'--t4'.j'- "";..' ""' "'	'. ••	' 'i^frf	■ * '-■■"! '• .^.'t?1'	'-^WflW '	s
gTOUOTD AMP PBTiHUtiD TOPO CTMPT (Ha. Wt) AUTHOimP NT W APT OF OOHlEn i> 1«1T. OT fit! AT THB FOOT OFFICE OF TOW TOR* T. By of tka FnridttL A. B. Bnriom. P. M. On
Hajvsčjl slovanski dnevnik ▼ Idmtonib driavah.	j
Velja » oak» leto.........18.00 I
Za pol leta............... 8 JOO I
Za New York oelo leto...« 7.00 j Za mosemstro celo leto... 7.00 I
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
The 1 ar get t Slovenian Daily ;j in the United State«
Issued ererj day except Sunday and legal Holidays
WB~ 75,000 Readers. 2
TELEFON: 1876 COETULKDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, IT T„ nnder the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANUT
NO 270. — STEV. 270.	NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 16, 1920. — TOREK, 16. NOVEMBRA, 1920.	VOLX7ME XXVm. — LETNIK XXVIII
PRVA SEJA LIGE NARODOV
DELEGATI. KI PREDSTAVLJAJO 41 DEŽEL, SO SE SESTALI V ŽENEVI — TREBA JE REftlTI ŠTEVILNE PROBLEME. — ZDRUŽENE DRŽAVE NISO OFICLJELNO ZASTOPANE.
Ženeva, Švica. 1"». novembra. — I)< legati iz 41 dežel so se dane* r\ nili 111 kM j v namenu, da položijo temelje 7.a '.igo narodov. To jc j rv -i M-jft plenarnega /bora lige narodov. Oprav je že sedaj opazni razlike v mnenju glede jrdanxktga vprašanja, glede mandatov, varstva p!e#nen ter verskih manjšin v* balkanskih državah ter plede 1 i istopa Nemčije k Lipi narodov, Je bilo vendar dane* med vsemi iM-U'trati opaziti »treeil.ienje, da ne lot i jo vseh teh vprašanj na odkri-to«rčen ter ]*»»rumeii naeip.
Paid Hymens. *a«'«*ni predwdnik Lipo, preje belgijski minister /•• / ma <je /adeve j» olvoril «eje v dvorani reformacije. A, .T. Hal-tonr i .i • link aiiplfške delegacije, ni sicer navzoč na konferenci, a i. *. 1 del put i je najti može. kojih imena dobro znana. Tako na-ptim.r navzoet Tom i / Tittoni iz Italije, Leon Bourpeoi.s in Rene \'tri»iii iz Franelje, Sir Robert Korden iz %'anade, barona Išii iz Malsiii iz Japonske ter .J«e»e Qninones de Leon iz Španske.
Jp/iio Afriko zast« pa Robert Cecil, prejšnji anplešUi minister /:: zunanje badeve. L< rd Robert je bil eden prvih zagovornikov Lige a l,I«»yd (ieorpe ni izvolil za zastopnika Anplije kot take.
Sk«>ro vm' južno iit srednjeameriške republike so v polnem ob-s« ^'u ZHtttopane na k-M.fwDfi. Navaoči so zastopniki Brazilije, Ar-pentine, Oiile, <'«»»ta;iea. Columbia, Cuba. Panama. Peru, I"rupuav in Salvador.
Zdrni« tie dr/ave niso ofieijelno zastopane, vendar pa bo prisostvoval sejam p osebi.i "opazovalce"', ki bo skrbel za to, da izve \Va*lii -ton za vse posameznosti. Ob priliki neke seje sveta Lipe se y \.«r.i.i odredilo vse potrebno, da se dobi ameriškega zastopnika v fin.iitriii komisiji ter tudi v oni za gospodarstvo in mandalc. če bi \V i»lnn_'ton tako /» le!. Honduras in Eeuador .^.ta edini ameriški republiki, ki nista od[H*l«ti nobenega deiepata.
Prvo delo plenarndi sej Lipe bo imenovanje trajnega pred-s» »I ik.i in izvolitev posameznik o tsekov. Naslednjih deset dni bo t ajbr p<tsve>'enih to»-kani. ki Je stoj« na propramu. Tekom tepa časa ImmIo tb lavni tudi imenovani mlwki. Najbrž lwv»t i potekla dva tedna, preduo ImmIo odseki \ l<>/ili svoja poročila. Seje bodo trajale najbrž Idi ali štiri tedne.
M' d predmet*, o katerih se bo razpravljalo, spada tmli vprašanje ra/oroženjs ter uporabe po«podkrske blokade. Razventepa se Iki i i« / m i sijalo o načrtu ra ustvarjenje mednarodnepa tribunala. Za enkrat se ne pričakuje, da bo da|H>uska spravila na površje vprašanje plemenskih z*p«>,ta\Ijanj.
I*r» <lseilniška volitev v Z<!ružeiiih državah je ena izmed zadev, t. lede kater h razpre v! ja jo debpa*i izven sej n nobena stvar ne ka/e ila je stopila Lipa v stik x novo izvoljenim predsednikom.
\|o/»m e |m» tudi prišlo do razprave pbile ;*.oložaja v Rusiji ter Oglede pn/rianja M*v;~l»fee vlade.
11«'_'<>voc irle«le L.tre bo iloliil najbrž vee novih dostavkov. Eden i m«-I do.davkov 1k» »boljšal stališ- »> manjših narodov. Preillog, kari i/a namerava staviti Holandska. ima za predmet zatrtje trgovine z opijem v deželah l>;djin*pa iztoka.
EMA GOLDMAN JE
UŠLA LENINU
Po iporu t voditelji sta odšla ons in Berkman v Ukrajino. — Strašno pomanjlunj« v PetrogTadu.
Washington. D. <\, 14. nov. — Fma ftoldman in Aleksander Herkman ki sta bila deportirana iz Združenih držav zastran radikalne propapatnie, sta <»iKna v I krajino, zatem, ko sta se sprla z I<emiinom in Troi-kijem.
To/jnb*vno portkeilo je [toslala .Mi^h <>oblnian v Wa*hinpton.
Neki «lobro informirani vladni ' uradnik je izjavil, da «ta seilaj Innlisi v Kijevu, bodi»i v Odisi.
V -Ni ^kvo oziroma v Petroprad
I se ne bosta tohktreasa vrnila, <lo-kler bosta »»stala Trocki in l^uin v svojih uradih.
• ►»liti oziroma pobepniti sta mo-.rala vsledtepa, ker je Ema (Jf>ld-Jinau posla In nekemu newvorske-1 ma listu pons'ilo, v katerem je nataneiio opisala glad in pomanj-j kanje v Moskvi in Petro gradu.
XaseluiAki uradniki so izjavili, da Krna iioldman nima natneua priti v Združene države.
Sedaj je čas,
, ročaj o vozne listka is stara domovina, sa svoja sorodnike, znanca in prijatelja.
j Pojasnila glada cen in sploh vse kar potnik potrebuje, daje znana in zanesljiva, tvrdka: I PRANK 8AK8EB M CortUndt St.. Hew York
Premislite dobro, komu boste vročili doner za poslati: i Heri krej efi pe zeynžeje listke.
Sedaj Bris« ? imm ■afstamasl ln aloraba, mk akuU pocut ' kitro bofrat, na flede na avoje^a blitnje^a.	im ukoi
ni bankirji raaUjo pcvaod, kakor gobe po defijn.
V tek Aaaih aa stavijo v denarnem prometa nepričakovane aa preke starim iakoAamm in premotnim tvrdkamt kako bo pa malis neisknAenim aaAetnikom moffo6e izpolniti svoje aeutemeljene obljs i b*» je velika vprašanj«
Naše denarne pošiljatve ee aadnji Um po novi ^mk In na no« na^in primerno sedanjim razmeram v Kvropi dovolj kitro in —^ Ijive izpUAmjej«.
Vie raj smo vUanali m pottjatva jnroalovenakik knm — dU deftib Mnaki
300 kron ---- $2 00	1,000 kron ____ $ 7.90
400 kron .... $3.30	5,000 kron .... $39.00
600 kron .... $410	10,000 kron .... $77.00
Vrednost denarju aedaj mi stalna, menja aa večkrat ncpiita kovano; is togo razloga nem ni mogoče podati natančne osno vsa P**J ki rnftona— po »eni iSlage dne, ko nam poslani denar dospt v taka.
oaai ja poslati najbolj pa Damastie Mtmay Order, aH p« Wmr Tark Wmk Dna
Tvrdka Friik Sakssr.
» *	^ m nmUmrn Wm Trn*, m T-
I - fjžg- .^JšitoZL ,
V New York je dospel devetletni poljski fant Samuel Rzeszewski, ki izna izborno igrati šah. Igral jc v vojaški akademiji v West Point z dvajsetimi starimi častni ki. Dobil je devetnajst iger, ;
dvaisetim je bila pa igra neodločilna.
NOVA SKRIVNOST NA j
STATEN ISLAND
— i Našli so na rimoticm mestu mr- i tvo in popolnoma razgaljeno trup-
lo dalmatinskega mornarja. j
I Na skalah v Mižini f<»rta Wads- • i worth. n«i St;iie Uhmd. našli ' vf jaki reserv;>eiji» pop<»lnoma nt/.- ' •rnljeiif*. a ne še po|>olun?n;i mrzlo jriipln neke«ra mor a rja. ki j«' oei- ' j vidno [>t>*tiil žrtev niorilecv Ohle- i ^.o mož;i našli nednlee od Trupla v neki vrevi in v enem izmed ' | h po v so ,je nahajal potni list. iz- ! siavljen na ime nekejra Krištofa 1 K.^ie iz Sihenika v Dalmaeiji. Ta 1 potni list j<- '»il izstavljen «1 n»• '2-i. 1 [aprila v Trstu.
1 rnplo sf) spravili ljudje o«'-i- 1 ! a dno v roll m na mesto, kjer so «_ra našli. Ran ni bilo opaziti na ' ,1-desu nikakih in kot je ugotovil j poklicani zdravnik, ni nio^rlo trup-1 i 1 o doljro <v-asi ležati v vodi. Po 'r.menju zdravnika je mor il hiti mož še šest ur predno so našli nje-Jgovo truplo, jiri življenju.
Zna«'ilno j« nadalje dejstvo, da je bilo opaziti na nekem brunu, ki je ležal ob brejru, znamenja praskanja, kot da so je kak roln zaletel vanj in na nekem dro«ru, ki 'se je nahajal v bližini, je bilo o-pyziti odtise krvavih prstov.
Dr. Mord. preiskujo«"i z<lrav-nik. je izrfn-il eelo zadevo kazenskemu sodniku in truplo so pro-lvadlj v mrtvašnico, kjer se ho vršila avtopsija telesa.
ŠKE ŽENSKE.
i ____
Carigrad, Tuivija. 14. nov. — Turške ženske se bodo morale, podvreči novi postavi, katero je izdelal "liberalni" Sejk-ul-Islani, vrhovni poglavar inoharnedanske^ vere, ali mohauiedaiiski papež. Prelojf uveljavlja najstrožje o<l-redbe za ženske, katerih se napri-mer ne sme videti javno z nobenim moekiin in ki ne smejo hiti zaposlene v nobeni napravi obenem z moškimi.
Ženske morajo ostati dnnia kolikor in kadar «»Tedo ven, morajo nositi »posebno obleko. nif»*kih se zahteva, da varujejo moralo v svojih domovih ter nastopijo proti vsakemu kršenju. Predlog Sejk-ul-Islama prepoveduje tudi moskirn mohainedaneni lotiti se vinske trgovine ali izdelovati vino. ee so lastniki vimngradov.
Kot znano, je prerok Mohamed prepovedal vino kot pijačo. (Ni pa prepovedal šampanjca in vided tefta ga pijejo Tuneini, kjer-koK morejo priti do njega.) Tur-ake ženske so skušale v zadnjih letih priboriti si več prostosti. Skušale so vreči na stran svoje pajčolane, obiskovati gledališča in draga zabavaličea ter se možiti z' onim, ki jim je najbolj ofajaL
TUDI SEBASTOPOL j JE MORAL PASTI
Eoljseviki so zavzeli zadnjo postojanko. — Za Wrangla ni nobenega upanja vec.
Pariz, Kra::eija. 1 r». novembra. S iirhisno poroeili. ki sn prišla! na franeoski zunanji urad. je Se-! I astnpol padel in ruski boljševikij s«t tekom pr tekle nori zasedli me sto.
Carigrad, Ttireija. 1."». novembra. - I/. Sel astopola je dospelo semkaj 1 :i.CN>i> ruskih hejroneev, j a ker manjka tukaj prostora, ka-1 i .or bi se nasianilo te ljudi, so morali slednji ostali na ladjah, zasidranih v Bosporu. Vee t i>.«>«"-nadaljnih se nahaja na poti semkaj ter se glasi, da je dobilo v ee-| b us :{(>.000 prebivalcev onega mesta dovoljenje, da odpotujejo. < Tokupno prebivalstvo Sebastopo-, pola znaša 80.000 duš. Dospelo je semkaj tu<li 2000 ranjencev, ka-terc se je porazdelilo med francoske in angleške bolnice ali la-zarete.
V splošnem se izjavlja, da nima •reneral Wranpel, poveljnik proti-holjševiških e"t na Krimu, nobenega upanja več, da bi dosegel vojaške uspehe proti boljševikom, da pa vodi izseljevanje prebivalcev Sebastonola. General Barbo-\ie je baje s svojimi četami vpri-, zoril zadnje poskuse, da zadrži ] rod r i ran je ooljševikov v smeri proti Sebastopolu.
Ameriški torpedni rušileo Fox je dospel semkaj iz Sahastopola ter imel na krovu 50 članov ameriškega Rdečeea križa, ki so bili zaposleni za tronto W'ranjrla.
Preostanki armade generala Vrangla so j>obegnili na francoske in rtiske bojne ladje in sene-rai Wrangel sam se je zatekel na I francosko bojno ladjo Waldeck-Kousseaux.
PRVI 8NE6 NA IZTOKU.
Washington, I). C., 15. nov. — Vremenski urad pravi, da bo prvi s*>e«r v letošnji zimi v iztočnih državah padel -innes in kot smo videli, se je to prorokovanje tndi izpolnilo. Tozadevno ozemlje leži severno od Potomac in Ohio reke. Mraz, ki se je pojavil v državah iztoeno od Mi«sisippija, ho trajal še naprej.
PREDNO SE ODLOČITE
za svojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti* vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na zna-
Inu in neza&ljivo tvrdko
tiihk savss^ 83 Corttandt Hew York, H. Y.
VENIZELOS JE BIL - j TEŽKO PORAŽEN
Kabinet bo odstopil po sestanku^ parlamenta. Bivši kralj bo prišel zopet na površje.
Atene, 1~>. novembra. — Grška' vlada je danes ofieijelno priznala p<»?-az pristašev Venizelosa. grškega ministrskega predsednika. Ve-i nizelos je bil poražen ob prilikr, <lržavnozborskih volitev, ki so sej vršile v nedeljo. Nadalje se nazna-i nja, da bo vlada počakala na kon-eni rezultat teh volitev, nakar l»oj c»4stopila v soglasju s principi in ustavo še pred sestankom novega, parlamenta.	I
Kabinet se je sestal danes zjutraj, nakar je podal pozneje sle-dečo izjavo: "Sedaj je razvidno, da se je vlada motila v pričakovanju in svojih nadah glede izzi-da volitev, dasi še niso znan! kon-eni rezultati. Vlada bo počakala, da dobi seznam končnoveljavnih rezultatov, nakar bo podala svoj odgovor administraciji še pred sestankom parlamenta.*'
Stranka opozicije trdi, da je njena zmaga popolna in izjavlja, i da je bil Venizelos celo v Pireju kjer je kandidiral, popolnoma poražen.
Izzid volitev tvori veliko prese-Inečenje za vlado. Pristaši Venizelosa so doživeli velike poraze, dasi tega ne priznavajo, češ. da je do-Lsedaj na vpogled samo nekaj Iz-kazil iz štirihsto okrajev, dočim presega število volilnih okrajev nekaj nad 13.000.
Volilni dan je v celi Grški mirno poekel. V celi Grški ni bilo ni-kakih resnejših nemirov, vendar pa se poroča o manjših praskah In spopadih, ki so se vršili med pristaši različnih strank. Xa te politične vročekrvneže je naperila požarna bramba cevi svojih brizgaln in curki mrzle vode so kmalu o-ladili prevročo kri razgretih volil-cev.
Listi opozieionelne stranke so natisnili in priobčili neko depežo, katero je baje poslal kralj George bivši kraljiei Zofiji, soprogi raz-kralja Konstantina. Ta brzojavka slove:
. "Draga sestrična! Veseli me. da se boš kmalu povrnila na Grško."! I Nadalje ti časopisi tudi atrjuje-J I jo, da Združene države zele, da ; zasede bivši grški kralj zopet kra Ijevski prestol, časopisje, ki je na-! klonjeno Venizelosu, pa poroča o nekem intervjuvu z ameriškim poslanikom Edward Cappsom ter tr-| di. da niti Amerika niti ostali za-1 ve ni ki ne odobravajo vrnitve bivšega grškega kralja na Griko.
London, 15. novembra. Današnje brzojavke iz "Aten naznanja-jajo, da je bil grški ministrski pfedsednik Venizelos pri sedanih volitvah x>opolnoma porazen. Razen enega ni bil niti grški premiir niti kak drugi član njegovega kabineta zopet izvoljen.	I
SSSQSS9S&8 Q&3DB5B9
D'ANNUNZIO SE ŠE NI DODOBRA NAŽRL.
;PONORELI PESNIK ODLOČNO ODKLANJA POGODBO, SKLENJENO V RAPALLO — S SVOJIMI VOJAKI JE PRIŠEL NA SUŠAK, KJER GA JE POZDRAVIL ITALJANSKI GENERAL KOT REŠTELJA REKE.
Reka, 14. noveml r;r — Italjanski in jugoslovanski delegati s.» i se na konferen»-i v Santa Margherita dolgo časa prepirali zaradi par I vasi oziroma mest, in slednjič je bilo to vprašanje rešeno soglasno / izahtevami .Jugoslavije.
I)*Aununj*io se pa ni dosti menil za ta odlok in za to odločitev, j Včeraj je kar na svoje pest zasede! Sti^ak i: izjavil, da bo zasedel v najkrajšem času tudi vse druge sporne točke.
Ofieijelno poročilo se glasi: J D'Annunzijeve -ete so zasedle danes severni del ozemlja pri Keki. Posedaj so se nahajali v tem prostoru redni italjanski vojaki.
Ko so 12. novemlra Italjani na C rezu in ArLe izrtJeli za zaključek konference v Rapollo, so naprosili D'Annnnzia, naj zasede ta dva otoka. Pesnik je poslal tja svoje komisarje, ki so prevzeli ei-vilno upravo.
Prebivalci in italjanski vojaki so civilne govemerje navdušeno
Reški mestni svet noče in ne more priznati pogodbe, sklenjene med Jugoslovani in Italijani v Rapollo.
Možje izjavljajo, da reško prebivalstvo ni bilo zastopano ter hočejo hiti na vsak način pridruženi Italiji.
j Po njihovem mnenju nimajo (Jugoslovani do Sušaka in Trsata nobene pravice. Včeraj je dospel d'Annunzio na čelu svojih čet na Sušak. Njegovi vojaki niso naleteli na noben odpor.
Barikada med obema krajema je padla, iti cela reka legionarjer se je vlila preko mosta, ki loči Re-'ko rnl predmestja Sušaka. j T'pomika je prijazno sprejel tamošnji general Faccini. Imel jc govor, v katerem je rekel, da je pesnik lombardski gdenadir, ki je, (enkrat za vselej rešil Reko. V pe-|tek je odplulo z Reke d'AnnunzI-jjevo brodovje. Kam je šlo, ne rao. re zaenkrat še nihče zagotovo re-' či.
Nekateri domnevajo, da je bilo poslano proti jugu. kjer se ima združiti z brodovjem admirala Mil-lo.
Pariz, Francija, 15. nov. — Neka rimska brzojavka poroča, da so d'Annunzijeve čete zasedle goro Luban vzhodno od Reke. — Ka-stav in sosednje ozemlje je bilo zavzeto brez vsakih bojev.
Ustaši so naleteli na odpor edi-nole v Podgori. Jugoslovani so bili tako dobro pripravljeni, da so se morali Italijani umakniti.
ŽRTVE PANIKE Y
KINO-GLEDIŠČU
Število žrtev panike v newyor-škem kino-gledisču vedno bolj narašča. — Velikansko razburjenje.
Število žrtev ki so bili sami o-troci ki so postale žrtev panike v New fathering kino-gledišču na Catherine St. v New Yorku. je med tem poskočilo na sedem. Kmalu po nesreči sta bila oba lastil ka kino-gledišč a, oba čifuta, aretirana obenem s hišnikom, ki je stal ob časn katastrofe pri glav-ntm vhodu ter jemal karte. Vsi trije so bili pridržani brez jamstva za zaslišanje.
Aretacija je bila izvršena potem ko je štirinajstletna Terezija jl.omhardo. ko.ie dve leti stari bra-.tec je izgubil pri nesreči življenje? izpovedala, da je kupila zase in 'bratca vstopnice, čeprav je obisk kino-gledisča za mladoletne prepovedan brez spremstva odraslih.
I Policija hooe od sedaj naprej na strog način izvesti predpise, tikajoče se pripusta otrok v gledišča. Splošno se je namreč razvila navada, da so otroci čakali pred gledišči na dobrodušno izgledajo-če odrasle, katere so prosili, naj jih vzamejo s seboj. To se bo ( skušalo preprečiti kar največ mogoče.
| "V prenapolnjenem gledišču je nekdo zakričal: — Ogenj! — Iz-kazalo m je, dft sploh gi izbruh-
i Mc SWINEY-OVA VDOVA
BO PRIŠLA V AMERIKO
__
Iz Anglije bo odpotovala dne 2*. novembra. — Irskemu odboru bo
dala potrebna pojasnila.
___
Washington, 15. nov. — T>ne lM. novembra bo odpotovala iz Anglije v Ameriko Mrs. Muriel Mac-Swiney, žena uiy.'Iega lord-major-ja iz Corka, ki je umrl na posledicah svoje gladovalne stavke. Brzojavka, ki naznanja o njenem prihodu v Ameriko, tudi poroča, da se bo odpeljala na parniku Celtic.
j Mrs. MacSwiney bo izpovedala pred "Odborom stotih" o razmerah. ki vladajo sedaj na Irsk<-m. j Prvo zasliševanje pred tem odborom se bo vršilo prihodno sredo. Temu zaslišanju bo najbrže prisostvoval tudi bivši governer države Missouri, Mr. Folk. Prva priča bo Rev. James II. Cotter, iz Ironton, O., ki se je nedavno povrnil iz Irske.
** s^i sisa ^ issa
nii noben o^enj. a učinek tega klica je bil strašen.
Sedem otrok v starosti od srd-ji'iili do 1.3 let, so ljudje v svojem ihi&zneni strali", ki se loti večjih ljudskih množic na zahpvališejh v takem slučaju, dejanski polio-jil'li in nadaljtri so bili več ali manj 'poškodovani. Številne ženske mi našli ognjegasei, ki so bili poklicni na lice mesta, nezavestne še potem, ko je bilo gledišče že izpraznjeno.
Otroci in odrasli, ki niso bili resno poškodovani, so se podali domov, potem ko so bili deležni I>rve zdravniške pomoči.
DENARNE POSILJATVE V ISTRO, HA GORIfcKO IV
NOTRANJSKO.
. t
Izvršujemo denarna izplačila ' popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tndi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tndi na Notranjskem, po ozemlja, ki j« tasedeno po italjanaki armadi
Včeraj smo računali aa pošilja* tvo italjanskik lir po sledečih eenahx
60 Ur ...... $ 2.40
100 lir ...... $ 4.20
300 lir ...... $12.00
500 lir ......'$20.00
1000 lir ...... $39.09
Vrednost denarju sedaj nt stal na, menja se večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančno eera• vna PWJ.
Ml računamo po mb! istega dna ko nam podani denar doepe t roko.
D«ar nam Jo poslati najbolj po Doislta Postal Money Ordar. alf po How Tort Bank Draft
Tvrdko Frank Sakaofl^
"GLAS NAHODA"
'	(tLOVINIAN BAILVT
»wmi and ^uMIaM by
UOVinO PUBLISHING COMPACT
(A Mtporit Ion )
mn*.*0t iA.it.mmn. .......i__lOUH MNtPiK. T——urm.
•»■•• «f IwlMH of t ho Corporation and Addrouoa o« Abovo Offtclorai _t> Cortton« Hmt »orouflH of Manhattan. Now York City. N. V._
_*Q»aa Waro<«- l^aja ooalt Pan tivnmH nodoU In praanlko«._
•o com loto vol)« Ml m Amortfco Ca Now York ca eato loco 0Ji *m CanaOr HJI aa pol lota NJI Ca pol lota (UM Za inonmatvo xa celo lot* STjM Ca totrt hu_HJO__aa po« lota_MJI
•LAS NARODA fVolco of t ho Pooolo)
' I»W oaon Pay exeeot Sundays a nO PMMtw ___iMUcrtgtlon yoarly H—_
4Hv§flliiflitnt •flr§#ni®nt
....... kr«t pilptoa la ooabnootl aa no prlobfujojo. Dcoar aa] aa Ma«oooD poflUJat.
..	Or Ca« Prt epraaaomb« kraja naročnikov proalmo. da aa oaB Mi ar »ji
ni*	oaannnl <1% hitra)« najdeno naalovnOta.
Q LAl NARODA ta lirtUaA Rrwt Borouflh cf Manhattan. Now Vara. »
T otophone: Cortlandt mt%
——^^ ■ ——i—
Tudi Wrangel je izginil
General Wrange1, o<l katerega Francija in Anglija, ali boljše rečeno francoski :n angleški kapitalizem. p.-ičakovala uničenja 1 oljševiake nevarnosti, jo šel po poti. katero so sli njegovi predhod-i.iki. Njegov« »rnuuiu uničena in eeli Krim je v rokah sovjetskih1 «"♦■*. s tem je izbruhi jen;, važna opora oj»eraeijsk"ga načrta proti režimi! Lenina in Tr«<	Wrangel stm *e je umaknil na franeosko bojno linijo, ki ,i • bila zasidrana v pristanu Sebastopola in <>«1 sedaj naprej ne Imi mogel koristiti takozvanim "zaveznikom" z nebeno »'lujro stvarjo kot 7 •!ohrirtii »veti, pri čemur pa je seveda ja-110 na prvi pogled, da izgledi, kak" polastili se k o m role na Kri naj zel'
I ).i <•<» operacije generala Wranpla kljub \sem podpora»r, katerih je bil deležen <mI strani zaveznikov, izjalovile, daje d«w»ti siio-vi /a r»*Mio premiki je nje. Wrangel je doživel. Lot Kolčak. Judenič i.: Denikin svoje začasne uspehe, a konce jM'smi je bil pri njen; prav tak kot je bil pri vm-'i ostalih proti-boljseviških voditeljih.
štirim voditeljem ki ^o *c borili proti boljševizmu in proti-vo-«i ■ t« I j * nt boljše v iz te a, gotovo ni manjkalo vojaške nadarjenosti in| ket '» rečeno so i.ili deležni izdal ne podpor** * -1 strani zavezniških sil. pre»lvxe?»i Francije. I V pa j.- kljub temu vlada v Moskvi konečno a train ter porazila vse te svoje nasprotnike, potem mora vsakdo, «t pt a\ prisiljen, iz 1 ■-»a sklepati. razpolaga z. izdatnimi močmi, du ji ne manjka u*p«'šneira vojaškegv vodstva .11 da si zna preskrbeti tndi potrebni materijal. kater« ga potrebuje pri nadaljevanju opera ei j.
V	zadnjem -asu smo -.liš::li številna poročila, tla bo sovjetska ^ lada kn:ali> padla. ' »';«>ilo m* je. ila žvižga na lnjo luknjo piščalke, da se ne more v : Iržati in <la jo nje skorajšHji polom trotova *4v.r. To je mogoče r»-, a za enkrat ne kaže poraz Wrangla in nje-r» >\ ih eet, tla >»a Ml koree sovjetsko vlade tako blizu kot nam sku-s jo hI.iti v glavo materi poročevalci, ki >0 m mudili v sovjetski Rusiji.
Tako/sani zavezniki ne vedo. k,aj naj napravijo z ozirom na rusko vprašanje. K rmkeniu probl *u»n pa *e }>» nekega lepeira dne pridrn/il tudi iitnnški ,»r«>4ileiii ter n;.jbrž ogrozil vse. liar so mislili zaM/n<ki pridobiti i/	zmage v tej svetovni vojni.
Masaryk o komunizmu in socijalni revoluciji.
Tre«! nekaj tlnevi je obiskal predsednik čsl. repniilike znani rudarski okraj Pribram. Vse prebivalstvo mu je napravilo špali * in zastopniki posameznih organizacij so ga pozdravljali. Med drugimi ga jepotdravil tudi zastopnik rudarjev* k. Campulka, ki mu ;e naslikal sedanje /a lost m* razmere med delavstvom. Na ta pozdrav .iu je Ma-»ar\ k odfrovoril t daljšim fuvorom, ki pa tu prinašan.ti:
"(iovoril btitn do vas, delavci — in obračam se zlasti na vas, socialiste — nekaj, lahko bi rekel, delavskih besed. Jaz sam sem bil de-lavee in vedno sena čustvoval z vami in čustvujem š.* sedaj. Mislila, da s. m to dokazal. Zahteve in želje, ki mi jih izrekate, sprejemam m obljubljam vam. da bom poskrbel 7. ne le vso svojo, r mpak* tndi vso državno močjo, da se izvedejo vse reforme, ki so nujne Vem, da ni vsi1 v redu. vendar pravičen vodnik si mora reči, da so po tako veliki vojni razmer** ne samo pri nas. ampak po vsem svetu razorane; v štirih letih se l»hko uniči kar bomo zidali morda 10 > let. Vničuje se lahko, uida pa ne tako lahko. Mi s«1 nahajamo v met i narodni, vses veto v rd krizi. Vaš prt tvorni k je omenil
kriio socialno demokratične stranke.
IKskusij m* ne ora izounil. Neratl lioditn oktdi vroee kaše: Vi de-lavoi, vi S M'ialisti, «te torej v krizi. Vaš povornik je govoril o krizi in
0	tem. kako nujno jo je končati. Povedal vam bom nekaj odkritosrčnih besed o tej vaši krizi in odkt>d izvira. Ali si dobro predstavljate, kaj je to značilo, da so imele socialne stranke v vladi naše republike devet ministrov in predsednika zbornice, imeli ste Tomaška. na tako
^ va/neiii mestu kot je ministrovo — torej deset mož 11a odličnih mestih! Prosim, primerjajte s tem ostale evropske države. V eeli Evropi ni bilo drf.ave, kjer bi imeli socialisti tako odločujoče stališče. Mi i-mimo 17 ministrov, o«! teh je bila večina socialistov; prepričan sem. da bi vaši ministri mojfli pri opreznem, mirnem in skupnem delu sporazumno z Tašimi organizacijami veliko napraviti za vas. Imeli so pa proti aeht v stranki »»pozicijo. In tako so vaši ministri izstopili iz vlad*.	1
V	vzrokih tejra izstopa pa se pojavlja kriza socialne demokracije in narodnega socializma, reški socializem preživlja krizo. Izstop vaših ministrov is vlade, je priznanje velike notranje krize in dodajam, da ne le vaših strank, ampak celeča narotla. Dogodke sem t>pa-, 7.oval od samepra pritVtka z resničnim zanimanjem, in ne morem reči ničenar d rti ge ga. kakor da vas pozovem, da razmere popolnoma mirno prcaio^te. Kodnifri. razbarjanjc ni nikak načrt, tudi navdušenje ni n*i'rt— in najboljša volja nič ne pomaga, ako ni razsodnosti in pameti in prepričani bodite, da so potrebne za premaganje krize, v koji •e nahajajo giave in\ne pesti. To pomnite dobro!
Jaa sem il Rusiji. Bil sem priča ruske revolucije. Prišel sem v
1	v um,jo maja 1917. Takratna vlada je bila buržoazno-soeialistična. — Boljieviike revolucije sem bil priča od začetka do konca in to — v Petrofrradti, Moakvi in Kijevu. Na« fantje, ki so bili z menoj, dobro vedo, kaj smo prestali. Poznam boljševiako Rusijo in skrbno sem o paaoval boljševiško revolucijo. Po svoji najboljši vednosti in vesti! vam t« konitatiram, d«	I
K t •	------. i
ruski vs^lad aa aai Cehe ni primeren. «
Če kdo aaij4i» d« more delati to, kar delajo v Rusiji, je v veli-L. wit. >« «>ul am «0 v velike kritike, ali t Rusiji nimate ne ko-
GLAS NARODA« 16. NOV. 1920
munizma, niti socializma, enostavno zato ne, ker ruski narod ni vzgojen za socializem. Nočem kritikovati, toda konstatirati moram dejstvo — ker imam kot glavar države dolžnost opazovati in s stalnim o-pazovanjem ruskega razvoja si razjasniti stvari, za katere se gffe. Ne spuščam se v to, kaj naj bi Rusija delala, to mi ni nič mar. To si bodo napravili v Rusiji sami, ali to vem, da si moramo mi na Češkem začrtati svojo pot, način dela in metodo socialnih izprememb na naš domač način in po naših lastnih potrebah. Ruska metoda ni za nas. Rusija je ogromen narod, toda žal, ne zna pisati in brati, je manj i-zobražen je na nižji stopnji Jcukure kot vi, pri njem je vse kar dela,' drugačnega značaja, tudi njegov takozvani komunizem. Rekel sem: v Rusiji ni komunizma — na papirju je že. Rusija je kmet. in kmet nima komunizma. Tam je zasebna lastnina. Ko se je začela boljševiš-ka revolucija in ko so veleposestnikom z nasiljem odvzeli zemljo, so si zemljo razdelili kmetje in ostala je njih zasebna lastnina.
Taka je situacija. Rekel sem celo, da v Rusiji ni nit isocializma. Vaš in evropski socializem je po Marxu znanstveni soeializem. S tem se loči vaš socializem od socializma v Rusiji. Kako bi mogel biti v Rusiji znanstveni socializem, ko ljudje ne znajo niti brati niti pisati Prava demokracija bo le eondi, kjer bo vsak P9sameznik razmišljal in bo vzgajan za socializem, ki mu pravimo znanstveni. Marx in En-g-els sta govorila o proletarijatu, ali mislila sta na izobraženi proletariat. ki bi mogel uadafjevati znanstveno in filozofično delo Fichteja in Hegela.
Socijalizacija —
1.
da r v svoji poslanici sem se izrekel za socializacijo in izrekam se tn preti vami za sooijalizacijo. Soeijaliziralo se bo.pa stopnjema, začeli bomo s tem, kar je, kakor pravimo, zrelo. Ravno vaša stroka (rudarstvo). je prva. o koji se pri nas in po vsem svetu razpravlja. To je
situacija, katero izkoristiti imate pravico.
Toda smemin moram vam svetovati, da nam ne zadošča socialistični program gesel toda mi potrebujemo socijalizacije dela glave in rabimo načrt, kako naj se to postopno izvaja. In to bomo dosegli, ko se ne bomo pu. lili voditi od ničevih gesel. Morem vas torej ponovno pozivati, kakor sem to napravil v prakih tovarnah: mnogo premišljajte in s sodelovanjem vseh ljudi strokovnjakov in delavcev do-seziet to. po čemer hrepenite. Je to velika stvar, ki jo vi hočete in ki jo hoče izvršii naša država. Vem, in vi to poudarjate, da ste revoluei-jonarna stranka. Jaz sam sem delal revolucijo in vem, kaj to pomeni. Trdno sem prepričan, da jo moremo z ozirom na stopnjo vzgoje našega naroda izvesti
v mira in vzajemnem sporazumu.
Soeijalna revolucija je že tu. Večina ljudi ne čuti, da je že tu; to pa je dokončano in ji dajemo gotove zadnje oblike, za to potrebujemo. poudarjam, razuma in ne pesti. Soeijalne izpremebe bodo uspele ako bomo imeli jasen in določen načrt. Ne bojim se ničesar. Ko sem se moral odločiti 1. 1914 in 1915. o organizaciji naše zunanje revolu-eijonarne ideje in akcije, ko sem si rekel: "Poživljal boš ljudi, da žrtvujejo življenje'\ je bilo to zame zelo mučno vprašanje. Ne pretiravam. da cele noči in noči nisem mogel mirno spati; ko pa sem izdal geslo: 4iLe v boj proti Avstriji n avsak način!" sem vedel, kaj da delam. Izgubil sem sina. hčerko so mi zaprli, moja žena je še danea bolna — vse to me ni ganilo. V Petrogradu in v Moskvi sem ht>dil po ulicah ko so padale kroglje. V Kijevu so mi v stanovanje letele krog lje in šrapneli. Nisem se bal in se ne bojim nobenih rovolueijonar-cev. Bil sem v ognju in ravno radi tega imam pravico povedati, da
igranje z revolucijo danes po uspešni revoluciji ni na mestu! ...
Kadar imate možnosti biti v vladi v večini, je revolucijonarno gibanje nesmisel. Ko ste si mogli s svojo organizacijo toliko izvoje-vati, — vi starejši delavci — ali se ne spominjate, kaj ste dosegli s pomočjo organizacij? — premišljajte, kaj to pomeni, da ste imeli vi. socialist ji, ki imate večino v narodu, tudi v vladi večino! Poudariti hočem, da ste vi s parlamentarno in organizacijsko taktiko dosegli usDeke. kakršnih ni v Evropi dosegla niti ena sociialistična stranka.
Ničesar več ne vem, kar bi vam povedal; želim vam le, da bi vi imeli, kakor si je to želel Marx, res znanstveni soeijalizem, da bi imel proletariat, ki bi bil zmožen kontrolirati razvoj industrije, da bi vi češki socijalisti obeh taborov mogli rešiti vprašanja v miru in s preudarnostjo, ki jo zahteva to človečnost in pravičnost."
Vremenski preroki.
• -
i Čeprav izjavlja ofieijelni vre-i t enski prorol , da bo obiskal de-v želo mrzel val. kar je zelo mučna p (stvar vspričo dejstva, da je pn--It.anjkanjo premoga akutno in da se tudi vedno bolj manjšajo za-loge distilirao.- in v steklenice za-J.lte gorkote. je vendar razvese-. Ijivo slišati nooficijelne vremen-! ske proroke, ti soglasno napove-
-	tit:jejo milo zimo.
Indijanci v obeh D;; kot a h ter v ^ ;t-zer>kih pokrajinah severno »j V innesote. ki so izvanredno izku-
-	ifni ter bis-1 oumni opazovale! »vremena, so potolažili lovce v spri-j ■ j čo slal>e lovske sezije s tem. da
-	>0 rekli, tla so našle vodne sove' 'hazmere v severni Ca nad i tako
1 pvilične in ugodne, da si niso upa-' • le odpotovati dafj^ proti jugu. ] Nadaljno dejstvo, da niso šle ji * mnskrats" trloboko navzdol, da.
I	.	.	. v	.1
z«rrade svoje zimske hiše in da je ( 'skorja tlreve« izvanredno tenka, j j" prepričalo Indijaraee. da je ne-('potrebno pripraviti si veliko zalo-j po kuriva za bodočo zimo.	\
Ontario Indijanci soglašajo s « j svojimi brati ua ameriškem seve-|-ro-zapadu. .1 utemeljujejo svoje': j.repričanje z dejstvom, da ni bo-'^ dtr. ki je znan radi svoje marlji-Jt vosti. še pričel z grajenjem svo-'i > jih zimskih stanovanj. Lovci iste-1< ta okraja sknšajo dis'kreditifatij. ta prorokovanja s trditvami, daj, j je najti več cmrljovih gnezd kot 1 [ponavadi, kar predstavlja nezmot'*
il^-ivo znamenje mrzle zime ter ve- (! trkih snežnih žametov. Neki nr|l djerejec, Id *e cfrii prorokovaifja j
Indijancev, je prinesel pred par tinevi s seboj v Ottavvo veliko košaro zrelih divjih jagod. — Nobenega dvomi ne more biti o tem, —- je rekel, — da pomenjajo zrele jagode v jeseni zelo milo zimo, v kateri je le malo snega.
Imamo tudi ugotovilo nekega lovca iz Wiseonsina. ki je ustrelili v bližini Ladvsmith velikega er-1 oga medveda. — Kožuh tega go-spoda kosmatinca je bil kratek in 1'Hlek. — je izjavil lovec. — ter i:c mislim na to. tla bi nagroma-<:•! dosti kuriva kro<_r svoje koče.
Neki čebelar v Wichester, Virginia, pravi. t!a so panji polni me-,(«11 ter dostavlja: — Č'e so panji Ic srednje polni, ni pričakovati j hudega mraza, a če so polni, je pričakovati velikih snežnih zameji o v in blizardev. ( Neki prebivalec v Holland (l!<»ok. Staten Island pravi, da ža-1 e v mlaki, ki se nahaja v bližini 1 jc-govega doma, vedelo ragljajo I vsako noč in da je najti na vrtu jk-iče in črve. Ta mož pravi, da bL se žabe že davno zarile v blato, "e bi bilo pričakovati hudega mra-:.a in da bi kače in črvi že davno spali. Krajevni -opazovalci obra-jčajo tudi pozornost na dejstvo, da imajo črne Tn rjave gosenice le jrzek črn trak po sredi telesa, kar I je gotovo znamenje dolge in mile j jeseni, pozne in kratke zime ter zgodnje pomladi. Ničesar se nismo slišali od Charles Kelly-ja, JTohawk Indipinca, ki si je pridobit splošno -lavo kot vremenski prorok ter od Uerpit Joe-a iz Bi^
iPeter Zgaga
Mi pravimo, da ima človek dober značaj, **e ima takega kot u-gi;ja nam.
• • ♦
Elastičen, prožen, je vsak značaj, kajti to spada k njegovemu bistvu. Brezmejno prožnost ali elastičnost gotovih značajev pa imenujemo brezznačajnost. To je/
najbolj poarosta oblika značaja.
• * *
Le malo je stvari, katere se tako pogosto zamenjava med seboj kot temperament in značaj. Mogoče se zgodi to Vaditega. ker ne najdemo pri iskanju značaja po-r i. vadi nič drugega kot temperament.
•	* a
Zvestoba jc- značaj ljubezni.
#	♦ .
Poznavalce ljudi »enujemo o-re. ki po poklicu domnevajo, da poznajo značaj svojih bližnjih ali ki se motijo glede našega značaja na način, ngoden in prijeten za nas.
Ljudje zahtevajo od tel>e tla je tvoj značaj dober, a računajo s tem da je slab.
*	a •
Številne deklice iz navadnih slojev so le enkrat na teden grde, — namreč v nedeljo, ko se prav
posebno nališpajo.
*	* *
Tudi od najbolj pametnega pričakujejo "ljudje pogosto, da je neumen v njih korist.
#	a *
Ljudje hrepene po paradižu, ljudje iščejo paradiž.
Ne bojte se. ljudje božji, kmalo ga boste imeili.
Ženska obleka se bo namreč v najkrajšem času čudovito zmanjšala in zožila v--figovo pero.
*	a *
Cimkrajše .ie krilo, tcmdaljši jc pogled.
•	* •
V	sedanjih časih je ženska najbolj spodobno takrat oblečena, ko se poda k počitku.
.* * *
Vzemite štirideset let staro žensko, stisnite ji tablico v roko, pa .je ne bo«te razločili od štirinajstletne punce, dokler ji ne pogledate v obraz.
# ♦ *
Moderni ženski obleki manjka tisto zgoraj, kar ima spodaj premalo.
- • » •
Vsaka stvar na svetu ima dVe strani.
Samo knjiga ne. Ta jih ima več.
Varčnost j.1 hvalevredna, toda ženska ne varčuje na pravem mestu.
* * *
Bolj še vi ki so potisnili Wranglo-v e vojake do Črnega morja.
Črno morjo je postalo Rdeče morje____ '
' . #
Edison izdoljuje telefon, potoni katerega bo mogoče govoriti z o-ium svetom.
Ali bi ne bilo boljše, če bi napravil Edison telefon, potom katerega bi bilo mogoee govoriti s tem svetom.
* * *
V	Washington 11 si belijo glave: Zakaj je bila "Wranglova armada poražena? Zakaj? ako je bilo to mogoče ? Ne morejo in ne morejo uganiti.
Odgovor je vendar jasen: Za-to. ker je bila boljševiška armada močnejša.
* * *
Zdravniki so dognali, da je vsaka farba škodljiva.
To bo potrdil tudi "Vojskov au.'' v Downtownu.
* . *
Neka punca me vprašuje v-pismu, če sem bil že kdaj zaljub-l>n? Seveda sem bil, in tudi sedaj sem.
Oe bo dvajseti amendment, ki Lo najbrže kmalo sprejet, prepo-J veda! ljubezen, se mi ni treba ni-' tesar bati.	i
Lomil ga bom tako kot lomim, osemnajstega.	i
t
Rinzu. ki se ni 3e nikdar zmotil v zadnjih petdesetih letih.	i
V	sled tega ni treba obupati ter! čakati, če se bodo ugodna prorokovanja. ki so tako splošna, izpolnil«,	A	_ .	J
Sttgnslntmnska ^^^ Xatxil. 3lrbturta »
Ustanovljena 1. 1898	lakorDorirana 1900 j
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
fttfiaadnlE: MIHAM. ROYAJlI**.
Bok 281, f^^m"!**. Pa. PMpredaed.: LOJI8 BALANT, Box
lOt, Pear AmiM, Lcnia, O. eajaCt: JOSKPB PISHLJOL, Mj
Blagajnik: O BO. L BBOZICH, Bj.
Ilf |iit> BdsplaCantD Mrtala ; LOU KB COBTHLLO. Saltda. Goto.
TiM Urmft.
ft. YOB V. GKAHEX, Ml 1 OU« llmi, 1. ft, Plttatmrffe, Pa.
OUB BOTTfcB, Blr, Minnesota. URHONI MOTZ, M41 Awwm ML
80. Chicago, III VAN VABOOA, 112« Natrona Alley, Ptttatrargb, Pa.
BBBflOB 1. POBBNTA. Bex Iff. Kk Olaxxkood, WlA
LEONARD BLABOHBIK, B«x «01 Mloneaota.
JOHN BUPNIK. B. B. B«X M. BfjOt Pa.
JOHN PIAUTB Jr4 tt^ttfc ift^ B» Itonet, Mich.
JOHN MOVBRN, B24-2M *.▼«, I»l«tt Mlnneaota
MATT. POGOBBLC. f W.	B*
OtUcaco, DL
«UIX)LF PKBDAM, «02« M. «ka* Areno«. Clereland. Ohio.
PRANK SKRABBSD, OM WIB1«M Bt, Denver, Gobi.
GREGOR HRESCAK. A«T m M AT«. jotmstown. Pa.
——- • — "Vf	1 —- "	- m t	ffVUtfOWRU, A wkm
PlUaliuisli, Pi.	Jednotlno siaaOo? "SLAB VABODf
Vm atrarl tlkajoh m uradnih ade? kakor tndi denarna poBJtto* na| « poVjajo na flarnecn tajnika. Vm prltoib* naj S3	na predan«
ilka porotsegt odbora. Protoje aa »prejem corlh Ganor In iplofe ran ■flrmr lika »pričevala ae naj pošiljajo na vrhovnega sdrarnlka.
JncoalovaiiBkr KatoIlSka Jednota ae prlporoCa vsem Jcxoslovaaoat na nllen pristop. Jednota poelnje po "National Praternal Gonzreaa" lertrlaL V •lacajnl trna okrog rtoo.ono (tr!*totlaoC dolarjev). BolnlXklh podpor, o« frortirtn, ta poamrtnln Je izplačala ie nad poldragi m 11 Jon dolarjev. Jednota Itoje okrog 8 tira« r*dnlh Clacovdce) ln okrog 3 tieoč otrok v lEladfnake* oddelka. Drnitva Jednote ae nahajajo po raznih elorenaklh naae<Mnak Cam. kjer Jih «e nI, priporočamo ratanorltev novih. Kdor Celi postati Bas aaj ae aglaat pri tajnllca hllCae«a drnff-va JSX T Za TstanoriteT norih dmiter •a pa obrnite na javnega tsjnlka. Noro drnitro ae lahko raanorl a t akl ludcud.
Raznoterosti
2 pečeni piski 1400 K. V Saeher-jevem hotelu na Dunaju sta bili prodani dve pečeni piski za 1400 ki je obsodila hotelirskega vo«ljo 1 ki je obsodila hotlirskejra voiljo na ploho 10.000 kron.
Rusko zlato v Franciji. V Lvo-1111 je francoska oblast zaplenila 45 milijonov vredno zlato k! telita Sest ton. Zlato je bilo vkrcano na , neki pamik v Rusiji. Do sedaj Še niso moirli dognati ne pošiljatelja in we adresata.
Železniške nesreče v Franciji. Pri zadnji veliki železniški nesreči" v Boni lies je bilo usrarJenih 45 o-seb, več sto potnikov pa je bilo ranjenih. Pri Asnieresu. v bližini Pariza, se je zaletel ekspresni v oseb-L 111 vlak in je ličilo :>9 oseb ranjenih.
Opica kot priča. V Carigradu je bila pripeljana za pričo opiea. T'-pravitelj nekega cirkusa je bil n-bit, ko se je nahajal v oddelku za t opiee. Xa sumu so imeli nekega • moškega in neko žensko. Sodnik je odredil, da se imata osuinljen-pripeljati pred opieo. To se je tu-' di zgodilo. Kijkorhitro je opi-a zagledala ta dva človeka, se je grozno zvijala t«*r hotela skočiti na nju. Soduik je odločil, da sta kriva. 'Pa pravijo, da nima turški kadi soli v glavi! O. stavca).
Rdeči dezerter. V Pariz je prispel pred nekaj časom bivši boljsp-viski general Vasi lje v. Pobegnil je s poljske fronte. Vasiljev je mlad. lep fant, star 25 let t Bil je častnik v carski gardi in v vojni šestkrat ranjen. Seveda so pa v Parizu naj-prvo izvohali žnrnalisti in izpra-1 sevali o stanju v Rusiji. Vasiljev pravi, da pride prav gotovo do vstaje med kmeti v celi Rusiji. — Teror je grozen. Vasiljev je v Parizu junak dneva in brhke Pari-i zanke ga vabijo na poje«!ine in sc-stanke ter ga love v Svoje mreže, v katerih se Vasiljev tisočkrat bn-; lje počuti kakor pa v holjševiški , Rusiji.
f O novih velikih požarih v Rusiji
poročajo i znova preko Soluna.---
Cele vasi in gozdovi so pokončani. Skoda jc velikanska. V Volodgi je zgorelo 500 oseh in mnogrf ljudi je poginilo v ognju.
Tudi v Novem Jorku manjka_
hiš. Franeoski listi trde. da je v
Novem Jorku 406.000 ljudi brez primernega stanovanja. Cena kruha v Angliji raste. ^
Zato pa vlada od 1. januarja 1021 dalje ne bo ve«" prispevala k nakupu. Prispevek je znašal 45 mili-, jonov liberšterlingov.
Anglikanska cerkev se moderni-. roje. Anglikanska cerkev je za po-roko izpustila iz nevestnie oblju-jhe besedo pokornost, tako da se 'formalno sedaj glasi: "Tega moža j boš ljubila in spoštovala in živela Iz njim v zakonski zvezi v dobrih in slabih časih ter ga ne zapustiš v bolezni." Besedo stare biblije: ?"On bo torej tvoj gospodar", pa j že tako ne strašijo več nobene nezveste.
i V Štrassburgu se je vršil občni I zbor francoskih konsumnih dra-j .štev. Delegat Henriet je vpletel v| I razgovor politična vprašanja in
med drugim rekel: Sedanja doba je doba gospodarske katastrofe. Zato pa moramo tudi korakali k cilju. Ii kateremu koraka vse delavsko gibanje, to je k diktaturi proletarijata po ruskem načinu. Heurietova opozična r«*solueija pa je dobila lo "JO glasov proti resoluciji je bilo pa 2354 glasov.
Bolgarsko prisilno posojilo. Fi-naic-ni minister ji* v pisarni sobra-njski izročil zakonski načrt glede i izdaje prisilnega ]>osf»jila v znesku '2 milijard levov za delno kritje nezaloženih državnih dolgov.
Imenovanje novih kardinalov so !>o izvršilo na konsistoriju meseca decembra. Za kardinala bosta 1-menovana med drugimi špauski nunci j in ii;i«lšk«»f v Koliiiu.
Belgijski general za londonski pakt. Iz Bru.-Iji» poročajo, da je i-mel tam general Morel predavani^ o Italiji. V svojem predavanju je general Morel govoril o socijalncm položaju v Italiji ki nikakor ni tako nevaren, kakor poroča časopisje. Hol jševiški prevrat je po mnenju italijanskih oblasti in industrial.-ev popolnoma izključen. Italija se je uničila s svojim v vojno na strani zaveznikov. Zato je treba, da se zavezniki strogo drže obljub, ki jih vsebuje londonski pakt. li kateremu morajo pridati tudi Reko. ker je italijanska zmaga nad Avstrijo ena največjih, kar jih pozna zgodovina. (Za prn'-'f! Op. stavca).
5B5I ^ JSm ** 5253
_____
Ya lini izvedeti za mojo prijateljico ANO STANKO. |»red tnini in pol leti sva bili skupaj v fiallup. X. Me\.. bili sva si so-
'<"ii. Njen mož je l»j| tisti č;1?< nek j.- v \ "1 ah. Doma j.* iz Va-'-;i pri Litiji na Kranjskem. Prosim eenj»*ne rojake. «",. kdo ve. kje -e nahaja, da mi naznani njeno bivališče; če pa slučajno sama bere ta oglas, naj se sama javi - v* 'ji prijateljici: Frjnces •Javoi-sek, 2514 Park sr.. iSeflin-ham. Wash.	(10 17—11)
Rada lii izvedela za nK»j;i 2 brata
.MK IIAKLA in JOHNA KOTA R. Prosim, če sama bereta to vi-stjee, naj se in i oglasita, ali
pa če kateri izmeti rojakov vo za njim naslov, naj mi >ra blagovoli naznaniti, za kar se že
vnaprej zahvaljujem.. .Sporočiti njima imam tužno vest o smrti sestre Nežke in še več driigili važnih stvari. — Marie Kotar, 5030 w. 25. Place. Cicero. 111.
nr,
Kje je JOHN TAVČAR- l>ied 14. leti je bi! v RrK'k Springs, Wvo.. pod imenom Milar. Čo kdo kaj ve o 11 j in. naj blago-' voli naznaniti njegov na^ov njegovi b-»lni ženi na spodaj navedeni naslov, ali <V sp.m bere te vrstice, raj se p.i sam oglasi želli Mariji Tavčar in sinu, Polhov Ciradec h št. 51, Slovenija, •Jugoslavia, r	jijj
Mlakarjev Janez, — boljševik.
Odkar je Janez zopet doma. ni! pri Mlakarjevih nobenega jedila,i ki bi ne prtilo "prismojeno" na mizo. — Tako tnuker je les, —: »'oka stara Malkariea. — in tudi' j,n'* nima dosti vetra. Človek mori cjfclepetl* v kuhinji od samega dima.
Pred štirinajstimi dnevi se je ^
pričelo to zlo. Takrat, ko je Mla-, kari i-a v pro* 13 v® povratka svojega fanta *pe't!a praiičjo pečenko,' napravila potiee tea sploh priredila tako pojedino kot da je kak ki M, poroka nli sedmina. že ta-1 krat niso bil * njene oči eeli dani ait he. Takrat na se ji je vsaj vse itebro posrečilo, tako dobro, da je l il fant drugi dan na smrt bolan (mi preobilice ilobrih stvari.
Seveda, takrat ni bil dim, ki ji j« privabil Mihe v oei. Bile so sol-re v *elja Sv.-ta mati možja. kako 1» čb v< k ne i >tal o<l veselja, ko m je vrnilo drago izgubljeno de-t zopet domov, ko niso skozi šti-li dolgu in strašna leta ničesar vedeli o njem kot to, da živi v neti t divji deželi, tako divji, da elo-v«k komaj izeovori njeno ime Na t sto drugi strani sveta je bil njen »lite«, - tam v Aziji, ki je sko-to desetkrat tako daleč kot cesarski Dunaj. Vajprvo so ga ujeli, llhsi in pot«-».i je šr! na Kitajsko in 011 tam zopet k Kusom. Kitajei, _. tako je itala Mlakariea neki*4 v nekem koledarju, ho po<ra-i;: nneiie barve, poševnih oči in Jlolgih kit. Kile nosijo tudi mož-ki. zavživajo na pasje repe in črve Oni d m tri. IJnsi. ti so pae kri-stijani, a m m Lir ne pravi. Imajo e< lo svojega j|»osebuega papeža, ki 1 ,i ne s»nnnj-* v Rimu. Jedo, moj 1'og. kaj jedo ti najrajŠe? Sveeej i loja' Tii mi pa neprestano pi l ji jo vodko. Tega sicer ni č i tal a i J'hikariea v nobeni knjigi, a je I i."v«- lela od drugih ljudi. Reditelj pa j«* tudi vse še Iwilj trdno vr-. < !a. Ni bilo prav t.ič čudnega, da
ob pov*-atUu izgubljenega sina spekla prašičjo pečenko ter napravila potice. Pri tem pa so ji i.eprenta.no t-.*kle solze po lieu navzdol. Solxe veselja....
Se nekdo drugi je imel takrat \0(|o v očeh: — bil je stari Mlakar. katerev i ni »e ni kdo preje > idei jokati. Niti takrat, preti .šlirirui leti. ko je Janez, njesrov « linev. jemal "lovo. Tudi »tedaj si ,»«• hitro izbrisal neumno vodo i7. f.či, da bi pa kdo ne videl cmeriti se. Tot.-m pa je trdno siisnil Ja-I /u roko ter rekel; — No, da si 1- /•■pet doma.... To je bilo vse. '/..t Mlakarja, ki ni rad oblačil
svojih čustev v besede, je pome-i julo to dolg erovor.
Me/narjern Rezika se pa ni sramovala svojih sol/a. Mogoče ni niti vedela, d t so ji tekle solze v potokih po rdečilt licih navzdol, l*o je tekla Janezu nasproti. — Janez, moj drairi Janez, — je rekla. Janez ie bil njen fant, a v tirugai-nem sn islu kot za Mlaka-i ieo. Janez je namreč obljubil Re-ziki ''večno zvestobo ', vsaj za toliko časa. dokler se ne vrne iz tujine v svojo tiho domačo gorsko vasico.
Tako jc lii| .lanez zopet »loma. /v štirinajst dni. Srečno jokanje Uezike se j.- spremenilo v odprtim smejanje m maloltesedno veselje starega Miakarja v irostobe-sniuo proklinjanje. Čeprav je stali Mlakar svojo ljutiezben in svoja čustva skrivai pred celim svetom kot stvar, katere se mora mozki sramovati. — svojo jezo je javno pokaz-tl eel emu svetu ter proklinjal, da se je kadilo.
Njeirova žena pa se je jokala. Ker pa niso bile to solze veselja, se jih tudi ni sramovala. Govori-«'i ta je nekaj o mokrem lesu in c umu, a vendar prismodila skoro sako jed vsi cd bridkega srčnega J«da
Bilo je pa res vredno joka, sme l.a in preklinjanja, če je človek »JedaJ, kaj je Janez počenjal. To tm pravi, — .»u ni ničesar počel. Valjal se je r jut raj leno po po »t« I j i, ko so bili drugi Že davno na delti, Tv**topal nato po cesti' ter pripovedoval vsakemu, kate-i. ga je areč%!, dolge povesti, o Katerih ne vedo ljudje nikdar, alr mi smešne aH resne. £e slo?«jno »i »rečal nikogar, ki bi ga kotel I*o*luajtti, je poiskal svoje posla-tale« v gostilni. Pogosto je šel tu
c§ ven na po«je ter gledal ljudi
%
pri delu, dokler se tudi tega ni naveličal ter odael proti dotnu. Jezen pa je bil na to, ljudje še \edno niso ho'tel spoznati, kak-fcer blagoslov jim je prinesel s seboj iz Rusije.
Dobro razpoložen pa je postal Janez vedno šele proti večeru, ko so se oče in drugi člani družine \inili po težkem dnevnem delu domov. Vse druge obede jim je norala sedaj, ob času žetve, nositi dekla ven na polje. Zvečer pa je skuhala Ml'ikarica ne^aj izvan-redno močnega in vsaki dan je ponavljal Janez: To je pač drugačna jed koi pa črvi in Iojeve sveče. Tako kuhati kot mati pač i:*.« zna nobeun druga babniea na svetu.
Po tem uvodu pa je pričel Janez
—	svojo pridigo. Da je prišel se-<iaj nov čas kot 'ja še ni bilo boljšega in lejpšega na svetu. 1*bost vo.* Tega sploh ni več. Zakaj o.' Ker tudi ni nol>enega bogat-s va več. Vsi ljudje so enaki, eden kot drugi. Nikomur ni treba več i mčiti se kot prej;-. Štiri ure delu na dan zadostrii<;jo. To je že
kdo izračunal pred štirimi leti. To je sveto.
—	Ti si Osel. — je rekel stari Mlakar, ko je prišel Janez prvikrat s svojo učenostjo na dan. — Ali --i jw»poln'»ma pozabil na kmečko gospo larstvo v teli štirih letih, da brbljaš take .:eslanosri?
t c leži žito na polju ter se zbirajo i sivi oblaki, potem je stvar drugačna. Potem je treba biti ob jutra-i.ii zori na delu ter ostati tam v K ožjem imenu, dokb r ni zadnji snop spravlj- u. Makar da je jk»1-ih č. Potem je tudi blagoslov na pridelku. Pridejo pa tudi časi, na j r.raer v zimi. ko -e človek lah ko odpočije. — Na glas se je zasmejal. napol jezen, napol vesel.
—	Štiri ure dela na dan! Gotovo ni bil oni, ki je to izračunal, i met!
Janez pa je pomilovalno ozrl v očeta.
—	Saj je vendar prenehala raz-
l ka med kemtom in gospodo. — | Kden je tak kot s*o drugi, to sem -"e rekel, (iospoda mora ravno- ' tako delati kot eden izmed nas.
—	Tako? — je rekel Mlatar na rolgo zategnil besedo. — Potem bom naprimer dal staremu profesorju. ki pride vsako poletje v vas, koso v roko ter rekel: — Se-
pa kosite, kajti d rugae p ne l om opravil 7 mojimi ljudmi vsega v štirih rrmh.... Pozimi pa l oni šel k njemu v mesto ter mu 1'tmagal pisati njegove učene bu-kviee. ker bi mdi on drugače ne izhajal s svojim i-asaom. Kaj ne. tako si predstavljaš stvar, .lanez*I
—	Ne, — jv? rekel Janez.
—	Kako pa toraj ? — je vpra-ši.l Mlakar.
Tedaj ni vedel Janez za noben odgovor.
Vsled tega je rajše pričel z drugim poglavjem svoje nove teorije, ki naj bi osrečilo celi svet. — Pripovedoval da je osebna lastnina tatvina ter izjavil, da so vse postave, ki so tičejo zakona, le nasilne odredbe, kajti vsak človek ima naravno pravico, da živi skupaj z onim. s katerim ima veselje. I udi ni zvezan, za čas in večnost, temveč toliko časa kot se mu lju-l i. Prosto ljubezen je imenoval to. Za narml pa mora skrbeti država. .
—: Moj Rog, potem ne bo terba človeku niti plačevati alimentov, če se mu kaj človeškega pripeti.
—	si je mislil mladi hlapec v veselem razburjenju. Tega pa ni rekel naglas, kajti dobro je vedel, kako strogo p.tzi stari Mlakar na pošteno življenje v njegovi hiš'. V tem oziru ni razumel Mlakar t.:' nobene šale. Že s svojo "prosto ljubeznijo*' se je vsem zameri'.. Mlakariei je zakričala: — Za božjo Kristovi voljo. Janez, kaj pa čenčaš! in Rezika. ki je prišla rs obisk, je skočila pokonei ter rekla: — O tako neumno govoril. potem grem rajše domov. Da. skrivna zaljubljenost, to je Rezika se trpela, a prosta ljubezen ir [»otem niti poroke. no v takem slučaju si Janez lahko izbere kako drugo. Vsa jezna je odhitel; i/. sobe ter s«.- ni več vrnila.
(Konec prihodnjič.)
TBS TOSHES BBS BBS M&
/'
GT.AS NARODA. 16. NOV. 1920
Vlada ljudstva ali vlada generalov!
i Doslej smo govorili o pravieah prebivalstva v posameznih pokrajinah. Nastane vprašanje, kaj in kako bodi s centralno vlado! Pri tem nastane tudi vprašanje, kje naj bo centralna vlada Danes je v Belgradu. Mislim, da pri nas ni človeka, ki ne bi že mislil o tem, ali je Bel grad pripravno središče! Eni s otudi za Zagreb, drugi za Sarajevo. Povsod pa se navadno uveljavljajo j>j>misleki iu'navadno tudi tehtni Atnerikanci so Svoječasno vprašanje rešili zelo enostavno: Sezidali so svoje glavno državno mesto Washington nanovo. Mi nismo Amerikanei, zato najbrž kaj podobnega nismo v stanu izvršiti. Verjetno pa je. da ostane Belgrad sedež osrednje vlade. Samo to je nujno potrebno, da Belgrad enkrat pošteno pometemo in sčistimo od tiste neznansko smrdljive nesnage balkajiske politične in socialne sfere, ki se je tam nakopičila.
Kako torej si mi mislimo centralno vlado? Predvsem smo tu za načelo, da izvršilna moč tudi ne sme biti v roki enega samega, temveč v kolegialnih oblastnijali. Pa Tudi tukaj re sme biti izrečena zadnja beseda. V vseh upravnih poslih imej zadnjo besedo izvoljeni parlament. kjer in kadar se mu to zazdi potrebno.
V zadnjih dveh letih smo doživeli že toliko ministrskih in vladnih kriz. da se mora vsakemu zdeti potrebno, da se vladna oblast nekako stabilizira. Danes živimo j^rav po balkansko v tem pogletu. — Zazdi se to ali 0110 naprimer kakšnemu srbijanskemu politikastru ■ saj beremo vsak dan temne zgodbe o pod v zet jih Protičev, Davidovi-čev itd), in izzove se kriza. Par gospodov se potem pogaja o sestavi nove vlade, cele mesece glihajo med sboj. da*imajo vodilni uradniki v ministrstvih priliko krasti, goljufati in delati nered vsake vrste. — Potem se končno gospodje poglihajo prav po balkansko 111 vlada je zopet hi. Pa nihee ne ve, če ne bo že jutri kakšen general tam za dvor skim plotom tako in tolikokrat kihnil, da se vlada znova vznemiri 111 zopet pade v krizo. Vse te večne krize niso prav nič drugega, kakor pohlep posameznikov, priti do moči in korita. Kaj ljudstvo, kaj država : g g. Protič, Davidovie ali Pribieevič so prvi gospodje! Dvor in generali pa se zadovoljno posmehujejo tem grdim igrani in intrigam. Zakaj čimbolj molči ljudstvo, čimbolj se posamezni predstavniki strank' prepirajo med sebojjtembolj raste moč dvora in generalske stranke. In če mal obolj natančno pogledamo v ozadje, bom O videli, da iir-mo p«»leg oficijelne še eno drugo vlado — vojaško. Bela ali črna roka — katera ima premoč med generali! Pri tem vladajo vsi mo-g<*'-i ljudje, samo ljudstvo in njegovi zastopniki ne!
T c mu neznosnemu stanju bi se mogli najboljše izogniti na ta način, da parlament voli vlado za gotovo dobo in da bi morala kiti vsaka pokrajina pri tein zastopana z najmanj enim'članom. Pri tem bi bilo parlamentu na prostodano. da mora izvoliti v vlado ljudi, ki jih smatra za najsposobnejše, torej tudi ljudi, ki niso njrgovi člani.
Taka vlada hi seve morala takoj odstopiti, kakorliitro bi to zahtevala večina parlamenta in po tlakih novo izvršenih volitvah. Vsi člani vlade bi morali biti enakopravni iu njen predsednik naj bi dr-iavnopravno ne imel nobenega izjemnega stališča. Seveda je takšna vlada lahko tudi politično odgovorna, toda res le v političnih vprašanjih, med tem ko bi pri vprašanjih zgolj upravnega značaja, ne bila vezana izvajati konsekvene in stavi jati vprašanja zaupanja. Vendar bi se moral apolitična vprašanja reševati v skupnih sejah vlade in bi vsak član vlade bil upravičen vmešati se tudi v zadeve svojih kolegov. Kakšna ministrstva so neobhodno potrebna Zadoščala bi naslednja: Za zunanje zadeve, za just ieo. za vojna, za finance, za industrijo in trgovino, za poljedelstvo, železnice in pošto, za socialno skrbstvo, za javno dobrobit in šolstvo.
Vrhovni vladar države, ki imej pravico vtikati se v vse stvari, bodi izvoljeni parlament! Senata ali višje zbornice ne potrebujemo' Vlada pa mora strogo spoštovati državne in pokrajinske ustave in I naj ne sme ukreniti ničesar, kar bi prebivalstvo vznemirjalo. Parla-ment.bodi njen zapovedovalec v vseh notranjih in zunanjih zadevati. Parlament bodi varovalec državnega ugleda nazven: on sklepaj pogodbe s tujimi državami, odločaj o vojni in mini in razpolagaj z državno hrambo. Varuje naj enotnost države napram posameznim pokrajinam; skrbi naj za mir in red v državi in garantiraj za vse. kar pokrajinam in posameznikom priznava ustava države. Edini parlament sklepaj skupne postave in državne odredbe in nadzoruj izvedbo istih k lepa j o ktnem državnem proračunu in nadzoruj državne finance. Parlament nadzoruj državno upravo sploh. Sporazumno z ljudstvom naj izvaja kontrolo nad uradništvom in posameznimi panogami javnega skrbstra. Predlagaj ljudstvu potrebne spremembe v ustavnih določbah itd.
Tako bi res vladali demokratično in ljudstvu bi bile garantirane j vladana država biti le republikanska vladavina. To državno obliko vladana država biti le republikanska vladavina. To državno obliko potrebujemo tudi zaradi bodočih dogodkov, med katerimi vidimo tudi spojitev z bolgarskim narodom v eno državno telo. Vsak centralizem, vsako pojačevanje monarhične državne uredbe le pomnožnje težave na poti do tega nujno potrebnega njedinjenja.
Izdajstvo pri Carzanu.
Ze vrsto let živimo v nepretrgani verigi historičnih dogodkov. Vestni zgodovinarji si zabeležil jejo datum za datum, a ne vedo, kateri je važnejši, dalekosežnejši. u-*odnejši. To pokaže šele bodočnost ki jo ti dogodki oblikujejo kakor imetnik, sestavljajoč mozajik, ko-=;ec za koscem, navidezno brez re-la in smisla, le za pestrostjo težeč in presenetljivajoč. a koncem kon-ccv vendarle stvarajoč po tajnem, zavedno trdnem načrtu. Tudi naša bodočnost se oblikuje v pester mozajik. ki ga ustvarja tajna volja neizprosne usode. Dogodek hiti za ti o god k o m. vesel, poln sreče, časti uspeha, a zopet sramoten, žalosten. bičajoč nam živce in pobijajoč nas k tlom.
Fsoda nam je stroga učiteljica: redkokdaj nas poboža, redkokdaj se nam nasmehlja. Navadno vihti grčavo palico nad nami in nas zapira v temo ter postavlja v kot, Hudo je a morda dobro za nas! T7-*o<Ta pač pozna naš lebki značaj, nešo redko, južnjaško kri brez železa. naše srce. ki prerajjo hipoma vzplameni in zopet hipoma brei resnega povoda zledeni. TNoda u stvarja iz nas značaje, sitne, ne klonjive. Že doslej smo imeli me«] Ju gosi o ve ni dober sloves: vztrajni smo, solidni, izvrstni organiza t or ji, nadarjeni . . . ej, poleg tel odlik pa imamo še vedno napal obilico. Naj nas torej le bij/ !i I strahu je učiteljica Uaodaj nienj
"	K
j zasluga je, da snip oostali tekom r stoletij kreinen-narod in njena za- s .sluga bo, da postanemo končno t narod iz jekla !	I
"Malo nas je. a smo ljudi!" š T'soda hoče. da postani vsakdo iz- r med nas junak. Ni sramotno, kar r nam določa, in mi se ne branimo u- 7. loge. ki jo imamo igrati v Jugoslaviji. Bili smo zarotniki, veleizda- 1 j ice, četaši, legijonarji, klativite- 1 , zi, pa bomo poslej še jugosloven- 1 1 ski iredentovei. Iz pestrega mozai- ^ ■ ka naših ulog, vedno častnih in 1 i spoštovanih, a malokdaj prijetnih, p t se morda sharmonizira končno naš t i obraz ...	]
•! Te dni je bil triletni jubilej do- j godka, ki je malo znan, a je bil \ važen člen v verigi historičnih do- s : godkov, ki so rodili usodni prev- c j rat na laški fronti. Miloš Čtmac- j i jty poroča o njem v ceŠki "Narod- 1 -(ni Politiki*\ Zanimivo je kar po- 1 • roča o bratstvu Čehov in Sloven- 1
-	cev ter o junaški ulogi, ki so jo i- 1 . grall takrat naši možje kot orodje 5 -jUsode. Revolucijo Čehov in Slo- 1 i vencev na laški fronti je avstrij- 1 e ska vlada tajila in skrivala, saj se ]
je zavedala, da tiči prav v njej 1
-	začetek konca Avstro-Ogrske. . . i l| Bilo je 18. septembra 1917. ko t -! se je pri Čaršanu v suganski doli-
-	j ni posrečilo Italijanom brez ~to-1 povske priprave prodreti v avstrij-
k ske bojne postojanke in prav za 1 a prve baterije. Vojni minister — 1 a Caap je avstrijski državni zborni-
ci šele leto kasneje na hudobno interpelacijo poslancev Wolfa, Jlart-la in tovarišev silno nerad priznal ''ta naravnost verjetni dogodek" . Češki podlistkar poroča^zdaJ, da so bili glavni krivci tega avstrijskega malerja slovenski nadporoč-nik dr. Ljudevit Pivko in češki častniki Jirsa, Kohoutek, Zelenv, narednika Mlejnek in Kačič, desetnik Malcinek ter dva pešca, ki ju ne imenuje.	•
4Neue Freie Presse* je prinesla obširen dopis o tem izdajstvu ter izjavila, da <4treba priznati'*, da je bila izdaja ''temeljito in- mojstrsko" pripravljena; "veliko nesrečo je preprečilo le dejstvo, da je italijansko poveljstvo zagrešilo hibe pri izvrševanju načrta ,ki je ponujal Italijanom popolen uspeh naravnost na krožniku."
Kakor videti so naši častniki me rili izvrstno in le laška nerodnost in strahopetnost je zakrivila da strel ni zadel v črno! Že leta 1917! Za. koliko bi se bila skrajšala vojna, če bi ne bili Italijani nesposobni in bojazljivci!
Miloš Čtrnaetv piše: "G. major Franta Jirsa mi je podal prijazno sledeče informacije: Načrt "izdaje" se je porodil v glavi hrabrega reprezentanta Slovencev dr. Lju-devita Pivka, gimn. profesorja v Mariboru. Njemu se je rade volje postavil po boku češki junak, če-tovodja Karel Mlejnek, sin ubož-nega kmeta iz vzhodne Češke. — Mlejnek je že junija spretno prenesel k Italijanom dopis, ki je bil naslovljen 11a poveljstvo I. ital. armade v Vicenci. Simuliral je, da si gre ogledat sovražnikove postojanke, vojake svoje lastne patrulje je razkropil « strelom jn ko je opravil v ital. zakopih svojo nalogo, se je mirno vrnil k svojemu oddelku. Takratni poveljnik av-strij. podpolkovnik Vidale, ga je za ta čin celo povišal za stražmoj-stra ter mu je dal podeliti "malo srebrno" za "junaško* vedenje.
Tako smo dobili z Italijani stik — je pripovedoval g. Jirsa — in je bil dogovorjen sestanek z načelnikom ital. gen. štaba, majorjem Finzijem. Sporazumljali smo se tudi s pomočjo topovskih strelov, kakor je bilo dogovorjeno, ali s številom in smerjo raket. Sestanki so se vršili ponoči. Ital. častniki so bili silno oprezni; sami so hodili na stražo in nihče izmed moštva ni smel pri takih prilikah biti izven zakopov. Iz ital. jarkov smo se vračali vselej s cigaretami, ča! sopisi in zanimivimi novicami.
Spominjam se. da je v neki noči odnesel sam dr. Pivko pismo za ministra Beneša. ki je bil takrat v Parizu. Poslala ga je njegova soproga s posredovanjem poročnika Hoppeja.
Tako so minevali tedni, polni marljivih priprav, dokler nas ni dr. Pivko presenetil z vestjo, da so Italijani sprejeli naš predlog ter da izvrše v našem odseku veliko 0-fenzivo.
Devetindvajset prostovoljnih vc ditelj ev, po veČini Cehov, je bilo skrivaj pripravljenih, vesti ital kolone za naše zakope ter v nekaj urah dospeti prav do Tridenta.
Dr. Pivko je dovršil poslednje podrobnosti naskoka ter se je vrnil iz laških pozicij z dvema veli kima steklenicama opija. Tega sme namešali v kavo Bosancem in av strijskim strelcem. Dne 14. oktoh-ra opoldne so Lahi ustrelili dva krat s težkim topom: znak sogla šanja in jutrišnjega navala. Dne 17 oktobra opolnoi je začel metati reflektor z Monte Lefrea žarke, — znak. da se akcija začenja.
Prve italijanske patrulje v cev Ijib z gumijevimi podplati šo zgrs bile avstrijske straže, presekale e lektri ene zveze ter se kakor valovi zagnale naprej. Toda nezaup-nost ital. častnikov in vzajemna o« sobna sovražnost sta izzvali popol-no konfnznost v izvrševanju nada ljne italijanske akcije. Prvi itali janski oddelki so že prijemali poveljnike našega oddelka dospeli so že en kilometer za našo front<i do lahkega topništ. v naših vrsta)! je nastala panika — toda ital. po veljništvo se je še vedno obotav Ijalo ter je na naše vzpodbujanj« le s svojim "lentamente" Cpolago ma). Ranjen sem odšel na laške stran, medtem ko je moral dr. Pivko prebresti vse opasne kaverne kamor so se Italijani bali vstopiti ^Ilejnek je tekel po italijansko po moč ter se je vrnil izčrpan, dobiv si za svojo brezprimerno smel os tri rane z bajonetom in dva streh — od italijanskih vojakov!
Raznesjp se je vseobča borba laško poveljništvo pa je izgublja lo glavo bolj in-bolj. Zaman so bi le tw grožirie častnikov ki so 1 ikci^ yedeli m M*
-jDo drugega dne je trajal boj. ko je -jkončno prišel za nami k ital. bri-1 gadi tudi dr. Pivko. Topovi so grmeli in rušili avstrijske zakope, s trume ital. vojakov so prihajale na i-j pomoč. Oddelki Ital eiklistov ki so
-	j imeli prizadeti avstrij. vojem po-
-	j slednje udarce, so nas le rado ved-_ no ogledovali, namesto da bi bili
-	pobrali sadje naše štiri mesece trail jajoče, nadvse naporne in nevarne ' j delavnost i. . . .
a j Z bolestnimi čustj^smo odhaja-rili v Itali.io. da bi ondi z lastno silo a nadaljevali svoj upor. Kaj je koristilo, da je bil ital. general de--Jgradiran in poslan v pokoj! Av-l-strija je potegnila od Soče svojo >! voj-sko na tirolsko fronto in ves e i naš napor je bil uničen. . . i| Doma so nas proglasili za vele-j izdajalec, ker pri ital. ujetnikih P SO našli naše mape. Soprogo drja. ti Pivka so aretirali in jo vrgli v je-, čo za 6 mesecev, šele 11a interveo-' t cijo poslanca Stribrnega so ji je-
-	čo nekoliko olajšali. Trikrat so . j nemški poslanci v državni zbornici interpelirali zaradi nas ter na-
r (padali naše "nerodoljubno" vede-jlnje; medtem pa smo mi v Italiji
-	pripravljali nove podkope svojim i tlačiteljem.
Vsak udeleženec se bo rad spn-7 minjal veselih trenutkov našega e j skupnega življenja, ko smo dolca-. zali vzajemnost in edinstvo češko-
-	jugoslover.sko, ko smo si prisegali
-	da hočemo braniti tudi v bodoče _ svojo svobodo proti škodljivcem, 1 notranjim in zunanjim, ki žele raz-]
»biti 0110. česar niso pomagali "ra-ijditi. . . j Tako je zaključil major g. Jirsa J
-	svoje pripovedovanje. A doslov? e Poveljništvo IT. praporja 39. peš-
-	i polka legionarjev je vložilo že la-1 ni v jeseni predlog <la je treba dr. -1 Pivka odlikovati. Doslej še ni do-q šla rešitev. Naj o torej posvečena
-	slovenskemu junaku in njegovim o Češkim tovarišem vsaj ta skromna
spomenica! —"
c j Tako piše Miloš Čtrnaetv. ----
VABILO
0	na plesno veselico,	1
-	katero priredi društvo Boritelj
1	štev. 1 KDPZ. v Conemaugh, Pa.,1
-	v soboto večer dne 20. novembra
:- v dvorani društva sv. Alojzija na First Alley. Tem potom vljudno
-	vabimo vse rojake in rojakinje iz
i	okolice Johnstown a, da nas bla-
0	govolijo poseliti gori omenjenega
1	dne. kajti zabave ho obilo. Tudi. škofova mati bodo nekaj izvrst-
;i j nega pripravili za vesele irnste a-Igrala bo gf d!>a (orkester po<l t j vodstvom Mr. Viktor Novinšeka. a Vstopnina za moške -V)e. ženske
-	vstopnine proste. Prijatelji plesa in zabave ne pozabite gori onie-
■i njenega večera! Vljudno vabi
ii	i 16-17—11)	Odbor. -
Držite ta liniment < I! pri rokL	!!
Kadar trpite na raTmatiima. lam teci. ' 1 i 1 scUtiei. n«ur*lcijt. boUcih milicah, otr?- < | . t lj«nib členih, krtih iu drugih xtuumjifc bolečinah, rabit« smo	1 *
\V	{1
;: Several Gothardol
I '	CprejeSnannGothardtkoclje) na mestu.	1 '
I I	'tjer j« bolečina, in ste Uhko prepričani, ds ( |
j (	»am bo kmaia odleglo. Ta zanesljivi do-	*
;	iLači iiniment le bil rabljen sfcosi Jtiri-	T
t I	de^et let r največjim In ssdcvoljir'a	#
j I	us pobom za. odvmiteT lokalnih noici.n tn	i
1	odstranjenja oteklin. Naprodaj *	®
< ►	lekarnah. VOT^h rsssrih. 30= in&z.	i
Rad bi izvedel, kje se nahajajo: FRANK PRI NK in FRANK Ft'K. oba doma iz Britofa ali iz V rem na krasu, JOHN PRIMi'. doma iz Zarečja. ter ANTON SAMSA. doma i/. Stare Sušiee. 1'rbanov. Prosim rojake širom Združenih držav, ako katt-.i ve za njih naslove, naj mi blagovoli naznaniti, za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali pa naj se sami oglasijo na moj naslov: Frank Srebott. e o (Jlaviano Store, Ludlow, Colo.
(12-16—11)
Iščem rojaka JOŽKFA FELICI-JAN. doma iz Ilovišč št. 11 pri Studencu na Dolenjskem. Pred osmimi leti jc bil v ('levelandu-Pri odhodu «>d tu ji» rekel, da £ru v Nvw York, a pisal ni od tam nič. Stariši so mu pomrli v st:.r:M:i kraju in zato mu imam več važnih stvari za povedati. Cenjene rojake prosim, ako kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani. aH naj se pa sam oglasi, ee bere te vrstice. — Anthony Felieijan. ?109 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
O^-IG—11)
Kje se nahaja IVANA CKRAR Pred jiar meseei je prišla \/. sta-rej/a kraja v Cleveland, Ohio. X (»lasu Naroda sem bral. da .j'* 1 iskala svojo mater. Zanjo želi izvedeti njen strie Valentin Podbelšek. doma v/. Krajncga I Srda. t'ara Krasna. Ce kdo r kov Ve za njen naslov, profil, da mi ga sjioroči. ako j>a sama bere te vrstice, naj se oglasi svojemu strieii*- Valentinu Pod-belšek. Box 11 ■">. tanton. Tn«!-
_ncio—in_
issaiwmžsšs msmsuL^
Posebna gorkota za mrzle zimske dneye:
Napravite sprejemniro udobno s Per-^^^^^	fection Oil Heater- Postavite ca tja
vsak ras, kjer ca najbolj potrebujete.
j E^Vv r*1F*lf J	"M>nl ur dobre udobnosti za reno ene
v WV^W J	galone risto jjorerejia Soeony petroleja.
VB^^^ Tig/	Nobenih ritnirti ali zaprek, nie dima;
B /š^ <J|;	n treba prenašati ne lesa ne pepela.
Vaš Perfection je vsak trenutek pri-_____Bi	pravljen* I^thko ca Je napolniti, prlžca-
m	aU In t*Sa ,>rez duh'*
K^^vl	Kupite ilanes IVrfertton, pa boste
jjP-	»i	veseli vsak dan.
tBH^^^BBr	Za boljše uspete ujH>rabljajte
jVr . ^T	Soeouv ttetrolej.
iSBP »IHCTIU
feP PERFECTION
B ^^ Oil Heaters
JL STANDARD OH. CO. OF NEW YORK J
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBaŠNIK
•oba lfS Bakewell Bids.. Pittabnrgh, Pa.
Togal Diamond and Grant Sts.	(nasproti Coarta).
Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr pooblastila, kupne pogodbe. flWwtniee. zaprisežene izjave ln prošnje za dobavo »voj-• cev iz staresa kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemljišč tu in v starem kraju, posreduje v tožbenih zadevah med strankami tu in t domovini, izdeluje prerode iz slovenščine na angleški Jezik, ali obratno, tolmači na sodnljl ali pri kompezacijsklh razpravah In daje vsakovrstne Informacije zastonj. Cene nizke, delo tafco in pravilno.	s
1jlif^ *] i kraljica sveta. i
I ^ * v «—--„ ,	j ^ _ gg ž
Roman. — Spisal Karl Pifborg.	S n
I A ^ ^ * ^ ^	rr |
Xa *'G las If aro d a" priredil O. F. '	R r.
23	... (Nadaljevanje.)	«
. t Iti! je prastar in rjefrova brada je plapolala v vetrn. Njegova pitava j*- Inla odrev»nela, kot razjedena «wl v -ukega števila let. V o s o j i b\i«-i je dr/al zakrivljeno palico iz zlata. Tedajs ko je dospel »prevod do polovice gore, je dvignil desnico ter jo iztegnil.	r.
Na to znamenje so vrgli svečeniki plameniee ob tla, kjer so tleli naprej ter polagoma ugasnile.
Drugi migljaj st.irei. in i r. »prevoda so se odločili nosilci mrtvih t< r *ii p«, zadnjih *topi»jicah navsgor, nakar so položili mrtve v pol-1 rogu k tog starca s pa.i«*o.
Stopili so nazaj ter se izgubili v množici.
Nastal je velik molk.	r
'IV/k o nas ka ■ nuje jo bogo\ i, — je rekel starec s tresočim > tri m lial j.atr je odtcirnil svr,j«» roko in velika Astarta nas t /apu-tila. V nn*e duše se j« zajedla velika bolst. Kaka je našii t Liivda, da morajo o*roei našega narmla umirati! jSl	I
I diši me, l»al in vrni se k nam, Astarta.	*
<j1»»s starca je postajal vedno močnejši "n vsi navzoči so se '
»tnali.	"	1
Ali nas je obiskala kuga, ker smo dvomili o stari resnici* Ali ' t as j.* /adi-la kazen, !'er smo mrmrali, ko se nas je lotita nestrpnost. 1 k« r so priti.'jali ro«lo\i t« r odhajali, ne tla bi »o izpolnilo to, po če-tunr smo hrepeneli T
.... i Ali nas je zal« hi kazen. k»r miio kričali. — Zakaj se ne vrne
Astarta k n.ini, k svojemu narodu, ;-akaj ne prid** nazaj boginja živ- .
Ijenja, boginja ljubezni?
Mrmranje še lo skozi vrste poslušalcev.	I
1/ mmi/.ice se je dvignil liajpr-o en glas in teira se je pridru- ,
žilo nato na stotine glasov:	"3H jBg
—	Astarta!
—	Astarta!!
Stanovala je v naši sredini. kraljica življenja, kneginja ljubezni, — jc zadonel p I it s svečenika. — Zakaj j ■ obrnila od nas svoji korake, tega ne vem, čeprav šteje moje življenje veliko vrsto b-t. Moj o »V ni vedel tega in tudi njegov oče i.e. Prazno stoji nje i <> -vrt i.-Ve, (M|kar j'* božanski simbol iz zlata izginil, odkar ne živi podoha A sta rte vir me«' nami in 'nikar je šla v nebo, o«lkoder s« i <• \ rnc ve- med nas Ali se je zgodilo to raditega, ker je kralji«-a 1 ilki> i/iiula latgove h-r s«' zaljubila v kralja Židov, ki j*- stanoval daleč tam pn ko ntcr.ia Osamljen in majhen je postal naš narod od i ':cura časa naprej, ko je blisk, osvetnik bogov, zanetil platnen v h\elišču ter ubil kraljic^.
Le eno upanj' nam j«* pustila kraljica l>ilkis, upanje, katero ji je A° art a sama položila v njena umirajoča n->1a.
JVav kot je izpniln zlata boginja iz svetišča, — je rokla kra lji« a, ko s< m se • rnila z vožnje preko morja, tako se ho enkrat \ečna ljubezen zopet vrnila, ko bo izvršena pokora za mene in moj rod. —
Znamenje golobi« na vratu boginje. Jstz sem ga ukradla. Kralja Salamoii jm je «l«»l»il o«'. mene kot znak ljubezni. Boginja jc zopet noil vami, ko hoste zagledali znamenje goloba.
—	še vedno ni j.rirlo znamenje goloba med narod Astarte. Še vidno hu«lujejo bogovi. Naj požrejo sveti plameni trupla mrtvih. 1'rivedite žrtve živih, <1h jmtolažimo bogove....
Veliki duhoven je stopil nazaj. Iz rok na<*iii služabnikov ojrnja pop.nlale železne pai'ee. Iz roke v roko so romala trupla mrtvih. Zaphipolali so ognji n v njih so padali mrliči. Out i je bilo jadiko-van.je, tisoč rok se jc dvignilo proti nebu in ti^oč teles je padlo na tie ter pričelo tolči / glavo ob mrarnor.
V.a velikim duhovnom je bila o-Jprta dvorana, štiri postave bo-f_ov >o !ioni1«» strop. V sredini dvorane pa j«* stala čudna prikazen. Bila j«- \/. temnega Železa, v človeški velikosti. Podoba Astarte. Stala je na nizkem teme1 ju in ta temelj je bil votel. V njem je ležal kup t glja in lesa.
Zopet je pomignil veliki duhoven. Priskočil je suženj in vrgel
1 luinciiieo v kup.
1'olagoiua je pričelo goreti.
Iz dvorane sta stopila tedaj dva duhovnika. Šla sta proti s«>hi i. železa. Dva sunka na levo in desne in železno truplo s je tloprlo.
____V notranjosti core je postalo živahno. Verige so pričele
r< žljati iu pojavile so se na*re postave. Bili s«) to služabniki ognja.
l*risli so po žrtev V |>oluteuii so šli previdno ter se ustavili pred rekimi zaprtimi vratmi.
V majhni celici ie ležal na golih tleh sin Mp?ombe. liraiul »e je kot divja zver, ko - > ga prijeli stražniki. Ali je slutil iiso<lo, ki je težka in temna padala nanj? Nič niu ni kori.vilo, da je tolkel krog sebe da je praskal, pihal in prizel.	m
Kroir njegove glave se je vila bela cunja, l.i ni več izpustila tega, kar jc držala.
Skozi ilolge hodnike je vodila pot ter preko številnih stop-rjic, spolzkih od vode. Vedno višje se je dvigala pot, do vrhunca »vete gore.
Sin Maeombe j»> slišal naenkrat mrmranje, kot ono valov požrešne reke, ki butaio ob breg. Stresel se je. Videl je le predobro, kaj pomenja to mrmnmje. Preveč pogosto je v svojem lastnem kraljestvu čul to mrmranje, ki je pomenjalo smrtno pesem obsojenega.
Hotel je dvigniti obe roki proti glavi, da **rga omot ter zbeži. Njegove roke pa so b:Ic zvezane in oil je brez moči.
Naenkrat pa je udaril na njegovo uho neki *»las. V naslednjem trenutku je padel om< t ki je pokrival njegove o«*i. Sin Maeombe je j ostal siv od strahu, ko je videl, kje se nahaja.
—	Bo čo v i čakajo nate. — je rekel glas. — Sel boš v telo, Astarte, da bodo bogovi zopet potolazeni.
Sin Maeomlie ni razumel besed, a je vedel, da pomenjajo njegovo smrtno obsodbo.
Zopet »e je prie'1 tresti po celem životu in njegove mišice so se napele k drznemu skokr.
—	Ne, ne, umreti! — je zatulil.	' In nehote »e je zps-dilo nekaj, kar je predstavljalo skoro čudež.
»Skrčil je za trenutek svoje telo ter nato napel vse svoje žile. • Vrvi so popokale...*.
Z enim samim skokom je bil »iu Maeombe sredi ljudske množi, ct, ki se je v paničnem strahu umikala pred divjo postavo. V na-
. -i....:
GLAS NARODA, 16. NOV. 1020
slednjem trenutku pa. jc zopet ležal zvezan in brez moči na tleh. Na njem so klečali stražniki ter ga trdno zvezali, čeprav si je na vse kriplje prizadeval, da se oprosti. Zopet je pomignil veliki duhoven.
Nato pa so odvedli sina Maeombe proti železni postavi.
Stražniki so medtem netili ogenj z dolgimi drogi in plamen jc švignil visoko.
Tedaj pa so ga sunili noter, zaprli železna vrata ter jih zapah-nili. —
Verige so za roži j;; le krog postave iz železa.
Koha se je premikala vspričo i.jegovih velikanskih naporov, a r.i padla.
Iz praznih jamic sobe so zažarele tetlaj, popolnoma zalite s krvjo, obupne in proseče oči žrtve.
Počasi, palec za palcem, je lezla strašna r«lečica ob sobi navzgor.
Tedaj pa jc prišel \/ kipa krik, tako strašen, kot da ni prišel iz i! o veš k ega grla.
i Množica jc popidala na kolena ter pričela butati z glavami ' ob tla.
I Pričeli so bobneti bobni in v njih šumu je zamrl smrtni krik si-iia Maeombe.
(Dalje prihodnjič. )
Grobokopi Jugoslovan s tva.
"Nar. Politika" prinaša uvod-' nik ped naslovom: ".Tu gosi oven-! stvo na mi»'imum".Ta opozarja,' kak«» danes pridobivajo vedno več tal stranke in struje, ki zanikava-jo jn gosi ovc tisk o mi-el: Med Srh t Ookorilovei. meti Hrvati Kadičevei n frankovei. Povsod se opaža, kako se med mas«* vrača plemenska misel in sovraštvo, .lugoslovanst-vo misel, da smo Srbi. Hrvati in Slovenci edinstven narod z e«lin-stveniini interesi, nikogar več ne vleče, vanjo na splošno nihče več ■e verjame. Kaj je temu krivo? To je vsem očividno: Jugoslovansko akcijo so ubili tisti, ki so bili to idejo vzeli v zakup in jo hoteli no svoje in nasilno uveljaviti, zanikajoč in prezirajoč pri tem vsa ibstoječa flejstva, razlike in pre-■lanja. mišljenje in čustvovanje narodnih mas. To so bili predvsem Pribičevič in njegovi privrženci, ki so vrhu vsega postopali enostransko in pobijali separatizem Hrvatov, podpirali pa h«*<reni«>ni--tična stremljenja Srbov*. Tji^t zaključuje: "Posledice Pribičeviče-c napačne stilizncije jugoslovan-stva so za našo državo velike. V nevarnosti je sam obstoj konstuti-ante, ker lii utegnila dobiti <lva ck stremna bloka : e«len ski-Jijno een-♦ralističen, drugi skrajno federa-'ističen. ki bi se skladala samo v negaciji jugoslovanskega značaja naše <lržave. Zato je treba -Tu-
goslovanstvo prav stilizirati; one ne znači uničenja ne srbstva ne hr-vatstva ne slovenstva, marveč samo njihovo podreditev eni višji ml sli — jugoslovanski, kakor tudi liematvo ne znači uničenje bavar-stvn ne prusovstva . Pravilno se mora jugo lovnnstvo oživotvoritt tudi v ureditvi države ali ustavi. Bodoča ustava mora omogočit! p. voh« hI en razvoj vseh treh plemen Zato mora konstituanta zavreči tako skrajni centralizem kakor tu ili skrajni federalizem ter prinesti zdrav avtonomizem, ki je sredi med obema ekstremoma.
LITERATURA.
Igre za.naša dekleta.
D«'kliških ijrer za naše odre silno manjka, ker so vse dosedanje že stokrat prcigrane. Zato je priznani pesnik Silvin Sardenko spisal štiri iyrre, ki se odlikujejo po sv«»ji globok ost i, lepoti in umetnosti. Prvi dve sta nabožne vsebine, drugi dve posvetne. Zbirka nosi naslov: "Nedeljske ure na j društvenih odrih". Naslov za na-I ročbo; Krekova p ros ve t a, Poljan-jska eesta št. 4. Ljubljena Jutro-'.slavia. Stane izv«xl 15 kron. sedem izvodov skupaj kron. Hitro -naročajte, ker je zaloga majhna!
KRETANdE PARNIKOV |"
kedaj približno odplujejo iz
NKW VOWKA.	|
NOORDAM	> 17 nov.	— Boulogne
BELVEDERE	lb now.	— Tnt I
ITALIA	20 nov.	— Tr«t
LA TOURAINE	20 nov.	— Havrt
ADRIATIC	20 nov, — Cherbourg
st. paul	20 nov. — Cheroourg' -
n. amsterdam	23 nov. — Boulogn« '
aquitania	23 nov. — Cherbourg;
philadelphia	27 nov. — Cherbourg
la savo ie	27 nov. — Cherbourg france i dec. — Havre ryndam 1 dec. — Boulogne argentina s dee. — vrsti rochambeau 4 dec. — Havre) ' imperator 9 dec. — Cherbourg 1
la lorraine	11 dec. — Havre i
new yo*k	11 dec« — Cherbourg!
rotterdam	11 oec. — Boulogne
aquitania	14 dec. — Cherbourg1
st. paul	is dec. — Cherbourg
pres. wilson	ft dec« — Tret .
imperator	23 dec. — Cherbourg 1
canopic	28 dec. — Genoa
cretic	9. Jan. — Ccnoj
oojaenlla. ebrwlte ee n» tvrdko
PRANK k a K • I R m Coruandt K New York
GROZDJE! GROZDJE!
GROZDJE!	;
Suho grško importirano
nova pošajatev $11.00 bakma 50 lb«. lanska pošiljatev S9.00 baksa SO lbs.
Californijski Zinfandel. (fino Črno) (5.80 — baJisa 25 funtov. Californijski Barbera, (<"ma velika zrnja) 99.00 — baksa 23 funtov. Eultanina. «l>r>-z zrnja, majhno ali 1 itvk-iki) s7.50 — baksa 25 funtov. . Malaga, i prave Špansko importira-no) $7.50 — baksa 25 funtov. Ferro China Zdravilno Vino. $18.00 . — baksa 12 steklenic. Na veliko ►osebne cene.
I	Dovolj je. da pošljete z vsakim j naročilom $5.i>0 vnaprej.
, Dalm, California Grapes'Co. ;	66 Cortlandt Street
i	New York, N. Y.
ŽMožki in ženske ^
A	" ""	nikar ne tro- ^
A	Site časa » f'
^	- A	zflravniki, kf^
^HEpk^R	vam ne more- f
4	Bel, '1;	poTiinjrati. ^
^ u^mm- ' Jaz vam ^ - ^	IpT/ pomagal. Jaz A
r> ^	sem trideset ^
š	let znani spe- ^
0	I c,Jalist M°ja f
A	-^^H posebna stro- p
a ^	^^^^'ka ko želo«l- ^
a ^	rne, jetrne; ledicne bole7.tii; bo- ^
^	lezul mehurja in revmatizem. A
! ^ Jaz sem strokovnjak. Moj urad A
A najboljše ftpreniljen ter se poslu- A
)- ^ tujem X-žark«v: «"■»• je to potrebno. ZA
K Moj lastni laboratorij', je napolnjen' J
p z n:ijt>n!jSimi cvrop. in amer: z«lra.- k
j- A vili. Pri zsist lupljenj ti krvi rabim m
Kli rl if h ROG, Triilite k meni, }=IiSite ^
II	B moje pošteno mnenje glede vašega ^
r jslutaju v vaSein jeziku ter ozdravit k
1	Prof. dr. H. G. BAER0
A	speci jali st	A
5	534 Smitkfield PITTSBURGH, 4
1	Street	_	PA A
^ NuUiia vrata »oijo t Dati« ilaJalike. 1 Jj
t
tft>»»Hi»i»Miiitiir:iinimiiiiiiimwOT IMPORTIRANE BRINJEYE JAGODE i
S «Najboljše vrste	i
| Vreča funtov $13.—
i i i K naročilu priložite Money Order. ; j MATH. PEZDIB
Box 772, City Hall Ste. New York, N.I.
DOCTOR LORENZO
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	lit f?
Specialist moSkih bolezni
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka j« zdravljenja akntnik ic kroničnih bolesnl. Jaz sam žs cdrsvim nad 23 let ter imam skuinje ▼ vseh boletnih in k«4 snsm slovensko, sato vss corem popolnoma razumeti in spozna ti vašo b eleven, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenja močkik bolezni. Zato we morete ponolnom* zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Na odlašajte, ampak pridit« Čimpreje.
Jaa ozdravim uatrupljono krt. Mtiulj* In IIm pm HImu, »otesni v |HVi Is* padanj« laa. boloiln« w kodah, star > rane, Slv£n« bol«znl. aalabaloA bolasnV v mahurju, laOcah. jatrah in taMeu. rmsnlee. revmstllssm* katar, slate tils. laSuha Ml	. wr
UrsSns urs so: V »otiSslJsfc, srsSsh In sslldH I. ure sjutrsj is I.
•ovaMna. V tortrin. fiatrtklh In coboUK od S. u-a ijir^aj «a &
ura zvsosr. OS nsdsljsh pa So L urs plpoltfns. poŠti nk zdravim, pr.oete osebno, nc pozabit« imb in
NASLOV.
Dr. L0RENZ 644 Pcnn Ave. Pittsburgh, pa.
Npkatprl drufll zdravniki rabijo tolmača, ds vss razuma jo- Jaz tnrjn hrvataka I •a Is ataraaa kraja, aata vaa la.)a zdravim, kar i »maaa	v
i i ■ i ■ . t
HHMHHnpHI Uspebl v dvafsettt
dneh
■ T^WWC^^^^^l fa vrne denar.
Proizvaja bogato rdečo kri, mo.
te« stanovitne živce, žlvlfen|a	JKt
polne možk£ ln ženske.	^iii
Če ste slabepa zdravja in pri slabi moči, če se vammflHO^ JK 1 spomin mrači in vaše telo n.vaei, če ste se že nav- ^B^^žv r ^Bn,'* Kiali jemati pomirljiva in narkotic.^ aredat\s. potem posku-	VW\
ftajte Nuci-Tonr. tn izprevideli boste, kako -itro ae boste vj^^HPv I B eutili družabnega Človeka! Devet deaetin žloveakih bolezni, kot Vl^^K^N^ I^B B peha vanje, inamija, revmatično bolezni, clavobol. nevraltrija. IH^HBUk^ki^B na p rim rr slabi tek. neprebava. vetnovi in koleanje zaprtje' pomanjkanje energije, pomanjkanje iivahnoati, nervozr.ost. ne- ^UL •pebnoat. izhaja iz pomanjkanja, iivčne moči, red^e zvodenelo krvi	Mm^MM
in slabe krvne cirkulacije.	IM/; Wf!l ^m
jo odvisno oA «iv«ne alio <a svoje	t WL W
fti vljenje in delovanje. Ziv£na mo« je pozlavitua atvsr za i ^odec	\
^etrm'droL. utripanje area in krvno cirkulacijo. J*h*a-Tone IIH^mMir, lA 4 1 je najbolj uipcino zdravilo za nervozne in fizitno izdelane. Zakaj
Ker aeatoji « o« mero vaftnih aestavin, ki vračajo zdravje ter jib'^flBlrH j| predpisujejo najslavnejši zdravniku — Nnri Tou j« božat na /ttkSmMr*" telesu in foaforju — ter je hrana krvi in ftiveem.	HdIvV
Nuza-Tone protevaja iivljenje v jetra, ter ojačuje čreva. da Hvl|F radno deljujejo. Oiivija ledtee ter ««(anja iz njih strupene ae- HPa a ta vi ne. Nič več vetrov in kol.tanja. teike sapo in rok	^^■Tvlf I
jezika. Nič več bolečin in bolezni t Nujra-Tone dsS čudo> ' i tek.	m m I
dobro prebavo, stanovitne tivce ter k.^vo okrepčujoče apanje!	I
Nuza-Tone obogati kri. nredi krvno cirkulacijo ter priieno iarenjo zdravja na lice in jasnoat v oči. Gradi močno in postavne moie zdra- ^^B vejie in krasnejše ženske. Nuga-Tone no vsebnje omami ji vih sredstev	^^
no zdravil, katerih ae človek navadi Zavit je v pripraven zavojček.'
S^t^v'J^s^o^p^^. °ka"- U*0dW "	Poskniajt.^ Priporoč« '
fcaprta.ieat ikataji..i^aln^aafa, z^v^jT^pST^^r^^ J^^ T—dvfcjaot iao>	,	■ly.r.a vrait.	ilSSji
mi mm a takaj vrnSl Saar. HSita. Sa aa moret. iacbiti -Iti p«uja. — MI
grsrruSir ^ - ^ ^
____KO NAROČATE, SA POSLUŽTIT TEGA KUPONA.__
NATIONAL USOIUTOIir, S. SS. «37 So. D.a.fcou St.. OUea«o, I1L
' Goapodje—Pre. im. dobita prilofteno..............za kar mi ooiliito. . . .
ateklenic Nusa-Tona.	.....................
Zaao ................................................
•• ••• ......................
Cesta ia itv. aH K. P. D.....................................'..................
...•»...•••...•.••...•.•••»...» Drina
LETOŠNJE
Suho Grozdje
(importirano iz starega kraja
18 centov fnnt. Boksa 50 fnntov	$9.00
Posebne cene na veliko.
BALKAN IMPORTUta CO
51-53 Cherry Street New York. N. 7.
'Dr. Koler
slovenski zdravnik
638 Pena Ave. Pittsbarfh, Pa.
^flia	Or. Kotsr St naj-
mtmnm alovenakl J sdra vnlk. Spse4a-■ ^BV	^ v Plttaburvhu.
nHuk 4 Brakao v adnftla » nlu vaab naJktt boloanL
J^^kk SaatrnplWoJa to
Vt adrarl a da-
aovttam MS. kl «s Jo lsumsl trmL ErUcb. Co Imata moaoUo all ninai fke po teleau v crlu.	jo laa.
bolečina v kootoh. pridi to In MM vam bom kri. Ks AaZaJta. kar ta ba lesom aa nalaaa.
Vsa molk« aoliaani alisfln po kraJSanl moto«. Kakor hitra rp—Its da vam pronobnio sdra via. aa čakal
ta. tamrač prldiu In Ins na as ben nooot pos.mIL
HrdroaJa aH anten kila unbafln v M. urah in alcar bran apwadja.
prijwaeennin rada. onSrmrtm n mutm
tdMn^^aSea.1«?^ IWrata kotno bolesnl. ki---—-*-^yataS naSk
ni potrakna laSatt. Uradna ura: vaak laa sS t. «• sla-
traj do S. eratn; t tattft at t sin- ^
sjntml Sp 1. psaatsssw_ j
^^^^ Ozdravi katar mehurja in od-strani vse v 24 {■ urah.	^—N
■ nf|?V Vaaka pilnla fM-Dj)
Varajte se poo«redb
Baltic Steamship
Corporation cf America
Hitra služba za potnike drugega in tretjega razreda naravnost v
Havre
Direktna železniška vožnja v Pariz in v vsa jugoslovanska mesta. S. S. NEW BOCHELLE
(Bivši pa rn i k Hamburg-American Črte "Hamburg")
odpluje 20. novembra.
Vprašajte pri:
TRAFFIC DEPARTMENT
24 WHITEHALL ST., NEW YORK CITY
. jHiiiiiniiiimiiimmiiii imii imimwn,
Cosulich črtal
Direktno potovanje v Dobrmik (Gr.rosa) in Trst.
BELVKDERE 20. nnvrnihra ARGENTINA 4. dffembra PRES. WILSON 22. derembra Potom n at kov. Izdanih za vaa kra-Je v JuflooiavljI In Srbiji. : Razkotnc ugodnosti prvega, drupa-^ ga In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačne vino.,
PHELPS BROTHERS & O.
Passenger Department
i 4 West Street	New York ;
♦.innniiniii'ipiii.»»' i u t u iiii iiij'iiimi;^
' LLOYO SABMJOO
r*rihf>«lrijl o«!pliitJ«» It. >T. V parnik C. : v.j.ik REG.»'A DS TA».IA — 13. nov.
RE D-ITALIA — 29. dec. Iadajaju ae direktni vozni uat^. oo rpab
Klavnih mest v Jtucoalartjl. Brocpla^no vino potnikom t. raareda.
Kdor želi pred Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo sledeče brzoparnike:
"BELVEDERE" odpluje 18. novembra. Cena za m. razred do Trsta $105.00.
•ITALIA" odpluje 20. novembra. Cena za m. ra-red do Trsta $105.00.
"ARGENTINA" odpluje 3. decembra. Cena za ILL razred do Tista $125.00.
Fri navedenih cenah je všteta svota za vojni
davek.
Ha vseh navedenih parnikih, je dobiti tudi prostor za H. razred za nizko ceno.
Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na znano in zanesljivo tvrdko:
FRANK SAKSER 82
CUNARD LINE
V
Hamburg in Gdansk
preko Angleške.	^
Parnik AQUITANIA 23. novembra 1
Cena za tretji razred:	1
Hamburg...................$125.00 i
Gdansk ................... $135.00 J
in $5.00 vojnega davka.	j
Oglasite se pri najbližjem	J _ CUNARD agentu. 1
o |L a A Bi T m 1 i 1 Jnl i f ^
)	Potovanje za Božič.
Parnik "CAR0NIA" 20.000 ton 27. nov^
2.	razred..........SI«0.00) .
3.	razerd..........S125.00) «n & "	^»ka.
Parnik "SAX0NIA" 14.300 ton 9. dec.
Kabina .......... SI80.00). .. „ . _ .
3. razerd ..........SllS.OO),n ^	davk»"
Naj v ef ji parni k i NARAVNOST V HAMBITW 3. razred "OderbnrR" preko Hamburga $129.in $5. roj. davka.
Agent Je v va^em domačem mestu ali bližini.
■ --—--
I Pamik "ItaKa" I
odpluje 20. novembra ! I v Dubrovnik in Trst.
Cena za tretji razred:
DUBROVNIK ..............................................................$125.00 I
TRST ............................................................................$100.00 j
in $5.00 vojnega davka.
V vašem mesta je Cunard Anchor agent. Pojdite k njemu. {
ROJAKI. NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA". MAX mr VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.