je začelo dne 1. aprila 1939, so znašali da včni dohodki v Nemčiji 23.6 melijardne mark v primeri s 17.7 milijarde mark v prejšnjem letu. Imovinski in prometni davki so dali obenem z vojnimi dokladami 18.2 milijarde (13.1, davki in trošarine pa 5.3 (4.7) milijarde. V prvem četrletju tek. davčnega leta je davčni donos v primeri z isto dobo lanskega leta narastel od 5.221 na 6.067 milij. mark. Padli 60 donosi od carin in trošarin od 1.212 na 1,171 milij. mark, narasli pa so donosi drugih davkov od 4 na 4.9 milijarde maik. Borze Ameriški Oenat dolar 55.- Dne 3. ojklobra 1940, Nemška marka 14.70—14.90 Devioii promet je znašal na zagrebški borz« 9,834.756 din, na belgrajski 6,136.000 din. V efektih je znašal promet na belgrajski borzi 151.000 din. Ljubljana — uradni tefajh London 1 funt . . . i . . s 187.15— 181:35 Newyork 100 dolarjev « , , , 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov , , . . , 1020.51—1030.54 Ljubljana — svobodno tržile* London 1 funt . . . i « • » 220.32— 223.52 Newyork 100 dolarjev , » , . 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov , i > e 1261,10—1271.10 Ljubljana — zasebni kliring! Berlin 1 marka . , * s s • 17.72—17.92 Zasreb — zasebni kliringi Solun 100 drahem 60.50 denar Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 59.65—60.35 Curih. Devize: Belgrad 10, Pariz 9.95, London 17.20, Newyork 434.25, Milan 21.95, Madrid 40, Berlin 173.75, Stockholm 103.65, Budimpešta 85.50, Atene 30, Carigrad 280, Bukarešta 2.25, Helsingfors 8.90, Buenoe-Aires 104. Vrednostni papirji Vojna škoda: V Ljubljani 436.50—438.50 v Zagrebu 437 —439 v Belgradu 437.50—439 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarji 52—53, vojna škoda prompt. 436.50—438 50, begluške obveznice 76—77, dalm. agrarji 69—70, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 95 denar, 7% posojilo Drž. hi,?, banke 1C0 denar, 7%stab. posojilo 94 denar. — Delnice: Trboveljska 315, Kranjska industrijska družba 148 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97 denar, agrarji 51,50 denar, vojna škoda promptna 437 do 439 (437), begluške obvezntce 77.50 blago, dalm. agrarji 70.50 blago, 6% šumske obveznice 70.50 blago, 4% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posojilo 100 blago, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posjilo Drž. Lip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 92 denar. — Delnice: Priv. agratina banka 192 denar, Trboveljska 340—349 (340, 345), Gutmatin 45 do 51, Sladk. tov. Bečkerek 600 denar, Slad tov. 210 denar, Isis 60 blago, Oceania 720 denar, Jadr. plovba 400 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50 denar, vojna škoda promptna 437.50—438, begluške obveznice 76.75 denar, dalm. agrarji 69.50 go 70, 6% šum-cke obveznice 69.25 denar, 8% Blerovo posojilo 99.50 denar, 7% Blerovo posojilo 95 denar. — Delnice: Priv. agrarna banke 192—193 (192.50 drobni komadi). i ,ii.: Žitni ..tre..., f ..... Novi Sad, Vse. neizpremenjeno, Tendenca neiz-. premen jena- Promet AradniLo-vivi u! \ o.«,.: Gene živine in kmetijskim pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v krškem okraju 1. oktobra t. 1.: voli I. vrste din 8.50, voli. II. vrste din 8, voli tU. vrste din 7.50, telice 1. vrste din 8, telice II. vrste 7.50, telice III. vrste din 7, krave I. vrste din 7, krave II. vrste d'n 6.50, krave III. vrete 6, teleta I. vrste din 9, teleta II. viste din 8, prašiči špeharji din 14, prašiči pršutarji din 12, za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste din 18, goveje meso II. vrste 16, goveje meso IIT. vrste din 14, svinjina din 20, slanina din 25, svinjska mast din 28, čisti med d':m 25, goveje surove kože din 14, telečje surove kože din 16, ^vinjeke surove kože din 10 za 1 kg. — Pšenica din 3.95, ječmen din 3.50, rž din 3.75, oves din 3.50, koruza d'n 4, fižol din 4, krompir din 1.75, lucerna din 1, seno din 0.75, slama din 0,45, pšenična moka Og din 8.50, ajdova moka din 6, za 1 kg. — Trda drva din 120 za 1 kub. meter, jajca din 1.25, za 1 komad, mleko din 2 za liter, surovo maslo d!n 48 za 1 kg. -— Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 7 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 10 za liter. Živinski selntl Živinski sejem v Ptuju 1. oktobra. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): volov 81 (30), krav 280 (122), bikov 36 (23), juncev 35 (7), telic 58 (31), koni 109 (24), ?rebet 3 (1), osel (1, skupaj 606 glav, od tega prodanih 239 komadov, od tega zopet za Italijo 11 vojov za Nemčijo 3 konji. Cene so bile naslednje: voli 7.15 do 8, krave 4.50 do 6. biki 6 do 7.50, junci 7, telice 6.75 do 8.25 din za kg žive teže, konji 700 do 6.000 din za komad, žre-beta 1.000 do 2.800 din za komad, osel 3 din za kg žive teže. Ptujski prašičji sejem 2. oktobra. Prignanih je bilo 219 svinj in 181 prascev, skupno 400 glav, od tega 98 prodanih komadov. — Cene so bile naslednje: prasci od 6 do 12 tednov stari 80 do 230 din z.i komad, pršutarji 10.75 do 11.50. debele 6vinje 12 do 13, plemenske svinje 9 do 11 din za kg žive. teže. Živinski sejem v Litiji dne 30. septembra t. 1. Cene:, voli 7.50 go 9 din, ovce 8 din, klavne krave 5 do 7 din, klavne telice 7 din do 8.50 din za ki žive teže. K opazovanju sovražnika v pritrjenem balonu spada tudi opazovalec na zemlji, ki leži ob velikem . križu na zemlii in je v stalni zvezi s posadko * -- f balonu. Vojak na italijanskem bombniku je pravkar pritit-___ . nil na napravo za spu&anje bomb. Križeva pot slovenskega izseljenskega duhovnika Prijet na begu skozi Francijo Žične ovire so ločile posamezne oddelke, na primer *B« in »C«. Obe sliki iz taborišča je narisal z akvarelom za spomin g. švelcu neki tudi internirani slikar. Konec septembra se je vrnil iz Francije izseljenski duhovnik g. Tone Švelc, ki je polnih 8 let pastiroval med našimi izseljenci v Auinetzu med luksemburško mejo in znano trdnjavo Metz. G. Švelc je imel tam obširen delokrog. Precejšen del pokrajine med Verdunom, Longuyonom in Metzom, ki pripada sicer trem različnim škotijain, je znan po svojih velikih železnih rudnikih, kjer dela tudi precej jugoslovanskih izseljencev. Na tem območju je živelo okrog 1500 Slovencev, večinoma od dela v rudnikih, poleg tega pa še 50 Hrvatov, ki so bili v glavnem zaposleni v tovarnah. Polovica vseh Slovencev je Primorcev, medtem ko so drugi večinoma Štajerci in Dolenjci, Gorenjcev pa Notranjcev pa je le nekaj. Koliko dela je zahtevalo dušno pastirstvo po tako razsežnem ozemlju, dokazuje najlepše dejstvo, da je g. Švelc redno vsako nedeljo biniral (imel dvojno mašo). Prvo mašo je imel vedno v Aumetzu, drugo pa kasneje v večjih kolonijah slovenskih izseljencev. Najdalj od Aumetza je bila 45 km oddaljena kolonija Giraumond, kjer so sami primorski Slovenci. To razdaljo ie g. Švelc seveda prevozil z avtomobilom, tako da je še pravočasno prišel in opravil drugo sveto mašo. Začetek vojne V to življenje naših izseljencev, ki so še dokaj narodno zavedni, pa je kruto posegla sedanja vojna. Ne samo doživljaji naših izseljencev, ampak še prav posebej čudne dogodivščine g. Švel-ca, ki nam je to pripovedoval, to najlepše dokazujejo. Ko je v maju Nemčija bliskovito napadla Nizozemsko, Belgijo in Francijo, je tudi pokrajina ob luksemburški meji v bližini Aumetza hitro občutila, da se pripravljajo veliki dogodki. 2e 8. maja so nemška letala prvič napadla važne vojaške točke v Aumetzu, za tem pa so Francozi v bližini Aumetza postavili 20 dalekometnih topov, s katerimi so začeli streljati na nemške postojanke na luksemburškem ozemlju. Dokler so streljali samo Francozi, je še šlo. Toda Nemci so začeli kaj hitro odgovarjati, zaradi česar je bil Aumetz izpraznjen in na binkoštno nedeljo 12. maja je tudi g. Švelc zapustil Aumetz. Preselil se je v 30 km oddaljeni Moutiers, kjer je prav tako kolonija slovenskih izseljencev, ki so si osnovali tam 25 družin. Tedaj so že začeli v Franciji z vso strogostjo preganjati takozvano peto kolono, ki naj bi po trditvah zaveznikov toliko škodovala njihovim operacijam na frontah. Prav to dejstvo pa je zapeljalo popolnoma nedolžnega g. Švelca na k rižev pot, ki se je končal srečno konec septembra. G. Švelc se je v Moutiersu naselil v stanovanjski hiši nekega slovenskega naseljenca, ki je služil v francoski vojski. Tega izseljenca je za časa vladanja ljudske fronte g. Švelc prepričal, da je odstopil od komunističnih načel, ki jih je kot rudniški delavec tedaj vneto zagovarjal. Ta izseljenec je bil tedaj celo znan kot organizator komunističnih celic, vendar je kasneje prekinil vse stike s komunizmom. Za vladanja ljudske fronte so namreč skoraj prav vsi slovenski izseljenci postali člani ljudske fronte. Pa jim drugega tudi ni ostalo, saj bi bili sicer ob delo in zaslužek. Ko se je ob silovitem vojaškem spopadu pokazalo toliko slabih posledic vlade ljudske fronte, se je seveda vsa jeza obrnila proti ljudskim frontašem in tistim, ki so nekdaj bili člani te fronte. Ne da bi za to vedel, je g. Švelc stanoval torej v praznem stanovanju znanega ljudskofrontaša, kamor se je preselil iz Aumetza. Krajevnim oblastem se je zdelo to zelo sumljivo in nenadoma se je raznesla govorica, da je tujec, ki se je vselil v hišo znanega pristaša ljudske fronte, najbrže član pete kolone in da ima nalogo organizirati atentate, posebno na železne rudnike. Že 15. maja je bil g. švelc prvič aretiran in zaslišan. Nato so ga izpustili in 10 dni opazovali. Medtem pa so napravili pri drugih slovenskih družinah v tamkajšnji koloniji natančne hišne preiskave. Strah pred tujci je dobil velike oči. Tudi pri g. Švelcu so napravili kar tri preiskave. Pri slovenskih družinah so celo pregledovali šivalne stroje, če niso morda v njih montirani radijski oddajniki. Pri g. Švelcu pa so prelistali vse knjige, ker so pričakovali, da nosi s seboj tajne šifre. Seveda so bile vse preiskave brezuspešne. Kljub temu pa se je sum vlekel naprej. K orožniku priklenjen 26. maja sta se že postavila pred stanovanje g. Švelca dva orožnika z nasajenim bajonetom in ga nista pustila več iz hiše. Dne 27. maja pa so se pripeljali orožniki na dveh avtomobilih. Povabili so g Švelca, naj se napravi, ker ga bodo odpeljali, češ da se boje atentata. Polovico občinskega odbora je prišlo gledat to aretacija in ■ ko je g. Švelc stopil iz hiše, so mu eno roko uklenili in jo privezali z drugo ključavnico na roko orožniku. Tako priklenjena drug na drugega sta se usedla v avtomobil, medtem ko so domačini Sip venci začudeni gledali, češ, kaj neki je mogel storiti g. Švelc, da ga peljejo kakor nevarnega zločine^. G. Švelca so pripeljali s spremstvom v Briey, kjer je sedež subprefekture. Tam so mu povedali, da bo sedaj treba »pokoro delate. Spravili so ga v zapor, še prej pa so mu [»obrali naramnice, nož in druge malenkosti, zato, da si v kehi »ne bi mogel kaj storiti«. Drugi dan je g. Švelc bil zaslišan prvič od višjega policijskega uradnika, ki je seveda takoj postopal mnogo lepše. Najprej ga je vprašal, če je že zajtrkoval, nato pa mu je ponudil kavo in kruha. Povedal mu je tudi, da zaradi suma, ki je nastal proti njemu, ne bo še takoj izpuščen na svobodo, in mu je zato predlagal, naj se pod nadzorstvom odpelje na svoje stanovanje in prinese s seboj potrebno perilo in obleko. G. Švelc je tudi to storil, na kar je bil pod nadzorstvom prepeljan v Metz, kjer je bil nastanjen v vojašnici, v kateri je bilo spravljenih že večje število raznih nezanesljivih elementov. Kakor je tam zvedel, so mislili za njega, da je morda nemški padalec. To pa zaradi tega, ker so se raznesle govorice med prebivalstvom, da nemški padalci skačejo iz letal, . ,, ... ...... . G. Švelc pa ni hodil v talarju Kakor francoski duhovniki, ampak Ie s kolarjem in v črni obleki kakor pri nas in kakor tudi v Nemčiji. Zaradi tega je padel nanj ta sum. V samotni celici Pri prvem zaslišanju v Metzu je uradnik zapazil v aktu tudi nek narisan zemljevid. Misleč, da je g. Švelc risal to karto, je takoj prekinil zasliševanje in ga poslal v samotno celico z naročilom, da bo poslan vojnemu sodišču. Kasneje so vendarle akt prebrali in ugotovili, da karte ni risal g. Švelc, ampak le orožnik, ki je s karto hotel pojasniti nekatere podrobnosti o bivališču g. Švelca. Dokler tega niso ugotovili, je g. Švelcu bolj trda predla. Vendar pa so mu vojaki, ki so ga stražili, dajali obroke od svoje hrane in nek podnarednik mu je zadnja dva dni dal v celico slamn jačo, tako da mu ni bilo treba ležati na trdih tleh s podbojem od vrat kot blazino. Po osmih dnevih zapora je dobil g. Švelc posebno sobo. Takoj je opazil, da se je v vojašnici ta čas marsikaj spremenilo. V vojašnici je bilo že 14 slovenskih druižin, ki so jih aretirali v Moutiersu takoj drugi dan potem, ko so odpeljali g. Švelca. Kot člane tujega naroda in kot bivše ljudske frontaše so jih oblasti spravile v vojašnico, seveda moške posebej, ženske in otroke pa tudi posebej. Nobeden od teh ni smel govoriti z g. Švelcem. Končno so odpeljali g. Švelca na poveljstvo generalnega štaba v Metzu, kjer so ga zasliševali polnih pet ur. Konec dolgega zasliševanja jeubil ta, da je višji častnik rekel g. Švelcu: »Pa imamo res v teh časih mnogo bolj pametnih stvari, s katerimi bi se morali pečati, kakor pa s takimi oslarijami, ki nam jih nadrobijo nerodni orožniki!« Prav tako so g. Švelcu sporočili, da bo vojaška oblast v 48 urah odločila, kam naj se preseli na jug Francije. Francoska fronta se podira Medtem se je začela podirati francoska fronta. Vojaške kolone so noč in dan korakale nazaj proti Verdunu in 16. junija je bil že napovedan splošen umik iz Metza. Slovenski izseljenci, za- prti v kasarni z g. Švelcem vred, so bili pod stražo odposlani iz Metza. Slovenski izseljenci, ki so bili italijanski državljani in teh je bila večina, pa so bil takoj po italijanski napovedi vojne odpeljani proti Nanciju, tako da je g. Švelc izgubil za njimi vsako sled. Njega samega in dva Slovenca, od katerih je imel eden s seboj tudi dva otroka, nekaj drugih tujcev in nekaj bivših francoskih komunistov pa so z vlakom odpeljali proti jugu. Ta vožnja od Metza do Dijona je bil že pravi beg pred Nemci. G. Švelc je vefkr.it opazil, da je bil vlak, v katerem se je vozil, zadnji vlak, ki je še vozil po progi. Strahovito treskanje, ki jo med vožnjo opozorilo vse [»tnike, je dokazalo, da Francozi spuščajo v zrak mostove železniške proge. Par sto metrov je bil komaj vlak oddaljen od mosta, čez katerega je pravkar peljal, že je /.letel most v zrak. Seveda ta vožnja ni bila več prijetna. Vlak je vozil le počasi, strah pred nemškimi napadi na železniške |>roge pa je tudi vsem sedel v kosteh. Večkrat so videli vsi potniki, kako so se dvigale z letališč velikanske jate francoskih letal in strnjene letele proti jugu. Prav tako so opazili v bližini večjih mest velikanske stebre dima in visoko pod nebo švigajoče plamene. Ogenj so si razlagali ali kot posledico nemških bombardiranj ali pa da so Francozi sami zažgali bencinske tanke, da ne bi polni padli Nemcem v roke. Večkrat so opazili tudi spopade nemških in francoskih letal v zraku. Priznati so morali, da francoska letala niso kos nemškim. Večina spopadov se je končala tako, da so francoska letala bila drug za drugim zbita na tla. Na postajah, skozi katere je vozil vlak, je bilo videti čudne prizore. Vojaki, pa tudi civilisti so začeli že pleniti napolnjene vagone, najboljši znak, da je vsega konec. Tudi v njihov vlak so vojaki nanosili cele zaboje keksov, tobaka, pijače in drugih dobrot, tako da so bili z vsem preskrbljeni. Postaje so bile seveda vse zatrpane z vlaki in lokomotivami, ki so vozili na jug. Večkrat se je vlak sredi proge ustavil. Nič čudnega, saj je 100 m jired njih vozil drug vlak ild. Vlaki so vozili skoraj v strnjeni kači in edina urejenost v tem neredu je bila smer proti jugu. Pred Dijonom se je vlak ustavil pred postajo. Nad mestom so rasli v nebo velikanski stebri dima. Gorela je tovarna za katran in 12 ogromnih tankov polnih katrana. Temnordeči plameni so lizali nebo, dim pa je ležal kot ogromen oblak nad vsem mestom. Dijon sam je bil že izpraznjen, zakaj Nemci so tedaj že vdrli čez Ren in prebili Maginotovo linijo. Pred kolodvorom v mestu Macon so vsi potniki mogli opazovati, kako je pel nemških strmo-glavcev napadlo drug za drugim kolodvor in ga obmetalo z bombami. Pri tem napadu so morali ujetniki ostati v vagonih, medtem ko so se drugi potniki poskrili v jarke ob progi. V taborišču internirancev Do mesta Lyona so bili Nemci vlaku tako rekoč ves čas za petami. Od tod pa so že v nekoliko bolj urejenih razmerah vozili dalje proti jugu prav do španske meje v Perpignan, kjer je bilo svoj čas taborišče za šjianske begunce. Tam internirancev iz Metza niso hoteli sprejeti, zato so jih odpeljali nazaj do Toplouga, pdk.oder so jih prepeljali 00 kjlometrov južno od mesta v.veliko taborišče Canip dii Vernet ob reki Garonni. Dolge poti, ki je trajala šest dni in šest noči, je bilo konec 21. junija. Kako prijetna je bila ta vožnja, si lahko mislimo. Nihče ni v tem času pošteno legel, zato so tudi vsi imeli zatekle noge. Straža je izročila aretirance v taborišču, kj er so jih takoj vprašali, zakaj so jih pripeljali. Straža aktov ni imela, ampak samo seznam imen svojih varovancev. Akt je namreč ostal v Metzu. Sprejeli »o jih v taborišče Najprej so jih preiskali in vzeli » hrambo denar, nože, britve in drugo nevarno orodje. Postregli »o jim kar dobro. Dobili so kruha in jetrnih paštet. Nato so bili poslani v (.juartier C, eden izmed oddelkov taborišča. V oddelku C so bili sami taki, ki niso vedeli, zakaj so tam. Zastopane so bde seveda vse narodnosti. Bila sta med drugimi tam tudi dva Kitajca, en Japonec, en Armenec, ki je znal celo bolgarsko, dalje precej Zidov. Italijanov, Nemcev in ruskih emigrantov. Večinoma so bili to sam: zastopniki inteligenčnih poklicev, v glavnem slikarji, časnikarji, trgovci, advokati, tehniki, profesorji, arhitekti, pisatelji itd V oddelku C so bili tudi štirje duhovniki. Poleg Slovenca še en Ljkseinburžan in dva Italijana, liden izmed Italijanov je bil 76 letni šef italijanske katoliške misije za vso Evropo insgr. Konstantine Babili. V vsem taborišču je bilo okrog 5.000 ljudi. V oddelku A so bili bolj nevarni inter-niranci, med katerimi so bili tudi nekateri obsojenci. V oddelku B so bili v glavnem politični grešniki, v oddelku C pa zastopniki tujih narodnosti, nezanesljivi in nezaželeni tujci, čeprav niso zagrešili ničesar. Razgovori med posameznimi oddelki so bili strogo prepovedani. Vsi internirana so stanovali v barakah, po katerih je bilo po 200 ljudi. Baraka je imela vzdolž po sredi dolg hodnik, na vsako stran pa so bili napravljeni nekakšni predali. Štiri metre dolgi, dva in pol metra globoki in pičel meter visoki. V takih predalih je ležalo na deskah po pet ljudi in če se je človek dvignil toliko, da je pokonci sedel na tleh. je že z glavo zadel v zgornje nadstropje. Na srečo je bil poveljnik taborišča veren katoličan in je zato duhovnike oprostil vseli prisilnih del in jim tudi dovolil, da so vsak dan maševali. Drugi inter-niranci pa so tolkli kamenje, opravljali razna težaška dela in skrbeli za red in snago v taborišču, ki je bilo v splošnem dokaj primitivno. Najhujša nadloga v taborišču so bile seveda bolhe in uši. Občutljivi so jih vsak dan pobijali in preganjali, toda vse ni nič pomagalo. Med slovenskimi interniranimi komunisti Ko je bilo sklenjeno premirje, se je kmalu pokazalo varčevanje s hrano, ki je v taborišču postala dokaj slaba. Zjutraj je bil delež četrt litra črne čorbe brez sladkorja, opoldne in zvečer pa kakega pol litra juhe, v kateri je plavalo nekaj riževih ali fižolovili zrn. Poleg tega je po pet oseb iz enega »predala« dobivalo na dan poldrug kilogram kruha, na vsaka dva dni pa je plaval v juhi 15 do 20 g>- težak košček konjskega mesa. Kdor je imel denar, si je seveda v kantini lahko po razmeroma visokih cenah kupil priboljške. V taborišču C je našel g. Švelc tudi 150 Jugoslovanov, ki so vsi pribežali iz republikanske Španije, kjer so se borili pri rdeči armadi. Med temi je bilo celo 30 Slovencev. Večinoma so bili to sami mladi fantje, deloma dijaki, ki so študirali v Pragi, deloma pa delavci iz Slovenije. G. Švelc se je zelo zanimal zanje in je zato dobil hitro naslov ^amba-sador svetoga Boga«, kakor so ga šaljivo nazvali komunisti. Ob časih slabe hrane se je pri vseh, zlasti pri Slovencih, pokazalo hudo domotožje. Slovenski komunisti so kaj radi sanjarili o domačih žgancih in o klobasah s kislim zeljem, ki so jih pustili v domovini. Postali so precej bolj krotki in jih je življenjska šola dobro izučila. Gosp. Švelc je potem, ko je nastalo premirje, pisal jugoslovanskemu konzulatu v Marseille, ki je tudi hitro interveniral. Z sedmimi drugimi Jugoslovani, »španskimi begunci«, samo Srbi in Hrvati, je bil 3. septembra iz|>uščen iz taborišča. Po šestdnevnem potovanju po Sredozemskem morju je končno prispel v Split v domovino, kjer se bo odpočil od vseh naporov in neprijetnosti, kar mu od vsega srca želimo mi vsil Trgovec Nichlsbacher obsojen Ljubljana, 3. oktobra. O konfinaciji trgovca Ferda Nickisbacherja star. smo že poročali. Bil je od policijske uprave po razglasitvi konfinacije ovaden tudi okrajnemu sodišču zaradi prestopka navijanja cen po čl. 8 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Policijska uprava je po zaslišanju več prič in prizadetega Ferdinanda Nickisbacherja, ki je lastnik protokolirane tvrdke Nickelsbacher, družbe z omejeno zavezo v Ljubljani, z glavnico 200.000 din in ki je v trgovski register vpisan kot poslovodja, v svoji odločitvi kratko ugotovila, da je ta trgovec prodajal v septembru letos pekovskim mojstrom in drugim črno moko št. 5 po ceni, k. )e bila za dinar višja od uradno določene cene te vrste moki. Že na policiji se je Ferdinand Nicklsbacher izgovarjal, da je zahteval zvišano ceno tej moki, katere cena je bila takrat določena na 4.25 do 4.5'J din za kg, samo na račun neke razlike, ker bi sicer ne imel pri prodaji te moke nikakega primernega dobička. Na okrajnem sodišču v sobi št. 51 j« danes bila kratka kazenska razprava proti trgovcu Ferdu Nicklsbacherju, ki je prišel osebno i;. Starega trga ob Kolpi, kamor je bil poslan v konfinacijo. Razprava je danes dopoldne trajala dobre tričetrt ure. Sodil je 6odnik okrajnega sodišča g. Jože Tome. Obtoženi Nicklsbacher je bil osebno navzoč v spremstvu svojega branilca. Obtoženec se je v bi- Notranjščina barake v taborišču »C«. Dobro je videti nizke predale, v katerih je imelo po pet internirancev skupno ležišče na deskah. Pritlični predal je bil nezaseden, srednja in zgornja »etaža« pa vedno. stvu zagovarjal tako, kakor na policijski upravi. Omenil je, da so bile cene črni moki št 5 septembra na debelo od 4.25 do 4.50 din. Priznal je dalje, da je vstavil v fakturo odnosno račun za pekovske mojstre samo uradno določene cene. pač pa ni vstavil v račune 1 dinarja, ki ga je od naročnikov moke posebej zahteval. Poudaril je dalje, da pri prodaji črne moke ni imel nobenega dobička, pač pa izgubo. Posebno je naglašal obtoženec, da so drugi veletrgovci z moko zahtevah, ko so prodajali črno moko št. 5 po 4.50 din kg na debelo, od naročnikov še posebej, da so morali hkra u naročiti primerno množino bele moke. ki je bila mnogo dražja in tako skušali kriti izgube pri moki št. 5. Tega on ni delal. Sodnik: »Dobro! Zakaj niste prijavili teh trgovcev zaradi špekulacije?« Obtoženec je dejal, da tega ni mogel storiti. Sodnik: »Zakaj se niste obrnili na bansko upravo do šefa kontrole cen, da bi bila določena primerna cena tej moki in vaš dobiček!« Obtoženec: »Še! s-m na bansko upravo in sem govoril s šefom urada za kontrolo cen. Povedal sem mu, da sem to moko prodajal po taki in taki ceni.« Odvrnil je kratko- »Res imate pravico do primernega dobička. Pri prodaji 1 kg te moke tako-le 20 par.« Sodnik- Ni vam dal šef kontrolnega urada nikakega pismenega odgovora?« Obtoženec: »Ne.« Sodnik: »Zakaj niste 1 dinarja vstavili v fakture?« Obtoženec: Zato ne da bi jaz prodajal moko po 5.50, drugi trgovci pa po 4.50.« Po končanem dokaznem postopanju, ko so bile kratko prečitane izpovedbe raznih na policiji zaslišanih prič, je sodnik razglasil sodbo: Ferdinand Nicklsbacher je kriv prestopka navijanja cen v smislu čl. 8 zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in je obsojen na 1 mesec zapora ter v plačilo denarne kazni v znesku 10.000 dinarjev. Proti sodbi je obtoženec prijavil okrožno sodišče. Namestnik državnega je pridržal pravico treh dni za pritožbo priziv na tožilca si Razpusčena društva Belgrad, 2. oktobra. AA. Z odlokom notranjega ministra in na podlagi čl. 11 zakona o društvih, zborovanjih in posvetih je prepovedano v Jugoslaviji Zveza, »Istra, Trst, Gorica«, kakor tudi vsa ostala izseljenska združenja, včlanjena v omenjeni zvezi. Arhivi zveze teh združenj so konfisci-rani. Z F 0 Tečaj za vodje mladcev iz novomeike podzve- ze bo v nedeljo dne 6. oktobra eb 10. v mali dvorani Prosvetnega doma v Novem mestu. Prilika za sv. mašo je ob 9. v kapiteljski cerkvi Popoldne bo nadaljevanje tečaja v gimn. telovadnici Vodje mladcev, prinesite s seboj telovadno oblekol Uda* ležba strogo obvezna! Stran fl >SIjOVENEC«, dne 4. oktobra 1040. štev 228. ie novice Koledar Petek, 4. oktobra: Frančišek Serafinski, spo-znavalec; Edvin. Sobota, S. oktobra: Placid in tovariši, mučen-cij Flavijana. Novi grobovi "t" Marija Špenko, nekdanja gospodinja v škofijskem dvorcu, je zaiishila oči dne 3. t. m. v Zavodih sv Stanislava ter jo bodo pokopali v soboto 5. oktobra na pokopališču v St. Vidu nad Ljubljano. Naj ji sveti večna luč! Svojcem naše sožalje! -f- V Polhovem gradcu je odšla v večnost ga. Frančiška Rihar, rojena Rihar, ki jo bodo pokopali v soboto ob 8 zjutraj. Naj počiva v mirul Svojcem izrekamo svoje sočutje ob tej izgubil "t" Ga. Ana Storova, rojena Supan je izdihnila svojo dušo v Ljubljani, ko je dočakala častitljivo starost 80 let. Pogreb bo v soboto ob štirih popoldne z Žal — iz kapelice sv. Marije. Mir njeni duši! Svojcem pa naše sožalje! Osebne novice — Dva brata jubilanta. Danes 4. t. m. jt dopolnil posestnik Franc Antloga iz Gotdvelj št 40 v krogu svoje družine £0 let svojega življenja. Jubilant je čil in krepak ter je brat gospoda Jakoba Antloge višjega sodnega svelnika v p. v Ljubljani, ki je letos obhajal svojo sedemdesetletnico življenja. Obema slavljenccma iskrene častitkel = Upokojena jc višja poštna kontrolorka VI. skupine Ivanka Krašovec na pošti Ljubljana 1. = V Zagrebu se je poročila gdč. Marija Te-kauc in gosp. Zdenko Čurčič, uradriik »Jugoslov. Schell« d. d. Mladi dvojici iskreno čestitamo in želimo vso srečo! 60 let dela_ Eden najstarejših trgovskih so-trudnikov v Ljttblja-lii, bo gotovo g. Jurij Schaffer uslužbenec veletrgovine Skabeine na Mastnem trgu. Letos praznuje ne le 73 letnico rbjstva, temveč rine 4. oktobra tudi 60 letimo svojega poklicnega dels; JUbllilnt je služboval pri odličnih tvrdkah v Ljtibljnni. Že kot i3 letni Vajence je L 1880. stopil za prodajni pult pri Mi-klaiicu, sedaj »Pri £kofu«, ki je tedaj imel svojo trgovino še v nekdanji Špitalski ulici. Tedaj je bila Ljubljana še majhno podeželsko mesto. Za vajence se je tedaj posebno zavzemala Mohrova šola, ki jih je vsako nedeljo strogo nadzorovala. Kakor pri Miklaucu, lako je tudi pri ve-letvrdki Souvan s]iižil lepo število let kot marljiv in vesten uslužbenec. Leta 1890. je postni sotrtidnik Souvanove tvrdke, kjer je ostal do leta 1907, Kot vsak mlad in podjeten človek, tako si je tudi gospod Schaffer želiil osamosvojitve. Prevzel je trgovino g. Jana Fortune v Stični. Njegova trgovina je bila v prostorih samostana belih očetov, s katerimi je r.ovi najemnik ■živel v najlepšem prijateljstvu. Izkazal se je za pravo dobričino saj je bii kar šestim bivšim samostanskim gojencem birmanski boter in dvema redovnikoma fiovomnšnlški Oče. Vsi njegovi birmanci so sedaj že odlični redovni-ki-duhovniki. Trgovina mu je dobro uspevala, kakor si je to že od vsega početka želel Iz. raznih okoliščin pa je bil primoran, da jo je spet opustil po pičlih sedmih letih. Spet je moral nastopiti trnjevo pot uslužbenca. Zdaj služi od leta 1922 nepretrgoma v maniifnkturnj veletrgovini Skabeine na Mestnem trgu. Vsled bolelinosti in starosti bi že davno rad šel v pokoj, h mu to žal ni mogoče. Do prevrata je plačeval članarino tednnjemu» llandels - Kranken - und Pensions - Verein« v Ljubljani skozi polnih 35 let, a z razpustom društva leta 1919 mu je bilo vzeto vsako upanje na pokojnino. Ko pa je bilo uzakonjeno obvezno starostno zavarovanje v Jugoslaviji) je bil pa že prestal in je že prekoračil predpisana leta. Tudi Kolmnnova ustanova mu je odbila prošnjo za stalno niesertio podporo. Tako je tedaj še vedno v visoki starosti primoran, da si služi svoj vsakdanji kruh. Velika zasluga veletvrdke Skaborne jc. da človekoljubno vpoštevn njegov težek položaj in ga še zaposluje kot pomožno moč v svoji veletrgovini. Ob njegovi šestdesetlelnici dela jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo da bi vendarle našel kakšno pot do zasluženega pokoja. KINO KODELJEVO Telefon 4164 Danes in jutri ob 20 m o trn me tU ril en itindoolntki oelrfllm Edvard VII. in njegova doba ler senzacionalen film iz vstaje Indijancev Pokolj v V — Proslava 401etnice Slomikove družbe Je preložena na poznejši čas. To v blagohotno vednost vsem, ki so že prejeli vabila. — Odbor. — Vpisovanje na ljubljansko univerzo. Z oktobrom se je spet povečal naval slušateljev na vpisni urad ljubljanske univerze Vse kaže, da bo letos število slušateljev še precej večje, kakor je bilo lansko, ki je prvič od obstoja ljubljanske univerze preseglo 2000. Do 3. oktobra se je vpisalo vsega skupaj 1088 slušateljev. Če upoštevamo, da je vpisovanje šc do 10 oktobra in da starejši slušatelji prihajajo k vpisu večinoma zadnji leden, potem je dosedanji vpis vsekakor Izredno velik. Med doslej vpisanimi je že 478 novincev. Razdelitev po fakultetah kaže, da bo imela največ slušateljev tehnična fakulteta. Že sedaj je vpisanih 415, od tega 183 novincev Naslednja je filozofska s 226 slušatelji, od tega 79 novincev. Vpis na juri« dično fakulteto je v primeri t prejšnjimi Isti ne- koliko popustil. Od doslej vplsartih 223 slušateljev je le 94 novincev. Izreden naval jj doživela spo-polnjena medicinska fakulteta, na katero se je doslej vpisalo že 90 starejših slušateljev in kar 114 novincev. Na teološko fakulteto se je vpisalo doslej 20 slušateljev, med njimi 8 novincev. Ker tudi po zaključneiii rednem vpisovanju pride skoraj vsako leto še kakih 70 do 100 naknadnih vpisov, računajo na univerzi, da bo ta zlinski semester v celoti vpisanih okrog 2200 slušateljev. Kupuite srečke drž. razredne loterije v glavni kolekturi »•Vrelec sreče" ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana Beethovnova ulica 14. — Jugoslovanski železničar se je vrnil iz italijanske ječe. Jugoslovanski železničar g. Urbič Anton je bil v Rimu pred sodiščem o zaščiti države popolnoma oproščen vsake krivde, ter tako dobil popolno zadoščenje Vrnil se je na Rakek k svoji družini po 137 dnevih, ter takoj nastopil svojo službo pri železnici. V hudih dneh, prebitih v rimskih ječah »sodišča o zaščiti države« je popolnoma zaupal v pravičnost Vsemogočnega. Tudi njegova družina na svobodi, zapuščena od vseh, je dnevno pristopala k mizi Gospodovi. — Velika zamuda gorenjskih večernih vlakov je nastala v sredo zvečer. Brzovlak, ki prihaja ob pol 8 z Gorenjskega v Ljubljano, je vozil v bližini Žirovnice na Gorenjskem z normalno hitrostjo po progi, ko je spremljajoče osebje po tresenju zapazilo, da na progi nekaj ni v redu Obveščeno je bilo takoj nadzorstvo proge, ki je ugotovilo, da je počila tračnica. Zaradi tega prvi osebni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob pol 9, ni mogel v redu odpeljati. Prav tako pa je napnvil še ene uro zamude osebni vlak, ki prihaja okrog 10 v Ljubljano. Nadzorstvo proge jc takoj izmenjalo počeno tračnico, mesto obeh vlakov pa je pripeljal en sam daljši vlak okrog 11 v Ljubljano. — Avtobus iz Žirov ne vozi v Ljubljano, dokler ni bcncina, temveč samo do Skolje Loke — kolodvor — Šoferski izpiti za okraj Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bo v Novem mestu dne 23. oktobra t. 1. ob 10. Rok za vlaganje prošenj je do 20. oktobra — Straža v viharju, št. 3 je izšla z zelo zanimivo vsebino. V članku »Zakaj takb bratje?« odgovarja Akademski klub Straža na nekatere očitke, zakaj se Straža ni specializirala, da papež mednarodni zvezi katoliških dijaških organizacij Pax Romani specializacije sploh ni naročil. Drugi zanimivi in sodobni članki v tej številki so še: Misijonska misel med dijaštvoiti, Medicinska fakulteta je popolna, Novačenje na naši univerzi (odgovor na famozni letak levičarskega Slovenskega kluba), Pravilno postavljen problem (nekaj misli iz člankov prof. Bilimoviča k napovedanim gospodarskim in socialnim reformam pri nas)i Tečaj Straže, Dejavna krščanska ljubezen. Še en primer lahkovernosti (o širjenju komunizma na srednjih šolah z listom Slovenska mladina) in konec literarnega sestavka »Doromali so«. Doba pri Kamniku se je igral na cesti, pa ga je pri tem podrl voz. Kolo mu je šlo čez desno nogo in mu jo strlo. Tudi njega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico — Danes zaključimo vpisovanje! Drugi petdnevni avtolzlet 7 oktobra: Dalmacija! Znameniti kraji, zanimivi doživljaji! Deževje vas plaši? Dalmacija je — sončna! — Pisarna, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17/a. — Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani PHjdve v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8. in 14. uro. * Velike pdvodnjl v Bosni in Hercegovini. Zadnje dni je tudi v Bosni In Hercegovini neprenehoma lilo ter je tudi nastal občuten mraz. Vse vode v dolini Vrbasa so močno narasle. Pri Bahjaluki je Vrbas nurastel za cele 3 metre. Velike povodnji so tudi v pkolici Mostarja. Ljudje so po sončnih dneh preteklega tedna pričakovali, da ho koruza dobro Obrodila, tudi vino je dobro kazalo. Zdaj pa so ti upi skoro uničeni, če se vreme tam doli kmalu ne bo sprevrglo v dobro. * 811% dobička so delali. Okrajno sodišče je te dni sodilo znanega banjaluškega trgovca in njegovega sina Poljokana, kakor tudi nekatere uslužbence, češ da so tkanine, ki jih je ta trgovina prodajala, prodajali z 80% dobičkom ljudem, ki so hodili kupovat. Poleg obeh 1'oljoka-nov je bil obtožen tudi pomočnik Albert Levi. Vsi trije so bili obsojeni vsak na 3 mesece strogega zapora ter na po 30.000 dinarjev globe. Ob enem je policijska oblast slarega Salomona Poljokana poslala na prisilno bivanje v znani Vučitrn blizu Kosovske Mitrovice v Moravski banovini, kjer bo moral prebili dva meseca. Poleg teh je banjaluška policija kaznovala še nekaj drugih trgovcev na manjše globe. * Nova notarska postava na Hrvatskem. Na predlog hrvatskega bana so kraljevi namestniki podpisali uredbo o notarijatu na Hrvatskem. Najvažnejša določila te nOve postave so ta le: Javnim notarjem, ki so obenem tudi odvetniki, preneha notarska služba 30 dni potem, ko je ta uredba stopila v veljavo. Vsi drugi notarji pa so s tem dnem postavljeni na razpoloženje, mo- | rajo pa še naprej opravljati svojo službo toliko časa, dokler na njihovo mesto ni imenovan kdo dl-ugi ali pa sami na novo. Kdor izmed njih pa ne bo znova imenovan za ta ali kak drugi kraj, mu preneha služba, kakor hitro pride na njegovo mesto drugi, ki ga je imenoval ban. Notarje prestavlja z enega mesta na drugo ban. Kdor je bil prestavljen, mora v 3 mesecih napisati prošnjo predsedniku apelacijskega sodišča, kjer naj prosi, da mu določijo dan, kdaj naj nastopi novo mesto in kdaj naj zapusti dosedanje. Kdor bi take prošnje v določenem roku ne podal, izgubi službo, ker bi se to vzelo, da je podal ostavko. Ban je pooblaščen v treh letih določiti nova mesta za notarje. — Kakor je videti, so ta določila zelo trda. * Plače je zagrebškim mestnim uslužbencem povišal osebni odsek mestnegn zastopa v tistem smislu, kakor so prosili uslužbenci sami. * To je poštenjaki 39 let stari brezposelni in jetični sedlarski pomočnik Jurij Kuhar je hodil po Hrvatskem ter iskal dela pri kakem sedlarskem mojstru. Tako je pešačil od Križevcev proti Koprivnici. Kaka dva kilometra od Križevcev je na cesti našel listnico, ki je v njej bilo 1391 dinarjev in 50 par, Mož, ki je prav za prav živel od prosjačenja in dobrote drugih ljudi, bi se bil ta denar lahko prilastil, ker na samotni cesti daleč na okoli ni bilo žive duše. Toda Kuhar tega ni storil, marveč je lepo spravil listnico ter se peš Ljubljana, 4. oktobra Gledališče Drama. Začetek ob 20 Petek, 4. oktobra: »Romeo in Julija«. Izven, — Sobota, 5 oktobra: »Ko-varstvo in ijubezen«. Red Prtmierski. — Nedelja, 6. oktobra: »Kovarstvc in ljubezen«. Izven. — Ponedeljek, 7, oktobra: Zaprto Opera. Začetek ob 20 Petek, 4 ok'obra Zaprto. — Sobota, 5, oktobra: »Grof Luksemburški«. Izven. — Nedelja, 6, oktobra: »Gro* Luksemburški«. Izven. — Ponedeljek, 7. oktobra: Zaorto. Radio Ljubljana Petek, 4. oktobra: 7 Jutranji pozdrav. 7,05 Napovedi, poročila. — 7 15 Pisan venček veselih fcvo-kov (plošče) do 7.45. — 11 Šolska ura: Bodimo pr<-jateljil — Razgovor o varstvu živali (vodi g. Miroslav Zor). — 12 Po našik stezicah (plošče). — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski salonski orkester (vodi g. V. Novšak). 14 Poročila. — 14.10 Tedensko poročilo Tujskoprometne zveze. — 18 Ženska ura: Vzgoja otrok v predšolski dobi (ga. prof. Anica Černejeva). — 18.20 Citraške točke (plošče). — 18.4re za prehrano prebivulstva, ker občinski uslužbenci že itak prav dobro poznajo razmere naših ljudi, in tudi upravno področje nnšili občin ni tako obsežno, da ne bi zmogli dola, ki jiin bi ga naložilo tozadevno delo. Rokovnfač obsojen na 8 let težke ječe Mežck Lado, 26-letni tovarniški delavec iz Križ pri Tržiču je v kriminalni evidenci zapisan kot zelo nevaren vlomilec in ropar. Lani je bil pred malim kazenskim senatern v Ljubljani obsojen zaradi zločina raznih vloirnih tatvin na 3 leta robije. Kazen je prestajal v mariborski kaznilnici, Letos 24. aorlla se mu je posrečilo pobeliti iz kaznilnice Bežal je čez Štajersko na Gorenjsko, kjer je zač^l prav na debelo svoj rokovnjaški posel. Pridružit se je ciganski družini znanih Rajhardov, ki se navadno klatijo po Gorenjskem. Ti cigani se ba\ijo navadno z vsemi mogočimi posli. Nekateri so konj.ski mešetarji, drugi muzikanti. Mežek in 4 cigani Raj-hardi so 16. maja pmoč« letes skupno vi mili v Gostilno g. M Flhžgaria na Brezjah. Gostilno so dobro oplenili. Pobrali eo veliko zalogo cigaret n drugih tobačnih izdelkov, razno perilo,' razno blago in jedm v skupni vredne.!: nad ' TM1 d in. Mež-1 je nato sam na svojo pest rckovnjačil po j*-Nesite to juho nazaj, je premrzla I« Natakar: >Kako morete to trditi, ko je krožnik še vendar v moji roki?« Gost: »Vidim vaš palec v juhi.« Štev. 228. >SLOVENEC«, dne 4. oktobra 1040. filrto T Do sedaj največji umetniški film Premiera lietrollima Zbogom, fflster Chips Robert Donof - Grcer Garson Triumf mladosti in nežne ljubezni Po slavnem romanu JomeS 1111(0110 Predstave ob 16., 19. in 21. uri Kino Union, telefon 22-21 | UUBD4N4 Zadnja pot prof. Vojteha Štruklja ____________V sredo ob treh popoldne se je začel pomikati izpred hiše pokojnega g. profesorja Vojteha Štruklja na Večni poti pogrebni sprevod proti viškemu pokopališču. — Daleč pred hišo in daleč naprej od hiše je bila Večna pot polna pokojnikovih znancev, prijateljev in učencev. Na čelu sprevoda je šla V6a I. državna realna gimnazija vključno z oddelki, ki imajo svoje prostore na Rakovniku. Vseh dijakov je šlo pred krsto 1500. Kot zadnji oddelek pred vozom je stopala VIII. c., kateri je bil pokojni g. profesor vseh osem let razrednik. Skupaj z dijaki so šli v sprevodu tudi vsi profesorji I. drž. gimnazije z ravnateljem g, dr. Karlom Capudrom. Vojaška oblast je poslala na pogreb umrlega g. profesorja, ki je bil rezervni oficir, četo vojakov z godbo. Za krsto je bilo v sprevodu kljub slabemu vremenu še kakih 1000 ljudi, znancev in prijateljev prof. Štruklja, njegovega očeta in družine. Kot zastopnika naše prosvetne oblasti moramo omeniti načelnika prosvetnega oddelka g. Lovra Sušnika, dalje svetnika banske uprave g. Franca Planino, navzoči so bili tudi direktorji vseh ljubljanskih srednjih šol in zastopstva profesorjev z vseh zavodov. Akademski pevski zbor, čigar član je bil pokojni, je pel žalostinke pred hišo, v kapelici na vi-škem pokopališču in pri grobu. V kapelici so krasno peli čudoviti Gallusov »Ecce quomodo moritur iustus«. Na grobu je govoril v imenu profesorskega zbora in profesorskega drušva g. prof. Franc Gra-fenauer, v imenu VIII. c. razreda je govoril svojemu razredniku v slovo osmošolec Milan Pogačnik, za APZ pa njegov predsednik Trampuš Boris, cand. iur. Pogreb prof. Štruklja je bil eden največjih ljubljanskih pogrebov v zadnjem času. Naj bo vsa ta velika ljubezen in spoštovanje, ki ga udeležba kaže, njegovim globoko užaloščenim domačim v tolažbo. Čevljarski pomočniki stavkajo Ljubljana, 3. oktobra. Mnogi, ki so bili interesirani za popravila čevljev, so se danes čudili, ko je vlada! po vseh čevljarskih delavnicah in obratih splošen mir. Čevljarski pomočniki so zapustili delavnice. Skušali so doseči izboljšanje svojih tedenskih odnosno dnevnih mezd. Lani maja je stopila v veljavo kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena in podpisana tako od delodajalcev, kakor tudi od delojemalcev. V tej pogodbi so bile točno določene mezde čevljarskim pomočnikom in pomočnicam po razredih za mesto in okolico. Lani decembra so mojstri privolili v povišanje teh mezd za 15%. Sedaj septembra so zahtevali čevljarski pomočniki po svoji organizaciji novo povišanje za 35% temeljne, v kolektivni pogodbi navedene mezde. Tako da bi prejemali sedaj pomočniki 50% doklade na temeljno mezdo. Na mestnem poglavarstvu in je bil 20. septembra prvi sestanek mojstrov in pomočnikov pod predsedstvom mag. načelnika dr. Kodreta. Mojstri so bili pripravljeni privoliti v primerno izboljšanje. Ponujali so jim celotno 25%. Prvi sestanek je bil brez uspeha, Na drugem sestanku 30. septembra so mojstri zvišali doklade še za 5%. Ni prišlo do sporazuma in zato so pomočniki davi zapustili delavnice. Stavka okoli 80 pomočnikov. Nekateri pomočniki so bili proti stavki. Računajo, da se bo banski upravi posrečilo doseči med mojstri in pomočniki ugoden sporazum. 1 Začetek mesečnih rekolekcij za duhovnike. Na prvi petek, 4. oktobra, se začno redne mesečne rekolekcije za ljubljanske gg. duhovnike v Domu duhovnih vaj. Začetek ob 5. uri popoldne. Zbirališče to pot v dvorani. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno povabljeni. — Vodstvo. 1 Koroški Slovenci v Ljubljani se vljudno vabijo, da se udeleže danes zvečer prosvetnega večera, na katerem se bo obravnaval važen del naše koroške zgodovine. Prvi prosvetni večer v Ljubljani za to sezijo bo danes zvečer ob 8 uri v frančiškanski dvorani. Na sporedu je 1) Ksaver Meško: Korotan (deklamaciia), 2) Koroške narodne: a) Ko-leda za sv. Tri kralje, b) Pojdmo v Škofče, Pavel Kernjak c) Travniči so žie zaleni, Franc Marolt d) M' je pa krajčeč posvava, Rak, pojejo akademiki. 3) Ob osemdesetletnici Mohorjeve družbe in ob stoletnici njenega drugega tajnika, predavanje s skioptičnimi slikami, predava dr. Ivan Grafenauer. — Na ta večer vljudno vabimo cenjene meščane, članstvo prosvetnih organizacij, odsekov in krožkov zlasti pa dijaško mladino. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj. Sedeži din 3.—, 2.—, za dijake din 1.—. 1 Prvi redni sestanek ženskega odseka Zeleno-jamskega Prosvetnega druStva bo v petek dne 4 oktobra ob 8. zvečer v dvorani zavetišča. Predaval bo duhovni vodja gospod Gregor Jožef o »Apostolske naloge žene v društvu«. Prosimo, da se udeležite vse članice in pripeljite s seboj znanke in prijateljice. Bog živi! — Odbor. 1 V počastitev spomina pokojnega tajnika filozofske fakultete g, V. M. Zalarja, sta dva neime- novana akad. učitelja poklonila Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu v Ljubljani 200 din. — Iskrena hvala, pokojniku hvaležen spomin! 1 Vič. Drevi ob 8. bo v društveni dvorani redni letni občni zbor viškega slovenskega prosvetnega društva. Vabljeni vsi redni in podporni člani. Bodite točni! Bog živil — Odbor. 1 Stolna kongregacija Marijinega varstva za gospe ima svoj redni shod daines, v petek, 4. oktobra ob 17. V6e gospe članice vljudno vabljenel 1 Sodba o uboju pri Mokarju na pustni torek. Na pepelnično jutro je nastal na veselici, ki je bila prirejena na pustni torek 5. februarja t. 1. v znani Mokarjevi gostilni na Ižanski cesti, hud pretep, lunak noža je bil Stanko Jankovič iz Črne vasi. Močno je oklal posestnika Lojzeta Vidmarja, ki je dobil na več krajih hude. telesne poškodbe. Še huje jo je izkupil drugače trezni in mirni posestnik Feliks Škafar iz Črne vasi. Ta je skušal pomiriti obe prepirajoči se skupini. Jankovič pa ga je sunil z nožem v levo stran vratu tako močno, da je pozneje kljub najprevidnejši in najboljši zdravniški pomoči v Leonišču 19. februarja podlegel rani. Državni tožilec je Stanka Jankoviča obtožil zločina hude telesne poškodbe in zločina uboja. Obtoženec se je na prvi razpravi 17. septembra zagovarjal, da je bil sam najprej napaden in udarjen tako, da ni vedel, kaj sploh počenja. Na glavn; razpravi je bilo zaslišanih nad 25 prič, ki so sku5ale obtoženca deloma razbremeniti, druge so ga pa obremenjevale. V torek je bil Stanko Jankovič zaradi obeh zločinov obsojen na 2 leti in 6 mesecev ro-bije. Državni tožilec dr. H Lučovnik je proti sodbi predlagal priziv zaradi prenizke kazni, predlagal pa je proti Jankoviču hkrati ukrenitev preiskovalnega zapora v smislu kazenskopravdnega postopka. Jankoviča so priprli. I Razstava slik Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu, bo odprta le še ta teden. Cenjenim čitateljem našega lista, toplo priporočamo obisk te zanimive kulturne prireditve. 1 Tramvaj je podrl na vogalu Dunajske in Ma-sarvkove ceste 53 letno poštarico Kapus Frančiško iz Novega mesta. Poštarica je pri padcu dobila precejšnje poškodbe po vsem telesu, posebno pa v levi rami. Reševalci so ponesrečenko prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 1 Drzen poskus ropa v Ljubljani. Predvčerajšnjim okrog 7 zvečer se je vračal uradnik finančne direkcije s svojo ženo, ki je trgovka po Kobaridski ulici proti domu. Na vogalu Kobaridske in Costove ulice je izza kostanjev, ki tam stoje, skočil neznan moški in skušal trgovki iztrgati ročno torbico. Ta je zavpila, nakar je možakar pobegnil, mož od trgovke pa je stekel za njim. Nastal je pravi lov po Costovi, Pleteršnikovi ulici do Dunajske ceste. Pri lovu je pomagalo več ljudi in končno je bil možakar prijet in odpeljan na policijo. 1 Predavanja za katoliška dekleta, ki jih je prirejala Zveza katoliških nameščenk, podzveza Ljubljana, vsak prvi petek zvečer pri uršulinkah, se bodo nadaljevala tudi letos. Glavni predmet letošnjih večerov bodo vprašanja verskoznanstvenega značaja, ki jih bodo imeli strokovnjaki. ZKN se je odločila za te vrste predavanja zato, ker je preveč občutno pomanjkanje prave in globoke verske izobrazbe. ZKN je prepričana, da bo s tem zelo ustregla želji in potrebi mnogih deklet, ki stremijo za globljim poukom v verskih resnicah. Prvo tako predavanje bo dne 4. oktobra ob 8 zvečer v notranji šoli pri Jiršulinkah v I. nadstropju. Predaval bo g. dr. Zakelj: »Središčna vloga Kristusove osebnosti v modernem času«. Pred predavanjem bo točno ob 7.45 v kapeli kratek nagovor in litanije. Udeležba je za članice obvezna, vabljene pa vse, katere ta snov zanima. — Odbor ZNK, podzveza Ljubljana. 1 Poziv! Oni, kdor bi se udeležil avtoizleta na Vražji vrtec v nedeljo 6. t. m., naj pride danes zvečer ob 8. uri k »Figovcu«, da se razgovorimo o času našega odhoda. 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana Flerina Ivana, gostilničarja na Aerodromu. Pogreb bo v petek, 4. oktobra 1940 z Žal, kapela Sv. Janeza, na pokopališče k sv. Križu. — Uprava združenja. 1 Aktivni podoficirji ljubljanske garnizije pri-rede v soboto, dne 5. t. m. ob 20 v zgornjih prostorih Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici »družabni večer«. — Vabijo se vsi rezervni podoficirji, njih rodbine in prijatelji, da se tega družabnega večera udeleže v čim večjem številu. I Prosvetno društvo Vič ima drevi ob 8 redni letni občni zbor. Za člane je udeležba obvezna. — Bog živi! 1 Putnikov izlet v nedeljo: Gozd — Kokovnica. 1 Velika tatvina suhih gob odkrita. Tvrdka Sever in comp. ne kupuje le semena in poljske pridelke, ampak kupčuje tudi s suhimi gobami. Zato ima na dvorišču posebno skladišče in moderno sušilnico. V velikem skladišču je seveda tudi velika zaloga in neki ljubljanski akademik je našel pot do skladišča. Ponoči je s svojim pomagačem nalagal suhe gobe v vreče in jih nato skozi okno meta! na vrt protestantovske cerkve. Na ročnem vozičku je potem odvažal gobe na svoje skrivališče, podnevi pa jih je vozil junaško pri glavnih vratih Severju naprodaj. Tvrdka je dobro plačala lepe gobe, povprečno 45—50 din za kg. V torek zjutraj pa je zasačil pri tem poslu tatu policijski stražnik. Fant je stekel kolikor je mogel, imel pa je smolo, da je tekel nasproti nekemu športniku, ki ga je skušal ujeti. Nato se je fant obrnil in priletel naravnost stražniku v roke. Na vrtu poleg skladišča so našli šest vreč suhih gob. Tvrdka Sever za tatvine sploh ni vedela in je šele sedaj začela pregledovati knjige. Kakor čujemo, je bila oškodovana za več kakor 100 jurjev. 1 Pri zaprtju, motnji t prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FR AN2-J0SEF« grenčice. 1 Dar mestnim revežem. Rodbina g. Viktorja Rohrmana s Sv. Petra ceste 28, je da:ovala v počastitev spomina pok. ge. Marije Kavčič za mestne uboge din 200. Za mestno kuhinjo v cukrarni pa so darovali: Uprava policije v Ljubljani 300 kg krompirja, Vrtnarsko društvo v Ljubljani 120 kg različne zelenjave ter pekovski mojsttr g I. Piskar s Tyrševe ceste 5, 79 kg kruha. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom najtopleje zahvaljuje tudi v imenu obdarovanih. Meščan Ivan Tomažič 90 letnik Danes obhaja svojo 901etnico ljubi j. merčan g. Ivan Tomažič pri tr- * dnem zdravju še živahen in kreoak srcii svojih hčera in krogom vnukov. Leta «o visoka in častljiva in današnji jubilant že tako dolgo uživa zasluženi počitek po trudapolncm delu da ga širša Ljubljana kot nekdanjega strojnika že skoraj več ne pozna, pač pa ga V6i človekoliu' ' Ljubljan-ni spoštujejo kot najstarejšega člana naših prostovoljnih gasilcev, vedno požrtvovalnega za čast zastave vojščakov sv. Florijana. Na današnji dan 4. oktobra 1850. leta je bil današnji devetdesetletnik rojen pod slamnato streho v Jablanici pri Litiji. Pot za delom ga je leta 1871, pripeljala v Ljubljano v tedanjo Koslerjevo oivovar-no, sedanjo pivovarno »Union«. Polnih 12 let ie bil v pivovarni kurjač. Tu je našel Dolničarjevo Micko in jo leta 1871 pclial na svoj dom. Imela sta 10 otrek in zadovoljno živela, toda pol leta pred zlato poroko je prišla po mamo Micko bela smrt, ki je družini vzela že 6 otrok. Ostale so mu šc 4 hčere, ki mu lepšajo častitljivo starost, vnuki so mu pa najslajše razvedrilo. Leta 1883. je naš pridni Janez nastopil službo v Janeschcvi usnjami na Šentpetcrskem nabrežju in leta 1866 napravil izpit za stroinika. Tudi Ja-nesehevemu nasledniku tovarnarju Karlu Pollaku ie naš jubilant zvesto služil kot strojnik polnih 43 let in šele v svojem 76. letu starosti stopil v pač zasluženi pokoj. 2e leta 1883 se je Tomažič zapisal med ljubljanske prostovoljne gasilce »n postal leta 1887. glavni gasilski strojnik ter upravljal pri vseh velikih požarih slavno parno brizgalno, ki so jo gasilci iz vse države in množice z vse Slovenje spet občudovali v slavnostnem sprevodu ob nedavnem gasilskem kongresu. Zaradi svojih zaslug na polju člo-vekoliublja je bil naš jubilant večkrat odlikovan, a leta 1923, ob 40-letnici članstva pri gasilcih mu ie mestni svet podelil meščanstvo stolnega mesta Ljubljane. S častnimi meščani vred ie v ziatih bukvah Ljubljane zapisanih samo 50 meščanov in možu dela ter dejanske ljubezni do bližnjega s svojimi današnjimi čestitkami k častitljivem jubileju želimo, da bi še dolgo zdrav in zadovoljen varoval meščansko tradicijo stare Ljubljane! Bernard Shaw in zatemnitev Dobro znani angleški original Bernard Shaw je med drugim znan tudi po tem. da dela vodno nasprotno kakor delajo drugi Angleži. On je klasičen zgled »lionkonformistas, človeka, ki noče delati to, kar delajo drugi. To je pokazal tudi sedaj s svojim ponašanjem ob londonskih večerih, v katerih je strogo zapovedana *Black Out< — zatemnitev zaradi nemških letalskih napadov. Po mestnih ulicah vlada zvečer globoka tema. Bernard Shaw si je naročil pri svojem krojaču, čevljarju in klobučarju »Black Outc obleko: svetlo obleko, bele čevlje, bel klobuk, belo palico... Avtomobilisti lahko sedaj že od daleč spoznajo velikega moža v beli obleki... Bodočnost Afrike Zasedba angleške Somalije in italijansko prodiranje v F.gipt, ki ima za cilj odločilno borbo za Nilovo dolino in Sueški prekop, vse to postavlja v ospredje afriško vprašanje. Pred dvemi, tremi leti, ko so bile skupščine Društva narodov v Ženevi, je bila v tej veliki, čeprav ne popolni družini narodov zastopana tudi Afrika. Tri države so dokazovale, da Afrika ni le sestav samih kolonij, protektoratov in mandatov: na jugu zemeljske oble ležeča Južnoafriška Unija, ki pa po svoji zgodovini in kulturi ni predstavnica črne, ampak bele rase. Kot dominij je Južnoafriška Unija sestavni člen angleškega imperija, mednarodnopravno pa je samostojna; drugi samostojni afriški člen Zveze narodov je republika Liberija, majhna, nerazvita, kulturno zaostala država. V prejšnjem stoletju so jo ustanovili ameriški filan-tropi, da bi dali »domovino« ameriškim črncem ter je zato gospodarsko odvisna od USA. Tretja afriška država, zastopana v Društvu narodov, je kraljevina Egipt, ki od leta 1936. ni več pod angleškim protektoratom. V Društvo narodov je bil sprejet Egipt leta 1937. in je tako rekoč nadomestil prejšnjo tretjo samostojno afriško državo, Abešinijo, ki je prenehala obstojati in s tem seveda tudi prenehala biti članica Zveze narodov. Ostali del afriškega ozemlja pripada evrop- Oddclck kanadskih čet ob orihodu v London. skim državam: Angliji, Franciji, Italiji, Španiji, Portugalski in Belgiji. To veliko ozemlje je redko naseljeno, deloma še ne raziskano, gospodarsko nepovezano, po večini še neobdelano in primitivno, vseb'ujoče v sebi velika bogastva, kot zlato in diamante v Južni Afriki, volno in tobak v Egiptu, fosfor v Tunisu in kavo v Abesiniji. Vse to bogastvo že izkoriščajo. Ni pa še izkoriščan baker in cin v Katangi, kakao v Kongu, les v Nigru in Sudanu, prilika za nasade sladkorne pese v Taganiki. Kaj se bo z vsem tem zgodilo? Za industrializacijo ne zadoščajo zgolj človeške delovne sile in industrijske naprave, ampak pred vsem drugim denar. Treba je gladiti ceste in železnice, postavljati šole in bolnišnice, namakati pustinje, osuševati močvirja — vse to zahteva velike množine denarja. V tem tiči vzrok, zakaj so angleške in francoske kolonije mnogo bolj kolonizirane, kot one, ki pripadajo manjšim in gospodarsko slabšim državam. O afriškem vprašanju je razvil italijanski državni tajnik v kolonialnem ministrstvu te-le misli: Afrika je evropsko vprašanje, Evropa trpi na pre-obljudenosti in prekipevajočih energijah, ki ostanejo neizrabljene. Afrika je prazna, še ni kultivi-rana ter je edina zemlja, v katero je še možno večje ljudsko preseljevanje iz Evrope. Afrika mora postati Evropskim narodom druga »Evropa« brez ozira na narodnostne razlike. Ustanoviti je treba interesno skupnost evropskih držav; te naj poneso v Afriko svoj denar, svoje industrijske naprave, podjetniške sposobnosti ter svoje kulturno poslanstvo. Ni važna nova razdelitev kolonij ali sprememba meja, temveč udeležba vseh z ljudstvom prenapolnjenih industrializiranih evropskih držav pri skupni ureditvi Afrike. To je bilo pred dvemi leti na »afriškem kongresu« v Rimu. Načrta takrat niso izvedli. Glavna ovira je bil obstoj samostojnih držav v Afriki, Južnoafriške Unije in Egipta. Medtem je izbruhnila vojna in afriško vprašanje zopet nastopa v prenovljeni obliki. Ali bodo sedaj Afriko na novo razdelili, ali mislijo na ustanovitev Pan-afrike pod nadzorstvom »nove Evrope«? Pravega konca še nihče ne vidi. Vse je odvisno od položaja na evropskih in afriških bojiščih. Končna odločitev bo padla po končani vojni. Nova tro-zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko dA slutiti, da se bodo dogodki v Afriki razvijali hitreje in drugače, kakor je bilo prvotno mišljeno . Glasovi o novih sončnih pegah Slavna italijanska zvezdama Ben Daridi da Faenza javlja, da so odkrili na soncu več novih peg: gre za 4 vrste temnih tako velikih peg, da bi našla v njih naša zemlja najmanj petdesetkrat prostor. Zvezdoslovci so na temelju teh odkritij upravičeno vznemirjeni. Iz sončnih peg so navadno izhajali pomembni elektromagiietični žarki, ki so povzročali najrazličnejše motnje ne samo v atmosferični naravi, ampak tudi na običajno razmerje med plimo in oseko, na sušo in dež. Če se bo strašnim stiskam in težavam, ki naš že itak obiskujejo, pridružila še tn nndlnaa. bomo začeli ubogi Zemljani res s skrbjo gledati v bodočnost. KULTURNI OBZORNIK F. S. Finžgar: Razvalina življenja (Po prvi in tretji uprizoritvi.) Kot tretjo letošnjo novost v Drami so igrali v petek, dne 27. septembra, »Razvalino življenja«, ljudsko dramo v treii dejanjih, ki jo je spisal Frane Šaleški Finžgar (in ne Ksaver, kakor je tudi letos pomotoma natiskano na lepakih). Delo, ki je bilo prvič uprizorjeno v sezoni 1020—21, ko se je gledališče z njim spomnilo pisateljeve petdesetletnice, je tako prišlo znova na oder na pragu njegove sedemdesetletnice. Upamo, da ta redek in pomemben jubilej ue bo šel Inolče mimo naše javnosti, saj zavzema pisatelj Finžgar odlično mesto ne le med našimi pripovedniki ,ampak tudi med dramatiki. Brez pretiravanja lahko trdimo, da so Finžgar-jeve tako imenovane ljudske igre, med katerimi so najtehtnejše »Divji lovec«, »Naša kri«, »Veriga« in »Razvalina življenja«, izpolnile v naši dramatiki občutno vrzel, mimo katere bi bil videti ves nadaljnji razvoj nekam nenaraven in skoraj nemogoč. Ž njimi je šele izpolnil zahtevo, ki jo je svoj čas postavil že Levstik, češ »da bi se moralo pisati v domači besedi, v domačih mislih na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu« — vsaj kar zadeva dramatiko. Te drame, ki jih pač vsakdo pozna, saj so bile v zadnjih desetletjih neštetokrat uprizorjene po naših odrih, mestnih in podeželskih, moramo zaradi tega šteti med temeljna dela slovenskega gledališkega sporeda. Kar zlasti odlikuje Finžgarja kot dramatika, je njegovo resnično poznavanje ljudstva, njegovega značaja prav tako kakor njegovega jezika. Poleg teh izrazito umetniških vrlin pa moramo poudariti tudi velik sociološko vzgojni pomen njegovih iger, bodisi da kaže ljudstvu ogledalo strasti in napak, bodisi, ko mu kaže vrednost slovenstva in domače zemlje. V tem pogledu se njegovo delo kot sredstvo družabnega kritika približuje delu Ivana Cankarja; medtem ko je umetnost le-tega podoba izkvarjenosti naše inteligenčne sredine, meščanstva in malomeščanstva, pa je Finžgar svoj »memento, mementote« zaklical predvsem širokim plastem našega ljudstva. To dejstvo je tudi vzrok, da se je tu iii tam vrednost njegovega dela podcenjevala. To velja zlasti za »Razvalino življenja«, ki je, čeprav časovno zadnja med imenovanimi Finžgar-jevimi dramami, nedvomno prva, če jo presojamo glede na umelniško vrednost. Letošnja uprizoritev je pokazala, da je v tem delu vendarle več draniat-ske sile, kakor smo mislili doslej in kakor si je upala priznati celo katoliška kritika. Pomen letošnje uprizoritve je tako v tem, da je z dostojno odrsko interpretacijo potrdila resnično ceno pričujoče drame, razen tega pa pomeni uprizoritev tudi sama po sebi lep gledališki uspeh. »Razvalina življenja« je izrazito ljudska drama. To pa ne pomeni morda literarne manjvrednosti, kakor bi utegnil sklepati kdo, ki mu ljudstvo pa umetnost pomenita dve nasprotji, ampak edinole to, da je zajeta iz dna ljudskega življenja. Po svoji zunanji zgodbi je igra mračna realistična podoba kmečkega življenja ter nam pokaže, kako zakon, sklenjen na osnovi razuma namesto srca, rodi le nesrečo in zločin. Pisajelj prav nič ne skriva, da hoče z izbranim življenjskim'zgledom tvorno posegati v življenje, ki se mu zdi zgrešeno v osnovah, vendar je zniotfia'naziraWjfe, č<»§ da to nasprotuje umetnosti. Res, da tega očiščujočega poudarka nimajo na naturalizmu sloneča ali iz esteticizma rojena dela, a čutimo ga dovolj jasno že v grški tragediji, ki prav zaradi tega stoji tako visoko nad umetninami, ki prikazujejo življenje le kot zanimivo igro med vzroki in posledicami, brez ozira na njih vrednost ali nevrednost v etičnem smislu. Tudi Finžgarja ne privlači življenje le kot pojavni svet, ampak ga zanima predvsem njegov notranji red ali nered. Glede na okolje, ki ga riše, je njegovo delo pravo prevrednotenje, saj poudarja zakone srca proti življenjskemu racionalizmu, živo etiko nasproti ukoreninjeni utilitaristični morali. In kakor je njegova drama kot življenjska podoba tipična kmečka tragedija, je vendarle osrednji spor podan v glavnem iz individualnih osnov. Tako vidimo, da je ta kot kolektiven zgled zamišljena drama izvedena vendarle brez vsake shematike in da posebno močno dožive svojo tragiko zlasti osrednje osebe v nji: ne le Lenčka, ki omahuje med dolžnostjo in nagnjenjem, ampak tudi Martin in Kante, ki ob ženi in hčeri doživita poraz vsega, čemur sta služila, tako da se jima zamaje svet. Isto pa čutimo tudi ob Ferjanu in Toni, čeprav je njuna tragika bolj pasivna in manj dramatično podana. Reči smemo, da pisatelj gledalca ne prepričuje toliko s poukom, čeprav mu ta še zmerom tu in tam uide, kolikor z grozo in sočutjem, ki pa ga niso deležne samo tihe žrtve srca, ampak prav tako žrtve podedovane in slepe vere v moč denarja in koristi. »Razvalina življenja« nikakor ni več samo zgodba v dramski obliki, ampak se v bistvu resda še zmerom bolj epska kot dramatska zasnova prvega dejanja v drugem in tretjem dejanju močno približa resnični drami, V primeri s prejšnjimi deli je pokazal F"inžgar v tej igri mnogo več smisla za dra-matsko oblikovanje, hkrati pa jo je osvobodiTtudi romantične navlake in patosa, tako da bo kot ena najresničnejših slovenskih kmečkih dram še dolgo živela na našem odru. Kakor je bilo že omenjeno, je to pokazala tudi uprizoritev, ki je tudi sicer na splošno pomenila napredek v podajanju kmečkih iger pri nas. Režiser g. Milan Skrbinšek je delo skrbno pripravil tako v celoti kakor v posameznostih. Predvsem je skušal doseči skladnost med zunanjo odrsko podobo ter vsebino drame, kar je vidno poudaril v opremi prizorišča v drugem in tretjem dejanju, ko je vsa okolica pričala o notranjem razdejanju. Pa tudi sicer je njegovo prizorišče, ki mu je dal zunanjo podobo scenogral inž. Franz, razodevalo smiselno pojmovanje drame, ki je družinska tragedija v vaškem okolju. Kot celota je bilo najbolje izdelano drugo dejanje, ki je tudi v igri sami najmočnejše. Zadovoljivo je bilo rešeno tudi vprašanje jezika, ki bi v čisti književni obliki v tej igri res ne prišel prav do veljave. Delna uporaba narečja je mnogo pripomogla k njegovi nazornosti. Pomisleke bi imel samo glede končnih vokalov, ki jih pač v nobenem narečju ne izgovarjajo dosledno kot polglasnike. Tudi zasedba vlog je bila na splošno prav posrečena. Igralci so se po večini ne le vživeli v vloge, ampak se tudi razživeli v njih ter tako dosegli, da je bila Jgra odrsko kar najbolj učinkovita. To velja zlasti za vse tri osrednje osebe. Urh Kante g. Cesarja je bil s krepkimi zunanjimi potezami označen praktični računar, ki hoče uveljaviti svojo voljo proti hčerinemu nagnjenju; naj prepričevalne jši del njegove igre pa so bili nedvomno prizori, ko se ta podoba zruši v svojo tragiko. Njegovo hčer Lenčko je z neposredno realistiko in plemenitimi črtami podala ga. M. Dapilpva. Svoj^ko pojmo,vpp in odrsko dognan je bil nadalje Martin, s katerim je gosp. Sever doživel nov igralski uspeh; vrednost tega lika je zlasti v individualni psihološki poglobljenosti. Izmed ostalih oseb sta usodno, dasi preveč pasivno zvezana z dogodki v drami Ferjan in Tona, ki sta ju ustrezajoče podala g. Presetnik in ga. Gabrijelčičeva; vendar je bila njena Tona preveč razumsko izoblikovani. Dve izraziti vaški podobi sta predstavljala ga. Rakarjeva kot potovka Mica in g. Kaukler, ki je s svojim kmetom Sirkom ustvaril zanimivo in nadpovprečno figuro, ki nas je v resnici zadovoljila. France Vodnik. lehar: Grof Luksemburski V sredo se nam je operno gledališče predstavilo z drugo premiero: Leharjevo klasično opereto »Grof Luksemburski«. Opereta ima značaj zdrave dovtipnosti, osvežujočega humorja, ki ga potek dejanja nudi v besedilu in situaci;ski presenetljivosti. Kakor pri vsaki opereti, tako je tudi tukaj gibalo osredotočeno v odrski dejavnosti: prozi, kostumaciji, scenografiji, koreografiji, igri, glasba pa je le tem činiteljem enakovredna prvina, ki že spričo svoje' vedre lahkotnosti valčkovih melodij ne more nositi posebnejše naloge kakor to, da vsemu prilije še zvočni in glasbeni okras. Celokupna izvedba je odvisna v glavnem od režiserja, ki mora v stremljenju za učinkovitost iskati možnosti, da vse činitelje čim tesneje poveže med seboj in jih usmeri v skladno razgibanost. Predvsem mora seveda imeti režiser na razpolago sposobne igralce, ki imajo smisel za poudarek izrazitih karakternosti posameznih tipov; kajti vprav ta pestrost različnih značajev daje opereti tisti vzgon, ki je za tok dejanja potreben, da vzdrži gledalca in poslušalca v stalni napetosti. Kakor hitro igra enega izmed glavnih igralcev popusti, že omahne celota, ki ji občutje nezanimi-vosti od gledalčeve odnosno poslušalčeve strani ne morejo odpomoči niti drugi dobri igralci Tako je zaradi premalo pogodene karakternosti grofa Luksemburškega, ki ga ie oblikoval g. Franci, in zaradi premalo prepričevalno dojete Anglele g. Ivančičeve trpelo celo prvo dejanje, ki je zapustilo vtis suhoparne dolgoveznosti, čemur Angele g. Ivančičeve trpelo celo prvo dejanje, ki je bil najboljši oblikovalec v tej izvedbi, dalje g. Sancina, g. Barbičeve in ostalih gospodov, niti živahni skupinski prizor ob koncu. Drugo dejanje, v katerem doseže dramatsko stopnjevanje svoj višek in naravni konec, je bilo po svoji razgibanosti, ki jo že po svoji zasnovi samo nudi, tudi režijsko najboljše, le svetlobnih ponavljajočih se sprememb je nekoliko preveč; ako upoštevamo psihološke okoliščine dojemanja, je pač razumljivo, da se človek nekoliko utrudi prevečkrat neutemeljeno se ponavljajočega, ker ga prenasiči. Kar se proze tiče odnosno izgovarjave, pripomnim, da se g. Barbičeve večkrat ni bilo mogoče razumeti. Za govorjenje nn odru, ki zahteva glasu precejšnjega prostornega obsega, je prav tako važno poglavje o dihalni funkciji in vokalizaciji. Z upoštevanjem teh dveh činiteljev se zboljša polnost zvoka, glas pridobi večjo voluminoznost ter zaradi ekonomičnejšega ravnanja s sapo se zmanjša napornost govorilnega organa, ki drugače pri pevcu razdiralno vpliva na pevsko kakovost, kar se g. Barbičevi že nekoliko pozna: v višinskih tonih predvsem dobi poslušalec vtis suhega zvoka brez intonančne jasnosti. Tudi g. Ivančičevo zavede neko teatralno nastrojenje v nenavadno visoko govorilno lego, ki s stališča njenih pevskih nalog ni priporočljiva. Njena pevska opredelitev da te ugotovitve: v celotnem glasovnem obsegu spremlja ton prizvok, ki ga povzroča prepihavanje sape skozi priprto glasilko; njen ton je suh: primarna in sekundarna funkcija pevskega organa se solidno ne spajata v voix mixte, ki edina nudi polnost in plemenitost tona ter ga more vzdržati v največji možnosti barvne izenačenosti. Pevka ima izrazito prsno dihanje s pomanjkljivo kontrolo diafragme, ki je za pevca poglavitni regulator pri sapni podpori v glasilki nastajajočega tona. Pravilno izdelana in uvežbana dihalna funkcija že sama po sebi nadomesti ves muskulaturni napor, ki pri pevki tako izrazito nastopa ter povzroča v višinah zelo krčevit ton, ki v prav visoki legi za radi zgoraj navedenih tehničnih pomanjkljivosti sili še v intonančno negotovost v smislu višanja. Toda petje, ki je usmerjeno v liganientarno nastajanje zvoka, utegne popolnoma zamoriti ob rob-nicah nastajajoči falzet in občutno še bolj zmanjšati kvaliteto glasu, prav tako pa tudi estetsko stran, ki že itak trpi po prepogostem oddihalnem prekinjevanju pevskih fraz. Pevki je potrebna temeljita kontrola kar najboljše pevsko-pedagoškft moči, ki bi jo popolnoma preusmerila v pojmovanju pravilne pevske tehnike. — Omeniti - mi je tudi prvi nastop novega baletnega plesalca, ki je prinesel v naš balet neko svežost; v družbi naše prve balerine g. Moharjeve je zaplesal veliki valček, ki je bil v celoti prav zadovoljivo izveden, le tu pa tam je še vedno pogrešati večje ritmične preciznosti pri ostalih plesalkah v skupinah. Zdi se, da je z g. Pilatom opera pridobila dobro moč, ki je pa po tem nastopu ni mogoče popolnoma presoditi in podati dokončne sodbe. — Glasbeno vodstvo je imel g. Žebre. mlad dirigent, ki pa je čutiti v njem resnost v interpretaciji partiture in predvsem smiselnega dela z orkestrom, ki ga hoče pripraviti do razumevanja graditeljske poustvar-jalnosti, v kolikor mu pač nudi partitura operetnega dela. Orker7>r mu je zvenel še dokaj čisto. — Najtežjo nalogo je pač imel režiser g. Frelih, ki je kot tak prvič nastopil v opereti. V kolikor mu je bilo pač mogoče, je zadovoljivo rešil vprašanje kostumacije in scenografije, kakršna mu je bila na razpolago. Kar se pa tiče igre same, bi bilo želeti nekoliko bolj razgibano prvo dejanje, predvsem poročni prizor odnosno zlasti situacija pred njim. Tudi zbor, ki je pevsko rešil svojo nalogo, ne ve včasih, kaj bi in kako naj se udejstvuje. Pri odrskih in akustičnih nevšečnostih pa je dobro vedno upoštevati dejstvo, da ni mogoče pri petju oddeiiti zbora na oder in zakulisje. ampak mora režiser poskrbeti, da je vedno skupaj, ker nastanejo sicer neskladnosti v petju, kar se je to pot primerilo. Za svoj trud in uspeh pa zasluži kot mlad režiser pohvalo in priznanje, sil. * Triva Militar je izdal brošuro z naslovom: »Stamparstvn v Vojvodini«. Časovno obsega razprava čas od 1790 do danes. V poštev je jemal vse in ne samo srbske tiskarne, tako da bo ta brošura marsikateremu kulturnemu zgodovinarju, ki bo proučeval te ravninske kraje, dobro služila. Boji med letali v zraku. Univerza v Cambrldgeu Ko je nastopila vojna med Nemčijo in Anglijo v stanje tako imenovane totalne vojne, vojne z vsemi sredstvi proti vsemu, ni za razdejanja na obeh straneh nobenih meja več Tako so postala žrtev letalskih napadov tudi slavna univerzna mesta kot Cambridge na Angleškem in Heidelberg v Nemčiji. v Univerza v Cambridgeu se bori z univerzo v Oksfordu za »prvenstvo« med angleškimi visokimi šolami. Po starih izročilih je bila v Cambridgeu že za vlade vzhodnoangleškega kralja Sigeberta leta 636 visoka šola, iz nje pa je nastala sedanja univerza. Vsekakor je trdno dognano. da je prišla ta nekdanja redovniška visoka šola v 14. stoletju v roke visokega angleškega plemstva kar je v neki meri še danes. Stroški za šolanje na tej univerzi so namreč tako visoki, da se drugi skoro ne morejo podati sem študirat. V tridesetih zgradbah, ki sestavljajo univerzo, žive študenti v Cambridgeu posebno življenje. Vse mesto s čevljarji, krojači, drugimi rokodelci, trgovci in tako dalje živi dobesedno samo od študentov. Za šolnino, ostale prispevke, predpisano obleko, šport in druge izdatke porabi, študent na tej univerzi .v enem mesecu toliko, kot pri nas v celem letu. Študenti žive v univerzi sami, v tako imenovanih količih (Colleges). Kadar je dovoljen izhod v mesto, stoji pri vratih- pedel v posebni uniformi in z dolgo palico. Strogo mora paziti, da po deveti uri zvečer ni več nobeden v mestu. Ce koga najde, ga mora takoj privesti domov. ŠPORT Romunov in Bolgarov ne bo v Carigrad Na XI. balkanskih igrah, ki bodo jutri in pojutrišnjem v Carigradu, ne bo Romunov in Bolgarov, kakor poročajo iz Carigrada, tako, da bodo na letošnji balkanijadi sodelovali samo Grki, Jugoslovani in Turki, torej polovica udeležencev, ki so se svoječasno udeleževali te največje športne prireditve na Balkanu. Svetovni politični položaj je preprečil že marsikako večjo športno prireditev in tako so postale tudi balkanske igre žrtev tega položaja. Prvič so igre precej okrnili, drugič pa jo udeležba kakor smo ravnokar slišali za polovico manjša kakor prejšnja leta. Včerajšnje naše poročilo glede sodelovanja slovenskih atletov v reprezentanci z Carigrad spopol-njujemo v toliko, da sta prišla zraven še Poljšak in Gabršek, ki je bil prav zadnji trenutek pozvan v jugoslovansko ekipo. Zakaj se je to zgodilo, bomo že še zvedeli, vsekakor bo pa stvar dvignila mnogo prahu v slovenskih atletskih vrstah in to povsem upravičeno. Hrvatskih atletov, kolikor se je moglo doslej ugotoviti, je odšlo v Carigrad sedem, in sicer: dr. Buratovič, Curčič, Gojič, Markušič, Abramovič, Despot in Aleksa Kovačevič. Vsi ti atleti so izdali posebno izjavo, v kateri pojasnjujejo javnosti svoj korak in svoje nezadovoljstvo s sedanjim vodstvom hrvatske lahke atletike. Hrvatska atletska zveza namerava vse te atlete najstrožje kaznovati, pri čemur se bo najbrž poslužila skrajnega sredstva: črtanja vseh omenjenih imen iz svojega seznama S tem pa situacija v jugoslovanski lahki atletiki še zdavnaj ne bo razčiščena in zna imeti borba, ki se bo vnela po povratku reprezentance iz Carigrada, nedogledne posledice za ves jugoslovanski lahkoatletski šport, pri čemur bo seveda trpela tako slovenska kakor hrvatska in srbska lahka atletika. Upamo in pričakujemo, da se bodo našli možje, ki bodo znali pravočasno preprečiti katastrofo, ki je popolnoma nepotrebna, a v takih razmerah neizbežna. Hrvatje dobijo visoko šolo za telesno vzgojo Izšla je uredba o osnovanju šole za telesno vzgojo v Zagrebu, kjer se bodo vzgajali telovadni in športni učitelji. Ban banovine Hrvatske je pooblaščen, da predpiše točnejše odredbe za to šolo. Za hrvatski šport in telesno vzgojo bo ta šola izredno velikega pomena. Srednješolski teniški turnir V teniškem dvoboju, ki se je odigral med klasično in I. realno gimnazijo na igrišču Ilirije pod Cekinovim gradom, so klasično gimnazijo zastopali: Urbane, Štular, Kansky A. in Garibaldi. I. drž. gimnazijo pa: Milavec, juvanc, Treppo in Kansy Ž. Odigrali so se štirje singli, doubli pa se zaradi slabega vremena niso mogli končati. Rezultati singlov: Milavec : Urbane 6:96:0; Juvanc : Štular 9:7, 6:4; Treppo : Kansky A. 6:4, 7:5 in Kansky Ž. : Garibaldi 6:2, 6:3. Zmagala je torej I. državna realna gimnazija z rezultatom 4:0. Atletski miting SK Planine V zvezi z razpisom atletskega mitinga našega kluba, ki bo obenem tudi izbirno tekmovanje za troboj v Belgradu, sporočamo, da se vrši disciplina v skoku s palico v nedeljo popoldne, ne pa v soboto popoldne, kot je bilo prvotno razpisano. To zaradi tega, ker je večina atletov skakačev s palico v soboto službeno zadržana. Vabimo občinstvo, da se tega poslednjega mitinga v letošnji sezoni, ki bo v soboto in nedeljo popoldne na Stadionu, udeleži v velikem številu. Borba za točke »»Borba za pike« v slovenski ligi se bo v nedeljo na vseh frontah nadaljevala. SK Ljubljana, ki bo nastopila v najmočnejši postavi, bo sprejela v goste moštvo celjskega »Olimpa«, ki je preteklo nedeljo v tekmi proti SK Kranju dosegel prvi dve točki. Tako Olimp, kakor tudi Ljubljana se zavedala, da je za dosego točk treba zmage. Obeta se nam torej zanimiv dvoboj. SK Amater : SK Železničar V nedeljo bo imel Amater zadnjič priliko nastopiti na domačih tleh in pred svojo publiko. Za partnerja bo imel SK Železničarja. Gostje so nam znani po svoji tehnično dovršeni igri in se nahajajo v odlični formi. Domačini bodo morali zopet zaigrati s takim elanom kot v poslednjih tekmah. Kot zaključek prvenstvenega tekmovanja je Amater za svojo publiko razpisal tri praktična darila, ki se bodo izžrebala na delejski tekmi. Vsak obiskovalec bo imel na hrbtu vstopnice napisano številko, ki bo veljala za žreb. — Tekma se igra ob vsakem vremenu s pričetkom ob 16 s predtekmo. Slavija : Mladika Derby dveh najboljših drugorazrednih klubov bo na igrišču SK Mladike na Kodeljevem v ne- deljo ob pol 11 dopoldne. Tekma bo zanimiva ter borbena, kajti vse tekme med Slavijo in Mladiko so bile na tehnični višini. V nedeljo se bo pokazalo, kdo bo v jesenskem delu vodil v tablici. Športniki, posetite to zanimivo tekmo, ki bo ob vsakem vremenu. Zanimiv ženski atletski miting a Stadionu V nedeljo dopoldne bo na ljubljanskem 6tadionu zanimiv ženski lahkoaletski miting, katerega priredi SK Planina in katerega se udeleže tudi mane atletinje, ki so že prijavile prireditelju, ekir-'-vanje se prične v nedeljo don^Mne ob 9 in vabimo občinstvo, da 6i ga ogleda, saj bo to zadnji nastop v letošnji eezoni. Vesti Športnih zvez. klubov in društev LZSP. Vse klube ljubljanske zimske športne podzveze ter odbornike opozarjamo na današnjo redno skupščino, ki bo ob 20 v damski sobi kavarne Emona. Z F 0 ZFO sprejme še 4 telovadne učitelje Natečaj za štiri telovadne učitelje, Id morajo ustrezati naslednjim sprejemnim pogojem: 1. Kandidat mora dokazati, da deluje v naši fantovski organizaciji tri leta in da je vzgleden član Zveze fantovskih odsekov. ' "3. Kandidat mora popolnoma obvladati redovne vaje za leto 1940-41 tako za člane kakor Za mladce ih haraščaj;' "" — . - m - •»• 3. Kandidat mora popolnoma obvladati redovne vaje ter mora znati tudi dobro poveljevati. 4. Kandidat mora obvladati vsaj tekmovalne vaje za nižji oddelek članov ter za tekme vrst mladcev. 5. Kandidat mora poznati osnovne nauke iz lahke atletike. 6. Kandidat mora poznati poslovanje odseka. 7. Kandidat mora točno poznati poslovnik Zveze fantovskih odsekov (tvarina za letošnje splošne okrožne tekme). 8. Kandidat mora poznati načela naše organizacije (tvarina iz Vzorov slovenskih fantov za tekme za telovadni in športni znak). Prošnje naj kandidati vložijo do 10. oktobra tega leta s spremnim dopisom odseka o delovanju itd., katerega podpiše poleg predsednika in tajnika še načelnik iti odsekovni duhovni vodja. Kandidati bodo povabljeni dne 13. oktobra t. I. v Ljubljano, kjer bodo morali pred posebno komisijo Zveze fantovskih odsekov pokazati svoje sposobnosti. Kdor bo sprejet, bo ostal v Ljubljani na tečaju, ki bo trajal do 31. oktobra t. 1. Telovadit prično s tečajem po podzvezah ozir. okrožjih e 3. novembrom t. 1. ZDK Dre vi od pol 7 do 8 telovadba na Drž. učiteljišču na Resljevi cesti. Telovadne odseke ljubljanskih in bližnjih krožkov opozarjamo, da uči telovadni odbor ZDK telovadbo na drž. učiteljišču ob ponedeljkih, sredah in petkih od pol 7 zvečer dalje. Program in razvrstitev izveste pri naslednji telovadni uri. — Odbor. Frank Knox, ameriški mornariški minister. T časih, ko Amerika dan za dnem povišuje izdatke za vojno in zlasti za mornarico, se svet zanima tudi za moža, ki zapoveduje velikanskim pomorskim silam Zdrušenih držav. Nova speci-jelna trgovina as ZIMO Nudil bom vse kvalitete iime po izredno nlalcih cenah. — Vabim Vas, da si brez obveznosti nakupa ogledate vse vrste žime ter se prepričate o prvovrstnosti mojega materijala. — V«a žima fe sterilizirana na pari. — Obrtniki izreden popusti — Zahtevajte vzorce! MILAN JAGER - LJUBLJANA TyrSeva cesto 37 MARIBOR Stari vodnjaki prihajajo spet v veljavo Maribor, 3. oktobra. Ko je dobil Maribor v začetku sedanjega stoletja vodovod, so morali hišni posestniki svoje vodnjake opustiti in zasuti, isto tako pa je napravila tudi mestna občina s svojimi javnimi vodnjaki, ki so takrat stali na slehernem trgu ter po ulicah. Naredba je bila jako stroga ter se je tudi strogo izvajala, saj je posebna kontrola nadzirala njeno izvršitev, vendar pa vsi tedanji hišni lastniki le niso ubogali mestne občine ter so po domače rečeno, nekoliko »posleparili«, tako da je le ostal tu in tam ohranjen kakšen vodnjak, ki pa se že dolgo ne uporablja. Danes pa smo tem hišnim lastnikom prav hvaležni za tedanjo njihovo neposlušnost, kajti sedaj prihajajo stari vodnjaki spet do veljave, znova jih bodo očistili in opremili z ročnimi črpalkami ter odprli za javno uporabo. V Mariboru je 16 takih ohranjenih vodnjakov. Večinoma so na dvoriščih starejših hiš v raznih delih mesta, eden pa je na ulici, in sicer na Pristanu ter je še v uporabi. Poleg teh vodnjakov pa je v Mariboru še nekaj industrijskih studencev, katere uporabljajo razna podjetja. Tako ima skoraj vsaka tekstilna tovarna svoj vodnjak, ker si s tem precej prihrani za vodo. Tudi vojašnica Kralja Petra (nekdanja kadetnica) ima svoj vodnjak in svojo vodovodno napravo, tako da ni odvisna od mest- nega vodovoda. Hudo pomanjkanje vode, ki je v zadnjih letih v poletnih mesecih zavladalo v Mariboru, je povzročilo, da se je mestna občina začela pečati z načrti povečanja vodovodnih naprav. Izdeluje se velikopotezen projekt za nov vodovod, ki bo upošteval ves razvoj bodočega velikega Maribora v nadaljnjih 40 letih ter bo zagotovil dovolj vode. Ker pa se tak načrt ne more takoj uresničiti, po vrhu pa je oskrba mesta, ki leži na levem bregu Drave ogrožena zaradi tega, ker so dovodi napeljani čez mostove, se je mestna občina odločila povečati začasno kapaciteto vodovodnih naprav z vključitvijo vodnih izvirov v mestu samem. Vodnjak mestnega kopališča je bil že pred leti priključen na vodovodno omrežje. Nedavno so ga modernizirali ter povečali njegovo kapaciteto na 930 litrov na minuto. Včeraj pa so se pričela dela za priključek vodnjaka bivše Gotzove pivovarne na mestni vodovod. Ta pivovarna je imela dva vodnjaka, ki sta še oba dobro ohranjena. Zaenkrat bodo priključili samo enega; ker se ne ve, če nista morda v medsebojni zvezi, kar se bo videlo, ko bodo začeli črpati vodo. V vodnjaku montirajo najmodernejšo električno vertikalno visokotlačno črpalko. Kapaciteta vodnjaka bo precej velika — na uro bo dajal 36.000 litrov vode (vodnjak mestnega vodovoda na Teznem daje na uro 300.000 litrov). Celje m Mariborčani! Oglejte si Finžgarjevo narodno igro »Naša kri«, ki jo v nedeljo, 6. oktobra vprizorijo prosvetna društva na Pobrežju, Teznem, v Studencih in Radvanju. Vršili se bosta dve predstavi: ena popoldne ob treh, druga zvečer ob osmih. Obakrat v Narodnem gledališču. Oskrbite si vstopnice v predprodaji pri dnevni gledališki blagajni. m Končana stavka v Rušah. Delavci železarne in livarne A. Pogačnik v Rušah so v preteklem tednu stopili v stavko in zahtevali višje mezde. Zastopnik Delavske zbornice je včeraj posredoval pri sinu lastnika, ki se trenutno mudi na potovanju in dosegel, da je bila delavcem zvišana urna mezda za 1 din. Ta mezda bo veljala vse do povratka tovarnarja, s katerim se bo prihodnji teden vršila poravnalna razprava na okrajnem glavarstvu. Delavstvo se je s tem zadovoljilo in je včeraj zopet pričelo z delom. V tovarni je zaposlenih 60 delavcev. m Pri belem dnevu vdrli v vilo. V Črtomirovi ulici se je pripetila drzna tatvina pri belem dnevu. V Potočnikovo vilo je nepoznan klatež vdrl okrog 5 popoldne, ko so bili domači doma ter so se nahajali na verandi z nekimi obiskovalci. Vlomilec je preskočil plot ter po isti poti po izvršenem r>oslu spet izginil. m Naši naročniik, ki si želijo za ceno 10 din naročiti Slovenčev koledar, lahko to storijo pri raznašalcu, ki jim dostavlja list. m 12 telečjih kož odnesel. V shrambo mesarja Ivana Jagodica je nekdo vlomil ter jbiu odnesel 12 telečjih kož, vrednih 2000 din. Ugotovilo «e je, da je izvršil tatvino mesarski pomočnik Franc Ozebek iz Makol, ki ima na vesti že precej takih pregreh. Sedaj ga orožniki zasledujejo. m Posestna sprememba. Trgovec Maks Kane iz Maribora je prodal svojo trinadstropno hišo v Smetanovi ulici 29 zadrugi z o. z. Lastni dom za 950.000 din. m Lastnike orožnih listov predstojništvo mestne policije v Mariboru ponovno opozarja, da najkasneje do 20. t. m. plačajo v sobi št. 17 ba-novinsko takso, ker se bo proti zamudnikom uvedlo kazensko postopanje. m Diplomiral je v Belgradu za strojnega in-ženjerja in pilota g. Silvan Bemobič, doma iz Maribora. Čestitamo! m Ugodnosti gledaliških abonentov so mnogovrstne: imajo svoj stalni sedež in se jim ni treba prerivati pri večerni blagajni, j>ovrhu dobe po znalno nižji ceni kakor neabonenti vse na novo naštudirane gledališke komade, če pa se kdo noče ali ne more vezati, na vrstni red abonentskih predstav, pa mu je na razpolago abonma na bloke, s katerimi si lahko poljubno izbere dan predstave, izvzemši le one redke, ki so označene z >Izven«. m Tvrdka C. Biidefeld je ob priliki 100 letnice svojega obstoja darovala mesnti občini mariborski 25.000 din za siroijiašne meščane mesta Maribora. Želeti bi bilo, da bi to plemenito dejanje našlo več posnemovalcev. m Žeparska nadloga postaja vse bolj sitna. V sredo sta bili na trgu spet okradeni dve žrtvi. Žepar je odnesel Mariji Dobrave denarnico s 110 din, posestnici Ani Čeh pa denarnico s 150 din. m Dravograjski most v nevarnosti. Že nekaj dni je gladina Drave zaradi neprestanih nalivov, ki morajo biti posebno na Koroškem prav siloviti, močno narastla. Skozi Maribor se vali reka kalna, kakor kava ter prinaša s seboj dosti lesa in izruvanega drevja. Posledice naglega porasta Drave čutijo sedaj najbolj v Dravogradu, kjer je Drava začela ogrožati leseni državni most, ki pelje iz Dravograda v Mežo. Voda je izpod jedla in odnesla več stebrov pri opornikih, tako da so bile oblasti prisiljene ustaviti čez most vozni promet ter gredo po njem lahko samo še pešci. c Žrebanje loterije Legije koroških borcev v Celju bo nepreklicno v nedeljo 6. oktobra. Slovenci, rodoljubi! Segajte pridno po srečkah, dokler so še na zalogil c Abonm? za celjsko gledališče je razpisan. Se nekaj sedežev je na razpolago, katerih naj se občinstvo posluži. Gledališka uprava obenem sporoča občinstvu, da so preložili otvoritveno predstavo opere »Jenuta« od 11. na 15. oktober. Neabonenti dobe vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Poldrugi kilogram saharina je zaplenila celjska policija 28 letni Justini G. iz Trnovelj. c Aretacija nevarne pustolovke. Celjska policija je aretirala 27 letno Marijo K., pristojno v Šmarje pri Jelšah, ki se jo klatila zadnje dni po Celju.Včeraj je popivala z nekim moškim in mu ukradla 400 din gotovine. Izročili so jo sodišču. c Pevsko društvo Oljka v Celju prične z rednimi pevskimi vajami v torek 8. oktobra. Pevo-vodslvo je prevzel g. Albin Schmidt, nadučitelj v pokoju. Društvo sprejema tudi nove člane. Pevske vaje bodo ob torkih in petkih ob 8 zvečer v društveni sobi v Obrtnem domu. c Smrtna nesreča v Ločiri. Franc Mihelak, 81 letni posestnik iz Ločice, je pred dnevi pasel domačo kravo blizu domače liiše na vrtu. Bilo je ob 11 dopoldne. Krava je iz neznanega vzroka, verjetno splašena, poskočila in Mihaleka potegnila ža seboj, da je padel tako nesrečno, da se je ubil na licu mesta. Pred 40 leti je Mihaleka udaril po glavi konj in so mu takrat v bolnišnici operirali lobanjo. Zdravnik g. dr. Voušek iz Polzele je ugotovil, da je Mihalek dobil pri padcu pretres možganov. Pokojnega so pokopali na farnem pokopališču na Polzeli. Naj v miru počiva! c Veliko obrtno zborovanje bo v nedeljo 6. oktobra ob 8.30 v dvorani Uniona v Celju. Za zborovanje vlada med obrtniki precejšnje zanimanje. c Družina Mihelčičeva v Celju je darovala Vincencijevi konferenci 100 din namesto venca na grob pokojnega Milivoja Voršiča. c Športno prireditev bo imela jutri, v soboto, zvečer v Narodnem domu celjska SK Jugoslavija. Vabljeni! Hrušica pri Ljubljani F. O. Hrušica priredi v ponedeljek dne 7. okt. 1940 ob 8. uri zvečer v Našem domu lepo predavanje o Belgiji. Predaval bo brat Ogrin Ludovik iz Ljubljane. Predavatelj je dalje časa bival v Belgiji, vslcd česar mu je dobro znana domovina Belgijcev. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike: Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Vsi vljudno vabljenil Bog živil Ptuj Manuei Comacho, novi mehiški predsednik $ortur Evropa ni obračala posebne pozornosti mehiškim predsedniškim volitvam. Kakor po osebi novega predsednika, tako tudi po okoliščinah, v katerih so se vršile, zaslužijo te volitve vendar nekaj pažnje. Te kratke vrstice bodo vrgle tudi luč na celotni politični položaj v latinski Ameriki. Svobodne volitve v načelu in resnici Zgodovina »Zedinjenih držav Mehike« je zapisana s krvjo bolj kakor zgodovina katere koli druge države na svetu. Od takrat, ko je pred 420 leti pristal Hernando Cortez v pristanišču Vera Cruz in je zatrl domača astekiška plemena, da je mogel odpeljati njihovo zlato v Španijo, pa do danes ni nobene strani v mehiški kroniki, ki bi j ne bila omočena s krvjo. Tristo let je bila Mehika španska kolonija. Španjolci so jo vzdrževali z nasiljem, ki so ga prekinjali upori, notranje preklarije, državljanske vojne, atentati. L. 1810. je bila velika vstaja proti Španiji, oslabljeni po Napoleonu. Mehika je lJostala nezavisna republika in je ostala nezavis-na 50 let. V tem kratkem času je imela dva regenta, 74 predsednikov in dva ducata ustav. Sledila je mehiška pustolovščina Napoleona III., za njim je vladal bandit Pancho Villa, nato je OtroSk/ kotiček Mihčeve čudovite dogodivščine (73) Podobno je že bilo, da blazine vožnje zlepa ne bo konec. Švigala sta sem in tja po ogromni votlini brezdna, tako da se je še celo Mihec naveličal. Končno le zagledata v daljavi pred seboj leseno steno. »Zdaj pa greva na drobne kosce!« je kriknil Zelenček in od strahu zaprl oči (74) Vendar se jima ni nič zgodilo. Skozi steno sta smuknila kot bi bila stena iz perja; menda se je kar sama od sebe pred njima umaknila; je že bila tako narejena, Z začudenjem sta ugotovila, da sta se pripeljala v neko sobo. Kaj pa sedaj? prišlo do vojne med pristaši indijanskega voditelja Juareza in habsburškega cesarja Maksiml-ljaria, nato novi neredi, vojna z Zedinjenimi državami (v tej vojni je Mehika zgubila dve tretjini ozemlja, t. j. Texas in Kalifornijo), nove usta vej' "ftovl'' ciržavni lidaH, hbvi vojaški upori, novi umori predsednikov ... Danes ni nič bolje. Edino, kar je zadnjih 20 let stalno,, je določena državno politična oblika, ki jo vzdržuje revolucionarna stranka delavcev, Meslicev in Kreolcev. Toda tudi na naslonitev na določen politični program ni mogla j>očlovečiti političnih navad v deželi. Državni udari in atentati, državljanske vojne in generalski puči, volilna nasilja in mrke spletke se še niso umaknile iz političnega življenja. Krogla v revolverski cevi je danes za povprečnega Mehikanca še prav tako mikavna kakor pred sto leti. Zmaga Cardenasovega stroja Letos je potekla doba predsednika Carde-nasa, enega izmed prvakov »Revolucionarne« stranke. On se razlikuje od množice politizirajo-čih generalov in generalujočih politikov. Izvedel je v državi agrarno reformo in je podržavil (proti odškodnini) petrolejske vrelce, kar je povzročilo mnogo vroče krvi med petrolejskimi bogataši v »Standard Oilu« in »Royal Dutchu«. Carde-nas pa je ustvaril še nekaj drugega. Ustanovil je velik agitacijski stroj za volitve, sestoječ iz samih od njega odvisnih uradnikov, »Cardenasov stroj« imenovan. Naloga teh uradnikov je izsiliti volilno zmago vladajoče stranke s pritiskom in vplivanjem na volilce, toda brez prelivanja krvi, kot je bilo doslej v navadi. Zadnje volitve torej lahko imenujemo »najbolj demokratične volitve v mehiški zgodovini« čeprav niso bile demokratične. Kot je bilo pričakovati, je dobil kandidat Cardenasovega stroja prevladujočo večino. Najnevarnejši nasprotnik, bivši medicinec. ki je pozneje prestopil v armado, Juan Almazan, in je bil že z 29 leti general, danes pa je petdeset let star, bogat mož, ker kontrolira železniške družbe, hotelske truste in gradbene firme, je smel dobiti le nekaj tisoč glasov. S par sto glasovi so se morali zadovoljiti ostali kandidati. Zmagal je Manuei Avida Camacho, desna roka Cardenasova in vrhovni poveljnik mehiške vojske. Manuei Camacho je kmetiški sin, s 17 leti je postal vajenec v neki knjigarni, pa je kmalu zbežal od tod. da bi se lahko udeležil revolucije, ki je prav takrat divjala v deželi. Na to ie stopil v armado, bil je zvest pristaš vsnkokratnega diktatorja. Z 32 leti je bil že general. Ne da bi imel le malo vojaškega in strateškega znanja, je dobil važne bitke s svojim — jezikom. Ko se je 1. 1927. uprl general Cristero, je šel k njemu in ga pregovoril, da je položil orožje in zbežal. Z isto govorniško sposobnostjo je 1. 1929. ukrotil 12 generalov, ki so si zaželeli državljansko vojno. Kmalu za tem je postal vojni minister in v tej lastnosti je nastopil 1. 1938. proti najnevarnejšemu upornemu generalu Cedili«. Sedaj je star 47 let. Uniformo nosi redko. Kdor ga ne pozna in ga vidi v civilni obleki, misli, da ima pred seboj bolj petičnega živinskega trgovca: ima atletsko postavo, telo ie primerno rejeno, njegova pleča in ramena bi bila ponos vsakega nosača. čelo mu ie visoko in e črnimi lasmi lasmi pokrilo, usta so mu ozka med debelimi ustnicami. Vsakdanje skrbi v Srednji Ameriki Zelo bi se motili, če bi mislili, da je Camacho pustolovec, ki je prišel na oblast po sreči Huda nesreča. Na dosedaj ie ne čistcS pojasnien način »e j« ponesrečil 531etr.i Brglez Anton, hlapec pri gradbenem podietju Deng Zjutraj »o Ja našli pred hlevom nezavestnega s težkimi poškodbami na glavi. Menijo, da ;e Brglez pri tem, ko jc Sel na senik, padel v globino in tam obležal. Nezavesten je tako ležal vio noč na dežju in zato ne bi bilo nič čudnega, če bi še od tega odnesel kake trajne posledice. Zjutraj so ga takoj, ko so ga našli, prepeljali v bolnišnico, kjer pa ie vedno leži v nezavesti. Ima namreč počeno lobanjo in drrge po-ikodbe. Smrtna kosa. Umrl je znani L Predikaka bivši dolgoletni župan v Lancovi vasi. Njegov pogreb je pokazal, kako je bil pokojnik priljubljen, saj ga je spremljala na zadnji poti tudi Jolski mladina. Pokojnik je bil namreč tudi predsednik krajevnega šolskega odbora. Naj počiva v mirul Žalujočim naše sožaljel Naplavljeno truplo. Pri Sv. Marku ie Drava naplavila truplo neznanega mladega moškega. Njegova identiteta še ni ugotovljena. Pokopali &o ga na pokopališču pri Sv. Marku. Sv. Andraž v Halozah Zapustila nas je močna žena, zlata mamica, vzorna učiteljica in vzgojiteljica, gospa Ema Vobič, rojena Trstenjak. Ni še minilo leto, kar sla ji umrli sivolasa mati in sestra Marija, ki je v Ptuju več ko 20 let prenašala strašno trpljenje s svetniško vdanostjo in so ob njeni smrti pret. zimo govorili kot o pravi krščanski mučenici. Tudi naši dragi Emi je Bog naklonil podobno grenki kelih trpljenja. V 36. letu vestnega in zvestega službovanja je hudo zbolela. Pol leta je nosila težki križ nad vse hude bolezni. Opešale so ji ledvice, prebavni organi in srce. 30. septembra 1940 ob 17 je v mariborski bolnišnici vsa Bogu vdana v Gospodu zaspala. Bila je vneta častilka božjega Srca, žalostne Matere božje, sv. Jožefa in Male Terezike. In sedaj bo v tem lepem Marijinem roženvenskem mesecu, tako bogata na dobrih delih, lahko obhajala god sv. Terezike in prvi petek! Tukaj na zemlji ni dočakala zaprošenega miru in pokoja. Sedaj pa trdno upamo, da je Gospod svojo zvesto služabnico povabil na večni mir in pokoj v nebesa. Tam ni več trpljenja ne žalovanja... Bog je obrisal vse solze iz njenih oči... In to ji voščimo in želimo vsi, ki smo si dobri bili. Blaga Ema! V nebesih boš nadaljevala svoje vzgojno in apostolsko delo še vse bolj uspešno kakor tukaj na zemlji. Kakor sv. Terezika boš na nas vse trosila cvetje svojih uslišanih prošenj. Na vse: na tako hudo preskušanega moža, na osirotele otroke in sorodnike, na neštete učence in učenke, na vse svoje ljube znan-ce._ Z besedo in zgledom si nam vsem kazala pravo pot v nebesa, sedaj nam še od božjega Srca sprosi milosti, da bi hodili po tvojih stopinjah. tako znali trpeti ko Ti in tako blaženo umrli ko Ti. Enkrat si izrazila pri mojem obisku željo: »Domov, domov bi rada!« Sedaj si doma! Pri Bogu si v nebesih! Prosi, da pridemo za Teboj! Na srečno in veselo svidenje I Skamlec, dekan. Ne mučite živali! »Mučiti živali se pravi grešiti proti duhu, jiroti duhu ljubezni, ki jih je ustvaril.« (Dante.) Danes na god sv. Frančiška Asiškega je mednarodni praznik varstva živali. Na ta dan ljudje pozabijo na svetovne dogodke ter na same sebe ter obrnejo svoje misli in pozornost na živali, na živali, ki jih je ustvaril isti Stvarnik kakor človeka. Društvo želi, da se vsakdo vsaj nekoliko zadrži v mislih pri tistih bitjih, ki jih je oznanjevalec ljubezni in bratstva — sv. Frančišek nazval brate. Naj ostanejo za kratek čas na strani vsakdanje skrbi in vsakdo naj nekoliko premisli, kaj dolguje živali, stvari boji. V prvi vrsti pričakujejo živali od slehernega Zemljana, da se zaveda svojega dostojanstva in da ne dopušča, da bi se dogajale stvari, ki vzbujajo gnus v nepokvarjenem človeku. Nadalje pričakujejo živali, da se jim priznajo tiste pravice, ki jim pripadajo po naravnem redu. Slovensko društvo za varstvo živali si je postavilo nalogo, da pokaže.kako so drugod razumeli svojo dolžnost do živali. V ta namen bo društvo v kratkem izdalo brošuro, ki bo vsebovala nekaj o delovanju društva za varstvo živali v Ameriki, Angliji, Nemčiji, Italiji, Turčiji in Indiji ter pri nas Brošura ima namen, da z zgledom drugih vzbudi v bralcu večje zanimanje za idejo varstva živali. Društvo ima še marsikaj koristnega v načrtu. Za uresničenje svojega programa potrebuje vsestranske moralne in materijalne podpore prijateljev živali.. V prvi vrsti poziva vse tiste, ki imajo čut za žival, da se včlanijo v Slovensko društvo za varstvo živali ter postanejo poborniki ideje varstva živali. Naslov društva je: Slovensko društvo za varstvo živali, Ljubljana 5. Na današnji dan se drugod zbirajo denarni prispevki za društvene namene. Prav bi bilo, ko bi se kdo spomnil društva s kakim zneskom, številka društvenega čekovnega računa je 15.406. Vsak prijatelj živali naj na današnji dan trdno sklene, da bo delal na to, da se bo prihodnje leto praznoval god sv. Frančiška kot praznik varstva živali v vsakem večjem kraju slovenske domovine. in z denarjem. Zviti Cardenas je dobro vedel, kaj dela, ko je predlagal njega za svojega naslednika. Ta general je človek, ki je v življenju dobro spoznal vse ljudske plasti. Kot izvrsten govornik, obdarjen s političnimi darovi, lahko z lahkoto koraka z ljudskimi množicami; On dobro ve. kjer njegove ljudi čevelj žuli in ima tudi moči, poseči v stvar, ki se mu zdi truda in pomoči potrebna. Novi mehiški predsednik nima lahkih nalog pred seboj. Mehika je zvesta članica Panameri-ške unije. Blizu leži Panamski prekop, ki ea čuvajo ladje Združenih držav. Na zahodni mehiški, kakor na vsej ameriški zahodni obali sploh narašča tihomorska tekma med Ameriko in Japonsko. Glavni izvorni predmeti petrolej, srebro, cin, zmrznjeno meso in tobak so šli pred vojno večinoma v Evropo. Težka vprašanja za novega predsednika so tudi rdeči španski begunci in stališče do Sovjetije. Stran | p »SLOVENECc, idne '4. oktohra 1040. Štev 228. MALI OGLASI v malih oglatih velja vsako beseda 1 din; »enltovanjikl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglat 15 dla — Mali oglati te plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, S mm vltoka petltna vfstlca po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamka HIMiliUHilfl Postrežnica pridna, poštena, Išče zaposlitev. Ponudbo v upr. »Slov.« pod »Dva- do trikrat tedensko« 15013. Vlužbodobe Tajnika Išče Združenje mesarjev ln klobasičarjev v Ljubljani. Zglasltl se: Celovška cesta 93, dnevno od 18—19. Prodajo poznanih radio aparatov radlotrgovcem po državi oddamo agilnemu zastopniku. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Radio prodajalec« št. 16045. Gosposka kuharica se takoj sprejme. Spričevala s sliko poslati v upravo »Slov.« pod »Samostojna« št. 15030. vmmn Vreže od moke rabljene, za 85 kg, kupujem po najvišji dnevni coni. Ponudbe poslati na Ernest Nuspl, Sombor. k Hrastove doge vseh dimenzij ln primernih hrastov, kupuje Anton Birgmayor, Maribor, Aleksandrova 147 a. I Stanovanjsko hišo v Gradu 163, z vrtom — oddam v najem. Vprašati prt Gogala, mizarstvo, Bled. Vnajem Trgovino s specerijo dobro vpeljano, oddam takoj zaradi družinskih raznler. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Sigurna bodočnost« št. 15015. stanovanja Dvosobno stanovanje manzardno, oddam z novembrom. Ogled od 10 do 2. 7aslov v upravi »Slov.« pod št. 15021. itfflBPTO Ford Eifel z dobrimi gumami, motor v odličnem stanju — po nizki ceni prodam. Boris Samsa, Litija. uCEEEEu3 Kompletna kovažnica z vsem orodjem, nakovali, mehom, ventilatorjem, vrtalnim strojem, s štan-caml, primeži - Schraub-stock - itd., proda Konig I., Kočevje št. 10. Sveža jabolka 12 kg «0 din, 60 kg 245 din. Nove orehe, tanka lupina 60 1••.-■<•■-" v •••». • -•." Rihar Frančiška roj. Rihar Drago pokojnico priporočamo v pobožno molitev! Pogreb bo v soboto, dne 5. oktobra 1940, ob 8 zjutraj, na pokopališče v Polhovem Gradcu. Polhov Gradec, 3. oktobra 1940. Otroci in ostalo sorodstvo. V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino za »Slovenca«« »Domoljuba« in »Bogoljuba*, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop. Telefonska Številka 30-30 Alphonse Dandets b> J a k e c Prevedel Fišer Frane Pravcato železno mesto! Koraki so odmevali na kovinskih ploščah, ki so pokrivala tla. Nenadoma so se znašli pred starim gradom iz časov lige. Bil je teman, obdajali so ga debeli stolpi in njih opeke so izrabile prvoten iesk. Počrnele so v tovarniškem dimu. »Tu je direkcija,< je dejal Roudic. Nato se je obrnil k bratu: »Ali pojdeš ti tudi?« »Seveda! Prav nič se ne bojim »starega«. Pokazatimu hočem da sem kljub njegovim napovedim postal nekaj boljšega.« Vzravnal se je vsvojem žametastem suknjiču, ponosen na svoje rumene škornje in oprtano torbo. Roudic ni ničesar pripomnil, toda videti mu je bilo, da je v zadregi. Stopili so skozi nizka vratca, prišli v staro noslopje in šli skozi celo vrsto slabo razsvetljenih sobic čudnih oblik, v katerih so sedeli pisarji in pisali, ne da bi dvignili glave. V zad-nj sobi je mož ostrega in hladnokrvnega obraba sedel za pisalno mizo, ki je stala v svetlobi pod visokim oknom. »Ah, vi ste, oče Roudic!« »Da, gospod direktor. Prišel sera vam predstavit novega vajenca in se vam zahvalit...« »Ah, tale je naš mali čudoviti deček. Dober flan, dragec! kol mi je znano, si izredno nadarjen za ta poklic. Dobro! Izvrstno!« Nato je dečka pogledal bolj pazljivo: »Poslušajte, Roudic! Fantič ne izgleda dobro. Ali je bolan?« »Ne, gospod direktor. Nasprotno! Zagotavljali so mi, da je neverjetno krepak.« »Res neverjetno,« je ponovil Labassindre in stopil naprej. Toda direktor ga je tako začudeno pogledal, da se mu je zdelo primerno, da mu je povedal, kdo da je, da je pred šestimi leti zapustil tovarno in stopil v gledališče in nato v pariško opero. »Oh, dobro se vas spominjam,« je odgovoril' direktor s popolnoma brezbrižnim glasom. Nato je vstal, kot bi hotel prekiniti pogovor, »Oče Roudic, odpeljite svojega učenca in F>skusite napraviti iz njega dobrega delavca, repričan sem, da bo vam to uspelo.« Pevec je odšel zelo poparjen, ker mu njegov nastop ni uspel. Roudic je ostal zadnji v uradu in izmenjal par polglasnih besed s svojim predpostavljenim. Nato so vsi trije odšli. Vsak je imel drugačne občutke. Jakec je premišljeval besede: »ni videti krepak...«, kar je do sedaj še vsak dejal. Labassindre je požiral svoje ponižanje in tudi delovodja je bil videti zaskrbljen. Ko so prišli ven, je Labassindre vprašal svojega brata: »Ali si slabo opravil? še bolj pasji izgleda kot svojčas.« Roudic je žalostno odmajal z glavo: »Nikakor. Govorila sva o Karlu, sinu najine uboge sestre, Zalo nas skrbi.« »Nantais vas skrbi?« je vprašal pevec. »Za-ka j ?.« »Odkar je umrla njegova mati, je postal popoln lump. Igra. popiva, zadolžuje se. Kot risar tako lepo zasluži. Najboljši risar je v In-dret-ju. Pa kaj pomagal Vse zaigra Slabič je! Vsi mu prigovarjamo: direktor, jaz, žena — pa vse zaman! Joka, obupuje, obljublja, da ne lio nikdar več. Ko pa dvigne plačo —, konec, zaleti se v Nantes in igra Dostikrat sem že plačal. A zdaj ne morem več. Družino imam, saj veš! Zenaida dorašča in treba jo bo preskrbeti. Ubožiea! Če pomislim, da sem jo hotel poročiti z njenim bratrancem To bi bila zdaj nesrečna! Sicer ga pa ona ni marala, kljub temu, da je lep fant in na srce zna pihati, da je kaj! Ah! Ženske se v takih stvareh bolj spoznajo ko mi ...je že tako! In zdaj bi ga radi nekam poslali, da bi ga iztrgali iz njegove slabe družbe. Direktor mi je pravkar povedal, da mu je našel službo- v Gueringy. Ne vem, če bo falot hotei sprejeti. Najbrž ima tukaj kako razmerje in to ga drži. Veš kaj, bratec, ti govori nocoj z njim. Mogoče bo tebe poslušal.« »Nič se ne boj, bom že jaz uredil,« je Labassindre odgovoril z važnim obrazom. Med kramljanjem sta se vračala po železnih tovarniških poteh, ki so bile ob tej uri, po končanem dnevnem delu, natrpane z množico vseh vrst oblek in poklicev Videli so se pisani delavski jopiči, mornarske bluze in med njimi risarske halje in plašči nadzornikov. Jakca je zelo presenetilo resno zadržanje ljudi, ki so odhajali z dela. Primerjal je ta orizor z onim v Parizu. Kakšen hrup, kakšno kričanje in prerivanje je bilo tam, kadar so delavci odhajali iz tovarn ali otroci iz šol. Tukaj sta pa vladala red in disciplina kot na ladji. Vroča sopara je plavala nad vso to množico, sopara, ki je še ni pregnal morski veter in je ležala kot težak oblnk nad mirnim, lepim julijskim večerom. Delavnice so počivale in iz njih so prihajali razni vonji po kovinah. Para je sikflla in znoj je tekel čez čela Sopihanje. ki ga je Jakec še pravkar slišal, je utihnilo. Dva tisoč od dnevnih naporov izmučenih delavcev je spet prišlo k sapi. Hodili so med množico. Labassindra so koj spoznali. »Ti si. bratec! Kako ti gre?« Obkrožali so ga mu ponujali svoje šape in med snbo govorili: »Roudicov bra« je. Tisti, ki zasluži sto tisoč frankov na leto s samim petjem« Vsak ga je hotel videti. Njegova namišljena karijera bivšega kovača je postala prava tovarniška legenda Marsikateri njegov tovariš je poskušal, če nima mogoče v grlu slučajno takega glasu, tistega slavnega glasu, ki prinaša milijone. Občudovalni vzkliki so ga spremljali in njegova nenavadna obleka jih je še podžigala. Pevec je hodil med njimi in visoko dvigal glavo. Glasno je govoril, se hrupno smejal in metal pozdrave kot »dober dan, stric« in »Bog daj, botra!« hišicam, iz katerih f-o gledali nasmejani ženski obrazi, gostilnam in kuhinjam, ki jih je v tem delu lndretja vse polno in kjer se ustavijo tudi sejmarji vseh vrst ter razgrinjajo na prostem svojo kramo: jopiče, čevlje, klobuke, svilene robce — sploh vso tisto malovredno šaro, ki jo je najti okrog taborišč, vojašnic in tovarn. Ko je Jakec hodil mimo teh izložb in stojnic, je mislil, da bo zagledal kakšen znan obraz, da bo prodrl iz množice kak nasmeh, ki je njemu namenjen. A zadel ga je samo kakšen bežen pogled, privid, ki ga je odnesel s seboj menjajoči se val množice, ki se je vsipala v to veliko delavsko mesto in se razlivala prav do nasprotnega brega reke na številne, dolge, obložene ladje, na katerih je vse vrvelo in ki so čakale, kot bi imele vkrcati vojsko. Večer je padel na to gomazeče in raz-grebeno mravljišče Sonce se je nagibalo k zatonu. Osvežujoč veter je pihal in majal topole, ki so bili videti kot palme Veličasten je bil prizor, ko se je tudi ta delavski otok spravljal k počitku in se spet za eno noč pfe-dajal prirodi. Ko se je dim razpršil, se jo med tovarniškimi poslopji prikazalo zelenje. Slišalo se je udarjanje valov ob obali. Lastovke, ki so z drobnimi kriki švigale nnd vodo, so se zdaj spreletavale okrog velikih, na bregu uvrščenih parnih kotlov. Urednik: Viktor Čenči« Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdaiateli: Inž. Jože Sodiš Kova speci-jclna trgovina ZIMO Nndil bom vee kvalitete žime po izredno nfzlcIH cenah. — Vabim Vas, da si brez obveznosti nakupa ogledate vse vrste žime ter se prepričate o prvovrstnosti mojega materijala. — Vaa žima fe sterilizirana na parL — Obrtniki izreden popusti — Zahtevajte vzorce! MILAN JAGER - LJUBLJANA Tyrševa cesta 37 Nainoveiša poročila Velike dinastične slovesnosti ¥ Bolgariji Polkovnik Vliev pomiloščen Sofija, 3. okt. m. En ropa Press: V vsej Bolgariji so danes slovesno proslavili 22. obletnico vladanja kralja Borisa. V Sofiji je bila zahvalna služba božja v katedrali Aleksandra Nevskega, ki so se je udeležili kralj Boris, kraljica Ivana, knez Ciril, člani diplomatskega zbora in drugi odličniki. Nn današnji praznik je kralj podpisal ukaz, 9 katerim je pomilostil vse politične obsojence, kakor tudi 1319 oseb, ki so bile obsojene po kazenskem zakonu. Vsi pomiloščenci so bili danes izpuščeni na svobodo. Iz ječe so danes izpnstili tndi polkovnika Damjana Vlčeva, Kruma Koleva in vse njihove pristaše. To obširno politično amnestijo politični krogi v Sofiji razlagajo tako, da kralj Boris želi pozabiti preteklost in pomiriti vse politične strasti. Bolgarski narod naj bi se zdaj združil in posvetil konstruktivnemu delu za obnovo domovine. V tem smislu je danes po radiu govoril tudi predsednik bolgarske vlade dr. F i 1 o v. Sofija, 3. okt. AA. Ob priliki današnjega bolgarskega narodnega praznika je bilo pomi-loščenih skupno 1345 obsojencev, od katerih jih je bilo 882 takoj izpuščenih, ostalih 447 pa je bilo deležnih delnega zmanjšanja kazni. Število poiniloščenih političnih obsojencev, ki so jih obsodile civilne in vojašk« oblasti, znaša 141, od katerih pa je bilo popolnoma poiniloščenih 82, ostalim pa je bila kazen delno zmanjšana. Iz sofijskega centralnega zapora je bilo izpuščenih 94 obsojencev. Med političnimi obsojenci, ki jih je dosegla amnestija, so tudi Damjan Velčev, polkovnik Tli rev, major Kir-jev Stančev, polkovnik Krum Kolev, polkovnik Karendarov in bivši poslanec Masankijev. Danes se na Brennerju snfdeta Hitler in Mussolmi? London, 3. okt. c. Reuter je nocoj objavil novico, da se bosta jutri, v petek, sešla na Brennerju Hitler in predsednik italijanske vlade Mussolini. To novico so objavili v Londonu z vsemi pridržki, vendar pa se širijo govorice, da se je Sovjetska Rusija že odločila za vstop v trozvezo in da naj bi bil dogovor s Sovje-tijo glavni predmet jutrišnjih razgovorov na Brennerju. Churchill bo predsedn'k konservativne stranke London, 3. okt. Reuter: Sporočeno je bilo, da je Chamberlain odstopi1] tudi z mesta šefa konservativne stranke. V poslovilnem pismu sporoča Chamberlain svoj sklep in pravi, da bo obrazložil razloge svojega odstopa na zasebnem sestanku, ki bo v kratkem in katerega se bodo udeležili konservativni poslanci in člani izvršnega odbora stranke. Na tem sestanku bodo izvolili tudi naslednika in po mnenju agencije Press Association je brez dvoma, da bo izvoljen Churchill. Italijanski glas o spremembah v angleški vladi Rim, 3. okt. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Kriza Churchillove vlade je naravna posledica položa ja,! v katerejn se„ Velika Britanija nahaja tako v vojaškem kakor političnem pogled.u> Nedvomno ,je, da se položaj Velike Britanije od dne do dne slabša. Proti blokadi, na katero je prišel naraven odgovor od strani Nemčije, je Velika Britanija dosegla to, da je namesto gladu v Evropi nastopil tak položaj za njihov lastni narod, ki je bil zmeraj navajen kosila s petimi jedrni. Letalske armade maršala Giiringa nadaljujejo s strahovitim bom bardiranjem zlasti industrijskih središč in pa Londona. Bombardiranja se nadaljujejo noč in dan in Angleži začenjajo počasi uvidevati njihov strašen učinek. V Egiptu jim ne gre prav tako dobro. Ar matla maršala Grazianija je z enim naskokom napredovala za 100 km in Angleži sami dvomijo, da bi mogli to napredovanje ustaviti. Egiptska vlada je zavzela stališče umirjenosti in obzirnosti, ker tudi sama uvideva, da se ni treba pokoriti vsem angleškim zahtevam, ker je popolnoma očitno, da je Anglija pripeljala vse svoje zaveznike do propada. Prav tako je Angliji prizadejal hud udarec berlinski pakt, čigar zgodovinska vrednost je izjemna. Ameriške države so zmedene, Sovjetska Rusija pn je ponovno potrdila svoje stališče v miroljubni in nevtralni politiki. Prav tako je treba poudariti, tla je ekspedicija proti Dakarju težko ukrnila angleški ugled, pogajanja z Gandhijem v Indiji pa so se končala brez uspeha. Zaradi vsega tega je Velika Britanija v najtežjih stiskah vse svoje zgodovine, kajti v preteklosti je znala ustvarjati zmeraj velike koalicije in je vodila vojne zmeraj na tujem ozemlju ter s pomočjo tujih vojska. Zdaj se nahaja sama prvikrat pred eno največjih koalicij v zgodovini sveta. Prvikrat se tudi vojskuje na lastnem ozemlju. Vse to ustvarja težek položaj tudi v psihološkem pogledu in zato se lahko reče, da ministrska kriza ni zadela samo ministrov, temveč ves narod kot izraz razmer, v katerih se nahaja. Borbe, ki so v teku bodo še vsekakor zelo hurle, vendar se lahko naprej reče, da se bodo končale v škodo zahrbtnega albiona. Otroški kot/ček Mihieve čudovite dogodivščine (73) Podobno je že bilo, da blazne vožnje zlepa ne bo konec. Švigala sta sem in tja po ogromni votlini brezdna, tako da se je še celo Mihec naveličal. Končno le zagledata v daljavi pred seboj leseno steno. »Zdaj pa greva na drobne kosce!« je kriknil Zelenček in od strahu zaprl oči. (74) Vendar se jima ni nič zgodilo. Skozi steno sta smuknila kot bi bila stena iz perja; menda se je kar sama od sebe pred njima umaknila; je že bila tako narejena. Z začudenjem sta ugotovila, da sta se pripeljala v neko sobo. Kaj pa sedaj? Manuel Comacho, novi mehiški predsednik Evropa ni obračala posebne pozornosti mehiškim predsedniškim volitvam. Kakor po osebi novega predsednika, tako tudi po okoliščinah, v katerih so se vršile, zaslužijo te volitve vendar nekaj pažnje. Te kratke vrstice bodo vrgle tudi luč na celotni politični položaj v latinski Ameriki. Svobodne volitve v načelu in resnici Zgodovina »Zedinjenih držav Mehike« je zapisana s krvjo bolj kakor zgodovina katere koli druge države na svetu. Od takrat, ko je pred 420 leti pristal Hernando Cortez v pristanišču Vera sms„ m artrnml rmnou u aurlion/,,. onnlA^Ijann , v. „ ... . . ... _____ ' je sprejel danes v avdienci- angleškega poslanika in irskega odpravnika poslov. Bukarešta, 3. oktobra. AA. (DNB.) Bivši podtajnik za tisk in propagando Titeano je bil interniran. Carigrad. 3. oktobra. AA. (DNB.) V nekem mestu v zahodni Anatoliji v pokrajini Samari je izbruhnil nenadoma požar, ki je vpepelil 250 poslopij. Žrtev med ljudmi ni bilo, pač pa je zgorelo mnogo živine. Ne mučite živali! »Mučiti živali se pravi grešiti proti duhu, proti duhu ljubezni, ki jih je ustvaril.« (Dante.) Danes na god sv, Frančiška Asiškega je mednarodni praznik var=tva živali. Na ta dan ljudje pozabijo na svetovne dogodke ter na same sebe ter obrnejo svoje misli in pozornost na živali, na živali, ki jih je ustvaril isti Stvarnik kakor človeka. Društvo želi, da se vsakdo vsaj nekoliko zadrži v mislih pri tistih bitjih, ki jih je oznanjevalec ljubezni in bratstva — sv. Frančišek nazval brate. Naj ostanejo za kratek čas na strani vsakdanje skrbi jn vsakdo naj nekoliko premisli, kaj dolguje živali, stvari boji. V prvi vrsti pričakujejo živali od slehernega Zemljana, da se zaveda svojega dostojanstva in da ne dopušča, da bi se dogajale stvari, ki vzbujajo gnus v nepokvarjenem človeku. Nadalje pričakujejo živali, da se jim priznajo tiste pravice, ki jim pripadajo po naravnem redu. Slovensko društvo za varstvo živali si je postavilo nalogo, da pokaže,kako so drugod razumeli svojo dolžnost do živali. V ta namen bo društvo v kratkem izdalo brošuro, ki bo vsebovala nekaj o delovanju društva za varstvo živali v Ameriki. Angliji, Nemčiji, Italiji, Turčiji in Indiji ter pri nas Brošura ima namen, da z zgledom drugih vzbudi v bralcu večje zanimanje za idejo varstva živali. Društvo ima še marsikaj koristnega v načrtu. Za uresničenje svojega programa potrebuje vsestranske moralne in materijalne podpore prijateljev živali.. V prvi vrsti poziva vse tiste, ki imajo čut za žival, da se včlanijo v Slovensko društvo za varstvo živali ter postanejo poborniki ideje varstva živali. Naslov društva je: Slovensko društvo za varstvo živali, Ljubljana 5. Na današnji dan se drugod zbirajo denarni prispevki za društvene namene. Prav bi bilo, ko bi se kdo spomnil društva s kakim zneskom številka društvenega čekovnega računa ^ je 15.406. Vsak prijatelj živali naj na današnji dan trdno sklene, da bo delal na to, da se bo prihodnje leto praznoval god sv. Frančiška kot praznik varstva živali v vsakem večjem kraju slovenske domovine. Sv. Andraž v Halozah Zapustila nas ie močna žena. zlata mamica, vzorna učiteljica in vzgojiteljica, gospa E m a V o b i č , rojena Trstenjak. Ni še minilo leto, kar sla ji umrli sivolasa mali in seslra Marija, ki je v Ptuju več ko 20 let prenašala strašno trpljenje s svetniško vdanostjo in so ob njeni smrti pret zimo govorili kol o pravi krščanski mučenici. Tudi naši dragi Emi ie Bog naklonil podobno grenki kelih trpljenja. V 36. lelu vestnega in zvestega službovanja je hudo zbolela. Pol leta je nosila ležki križ nad vse hude bolezni. Opešale so ji ledvice, prebavni organi in srce. 30. septembra 1S40 ob 17 je v mariborski bolnišnici vsa Bogu vdana v Gospodu zaspala. Bila je vneta častilka božjega Srca, žalostne Matere božje. sv. Jožefa in Male Terezike. In sedaj bo v tem lepem Marijinem roženvenskem mesecu, tako bogata na dobrih delih, lahko obhajala god sv. Terezike in prvi petek! Tukaj na zemlji ni dočakala zaprošenega miru in pokoja. Sedaj pa trdno upamo, da je Gospod svojo zvesto služabnico povabil na večni mir in pokoj v nebesa. Tam ni več trpljenja ne žalovanja... Bog je obrisa! vse solze iz njenih oči... In to ji voščimo in želimo vsi, ki sino si dobri bili. Blaga' Ema! V nebesih boš nadaljevala svoje vzgojno in apostolsko delo še vse bolj uspešno kakor tukaj na zemlji. Kakor sv. Terezika boš na nas vse trosila cvetje svojih uslišanih prošenj. Na vse: na tako hudo preskušanega moža, na osirotele otroke in sorodnike, na neštete učence in učenke, na vse svoje ljube znance. Z besedo in zgledom si nam vsem kazala pravo pot v nebesa, sedaj nam še od božjega Srca sprosi milosti, da bi hodili po tvojih stopinjah. tako znali trpeti ko Ti in tako blaženo umrli ko Ti. Enkrat si izrazila pri mojem obisku željo: »Domov, domov bi rada!« Sedaj si doma! Pri Bogu si v nebesih! Prosi, da pridemo za Teboj! srečno in veselo svidenjel Na danes ni nobene strani v mehiški kroniki, ki bi ne bit£ omočetta ' s krvjo. Tristo let je bila Mehika španska kolonija. Španjolci so jo vzdrževali z nasiljem, ki so ga prekinjali upori, notranje preklarije, državljanske vojne, atentati. L. 1810. je bila velika vstaja prpti Španiji, oslabljeni po Napoleonu. Mehika je postala nezavisna republika in je ostala nezavis-na 50 let. V tem kratkem času je imela dva regenta, 74 predsednikov in dva ducata ustav. Sledila je mehiška pustolovščina Napoleona III., za njim je vladal bandit Pancho Villa. nato je prišlo do vojne med pristaši indijanskega voditelja Juareza in habsburškega cesarja Maksi in i-ljana, nato novi neredi, vojna z Zedinjenimi državami (v tej vojni je Mehika zgubila dve tretjini ozemlja, t. j. Texas in Kalifornijo), nove ustave, novi državni udari, novi vojaški upori, novi umori predsednikov... Danes ni nič bolje. Edino, kar ie zadnjih 20 let stalno, je določena državno politična oblika, ki jo vzdržuje revolucionarna stranka delavcev, Mesticev in Kreolcev. Toda tudi na naslonitev na določen politični program ni mogla počlovečiti političnih navad v deželi. Državni udari in atentati, državljanske vojne in generalski puči, volilna nasilja in mrke spletke se še niso umaknile iz političnega življenja. Krogla v revolverski cevi je danes za povprečnega Mehikanca še prav tako mikavna kakor pred sto leti. Zmaga Cardenasovega stroja . Letos je potekla doba predsednika Carde-nasa, enega izmed prvakov »Revolucionarne« stranke. On se razlikuje od množice politizirajo-čih generalov in generalujočih politikov. Izvedel je v državi agrarno reformo in ie podržavil (proti odškodnini) petrolejske vrelce, kar je povzročilo mnogo vroče krvi med petrolejskimi bogataši v »Standard Oilu« in »Royal Dutchu«. Carde-nas pa je ustvaril še nekaj drugega. Ustanovil je velik agitacijski stroj za volitve, sestoječ iz Stari vodnjaki prihajajo spet v veljavo Maribor, 3. oktobra. Ko je dobil Maribor v začetku sedanjega stoletja vodovod, so morali hišni posestniki svoje vodnjake opustiti in zasuti, isto tako pa je napravila tudi mestna občina s svojimi javnimi vodnjaki, ki so takrat stali na slehernem trgu ter po ulicah. Naredba je bila jako stroga ter se je tudi strogo izvajala, saj je posebna kontrola nadzirala njeno izvršitev, vendar pa vsi tedanji hišni lastniki le niso ubogali mestne občine ter so po domače rečeno, nekoliko »posleparili«, tako da je le ostal tu in tam ohranjen kakšen vodnjak, ki pa se že dolgo ne uporablja. Danes pa smo tem hišnim lastnikom prav hvaležni za tedanjo njihovo neposlušnost, kajti sedaj prihajajo stari vodnjaki spet do veljave, znova jih bodo očistili in opremili z ročnimi črpalkami ter odprli za javno uporabo. V Mariboru je 16 takih ohranjenih vodnjakov. Večinoma so na dvoriščih starejših hiš v raznih delih mesta, eden pa je na ulici, in sicer na Pristanu ter je še v uporabi. Poleg teh vodnjakov pa je v Mariboru še nekaj industrijskih studencev, katere uporabljajo razna podjetja. Tako ima skoraj vsaka tekstilna tovarna svoj vodnjak, ker si s tem precej prihrani za vodo. Tudi vojašnica Kralja Petra (nekdanja kadetnica) ima svoj vodnjak in svojo vodovodno napravo, tako da ni odvisna od mestnega vodovoda. Hudo pomanjkanje vode, ki je v zadnjih letih v poletnih mesecih zavladalo v Mariboru, je povzročilo, da se je mestna občina začela pečati z načrti povečanja vodovodnih naprav. Izdeluje se velikopotezen projekt za nov vodovod, ki bo upošteval ves razvoj bodočega velikega Maribora v nadaljnjih 40 letih ter bo zagotovil dovolj vode. Ker pa se tak načrt ne more takoj uresničiti, po vrhu pa je oskrba mesta, ki leži na levem bregu Drave ogrožena zaradi tega, ker so dovodi napeljani čez mostove, se je mestna občina odločila povečati začasno kapaciteto vodovodnih naprav z vključitvijo vodnih izvirov v mestu samem. Vodnjak mestnega kopališča je bil že pred leti priključen na vodovodno omrežje. Nedavno so ga modernizirali ter povečali njegovo kapaciteto na 930 litrov na minuto. Včeraj pa so se pričela dela za priključek vodnjaka bivše Gotzove pivovarne na mestni vodovod. Ta pivovarna je imela dva vodnjaka, ki sta še oba dobro ohranjena. Zaenkrat bodo priključili samo enega, ker se ne ve, če nista morda v medsebojni zvezi, kar se bo videlo, ko bodo začeli črpati vodo. V vodnjaku montirajo najmodernejšo električno vertikalno visokotlačno črpalko. Kapaciteta vodnjaka bo precej velika — na uro bo dajal 36.000 litrov vode (vodnjak mestnega vodovoda na Teznem daje na uro 300.000 litrov). samih od njega odvisnih uradnikov, »Cardenasov stroj« imenovan. Naloga teh uradnikov je izsiliti volilno zmago vladajoče stranke s pritiskom in vplivanjem na volilce, toda brez prelivanja krvi, kot je bilo doslej v navadi. Zadnje volitve torej lahko imenujemo »najbolj demokratične volitve v mehiški zgodovini« čeprav niso bile demokratične. Kot je bilo pričakovati, je dobil kandidat Cardenasovega stroja prevladujočo večino. Najnevarnejši nasprotnik, bivši medicinec. ki je pozneje prestopil v armado, Juan Almazan, in je bil Že z 29 leti general, danes pa je petdeset let star, bogat mož, ker kontrolira železniške družbe, hotelske truste in gradbene firme, je smel dobiti le nekaj tisoč glasov. S pat sto glasovi so se morali zadovoljiti ostali kandidati. Zmagal je Manuel Avlda Camarho. desna roka Cardenasova in vrhovni poveljnik mehiške vojske. Manuel Camacho je kmetiški sin, s 17 leti je f/ostal vajenec v neki knjigarni, pa je kmalu zbežal od tod, da bi se lahko udeležil revolucije, ki je prav takrat divjala v deželi. Na to je stopil v armado, bil je zvest pristaš vsakokratnega diktatorja. Z 32 leti je bil že general. Ne da bi imel le malo vojaškega in strateškega znanja, je dobil važne bitke s svojim — jezikom. Ko se je 1. 1927. uprl general Cristero. je šel k njemu in ga pregovoril, da ie polržil orožje in zbežal. Z isto govorniško sposobnostjo je 1. 1929. ukrolil 12 generalov, ki so si zaželeli državljansko vojno Kmalu za tem je postal vojni minister in v tej lastnosti je nastopil 1. 1938. proti najnevarnejšemu upornemu generalu Cedillti. Sedaj je star 47 let. Uniformo nosi redko. Kdor ga ne pozna in ga vidi v civilni obleki, misli, da ima pred seboj bolj petičneea živinskega trgovca: ima atletsko postavo, telo je primerno rejeno, njegova pleča in ramena bi bila ponos vsakega nosača, čelo mu je visoko in s črnimi lasmi lasmi pokrito, usta so mu ozka med debelimi ustnicami. Vsakdanje skrbi v Srednji Ameriki Zelo bi se motili, če bi mislili, da je Cama cho pustolovec, ki je prišel na oblast po sreči in z denarjem. Zviti Cardenas je dobro vedel, kaj dela, ko je predlagal njega za svojega naslednika. Ta general je človek, ki je v življenju dobro spoznal vse ljudske plasti. Kot izvrsten govornik, obdarjen s političnimi darovi, lahko z lahkoto koraka z ljudskimi množicami. On dobro ve, kjer njegove ljudi čevelj žuli in ima tudi moči, poseči v stvar, ki se mu zdi truda in pomoči potrebna. Novi mehiški predsednik nima lahkih naloa pred seboj. Mehika je zvesta članica Panameri-ške unije. Biizu leži Panamski prekop, ki ca čuvajo ladje Združenih držav. Na zahodni mehiški, kakor na vsej ameriški zahodni obali sploh narašča tihomorska tekma med Ameriko in Japonsko. Glavni izvorni predmeti petrolej, srebro, cin, zmrznjeno meso in tobak so Šli pred vojno večinoma v Evropo. Težka vprašanja za noveca predsednika so tudi rdeči španski begunci in stališče do Sovjetije. Ptuj Huda nesreča. Na dosedai ie ne čisto popisnjen način se je ponesrečil 531etni Brglez Anton, hlapeo pri gradbenem podietju Deng Zjutraj so našli pred hlevom nezavestnega s težkim! poškodbami na glavi. Menijo, da je Brglez pri tem ko je Sel na senik, padel v globino in tam obležal. Nezavesten je tako ležal vso noč na dežju in zato ne bi bilo nič čudnega, če bi še od tega odnesel kake trajne posledice. Zjutraj so ga takoj, ko so ga našli, prepeljali v bolnišnico, kjer pa fe vedno leži v nezavesti. Ima namreč počeno lobanjo in drrge poškodbe. Smrtna kosa. Umrl je znani I. Predikaka bivši dolgoletni župan v Lancovi vasi. Niegov pogreb ie pokazal, kako je bil poko;nik priljubljen, sai ga je spremljala na zadnji poti tudi šolski mladina. Pokojnik je bil namreč tudi predetdnik krajevnega šolskega odbora. Naj počiva v mirul Žalujočim naše sožalje! Naplavljeno truplo. Pri Sv Marku je Dr^va naplavila truplo neznanega mladega n.oškega. Njegova identiteta še ni ugotovljena. PokoDali so ga na pokopališču pri Sv. Marku. MALI OGLASI V malih oglasiti velja vsaka besedo 1 din; »enltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek i a mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamka V I ' • v » • Jluzbeiscejo Postrežnica pridna, poštena, Išče zaposlitev. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dva- do trikrat tedensko« 15013. Sluibodobe Tajnika Išče Združenje mesarjev ln klobasičarjev v Ljubljani. Zglaslti se: Celovška cesta 93, dnevno od 18—19. Prodajo poznanih radio aparatov radtotrgovcem po državi oddamo agilnemu zastopniku. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Radio prodajalec« št. 15045. Gosposka kuharica pg takoj sprejme. Spričevala s sliko poslati v upravo »Slov.« pod »Samostojna« št. 15030. Kupimo Vreče od moke rabljene, za 85 kg, kupujem po najvišji dnevni cent. Ponudbe poslati na Ernest Nuspl, Sombor. k Hrastove doge vseh dimenzij in primernih hrastov, kupuje Anton Birgmayer, Maribor, Aleksandrova 147 a. MinmRiffli I 'JTTfi "1 Stanovanjsko hišo v Gradu 163, z vrtom — oddam v najem. VpraSatl pri Gogala, mizarstvo, Bled. Vnajem Trgovino s specerijo dobro vpeljano, oddam takoj zaradi družinskih razmer. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Sigurna bodočnost« št. 15015. Stanovanja Dvosobno stanovanje manzardno, oddam z novembrom. Ogled od 10 do 2. 7aslov v upravi »Slov.« pod št. 15021. Automotor i Ford Eifel z dobrimi gumami, motor v odličnem stanju — po nizki ceni prodam. Boris Samsa, Litija. nnMHMi I 'JflTl E" 'TT| Kompletna kovačnica vsem orodjem, nakovali, mehom, ventilatorjem, vrtalnim strojem, s štan-caml, primeži - Schraub-stock - Itd., proda Konlg I.. Kočevje št. 10. Sveža jabolka 12 kg 60 din, 60 kg 245 din. Novo orehe, tanka lupina 60 kg 500 din — franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. ■8 Dobavljamo generatorslto naprave z čistilci znamke »Hansa« za pogon z lesom ali lesnim ogljem, od 2—25 KS, za stabilne motorje. Nadalje generatorje za tovorne avtomobile do 120 KS. — Vso Informacije pri: American Motors, Tyrševa cesta 24, Pouk Nemščina Začotniški, nadaljevalni ln konverzacljskl tečaji, dnevni ln večerni. Beethovnova 9-1. Objave Naznanilo! Združenje mesarjev !n klobasičarjev v LJubljani naznanja članom in cenj. občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice ob nedeljah in praznikih zaprte, ln to za čas od 1. oktobra 1940 do 1. maja 1941. Razno I ^Prtmos* Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza tn teleBa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozoljct, ogrel, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 3 dinarje v znamkah. — Kemikalija, Novi Sad 144. V apotekah, drogerljah originalni karton 40 din. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 9 telefon 20-50 Poilralba brezhibna Krompir vagonske pošiljke dobavlja Kmetijska zadruga v Ptuju. Kupujte pri naših inserentih! Čigav \e pohal? Pred desetimi leti je dal neki bofiataš zlati pokal za zmagovalce pri neki tekmi v Sidneyu. Tekmo so priredili v dobrodelne namene. V fiy nale sta prišli dve moštvi, ki sta na to odigrali odločilno tekmo. Tekma se je končala neodločeno, zato so sklenili, da bodo igrali še enkrat. Moštvi sta bili tudi v tej igri enaki. Rekli so, naj sedaj kocka odloči, kdo naj dobi pokal. Tedaj je imel darovalec pokala kratek nagovor, v katerem je izrazil željo, naj bi dobil pokal resnični zmagovalec, torej klub, ki izvojuje zmago na igrišču, ne z žrebom. Vsi so se s tem strinjali in so določili za pomlad tretjo tekmo. Toda tudi tretje srečanje med obema kluboma se je končalo neodločeno. Tekmo so odigrali še četrtič, pa zopet neodločeno. Tedaj so določili, da bodo igrali vsako leto po dve tekmi tako dolgo, da bo en klub zmagal. Preteklo je že deset let, zlati pokal pa še vedno nima lastnika. Velika horisi malih domačih živali Gojenje malih domačih živali prinaša Nemčiji različne proizvode (jajca, mleko, meso itd.) v vrednosti nad eno milijardo mark letno. Na prvem mestu je kokošjereja, ki vrže letno 670 milijonov mark, dočim dobivajo od gosk in rac le 62 milijonov. Od koz imajo letno korist v vrednosti 252 milijonov mark, od kuncev pa 122 milijonov mark. Važno je tudi čebelarstvo. Čebele nasrkajo nemškemu narodnemu gospodarstvu na leto 44 milijonov mark. To so glavne vrste. Ostalo odpade na razne druge male živalice, kot na sviloprejke in razno drugo perutnino, ki v tem sestavku ni našteta. I rt .vizija •»•. it Zahvala. • ■'<} ■ -JU TOf Vsem, ki so z nami sočustvovali, spremljali našo predobro ženo, mamico, hčerko, sestro, nečakinjo, svakinjo, gospo JELKO inž. STARE-tovo roj. Naglas na njeni zadnji poti in ji pokrili grob s cvetjem, izrekamo najtoplejšo zalivalo. Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v torek, dne 8. oktobra ob 8. uri v stolni cerkvi v Ljubljani in v farnih cerkvah Rova, Palovče, Homec in Radomlje. Ljubljana, dne 4. oktobra 1940. Rodbine inž. Vladi Stare, Bretl, Naglas, inž. N. Pirkmajer. Brez posebnega obvestila 4- Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, 'da je naša blaga, predobra mama, tašča, gospa Ana Storova roj. Supan v četrtek, dne 3. oktobra 1940,. v svojem 80. letu, po težki mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, udano in mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 5. oktobra 1940, Ob' 4 popoldne z Žal — kapelica sv. Marije — k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 3. oktobra 1940. Žalujoči: T)r. Stanko Štor, sin; Manca Storova, hčerka; Helena roj. Wastl, snaha in Tilka, njena zvesta služabnica. Vsemogočni je poklical k Sebi našo ljubljeno sestro in teto, gospodično Marijo špenko ki je danes umrla po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 5. oktobra 1940, ob pol 9 dop. iz Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano na farno pokopališče. Ljubljana, dne 3. oktobra 1940. I Žalujoče rodbine: Špenko, M a u k , L n k i č. Danes ob 3 zjutraj Je mirno v Gospodu zaspala v starosti 74 let naša ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča in tetar gospa Rihar Frančiška roj. Rihar Drago pokojnlco priporočamo v pobožno molitev! Pogreb bo v soboto, dne 5. oktobra 1940, ob 8 zjutraj, na pokopališče v Polhovem Gradcu. Polhov Gradec, 3. oktobra 1940. Otroci in ostalo sorodstvo. V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate Inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop. Telefonska številka 30-30 Alphonse Daudetj 57 Jakec Prevedel Fišer Frane Pravcato železno mesto! Koraki so odmevali na kovinskih ploščah, ki so pokrivala tla. Nenadoma so se znašli pred starim gradom iz časov liga Bil je teman, obdajali so ga debeli stolpi in njih opeke so izgubile prvoten lesk. Počrnele so v tovarniškem dimu, »Tu je direkcija,« je dejal Roudic. Nato se je obrnil k bratu: »Ali pojdeš ti tudi?« »Seveda! Prav nič se ne bojim »starega«. Pokazatimu hočem da sem kljub njegovim na-povodim postal nekai boljšega.« Vzravnal se je vsvojem žametastem suknjiču, ponosen na svoje rumene škornje in oprtano torbo. Roudic ni ničesar pripomnil, toda videti mu je bilo, da je v zadregi. Stopili so skozi nizka vratca, prišli v staro noslopje in šli skozi celo vrsto slabo razsvetljenih sobic čudnih oblik, v katerih so sedeli nisarji in pisali, ne da bi dvignili glave. V zad-nj sobi je mož ostrega in hladnokrvnega obraba sedel za pisalno mizo, ki je stala v svetlobi ;>od visokim oknom. »Ah, vi ste, oče Roudic!« »Da, gospod direktor. Prišel sem vam predstavit novega vajenca in se vam zahvalit...« »Ah, tale je naš mali čudoviti deček. Dober dan, dragec! Ko* mi jc znano, si izredno nadarjen za ta poklic Dobro! Izvrstno!« Nato je dečka pogledal bolj pazljivo-, »Posluši " ~ " bro. Ali je , , _ »Ne, gospod direktor. Nasprotno! Zagotav- »Poslušajte, Roudic! Fantič ne izgleda do-bolan?« o ispod dii —_____ ____,------- ljali so mi, da je neverjetno krepak.« po: Pri »Res neverjetno,« je ponovil Labassindrein stopil naprej. Toda direktor pa je tako začudeno pogledal, da se mu je zdelo primerno, da mu je povedal, kdo da je, da je pred šestimi leti zapustil tovarno in stopil v gledališče in nato v pariško opero. »Oh, dobro se vas spominjam,« je odgovoril direktor s popolnoma bre/,briž,nim glasom. Nato je vsta'l, kot bi hotel prekiniti pogovor. »Oče Roudic, odpeljite svojega učenca in ■skusite napraviti iz njega dobrega delavca, repričan sem, da bo vam to uspelo.« Pevec je odšel zelo poparjen, ker mu njegov nastop ni uspel. Roudic je ostal zadnji v uradu in izmenjal par polglasnih besed s svojim predpostavljenim. Nato so vsi trije odšli. Vsak je imel drugačne občutke. Jakec je premišljeval besede: »ni videti krepak...«, kar je do sedaj še vsak dejal. Labassindre je požiral svoje ponižanje in tudi delovodja je bil videti zaskrbljen. Ko so prišli ven, je Labassindre vprašal svojega brata: »Ali si slabo opravil? še bolj pasji izgleda kot svojčas.« Roudic je žalostno odmajal z glavo: »Nikakor. Govorila sva o Karlu, sinu najine uboge sestre. Zalo nas skrbi.« »Nantais vas skrbi?« je vprašal pevec. »Zakaj?« »Odkar je umrla njegova mati, je postal popoln lump. Igra, popiva, zadolžu je se. Kot risar tako lepo zasluži. Najboljši risar je v In-dret-ju. Pa kaj pomaga! Vse zaigra Slabič je! Vsi mu prigovarjamo: direktor, jaz, žena — pa vse zaman! Joka, obupuje, obljublja, da ne no nikdar več. Ko pa dvigne plačo —, konec, zaleti se v Nantes in igra. Dostikrat sem že plačal. A zdaj ne morem več. Družino imam. saj veš! Zenaida dorašča in treba jo bo preskrbeti. Ubožieal Če pomislim, da sem jo hotel poročiti z njenim bratrancem To bi bila zdaj nesrečna! G Sicer ga pa ona ni marala, kljub temu, da je lep fant in na srce zna pihati, da je kaj! Ah! Ženske se v takih stvareh bolj spoznajo ko mi ...je že tako! In zdaj bi ga radi nekam poslali, da bi ga iztrgali iz njegove slabe družbe. Direktor mi je pravkar povedal, da mu je našel služIjo v Gueringy. Ne vem, če bo falot hotei sprejeti. Najbrž ima tukaj kako razmerje in to a drži. Veš kaj, bratec, ti govori nocoj z njim. "ogoče bo tebe poslušal,« »Nič se ne boj, bom že jaz uredil,« je Labassindre odgovoril z važnim obrazom. Med kramljanjem sta se vračala po železnih tovarniških poteh, ki so bile ob tej uri, po končanem dnevnem delu, natrpane z množico vseh vrst oblek in poklicev Videli so se pisani delavski jopiči, mornarske bluze in med njimi risarske halje in plašči nadzornikov. Jakca je zelo. presenetilo resno zadržanje ljudi, ki so odhajali z dela. Primerjal je ta prizor z onim v Parizu. Kakšen hrup, kakšno kričanje in prerivanje je bilo tam, kadar so delavci odhajali iz tovarn ali otroci iz šol. Tukaj sta pa vladala red in disciplina kot na ladji. Vroča sopara je plavala nad vso to množico, sopara, ki je še ni pregnal morski veter in je ležala kot težak oblak nad mirnim, lepim julijskim večerom. Delavnice so počivale in iz njih so prihajali razni vonji po kovinah. Para je sikala in znoj je tekel čez čela Sopihanje. ki ga je Jakec še pravkar slišal, je utihnilo. Dva tisoč od dnevnih naporov izmučenih delavcev je spet prišlo k sapi. Hodili so med množico. Labassindra so koj spoznali. »Ti si. bratec! Kako ti gre?« Obkrožali so ga mu ponujali svoje šape in med sabo govorili: »Roudicov brat je. Tisti, ki zasluži sto tisoč frankov na leto s samim petjem« Vsak ga je hotel videti. Njegova namišljena karijera bivšega kovača je postala prava tovarniška legenda. Marsikateri njegov tovariš je poskušal, če nima mogoče v grlu slučajno takega glasu, tistega slavnega glasu, ki prinaša milijone. Občudovalni vzkliki so ga spremljali in njegova nenavadna obleka jih je še podžigala. Pevec je hodil med njimi in visoko dvigal glavo. Glasno je govoril, se hrupno smejal in metal pozdrave kot »dober dan, stric« in »Bog daj, botra!« hišicam, iz katerih fo gledali nasmejani ženski obrazi, gostilnam in kuhinjam, ki jih je v tem delu lndretja vse polno in kjer se ustavijo tudi sejmarji vseh vrst ter razgrinjajo na prostem svojo kramo: jopiče, čevlje, klobuke, svilene robce — sploh vso tisto malovredno šaro, ki jo je najti okrog taborišč, vojašnic in tovarn. Ko je Jakec liodil mimo teh izložb in stojnic, je mislil, da bo zagledal kakšen znan obraz, da bo prodrl iz množice kak nasmeh, ki je njemu namenjen. A zadel ga je samo kakšen bežen pogled, privid, ki ga je odnesel s seboj menjajoči se val množice, ki se je vsipala v to veliko delavsko mesto in se razlivala prav do nasprotnega brega reke na številne, dolge, obložene ladje, na katerih je vse vrvelo in ki so čakale, kot bi imele vkrcati vojsko. Večer je padel na to gomazeče in raz-grebeno mravljišče Sonce se je napibalo k zatonu. Osvežujoč veter je pihal in majal topole, ki so bili videti kot palme Veličasten je bil prizor, ko se je tudi ta delavski otok spravljal k počitku in se spet za eno noč predajal prirodi. Ko se je dim razpršil, se je med tovarniškimi poslopji prikazalo zelenje. Slišalo se je udarjanje valov ob obali. Lastovke, ki so z drobnimi kriki švigale nad vodo, so se zdaj spreletavale okrog velikih, na bregu uvrščenih parnih kotlov. Za Juooslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii IzdaiaUli: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniil