DELAVSKA POLITIKA
Ure-diništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Neiraiukirana pisma sie ne sprejemajo. Upraiva: Mariboio, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene ■delavstva ter nameščencev, stane vsaika beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan® Din 1.—. Maliih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem dielu stane pe-titoa enostalpna vrsta D. 1.50. Pri večjem. številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 5.	Sobota 11. januarja 1930.	Leto V.
Edvard Bernstein — osemdesetletnik.
Kdo je Edvard Bernstein?
Bernsteina so imeli zadnja leta pristaši odločnega razrednega boja za revizljonista, to je, izrecnega pristaša razvoja, evolucije v človeški družbi. Kljub termi pa moramo smai-trati tega moža kot enega najpomembnejšega teoretičarja, ki je učil samo, kako se po socialističnih načelih vendarle sodeluje v razvoju.
Rojen je bil Bernstein v Berlinu dne 6. januarja 1850. Oče mu je bil državni strojevodja. Absolviral je gimnazijo, potem pa stopil v bančno službo, kjer je postal socijalni demokrat, ko je čital temeljito in poljudno Engelsovo knjižico »Gospoda Diihringa prevrat v vedi.« Posvetil se je publicistiki. Izprva je bil tajnik Karla Hochberga, ki je izdajal list »Die Zukunft«. Takrat' je tudi prepotoval vso zahodno Evropo. Od leta 1879. do 1888. je bival v Curihu v Švici, kjer je izdajal list »Socialdemokrat«. Bismarckova intriga pa je prisilila Švico, d& je Bernsteina izgnala. Bernstein se je nato izselil z listom v London. Tami se je seznanil z Marksom im Engelsom.
Bernstein se je vrnil v Nemčijo šele leta 1901.
V angleškem1 pregnanstvu 'se je navzel mietod angleškega delavskega gibanja. Zaradi tega je nastal leta 1897 spor med Bernsteinom in Karlom Kautskym, ki je zagovarjal načelnost kot glavni pomoček v delavskem gibanju. Bernstein se je tedaj oddaljil od socijalno demokratične stranke, teoretično pa dalje razglabljal in objašnieval' aktualne probleme.
Ce hočemo Bernsteina prav presojati, moramo še povedati, da je Bernstein leta 1914. obsodil glasovanje za vojne kredite. Po prevratu je bil pristaš neodvisne socijalno-demokratične stranke. Ko je pa opazil, da se nagiblje ta stranka k boljševizmu, še ji je odpovedal. Bernstein se je jasno izrekel za parlamentarno (demokratično po angleškem vzoru) republiko in je bil odločno proti vsaki diktaturi, tudi proletarski, ker je mnenja, da ne bi mogla uspevati in da ni prava oblika vladavine.
Bernstein je pozneje izdajal (še izhaja) mesečnik »Sozialistische Mo-natshefte«, v katerih se obravnavajo vsa aktualna vprašanja z revizionističnega stališča.
Bernstein je napisal tudi več knjig. Tako: »Otroška in mladeniška leta (1926), Socijalnodemokra-tična učna leta (1928), Iz let mojega pregnanstva (1918). Najpomembnejša pa je njegova zgodovina angleške revolucije v sedemnajstem stoletju, ki jo je spisal še v Londonu.
Bernstein je bil dolgo let breslav-ski poslanec, sedaj je potsdamski II, v nemškem državnem zboru.
Na treh kraljev dan je torej obhajal osemdeseti rojstni dlan Edvard Bernstein, ki je poleg navedenih publikacij posvetil dve tretjini svojega življenja socijalistični _ publicistiki. Njegove članke smo čitali povsod1, toda vedno je le učil in priporočal pozitivno delo in slogo.
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravna} tako)! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi.
Kdor ni z nami, je proti nam!
Meščansko časopisje ne najde niti besede v obrambo delavskih socijal-
nih pravic.
Živimo v izredno težkih časih. Todia le poglejmo danes naše meščansko časopisje. Gotovo je, da. so tudi idejni pripadniki tega časopisja v mnogočem prizadeti, v kolikor pri njih sploh kakšna ideja obstoja. Prav ima pisec članka v »Del. Politiki« št. 4 z dne 11. jan. t. 1. v uvodnem članku »Včerajšnji jubilej«, ko pravi med drugim, da po 6. januarju meščansko časopisje nima sploh nobenega mnenja, nobenih nasvetov in ne idej.
V prejšnjih časih, ko je šlo politikom za volilne kroglice, pa čeprav so jih iskali pri najbolj ^mazanih delavcih, je bilo drugače. Pred vsakimi volitvami je bilo to časopisje polno raznih soc. vprašanj, ki se morajo za delavstvo ugodno fešiti, če pride ta ali oni v vlado; Seveda niso potem nič napravili. Ali dobrodošel jim; je lim, s katerim' so svoj cilj dosegli.
Danes, ko takozvani »gospodarski krogi« stalno naskakujejo že cb-stoječo, a še neizvedeno socijalno zaščito delavstva, in to v trenutku, ko niti delavstvo ne more tako povedati svojih teženj, kot bi jih rado, pa to časopisje niti črke ne zmore v svojih predalih postaviti za obrambo težko prizadetih delavskih pravic. Danes, ko ne rabijo delavskih kroglic, danes jih tudi delavsko socijalno vprašanje ne zanima. Edino, kar jih še zanima, je to, kako bi te zgubljene ovce pridobili za sv. cerkev ali pa za nacijonalizem.
Kdor ni z nami, je proti nam! Tudi njih časopisje ne spada v naše vrste. Zato proč ž njim in širimo naše delavsko časopisje. Zato vsak zaveden naročnik »Delavske Politike« pridobi še enega naročnika. To bo naša najboljša samoobramba!
Odprto
Zbornici za trgovino, obrt
Zahteve, ki <so jih predložile delodajalske korporacije glede revizije delavske zaščitne zakonodaje in delavskega zavarovanja ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje, so neverjetno reakcijoname in kažejo, da te korporacije nimajo prav nobenega smisla za ustanove, kojih potrebo so uvideli znanstveniki in ekonomi že v prejšnjih stoletjih.
Določbe o delovnem času bi bile po teh predlogih povsem iluzorne. En del poslodavcev pa sploh odklanja vsake določbe o omejitvi delovnega časa. Znižati hočejo čezurno doklado za polovico, skrajšati opoldanski odmor, nedeljski počitek določiti samo na 24 ur, za ženske in mladostne predlagajo uvedbo nočnega dela, odpraviti hočejo varstvo porodnic in dojenčkov. Za gotov del delavstva in nekatere stroke predlagajo, da se jim odvzame pravica organizacije, posebno pa vajencem in osebam pod 18 let. Vmešavati se hočejo v poslovanje Delavskih zbornic, razdelili bi jih radi na več zbornic, seveda pod strogim oblastnim nadzorstvom in bi jim tudi radi onemogočili sodelovanje pri kolektivnih pogodbah in intervencijah. Na poti so jim tudi Borze dela. Nadalje hočejo poslabšati bolniško in nezgodno zavarovanje in preprečiti uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja. Zahteve podjetniških organizacij so toraj ponižujoče. Iz delavstva bi radi napravili sužnje, ki bi
ptsmo.
in industrijo v Ljubljani.
bili brez socijalne zaščite in brez državljanskih pravic zlasti koalicijskega prava, kar je temeljna pravica vsakega državljana. Naslovna zbornica je vsekakor zrasla v modernih in kulturnih razmerah. Ne morem verjeti, da bi se strinjala ali, da bi celo propagirala tako reakcijoname zahteve, ki naj bi omejevale naravne pravice državljanov in celo pravice Trgovski in obrtni zbornici enakopravne korporacije, kakor je Delavska zbornica. Vtikanje ene korporacije v interese in poslovanje druge javne korporacije kot je Delavska zbornica, smatram za akt nelojalnosti.
Iz teh razlogov si dovoljujem javno vprašanje:
1. Ali hoče naslovna zbornica objasniti svoje stališče v zgoraj navedenih vprašanjih javno, ker ga doslej še ni objasnila?
2. Ali hoče zavrniti vtikanje gospodarskih krogov v poslovanje enakopravne in avtonomne Delavske zbornice?
3. Ali se vobče strinja z zgoraj iznešenimi predlogi gospodarskih korporacij?
Razčistimo pojme, da se bomo medsebojno poznali v bodoče.
Zagorje ob Savi, dne 8. jan. 1930.
Melhijor Čobal,
predsednik Delavske zbornice v Ljubljani.
Francija se oboro2uje.
Delo reakcifonarnega režima.
Francoska zbornica' je dne 28. decembra 1929 sprejela veliki program vojne mornarice, po katerem naj se zgradi 'do leta 1943 za 1.2 milijard frankov ivojnih ladij, in sicer eno križarko, Sest torpednih rušilcev, šest podmoirnikov, en polagalec min, en izsledavalec min in še dve nadaljnji ladji za inozemsko službo. Istotako je ihil sprejet zakonski ma-črt, po katerem naj ise utrdi vzhodna francoska meja s trdnjavami, ki Ibo-do veljale skoro tri milijarde frankov.
Socijalistični poslanec Burtin je izjavil, da je denar za utrdbe proč
vržen, ker ise ibo (bodoča vojna vršila z letali in' plini in dia pomeni oboroževanje izizivanje v trenutku, ko gre za to, da se ustvarijo predpogoji za utrditev miru.
Vladini poročevalec pa Je trdil, da mora tvoriti varnost zai Francijo predvsem devet trdnjav ob nemški meji, šele potem lahko poda Francija Nemčiji roko.
Francoski politiki se niso iz svetovne vojne in mirovnih dogovorov ali diktatov mnogo naučili. Mnogo jih ibo moral še naučiti mednarodni parlamentarizem.
Masarykov naslednik?
Dr. Beneš bodoči predsednik čeho-slovaške republike.
Predsednik čehoslovaške republike Masaryk, je nedavno izjavil, da bi bil pripravljen umakniti se s predsedniškega m^sta, če bi se našla primerna oseba, ki bi dovolj energično vodila posle države v pravem duhu, z jasnimi cilji. S tem je dal M_saryk sam povod, da se razpravlja o njegovem nasledstvu. Masaryk hoče zagotoviti najvišje mesto v republiki osebnosti tiste politike, ki je že do-nesla sadove.
Vobče menijo v Čehoslovaški, da je predsednik mislil s tem zunanjega ministra dr. Beneša.
Seipel še ne da miru.
Dr. Seipel je izdelal načrt za stanovski list.
Glasom najnovejših poročil iz Avstrije, je prelat Seipel izdelal načrt za takozvani »Standerat« (stanovski svet), ki bi predstavljal Zvezni svet ali nekako gornjo zbornico, v katerem^ bi bili zastopani stanovi oziroma korporacije. Seipel je svoj načrt za sedaj predložil njegovi stranki na diskusijo. Večina dunajskih listov zavzema nasprotno stališče in med temi je tudi »Neue Freie Presse«, ki pravi, da kljub hibam današnjega parlamentarizma, vendar ne kaže delati takih eksperimentov, kajti Narodna skupščina bi s tem bila popolnoma brez moči, ker ne bi mogla več odločati o važnih državnih stvareh, kot n. pr. proračun o davkih in drugo. Sicer pa bo še dosti vode poteklo po Donavi, preden bo g. Seipel s svojimi načrti uspel.
Avstrijski fašizem se krha.
Izjava avstrijske kmetiške zveze.
Vodstvo avstrijske kmetiške zveze je izdalo proglas, v katerem- poudarja, da hoče predvsem sporazumno s krščanskosocijalno kmetiško zvezo, zvesto sodelovati s Schober-jevo vlado, da se izvedejo temeljite agrarne reforme. Vodstvo se izreka solidarno s podkanclerjem' Schumi-jem, ki ga je izključila neka koroška skupina Heimatschutza in kar mora ista popraviti.
Zveza stoji na stališču Heimatschutza, kolikor gre za obrambo, da pa vsa stremljenja po napadu ali vpostavitvi politične reakcijoname restavracije najodločneje odklanja.
Kdaj sme biti obiina povišana v mesto?
(Glavni predpogoji mesta.)
Na Češkoslovaškem' je zadnji čas cela vrsta občin prosila vladb,^ da jih poviša v mesto. Nekaj prošenj je bilo zavrnjenih, ostale pa je vlada vprašala, če imajo sledeče predpogoje za mesto, in sicer: Regulačni načrt, kanalizacijo, vodovod, električno ali plinsko razsvetljavo, redno vodeno občinsko upravo s kvalificiranim uradnikom, zanesljivo varnostno službo, zdravstveno in ubož-no upravo, redno pokopališče, šole, tlakovane^ ulice in urejene hodnike, zidane hiše s trdlim kritjem in sklenjene hiše, požarno brambo, odgovarjajoče socijalno skrbstvo, pravilno občinsko knjižnico in druge kulturne naprave. — To so torej najprimitivnejši predpogoji za vsako najmanjše mesto na Češkoslovaškem. Vsega tega pa še niti Mari-boi s svojimi 30.000 prebivalci nima.
Obline in delavstvo ter socijalna zakonodaja.
Tudi občine imajo interes na tem, da socijalna zakonodaja ostane neokrnjena.
Občine in delavstvo imajo enako velik interes na socijalnem zavarovanju, zavarovanju za starost in one* moglost ter zavarovanje za nezaposlene. Koliko žrtev morajo prinašati občine za osiromašene delavce, za ostarele, za sirote itd., ti pa so z miloščino tako slabo preskrbljeni, da utegnemo kvečjemu govoriti o počasnem umiranju, o mučenju prizadetih.
Mlad delavec, milada delavka zapusti dom in» služi industriji ali obrti; ko je izmozgan, pa hajdi na cesto.
Podjetniške organizacije pa hočejo sedaj še te socijalne ustanove in delavsko varstvo uničiti. Na uvedbo starostnega zavarovanja pa sploh resno ne mislijo.
Zahteve, ki so jih tovarnarji predložili ministru socijalne politike, so take, če se uresničijo, da bo delavstvo vsaj deset let prej opešalo kakor doslej.
Vse to so črni oblaki nad usodo delavstva in občin. Podjetniki hočejo izkoriščati dialje, socijalno skrb pa prepustiti občinam', ki že itak trpe pod draginjo industrijskih izdelkov, dočim imajo kmetijski produkti na deželi nenormalno nizko ceno. Podjetniške organizacije hočejo sicer živeti na račun delavcev in kmeti-ških občin in kmetov, socijalne bridkosti pa naj prenašajo delavci in kmetje.
Proti predlogom, ki hočejo uničiti socijalno zavarovanje, so torej moralno dolžne najodločneje protestirati vse delavske in kmetiške občine.
Jasno bo menda, da je moralna dolžnost, da socijalno preskrbita delavca, ki je dal vse moči obrti in industriji ali ponesrečil, tudi ta dva faktorja s tem, da vsa javnost nudi zadostne socijalne ustanove.
Islandci slave tisočletnico parlamentarizma
Islandski parlament bo slavil letos tisočletnico svojega islandskega parlamenta (althing). Leta 930 je izdal svet starih zakon, po katerem se je ustanovil parlament s 36 poslanci. Otok je razdeljen na ( dvanajst okrajev in vsak okraj voli po tri poslance. Predsednik parla- j menta je obenem najvišji sodnik v deželi. Predsednika voli parlament. I — Pri nas pa še deset let nismo mo- I gli ohraniti demokratičnega parlamentarizma in sanjamo o korporativizmu.
Kakšno bolniško zavarovanje hoiejo
podjetniki ?
Delodajalci bi tudi zavarovanje radi poslabšali, če že ne odpravili.
Tu moramo predvsem lojalno priznati, da so tudi med poslodavci poedinci. ki smatrajo delavsko zavarovanje tudi za svoje in ki uvidevajo, da delavstvo, ogroženo v svojih življenskih interesih, ne more biti temel] za zdrav industrijski razvoj, za urejene družabne odnošaje in za močno državo. Vsi ti poslodavci bi želeli skupno z delavci delavsko zavarovanje izboljšati, a ne poslabšati.
Če bi predstavljali ti poedinci vse po-slodavce, bi mogli zaključiti razpravo glede tega vprašanja s kratko ugotovitvijo, da se delavstvu za svoje zavarovanje ni treba bati.
A na žalost nam to ni mogoče. Akcija poslodavskih organizacij v pogledu delavskega zavarovanja ni v rokah teh poslo-davcev s širokim obzorjem, temveč je v rokah poslodavcev, katerih obzorje ne sega preko račuua izgube in dobička izoliranega obrtnega in industrijskega podjetja. V imenu vse obrti in industrije v državi so formulirale poslodavske organizacije želje, ki bi delavskega zavarovanja ne poslabšale samo. temveč bi ga popolnoma upropastile, ako bi se uvaževale.
Ta akcija ni manje opasna radi tega, ker so udarci proti zavarovanju spretno maskirani in za nestrokovnjaka komaj vidni. Oni so baš radi tega še bolj nevarni.
ZAVAROVANJE ZA SLUČAJ STAROSTI IN INVALIDNOSTI.
V trenutku, ko je bilo postavljeno izvajanje zavarovanja za slučaj starosti in onemoglosti v manifestativni deklaraciji v delovni program sedanje vlade, se je bilo tudi poslodavcem težko izreči odkrito proti izvedbi te panoge zavarovanja. Zato so postavili samo zahtevo, da se uredi to vprašanje kasneje s posebno uredbo, a ne v samem zakonu o zavarovanju delavcev. Iz zakona samega pa naj bi se nasprotno izbrisale tudi same osnove tega zavarovanja:
Fiksiranje višine prispevka in iznosa rent, ki se morajo dati s temi prispevki. Tako bi poslodavci, pozivajoč se na obetano izvajanje starostnega zavarovanja, mogli na eni strani opravičevati svoje zahteve glede poslabšanja zavarovanja za slučaj bolezni in nezgode. A na drugi strani bi mogli dati kasneje kot odškodnino za to poslabšanje prazno fikcijo brez vrednosti. Da se omogoči to varanje javnosti inl delavstva, bi bilo potrebno, da se izločijo osnove starostnega zavarovanja iz zakona, da bi bila prepuščena popolna svoboda za uredbo, katera se v zakonu obljublja v pogledu reguliranja starostnega zavarovanja.
V POGLEDU ZAVAROVANJA ZA SLUČAJ NEZGOD
predlagajo poslodavci izmene, ki bi to vrsto zavarovanja povsem upropastile.
Stoodstotni invalid v bodoče ne bi imel več pravice do rente v višini svoje zavarovane mezde, temveč samo na mnogo nižjo rento. Kdor ne bi bil vsaj 40% invalid, bi ostal brez vsake rente. Delavec, ki bi izgubil roko, bi ostal pri'striktnem izvajanju poslodavskih zahtev brez rente. Na drugi strani bi se zbirali prispevki za tako zavarovanje za slučaj nezgod v bodoče do polovice tudi od delavcev, a ne v celem iznosu od poslodavcev, kakor je bilo to dosedaj. Ako bi bil poškodovan v bodoče mrtev stroj, bi ga poslodavec moral popraviti ali zamenjati z novim. Če bi bil poškodovan živ stroj, bi prevalil poslodavec večji del tega rizika na tuja ramena.
Poslodavci zahtevajo dalje, naj se odmerjajo prispevki za nezgodno panogo zavarovanja v bodoče tako, da se bodo pokrivali z njimi v prvih letih zavarovanja samo izdatki za tekoče rente in upravne
stroške in da se poleg tega ne bi zbirali več kapitali, potrebni za kapitalno kritje rent.
S tem bi se mogel prispevek za nezgodno panogo zavarovanja za par let v resnici znižati. A kasneje bi se prispevek vsako leto povišaval. Čez par let, ko bi se povišalo število nezgodnih rentnikov do maksima, a bi se na drugi strani ne našli novi dohodki od obresti zbranih rezerv, bi se povišal prispevek daleč preko sedanje višine. On bi se moral povišati na dvojno sedanjo višino. Ker se zahteva, da se uvede novi sistem predpisovanja prispevkov vsled potrebe po prihranitvah, bi se zahtevalo v bodoče verjetno daljno znižanje nezgodnih rent, da bi se dosegel cilj, ki se s samim prehodom na slabši način predpisovanja prispevkov ni mogel doseči.
Prehod na ta sistem predpisovanja prispevkov zahtevajo poslodavci, čeprav so bile v zadnjih letih slabe strani tega sistema od strokovne strani zelo jasno obrazložene.
Ne gre tu samo za v prvih letih nestalne, a kasneje vsako leto večje prispevke. Ne gre tu samo za večje prispevke v kasnejših letih. Pri predlaganem sistemu zbiranja nezgodnih prispevkov se preva-ljuje skrb za ponesrečene delavce z ram in bilanc podjetij, v katerih so se ti delavci ponesrečili, na rame podjetij in delavcev, ki pripadajo bodočim generacijam. Da-ll jih bodo one v resnici nosile in da-li jih bodo mogle nositi, to je odvisno od stabilitete našega socijalnega zakonodavstva in od bodočega razvoja našega gospodarstva. Obremenitev bodočih generacij bi bila v toliko večja, v kolikor manjša bi bila v bodočnosti gospodarska prosperiteta, v kolikor manjše bi bilo vsled tega število gospodarskih podjetij in število delavcev. Tuj kapital, ki je danes v naši industriji dominanten In ki se bo v bodoče Iz našega gospodarstva potegnil verjetno deloma nazaj, bi zapustil v tem slučaju našo zemljo, ne da bi bil prisiljen odbiti od svojih zaslužkov v naši državi tudi polno odškodnino za zdravje in življenje onih naših delavcev, ki so se ponesrečili v njihovi službi. Predstavniki našega narodnega gospodarstva mislijo, da Je to v interesu našega gospodarstva.
A vse to poslodavcem še ni dovolj. Ako bi se Izvedla organizacija zavarovanja po njihovih željah, bi ostal večji del v* obrti zaposlenega delavstva brez zavarovanja, pa seveda tudi brez zavarovanja za slučaj nezgode. Za slučaj nezgod ne bi bili zavarovani niti oni delavci, ki delajo v najopas-nejšem poslu.
Poslodavci nimajo poguma, da bi to direktno zahtevali. Oni se nadejajo, da bodo dosegli isti cilj p</ indirektnem potu s tem, da zahtevajo, da se vodi pri uradih za zavarovanje delavcev v bodoče samo evidenca čez podjetja, ki zaposlujejo nad 25 delavcev. Poslodavci se nadejajo, da bo s tem zbiranje prispevkov od malih obrtoV v praksi onemogočeno.
(Konec prihodnjič.)
Blok Češkoslovaških klerikalcev.
Pri zadnijh volitvah so bili na Čeho-slovaškem klerikalci precej poraženi. V torek so pa sklicali v Prago če-hoslovaško, nemško in madžarsko stranko, da ustanove katoliški blok. Oče te ideje je praški nadškof dr. Kordač. — Toda cerkev zaraditega ni politična.
Viljem II. in avstrijska diplomacija — glavni krivec svetovne vojne
Zgodovinski dokument političnega intrigantstva avstrijske diplomacije na Balkanu.
»Neue Freie Presse« je objavljala te dni ponatisk iz predvojnih spisov, ki so izšli v državni založbi, o avstro-ogrski politiki. Leta 1913., takoj po likvidaciji spora s Srbijo dne 26. oktobra 1913, se je mudil nemški cesar Viljem II. na Dunaju. Ob tej priliki je izjavil tedanji avstrijski zunanji minister grof Berthold naslednje o avstro-ogrski politiki:
»Naše delovanje gre za tem, da izigramo balkanske države drugo proti drugi in jih tako imamo v oblasti. Na vsak način je treba preprečiti, da bi med Srbijo in Bolgarijo prišlo do sporazuma, ker bi se to moglo zgoditi edino v našo škodo.«
Nadalje je rekel Berthold: »Bolgarija se skuša Avstriji približati, ker je ruska politika temeljito skra-hirala. Avstrija pa bi se mogla v, takšno orijentacijo spuščati samo, če bi njeno razmerje do Rumunije ne bilo s tem tangirano. Rešitev tega vprašanja pa se zdi zaenkrat še zelo težavna.«
Nato pa je Viljem' II. vprašal Ber-tholda, če nima ničesar proti temu, da mu on razloži svoje načrte glede Balkana. Viljem je dejal: »Sedaj ne gre za trenutne pojave, ki bi bili nastali vsled diplomatičnih akcij, marveč za svetovno zgodovinski proces; v tem1 slučaju za mogočno napredovanje slovanske sile, četudi še ne popolnoma po željah panslavistov. Panslavizem in ž njim: Rusija, bosta kmalu na Balkanu dogospodarila, toda med tem pa se slovanske države na Balkanu jačajo na način, ki daje Nemčiji in Avstro-Ogrski misliti.
Vojna med vzhodom; in zapadom je neizogibna in če bi tedaj Avstrija bila ob svojem boku izpostavljena invaziji velike vojaške sile, tedaj bi to znalo biti za izid tega boja usode-polno.«
Pozneje je kajzer imel podobne razgovore na gradu Konopištu s Francem Ferdinandom, kjer se je med drugimi izrazil: »Slovani niso za to, da bi vladali, marveč za to, da služijo, in da jim je to treba dopovedati. In če mislijo, da imajo pričakovati rešitve iz Beograda, tedaj jim je treba takšno vero vzeti. Razmerje med Srbijo in Avstro-Ogrsko se more regulirati samo na ta način, da bo majhna Srbija odvisna od velike Avstrije, na način, kot je to v vsemirju urejeno, kjer luna spremlja planet. Viljem: je pripomnil, da mora Avstro-Ogrska pritegniti Srbijo na se z vsem, kar Srbija potrebuje. Srbiji je treba dati prvič denar, drugič
Aleksander Ne-verov:
Taškent — kruha Košato mesto,
(Ruska povest iz dnd velike lakote. Prevedel I. V.)	18
— Ukral je vrečo ženski.
— Narazen I
Ali se vrti zemlja okrog njega, ali skačejo ljudje eden čez drugega.
Ne.
Ne vrti se zemlja in ljudje ne skačejo. V očeh Miške se je stemnilo in Miškina glava se vrti na vse strani. Stoji v strašnem krogu in jezik spočetka ne more izpregovoriti besede. Hoče povedati vse, a jezik ne izgovarja. Padla je solza na lice Miška ... ali kdo zagleda solzo v takem vrvenju? V očeh vseh je Miškina vreča, Miškina nesreča podžiga mužike, ki so otopeli vsled dolgega posedanja na postajah.
— Pretepsti treba takega ščeneta!
Miličnik ga je prijel za roko —
— Pojdiva!
— Propadel sem.
Samo to je pomislil Miška.
— Sedaj te zašijejo.
15.
Šel je, da ga sodijo. Vsi živci so mu trepetali. Spomnil se je pokojnega očeta, deda Nikanora, ki se je razumel na pesti kakor nikdo. Iz srca je vzkipelo in se srdilo na Serjoško.
— Radi njega trpim.
Ali v orta-čeki ni niti strašno. Tako je kakor v ispolkomu*) pri njih.
Velika miza, za mizo sam poglavar v usnjenem suknjiču. Ob boku je privezan revolver, a na kapi boljševiška zvezda. Poglavar si z enim palcem suče brke in gleda Miška z mižajočimi očmi.
— Kaj se je zgodilo?
~ Fantka smo ujeli, sodrug Dunajev — pojasnjuje miličnik.
— Brez vozne karte?
— A šment vedi! Vrečo je menda izmaknil.
— Stopi bližje k meni.
Miška se je zelo ustrašil, spustil roke po hlačah. Leva se trese od strahu, a noge drhtijo v kolenih. Strop, zdi se mu, se je spustil čisto na njega in vsa orta-čeka se guga na valovih.
A sodrug Dunajev nalašč molči in se ne zgane. Samo z napol mižečimi očmi švrkne po papirju! In zopet. .. švrkne po Miški!
— Kako se pišeš?
Miški vstaja vsak las na glavi in v nosu mu postaja vroče.
— Koliko si star?
— Enajst let, v dvanajstem sem.
— Korajžen dečko! Kadiš?
— Ne.
— Ne taji, Mihail Dodonov. Mi vemo vse . ..
Miška je zapazil smehljaj na ustih poglavarja
in pomislil:
— Laže, nič ne ve, saj se smeje .. .
A poglavar se je zopet nasmehnil:
Zakaj si ukradel vrečo?
Miški je odleglo v srcu. In zopet je pomislil:
) Is polkom = Ispoinitclfnyj komitat, t. j. izvricvalni
odbor,
— Poskusi, malo ga ogoljulam, mogoče bo verjel.
Začel je pripovedovati: Že dolgo se je pripravljal z očetom v Taškent. Kupila sta karto, dovoljenje, a oče je na potu umrl. Moral bi vzeti pri njem karto in dovolilnico, to ve sedaj, a tedaj se tega ni domislil. Dve postaji se je peljal brez karte. Tu se mu je pridružil dečko iz njegove vasi in prosil: vzemi me, vzemi — sam se bojim. In ta dečko je tudi zbolel. Če ne verjamete ... v bolnici leži. Zbežal je, da ga še vidi, a ta čas je čugunka zazvižgala. In on, Miška, se je ustrašil in bežal, bežal ter zadel v babo. Tema je bila, ničesar ni bilo videti. Zadel je z nogo v vedro in baba je začela kričati. Slišali so mužiki, pomislili, da je tat. A ta vreča je njegova. V tej vreči je še druga vreča, a v tej drugi vreči zavita kružka, nekoliko soli in babičino krilo. Miška ni nikoli kradel.
Razvezali so vrečo. Res je: kružka, sol i° krilo.
Sodrug Dunajev je pogledal Miško, zopet zasukal brke z enim prstom.
— Kaj ne veš, da se brez karte ne sme voziti po železnici?
— Vem, seveda, ali kaj storiti? Tako zelo sem lačen .. .
— Kaj hočeš v Taškentu?
— Delat grem.
— Kakšno delo pa znaš?
— Kakšno se bo našlo. Gnoj kidati, a*1 orati...
Dunajev, poglavar je zmajal z glavo in se na' smehnil.
— Veš kaj, Mihail Dodonov: spreten dečko si. Prav za prav bi te moral kaznovati za to, da postaneš še spretnejši.
vojaško »izobrazbo«, tretjič trgovinske ugodnosti in končno bi se po mnenju Viljema, morala Srbija v vsem podvreči monarhiji. Njene čete, ki so se v balkanskih vojnah izkazale, bi morale Avstriji biti na razpolago in vršiti na Balkanu službo avstrijskega čuvaja ter na ta način jamčiti, da ne pride na južnih mejah monarhije do neljubih presenečenj.« Viljem je dostavil: »In če bi se Srbija branila, tedaj se mor.a pač porabiti silo. Ako njegovo veličanstvo Franc Jožef nekaj zahteva, tedaj se ima vlada (srbska) tej zahtevi podvreči. Ako pa tega ne bi hotela, tedaj se bo Beograd bombardiralo in toliko časa okupiralo, dokler ne bo volja njegovega veličanstva izpolnjena.«
Glede Rusije se je Viljema opozorilo, da je nevarno začeti vojno s to državo, kajti tamkaj bi znala izbruhniti revolucija in bi mogla na-
stati nevarnost za monarhizerrr sploh. Viljemi pa se je korajžno odrezal, češ, da se sicer tega ne boji, ako pa bi res prišlo do tega, potem pa je rekel kajzer:	ist mir das ganz
schnuppe; borba bo šla do onemoglosti.«
Viljemovi skrajno blazni načrti glede Balkana so bili celo Bertholdu prefantastični. Svetovna vojna je torej vendar bila v glavnem Viljemovo delo in danes mu gotovo ni — »ganz schnuppe«!
Tako sta govorila Viljem; II. in avstrijski grof Berthold, zato tudi ni čudno, če se je vodila taka politika desetletja, da je Balkan še danes tako nepomirjen.
Avstro-ogrsko politiko pa danes nadaljujeta zlasti Italija in Madžarska. Sovražnik Balkana, krivec, ki neti ogenj na ognjišču vojn, je zunaj Balkana, je intrigantska diplomacija.
Ljubljana.
Regulacija Ljubljanice. Dne 7. t.
m. je bila pri banu dravske banovine Reputacija, ki je intervenirala glede dovršitve regulacije ljubljanične struge skozi mesto. — Ban je obljubil pomoč. Regulacija Ljubljanice se je pričela že pred vojno, pa še ni dogo-tovljena, ker med vojno ni bilo mogoče del nadaljevati zaradi pomanjkanja hrane za delavce. — Zadnji čas je že res, da se te nesrečne groblje spravijo v red.
Celje.
V nedeljo, 12. jan. ob 16. uri »Radikalna kura«. Ob 20. uri »Orlov«, gostovanje Mariborčanov.
Maribor.
Mariborsko gledališče:
Sobota, dne 11. januarja ob 20. uri »Morala g. Dulske«. Delavska predstava po jako znižanih cenah.
Nedelja, 12. jan. ob 15. uri gostovanje ljubljanskega baleta, za deco; izven. Ob 20. uri gostovanje ljubljanskega baleta, elitni program.
»Kupite, kupite .Nedeljo’!« Pisec teh vrstic je šel na treh kraljev dan okrog 5. ure popoldne po Gosposki ulici, bil je že mrak in ljudstva se je vse trlo v ozki ulici. Naenkrat opazi, da se suče okoli njega majhen deček, ki nekaj mrmra. Na vprašanje,
Knjige Cankarjeve druZbe.
Doma in po svetu.
Italijanski kralj je pohvalil fašiste. Italijanski prestolonaslednik se je te dni oženil. Zato so prirejali velike slavnosti. Ob tej priliki je dne 7. t. m. kralj sprejel zastopnike parlamenta in veliki fašistični svet. Pohvalil je fašiste zaradi njih discipliniranih in urejenih sil ter pridnosti. — Ali se je kaj spomnil na umore, na ječe, na pregnanstva; o tem poročila ničesar ne povedo.
Čehoslovaški komunisti so dobili ukor, ker so izgubili ves vpliv med čehoslovaškim organiziranim delavstvom. Očita se jim lenoba in nesposobnost.
Albanski kralj Zogu je nevarno bolan. Boleha za jetiko in rakom v grlu.
Latinica v Rusiji. Rusi pišejo s ci-riilco, ki se le nekoliko razlikuje od srbske, ker ima nekaj več znakov za razne izgovorjave. Z dnem 1. januarjem 1931 pa se uvede latinica v vseh ruskih šolah. Ruska literatura bo potem mnogo bolj dostopna ostalim Slovanom, kakor je bila dosedaj.
Čičerin se vrača v Moskvo. Či-čerin je zapustil Wiesbaden, kjer se je skoro dve leti zadržal baje radi lečenja, in se je na poziv sovjetske vlade vrnil v Moskvo, da poda tam Poročilo o svojem diplomatskem delu v Evropi. Govori se, da je Čičerin prišel pri Stalinu v nemilost in da mu ne bo poverjena nobena diplomatska služba več. Če bo tudi on moral v prognanstvo, se še ne ve. Vodstvo zunanjepolitičnega komisa-rijata je že prevzel Kalinin, ker očitajo Čičerinu, da se je preveč po-meščanil.
Pred zatvoritvijo vseh cerkev, sinagog in mošej v Rusiji. Iz Moskve se poroča, d'a so protireligijozne zveze predlagale sovjetski vladi, naj se Ro 1. januarja 1931 zaprejo vse cerkve, sinagoge in mošeje na teritoriju sovjetske unije. Zveze zahtevajo, da ne smejo po zaključitvi »pjatiletke«, Petletne perijode gospodarskega ob-novljenja, obstojati v sovjetski Uniji nobene religijozne ustanove več. Na-crt protireligijoznih komunističnih zvez o likvidaciji religijoznih naprav m ustanov, bo sovjetska vlada že v bližnji bodočnosti proučila.
Nov koledar v sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada se bavi z načrtom uvedbe novega koledarja. Po tem koledarju sc začnejo leta šteti s 1. novembrom leta 1917. ko je zmagala boljševiška revolucija, in se konča leto z dosedanjim 30. oktobrom. Potemtakem štejejo Rusi letos 13. leto Po revoluciji. Leto šteje kakor dose-daj 365 oz. 366 dni. razdeljenih na L mesecev po 30 delovnih dni in 5 državnih praznikov vsak drugi mesec. Vsak mesec ima šest tednov po Pet dni. Štiri dni se dela, peti dan Počiva. Vendar ta peti dan ni dan splošnega počitka, temveč se pose-Pe.1 določi, kateri delavci enega pod-L ia počivajo danes, kateri jutri in ateri pojutršnjirn, tako, da se obrat azen na državne praznike nikdar ne ustavi.
„l ^ Pismi sta kurila peč. Poštni
■ I editor Baumholzer in pismonoša am QSer’ PoStnesra urada Neusiedl vnri v Avstriji, se morata zago-
lati pred sodiščem, ker sta zlo-
rabljala in zanemarjala svojo službo. Po pošti nakazan denar sta uporabljala za se, pisma sta pa enostavno metala na en kup in kadar jima je bilo mrzlo, sta si z njimi zakurila peč.
Z dinamitom proti deložaciji. V okolici Saintesa na Francoskem bi imel biti nek stanovalec deložiran iz stanovanja. V svojem: razburjenju je šel in celo hišo z dinamitom; spustil v zrak. V ruševinah je tudi sam* našel smrt.
Kakšno zaupanje uživa duhovski stan pri vernem ljudstvu. — Še vedno »nadškof« Rezniček. Svoječasno je naš list že poročal o velikih goljufijah namišljenega »nadškofa« češke narodne cerkve. V Salzburgu je bil zopet aretiran »nadškof« Rezniček, ker je še vedno užival zaupanje visokih krogov in ljudstva. 2e lansko leto so mu bili prišli na sled, da ni bil nikoli nadškof, marveč navaden bivši župnik, ki se je bil oženil in je bil radi tega odpuščen kot duhovnik rimsko-katoliške cerkve, nakar je ustanovil lastno cerkev ter se proglasil za njenega nadškofa. Nato je jel zbirati mile darove za zgradbo katedrale v Pragi, kot to delajo drugi bratje v Kristu. Rezniček je osleparil nekatere hotelirje in profesorje na Bavarskem za večje vsote in končno se je zanj zavzel nadškof v Salzburgu. Tu so ga pa vendarle razkrinkali in aretirali.
Arabci so še vedno hudi na Žide. Arabci pošljejo sedaj v Zedinjene države in Anglijo posebno deputa-cijo, ki naj zahteva, da se v Palestini odpravi židovska nadvlada. Arabci pa obenem! ob priliki inozemske propagande njihove deputacije podvzemajo nove akcije proti Zidom. *
Smrtno ranjen 18 kilometrov peš.
V Bekezcabi na Ogrskem si je kmet Janoš Szegete radi davkov, ki jih ni mogel plačati, z britvijo prerezal vrat. Z zijajočo rano je potem; peš šel v 18 kilometrov oddaljeno bolnico, kjer pa se je v operacijski sobi zgrudil' in izdihnil.
V Hammersteinu, taborišču nemških kolonistov, ki so bežali iz Rusije, je izbruhnila med malimi otroci kuga, povzročena po streptokokih. Dosedaj je umrlo 52 otrok. Ostale so cepili s posebnim serumom in se je njih stanje že izboljšalo. Zdravim otrokom so vštrcali kri zdravih odraslih ljudi, ker napada ta bolezen le otroke do 4. leta. Domneva se, da so kolonisti zanesli bolezen iz Rusije.
Bolezen papig, o kateri smo zadnjič poročali, se razširja: v Bernbur-j gu (Anhalt), je umrla ženska, ki si j je pred štirimi tedni naročila papigo I iz Hamburga, na splošni zastrupitvi organizma. V Miinchenu je več oseb zbolelo, med temi je ena ženska umrla. Bolezen! je kazala znake težke pljučne hripe. Vse te osebe so prišle v dotiko s papigo, ki jim io je nek človek prodal za polovično ceno. Papigo so usmrtili. V Pragi sta dva zakonca kupila belega kakaduja, ki pa je čez tri dni poginil. Par dni zatem sta oba zakonca resno zbolela in bila oddana v bolnico. Mestni fi-zikat1 je vse poskrbel, da se bolezen ne razširi.
2.	Angelo Cerkvenik, Daj nam
»O,	svoboda!	Svoboda: biti
lačen,	svoboda:	trpeti, svobo-
da: umirati in umreti.« (Str. 100.)
Življenska povest industrijske delavke. Proletarke. Slovenske proletarke, ki živi in se bojuje v našem malenkostnem: okrožju, kjer je boj za kruh težak že za moškega, kaj šele za žensko, ki so ji patriarhalne razmere naše polpretekle dobe odkazovale vse predolgo prostor le — ob ognjišču. In vendar: prvi početki industrije in pavperizacija sta napotili tudi naša dekleta s polj v tovarne, kjer so priklenjena k pletilnim, strojem, v prostore, prepojene s tobakovim prahom. Prav tu se začne njih duševna pre-osnova:	spoznanje	se kopiči	na spoznanje,
dokler se	ne zavedo svojega	položaja, dok-
ler jih ne prepoji razredna zavest. Tako postanejo sodružice, sobojevnice, aktivne članice strokovnih in kulturnih organizacij.
Industrijsko delo je naša dekleta notranje osvobodilo. Potopila so se v ogromno množico brezpravnih, a v tej množici, kjer so vsi enaki, so dosegla v vsej njeni doslednosti ono »emancipacijo«, za katero se gospe iz »boljših krogov« sicer v javnosti bore, a med zidovi domačega stanovanja ostajajo dekle gospodove. Modernemu delavcu je delavka tovarišica v delu in boju, v pomanjkanju, v miselnosti in čustvovanju: oba sta člana množice brezpravnih, ni ju mogoče več po duševni fiziognomiji razlikovati. Zato ni čuda, da so moderni proletarski pisatelji začeli posvečati isto pažnjo življenju delavk kot delavcev. Mislim tu na izredno posrečeni roman Čeha Ivana Olbrachta »Ana«, na »Virinejo« ruske pisateljice Sejfuline, na Dašo v »Cementu« od Gladkova itd. S Cerkvenikovo povfestjo je stopila industrijska delavka tudi v slovensko književnost.
Marta je osrednja postava povesti. Vzrasla iz tipične slovenske katoliške dru- j žine, nad katero vladajo križ, hinavščina in hudobija, jo domače razmere poženejo po kruh v tovarno. Ob transmisijah jr dozori spoznanje; sence domačega življenja jo še tesneje priklenejo na proletarijat. Ko jo po ponesrečenem štrajku vržejo na cesto, je dozorela. Zavedna proletarka, ki ji je življenje brnenje transmisij, ki se počuti dobro le v strnjenih delavskih falangah, se mora ponižati do »individualnih« služb služkinje in sobarice. Služb, ki so polne nevarnosti. Marte se ne dotaknejo. Pretiranost? Idealno poveličevanje delavke? Ne! Po Martini poti hodi vsaka, ki Je spoznala družbo, ki se je naučila sovražiti Jo. Tisti, ki se tega ni naučila, drži pot navzdol: propada in propade, ker po logični nujnosti današnje družbe mora propasti. Oboje se v tisočih slučajih ponavlja: dvi- j ganje in padanje. Cerkvenik si je izbral i prvo.	I
danes naš vsakdanji kruh.
Iz slovenskih razmer raste Marta, v njih živi, z njimi se bojuje. Kot vedno — tako leži tudi v tej povesti pisateljev poudarek na slovenski sodobnosti. S povestjo nam je skušal ustvariti Cerkvenik slovenski panoptikum, panoramo naše domovine. Panoramo, kot jo gleda ne samo zavedni naš delavec, temveč tudi marksistični intelektualec. Prizor se niza na prizor — obžarjen z realistično satirično lučjo. Mnogo tega imamo tu, kar je naše in kar se je zgodilo v zadnjem desetletju: katoliška družina, polom Triglavske banke z gospodom Zlatnikom na čelu, kritik Telekar, tovarnarji s črnimi listami, narodne dame in njih nazori o morali in služkinjah, morala družine cenjenega gospoda Copatnika, podjetni hotelir z anekdoto o Verneju, pobrano iz »Jutrove« rubrike itd1. Razmere, ki jim vtiska pečat naše meščanstvo, ki ni meščanstvo, ampak vrag vedi kaj!
Kot marksistični intelektualec gleda Cerkvenik na slovenske razmere. Prav zato ni njegova naloga, da samo po zolajevsko realistično opisuje fakta, ampak mora tudi poučevati, razkladati, odstirati zastrte oči. Sinclairovska metoda im metoda vseh modemih proletarskih pisateljev! In pri tem bodi še enkrat poudarjeno, kar sem poudaril že večkrat: za »visoko« umetnost, ki je dostopna samo nekaternikom, nam resnično prav nič ni; radi jo žrtvujemo borbi za resnico in pravico in za boljši svet. Po etapah določujemo smer umetnosti in po okoliščinah. Zaenkrat: odpiraj oči in jim daj gledati! Ne mislimo na »večno slavo«, ki je ni in ki je biti ne more. Dante, Schiller... shranjeni so po omarah in prah pokriva njih zlate obreze. Sodimo jih po tem, kar so napravili v svoji dobi za vse — ne samo za posameznike. Samo to je shranjeno v zakladnici kulture.
6000 delavskih družin čita »Kruh«, z izposojanjem gre iz roke v roko. Povsod po naših kolonijah, tovarnah, rudnikih, v samotni čuvajnici ob progi... In povsod prav ta povest odstira oči, poučuje, krepi, vliva vero. Zato je Cerkvenikovo delo socijalni čin in kulturni čin. Kulture, kot si jo zamišljamo mi! Odklanjanje v drugih vrstah je najboljše znamenje!
In vendar ni delo brez napak. V artističnem oziru bi omenil sledeče: skušajoč podati slovenski panoptikum, je pisatelj posamezne prizore preohlapno povezal med seboj, radi česar ima čitatelj često občutek fragmentarnosti, včasih celo razblinjenosti. Zanimivi prizor iz življenja »boljših krogov« (spiritistične seanse) je Cerkvenik nerodno vklenil v pogovor med Stano in Marto, in ga preveč raztegnil; s tem, da ga ni postavil v samo dejanje, je raztrgal enotnost. Taka epizodnost celoti vedno škoduje. Na drugo napako pa je opozoril že K. v 12. štev. »Nove literature«: namreč na »previsoke« pogovore delavk! — Talpa.
Draga noi v mariborskem baru.
Včeraj se je vršila pri mariborskem okrajnem sodišču prav zanimiva razprava na civilnem oddelku. Kavarnar Aleksander Klešič, je tožil nekega mariborskega tovarnarja na plačilo cehe v znesku 4007 Din, ki jo je baje tovarnar napravil v Kle-šičevem baru neko noč s svojim prijateljem, trgovskim agentom in seve dičnimi prijateljicami. Tovarnar pa ni hotel plačati, češ da dolguje le kakih 1000 Din. Tovarnar se je izgovarjal, da je zelo trezen mož, ki ne pije, ne kadi in je dotično noč o polnoči s svojim prijateljem prvič zašel v bar. Kmalu sta prisedli dve lepi, zapeljivi deklici, ki sta bili v baru na svoji evropski turneji nastavljeni kot umetnici-plesalki v baru. Potem so baje spili 3 steklenice šampanjca, snedli narezek, spili nekaj kav in pokadili par cigaret, kar vse skupaj ni moglo znesti več, kot kakih 1000 Din.
Kavarnar pa je drugi dan prezen-tiral račun za 4007 Din, češ, da so gospodje z deklicami popili 13 steklenic sekta, 8 kav, razbili za 75 Din kozarcev, razen tega pa pojedli za 240 Din čokolade in darovali ljubez-njivim damam dva pudra za 140 Din iz za 270 Din parfuma (kaj vse se ne
prodaja v baru)! Skupno je toraj račun znašal za vse to 3642 Din, k čemur je kavarnar pribil še 10% za postrežbo, to je 365 Din, kar znese 4007 Din ter je baje tovarnar zjutraj ob 4. uri, ko se je poslavljal iz bara in ni imel denarja, da bi plačal, ta dolg tudi priznal in podpisal račun.
Tovarnar pa je temu računu še ugovarjal, da ni vedel, kaj je podpisal, ker je bil zjutraj ob 4. že pijan in da 4 osebe sploh ne morejo popiti 13 steklenic šampanjca. Nato pa je kavarnarjev zastopnik pripomnil, da morda že niso popili toliko, a potem so pač dekleta šampanjec izlile, da si tako prislužijo več provizije, — ker dobe 10% od računa, ki ga napravijo kavalirji v njihovi družbi v baru. Sodnik je razpravo preložil, da bo zaslišal kot priče nekatere nočne goste, ki so bili tedaj tudi v baru in pa umetnice, katere sedaj delujejo deloma že v Monakovem in v Bratislavi. Tovarnar je trdil med razpravo, da so ga prijateljice tisto noč še tudi sicer olajšale za nekaj stotakov. Takšne so toraj štorije bogatih gospodov, ki iščejo zabave in utehe pri dragocenih deklicah v baru po polnoči.
kaj bi rad, odgovori dečko, moleč izvod tiskanega papirja: »Kupite, kupite .Nedeljo’!« Da bi tako majhen otrok ob takem' času in na takem kraju časopise prodajal, to je že ne-zaslišanost, ki ne po-zna mieje. Seveda so vredni obsodbe tisti, ki otroka za to najamejo. Ali se gotovim krogom res ni treba ozirati na zakone ali predpise? Kako se more kaj takega dopuščati?
SOCIJALNO-KULTURNI SEMINAR.
Kaj bi vse radi gotovi akademiki za delavski denar.
»Slovenec« je pred tednom poročal iz Maribora, da se bavijo neki akademiki z načrtom, da s knjigami, ki so jih izločili iz knjižnice »Delavske zbornice«, ustanovijo nekakšen iposeben »socijalno-kulturni seminar«, ki bi bil dostopen samo akademičnp naobraženim. Torej se hoče še del onih sredstev, ki jih delavstvo s krvavimi žulji doprinaša, istem odtegniti in dati na razpolago nekim krogom, ki nimajo — z gotovimi častnimi izjemami — z delavskim gibanjem! prav nič skupnega.
Kakor da se naobrazba in kultura začenja šele pri akademski diplomi. Znano je pa, da je marsikdo, ki visoke šole in nikdar
od znotraj videl, lahko bolj načitan in bolj naobražen kakor marsikak akademik. Šola je eno, izobrazba pa drugo. Šola daje samo podlago za poznejši duševni razvoj, ki pa se istotako izvrši lahko neodvisno od šole. V tem je odločilen v prvi vrsti prirojen in-telekt. Zato ne razumemo, zakaj bi se moralo izločevati od poznavanja dela literature ljudi, ki sicer nimajo akademske diplome; zato pa zadostno inteligence in bogate življenske izkušnje. Nezadostno razvitim se pa težja literatura iz knjižnice Delavske zbornice tudi dosedaj ni dajala, v kolikor je nam^ znano.
Zakaj bi delavec ne smel poznati Sinclairja, Jack Londona, Bernhard Shawa, Henri Barbusseja. Augusta Forela, Fiilop Miillerja, J. Macdonalda, ne svetovne socialistične literature, niti bogate ruske povojne književnosti. Radi te mere se ne bo dvignila srčna kultura našega naroda, pa tudi slovenska književnost se ne bo zboljšala. Pač pa bomo ustvarili ugodna tla za zagrebški šund, proti kateremu se gotovi krogi menda samo radi konkurence borijo. Živela »Grofica beračica« in »Rinaldo Ri-naldini«, živela Courts Mahlerca in Edgar Wallace!
Prijatelj Prirode, podružnica Maribor priredi v nedeljo, dne 12. jan. izlet na Pohorje. Odhod ob 9. uri zjutraj od vogala Frankopanove c.
H
VSAKDO Sl MORA OGLEDATI
krasno in umetniško dovršeno filmsko veledelo
; in Stritarjeve ulice. Izletniki naj pri-* dejo s sankami. — V torek, dne 14. t. m. se vrši v Ljudskem domu predavanje »Alpe« s skioptičnimi slikami.
- Pevski odsek pekov v Marboru
j priredi v soboto, dne 1. febr. 1930, v Gambrinovi dvorani
veliko predpustno veselico.
Na programu petje, prednašanje humorističnih kupletov, ples. loterija peciva, svira priljubljeni orkester železničarske godbe pod vodstvom g. Schonherrja.
Trbovlje.
Pojasnilo. V nedeljskem »Jutru« je bilo objavljeno poročilo o ženski lepotni tekmi v Trbovljah, ki se je vršila na Silvestrovo v Delavskem domu. Tekmo je priredil »Kino Svoboda«, ne kulturna organizacija »Svoboda«. Toliko v pojasnilo.
Ptuj~
Sreda, 15. jan. ob 20. uri »Orlov«, gostovanje Mariborčanov.
ZENA V PLAMENU
Iz rusko umetnico OLGO ČEHOVO v naslovni vlogi.
Najcenejši kino v Ljubljani.
PREDSTAVE ob delelavnikih 4., V47., 1/28. in 9. uri ob nedeljah in praznikih 1lt\ 1., 3.,1 a5., 6 , l/t8. in 9. uri
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Radio.
Šolski radio v Ameriki. Ameriška država Južna Dakota ima okrog 5000 šol, katere bo v kratkem opremila vse z radio-sprejemnimi aparati in zvočniki. Hkrati bo zgradila posebno oddajno postajo, ki bo oddajala vsak dan izključno šolski program. Ta načrt je zbudil zanimanje celo v ameriškem prosvetnem ministrstvu, ki se je začelo baviti z mislijo, da ustvari podobne postaje tudi po drugih državah.
Službo dobi
oženjen, sposoben
preddelavec
ki ima kvalifikacijo za obdelovanje polja, travnikov in vinogradov, ter ima družino, ki bi pomagala opravljati delo. Pogoji ugodni, nastop službe takoj. Vpraša se pri DR. E. REISER, Pekre pri Mariboru.
Ali ste že krili J
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
Obvestilo!
Čast mi je obvestiti p. n. občinstvo, da sem na novo otvoril na
Betnavski cesti itev. 23
točilnico s prodajo delikates
Nabavil sem osebno direktno od posestnikov na Hvaru prvovrstna dalmatinska Vina, najboljše olivno olje, slane sardine i. t. d. — Prodajna cena črno vino na drobno Din 10'—, belo vino Din 12 olje Din 20’—. Sodbo o kvaliteti prepuščam p. n. občinstvu.
Hvaležen bom za vsaki obisk in naročilo ter se priporočam
Makso Milič.
Tako izgleda
[i •"<
prava
GRAF
srebrna kocka!
Pazite na srebrni omot.
Glasbeno društvo že-lezničarskih delavcev in uslužbencev v Mariboru,
priredi dne 25. januarja 1930 v dvorani Union
II
• V I •
Varstvena znamka
Pristni
Altvater (zeliščni liker)
Gessler Jagerndorl
se dobi zopet povsod
PLES
Godba pod vodstvom kapelnika gosp. Schonherrja
Začetek ob 20. uri Konec zjutraj.
TOUARHA GLASBIL IH GRAMOFONOV
MEINEL
a
HEROID
Gramofoni...........................Din	do	298	—	dalje
Mandoline...............................  *	136‘ —
Violine.................................... 95	—	.
Gltare.................................. .	207 —	.
Trombe.................................. >	505*—
Ročne harmonike ............. -	•	85’—	„
ProdoJainn: Trs svobode
t » wmw|wiiiw t (Nova Scherbaumova zgradba).
naročajte In flriie »Del. Politiko"}
m
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka i. t. d. od tvrdke „Patriau, Zagreb.
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA UL. 9
t ..........
Na drobno!
TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV. Na debelo!
M
Tiska: Ljudska tiskat la 'd it v Mariboru, predstavite!) Josip Ošlak v Maribora — Za konzorcij lz<la|a ta urejuje Viktor Eržen v Mariboru.