9. številka. Ljubljana, v petek 11. januvarja. XXII. leto, 1889.
SLOVENSKI MOD.
Izhaja vsak dan ive«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti p reje man za avstro-oge rake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne potit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u prav niš t vo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Narodna prometna banka v Ljubljani.
Banke, kakor smo jo ravnokar imenovali, nimamo še mi Slovenci; pač pa je nekaj narodnih meščanov našega stolnega mesta poskusilo že lani osnovati denaren zavod s tvrdko: „Kranjska prometna banka", kateri bi imel biti namen, odpomoči nedostatku takega zavoda, ki ga vsi naši trgovci in obrtniki zelo zelo pogrešajo. Od onega časa namreč, kar je propala „Kranjska eskomptna banka", nimajo naši trgovci in obrtniki že nekaj let denarnega zavoda, v katerem bi mogli za kratke roke prebitno glavnico koristonosno nalagati ter jo v potrebi zopet vsak trenotek brez vsake škode, brez izgube na obrestih jemati. Takega denarnega zavoda je tedaj zelo potreba in mi smo uverjeni, ako bi se osnoval, da bi ga vsi zasobniki z veseljem pozdravili.
Kakor smo rekli, snovalo je že lani nekaj odličnih narodnih meščanov jednak denaren zavod ; zagotovilo si je delniško glavnico v znesku 125.O0O gl. in je uložilo pri c. kr. visoki vladi prošnjo za dopustilo. Toda vlada ni dala dopustila, ker je rečeno vsoto zmatrala za prenizko, vender pa cela stvar ni zaspala. Ali je bilo vladno utemeljevanje radi prenizke vsote upravičeno ali ne, o tem nam ni danes besedovati. Dovolj, da to konstatujemo. Kakor ravno čujemo iz pristnega vira, narodni naši trgovci niso držali rok križem, zagotovili so si delniško glavnico v znesku 250.000 gld., kakor jo vlada zahteva, in tako je pač zdaj upati, da bode tudi vlada dovolila ustanovitev rečenega denarnega zavoda.
Ne tajimo, da pri tem osnovanju sodelujejo tudi nekateri nepristranski pošteni Nemci ter s tem zagotavljajo uspeh tudi v svojih krogih, kar mora podjetju vsekakor le koristiti. In temu se tudi veselimo zato; ker vidimo, da je vender mej nami še mož one stranke, ki se ne protivijo razvoju naših upravičenih teženj.
Ako pa se veselimo ustanovitve tega zavoda, to moramo že zdaj povedati in povdariti, da se tu gre za veliko uprašanje, ali naj bi ta za trgovce in imovite zasobnike velevažni denarni zavod
LISTEK.
Rodbinski spomini.
RiiBki spisal G. P. D a n i 1« v s k i, prevel Vinko. II.
Pradedova senca.
"V koledarjevem dnevniku mojega pradeda, Jakoba Jevstafoviča Danilevskega v letu 1776. napisana je ta-le opomba :
„13. junija v ponedeljek založil sem dvor v Azovski guberniji na rečici Bogati."
Leta 1778. bilo je tam zapisano:
„24. julija, v torek o polunoči prišli smo na dvor ob Bogati — jaz, Ašenka, Ivanuška in učitelj Grigorevskoj. V tistem časi so naselniki teh pustinj pobegnili in sosedu mojemu, kapitanu od straže njenega velečastva ranjke carevne Elizabete Pe-trovne, g. Uvakinu, so njega podaniki; ker je nečastno, njegovemu stanu uprav protivno ravnal ž njimi, storili tak nezaslišan in grozen čin, da če bi prav mene več na svetu ne bilo, — bi senca moja o tem pripovedovala potomstvu . .
*
imel zopet nepriljubljeni in nekoristni značaj utra-kvizma, ali pa za to, ali ne bi bilo mogoče osnovati in pridobiti ta denarni zavod namenom narodnih krogov.
Kdor je že kdaj deloval na političnem polju; kdor pozna trdno podstnvo naših protivnikov, ki se jedino upirajo na moč svoje glavnice, katero zlasti pri volitvah zlorabijo v našo škodo; ta je tudi že britko čutil, da mi ravno zato v političnem življenju ne igramo one uloge, katera nam pripada po pravu in zakonu, in da nas naši protivniki le zato zma-trajo za inferioren narod", ker so malone vsi naši rojaki prešli v nemški tabor, v katerem imajo več prilike razvijati in utrjevati svojo gmotno moč. Kdor je torej vse to opazoval, bode tudi pojmil, koliko vrednost ima tak denarni zavod za naše stolno mesto posebe in v obče za ves naš narod, kateri, da bi si zagotovil toli važno gospodarsko neodvisnost, moral bi si že zdavnaj napraviti zavod, kateri bi imel delovati za gospodarske namene naše dežele. In zdaj, ko se zopet snuje in oživlja ta denarni zavod le v naše gospodarske namene, dolžnost je vsacega'" domoljuba, katerega je Bog obdaril s po-Bvettiim blagom, da se kot delničar udeležuje tega podjetja.
Roko na srce in priznp.jmo odkritosrčno, da so srečnejši in bogatejši naši rojaki, ki so sicer dobri in pošteni narodnjaki, prestopali v protivni denarni tabor, da so tako nehotoma poveličevali nemštvo ter ovirali zdatno vsakeršno narodnopoli-tično in narodnogospodarsko gibanje in obstoj naš. Večina naroda bila je tako potisnena v stran, na polje, kjer je robovala,   propadala   in obubožavala.
Take so v resnici uaše narodnogospodarske razmere, katerih ne smemo več trpeti, ker imamo dovolj narodne glavnice in ker se nam je le združiti treba, da se osvobodimo od tuje tlačeče nas glavnice ; le združiti se nam je treba ter iskati pomoči v samih sebi.
Da bi se izplačevalo naše podjetje, o tem ni dvojiti in to se vidi lahko iz uspehov propale „Kranjske eskomptue banke". Kranjska eskomptna banka plačevala je delničarjem v letih 1876, 1877, 1878 po 6o/0> v letih 1879, 1880,   1881, 1882 po
Jakob JevstafiČ postal je sosed g. Uvakinu vsled tega, ker je ne dolgo po poroki z mojo prababico Ano Petrovno želel napraviti jej poseben dar. Pod uplivom nedavnih tradicij o zaseljenju tega kraja, hotel ga je najprvo naseliti ter jo potem iznenaditi, pripisavši jej rodovitno, krasno step, 7000 desetin obsežno, katero je za štiri tisoč rubljev v asignncijah kupil od generala Stoppelna. Ta zemlja nahajala se je v takratni Azovski, sedanje Jekate-rinoslovski guberniji, mej rečicami Bogato, Boga-tenko in Lozovo, ter bila čez sto vrst oddaljena od Prišiba, rodnega posestva pradedovega
Iloteč ženi naseliti dvor, preskrbel je Jakob Jevstafovič z neustrojeno kožo prevlečeno kalmiško kibitko, vzel iz Prišiba s sabo uevoljnih delavcev in poprej v Moskvi od Arhanova kupljenega pisarja Mihajla Portjanega, prvega poznatelja teh zadev in nadzornika kupljene stepe, in pričakujoč nekje pod Tulo kupljenih seljakov, pričel staviti za naselnike izbe, hleve za živino in vodnjak.
Grajenje je šlo vsled tedajšojih težav pri dobivanji gradiva počasi od rok. Yrhu tega so se pri prepeljevanji nakupljenih naselnikov zgodile neke nepričakovane neprilike. Zategadel je prvi dve leti po nakupu zemlje Jakob Jevstafič, ne glede na slabo zdravje, Časih prihajal na Bogato ter se silno
7% in leta 1883 71/a%, pri čemer se je porabilo za prihranilni zaklad 85 000 gld., kateri je pri tem dosegel skoro a/3 višine deluiške glavnice. Uloge fltrank v obrestovanje dosegle so višino 1,299.088 gl. 54 kr. v letu 1888. samem in se je eskomptovalo v 9 letih 42,000-000 gld, dočim je bilo le neznatnih izgub. Nihče ne ugovarjaj nam, da je banka konečno venderle propala, kajti smemo reči z mirno vestjo, da je ta žalostna osoda ne bi nikdar dohitela, ako bi upravni svet ne bil imel brezmejnega nadzorovalnega zaupanja v tedanjega brezvestnega ravnatelja Zenarija. Naši trgovci in delničarji našega podjetja, kateri bodo poklicani voditi ta denarni zavod, so nam znani in porok po svoji poštenostij, imenju in socijalnih stopinjah ter po uzorni upravi svojih podjetij, da se bode narodna prometna banka v Ljubljani ne samo uzdržala, ampak da bode tudi sadunosno prospe vala. Pričakujemo pa tudi od vseh drugih krogov po deželi, da spoznajo zgodovinsko resnico, da narod, ki se mu je boriti za politične pravice, ne doseže nikdar svojega namena, ako je v narodnem gospodarstvu odvisen od svojega protivnika.
Opozarjajoč torej čitatelje in imovite stanove našega naroda na to velevažno podjetje ter poklati aj o jim na srce, da se ga mnogobrojno in znatno udeležujo, pristavljamo še to, da stoji delnica 200 gld. in se mora polno uplačati.
V trgovskih krogih rabijo zdaj nemške menice; naš zavod pa bode spravil v promet menice s slovenskim tekstom ter bode uvel in uresničil jednakopravnost tudi na tem polju. Kaj to pomeni, presodi lahko vsakdo sam, komur je znano, kako bo naša sodišča z ozimni na uknjiževanje slovenskih dolžnih pisem baš Slovencem nenaklonjena — še danes.
Še na nekaj naj opozorimo, na kar se bode ozirala naša prometna banka, in to so takozvani čeki, ki so v našem javnem prometu še premalo znani. Na Angleškem na pr. je trgovski običaj, da posamični trgovci in zasobniki malo gotovine ali takorekoč nobene blagajnice nemajo doma, ampak da ves svoj denar polagajo v banko ter le takozvani „drobiž" za majhne  dnevne  potrebe hranijo
togotil, bivajoč v kalmiški kibitki, stoječi na robu okroglegn stepnega gozdiča.
Imejoč neprestano opraviti z gospodarstvom razsežnih posestev in s pravdami z blagajnico in sosedi, hodil je Jakob Jevstafič vedno sedaj v gu-bernijsko mesto, sedaj v stolico ter bil zmirom slabe volje. Nič mu ni bilo tako ljubo, kot seja doma v zelenem svilenem hubatu na belih jagnječjih kožah; pri tem je poslušal pripovedovanje Ašenke, nad katero je kljubu temu časih zarenčal. Tu pa je imel mesto lesnatih bregov Donca in gosto naseljenega Prišiba divjo, puščobno step.
Jakob Jevstafič je imel rad, ako so v sobi, kjer je spal, cvrčali cvrčki. Ako se je časih zgodilo, da so kam prišli, takoj je poslal Aš-nko h kakemu sosedu. Aua Petrovna je ostala čez noč kot gost, pogrnila na tla rjuho, pričela z iglo drgniti po glavniku, povabila s tem izza peči in iz špranj nekaj cvičkov ter jih nesla možu v škatljici. Časih je Jakob Jevstafič sani nalovil pri katerem svojih ljudij takih kričačev ter jih spustil v svojo spalnico. Potem je po cele večere, posebno po zimi, posedal pri oknu ter poslušaje govoril:
— Kaka krasna godba! Kakor bi bili godci! Kako se ujemajo ! Sedem ljudij je danes pelo I
Pisar Portjanoj je poznal običaj svojega go-
doma; svoje večje vsote izplačujo v banko v čekih in svoje dohodke tudi v čekih od svojih dolžnikov prejemajo. Čeke rabijo tam v prometu ravno tako, kakor pri nas papirnat denar, le s tem razločkom, da se tam čeki neprestano obrestujejo, in dotlej, da dospe ček po daljši, da zelo dolgi cirkulaciji do izplačila, oziroma do amortizacije.
Toda dovolj za danes toliko o našem novem denarnem zavodu. O priliki bodemo rekli še katero ; za sedaj naj le še izrečemo svoje zadoščenje, da nas zelo veseli, da je naša narodna prometna banka na tako zdravi in izborni podlagi zasnovana, da nas veseli, da je podjetje v izvrstnih narodnih in poštenja vrednih rokah, ki hočejo delovati ne samo v to, da se na narodnogospodarskem polju osvobodimo od tuje more — tuje glavnice, ampak tudi v to, da s tem prekoristiiim smotrom spajajo tudi narodne težnje, torej naše idejalne težnje. V to ime želimo podjetju in podjetnikom obilnega uspeha I
—k.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 11. januvarja.
Včeraj se je v zbornici ogerNlti začela debata o novem vojnem zakonu. Posvetovanja v klubih so pokazala, da bode opozicija  proti vojnemu zakonu znatna in da je prav lahko mogoče, da ga še zbornica kaj premeni.   Oba opozicijska  kluba sta se odločno izjavila proti  novemu vojnemu zakonu, pa tudi vladni pristaši so odločno pobijali nekatere določbe. Minister Tisza je v liberalnem klubu že moral pretiti z demisijo. Posebno so mnogi poudarjal«, da se mora zakonito določiti, da smejo častniki napraviti tudi izpit v madjarščini   in grajali poostrene  določbe glede jednoletnih prostovoljcev. Jako hudo je dirnilo naše levičarje, da Madjari hočejo večje pravice za svoj jezik in da je odločen član vladne stranke naglašal, da bi bilo ponižanje madjarske narodnosti, če bi  častniki   morali izpite napravljati le v nemščini. Kako so proslavljali in Čehom za vzgled postavljali Madjare, ko je ogerska vlada nekaj ukrenila, da se zboljša učenje nemščine, a sedaj je njih  veselje kar splavalo po vodi, ko Madiari hočejo  nemškemu kulturnemu jeziku prikrajšati sedaj  celo pravice v vojski. „N. fr. Pr.w že britko toži, da ne bode nobenega pravega uzroka več, da bi češki častniki ne smeli delati izpitov v češČini, poljski pa v poljščini, če se dovoli Madja rom, da bodo smeli  napravljati častniške  izpite v madjarščini. Nadalje razklada Ogrom, da je naša vojska skupna, da torej oni nimajo svoje vojske — Proti ukazu, da bi se bolj  gledalo  na pouk nem ščine, se je zač< la že tudi velika agitacija zlasti v opozicijskih krog'h. Pa tudi srednješolski profesorji so se že izrekli, da ni izvedljiv. Kakor kaže, bod8 ta ukaz, ki je bil napravil  toliko veselja nemškim liberalcem, ostal le na papirji, kajti tudi Arpadovci preveč ne čislajo nemške kulture
%nanje države.
Govori se zopet,  da se v kratkem začno pogajanja  mej A\Hirijo>  in  lRuiiiimijo,   da se
sklene trgovska pogodba. Rumunci bi bili voljni nekoliko prijenjati Avstriji, če se j m le dovoli izvažanje živine v Avstrijo. Tudi naša država bi že iz političnih ozirov nekaj odjenjala Rumuuiji, a vender se še jako dvomi, da bi se kmalu doseglo sporazumljenje.
V Sonji  se je  bila zbrala l»<>lgui*Nku cerkvena sinoda. Vladi pa mnogi člaui neso ugajali in
spoda in namestivši kibitko na gozdni jasi, privabil je takoj prvo leto pred vsem drugim s suharjem in kašo cel pevski zbor raznovrstuih poljskih cvrč-kov, katerim je v okolni travi pritegovalo na tisoče tovarišev.
Drugo leto je Jakob Jevstafič pričel jemati s sabo v kibitki na Bogato učitelja Ivanuške, Gri-gorevskega. Bil je to dolg, suh bursak, vedno poteč se, neroden in molčljiv; po jedenkrat na mesec, vselej ob istem Časi, se je opil, da se nič ni zavedel ter vedno hodil v dolgem nankinastem habatu jasno žolte barve, tako da je bil iz daljave podoben velikemu kanarčku. Jakob Jevstafič se je rad ž njim prepiral o filozofiji in o tajnostih prirode, kajti Fedor Stepanovič je bil ves mistik, dočim je bil Jakob Jevstafič framason iz lože Elagina, krajan povestuega Miroviča, s katerim je v kadetnem oddelku skupaj stanoval. Učitelj je imel še drugo posebnost, katera je Jakobu Jevstafiču napravljala mnogo veselosti. Še z burse (semenišče) prinesel je učitelj navado, da si je sam pral ne samo perilo, marveč i obleko. Kadar je bilo oboje dovolj umazano, šel je na vrt k ribniku ali v gozd k jezerom doneckim. Slekel je obleko in perilo, vse natanko pregledal, potegnil v suknjo utakneno iglo, zašil, kar je trebalo, vse skupaj opral in ožel, razobesil
je zatorej našla, da se volitev nekaterih škofov ni vršila po zakonito predpisanih pogojih. Zaključila je torej seje sinode, da eksarh odredi nove volitve.
Gubernatorji ruskih pribaltijskih provinci; povabljeni so v Peterburg, da se udeleže posveto vanj v ministerstvu notranjih zadev, da se uvede ruščina za jedini uradni jezik. Že dolgo v Rusiji ukrepajo, da bi v pribaltijskih pokrajinah izrinili nemščino iz šol in uradov, toda ta zadeva le počasi napreduje. Bogati nemški baroni s svojim uplivom vedno dosežejo, da se ta stvar zopet od oži.
Vojni minister ltalljan.ski toži več časnikov, ker so napačno poročali o razporu mej njim in generalom Mattei-em, katerega so prestavili v disponibiliteto. Ker se sodi, da je general Mattei sam pošiljal poročila dotičnim časnikom, se je proti njemu začela disciplinarna preiskava.
Republičanski kandidat za zbornico franco-nIco v Parizu, Jaquet, dosedaj ni razvil nobenega programa. Misli baje, da je to nepotrebno, ker vsakdo ve, da je veren republičan. Pa tudi general Boulanger dosedaj ni nikdar podrobneje razkril, kako sodi o raznih, vprašanjih. Mnogo je že govoril proti sedanjemu stanju na Francoskem, pa vselej modro zamolčal, kako da on misli državo urediti. Pri volitvi v Parizu pa tudi ne pojde za to, ali ne narod izreče za bolj radikalno ali pa za bolj zmerno politiko, temveč le za to, ali je večina volilcev za republiko ali za diktatorstvo. Tu ni treba nobenih programov. Kdor želi, da ostane republika, bode volil Jaquesa, kdor je zoper republiko, dal bode glas svoj za Boulangerja. Kak bode pa izid te volitve, danes niti soditi ne moremo. V predmestjih ima Jaques mnogo prifltašev, v notranjem mestu pa ni dosti znan.
Ob Eminu paši in f3tanley-i še sedaj ni prav zanesljivih izvestij. Sodi se pa v obče, da sta še živa. Znani afriški potovalee Junker misli, da Stanlev jeva karavana ni uničena, in da Emin paša ni ujet. Če je Mahdi ujel dva bela človeka, kakor je poročal Osman Digrna, sta to Grk Marko in maltežki žid Vitehassan. Emin paša se je pa s parniki svojimi najbrž umaknil proti jugu. Iz Sudana prihaja vest, da je v septembru Emin paša zmagal Mahdija in da slednji torej ni prisvojil si ekvatorijalnih pokrajin.
Dopisi,
las Kurje vani 9, januvarja. [Izv. dopis] Večkrat dramila me je rniBel, še jedenkrat na tem mestu izpregovpriti o cesti že toli in tolikrat imenovani; cesti, katera je občnemu prometu v resnici potrebna, in bi se dala s primerno malimi stroški zgraditi. Toda vsekdar odgovarjal sem si v duhu: pusti, saj se tako očita, da delaš le radi sebe ter se nihče drugi ue briga za to cesto.
Ko pa dobim prvo štev. „Brusa" ter najdem na ostrem brusu tudi cestni odbor za okolico Ljubljansko, \zdramil sem se. Zato hočem tu povedati kako je slavni cestni odbor vnet za napredek.
Da bi se vender jedenkrat delo, že pred 20 leti začeto, dovršilo, potrudil sum se na želje množili sprožiti stvar v novic, obračal sem se do raznih posestnikov, da pripomorejo z denarnimi doneski ter podpišejo primerne vsote. Nabral sera več podpisov za brezplačni odstop zemljišča, v denarji pa 350 gl. beri: tri sto in petdeset gld., vrhu tega od stavbinskega društva za posipanje brezplačno ves potrebni gramoz. Napravil sem potem na mestni mapo grmih, da se je sušilo, sam pa se je izteguil v pesek poleg hladne vode ter si mislil: „Ko bi le sedaj-le imel še steklenico tokajca, ali vsaj piva!" Jakob Jevstafič ga je nekoč dobil nazega pri teh opravkih ter ga od sih dob ni mogel pogledati brez smeha.
Učitelj ni sam prišel na Bogato. Pripeljal je s sabo tudi krotkega žrjava, kateremu so rekali „general-adjutant", in katerega je imel Jakob Jevstafič močno rad. Ta žrjav je že nekaj let živel v Prišibu ter se tako navadil ljudij in njih navad, da po zimi ni nikoli Šel iz kletke, p-> leti pa je z drugo domačo perutnino cel dan ošabno hodil po dvoru, kljuvaje VBaktero reč in bojujoč se s psi in svinjami za pomije. Zato pa je jeseni, ko so preko neba letala krdela njegovih divjih tovarišev, sivi p&tron po cele dni stal zamišljen ter na to z nogami in krili pričel delati Čudne in vratolomne skoke. A naj bi je general-adjutant še tako prizadeval dvigniti se v zrak, vedno ga je potegnilo nazaj k tlom na dvor, katerega je bil tako navajen, in obletevši vrt in bližnji travnik, spustil se je zopet krožeč na kuhinjsko streho ali na klet ter kakor za zabavo pričel jezno kljuvati kak kuhinjsk odpadek ali babjo cunjo. „No, brate žrjav, ali ne boš odletel?" dražil ga je Jakob Jevstafič, stoječ na
gistrat prošnjo, v kateri sem poudarjal potrebo, da se cesta čez Črno Vas in Lipe do Dolzega Grabna podaljša do Podpeči in s tem napravi neposredna zveza najkrajšim potom iz okolice Preserske, Raki-tenske in Borovniške z glavnim mestom Ljubljanskim.
Važnost te ceste pripoznala se je že davno od vseh udeležencev, tudi mestni zastop se tej ideji pridružujoč obrnil je naujo svojo pozornost, kar se razvidi iz aktov.
Toda ne samo pozornost obračal je mestni zastop tej ideji, temveč v ta namen cestnemu odboru Ljubljanske okolice obljubil 1O00 gld. podpore ter to podporo stavil celo vrsto let v proračune!
Žalibog, daje malomarnost zakrivila, da se delo ni na daljevalo, in da mestni zastop ni imel povoda se dalje brigati za to izvršitev ter je iz svojih proračunov izbrisal določeno, a neporabljeno podporo. K sreči se sedaj za blagor občinstva vneti možje v novic te ideje poprijemljejo.
Storilo e je vse potrebno. Od raznih posestnikov tamošnjega močvirja dobili so ae podpisi, da brezplačno odstopijo zemljišče, za cesto potrebno, tudi se je dobilo v ta namen prostovoljnih doneskov 350 gld., od stavbinskega društva Ljubljanskega brezplačno potrebnega gramoza za posipanje ceste. Ker bi ta cesta ne le za okolico, ampak tudi za glavno mesto bila velike važnost, zato sem v imenu vseh udeležencev prosil, da bi se mestni magistrat
0 potrebi in važnosti te ceste prepričal, ter v novic odločil že davno obljubljeno podporo v znesku 1000 gld., da se prej ko mogoče delo prične. Na to prošnjo dal je mestni magistrat dne 14. sept. 1888 ta le odlok : Ta prošnja vrača se prosilcu s pozivom, da naj jej poskrbi še podpis cestnega odbora Ljubljanske okolice, ker jo bo mestni magistrat mestnemu zastopu le tedaj predložiti in priporočati mogel, če jo stavi kompetentna oblast, t. j. cestni odbor Ljubljanske okolice.
Ko dobim tako rešeno prošnjo, podam se ž njo k načelniku cestnega odbora s trdno nado, da se bode ta prošnja podprla, podkrepila in podpisala Pa kako sem se varal! Od g. načelnika samega dobim prošnjo nepodprto nazaj, ter izvem, da so bili vsi odborniki istega mnenja, kakor načelnik, vsi proti omenjeni cesti. Dragi čitatelj, ako razmere poznaš, sodi sam. J. B.
Iz   Volili i li  Eiitdič   10. januvarja. [Izv. dop.] Tukajšnje bralno društvo je imelo dne 6. t. m. svoj redni občni zbor.   Volil  se je nov odbor 7 udov namreč gg. Josip Hočevar Podloški, predsednik, Ivan  Dob ni kar, kaplan, podpredsednik, Blaž Hudo vernik, tajnik,  Ferdo  Doganec, blagajnik in odborniki Julij Mu igel, c. kr. pristav, Fran Gruden, zasobnik, Fra«   Ivane, učitelj. Mej vsemi isti  večer storjenimi sklepi najvažnejši in gotovo častivreden je ta, da si  postavi društvo nalogo, preskrbeti pokojnemu rojaku F ranu Levstiku  v  njegovoj   roj s tu ej   vasi,  v Dol. Retji, spomenik  in   daruje v  ta namen 7 0 gld. Diuštveniki pa so še isti večer mej seboj nabrali v isti  namen  31 gld.   Obljubili so se še drugi doneski. O tej zadevi in njenem napredovanji poročal bodem še kedaj.
1 krilci in vspominaje se lastnih mladih let, prijateljstva z Mirovičem in službe v pehotnem Pskovskem polku: „kakor kaže, ti ni več dosti za tovariše, durak! navadil, pobabil si se ter tako ostal tukaj !u
A jedva je učitelj ž'java pripeljal na Bogato, že se je druzega dne na večer, začuvši v trsji glasno kričanje svobodnega, divjega krdela tovarišev, general-adjutant vznemiril, prenehal jeBti, o jutranji zarji pa je žalobno in skoro pevaje zakričal, vznesel se, odletel ter se nič več vrnil . . .
Dolgi čas na Bogati je naposled pričel mučiti Jakoba Jevstafiča, sosebno proti koncu druge jeseni, ko so bile koče za zaselnike že zgrajene ter je, očistivši tri samorodne studence pod goro, jel orati in sejati ozimino. Nič ni pomagalo, niti vsaktedenski obiski sinovi, niti zaljubljena pisemca milemu drugu od same Ašenke, „če imate časa, vrnite se, ako tam vašega Brca ni prikovala nase kakšna zala stepnjačka?" —
— Hm, še vedno tista neumna babja žarlji-vost! — mislil si je Jakob Jevstafič, praskaje so po tilniku Veselilo ga ni niti dokončanje gosposkega stanovanja, niti velika konjušnja z osmimi žrebci, pripeljanimi semkaj s pašnikov pri Prišibu. (Da\je prih.)
S Krškega 9. januvarja. [Izvirni dopis.] Nedavno sem Vam pisal, o starinah, ki jih je izkopal izredno spretni g Jarnej Peč ni k, ki se sme v svoji stroki imenovati specijaliteto dežele kranj-Bke. Srečna je roka njegova še bolj pa je bistro oko njegovo. V muzeji vidite prelepe predmete, ki jih je on spravil na dan, kakeršnih menda nema noben drug muzej. Zares Slovenci bivamo na klasičnih tleh, veliko bogastva je pod našim površjem, žal, da so sredstva preskromna in deloma razmere neugodne, da bi se kopalo in raziskavalo povsod, kjer se po pravici domneva, da so pod zemljo zagrebljeni ostanki in spomeniki starodavnih narodov in njihove kulture.
Gosp. Pečnik je kopal od 27. do 31. decembra in tudi Še dne 2. t. m. ondu, kjer je stalo meBto Noviodunum, kopal je tuko dolgo,  da mu je mraz delo ustavil.   Njegova marljivost ni bila brez plodu,  našel je starinskih  predmetov, ki   so za Kranjsko „uniea". Blizu sv. Janeza cerkve v Drno-vem proti Gorici izkopal je jako znamenite rimske starine.   Mej  zagrebljenimi  trupli   našli   so tudi seženj globoko možko truplo, pri glavi pa lep rudeč vrček  z  latinskim   napisom:   „VTERE FELDC" (uživaj srečno), poleg  pa bronasto posodo z nekim čudnim   črnilom  in  velik denar rimskega cesarja Antonina.   Pri nekem ženskem truplu m«šel je zapestnico, črno-svetlo in tako lepo, da bi se nobena sedanjih gospši ne sramovala, deti jo na roko. Jednaka se na Kranjskem  Še  ni  našla.   Našel je še druge zapestnice, dve  jednaki bronasti, kakeršnih na Kranjskem še ni bilo izkopanih.   Dalje železen rimsk   sveder in bronaste  klešče z najlepšo „patino" (aerugo nobilis). Čemu so rabili te klešče, se ne ve, podobne so onim, kakeršne rabimo dandanes, kadar delimo sladkor. Gosp. Pečnik izkopal je tudi lepo pitno posodo in popolno rimsko lonč arijo, tako lepo ohranjeno, kakor da je nova. Lončarija bila je od same opeke sezidana in obokana, imela je po 4 vrste po 6 lukenj, daje plamen švigal Čez posodo.   Dobre  ohranjeni  obok je 52   cm visok, prostor pred pečjo ves obzidan,  1 m 10 cm širok, 2 m dolg. Lončarija odkopala Be je na njivah, kjer so kmetje  že stotine let orali. Bila je 1 m GO cm pod zemljo.   Vidi se natančno, kake peči so Kunci imeli za  piskre  in za lončene posode sploh. Te najdbe so velezanimive in tako lepo obranjene, da si lepših misliti ne moremo. Muzeju Ljubljanskemu čestitam   na  teh pridobitvah,  gospodu Pečniku pa Želim tudi v bodoče jednako srečo, pa več podpore. _S.
Domače stvari.
— (Dr. Ausserer) odložil je, kakor smo ie povedali svoj mandat za državni in deželni zbor in se preseli v Hali na Tirolsko. Na njegovo mesto bi pa rad prišel Adolf Bačke*, umirovljeni c. kr. sodnijski pristav. „Laibacher Zeitutig", katerej to vest povzamemo, javlja, da je rečeni kandidat preteklo nedeljo v Slovenski Bistrici mnogobrojnemu občinstvu razvijal svoj program, ki je bil z velikim priznanjem vsprejet, Backes pa soglasno kandidatom proglašen. Ne vemo, komu bi na tej kandidaturi čestitali, gospodu kandidatu, ali pa nemški stranki.
— (S Koroškega) čitamo v „Miru" par zanimivih podrobnostij: Pri občinskih volitvah v Štebnu na Žili, na Bistrici v Rožni dolini in v Svečah zmugali so narodnjaki in volili same zanesljive može. — V Št. Pavlu v Zilski dolini neso vsprejeli 800 gld., ki jim jih je šulferajn ponujal za šolo. — V Šmihelu pri Pliberci ustanovila se je dne 28. decembra posojilnica za Podjunsko dolino. Načelnik jej je znani rodoljub g. Jos. Kraut v Bistrici. — V Bekštajnu so pri občinski volitvi Slovenci propali. Uzrok mlačnost, ker jih je premalo došlo na volišče. — Prošnja Št. Jakobske občine za slovensko šolo šla je na ministeistvo, ker jo je deželni šolski sovet odbil in dovolil slovenski učni jezik samo za prva štiri leta.
— (Slovensko gledališče.) V soboto 12. t. ra. igrala se bode v dvorani Ljubljanske čitalnice, veseloigra „Stečen oče". Igra je vsakrat ugajala našemu občinstvu, torej smemo pričakovati mnogobrojnega obiska. Za mesec jaiiuvarij sta že na repertvarij: opereta „Mesečnica" in izvirna veseloigra „Pene".
— (Maskarada „ S o k o 1 o v a" ) obeta tudi letos biti najsijajnejša predpustna veselica. Sinoči razdelil je pomnoženi odbor z odborom aranžema mej posamezne odseke, kateri prično takoj delovati.
— (Kegljačka zaveza „Edinost") odločila se je v sporazumljenji sloven skega kluba bicikl isto v, da priredi dne 0. februvarja v dvorani Ljubljanske čitalnice svoj sijajni ples na korist »Sokolovemu Domu". — Zan;manje za ples „Edinoati" je prav živahno in upati je, da se isto tako obnese, kakor prejšnja leta.
— (Naznanilo in vabilo.) Podpisani odbor narodne čitalnice Ljubljanske usoja Bi vsem čč p. n. društvenikom prijazno naznanjati, da se imajo v letošnjem predpustu v društvenih zgornjih prostorih vršiti sledeče društvene veselice: V soboto dne 19. januvarja: ples; v soboto dne 2. februvarja: sijaj ni (Vodnikov) ples; v soboto dne 16. februvarja: ples. Pristop k obema plesoma dovoljen je izključljivo le čč. p. n. društvenikom, k sijajnemu plesu pa tudi po društvenikih upeljanim gostom. Prošnja: K obema plesoma blagovole naj dame priti v mali toaleti. Za sijajni ples se ne bodo razpošiljala posebna vabila. Pri vseh veselicah oskrbljuje godbo vojaška godba c. kr. domačega pešpolka. Začetek vsem trem plesnim veselicam točno ob 8. uri. K obilni udeležbi vabi najprijaz-nej še odbor.
— (Klub slov. bicikliste v,) kateri je nameraval dne 9. februvarja t. 1., kakor kegljačka zaveza „Edinost" prirediti bicikliški sijajni ples, je radovoljno prepustil za ta večer „Edinosti" čitalnične prostore, ter .sklenil prirediti svoj ples pozneje.
— (Za novo deželno gledališče) je prvi načrt poslal na Dunaji živeči arhitekt Jurij HI ad ni k, sin bivšega prokuratorja v Ljubljani. Po tem načrtu bilo bi v gledališči za 900 osob prostora, zgradba pa bi stala 182.000 gld.
— (Slovenskih biciklistov klub) imel je včeraj sejo, pii kateri se je sklenilo, da klub tekom meseca februvarja vsekako priredi velik ples Ljubljanskim revežem na korist. Dan, kdaj bode ples, bode se še U določil. Pri tej seji priredil je klub svojemu vrlemu tajniku g. Le u-steku srčno ovacijo in mu poklonil v priznanje njegovega Izvrstnega delovanja lep prstan.
j — (Umrl) je  preteklo sredo in bil danes
pokopan tukajšnji krojaški mojster g. J. Milavec, mlad a vrl narodnjak. Lahka mu zemljica!
— (Pri sv. Juriji na Pesnici) umrl je dne 9. t. m. tamošnji župnik o. Korbinijam L a j h, porojen 1840., posvečen 1866. leta, izvrsten duhovnik in narodnjak. Lahka mu zemljica!
— (Himen). Poročil se je včeraj popoludne ob 4. v tukajšnji frančiškanski cerkvi gosp dr. Jos. Fraidl, c. kr. sodnijski adjunkt na Ptuji, z gospo-dičino Mirni Gal le- to v o, hčerjo c. kr. državnega pravdnika Ljubljanskega gosp. dr. Galle ta.
— (Iz Borovnice) se nam piše dne 10. t. m. Pri današnji seji občinskega odbora bila sta gosp. Josip Goru p iz Reke in g. Ivan Mah k o t, c. kr. okrajni glavar v Ljubljani, jednoglasno častnima članoma izvoljena.
— (V Ratečah) pri Zidanem mostu volili bo dne 6. t. m. trško reprezentanco. Načelnikom bil je izvoljen g. Fran Juvančič, blagajnikom gosp. Vogel častnim članom pa g. Josip Gorup, vele-tržec itd. na Reki.
— (Gosp. Josipa Gorupa) veletržca na Reki imenovali so častnim občanom tudi v Železnikih na Gorenjskem, v Poljanah pri Ribnici in v Gorenjem Logatci. Dotične diplome na-jočile so se v „Narodni Tiskarni".
— (Frančiškanska provincija svetega Križa) šteje začetkom tega leta v 12 samostanih 75 mašnikov, 28 klerikov, 34 lajikov in 24 tretjerediiikov. Najstareji je o. Krizolog Groznik v Brežicah, porojen 1811. 1. Na čelu provinciji je o. Evatahij Ozimek. Kustos in prokurator jo o. Tadej Gregorič, definitorji: Rudolf Doliušek, Placid Fa-bijani, Viktor Jerančič in Krizolog Groznik.
— („Narodna čitalnica" v Kamniku) priredi veselico v nedeljo dne 13. januvarja 1889. na korist staroste igralcev gospoda Slabaoja. Vspo-red: Damoklejev meč. Gluma v jednem dejanji. Nemški spisal Gustav zu Putlitz. Čitalnica pri bra-njevki. Burka v jednem dejanji, po francoski poslov. Josip Nolli. Ples. Vstopnina navadna. — Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor.
— (Bralno društvo v Kostanjevici), priredi letošnji predpust: dne  13. januvarja vese-selico s petjem, godbo, tombolo in plesom;   2. februvarja „Vodnikovo svečanost"  s  posebnim vspo-
* redom;  17. februvarja veselico  s petjem, godbo,
tombolo in plesom in due 3. marca na pustuo nedeljo „maškaradow.
— (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji) priredi dne 14. t, m. svojo peto redno sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Volitev predsednika. 4. Slučajnosti. Lokal: Knaus' Restauration „zum Lothringer I. Koblmarkt". Začetek ob Va8- uri zvečer. Gostje dobro došli!
— (Malonedeljsko bralno društvo) nam piše: GoBpod Anton Špindler, c. kr. kance-list na Ptuji, je tudi U:tos našemu društvu daroval štiri goldinarje. Bog plati!
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Cetinje 10. januvarja. („Pol. Corresp.) Knez Nikolaj namerava še to zimo potovati v Peterburg. Kdaj, še ni določeno. O princu Petru Karadjordjevići se govori, da se bode preselil v drugo deželo, najbrže v severno Italijo.
Berolin 10. januvarja. Pisma iz Peter-burga odločno zanikavajo, da hi se car spravil z Batenberžaiiom.
Berolin 10. januvarja. Navzlic doktor Schvvenningerja ugovorom, pripeljal se je knez Bismarck semkaj. Neuralgija ni odstranjena. Bismarck bode v državnem zboru govoril o kolonijskem vprašanji, eventualno o zadevi Morierovi in Geffckenovi, potem pa pojde v Varzin.
Pariz 10. januvarja. V zbornici govoril Meline v domoljubnem zmislu in v očigled predstojeći stoletnici priporočal pomirljivo politiko.
Dunaj 11. januvarja. Cesaric in j a dospela dopoludne iz Opatije. Vojaška konferenca pod predsedstvom nadvojvode AlbrechU se je dopoludne nadaljevala.
Berolin 11. januvarja. Državni kancelar zvečer semkaj dospel.
Pariz 11. januvarja. Lerover zopet predsednikom senatu izvoljen. Podpredsedniki izvoljeni so: Humbert, Magnin in Ohallemel-Lacour.
Rim 11. januvarja. Zbornici sklicani na 28. dan t. m. — Konzistorij bode najbrže še le februarija meseca.
Razne vesti.
* (Srbija) bode odslej, kakor čitamo v listih, vsaj v jednem oziru srečna dežela. Uživala bode popolno tiskovno svobodo, brez čamiškega kolka, brez kavcije. Druzega ne bode treba, kakor naznaniti odgovornega urednika. Cenzura bode v bodoče samo za inostranske listo. Ko človek kaj tacega čita, nehotoma dobi skomine.
* (Prekrasno božično darilo,) Ruska carica dobila je v dar za božičue praznike, katere so obhajali 6. t. m., dragoceno in velikansko žametno pogrinjalo, v kojo je z zlatom in srebrom vpletenih tristo vrtnic. Vsaka toh prelepili vrtnic vezla je druga ariatokratka in tako potovalo je pregrinjalo skoraj celo leto od palač« do palače.
* (Vseučilišča avstrijska) brojijo v letošnjem zimskem tečaji 11 8'J9 rednih in 1902 izvanredna slušatelja, tedaj vkupe 13.801 visukošolca. Od teh jih obiskuje vseučilišče na Dunaji 5218 dijakov, v Pragi češko 23G1 in nemško 1470, v Gradci 129G, v Krakovem 120G, v Levovu 1129, v Inomostu 8G2 in v Črnovicah 259 dijakov. Vrhu tega pa se šola na tehničnih višjih učiliščih na Dunaji 796 dijakov, v Pragi na Češki šoli 308 in na nemški šoli 184, v Levovu 151, v Gradci 139 in Brnu 113 dijakov, skupaj 1691 dijakov.
* (Grozen vrtinec) napravil je po Penn-svlvaniji veliko škode. V Keadingu je 50 mrtvih, v Pittsburgu podrl je vihar novo zgradbo. Razvaline padle »o na sosedne hiše, ki so deloma se zrušile. Doslej so nekda 28 osob, mej njimi 4 mrtve, izvlekli izpod razvalin.
* (Bogati ljudje.) „New-York Wbrld" je izračunil, da skupno premoženje obitelji Vander-biltove sedaj že iznaša 274 milijonov dolarjev. Obitelj dobiva 13,864.000 dolarjev dohodkov na leto. Ko je William H. Vanderbilt pred tremi leti umrl, ostavil je 200 milijonov dolarjev. Ta vsota se je torei v treh letih čudovito pomnožila.
* (Življenje na d stoletnega moža.) O življenji 102 leti starega francoskega kemika Ch e?-r e u 1 a se poroča iz Pariza: Navadno se zbudi ob petih zjutraj, poje takoj potem čašo gorke juhe, čita Časnike v postelji in vs prej me nekaj pohodov, ob jednajstih ima drug jako krepek zajutrek, juho, meso, mlečno kavo in kruh s surovim maslom, ob jedni ustane, se obleče ter je ob dveh že pripravljen, da se pelje ua sprehod. Njegov verni kočijaž Josip pelje ga navadno v park Monceau ali pa, Če je vreme ugodno, na Martovo polje, kjer občuduje
atari mož „osmi svetovni čudež" (Eifflov stolp). O petih je že zopet doma, popije samo mleko in Bi poišče postelj, kosi ob sedmih ter mu jed prav dobro diši, pije pa le vodo in potem trdo zaspi. Če ga drugi dan vpraša njegov pomočnik, g. Arnaud, kako je po noči spal, mu vselej odgovori, da on nikdar slabo ne spi.
Trajni »dravlliii VNpt'li. Vsakeršno trganje po hrbtu in udih ter bolečino v členkih vspešno ozdravi mazanje z Moll-ovitn .Francoskim žganjem in soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (31—18)
*-*t«>Jl
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
1
Loterij no Nrcčke 9. januvarja. V Brnu:      21,     81,     43,     53, 25.
rM? ii j e i :
10. januvarja.
Pri Malici : Cornppi iz Wolfsderga. — Terpotic iz Trbovlj, — Terpotic iz Trbovlj. — Liclitenberg iz Gorice. — Fabretto b Pole. — Misil»p, Carij, Steuipf in Abcles z Dunaja. — vVelserscheimb z Dunaja.
Pri slomi: Dfinšer iz Železnikov. — Rozina ti No-vegamesta. — Grahek Iz Golice. — Haimr, Lang, Schaup, Schwarz, Seitlo, vVeis z Dunaja. — pt, Šcheibenhofer iz Beljaka. — Feehtl ti Celovca. — "VVagner iz Ljubljane. — Corenberg iz Trsta. — Kemper iz Sovodna, Prumbauer iz Beljaka. — Gustave iz Srrasaburga.
Pri avstarijakerm cesarji : Fischer z Dunaja. — Maver iz Trata.
Pri bavarNkein dvoru: Ratloscheg iz Kočevja.
Umrli so v Ljubljani:
10. januvarja : Ana Pertekn, pnsestnica, 56 let, Kni-ja vaa St. 90, za škrofelni. — Antonija Inglič, delavčeva hci, 7 ini's., Poljanska OOltl St. 44 za itožjastjo. — Marija Cernak, metaa uboga, 54 let, Karlovska cesta št. 7  za jetiko.
11. januvarja: Marija Toni, kovačeva hči, 1 leto, Kravja dolina St. 2, za vnetjem sapnika.
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
10. jan.	. 1 7. zjutraj ' 733 G mm. 2. popol. i 732-0 mm. 9. zvečer ' 731'4 mm. 1		—6 6" C —3 0° C —1-6°C	sl. svz. sl. svz sl. svz.	obl. obl. obl.	2-70 mm. snega in dežja.
- gld.
Srednja temperatura — 37u, za 11° pod normalom.
IDia.najsfea "borza
dne" 11 januvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 82*35
Srebrna renta..... „    83 05
Zlata renta...... , 11160
5°, 0 marčna renta .... , 97*90 Akcije narodne banke.   .   .     „   886*—
Kreditne akcije..... „ 31120
London........ „ 120-95
Srebro........ „    —"—
Napol......... „ 9*56
C. kr. cekini   ....       .     „ 5-69
Nemške marke..... , f>9'27'/i
4°/0 državne sreike h 1. 185 4     250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „
Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 101 „ 75 t>gerska papirna renta 5°/0 . ... 93 „ 55 ">"/„ fitajerske zemljišč, odvez, oblig. . 104 „ 75 Dnnavn reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 „ — Zemlj. ohč. avstr. 4'/,% zlati zast. listi .   122   „ 50
Kreditne srečke.....100 gld.   181   „ —
Rudolfove srečke..... 10 „      21   „ 30
Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 122 ,, 20 Trammway-drnSt. veh. 170 gld. a v.        224   „ 75
danes
82*35 8310 111-70 97-85 884*— 31180 120-95
— ■      955 V,
— „ 5*69
— ,    59 25 134 gld. 75 kr. 174   „   — „
„SCHVVARZ-GELB
protidnalističiii in protipmski tednik.
Za vse
leto 8 gld., za za četrt leta
4 gld.,
Administracija: Wien, VVahring, Herrengasse 12.
pol leta
a gid.
Izvleček olja za sluh
c. kr. sek. zdravnika dr. £*cli Ipek-a, ki ga priznavajo mnoge avtoritete že mnogo let radi ugodnega učinka, ker ozdravi vsako neprirojeno ulnliosl, uaKlulioat, Nauieuje po ušesih in vsako bolezen iišos, Z nakazilom, kako rabiti, velja 1 gld. 50 kr. in se dobiva v Klavni zalogi Frana Oiacoinelli-ja, VVien, Fiinf haug, .Svitdioiig»n*<> 1. (781—9)
Obitelj dveh osob išče
za od februvarja naprej
stanje
z 2 ali 3 sobami.
Naslov tipravništvu „Slovenskoga Naroda". (17-2
DR VALENTINA ZARN1KA
ZBRANI SPISI.
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr, Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje  usode. — Razni spisi: Iz   državnega  zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
i-p
Svetovna razstava
v Bruslji 1888 srebrna svetinja.
Odlikovala«- Nv<>tiujc
..ITV»    «""""»■  "min Lunu,)
Higijcninia razstavil
v Parizu 1888 zlata svetinja.
Tovarniška zaloga sukna EDVARDA ČERHAK-A v KRNOVU
(.J»ij»>-«ji-iicloi-i'— AvKtrijHka Šlovsiju)
priporoča priznano dobro (26—1)
IIiiiovslso
sukno in blago iz
■i Izdelke po izvornih tovarniških cenah, u Kompletne, bogato izbrane zbirke uzorcev so gospodom krojačem prodajalcem na drobno na zalitevanje nefrankovane na razpolago ten h se lahko preverijo, kako korist bodo imeli, će bodo blago dobivali ns iz Krnova (Jagerndorf). - Za dobro blago in točno pošiljanje se
m raz-
iz ka-iravnost jamči.
Hitra in gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam*
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da bo vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to J9 glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše *ti»mat'r s#•«*«■/.«■r«-«, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenjif krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva jo zdaj gotovo in priznano IJuttsktt *t*m§««'•«' .*»'«**/.»■*»«» postal in Be bploštio razširil.
1 Htokloulca SO Iti-., ~ stekleuiel 1 jjjl«!.
Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: „Dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" R. Fragnerja, Praga 205—3" v nemščini, češćini, madjarščini in francoščini, na pročelji pa na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko.
Pruvl
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi
II. llMCai' lt-ja, lekarna „pri črnem orlu",
Praga, št -JOS :i. V Ljubi jan i: O. Picooli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Eras. Blrsckitz, lekar ; Jos. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj 1 ni: Fr. Bacoarcioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Joa. Močnik, lekar. V Gorici: Ch Cbrl-■tofolettl, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Kiirner, lekar; G-. B. Pontoni, lekar.
Vae lekarne v Avstro-OgerskoJ Imajo zalogo tega zdravilnega
balzama. -*u
Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano :
Piažlso dLOJcn.a*oo mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri crvu v prstu in pri zanohtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskoj mrtvi kosti, zoper revmatično otekline, kronično imetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rano na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnej oteklini.
Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
V ikttttjicuh j»o 25 in .7.5 k t: (178—19)
SVARILO !    ^or 80 IJmš,to Univerzalno mazilo od več strani) ponareja, opozar-*   jam, da ga po pravem receptu le jaa izdelujem.   Pristno je samo, če imajo rumene skatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in bo zavite v svutlomoder karton,  ki ima natisnjeno varstveno znamko.
ESalzitiu za siflifK
SkuSeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sliib. 1 skleaica 1 gid. av. vel j.
prodaja
(855—6)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
Lastnina in tisk .Ndrodne Tiskarne".
D/3C