Ste v. 322.
Trst, v ponedeljek 18. novembra 1912
Tečaj XXXVI £
aa.'ji'jiug'ajsjL"	^ig-; ■■ -»-"f*-
IZHAJA VSAK DAN eb	!a prazriklfc cb 5., eb ccr.erfoljklh ob 9. zjutraj.
St«v. s* prodajajo po S nvč. (S stot.) v m napili frtthakaraah v Trstu" in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru,
iTcMtojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, ToiTnlnu, Ajdov-Đorobergn itd. Zastarele Iter. po 5 cvć. (10 stot.)
^OLJVSI S(X RAČUNAJO K A MILIMETRE v ftirokosti 1 *'jiu. CjENE: Trgovinski in obrtni ogiasi po S 3t. snis. -vr^rtcies, zahvale, poslanice, o^rla« denarnin zavodov p© IAO fV sn». Za ogis.^ v tekstu I3sta do 5 vrst 20 K. v-ak* •.si&iju* vrsta K -j. Mali oglasi po «? gtot. beseda, uaj-^Opj pa 40 stot. Oglas« uprejem* Inaeratni oddelek uprav* — Plačuje ue izključno le upravi „Jedinosti*. Fistij^vo Sir ioJciJ>V9 v
•»m«3*«
NAROČNINA /NASA
Cl^giiio po!i"iert«?r>s d/niš t u» .,Kdinc»»*n z« Primorsko.

gf.fci1" iW ■ii" raz vijal i

F sat?;
5*4 Jt »»>!
----------------.... - jgp
u celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 9K;n» as. ročbe brez doposlane naročnine, se uprava cs ozira.
»•. a*d«lj»k» lziujc „ZBtaTOSTZ" «ib« s h • sle Ut« Krei 5-ao, it UU Kron J BO. Vai dopisi naj se pošiljajo aa uredništvo lista. Nefrano Tkat- pisma t« »• sarejemaje In rekoplsl s* as vračajo. N&rofntuo. oglase is reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ultoa filorgle Balattl 20 (Naredni Iidnj te« in odgovmi urednik ŠTEFAN €K>DIXA. LaetuL* konsorei] lista „Edinost*. - Natisnil« Tiskarna .£dinost\ vpiaaaa zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
Gicrgio Galatti 8tev. 20. feftoo-ftraiilinitn! račun Jle\». 841-552. TELEPOM 11-57.

Razpust dalmatinsbih občMih zastopam
Občinska sveta v Šibeniku in Splitu razpuščena. — Vsa Dalmacija
solidarna.
ŠIBENIK 17. (IzV.) Dan66 je b i raz- Deželni o&or, obffne, sp?oh vse tfeiaia Je puščen šibenski občinski zastop.	:	solidarna!
Namestništveni odlok motivira raz- . SPLIT 17. (lav.) Ob velikanskem razpust z manifestacijami, ki jih je priredilo j burjenju vsega prebivaUtya je bil danes meščanstvo prošlo nedeljo vsled zmage razpuščsn naš občinski zastop, češ, da je balkanskih narodov po inicijativi občine, manifestirajoč vsled zmage balkanskih na-ki je z razglasom povabila meščanstvo rodov prekoračil svoj delokrog in s svojim da izvesi zastave ter okrasi in razsvetli ravnanjem dovedel do drŽavi sovražnih hiše. Občinski načelnik dr. Krstelj je z demonstracij.
občinskimi odborniki vodil sprevod. Na- Da!matl|J8k|| v|a|U ufemeljuje izpust ob-
ielnik in druiri so imeli politične govore, i	,, ...
« . ..	, .. . . . , f . J	činskfh za&topov.
v katerih so padali izrazi proti državi, o \	r
tem se je občinsko zastopstvo pregrešilo \ proti dolžnostim o vzdrževanju javnega
miru in reda. Vsled tega da je vlada morala razpustiti občinsko zastopstvo in ime-»•vala okrajnega komisarja Lugerja za občinskega upravitelja. Odlok temelji na §110 občinskega reda.
Danes zjutraj je okrajni glayar Cale-bich izročil načelniku odlok in mu predstavil Lugerja kot občinskega upravitelja.
Načelnik in občin-ski odbor sta protestirala proti odloku namestništva, češ, da je neupravičen ^ nezakonit, in nista ketela izročiti občimnCega urada, ker je -upravitelj Luger imenovan nezakonito, |
U	,
brez dovoljenja deželnega odbora, kakor -doleča § 110 občin";'Vega reda. Načelnik in občinski odbor sta gjavila, da se umak* meta edino-le sili. ^
Okrajni glavar Jo- nato vdrl z orožnl-štvom v sobo občinske uprave. Župan In ob-iiiski odbor sta se umeknila sili, toda urada ni oihče Izročil vLdnemu komisarju.
Občinsko hišo so med tem časom vse-aaokrog blokirali orožniki. Vse mesto je vsled takega ravnanja vladnih organov silno razburjeno. Ogromna masa prebivalstva je priredila županu in občinskim odbornikom veličanstvene ovacije, manifestirajoč za svobodo Hrvatske in balkanskih narodov.
Razpust občinskega zastopa je zedinil ves narod. Voditelji dos-daj nasprotnih si strank so si podali roke k skupnemu delu.
Popoldne je ob prihodu poslancev Drinkovića in Trumbiča impozantno manifestiral ves Šibenik vkljub veliki inter-' venciji orožnikov'.
ZADER 17. (Izv.) Z ozirom na razpust občinskih zastopov v Splitu in Šibeniku javlja vlada v Zadru: Vlada nima ničesar proti temu, če izraža nared simpatije Balkancem, a Če pride do državi sovražnih demonstracij, ki se jih udeležujejo celo javni organi, potem pa je treba^ razpustiti razne korporacije, ker se je bati, da posamezniki postavijo v slabo luč lojalnost naroda.
Balkanska vojna in mir.
Pogoji za mir in premirje.
SOFIJA 17. (Izv.) Pogoji, pod katerimi bi dovolili Bolgari premirje, so sledeči : Bolgarija sprejme turško ponudbo 1.) Če se turška armada vda in pod bol* garskim nadzorstvom odide v Malo Azijo, 2) če izroče Turki Skader, Drinopolje in Bitolj in odpravijo vse vojne begunce, ki so se zatekli v Carigrad, 3.) Če turške oblasti jamčijo za red v Carigradu, 4.) car Ferdinand pride v Carigrad,
Za mir pa stavi Bolgarija tele pogoje: 1.) Turčija se odpove vsej evropski lasti, 2 ) Kalifat se preseli v Bruso, 3.) Bospor, Marmarsko morje in D&rdanele se odpro vsem evropskim vojnim ladjam 4.) ome njene vode tvorijo meje Velike Bolgarije, 5,) Solun postane svobodno me3to.
Če pa Turki ne sprejmejo ne teh, ne onih pogojev, si jih izvojujejo zavezniki z orožjem poslednje.
Bolgarski ob3ti Turkom.
SOFIJA 17. (Izv.) Oficijozni „Mir" Sprevod manifestantov pravi, da je posredovanje velesil doživelo
je bil nepregleden, kompakten. Voditelji žalosten fiasko. Turki bi mogli sedaj edino so navduševali mncžico na boj za svobodo, pametno storiti tako, da opuste svojo oho-Manifestacije so se ponovile, ko je odha- lost iz prosijo ponižno za mir. — Če SO jal poslanec Trumbič.	pripravljeni, izpolniti pogoje, in če si resno
Orožništvo je bilo mnogoštevilno, toda prizadevajo, da uravnajo svoje račune z brez vse moči. Mesto je kakor v obsed- balkanskimi državami, lahko te postanejo iz nem stanju. Vse vojaštvo je konsignirano. sovražnikov prijateljice in celo zaveznice.
PODLISTEK.
Sj bal Kaver Sandsr ojalskf. — Prevel A. C.
Da laže izpolni mojo željo, se mora vsekakor oprijeti kakega treznega, resnega dela. Zato sem pripravijen, đa mu izročim ba-aateko posestvo. Naj gospodari na njem. Zato pa je tudi treba gospodinje. Mislil sem tudi na to. Z Antoaneto ni nič. Opustil sem tmdi sam te kombinacije. Toda kaj praviš o vali Heleni....? Pred kratkim sem bil v Varaždinu in sem jo videl pri gospodu podžupanu. Povabili eo jo za nedeljo. Povem ti, krasa* in, kakor se mi zdi, duhovita, izobražena in otmena gospodična. In ti vež, kaj mislim do3eči za Ivana. To bo prava baro-siea. Povej mu torej tudi to mojo željo, Naj torej pazi. Upam, da mu ob tako lepem d«kletu odločitev ne bo težka."
Ivan je vrgel pismo na mizo in odločno »topil pred očeta.
—	Iz vsega tega ne bo nič !—je rekel s tresočim se glasom in lice mu je pobledelo, •ii pa za žarele.
—	Vedel se« da bo tako! — je od-
govoril oče, katerega je bratovo piamo tudi razjezilo in razburilo. Sinova izjava se mu je zdela popolnoma naravna in upravičena.
—	V Banat naj bi šel, da bi zapustil
• domovino, kjer je sedaj tudi vsak najne-
znatnejši rodoljub silno potreben in mora biti na svojem mestu. Pa da bi se jaz odrekel svojih dolžnosti! Ni posestva in bo gastva, ki bi me zapeljalo. Saj bi se gotovo prodal! Moj bog, s takimi zahtevami pri haj a k meni ! In te neumnosti z baronatom ! Ali smo zato doživeli devetnajsto stoletje, , da se borimo še za take temne Btvari ?
Nikari se ne jezi, Ivan 1 — ga je pre kinila mati. — Onele Laci misli samo naj bolje zate. Saj veš, kaj namerava s teboj. Ne bodi torej nehvaležen za njegovo skrb in ljubezen.
—	Za njegovo ljubezen, ki bi jo moral plačati s svojo nepoštenostjo ! — je trpko odvrnil Ivan.
—	On samo želi, da Be ne izpostavljaš nikakoršnim neprilikam, — pa „ma fuiM — dobro ti želi, če misli na malo Heleno, — se ni mogla vzdržati gospa, ki je že zdavnaj gorela želje, da jej najstarejši sin pripelje ▼ dom sinaho, in celo tako Binaho.
—	Tudi to so — tudi to eo — nerodnosti. Nočem niti Helene, niti Aatoanete,
Grom topov v Carigradu.
CARIGRAD 17. (Izv.) Danes se čuje celo v Peri grom topov. Splošno je mnenje, da se vrši bitka daleč tostran Ca-taldže.
Turki pri Čataldži izgubljeni.
BEROLIN I7. (Izv.) Wolffov urad javlja iz Carigrada: Inozemski oficirj', ki so obiskali bojno črto pri Čataldži, označujejo položaj za breznaden. Turški vojaki Čepe za okopi in — umirajo. Kolera in kuga gospodari strašno med njimi. Na tisoče bolnikov leži naokrog in na stotine je vsepovsod mrtvecev. Popolnoma izključeno je, da bi se mogli Turki držati, ali tudi za Bolgare je nevarno, kajti mogoče je, da se zanese tudi med nje bolezen.
Turiki Izpadi v Drinopolju.
BELGRAD 17. (Srbski tisk. urad „Edinosti".) Iz bolgarsko-srbskega taborišča pred Drinopoljem javljajo vrhovnemu poveljstvu v Skoplju, da so Turki dva-krat poizkusili izpad iz Drinopolja: prvikrat 9., drugikrat pa 13. t. m. Prvikrat sta sodelovala pri izpadu dva turška polka in sta izgubila 270 mrtvih in ranjenih, drugikrat pa en sam polk, ki je izgubil 130 mrtvih in ranjenih. Srbi so imeli prvikrat 22 ranjenih, drugikrat pa 2 mrtva. Pričakuje se v kratkem močan turški izpad.
Bitka pri Bltoiju.
BELGRAD 17. (Srbski tisk. urad „Edinosti".) Bitka pri Bitolju je pričela včeraj. Predvčerajšnjim je prišlo do spopada naše kavalerije z nekim turškim oddelkom, včeraj pa se je pričel boj na celi črti. Turške čete so zavzemale vse višine naokoli, od katerih so bile nekatere vi soke do 1200 metrov, nasprotno pa so naše čete stale na popolnoma izoliranem terenu in poplavljenem, ker so izstopile vode iz strug. Naše Čete pa so premagale vse težave in pred večerom že zavzele ves kraj Berane in ono 1200 metrov visoko postojanko Oblakovo, S tem se je položaj naših čet znatno zboljšal za današnjo bitko in se je bitka začela danes ped mnogo ugodnejšimi pogoji. Naše čete so začele zjutraj prodirati, so dobro opremljene, razpoloženje v njih najboljše.
Predvčerajšnjim so dobile grške čete v Solunu nalog, naj nemudoma krenejo naravnost proti Bitolju, toda ne ve se, kedaj bodo mogle prispeti na bojišče. Boj z Arnavti ni bil lahek.
BELGRAD 17. (Srb. tisk. urad.) Z ozirom na pisavo nekega dela avstrijskega časopisja, da je bil srbski boj z Arnavti lahek, češ ker Arnavti niso bili dovolj oboroženi, poročajo iz Skoplja, da se lani
niti Žanete, ali kako jih že imenujete. Sploh, jaz se ne ženim. Imam drugih misli. Pustite mi mojo svobodo, ki je v ostalem potrebujem za dom in narodnost.
Ivan je začel živahno hoditi semtertja pod lipo in mati ni smela več nadaljevati pogovora. Župnik je tudi mirno sedel na svojem prostoru in le pogledoval prijatelja Matija, kaj poreče on na to.
—	Upam, oče, da ai na moji strani in da tudi tako odgovoriš milosti vem u gospodu Btriou.
—	Polnoleten ai in morei sam vedeti, kaj ti je treba napraviti. Če me pa vprašaš kot prijatelja, — e — potem moram priznati, da sem zadovoljen s teboj.
—	Poljubljam roko, — oče ! — je vzkliknil Ivan in poljubil očetu obe roki.
—	Tako je 1 — je pošepetal župnik zadovoljno in sporazumno.
Edina gospa Kotromanideva ni popolnoma Boglašala. Osupnilo jo je postopanje Bina in soproga, razumela ga je sieer kolikor toliko, toda ženske so večkrat bolj pristopne raslogom uma, kakor pa možje, in je tako tudi goapa Kotromanideva smatrala Ivanove besede in nazore za preveč idealna. Mislila je, da se striem Laeiki ne sme upreti tako
Turgut paši ni posrečilo pri Arnavtih po brati vsega orožja in so ga imeli prav veliko ob priliki letošnje vstaje, katere ni moglo premagati 80 bataljonov turške vojake. Takoj, ko se je turška vlada začela Ž njimi pogajati, se jim je tudi na meji začelo izročevati orožje, potem pa tudi ostalemu prebivalstvu. Arnavti pa so tudi sami vdrli v zaloge orožja in so odnesli v Prištini 10 tisoč, v VuČitrnu 7 tisoč, v Djakovici pa tudi 7 tisoč puši, Se pred začetkom vojne so Turki odposlali v Skoplje 63 tiseč pušk in so jih razdali Arnavtom, kakor potrjuje brzojavka Riza paše Isi Boljetincu. Dosedaj Arnavtom odvzeto orožje v Skoplju šteje 20 tisoč pušk, v Prištini pa so oddali Arnavti v dveh dneh 8 tisoč pušk.
Arnavti so imeli dovoljenje za nošo orožja, toda po bitki pri Kumanovem se niso smeli več boriti. Videli so, da srbske oblasti uvajajo red in da so pravične napram njim, zato pa se tudi mirno vdajajo in ne zaustavljajo srbski vojski pota do morja.
Junaitvo srbskega konjiškega polka.
BELGRAD 17. (Srbski tiakovni urad „Edinosti"). Iz Skoplja javljajo, da je obenem z bolgarsko in grško armado prišel v Solun tudi srbski kavalerijski polk donavske divizije prvega poziva pod poveljstvom Colovića. Pri Turkih je že prihod enega samega polka povzročil strah, ker so milili, da gre cela armada. Naša kava-lerija je prihajala v Solun svečano xo. novembra, z zastavami in godbo je obšla vse glavne ulice in vse jo je navdušeno pozdravljalo.
Pred srbskim konsulatom je bila zbrana srbska kolonija. Poveljnik je vpisal na izvodu »Miroslavljevega" evangelija dan vhoda srbske vojske v Solun.
Po odmoru je drugi dan konjica krenila proti Prilepu, kamor je dospela tretji dan. Splošno je konjica v vojni čestokrat nastopala popolnoma kot samostojna enota in se je po Kumanovem, Skoplju in Stipu Colovićev polk ločil od ostale vojske ter krenil proti Demirkapiji, kjer je naletel na turški oddelek, broječ 7 častnikov in 600 mož, začel ž njim boj, ga pognal v beg ter nato zavzel Demirkapijo. Nato se je obrnil polk proti jugu, kjer je pri vasi Hudovi zajel turškega stotnika in 130 vojakov. Nato se je razdelil v dve koloni. Ena teh kolon je udarila na Gjevgjeli in Vardarkaj ter zajela 5 častnikov in 900 mož, druga pa na Dojran, ga zajela in ujela 300 Turkov, 500 pa jih razprš la v beg.
Nato je oddelek polka pri KilinJar pretrgal železnico in preprečil ekspedicijo strojev in vagonov v Carigrad. Ko sta se
hudo. Niti trenutek ni pozabila, kaj je vse zvezano z dobro stričevo voljo.
—	Prosim vaj«, ne prenaglita ee, — samo to vaju prosim, —je nagovorila odločno oba moška. — Dovolita mi, da pisem jaz Laeiki.
—	Za božjo voljo, ne piši, da privo-ljmjem ! — je odgovoiil Bin,
—	Pa menda vendar ne bom pisala laži! Toda vsaka stvar ima svoj prav, — ie odgovorila mati in odhitela v dvorec, da napiše pismo.
—	Prosim vas, goepod župnik oiiljite mi pero, je zaklicala v kratkem časm z onna.
Ivan in oče sta odala vsak na svojo stran. I oče i sin sta čutila, da bi jima bilo težko ostati skupaj, ako hočeta obvarovati svoj mir. Ivan je poklieal Hano, ki se je na koncu dvorišča še vedno avila z otroki.
—	Ivanka ! Pojdi, greva malo na polje!
—	Moram v dvorec, da pomagam pri pospravljanju.
—	Ne — ne, pojdi z menoj.
Ivanov glas je bil tako poln prošnje, da se je Hana začudena zagledala v brata in vsa v skrbi šla za njim. Naprosila je Marijo, naj gre nadzorovat hišne. Nato sta odšla brat in Beetra na hrib.	(Dalje).
:» II.
„ZDiSOST" f . S22
T Tratu. dnu 18 nov«mbr% 19 12.
oba oddelka zop^t združila, se je dal ve* polk na razpolago grškemu poveljniku, kar je napravilo najlepši vtisk, in je tako bil tudi pri zavzetju Soluna. Polk je po tridnevnem napornem potu do Prilepa takoj kreail dalje proti Bitolju.
Turški fanatizem v Draču.
BEROLIN i-j. (Izv.) Berolinski listi javljajo iz Drača, da se opazuje v mestu fanatično gibanje mohamedancev. To narašča, čim bolj se bližajo Srbi. Med kristjani, ki so večinoma Italijani, vlada velik strah pred turškimi izgredi.
Avstrijski nameni s solunsko žJeznico.
TURIN 17. (Izv.) »Stampi« javlja specijelen korespondent iz Sofije, da se da Daneva konferenca z Berchioldom tako označiti, da se Avstrija ne protivi srbskemu pristanišču ob Jadranu. Pač pa zahteva zato od Srbov, da se obvežejo priklopiti mitroviško železnico bosenskira. (To bo pa malo težko, ker je železnica v Novem Pa-zarju normalna, dočim so one v Bosni ozkotirne. — Ured.)
Tako bi imela Avstrija ugoino in prosto put do Egejskega morja. Ker pa bo tekla taka železniška zveza preko bolgarskih tal, privoli Bolgarija v to svrho, da ostane še 35 let v prometu železnica, koje delnice so v nemških in av strijskih rokah.
Kralj Nikola pozdravlja došla Amarikance.
RIJEKA 17. (Izv.) Kralj Nikola je danes pozdravil mnogo Črnogorcev, ki so se vrn:li preko Trsta iz Amerike, da se udeležijo vojne. Kralj se jim je zahvalil za zvestobo in jim je zasigural, da se mir že bliža. Rekel jim je, da jih čaka a^daj mnogo dela in želel, da ostanejo doma. Evropski pomorščaki v Carigradu
CARIGRAD X7. (Izv.) Danes se je vršilo posvetovanje poslanikov, ki so sklenili, da z ozirom na nevarni položaj jutri v jutro ob 5 izkrcajo detašmaje evropskih pomorščakov in zasedejo ž njimi vse glavne točke v mestu.
Rusko stališče.
PETROGRAD 17. (Izv.) - Oficijozna „Rossija* piše : Kar se tiče našega stali-šča, ki ga zavzemamo z ozirom na posa* mezna vprašanja, ki so v zvezi z likvidacijo vojne, moramo pripomniti, da ruska vlada ni nikomur z ničemer vezana in se bo dala voditi le po svojih lastnih interesih.
(Ta izjava je oči vidno naperjena proti dunajskim oficijozom. — Ured.) •
Rusija popolnoma pripravljena na vojno.
BEL GRAD 17. - (Srbski tiskovni urad „Edinosti"). Po posebni, iz Pe-trograda prihajajoči vesti, je vojni minister izjavil v ministrskem svetu, da
je Kusija popolnoma pripravljena vojno, in stem odvzel vojski odgovornost za morebitne neuspehe ruske politike.
Govori se, da je vse pripravljeno za mobiliziranje šestih vojnih zborov-
Bosenski poslanci svojim srbskim bratom.
V soboto so imeli bosenski srbski deželnozborski poslanci svojo sejo, v kateri se je razpravljalo o avstrijsko-srbskem speru v zadevi srbskega pristanišča ob Jadranskem morju. Sprejeta je bila končno soglasno resolucija, v kateri izjavljajo po-slrrici, da brezprimerne žrtve in sijajne zmage srbske armade ter visokokulturno in državno življenje srbskega kraljestva popolnoma opravičuje zasedenje starih srbskih pokrajin do jadranske obali. Stališče Avstro-Ograke, ki zahteva za nekul-tivirane Albance avtonomijo, ki pa jo odreka Jugoslovanom v monarhiji, in ki hoče delati zapreke Srbiji, da ne bi uživala sadov svojih sijajnih zmag, vzbuja veliko ogorčenje med bosenskimi Srbi, ki izražajo bratom v kraljestvu Srbiji in Crnigori svoja bratska čustva in svoje občudovanje.
Resolucija jc napravila na javnost velik vtisk, tako velik, da so oficijozni in oficijelni listi hitro priobčili vest, da se tej resoluciji ne pripisuje nikaka posebna važnost.
Zvečer je bila policija takoj pripravljena in je z največjo silo razgnala gručo dijakov, ki je po ulici pela narodne pesmi in klicala živio balkanskim državam.
dRZOdfltfN E UESTL
Evgen še osfana nadvojvoda.
DUNAJ, 17 (Izv.) C. kr. kor. urad dementira vest, da hoče nadvojvoda Evgen izstopiti iz cesarske hiše. (Nadvojvoda Evgen se baje hoče poročiti s hčerjo nekega dunajskega slaščičarja, — Ured )
Ugron in Pailć.
BELGRAD, 17. (Izv.) Avstrijski poslanik Ugron je imel včeraj z minister skim predsednikom Pašićem važen pogovor.
Zborovanje socijalistov v Berollnu.
BEROLIN, 17. (Izv.) Šest največjih dvoran v Berolinu je danes služilo socija^ liitom za njih zborovanja. Kakor smo Že omenili, policija ni dovolila, da bi se govorilo v nenemškem jeziku in zato je govoril tudi voditelj francozkih socijalistov, Jaures, nemški. Navzoč je bil tudi poslanec Renner z Dunaja, ki je istotako govoril. Zastopnik angleških socijalistov pa ni zmožen nemškega jezika in zato so orečitali njegov govor v nemškem prevodu. Demonstracije se niso vršile.
Češki narodni socljalcl na delu.
PRAGA, 17. (Izv .) Eksekutivni komite narodne socijalne stranke je zahteval od češkega narodnega sveta, da se skliče vseobče zborovanje, ki se naj posvetuje o balkanskih dogodkih in njihovih vplivih na razvoj avstrijskih razmer.
Razmerje med Avstrijo
in
Srbijo.
rsi
§
Velika zaloga izdelanih oblek
VtfllM leten vsakovrstnih oblek za gospode In dotte, juken), povrSnlVoo m* kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Telil* Izfeera TolnekegA Llaga. ^sjziaeriiejše e«ne.
Adolf Kostoris - Trst
tJUa 5. Gtovannl ttet. 18» L nadstrepie mzm .Bnftet Aotom2th*-.
Telefon 251, Rim. II.
II
* 3
sli
UME1NI ZOBJE
Plombiranje zobov.
fzdira^e zobov brez S vsake bolečine «
01 i. Čer m ak V. Tuscher
zobozdravnik kocces. zobni tehnik
• TRST -
ulica def!a C&serma it. 13, II. n.
Prodajalnica ur in dragocenosti
O. Bucher
(•x drug Dragotina Vekjeta)
Trst p^.^ei) Cono Jt 36.
Bogati izbor zlataaine, srebrnine, dragocenosti in žepnih nr. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^
i a stara
Srbski trgovinski in poljedelski mini ster je napram dopisniku milanskega lista »Corriere della sera* v zadevi srbskega pristanišča ob jadranskem morju izjavil : „Mislim da nas bo Italija bolje razumela ko vsakdo preje. Med carinsko krizo nam je Italija prišla nasproti bolj ko vsaka druga država s tem, da je epreje-mala našo Živino in druge pridelke, ter dala na našo razpolago svoje ladje, da olajša prevažanje. Spominjamo se tega s hvaležnostjo. Srbija ne zahteva izhoda v jadransko morje vsled nerazumljivih ambicij, temveč izključno le vsled svojih živ-Ijenskih interesov. Ko bo Srbija imela izhod v Adrijo ter bo našla za svoje poljedelske proizvode nova pota, jej ne bo več treba konkurirati z avstrijskimi agrar-ci in odpade vsak razlog za sklenitev boljih trgovinskih pogodb. Ker Želi Avstro-Ogrska odkritosrčno tesnejših svez s Sr-! bijo, mora v prilog te želje Srbiji pustiti! izhod v Adrijo. Pred Evropo Srbiji ni j treba braniti te svoje zahteve, ker vse! drŽave : Rusija, Anglija, Francija in bal- i kanska zveza, razumejo njene življenske interese, za katere preliva svojo kri.*
Upravičenost gori navedene izjave srbskega ministra potrjuje tudi izjava poti. Diiricha, ki je rekel:
»Ne najdem nikjer utemeljenega ar- ! ^umenta proti srbskemu pristanišču ob Adriji, niti v političnem, niti vojaškem ali gospodarskem oziru. Srbija sama izjavlja, da noče vojne luke, temveč trgovinski pristan, ki da je naravnost življenjsko vprašanje za njene gospodarske interese.
S stališča dobre gospodarske politike ne najdem za prvo zahtevo niti enega ar« guraenta. Narobe, baš naša trgovina bi imela od tega znatne koristi. Da nam postane Italija nevaren konkurent — to je j prazen izgovor, ker nam je Italija s svo-jim eksportom še nevarnejša, ako ostanemo mi navezani na transport po suhem, Ona pa doseže Srbijo čez Solun, torej po merju, po cenejši poti, ki je za nas silno oddaljena. In končno Še nekaj: po suhem moremo v Srbijo le preko ogrskega teritorija ter smo tako odvisni deloma od vedno nam zavistne ogrske tarifne politike, po morju pa imamo direktno in mnogo cenejšo zvezo Dunaj -Trst-srbski pristan.
Nova piariia iisljfl«ari v Trstu
A. JERIČ ■ Trst
ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino ■ ■	v steklenicah.	■
jmmmmmmmmm
Zakaj naj rabimo samo
jjOsramove" svetilke?
1.	„Osraraove" svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico.
2.	„Osrmove" svetilke prihranijo v nezmaanjšani meri 70 °/0 toka.
3.	„Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno svetlobo.
4.	Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os-ram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramom".
Dobiva se povsodl
Dražba Osramovih svetilk z o. z - Dunaj. -
itkaSoja j« hi ostane, da je sa odpravo poleta ih mehurčkov kakor tudi v avrho dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovno znano nrtllo iz lllijlvega mleka 8teokenpferd' znamke „Steckenpferd", Bsrgmann A Oo.t De sin (Tetachen; na Labi. Komad po 80 vin se dobiva v lekan&h, mirodilnicah, p&ifemerijfch in drugih trgo-Ainnh. Ravno tako se je obn?«U Bergoi^nmva jina krema -Manera" ea ohranitev nežnih beiih damskih rok ; v tubah po 70 vin. ae dobiva povsod.
Dr. Pecnik
trst via S. fcčeriaa štev. t
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in
vodne (spolne) bolezni: ll1/,—1 in 7—7'/,
. Veliko presenečenje!
; Nikoli več v življenju take prilike! 600 kom. za damo K 3*80.
Krasna pozlačena, prec. ura na pidro z veriiiao^ natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za goap.de, 3 komadi finih žepnih rnt, 1 kras. gosp. prstan, 8 ponar. kamnom, 1 kranaa eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega ko-Ijeja iz orient. biaerov, mod. Jamski okrasek s patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhanov, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjat» denarnica, 1 par mandetnih gumbov, 3 stop. doubl«, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, najlepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselo«! za stare in mlade, 1 ljubimski spisovaik za gospode in dame, 20 kom korespondenČnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vaa skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, atam« 3 krene 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Ch. Jingwirth, Krakovo it. 47 NB, Pri naročbi dveh .ovojev se priloži aa-gleška brivna britev prve >/cste. Za neugajajoče vrne denar.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl in s svežim blagom založil
trsoulnojestuin
Trst - ulica Media št. 8 - Trst
Podružnica v Kolon j i 295
Ker imam na prodaj sveže blago prve vrste in prodajam po najnižjih cenah se nadejam, da me bodo spoštovane go^pe podpirale. Postražba točna in na dom.
Z vsem spoštovanjem udani
PETER HliAVDELJ
□n
P
ik
Uelikaoska zaloga pohištva id fapecari]
:: Paolo Gastwirfb ::
test. dl Stadion ti 6 - telefon 22-85 (&m »nsča mm
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbtr,
IE
3E
0»


Telefon štev. 1974.
Via Economo St. 10.
R. Gašper I sil, Trst
špediter
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement '
Tovarna cementa „Portlandr Spljeta. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
EUaHE9HE3H
i9EiE3E3E3E9
I Cevljarnica »Alla Sartorella" - Trsi Jr^^rnl^r:":^^:: I
I	^	--— TU liMiiEi f mom It. i> »m»»a »i^Utrn gmtto	Izvrtno In f* CENE ZMERNE.
V Trstu, ilne 18. novembra 1912.
EDINOST1 St. 322.
Stran III
V čem obstojajo ti srfcaki interesi ? V	tatvine. Manji raebojniki odvzemajo zemljo
eksportu. Srbija je skozi in skozi agrarna	Srbom, ki imajo lastne zemlje, tako da je
dežela in njen eksport sestoji torej pred-	brezdvomno £tiri petine Srbov postalo čifčije,!
vsem iz poljedelskik produktov. Geografi-	t. j. najemniki tuje zemlje. Kdor se upira,;
čen položaj Srbije je bil dosedaj tak, da	ga arbanaški razbojniki ubijejo, često tudi
se njeno gospodarstvo niti razviti ni	vse njegove molke rodbinike pripadnike. Ti
moglo, ker je bila Srbija naravnost ker*	razbojniki se združujejo v velike čete in na-
metič io obda»a od samih po večini agrar-	lagajo bogatejšim poedincem in celim selom
»ih držav, ki so v lastnem interesu druga	denarne odkupnine. Potem se najprej dvojica,
drugi zapirale uvozu živine svoje meje.	trojica iz take razbojniške družine naseli na
Toda Bolgarija, Romunija, Turčija imajo	kraju kakega sela in prične krasti in ubijati,
morje. Srbija pa si mora na kopnem iskati	V slučaju spopada a srbskimi Beljaki (kar se
prehoda za svojo živimo. Avstrija kot silna	redko dogaja, ker ao ti neoboroženi) jim pri-
agrarna drŽava se je morala braniti Živi-	dejo na pomoč ostali člani družine in njihovi
morejske ekspanzivnosti Srbije, ta pa se	aorodniki. Radi takih razbojništev in napa-
je zopet maščevala nad našo industrijo,	dov so Srbi iztrani iz avojih ael, in ta so
Ta položaj pa se ne da več vzdržati, ker	naseljena z Arnavti. Poiebno je zmanjkalo
je za obe državi skrajno škodljiv. V na-	srbskih živinorejcev po visokih naših plani«
šem lastnem interesu je, da ga od*tra-	nah Stare Srbije, ker je Srbom gotovo vsa
nimo, za pristanišče ob Adriji nam morajo	živina pokradena. Te razbojniške arbana&ke
Srbi dati ne le prijateljstvo, temveč tudi	čete prihajajo iz Srediye in Severne Alba-
dobro in za nas koristno trgovinsko po«.	nije. Iztirani Srbi se selijo v Srbijo. V Stari
godbo. Ili agrarci imamo že poseben in	Srbiji so torej sela, v katerih so nasilno na-
teres, da pride Srbija ob Jadransko morje,	sUnjeni arbanaški kolonisti, a pregnani Srbi, [jB
Njen eksport se bo v veliki meri obrnil v	ki imajo kupna pisma od svojih zemljišč in Italijo in ekspanzivne sile srbskega agra- J ki jih je v Srbiji samo od 1876 do početka
rizma bodo proti severu po tale tim sla-	te vojne okoli 150.000, žive v Srbiji, znaten
bejše, Čim lažje se razvijejo proti jugu. In	del na račun srbske vlade, in čakajo trenut-to bi bila tudi sreča za avstrijske polje-j ka, da zavzamejo zopet svojo imovino.
delce.	I Toda vsi tamošnji Srbi ne morejo pribe-
Posledica tega dejstva pa bi bila tudi' y grbij0> ampak p0Btajaj0 mnogi čifčije
ta, da bi imela naša industrija lažjo ^ ! pri arbanaških razbojnikih ali begih. Ako tudi
POHIŠTVO
SOUDttO: m : ELEGANTNO
MT PO ZMIRNIH CENAH ^
RAFAELE ITALIA
IT - VIA MALCANTON - TUŠ«
Svetilke Wiktorin
komodnejšo pot, ker bi Srbija za naš, eksport ne zahtevala toliko agrarnih kompenzacij, ki jih zopet avstrijsko poljedelstvo ne more dati.
Smatram, da imamo baš Avstrijci največji interes na tem, da pride Srbija ob Jadransko morje/
Poslanec dr. K o 1 i s c h e r je pa rekel :
„Npša politika na Balkanu je bila vedno pogrešena. Iz ene hibe smo kolebali v drugo — in posledica ? Od leta do leta so nam našo trgovino vedno bolj izrivali z balkanskih trgov in baš naši zavezniki iz rajha so znali iz naših grehov kovati kapital za sebe. Avstrijski trgovec je zapuščal balkanske trge — pri vratih pa je srečaval nemškega kolego, ki je zado voljno se smehljajoč obiskaval srbskega
in bolgarskega trgovca ter pisal vedno duhovnik.
je tako njihovo življenje dosti težko, vendar niso često niti kakor čifčije zaščiteni, V de želi brezpravja bo tudi nad razbojnikom razbojniki in ki dalje napadajo Srbe čifčije. Poznal sem nekega takega seljaka iz vasi Ug-ljara na Kosovem, ki so mu arbanaški raz* boj Diki najprej pokradli živino, potem Čebelne panje in naposled vso obleko iz koče; ker že ni imel lastne zemlje, je ostal tudi brez vsega piemakljivega premoženja, pravi berač. Taki slučaji bo običajni. V nekem selu blizu Peči se je bila vzdržala I. 1900. samo ena srbska hiša, pr možna, z dosti svojega zemljišča. Starešina h še je, — kakor mi je sam pripovedoval, umiral od nasilja in zopet oživljal in v obupu prestopil v mohamedanstvo. Toda tega ni hotela storiti njegova žena in ni hotela dopustiti, da deca premeni vero. V hišo sta mu, v resnici redko, prihajala i hodža i
i A. Bcm&it (prej Jakob Bnm&ič) :rsi, m mm 9.
SCST* Zaloga vsakovrsinega blaga S
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov, koruze in moke
ter različnih jestvin.	Se priporoča udana	» d a mrk*
Svoji k svojim I	A. BAMtJlC.
In	=
večje in lepše račune. Nemška trgovina se je v zadnjih letih na Balkanu silno razširila — na stroške avstrijske.
V sedanji krizi je postavila naša diplomacija zopet dva principa, o katerih pravi, da sta emanaciji življenskih interesov monarhije : „Srbija ne sme na Jadransko morje" in pa „Avstrija mora imeti svobodno pot v Solun".
Prosta pot v Solun! To železnico, (ki bi se morala deloma Šele graditi) darujem, kakor pravimo, za 7 kron in 7 vin. In z menoj vred vsak avstrijski trgovec, eki-porter. Blago prevažamo mnogo ceneje mnogo ceneje preko Trsta in potem z ladjami do Soluna, kakor pa z železnico. Za meterski stot nas stane transport iz Dunaja preko Tr*ta v Solun približno 3 krone, po naših tarifih pa bi stal transport iste količine z železnico več nego 10 kron. Kdor ve, koliko vplivajo pri trgovinski konkurenci boš transportni stroški, ta bo vedel ceniti argument mojega računa.
Zdi se, da manjka našim državnikom vsak čut za prave gospodarske interese monarhije — to kaže njihov nastop tudi v tem resnem času. Naša industrija in trgo vina nimata baš povoda se posebno veseliti".
Toda hčere so mu postajale godne za možitev, in tedaj ao nastali tragični dogodki v rodbini. Arnavti so snub li hčerke za svoje sinove, in on kakor poturica, je moral privoliti v to, ali žena se je protivila, V tem času se mu je stavil predlog, da se izseli v Srb jo; in on, zapustivši vse imetje, ki ga ni mogel prodati in ki bo ga Arnavti med seboj razdelili, je pobegnil v Srbijo in se naselil na meji v topličkem okrožju. Drugače bi se bila vsa rodbina islamizirala.
Stalno se vrši odvajanje srbkih žena in devojk, ki se islatnizirajo. V resnici mora v novejšem času taka žena ali devojk a izjaviti pred turškim sodiščem, v katerem sodeluje srbski duhovnik, da sama želi premeniti vero. Često se duhovnikom posreči, da izzovejo pred sodiščem nasprotoo priznavanje od žena, da nečejo menjati vere, in potem se vračajo na svoj dom. Pripovedovalo se mi je o jako geoljivih 6cenah te vr6te. Ali samo mož in oče sta tedaj v nevarnosti, kadar se je ženska vrnila domov. Iq ako se brzo ne izselijo v Srbijo, jih po navadi ubijejo Arnavti.
Domače vesti.
Opozarjamo Svetolvančane, da je nocoj ob 8 predavanje na Sovranišču pri Ži vcu. Predavata gg. dr. Pertot in dr. Rybir. Vstop prost.
Ruski k UŽok. Pouk nadaljevalnega j
(Iz H. poglavja J. Cvyičeve brošure: .Balkanski tečaja v hrvaščini se začne drevi, točnoj rat 1 Srbija-.	j 7 in getrt> p^ufe začetnega tečaja jutri
Jaz sem po... Stari Srbiji potoval radi! 7 in četrt zvečer. Občni zbor bo jutri naučnih študij poslednjih dvanajst let, kak(r|I9> ro. Qb 7 in četrt (in ne 7 in triče- j tudi po Makedoniji, Epiru in Tesaliji, in mo- j irt) ZVCčer na Acquedcttu 20, III.
rem reči s popolnoma mirno vegtjo, da je to j Hrvatska Matica. Kdor želi knjige za dtžela največje anarhije in nasi.ja, ne samo j leto |QI2> naj se c?lasi pri dr. Josipu na balkanskem polotoku nego m-jrda edina !jediowskem v ulici Nuova L Dotć nasvetu. Uverjen sem, da potrdijo to oni j S2 tud- še knjige za leto igil
angleški politiki in potniki, ki poznaio j	_
Staro Srbijo iz avtopsije. Oblasti ni, ali pa i glOVeilSkO gledaliŠCS.
Usoda Srbov v Stari Srbiji
Cenili na željo zatfouj!
brez napeljave.
Prenosljiva kamorkoli! Brez stenja! Ne eksplodira t nikakršnem slučaju. Traja večno, kar je več vredno nego vsaka garancija 1
100 sveč svetlobe za 4 vin. na uro
WIKTORIN & Co, Trst
Postrežba točna. nI. deli* Acquedotto 2. Postrežba točna.
~ prva in edina pisarna — v vojaški stvari
(keBoaal|antraaa ad e. k. aanaatnlitva) Trst, ulica della Caserma 5, IL n.
Daj. nasvete In Informacije e vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. It deluje in odpoffij* vsako vreto prodeaj vojaške^ značaja — oproSftenje od vaj, enoletno pro-stovo&stvo, ienkve, doeeaaoje zakonitih
ugodnosti glede praoenčne siuifee, vsprejet^a v vojaćke loto fWL — Pooblaščena j« tasto-
Gkti stenske peed efclartaijami. — Reševenja tro in točne. — Čredne are« Ob del*v-oikik od 9l predsefedne do 7. popolndne Ob nndafr* to pmsaJtrik od 10 d* 12. opold.
n—r
ienitve zmožnim gospltom
oziroma njihovim staršem!
Vsled pomanjkanja časa se želi tem modernim potom spoznati mlad, inteligenten in zelo soliden posestnik in trgovec, prikupljive, sred-njevisoke vnanjosti, v prijazni vasi ob južni železnici z izobraženo gospico neomadeževane j preteklosti, dobrega zdravja, ki ima veselje do trgovine in gospodinjstva. Da poveča svoja podjetja in tako letne dohodke do 10.000 K in naprej, želi dote okrog 40.000 K, predvsem pa di.bro, nedolžno srce Razločne ponudbe prosi na Inseratni oddelek „EdinostiJ pod .Zvestoba do groba št. 2546" v posebni kuverti do 23. t. m. Če mogoče s sliko, ki se tajno vrne. Anonimno se ne upošteva.
Kron 6SOO!!
AUTOMOBIL! FORD 1911
Najvedja trvarc tveta. Izdeiovaaia leta« 40*000 ve •dlTOfia tipa CHASS1S 20 HP iezt rartlh tipov krti?.
Sodijo „FOKD" Ja najpopcinajia, aajhltreji* la aajekonomldaojti ku jih oba toj 1. - OENEKALNI ZASTOPNIK
ANTOft SKERL . TRST
Plazza Goldrni 10—11, Tel. 1734
Valita oaatralna	■"os d»i Baohi 16, vagal alloa Boaoha* •
TELEFCa 2247. 8TOCK PNEUM GOODKICH (unarlkftDik*).
AntomoMli na poaodo po smerni o eni.
^antTO 1- »m^rtatanja avtomobilov. — — Mlin* poatr**
Q Redka prilika!
Originalne turške in perzijske preproge.
Zaradi krize v orijentu smo dobili nalog od vodstva v Carigradu, da v kratkem času prodamo preproge in druge predmete, ki se nahajajo
v Trsi u (Corso), Capo di piazza 2
in v Reki, ul. Adamich št. 8.
Okoristite se te ugodne prilike!
Preproge 20% Bronce . 35% Vezealoe 10%
popusta
M. GABAI. □■■■■■D
je brez moči. Mohamedanci, posebno Arba naši, ao vsi oboroženi, ko je Srbom zabra- j njeno nositi orožje. V poedinih krajih vla- & va3° dajo popolnoma nasilniki, ki so obdani a četami oboroženih ljudi, deloma arban&Škega pokoljenja, a po vsej zemlji vre razboj ni-j drugega gradiva zopet kov, ki žive, kot tudi prvi, od ropanja in šnjo številko.
Zbor .Dramatičnega društva" ima drevi a j o.
0 res dobro uspeli snočnji predstavi
moramo poročilo, žal, zaradi preobilega
odložiti za jutri-'
Albert o Fin z i & V.o
Trst, ulfca G.ictaiio Donfzettl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarisehe AUg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah : ŽiiO vsake T^te, debele In fine otrobe, oves in sočivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroznane moke £druž. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in ax :rci me pošiljajo na zahtevo.
Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, TrSt'^j|
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!
Strai IV
EDINOST 5?. 322
V Trata. IS. novembra 1912.
© $ 0" V &
—	Na shodu po!, društva „Edicost" Ju nabrala g.a Biček za CMD 10 K. dr. Ki-movec darova! 7 K, ob prihodu Ljubljančanov 33 K 32 v., učenci CM šole Poč.*aj 2 K, Višnjevec 2 K, Čok 1 K.
—	Za škedenjsko podružnico nabrala vesela družba 1 K 76 vin. Isti podružaicl sta darovala Vekoslava Satsci« Čuk 2 K bi Anton RoztF.aa 2 K.
—	Iz nabiralnika na Sovraaišču se je zopff dobilo K 19 97; opozarjano, da je v rodoljubnem kraju v ponedeljek predavanja
—	Ob cg'edovanju nove C. M. iole st je nabralo v nabiralnik K 42 80. v ptr&c pa K 135 51, skupaj K 178 31. UČ«d C M šole so darovali: Počkaj 2 K, D«f«c 1 K, Pruak 1 K. G. Križmančič, delovodja tvrttee Martelanc & drug, je nabral v nabiralnik med stavbenimi delavci K 7 06. Izrekamo srčno hvalo vsem podpornikom družbe, po sebno pa našemu KriŽmančiču, U je med delavci žuljavih rok nabral lepo vsoto ju našo družbo. Naj bi našel mnogo posnemovalcev !
Tržaška mala kronika.
TRST, 17. novembra.
Nenadna smrt. Dninarju Alojziju Lu-■azziju, 57 let staremu, stanujočemu v ul. del Solitario št. n, je snoči, ko je okrog so prišel domov, postalo nenadoma slabo. Zgradil se je na tla in je bil v par tre-notkih mrtev. Poklicani zdravnik rešilne postaje je mogel konstatirati edino le smrt. Truplo so prepeljali k Sv. Ju»tu.
Zarad! nevarne grožnje. Snoči ob poli i2 je bil aretiran težak Alojz Skerjanec. star 33 let, iz Postojne, stanujoč v Rocolu Št. 676, ker se je zaradi zapitka spri z z natakarjem v gostilni „All'Africa* in v prepiru grozil natakarju z nožem.
Ponesrečen oUm. V soboto ponoči so neznani zlikovci skušali vlomiti v bližini Miramarja v vilo, ki je last Štefana Maz-zoldija. Prišli so po vrtu in so najprej ulomili vetrnice pri oknu, potem so pa z demantom skušali izrezati šipo. Ker pa stvar le ni Šla tako tiho, kakor so želeli, se je prebudil Mazzoldi in ustrelil par-krat z revolverjem, nakar so lopovi zbe žali,
Malo bolje je opravil tisti tat, ki je v soboto okrog ene popoldne, ko je bila trgovina zaprta, vlomil s ponarejenimi ključi v KariŠevo manufakturno trgovino v ul. Vincenzo Bellini št. 4 in odnesel iz jočne blagajne 30 K.
PrnHsir- bombaževine, slik in dežnikov n* II UUajCi meBečne obroke. Via Chiozsa 6t 16 I. nadstropje. Ivsa K 1 u n.	444
7oncl#G |qc° izčeBljane in rezane knpnjem 6.CIIOIVC laoi; po dobri ceni. A, Se bek, vlasuljar, Trst, via Carducci 9.	186$
Stalni krajevni agenti
zmotni nem-_	— Sčine se
■prejmejo ali pa nastanijo s atoino plačo za prodajanje dovoljenih Brečk v Avstro-Ogr^ki. — Ponudbe pod .Merkur1*, Brno, Neupasse 20.	244
Fotografa 4ntona naslov: JTret, ul
nlica 7.
delte Poete 10, Gorica, Gosposki
4445
anton repensek j,
l\IIJ«yUv CZlJfOd edina alovenaka knjigovez n;ca v Trstu, clica Oecilia Bt. 9. — Izdeluje vb:-knjigoveSka priprosta in fina dela točno in pi konkurenčnih cenab.	173<
akntnri l/riiCir* krojaški mojster v Gorici rtlllUlI WrU5lb7 tekaliSČe Frana JoBip:
It 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kiojr
Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročij i
zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstni
blago ter razpošilja ueorce na ogled Gene zmerne
I fl k Si I primeren za kavarno, se odda v najem k lina I , Pojasnila v isti hiši, via Trieste, nasproti
d< mobrai^ki vc jašnici v Gorici, II. nadstr 2477
Krojačnioa 1'ek. Terzo
Trst, ulica Fonderit $tev. 4, I. n.
Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIM!
Žnfosa dalmotlnsKesauIna~
lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu	—
r iirp fvanišević, Trst |
k ulica Valdlrivo 17. telefon 14 05.
— Prodaja na drobno in na debelo.— ^
■ GOSTiLNE : „Ali' Adria", nlica Nuova žtev. 18 in gostilna-BuIfe-, Piaiza
LGiuseppina štev. 7, v katerih toči
HT" svoja vina arve vrste.
■i
Radi odhoda prodam
Mobero° gostilno s,s;
na Reki. — Nahajajo se v bližini večje tvornice.
I Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Vecellio 4.
Popravka In postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrij alne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in 64-stilnice. - Specijaliteta žag xa kamnje, stiskalnic« sa grosdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik In nioreev za testenine In biškote. - -
Zaloga novih In starih motorjev, brizgalnio, strojev it vzdrfevanje zidarskega materijala, mletje kave, .... droi in dragih tehničnih predmetov. - • - •
II II - -£i H ■■ ii
h ar m , s SI1S Si ■ h s: saj
S^iBtide G-ualc® - Trst
via S. Servolo 2. — Telefoa 328, Rom. VL
uona tauurca ( svetinjo ) ceufl In c£mentnlH
ploft teracou In umetnega kamna. ::
Sprejema vsakovrstno delo v cementu.
Cene zmerne, dele teine.
3fovo pogrebno podjetje, Trst
(vogal P*asza Goidoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.)
Prevoz mrlič^v na vsa kraja
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najlaksurijo »nejiih. — Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro Stalne ce e brez konkurence. Postrežba točna. Splošna p hvala.
Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov,
porcelane in kovine z znaki in napisi itd. Nočna naročila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Via della Tesa 51. TEL. 14-02. Zastopstvo s prodajo pogrebnih preametov: J. MRZEK, Opfilne št. 170; T. VITEZ v Nabrežlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETlC v Skednju.	Deležnik in upravitelj H. š T I B I L J.
■HHHBMS
Vel zdravniki ga prlporodajo.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
[likovano na ^ CTETC1 A razstavah.:	R SL ■
Glavna zaloga v Trstu, via ValdMvo St. 32. — Telefon St. 2201.
Odlikovano na : 7 razstavah. :
Mestna hranilnico ljubljansko
v Ljubljani, Prešernova ul ca 3.
Največja slovanska hranilnica.

G) o
S
CD
O C
o
Jt£
ca -+-»
a>
O u CL
E
LQ CD
ro
CS> i 03
<T>*
3
< O*
C*
^ Rezervni zaklad I milijon 300 tisoč kron j?
5	j
Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov, j [ Obrestuje po
msr 4l4°|o
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. dež. vlada.
Izključena je vsaka spekulacija - in izguba vloženega denarja« -
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj
x/. V. amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane domače
hranilnike. — Posoja tudi na menice in vrednostne papirje, i _
Sprejema vioge vsak delavnik,
5.00 5 52 5.55 7 37 7.4»
Odhajanje In prihajanje ulsKs
od 1. oktobra naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjetu po srednje-evropKkem ćaan.
C. kr. državna žclezniea
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
B Herpelje, Pola in medpo«t»je. H do Poreča in med p ostaje. O do Gorice in med postaje (Ajdovlčina) O Herpelje-Dirača-Ljmbljana-Dunaj in mecki>. B Gorica, (Ajdovščina). Jesenice - Oelovee -Dunaj-Praga-Dećin- Beljak-Berlin - Monako ve in medpostaje. 9.0S O Gorica- Jesenice-CeloTee-Trbiž-Lgnbljaaa
Bel jak-Dunaj in med postaj«. 9 10 O Herpeli |e, iRovinjj, Pula in medpoataje. 9 15 M le do Buj in medpost&je. 12SO O Gorica (Ajdovičina) Jesenie^Trkl»-Limb-Ijana-Beljak-CeloTee in medpoetaje. 2.40 M do Poreča in »edj>o.staje. 4 M O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak
Celovec-Dunaj. 4.43 O Herpelje (DivaiarDnnaj) - (Rovinj) Fniu
in med postaje. C M B (Turiki ekspree) Goriea-Jesenieo-Lflubljaa^-
Beljak-Inomost-MonakoTO-Pariz in medp. 7 SS M le do Buj in medpostaje. 7 40 O do Gorice in medp. (Ajdovičina).
O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula :dpostai»
• 4® 10 St
in medpostaje.
B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Beihn), CeloTec-Dunaj-Lineo-Praga-Dečin. O Gorica, Jesenice, Beljak, Lnomost, Mo nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih t a. 14 O Herpelje-Divača, a M O v Gorico.
Prihod v Trst. i.47 O & Dunaja Solsograda, Celorea, Uona-kova, Inomosta, Boloana, Beljaka, LjuiljaDe, Jesenic, Gorioa.
7.04	O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.35 O Iz Gorice (Ajdovičine).
8.25 H Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draidan, lin ca, Dunaja, (Je lovca. Beljaka, Jesenic. Gorice (in Ajdoričine), 135 O Iz Pule (Rovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakevz-Ce
lovca-Dunag a-Linca-Jesenic-Gori ce. 124* M Iz Poroča in medpostaj. 3.M O Iz Celovca, Trbiia, Ijmbliane, Gonce, (Ajdovščine) Berlina, Draž dan, Prage, Dunaja. S.M7 O Iz Pule. (Rovinja), Herpelj in medpostaj. 4 £2 M Iz Buj in medpostaj.
7 0© O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Trbiža, Ljub ^ane, Jesenic, Gorice.
7.05	O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Dirača, Dunijj. U OO B Iz Berolina, Draž dan, Prage, linca, Db
naja, Celovca, Inomosta, Bedaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). 10 OO M Iz Poreča. Buj, Kopra. 10.2S O Iz Pule (Rovinja), Dunaja 'čez Divačo lO 57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9.317 O Iz Gorice. 9.41 O Iz Divače, Herpelj.
Furlanske proge.
Odhod iz Trsta {južni kolodvor). 5.40 B čez Nabreiino-Tiiič ▼ Cervinjaa, Gradež. Italijo.
9.00 O čez Nabrežino-Triio ▼ Cervinjan, Gradei
in čez S. Giorgio di Nogaro ▼ Videm. 120 O čez Bivij-Tržič v Cervinjan, Gradež *), Italijo.
4.10 O čez Nabreiino, Triič, od Tržiča me tnee
do Cervinjana. 7.05 B čez Bivij-Tržič v Cervinjan, Gradež, Italijo 0.20 O čez Bivij-Tržič v Cervinjan.
Prihod v Trst (južni kolodvor).
7.40 čez Tržič, Nabrežino iz Cervinjana. 8.45 čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mešan ca iz Cervinjana. 10.33 B čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža Cer vinjana.
2.43 O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža*), Car vinjana
655 O čez Tržič-Nabrežino iz Italije, GraJc-ža, Cervinjana.
11.18 0 čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, C.-r vin j a na.
Na progi Cervinjan-Gradež o p. vozijo le mešanci. Promet med osebnim postajališčem Gradež in zdraviliščem Gradež se posreduje s parniki in motorskimi čolni lagunske pare-brodne družbe nN. I. B." po sledečem voznem redu :
Odhod Gradež o. p. 8.15 12 25 4.00 9A* prihod Gradež zdr. p. 8 40 12.50 4.25 9.2i odhod Gradež zdr. p. 7.30 11.30 3.15 8.1» prihod Gradež o. p. 7.55 11.55 3 40 8.4t
») voiljo iz Cervinjana v Gradež in nazaj ▼ oktobru In aprilu vsak dan, v drugih meacib L j. od novembra d« vkljuČM marca lt ob četrtkih.
pekarna
Ivan Kocjan
Trst - Vrdela-Školj št. 317
ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila za postrežbo na dom. Sprejema v pecivo vsakovrstne testenine.
One zmerne. Suag* zajamčen i.
i! hbo
»rbt, užica Vlnctazoj*
BeiUnii St 13 mm\ tvtit n, Airrj« tmir|
E<»f;al iihci uv
vrtfe, Irnior ttS»
u;...tur	z 41Ja-
fcartl U fctcz tti', le.tic erlilte, alaft J In »rebrr.i* *» n»clkr. t>*- po kinfarer.tnih m