! 4. Vili. K?1,; Počlnlne plečene r fotorhtL @ URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik I/Il. V Ljubljani dne 8. avgusta 1945 Številka 24. VSEBINA: 174. Uredba o ukinitvi meščanskih šol. 175. Uredba o izpitnih rokih. 17C. Uredba o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom. 177. Uredba o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in opravljanja izpitov. 178. Uredba o stalnih izpitnih komisijah za srednješolske in učiteljske izpite. 170. Uredba o tečajih zn pripravo na izpite. 180. Uredba o začasni odpravi završnih ter nižjih it) višjih tečajnih izpitov na meščanskih šolah in gimnazijah. 181. Uredba o učiteljskem diplomskem izpitu. 182. Pravilnik o sprejemnih izpitih za 1. razred srednjih šol. 183. Odredba o pripravljalnih tečajih za sprejemne izpite za I. razred srednjih šot. 184. Odredba o začasnih cenah za govejo klavno živino in o prodajnih cenah za meso iu drobovino. 185. Odločba o cenah električne energijo. 186. Odredba o ustanovitvi Državnega podjetja za promet * odpadki, ravnateljstva v Ljubljani. 187. Poziv vsem turistično-gostinskim strokovnjakom. Uredbe, odredbe-(naredbe) in drugi ražglasi Narodne vlade in ministrstev Narodne vlade Slovenije . 174. Uredba o ukinitvi meščanskih šol Člen 1, S šolskim letom 1945./46. se na ozemlju federalne Slovenije ukinejo meščanske šole. Nove meščanske šole ee ne morejo ustanoviti. Člen 2. Učno osebje meščanskih šol se more dodeliti po presoji in odločitvi ministrstva za prosveto v službo na nižjih realnih gimnazijah. Dodelitev je odvisna od pristanka prizadetega me-gčanskošolskega učitelja. Člen 3. Dijaki meščanskih šol prestopijo v dovršenemu me-Sčanskošolskemu razredu številčno ustrezajoči višji real-nogimnazijski razred, za prestop na klasično gimnazijo pa je potreben dopolnilni izpit iz latinščine in grščine. Člen 4. Ta uredba stopi v veljavo z razglasitvijo v »Uradnem listu*. Ljubljana dne 30, julija 1945, 175. Uredba o izpitnih rokih člep 1. Da se omogoči čim hitrejše opravljanje izpitov na srednjih šolah, se ukinjajo vse dosedanje omejitve glede rokov. Izpiti vsake vrste se morejo opravljati kadar koli. Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo z razglasitvijo v »Uradnem listu*. Ljubljana dne 30. julija 1945. Minister za prosveto: ■ Dr. Ferdo Kozak s. r. 176. Uredba o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih 4ečajeK in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom 'A'. 08novne šolo. Člen 1. Osnovnošolska izpričevala, pridobljena na ozemlju federalne Slovenije v šolskih letih 1941 ./42, do 1944./45. so veljavna s pogojem, da bodo nostrificirana. Člen 2. 1, Brezpogojno so veljavna izpričevala, pridobljena v. času osvoboditve na osnovnih šolali na svojčas osvobojenem ozemlju. Za vse ostale osnovne šole pa velja tole: 2. Nostrifikacijo izpričeval tistih učencev, ki bodo v šolskem letu 1945./46. še obiskovali osnovno šolo, bodo izvedli razredni učitelji^ ti morajo poučevati učence * vbsegu iii na nnein. ki ustreza dotienemu razredu, zgodovino Jugoslavije « oosebuiin ozirom na narodno osvobodilno gibanje in borbo ter zemljepis Jugoslavije, ua šolati pa, na katerih učni jezik »1 bil Eilovemdci, poleg tega slovenščino in vse tiste predmete, v katerih si učenci niso pridobili zadostnega znanja. Ko so o e razredni učitelji prepričali o zadostnem znanju učencev, vpišejo v izpričevala nostvifikncijsko klavzulo: »To izpričevalo se nostrificira v smislu člena 2., odst. 1. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih tečajev iu izpitov ler doseženih izpričeval in diplom z dne 30. julija 1045, Ur. list Št. 17ti/24t ali izdajo nova izpričevala. 3. Učenci in učenke, ki v šolskem letu 1015,/46. vstopijo v srednje šole na ozemlju federalne Slovenije, dosežejo nostrifikacijo svojih izpričeval z napravljenim sprejemnim izpitom za srednjo šole. V teli primerih zabeleži uostriiikacijo v zadnjo izpričevalo ravnatelj oz. delegat srednjo šolo, na kateri jo učenec napravil sprejemni izpit. 4. Učenci, ki bo končali osnovno Šolo med okupacijo in ki v šolskem lelu 18-15./4G. ne bodo obiskovali nobene šole več, morajo obiskovati tečaj, v katerem se bodo poučevali o predmetih, kakor so navedeni v 1. odst. tega člena. Tečaji se vrše na osnovnih šolati; dobo trajanja in Čas pouka odredi za vsak okraj okrajni izvršni odbor. Končanemu tečaju sledi izpit; učencem, ki napravijo ta izpit z zadovoljivim uspehom, vpiše vodja tečaja v zadnje šolsko izpričevalo klavzulo: »To izpričevalo se nostrificira v smislu člena 2., odst. 3. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom z dne 80. julija 1045, Ur. list št. 176/21« ati izda za sklepno leto novo izpričevalo; učenci, ki tečaja ne dovršijo z Uspehom, morajo tečaj ponovili. B. Srednje, učiteljske in meščanske šole. Člen 3. 1. Brezpogojno so veljavna vsa izpričevala, katere koli sređuje, učiteljske ali meščanske sole listih dijakov, a) Iti so vsaj eno leto bili borci v KOV nl[ POJ ali v jugoslovanski armadi ali ki eo vsaj eno leto delovali kot aktivisti OP na osvobojenem ali neoavobojenem ozemlju in svojega odnosa do narodno osvobodilnega gibanja niso spremenili; ali b) ki go vsaj čez en razred napravili izpit na redni srednji ali meščanski šoli na osvobojenem ozemljit ali na taki šoli vsaj v Šolskem letu 1044./45. obiskovali kak razred in jih je osvoboditev Zatekla na starem osvobojenem ozemlju ali v vrstah jugoslovansko armade ali pri katerem koli dolu v narodno osvobodilnem gibanju. 2. Imetniki takih izpričeval predlože izpričevala (iz-vzemši tista redne srednje ali meščanske šolo na osvobojenem ozemlju) z uradnimi potrdili, da"so pogoji tega člena Izpolnjeni, nko gre za izpričevalo učiteljišča, ravnatelju državnega učiteljišča v Ljubljani,- sicer pa ravnatelju oz. delegatu zavoda, ki je izpričevalo izdal; če pa tn zavod ni državo« ali če je zunaj ozemlja federalne Slovenije, ministrstvu za prosveto zato, da se vpiše v izpričevalo klavzula: »To izpričevalo jo veljavno v smislu člena 8. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih točajev in izpitov tor doseženih izpričeval in diplom z dno 30. Julija 1015, Ur. list št. 170/21.< Clon 4. S pogojem nostrifikacije so veljavna naslndnin izpričevala, izdana ua ozemlju federalno Slovenije od sred- njih, učiteljskih in meščanskih šol, na katerih je bil učni jezik slovenski: a) izpričevala o dovršenem 1. do 8. razredu srednjih šoi, vštevši izpričevala o opravljenem nižjem tečajnem izpitu; b) izpričevala, izdana od srednjih šol v šolskih letih 1941./42. in 1942./43. o dovršenem 7. in 8. razredu, všteval izpričevala o opravljenem višjem tečajnem izpitu; c) izpričevala o dovršenem 1. do 3. razredu učiteljišč; č) izpričevala, izdana ed učiteljišč v šolskih letih 1041./42. in 1912./43. o dovršenem 4. iti p. razredu, všlev. 5i diplomo o opravljenem učiteljskem diplomskem jz. pitu; d) izpričevala meščanskih šol. Člen 5. 1. Kdor ždi doseči nostrifikacijio svojega izpričevala, ga mora predložiti ravnatelju oz. delegatu tistega za. voda, ki je izpričevalo izdal. 2. O nostrifikaciji izpričeval odloča komisija, sestor ječa iz troh Članov, katere Imenuje za veni; zavod posebej ministrstvo za prosveto, ki pa sme v komisijo imuno vati člane učiteljskega ati profesorskega zbora tudi kakega drugega zavoda. 3. Nostrifikacija izpričevala je odvisna od strokovno vrednosti tistih, ki so izpričevalo izdali, od moralne vrednosti imetnika izpričevala, pri čemer se mora pri zrelejših dijakih posebno upoštevati njih zadržanje do narodno osvobodilnega gibanja, in od tega, ali so bili pogoji za šolanje, kot jih je ustvaril okupator in njegovi domači pomagači, taki, da so more vendarle pričakovati, da si je imetnik izpričevala pridobil zadostno znanje o učni tvarini, ki je predmet Izpričevala. 4. Nostrifikacijia izpričevala se mora brezpogojno od-kloniti, a) če so Usti, ki so izpričevalo izdali, ocenjevali ali morali ocenjevati dijake ne po njih znanju, marveč po njih ali njihovih staršev ali zakonitih zastopnikov pripad. ivsti li kulti fašistični organizaciji, ali h) če so dijaki izpričevalo prejeli na ta način, da so izrabili svojo ali svojih staršev uli zakonitih zastopnikov pripadunost h kaki fašistični organizaciji, ali c) Če so dijak1 izpričevalo dobili po hitrih izpitih uli skrajšanih tečajih, ., ' 5. Noatrif.kacija izpričeval so mora brezpogojno odkleniti tv^i dijakom: a) ki so služili v okupatorskih ali okupatorju hlap-cujočih vojaških formacijah, alf h) ki go bili voditelji ali propagandisti v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih organizacijah, ali c) ki so bili pobudniki ali propagatorj; za izključitev ali siceršnje preganjanje fiošolcev, ki so bili pristaši ali simpatizerji narodno osvobodilnega gibanja. G. Komisija sme, če ji razmere nisio zadostno znane, zahtevati od prosilca za nostrifikacijo izpričevala predložitev ustreznih uradnih potrdil, iz katerih se da sklepati, da proti nostrifikaciji izpričevala uj pomislekov.. 7. Ako jo komisija soglasnega mnenja, da se naj izpričevalo nostrificira, vpišo v izpričevalo klavzulo: »To izpričevalo se nostrificira v smislu člena 6. uredbe o priznanju in veljavnosti v Času okupacije opravljenih tečajev jn izpitov ter doseženih izpričeval in diplom z dne 80. julija 1945, Ur. Hat št. 176/24« ali pa izda novo izpričevalo. Ako je proti nostrifikaciji izpričeval le eden izmed članov komisije, so zadeva predloži % navedbo dejansko- ga stanu in obrazloženega oddvojenega mnenja ministrstvu za prosveto v odločitev. Ako sta vsaj dva člana komisije proti nostrifikaciji izpričevala, je nostrifikacija, odklonjena. 8. Dijake, kj so navzlic določilom 4. odst. tega člena dosegli nostrifikacijo svojih izpričeval, ker komisiji razmere niso bile znane, mora komisija, kakor hitro izve za okolnosti, ki bi. bile preprečile nostrifikacijo, pozvati, da p-edlože izpričevala zaradj razveljavljenja nostrifika-cijske klavzule na njili ali radi uničenja na novo izdanega izpričevala; če se temu pozivu ne odzovejo v danem roku ali če jih sicer ni mogoče doseči, se razvaljava noslrifikacijske klavzule ali preklic na novo izdanega izpričevala objavi v »Uradnem listu«. S preklicom noslrifikacijske klavzule ali uničenjem ali preklicom na • novo izdanega izpričevala postanejo neveljavna vsa poznejša šolska izpričevala dijaka, kateremu se je nostrifi-kaeijska klavzula preklicala oz. kateremu se je na novo izdano izpričevalo uničilo ali razveljavilo. Člen 6. 1. Vsa izpričevala, izdana v času okupacije od sred-njih, učiteljskih ali meščanskih šol na ozemlju federalne Slovenije, kj niso brezpogojno veljavna (člen 3.) ali ki so veljavna le s pogojem nostrifikacije (člen 4.) in se je njih nostrifikacija odklonila ali se sploh ni zaprosila, t so neveljavna; brezpogojno pa so neveljavna izpričevala dijakov, ki niso navedeni v členu 3., izdana a) od šol, na katerih učni jezik ni bil slovenski, ali b) od šol, četudi s slovenskim učnim jezikom, v letih 1943./44. in 1944./45. za 7. in 8. razred srednje šole, vštevši izpričevala o opravljenem višjem tečajnem izpitu ter za 4. in 5. razred učiteljišča, vštevši izpričevala o opravljenem učiteljskem diplomskem izpitu. 2. Ce je le eno izpričevalo dijaka neveljavno ali če je nostrifikacija le enega izpričevala odklonjena, so vsa izpričevala dotičnega dijaka o višjih razredih ali šolah, ki temelje na neveljavnem ali ne nostrificiranem izpričevala, neveljavna. Člen 7. Veljavnost izpričeval, ki so jih prejeli med okupacijo slovenski dijaki v neslovenskih pokrajinah zvezne države Jugoslavije, je odvisna od zakonodaje oz. uredbo-daje tiste federalne enote Jugoslavije, na katere ozemlju je šola, ki je izpričevalo izdala, Ce tam takih zakonitih ali uredbenih predpisov ni, odloči o veljavnosti izpričevala za območje federalne Slovenije ministrstvo za prosveto. Temu ministrstvu se morajo predložiti vsa izpričevala iz tega člena, da vpiše ob danih pogojih v iz. pričevalo klavzulo o njega veljavnosti oz. nostrifikaciji ali da sicer izreče neveljavnost ali pogojno veljavnost (potrebnost nostrifikacije) izpričevala. Člen 8. Izpričevala, izdana od srednjih, učiteljskih ali meščanskih šol zunaj ozemlja zvezne države Jugoslavije, so neveljavna. Člen 9. 1. Dijaki, katerih izpričevala se ne nostrificirajo ali ao sploh neveljavna, opravljajo, kolikor po drugih uredbah od tega niso izključeni, za razrede, o katerih hočejo imeti izpričevala, izpite, pri čemer se morejo koristiti z določbami uredb o stalnih izpitnih komisijah za sred-, nješolske in učiteljske Izpite in o tečajih za pripravo na izpite (Ur. list, št. 178/24 oz. 179/24), 1 2. Izpit se opravlja iz slovenščine s književnostjo (tudi pismeno), jugoslovanske zgodovine s posebnim ozirom na zgodovino narodno osvobodilnega gibanja in bor. be in iz zemljepisa Jugoslavije po učnem načrtu, predpisanem za izpite pred stalnimi izpitnimi komisijami. 3. Dijaki dobe o uspešno opravljenem izpitu izpričevalo in se oprava izpita zabeleži tudi na nenostrifici ranem ali neveljavnem izpričevala. 4. Opravljeni izpit čez. 4. oz. 8. razred srednje šole nadomešča tudi nižji oz. višji tečajni izpit, kar se v iz- • pričevalu označi z ustrezno klavzulo. 5. O potrebi opravljanja učiteljskih diplomskih iz-pitov izide posebna uredba. C. Univerze in visoke Sole. Člen 10. 1. Na ozemlju federalne Slovenije od začetka šolskega leta 1941./42. dalje opravljeni tečaji in Izpiti katere koli vrste ali v tem času dosežena izpričevala in diplome se ne priznajo. 2. Izjemoma se prizna veljavnost teh tečajev, izpitov, izpričeval in diplom; • a) v členu 3., lit. a) navedenim dijakom, in ' b) tistim dijakom, katerim prizna veljavnost posebna za to postavljena komisija (člen 13.). Člen 11. 0 veljavnosti v času okupacije na univerzah ali vise-kih šolah v drugih federalnih enotah Jugoslavije oprav« Ijeuih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in d'i-plom odločajo oblasti, ki so po zakonu ali uredbah dotične federalne enote, na katere ozomlju je učni zavod, za to pristojne. Ce tam takih zakonov ali uredb ni, odloča o veljavnosti za območje federalne Slovenije njegovo ministrstvo za prosveto oz. v zadevah medicinskih fakultet ministrstvo za narodno zdravje. Člen 12. Veljavnost tečajev in Izpitov, opravljenih v času oku-pacije na univerzah in visokih šolah zunaj ozemlja zvezne države Jugoslavije in o veljavnosti na teh učnih zavodih doseženih izpričeval in diplom se obravnava po določbah uredbe zveznega minlstrstvaNz dne 14. julija 1945, Ur. list DFJ št. 449/50. Člen 18. 1. Na vsaki fakulteti univerze v Ljubljani in na vsaki visoki šoli se ustanovi posebna komisija, katere naloga je, da reši vprašanja veljavnosti opravljenih tečajev in izpitov ter nostrifikacijo doseženih izpričeval in diplom (člen 10., odet. 2.). 2. Člane komisije Imenuje ministrstvo za prosveto oz. na medicinski fakulteti ministrstvo za narodno zdravje potem, ko je o potrebnem številu Članov in o osebah, ki naj se imenujejo za člane komisije, zaslišalo profesorski zbor fakultete, pri čemer pa ministrstvo nj vezano na predloge fakultete in na to, da morajo člani komisije biti prav profesorji dotične fakultet e.V 3. Kdor hoče doseč; odločbo o veljavnosti svojih opravljenih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom, mora vložiti ustrezno prošnjo na komisijo fakul-tete in j; predložiti izpričevala oz diplomo ter potrdilo po svojem bivališču krajevno pristojnega okrajnega (mestnega) odbora OF o tem, da ni za njega podana nobena okolnost, navedena v odst. 5. člena 5. te uredbe. 4. Komisija odloči o prošnji, Upoštevaje določbe odst. 3., 4. in 5. člena 5. te uredbe, ki veljajo tudi za univerze in visoke šole. 5. Z- ugoditev prošnji je potrebna soglasnost komisije; če je za njo le večina komisijskih članov, predloži komisija zadevo z navedbo dejanskega slanu in obrazloženega oddvojenega mnenja ministrstvu za prosveto, oz. ako gre zn komisijo medicinske fakultete, ministrstvu zu narodno zdravje v odločitev. Ako je večina članov komisijo za odklonitev prošnje, je prošnja odklonjena; isto velja pri enakosti glasov komisijskih članov. 6. Na izpričevala, ki se priznajo za veljavna, vpiše komisija klavzulo o njili veljavnosti. Diplome, katerih veljavnost se prizna, se zamenjajo z novimi. Priznanje veljav .osti tečajev se vpiše v indeks. 7. Zml' / odstavek člena fi. in zadnji odstavek člena 6. veljala tudi za univerze in visoke šole. Č. Skupne določbe, Člen 14. 1. Proti odklonilnim odločbam komisij iz členov 5. in 13. je dopustna pritožba na ministrstvo za prosveto oz. v zadevah medicinske fakultete na ministrstvo za narodno zdravje. Pritožbe vložijo dijaki, ki so dopolnili osemnajsto leto starosti, sami, sicer pa njih zakoniti zastopniki v roku 15 dni po obvestitvi o rešitvi prošnje, in sicer pri komisiji, ki je o prošnji sklepala. Proti rešitvi ministrstva ni nadaljnje pritožbe. 2. Proti rešitvam, ki jih je izdalo Že na prvi stopnji ministrstvo, ni pritožbe. Člen 15. Vse prošnje, vloge in rešitve po tej uredbi so proste .vseh taks. Člen 16. Kjor govori ta uvedba o učencih in dijakih, je s tem razumeti tudi učenke in dijakinje. D, Zaključne določbo. Člen 17. Določbe te uredbe se ne uporabljajo na učence in dijake neslovanskih narodnosti, zn katere bo izdana P0-sebna uredbu; dokler ta uredba ne jzide, odloča v nujnih zadevah teh učencev In dijakov ministratvo za prosveto, oz. ako gre za zadeve medicinske fakultete, ministrstvo za narodno zdravje. ' Člen 18. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave1' v »Uradnem listu«. Ljubljana dne 30. julija 1915. , " Podpredsednik Narodne vlado Slovenije; Dr. Marijan Brecelj s. r. 177. Uredba o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in oprav' Ijanja izpitov Člen 1. Dijaki in dijakinje katere, koli (tudi visoke) šole, nažt katerimi je bila izrečena kazen izgube državljanskih pravic ali narodne časti, izgtibč pravico do šolanja, do obiskovanja katerih koli tečajev in do opravljanja kakršnih koli izpitov za vso dolio trajanja te kazni, na učiteljiščih pa za vedno. Člen 2. Dijaki in dijaltinje, ki so o) služili v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih vojaških formacijah, ali b) bili voditelji ali propagandisti v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih organizacijah, ali c) bili pobudniki ali propagnlorji zn izključitev ali siceršnje preganjanje sošolcev, ki so bili pristaši ali simpatizerji narodno osvobodilnega gibanja, izgube nekvarno eventaunlni težji kazni za svoja dejanja pravico do šolanja, obiskovanju kulerib koli tečajev in do opravljanja kakršnih koli izpitov, in sicer: a) im srednjih iu meščanskih .šolali za dobo do začetka šolskega leta 1940,/47.; na učiteljiščih pa za vedno; b) na univerzi in drugih visokih šolah za. dobo najmanj do začetka šolskega leta 1940747. in po teži krivde tudi za dnljSn dobo. največ pa za dobo do začetka šol-skega let« 1948./49. Ako bi bila doba kazni izgube državljanskih pravic ali narodne časti (člen 1.) krajša knkor v prejšnjem od-stavku navedene dobe, veljajo predpisi prejšnjega od-stavka. Člen 3. Sklope o ukrepih, ki jili predvideva člen 2,, izreče: a) ako gre za rednega dijaka srednja, učiteljske ali meščanske šole, po javnem zaslišanju sošolcev ter pro-resorskega razrednega zbora celotni profesorski zbor zavoda; b) ako gre zn dijaka srednje, učiteljsko ali meščansko šole, ki hoče napraviti izpit pred stalno izpitno komisijo oz. posečali tečaj zn pripravo na izpite, profesorski zbor stalne izpitno komisije oz. predavateljski zbor tečaja; c) ako gre za vlsokošolca, komisija iz člena 13. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih tečajev dn izpitov ter doseženih izpričeval iu diplom. Vsi sklepi, najsi bodo dijaku v prid ali v škodo, se morajo predložiti ministrstvu za prosveto, oz, ako gre za komisijo medicinske fakultete, mmislrstvu za narodno zdravje v potrditev. Člen 4. S pogojem, da so bili vsaj od 15. januarja 1945 dalje vojaki NOV in POJ oz. jugoslovanske armade, ne spadajo pod določbo člena 2., Ut. a) uredbe listi dijaki in dijakinjo, ki ho bili prisiljeno mobilizirani v nemško vojsko ali ki so sicer služili v okupatorju hlapčujoči vojaški organizaciji, a ruzeu tega niso. ničesar drugega zakrivili. Člen 5. Ta uredba stopi v veljavo z duem objave v »Uradnem lietuc. Ljubljana dne 30. julija 1945. Podpredsednik Narodne vlade Slovenije: Dr. Marijan Brecelj a. r. Minister za narodno zdravje: Minieter za prosveto: Dr. Marjan Ahčin s. r. Dr. Ferdo Kozak s. r. 178. Uredba o stalnih izpitnih komisijah za srednješolske in uči-teljiške izpite Člen 1. Da se omogoči delati izpite dijakom, ki so zaradi vojnih razmer izgubili eno ali več šolskih let, in rudi izvajanja člena 9. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom se osnujejo posebno stalne izpitne komisije, in sicer: a) za borce, aktiviste OF, žrtve fašističnega nasilja in otroke teh oseb ter za vse tiste, ki so bili iz političnih razlogov odstranjeni iz šole: v Ljubljani na posebnem za to organiziranem zavodu, v Mariboru in Celju na I. državni realni gimnaziji in v Novem mestu na državni realni gimnaziji; b) za vse ostale dijake na vseh državnih gimnazijah v Ljubljani, v Novem mestu, Kranju, Kočevju, Celju, Mariboru in Ptuju, na državnem učiteljišču v Ljubljani ter na meščanskih šolah v Ljubljani, Litiji, Logatcu, Kranju, Colju, Mariboru, Rakeku, Jesenicah in St. Vidu nad Ljubljano. Predsednik stalne izpitne komisije je ravnatelj ali delegat zavoda; on izbere tajnika ter člane in izpraševalce iz učiteljskega zbora na zavodu. Člen 2. Pred komisijo se opravljajo izpiti za vse razrede srednjih, učiteljskih in meščanskih šol. V področje stalne izpitne komisije spada tudi: a) sprejemanje prijav kandidatov za izpite; b) odločanje o tem, kateri kandidati naj sc pripuste k izpitu, pri Čemer se sporni primeri odstopajo v odločitev ministrstvu za prosveto; c) določanje izpitnih terminov, obveščanje kandidatov o njih, dajanje potrebnih navodil, pojasnil glede snovi in priprave za izpite itd.; Č) izdajanje izpričeval o opravljenih izpitih. člen 3, Pravico do opravljanja izpitov imajo; a) vsi tisti učenci, ki so zaradi vojnih razmer izgubili eno ali več šolskih let; b) tisti, ki hočejo napraviti izpit v smislu člena 9. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije oprav-ijenih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom. Pravico do opravljanja izpitov nimajo tisti, katerim se ta pravica vzame po uredbi o prepovedi šolanja, ohi-skovanja tečajev in opravljanja izpitov (Ur. list št. 177/24). O pripustitvi kandidatov k izpitom odloča stalna izpitna komisija razen v primerih, kjer gre za prestop z zavodov na teritoriju v predvojnem inozemstvu. Te primere predloži stalna izpitna komisija ministrstvu za prosveto v odločitev, prav tako tudi primere, ko gre za izpit čez V, ali višji razred ob prestopu s srednjf. šole enega tipa na drugega. Morebitne prošnje za izpite ob prestopu s strokovnih šol ali z nedržavnih srednjih šol brez pral vice javnosti oziroma z dvomljivo pravico javnosti je treba odstopiti ministrstvu za prosveto. Učenci meščanskih šril delajo namesto izpita čez meščanskošolskl razred izpit za tisti srednješolski razred, ki Številčno ustreza dotičnomu meščanskošolskemu razredu; izpit morejo opraviti pred izpitno komisijo na dosedanjih meščanskih šolah, na katerih take komisije obstoje. Kandidat ne sme bili mlajši od dovršenih 10 let pri izpitu čez 1. razred, od dovršenih 11 let pri izpitu čez 2, razred, od dovršenih 12 let pri izpitu čez 3. razred itd. in na učiteljišču od dovršenih 14 let pri izpitu čez 1. razred, od dovršenih 15 let pri izpitu čez 2. razred itd. Navzgor ni starostne meje.^ Kandidat ne more s temi izpiti doseči višjega razreda, kakor bi ga dosegel, če bi bil v vojnem Času redno obiskoval Šolo, Člen 4. Kandidati so prijavijo za izpito stalni izpitni komisiji v kraju, kjer nameravajo delati izpit. Prijave morajo vsebovati naslednje podatke:" ime in priimek kandidata; rojstni dan, mesec, leto in kraj; ime očeta; ime matere; domovinsko občino; sedanje bivališče; kdaj, kje m s kakšnim uspehom je dovršil zadnji razred; . ' kateri je zadnji razred, ki ga je obiskoval (kdaj in kje), a ne dokončal in zakaj ne; s čim je bil zaposlen od časa, ko je prenehal a šolanjem, vse do časa prijave; ali je že opravljal kak srednješolski izpit v letu 1943./44. ali 1M1./45.; čez kateri razred želi delali izpit; podpis kandidata; podpis očeta, matere, varuha ali rednika (slednji uaj sr kot tak podpiše). Prijavi priloži izjavo, zakaj je prekinil študije, in zadnje šolsko spričevalo, če tega nima, morata njegov podatek o dokončanem razredu in podatek, zakaj je prekinil študije, overovili dve verodostojni priči pod prijavo z naslednjo klavzulo: 1. priča: (ime in priimek; 2. priča: (isti poklic v mirni dobi; podatki) • sedanji poklic in zaposlitev ter kraj zaposlitve) pričata b svojim podpisom, da osebno poznata kandidata in jamčita za resničnost njegovih podatkov, ki se tičejo dokončanja -------------------razreda __________________ (vrsta šol) ..—--------------- ter vzroka, zakai ie pre- nehal s Studijem. Podpis prve priče: Podpis druge priče: Čo ima kandidat kalio spričevalo nedovršenega razreda, overovila priči na isti način izjavo, zakaj je pre- kini! študije, a zadnji odstavek pred podpisom prič naj se za besedilom >ki se tičejo; nadaljuje: >vzroka, zakaj jc prekinil študijec. Delegat preveri resničnost kandidatove prijave po informacijah, ki jih dobi od pristojne dijakove šole. Po bivališču kandidata pristojni krajevni (mestni, vajenski) odbor OF naj napiše na kandidatovo prijavo: a) svojo mnenje o zadržanju kandidata v narodno osvobodilni borbi; b) izjavo, dn kandidatu ni bila odvzeta pravica do opravljanja izpitov. Nato odpremi pristojni odbor OF prijavo na naslov stalne izpitne komisije. Člen 5. Kandidat moro v istem tečajnem roku delati izpit samo čez en razred, le kadar dela prvič izpit pred stalno izpitno komisijo, sme delati izpit čez dva razreda. Med izpiti za posamezne razrede morata preteči najmanj dva meseca. Člen 0. Ako so po že opravljenem izpitu ugotovi neresničnost kandidatovih podatkov in da Je kandidat za to vedel oz. sc tega moral zavedati, alt če se ugotovi, da ni imel pravice do opravljanja izpitov, se izpit in vsi pozneje napravljeni izpiti razveljavijo, kandidat pa izgubi za eno leto od dneva razveljavitve izpita pravico do opravljanja izpilov in do rednega šolanja. Člen 7. Izpiti se opravljajo po posebnem načrtu, ki ga predpiše in razpošlje šolskim zavodom ministrstvo za prosveto. « Pismeni izpit se opravlja iz slovenskega jezika in matematike ter traja v nižji srednji šoli po eno uro, v višji po dve. V zapisnik o pismenem izpitu so vpiše na-slov naloge iz slovenskega jezika in skupina danih nalog iz matematike. Pismeno izdelke oceni predmetni učitelj. Ta se podpiše, enako še en član komisije, ki izjavi, da soglaša. Ce ne soglaša, odloči o oceni izpitni odbor z večino glasov. Ustni izpit opravlja kandidat iz vsakega posameznega predmeta posebej pred izpitnim odborom, kt-sestoji iz treh članov stalno izpitne komisije; eden od teh je predsednik, drugi izpraševalec, tretji pa stalni Član. Izpitne odbore sestavi predsednik stalne izpitne komisije v sporazumu a člani •komisije. Po poročilu izpitnega odbora vpiše tajnik uspeh izpita v zapisnik. Ustni izpit iz vsakega posameznega predmeta traja najmanj petnajst minut. Člen 8. Kandidat je izpit napravil, Če ima pozitivno oceno iz vseb predmetov. Kandidat, ki dobi negativno oceno iz enoga predmeta, more delati popravni izpit po preteku vsaj enega moseen. Kandidat, ki pokaže pri Izpitu negativen uspeh iz dveh ali več predmetov, ponavlja celotni izpit po preteku vsaj dveh mesecev. Kandidat, ki pri popravnem izpitu ali pri ponav-ijenem celotnem izpitu tudi le iz'onega predmeta pokaže negativen uspeh, ne more delati nobenega izpita prej ko po preteku onega leta. Člen 9. Proti sklepu slnlno izpitne komisije, da ne pripusti kandidata k izpitu, jo dovoljena pritožba na ministrstvo za prosveto z utemeljitvijo, ki se vlaga pri stalni izpitni komsiji, katera doda pritožbi svoje mnenje. Proti delu in sklepu izpitnega odbora pri izpitih je dovoljena pritožba na stalno izpitno komisijo v roku 15 dui po končanem izpitu. Člen 10. Obliko izpitnih izpričeval, ki jih po uspešno ali neuspešno preslanem Izpitu izdaja stalna izpilim komisija, predpiše ministrstvo za prosveto. Izpričevala podpišejo: predsednik ali v njegovi od-sotnosti namestnik, tajnik in vsi izpraševalci. Člen 11. Tajniško in pisarniške posle pri Izpitni komisiji, opravlja tajnik, ki vodi tudi zapisnik o izpitih. Arhiv komisijo hrani zavod, na katerem ima komisija svoj sedež. Komisija uporablja žig zavoda, na katerem ima svoj sedež, napiše pa pod žig: Stalna Izpitna komisija. Zapisnik o izpitih izpitne komisije podpišejo: pred-tsednik ali v njegovi odsotnosti njegov namestnik, vsi člani izpitnega odbora in tajnik. člen 12. Vsaka stalna izpitna komisija je administrativno pod. rejena ravnateljstvu zavoda, na katerem ima svoj sedež. To ravnateljstvo poroča do vsakega 15. v mesecu o dolu izpitne komisije v preteklem poslovnem mesecu mini. strstvu za prosveto. Člon 18. Ta uredba stopi v veljavo z duem oblave v >Urad-nem listu<. Ljubljana dno 30. julija 1045. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak a. r. 170. Uredba o točajih zn pripravo na izpito člen 1. Da dijaki srednjih, učiteljskih in meščanskih šol, ki so zaradi vojnih razmer Iz katerega koli vzroka izgubili eno ali več šolskih let, nadome&te to škodo in da se dijaki, ki opravljajo izpito v smislu člena 9. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih tečajev lu izpitov ter doseženih Izpričeval In diplom, laže ji vavijo na izpite, se prirede tečaji za pripravo na izpite. Člen 2. Tečaji se prirede na vseh zavodih, na katerih poslujejo stalne izpitne komisije za srednješolske in učiteljske izpite. Ce se jjokaže potreba, se ustanove tečaji tudi drugod. Člen 3. Tečaje vodijo ravnatelji oz. delegati zavodov, na katerih poslujejo stalne izpitne komisije. Ako je na zavodu več tečajev, izbere ravnatelj oziroma delegat svojega namestnika na drugem tečaju. Predavatelje izbere za tečaj na posebnem zavodu v Ljubljani delegat na ujem iz profesorskih zborov vseh ljubljanskih srednjih šol, za ostale tečaje pa ravnatelj oz. delegat na zavodu iz učiteljskega zbora na zavodu. Ako je v kraju več tečajev in več vrst srednjih šol, dolo-' čijo učne moči za posamezne tečaje in šole dogovorno ravnatelji oz. delegati vseh zavodov. Člen 4. Kj^r je na posameznem zavodu premalo dijakov za posamezni razred ali za posamezne razrede, se smejo po dogovoru med ravnatelji oz. delegati zavodov, združiti tečaji posameznih zavodov v en skupni tečaj. V primeru nesoglasnosti med ravnatelji oz. delegati odloči ministr-stvo za prosveto. Člen 5. Obisk tečajev je neobvezen in brezplačen. Člen 6. Tečaj za posamezni razred traja 6 tednov; po sklepu zbora predavateljev na tečaju ali po želji večine dijakov se more tečaj podaljšati. Člen 7. Učni načrt tečajev za borce, aktiviste OF, žrtve fašističnega nasilja in otroke teh oseb ter za vse tiste, ki so bili iz političnih razlogov odstranjeni iz šole, je isti, kakor učni načrt za ostale dijake, in ga predpiše ministrstvo za prosveto. Člen 8. Rok za vlaganje prijav k tečaju ter čas in kraj tečaja objavi ravnatelj oz. delegat v časopisih in na oglasni deski zavoda. Člen 9.' Ta uredba stopi v veljavo z objavo v .'Uradnem liStU«. Ljubljana dne 30. julija 1946, Minister za prosveto; Dr. JRtjrtjo Kozak s. r. 180. Uredba o začasni odpravi završnih te* nižjih in višjih tečajnih izpitov na meščanskih1 šolah in gimnazijah V skladu s sklepom Predsedstva SNOS-a z dne 14. januarja 1945, št. 61/45 o začasni odpravi nižjega in višjega tečajnega izpita se odreja: Člen 1. V šolskem letu 1944./45. ter pri izpitih, ki se bodo opravljali med šolskim letom 1945./46. se odpravlja završni izpit na meščanskih šolah ter nižji in višji tečajni izpit na gimnazijah. Člen 2. Na izpričevala, veljavna v smislu člena 3. ali nostrificirana v smislu člena 5. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom, katerih imetniki niso napravili završnoga ali tečajnega izpita, se napiše klavzula, in sicer: a) na izpričevalo o dokončanem 4. razredu meščanske šole: »Izpričevalo nadomešča izpričevalo o uspešno opravljenem završnem izpitu«; b) na izpričevalo o dokončanem 4. razredu .gimnazije: »Izpričevalo nadomešča izpričevalo o uspešno opravljenem nižjem tečajnem izpitu«; c) na izpričevalo o dokončanem 8. razredu gimnazije: »Izpričevalo nadomešča izpričevalo o uspešno oprav. Ijenem višjem tečajnem izpitu«. Za vsako od teh klavzul se v oklepaju doda: »P« uredbi ministrstva za prosveto z dne SO. julija 1945, Ur. list št. 180/24.« Člen 3. Klavzule, navedene v prejšnjem členu pod b) in c) vpišejo stalne izpitne komisije tudi v izpričevala, ki jih dobijo dijaki o prestanem izpitu čez 4. in 8. razred po členn 9. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupa-cije opravljenih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom (člen 9., zadnji odstavek cit. uredbe). Člen 4. / Klavzula v smislu člena 2. se vpiše tudi na vsa izpričevala, pridobljena za 4. razred meščanske Šole ter 4. In 8. razred gimnazije v šolskem letu 1940./41., s čimer se dijak; opraščajo završnih ter nižjh oz. višjih tečajnih izpitov. Člen 5. Klavzule po členili 2. in 4. vpiše v izpričevalo ravnateljstvo zavoda, ki je izpričevalo izdal. Člen 6. Ta uredba stopi v veljavo z objavo v »Uradnem listu«. Ljubljana dne 30. julija 1945. < 181. Uredba a učiteljskem diplomskem izpitu Člen 1. Dijaki in dijakinje učiteljišč, o) ki »o "v šolskih letih 1941./42. lu 1942./43. dobili iapričovalo čez. 6. razred učiteljišča in dosegli njegovo nostrifikacijo (61. 4., lit. 6 in čl. 5. uredbe o priznanju in veljavnosti v Času okupacije opravljenih tečajev in izpitov ter dorečenih izpričeval in diplom), a nimajo diplomskega izpita, ali ■ , b) ki naplavijo v smislu člena 9. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval In diplom izpit za 5. razred učiteljišča, delajo učiteljski diplomski izpit v decembru 1946. Dijaki in dijakinje, ki bi v tem terminu dobili slabo oeeno iz enega predmeta, delajo popravni diplomski izpit v lebniarju 1646, tisti, ki bi dobili slabo oceno iz več predmetov, pa se smejo prijaviti k izpitu v rednem junijskem roku 1946. Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v lUrtidnctn listuc. Ljubljana dne SO. julija 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. r. 182. Pravilnik o sprejemnik izpitih za 1. razred srednjih šol Člen 1. Za vstop v 1. razred srednje šole ee zahteva sprejemni izpit. Člen 2. Sprejemni izpit se dela iz treh izpitnih predmetov, in sicer: 1. slovenščine (pismeno in ustno), 2. računstva (pismeno in ustno), 8. zgodovine in zemljepisa. Člen 3. Snov za posamezne predmete je naslednja: 1. iz slovenščine: a) pismeno: narek pripovedne vsebine, ki naj ne traja več kakor 1.5 minut; učenec mora poznati osnovna pravila pravopisa, in znati uporabljati ločila; b) ustno: 1. branje krajšega pripovednega odlomka v prozi; nčeneo naj s smiselnim poudarkom pokaže razumevanje; 2. obnova prebranega odlomka; 3. besedna analiza: pri samostalniku: spol, sklon, število; pri pridevniku: spol, sklon, število; eri glagolu: oseba, število, čas; pri ostalih: samo določitev besedne vrste; 4. stavčna analiza: osebek, povedek; 2. 'i z računstva: a) pismeno: štiri osnovne operacije s celimi Števili in njihova uporaba pri enostavni regoldetriji (Iristavki); 2>rl deljenju sme biti divizor samo dvoStevilčno število; b) ustno: 1. čitanja in pisanje števil do milijona; 2. poštevanka, ki naj jo učenec dobro obvlada in z lahkoto uporablja; 3. Šiirj osnovne operacije s celimi števili in njihova uporaba pri enostavni regeldetriji (iristavki). Pr' deljenju sme biti divizor srmo dvoStevilčno število; 4. najvažnejše mere (dolžinske, prostorniuske, ploskovne in utežne); 3. iz zgodovine in zemljepisa: a) zgodovina: Slovani (pojem, poreklo), Jugoslovani se naselijo na sedanjem ozemlju, pokristjanjenje Slovencev, Ciril in Metod, Celjski grofje, reformacija (Trubar in Dal. malin), kmečki upori, turški vpadi, Napoleonova Ilirija, nastanek Jugoslavije 1918 in njen propad 1941, velika osvobodilna borba, Tito gi nova Jugoslavija; b) zemljepis: upravna razdelitev nove Jugoslavije (federalne enoto), najvažnejša gorovja, reke in mesta v Jugoslaviji b posebnim ozirom" na Slovenijo (s Primorsko in Koroško). Člen 4. v Sprejemni izpit za 1. razred srednjo šole smejo delati učenci, ki v koledarskem letu prijavo zn izpit dovršijo vsaj deseto lelo starosti in so uspešno dokončali najmanj 4. razred osnovne, šole. -Člen 5. Kolikor ta pravilnik ne določa drugače, veljajo določbe pravilnika za sprejemne jzpite, veljavnega 1. aprila 1941, Ljubljana dne 30. julija 1945. Minister za prosveto: x Dr. Ferdo Kozak s. r. 183. Odredba o pripravljalnih točajih zn sprejemno izpito za 1, razred srednjih šol Da se olajša učencem opravljanje sprejemnih izpitov za 1. razred srednjih šol, se osnujejo nn osnovnih šolali pripravljalni tečaj, za sprejemne Izpile za 1. razred sred-njih šol, kjer se za to kandidati prlgln.se. Tečaji trajajo po potrebi daljši ali krajši čas (4 do 6 tednov). Pouk iz slovenščine jn računstva bo vsak teden po 6, iz zgodovine in zemljepisa pa po 3 ure. Pri slovenščini in računstvu naj se učenci vežhajo v pismenih Izdelkih ter naj pišejo šolske ■In domače naloge, vendar nuj ne bodo preobremenjeni, da ne izgube veselja do dela. Tra. janje pripravljalnega tečaja in število ur, kot je s to objavo nakazano, se priporoča, ni pa obvezno. Na tečaje se sprejemajo učenci, ki dovršijo v koledarskem letu vpisa vsaj 10 let starosti in ki so z uspe-bom dokončali ali dokončujejo najmanj 4. razred osnovne šole. Da bodo učenci lahko uspešno opravili sprejemni izpit za 1. razred srednjih šol, naj jih učitelji usposobijo iz snovi, kot je s posebnim pravilnikom predpisana za sprejemni izpit. Ljubljana dne 30. julija 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferdu Kozak s. r. 184. Odredba ministrstva za trgovino in oskrbo o začasnih cenah Za govejo klavno živino in o prodajnih cenah za meso ih drobovino Ministrstvo za trgovino in oskrbo predpisuje v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo naslednje začasne odkupne Cene za govejo klavno živino ter prodajne cene Za meso in drobovino: 1. goveja klavna živina: teleta I. vrste po din 11.— za 1 kg (klavnostnad 65%) „ II. 99 99 10.- „ 1 ,, ( rt 60-65%) „ III. rt 99 99 9.- „ 1 ,, ( n pod 60%) voli v biki r' rt 9, 99 9,- „ 1 „ ( >i nad 47%) junci II. » 99 99 8. „ 1 ,, ( » 42—47%) telicoIII. ' 99 9) 7.™ „ 1 „ ( n pod 42%) krave I. rt 99 99 8,— „ 1 ,, ( »i nad 43%) „ II. rt 99 99 7.- „ 1 „ ( rt 39-43%) „ III. 99 99 99 6.-— „ 1 „ ( i> pod 38%) To so najvišje odkupne cene za živo težo pri kmetovalcu ali na sejmiščih; živina ne sme biti hranjena in pojena 12 ur pred prodajo. 2. meso: teletina I. vrste po din 22.— ,, H. „ rt rt 20,— govedina I. „ rt rt 20.— „ n. „ rt i> 18,— konjsko meso s kostmi 99 rt 12 — „ „ brez kosti rt rt 20,— 1 S. drobovina: jezik rt rt 20. srce, jetra, ledvice rt rt 16,— vranica, smrčki, rajželjc 11 rt 10,- pljuča, vamp; 99 d 8,— glava z mesom 91 rt 3 — noge n rt 4,—i vimena PO din 6,— obrezine rt rt 8,— loj, industrijski, netopljen rt rt 4,— loj, jedilni, netopljen rt rt 8,— loj, jedilni, topljen' rt rt 18.— čreva » rt 26,— Ceno za meso in drobovino veljajo za prodajalca na drobno in je prepovedano k tem cenam zaračunavati kakršne koli pribitke. Kršitelji določb te odredbe bodo kaznovani po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabo. taže. Ta odredba yelja od dneva objave v »Uradnem listu:. Ljubljana due 25. julija 1945. V. št. 161/1. Minister za kmetijstvo: Minister za trgovino in oskrbo: Hribar Janez s. r. Dr. Lado Vavpetič s. r. 185. Odločba o cenah električne energije Glede na to, da spada električna energija po odločbi Gospodarskega sveta od 8. VI. 1945, št. 808, Ur. list DFJ št. 362/40, v zvezi z odločbo zveznega ministrstva za trgo. vino in oskrbo od 15. VI. 1945, št. 4080, Ur. list DFJ št. 882/42 med predmete, za katere se bodo normirale cene in ker še niso odrejene'enotne cene električne ener-gijc, se na temelju čl. 2. odredbe ministrstva za trgovino in oskrbo o cenah o vseh industrijskih, obrtnih in pre-voznih storitev od 3. VIL 1945, št. V 34/1, Ur. list štev. 137/15 določajo cene električne energije začasno takole: Člen 1. Cena električne energije ne sme presegati: a) 1. za razsvetljavo ........ 2. za vse toplotne namene v hišnem gospodinjstvu po posebnem števcu 3. za pogon v obrtih in kmetijstvu . b) Pri tarifah z osnovno pristojbino za gospodinjstvo, obrt in kmetijstvo sme znašati tekovina največ , . . din 1.— za UVVh Osnovne pristojbine se smejo spremeniti iz prejšnje valute v dinarje DFJ v istem razmerju kot je spremenjena tekovina. " '• c) ' Za veleodjemalce (preko 59.039 kVvh letnega odjema) : pri 1500 obratnih urali na leto . din 1.80 za kVVh pri 5000 obratnih urah na leto . din 0.90 za kWli din 4.50 za kWk din L— za kWb din 2.50 za kWh Stran 112. Člen 2. Vsa podjetja za preskrbo z električno energijo mo. rajo do nadaljnje odredbe uporabljati dosedanji način tarif in vršili dosedanje zaračunavanje električne energije. Člen 3. Ta odredba stopi tnkoi v veljavo, Ljubljana, dne 1. avgusta 194f). V. št. 44,1. Minister za trgovino Minister zn industrijo in oskrbo: In rudarstvo: Dr. Vavpetič s. r. Leskošek Prane s. r. 186. Odredba Na temelju člena 1. uredbe o-ustanovitvi Državnega podjetja za promet z odpadki, ki jo je izdal Gospodarski svet dne 27. marca 1915 pod št. 37 (Ur. I. DF.Izdne 30. marca 1945, št. 178-17) se ustanavlja za območje fedoral-ne Slovenije Državno podjetje za promet z odpadki, ravnateljstvo v Ljubljani. Na predlog upravnega-odbora Državnega podjetja zn promet z odpadki št, 1520 z dne 27. julija 1945 in na temelju čl. 0. citirane uredbe postavljam za upravnika Državnega podjetja za promet z odpadki, ravnateljstvo v Ljubljani, tov. Jerasa Ivana iz Ljubljane. Muzejska ulica št. 5, za člana poslovnega odbora tega ravnateljstva Slev. 24. pa tov. inž. Laha Miroslava in Kralja Franca, oba iz Ljubljane. V Ljubljani dne 2 avgusta 1915. H. št. 272,1 Minister za trgovino in oskrbo: Dr. Lado Vavpetič s. r. 187. Poziv vsem turistično-gostinskim strokovnjakom Ministrstvo zn trgovino in oskrbo poziv« vse turist ično-gust inske strokovnjake, da se zaradi evidence pri. javijo ministrstvu za trgovino in oskrbo v Ljubljani. Ja. vijo naj se strokovnjaki obeh spolov, ki imajo ali laktih delno ali srednješolsko ali nižježuhko izobrazbo, daljo vsi strokovnjaki praktiki, k; imajo vsaj 10 let prakse v turistični ali hotelirski stroki (n. pr receptivni turizem, potovalne pisarne: služba v upravah zdravilišč, snartlo-rijev ild, služba pri turističnih ,nli gostinskih-organizacijah, liotcIsko-administrntiviVa alj komercialna služba, vodniška služba itd.) ne glede na to. ali so zaposleni ali no Svojeročno spisane prijave naj obsegajo: 1. ime in priimek, 2. kraj in datum rojslva, 3. narodnost in državljanstvo. 4. bivališče z natančnim naslovom, 5. po. dnlke o splošni in strokovni izobrazbi z morebitno spe-cializacijo. C. podatke o vrsti, dobi trajanja in kraju prakse oz. zaposlenosti, 7. znanje tujih jezikov, fi. sedanja zaposlitev. Ljubljano dne 14. julija 1945. . II. št. 73,1, Minister zn trgovino in oskrbo. Ur. Lado Vavpotič s. r. ................... ................... - ........... - - - ....- - . r., - ■ . —--.............. Izdaj«!«- Predsnlslvo SNOS In Narodna vlada Slovenije v Ljubljani. Urodulk! Robert Pohar v Ljubljani. — Tisk in založba tiskarne Merkur d. d, v Ljubljani Predstavnik: Otmar Mitmlek v Ljubljani. — Uredništvo In upruynlštvo: Ljubljana. Uregor- . Moj« ulic« 23. Teielon štev, 25-62. SLOVENSKEGA N A G O D N O OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik I/IL Priloga k 24. kosu z dne 8. avgusta 1945. I Številka 12. Sodna oblastva Trgovinski register Spremembe in dodatki: 56. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. avgusta 1915. Besedilo: Zadružna gospodarska banka ,l. ,1. Vpišejo so elani imeolstva Nemec Ivan. Vojko, delegat min. z« rinance. pri Za-družni zvozi, Krmelj Maks, predsednik kticiaiivnega zaj Josip, dr. Cesnik Ivo, dr. Schnubaeh vrane, Hrastelj Franc, Gologranc Kon-rad in umrli dr. Voršič Josip. Izbrišeta Se ravnatelj s prokuro dr. Slokar Ivan in Prokurist it). julija 1945. Zadr. II 114/10. 58. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. avgusta 1945. Besedilo: Lesna zadruga »Ljubljanski >,0*, zadruga z Omejenim jamstvom na j Ju. - zHr:se sp Plan upravnega odbpi,’> Btr. ULar E rano in vpiše novoizvoljeni član upravnega odbora Nagode Matevž, po-seslnik na Mirkah št. 4. Delegat ministrstva za pravosodje, pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani. dne 30. julija 1945. Zadr. II 86/12. Razna oblastva 407—7—5 Natečaj. Državna babiška šola v Ljubljani sprejme 25 babiških učenk v enoletni babiški tečaj, ki začne redni pouk dne 1. septembra 1945. Prošnje za sprejem je treba vložiti do 15. avgusta t. 1. pri upravi babiške šole v Ljubljani, Slajmerjeva uL št. 3. Pogoji za sprejem v habiško šolo: 1. Prosilka ne sme biti mlajša od 18 in ne starejša od 30 let, kar dokaže s krstnim listom. 2. Biti mora dobrega vedenja in politično neoporečna, kar dokaže s potrdilom KNOO. 3. Ako je omožena. mora imeti moževo dovolilo. Ako pa je ločena, mora to dokazati s potrdilom duhovnih in civilnih sodišč. 4. Dovršiti je morala najmanj štiri razrede osnovne šole. kar dokaže z zadnjim šolskim spričevalom. 5. Priložiti mora zdravniško spriče-vato, da je telesno in duševno 7ydrava, da ni noseča in da je sposobna opravljati babiški poklic. 6. Priložiti mora potrdilo krajevnih oblasti, da je v dotičnem kraju pot' 'ba po babici. Vse kandidatinje, ki bodo pozvane, So morajo zglasiti na dan 30. avgusta 1945 zjutraj v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer bodo zdravniško pregledane in kjer bo sprejemni izpit.^ Izbrano kandidatinje ostanejo takoj v šoli. Šolanje je brezplačno. Ljubljana 12. julija 1945. Uprava drž. babiške Solo * HI — 51. 2034/1 Mn/Pi 475 Poziv. Javna borza dela za Slovenijo poziva na osnovi zakona o zaščiti narodne imovine in njenem upravljanju (Ur. Ust št. 14 z dne 4. VII. 1945) vse fizične in pravne osebe neizključivsi državna in samoupravna oblastva, da v roku osmih dni po razglasitvi v Uradnem listii prijavijo Javni borzi dela za Slovenijo y Ljubljani vse predmete (pisarniško opremo, pisalne in druge stroje, dvo-kolesa, motorna vozila in nisarniški material) lastnina bivših Delovnih uradov (Arbeitsamtov) in njihovih poslovalnic, sedaj last Javne borz-e dela oz. ministrstva za socialno politiko, katere so si prilastili na kakršen koli način po osvoboditvi. K prijavi so obvezane tudi take osebe, ki kaj vedo o takih predmetih. Poizvedbe so že v teku in se bo proti tistim, ki ne bi do tega roka zadostili temu pozivu, ukrepalo po zakonu. Razrešena so dužnosti prijavljanja edinole oblastva, ki so do sedaj izročila centrali ali podružnicam formalne reve rze. Ljubljana dne 6. avgusta. 1945. Javna borza dela v Ljubljani Razno 464 Vabilo na izredno skupščino Kmetske posojilnice ljubljanske okotice v Ljubljani, zadruge z neomejenim jamstvom, ki bo dne 16. avgusta 1945 ob 9. uri v posvetovalnici zadruge v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 1/L, g sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Volitve članov upravnega odbora in namestnikov. 3. Volitve članov nadzornega odbora in namestnika. 4. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 5. Spremembe pravil, in sicer: v § 8. pravil: Izenačenje glavnih deležev z opravilnimi deleži. Vsak poslovni delež znaša 2.50 din. v § 20. pravil: Spremenitcv besedila o načinu razglašanja, v §21. pravil: Znižanje števila članov upravnega odbora in namestnikov, v § 24. pravil: Določili v nnjuižjega dopustnega številu članov upravnega odbora za sklepčuodt prt sejah, v § 26. pravil: Znižanje števila članov nadzornega odbora, v § 27. pravil: Določitev nnjuižjega dopustnega števila članov nadzornega odbora po vstopu namestnikov, v § 28. pravil: Določitev najnižjega dopustnega števila članov nadzor, nega odbora za sklepčnost pri sejah. S! ran 2G. v § M. pravil: Izenačenje glasovalno pravice zadružnikov z glavnimi deleži z gliiaovalno pravim -zadružni. Imv z opravilnimi deježi. Vsak za-družni k inia pravico samo do enega glasu, ne glede na število deležev. 6. Slučajnosti. Ako nkupščiua ob napovedani uri no bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo v smifilu § 37. pravil sklepala veljavno ne glede na alevilo navzočih zadružnikov. Ako skupščino ob napovedani uri ne bo sklepčna za sklepanje, o točki o. dnevnega reda »Spremembe pravile, bo v smislu § 37. zadružnih pravil čez 1o dni, to je dne 31. avgusta Hi 15, ob 0. uri druga skupščina na istem mestu, ki bo sklepala veljavno o točki n. dnevnega reda, ne glede na šievilrg« Rudolf l Un.-.luik, Pohiti Holm n y Ljubljani. — Tleli in Mložlm Unitarno Merkur ,v Ljubljani, Predstavnik.: Mihalok Olmai k Ljubljani, POSEBNA PRILOGA k itcr. 24. „Uradnega lista Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije" z dne 8. avgusta 1945 Ponatis iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije“ št. 7 iu 46. Stevinket 7 & dne 23. 1945. <.0opolnilev) 92. Odlok o davčnih stopnjah Nacionalni komite osvobodilve Jugoslavije je odločil: 1. da se stopnja po 6. členu zakona o davku na poslovni promet določi na 4%; 2. da se stopnja davka na poslovni promet, navedena v 4. in 5. rubriki ter v pripombah tarife skupnega davka na poslovni promet, št. 86.210 z dne 27. decembra 1939 i vsemi kasnejšimi izpremembami in dopolnitvami, ki so veljale na dan 6. aprila 1941, povišajo za 30%. Povišane stopnje se uporabljajo samo z desetinkami, ki se zaokrožijo navznor. če stotinke prekoračijo številko 5. Vsote pobrane do dneva, ko je stopil v veljavo ta odlok o povišanih stopnjah, ki so veljale na dan osvoboditve, se ne vračajo. Ta od'ok stopi v veljavo z dnevom razglasitve. Beograd 6. februarja 1945. III. št. 225. Predsednik Nacionalnega komiteja osvoboditve Jmroslavije: Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito a. r. Finančni poverjenik: Luž. Dušan Sernec s. r. ■ i . _ 4© s dne 3. fulifa 1945. 411. Uredba ustanovim nirasKoga podjetja demokratske ledeva-tivne Jugoslavije \ Člen 1. Ustanavlja se Državno filmsko podjetje demokratske tederativne Jugoslavije s sedežem v Beogradu in s področjem na vsem ozemlju demokratske federativne Jugo-slavije, ki se bo imenovalo »Filmsko podjetje demokratske federativne Jugoslavije«:. To podjetje ustanovi v soglasju z ministrom za prosveto zvezne vlade in z vladami federalnih edinic v vsaki federalni ediniq filmske direkcije, ki bodo kot podružnice podjetja delovale v soglasju vsaka z ministrstvom za prosveto svoje federalne edinice. Člen 2. V' področje Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije spada: 1. proizvodnja umetniških, dokumentarnih in kulturno prosvetnih filmov in filmskih novosti; 2. izključna pravica za uvoz filmov iz inozemstva in Za izvoz domače proizvodnje; 3. razpečavanje filmov, nabavljenih iz inozemstva in •zdelanih v domači državi, po vsem ozemlju demokratske led.eratl.vno Jugoslavije; 4. organiziranje lastnih stalnih in potujočiti bioskopov za kulturno prosvetno delovanje. Člen 3. Temeljna glavnica Filmskega podjetja demokratsKe federativne Jugoslavije znaša 1,000.000 dinarjev. 0 zvišanju temeljne glavnice in o otvarjanju potreb, nih kreditov odloča minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance. Člen 4. Podjetje*yodi upravni odbor, sestavljen iz upravnika kot predsednika in iz 10 članov. Vsaka federalna edinica delegira po enega člana upravnega odbora; upravnika ;n ostale člane pa postavlja minister za prosveto zvezne vlade. Izmed članov upravnega odbora imenuje minister za prosveto stalni poslovni odbor iz 3 do 4 članov. Člen 5. Od čistega dohodka, ki ga doseže vsaka federalna direkcija gre 10% tej federalnj edinici za sklad, ki bo rabil za izdelavo kulturno prosvetnih in dokumentarnih filmov in filmskih novosti za posebne potrebe vsake federalne edinice, in bo ta sklad samostojno upravljalo in z njim razpolagalo ministrstvo za prosveto tiste federalne edinice. Člen G. Filmsko podjetje demokratske federativne Jugoslavije je pod nadzorstvom ministra za prosveto zvezne vlade, ki predpiše s pravilnikom določbe o nolrnnjcm ustrpju in ppsd.pvjtnju podjetja. \ Določbe uredbe o državnem računovodstvu in zakon o glavni kontroli ne veljajo zu to podjetje. Podjetje jo oproSČeno vseh državnih davščin. i «. Člen 7. Vsa tista podjetja za uvoz in razpečavanje, za proizvodnjo, obdelavo ali prikazovanje filmov, katerih imovina je po kakršni koli osnovi pripadla državi ali ji pripade, preidejo v last Filmskega podjetja demokratske federativno Jugoslavije; vsa takšno podjetja pa, ki so samo pod začasno upravo ali pod sekvestrom države, preidejo pod zatasno upravo Fib-^erta podjetja demokratske federativne Jugoslavije. Člen 8. Ukinjata so Državno filmsko podjetje, ki jo bilo ustanovljeno z odlokom poverjeništva zn trgovino in industrijo z dne 20. novembra 1914, In tudi filmska sekciju propagandnega oddelka generalnega štaba Jugoslovanske vojske; njuna imovina in vse njune pravice tor obvezno, sti pa preidejo na novoustanovljeno Filmsko podjetje de-mokratske federativne Jugoslavije. Člen 9. Ta uredba stopi v veljavo z razglasitvijo v Uradnem listu DFJ. Beograd dne 80. juniju 194o. Predsednik ministrskega sVeta in minister za narodno obrambo: Minister za prosveto: Maršal Jugoslavijo Vladislav Ribnikar s. r, Josip Broz - Tito s. r. 412. Na podlagi člena 24. odloka predsedništva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije o poenotenju računovodstva z dne 1. februarja 1645 izdajem uredbo o ustanovitvi Državnega revizijskega zavodu demo* kentske federativne Jutroslavije člen 1. Pri zveznem nunistratvu za trgovino in preokrbo so ustanavlja Državni revizijski zavod demokratske federativno Jugoslavije kot vrhovni organ za organiziranje in nadzorovanje celokupnega računovodstva državnih In zasebnih podjetij. Pod računovodstvom se razumejo vse oblike računovodstva, navedene v členu 1. odloka o poenotenju računovodstva z dne 1. februarju 1940 (Uradni liat 5t. 0 z dne 20. februarja 1945). Z gospodarskimi podjotjl se razumejo vsa podjetja, navedena v členu 1. odloka o uvedbi enotnega račune-Vodstva. Člen 2. V pristojnost Državnega revizijskega zavoda spada: 1. pripravljanje predlogov zakonov, uredb in drugih predpisov v območju računovodstva; 2. oddajanje mnenj v območju računovodstva o vsakršnih Dredoisih. preden lih Izda kako mlnlotriitvo; 8. organiziranje, nadziranje in vzporejanje računovodstvene službe gospodarskih podjetij na vsem ozemlju demokratično federativno Jugoslavije; 4. kontroliranje In vzporejanje poslovanja federalnih revizijskih organov; 5. Izdajanje potrebnih ukrepov o uvedbi poenotenega računovodstva v skladu z veljajočimi predpisi. Člen 3. Naloga Državnega revizijskega zavoua jc organizira-ti, nadziiati in vzporejati računovodstveno službo, ki mora zlasti: a) biti poenotena na vsem ozemlju demokratske federativno Jugoslavije, upoštevajoč vrsto in velikost pod-jetja; b) omogočati sistematično nadzorovanje podjetij tako narednim oblnstvom kakor tudi sindikatom; c) omogočati pravilno In poenoteno kalkulacijo; č) dajati sistematične in poenotene podatke državni in gospodarski statistiki;. d) rabili s svojimi podatki pri organiziranju uvedbe načrtnega gospodarstva in pri nadziranju, kako se to izvaja; e) podpirati racionalizacijo podjetij z vsemi sredstvi v svojem področju, zlasti e primerjanjem in izkoriščanj 3m računovodstvenih podatkov raznih podjetij; :) z jasnim prikazovanjem uspehov posameznikov in posameznih oddelkov v podjetju mora spodbujati k tekmovanju in k udarniškemu delu. Člen 4. Državnemu revizijskemu zavodu demokratske federativne Jugoslavije načeluje direktor, katerega postavi minister za trgovino in preskrbo. Člen 6. Podrobnejše določbe o ustroju in poslovanju Državnega revizijskega zavoda demokratske federativne Jugo. slavijo predpiše s posebnim pravilnikom minister za trgovino in preskrbo demokratske fe4erativne Jugoslavije. Cleu 0. Ta uredba stopi v veljavo na dan objavo v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 27. junija 1945. Kab. št. 644. Minister za trgovino m preskrbo; luž. Nikol« Petrovič e. r. 418. Spremembe v piavilniku o ŽnČasnI razvrstitvi krajev po araRln]-skih razredih (Ur. list DFJ št. 86 z dne 25. V. 1945) Na podlagi člona 17. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah In organizacijah ter člena 7. uredbo o ureditvi prejemkov civilnih državnih uslužbencev in ostalih javnih uslužbencev zveznih ministrstev in ustanov odrejava naslednje: V točki L, zadnjem odstavku je treba namesto besed: »Minister za Srbijo v zvezni vlad k postaviti besede: ^Federalna vlada Srbije<. V točkj II., zadnjem odstavku je treba namesto besed: »Minister za Hrvatsko v zvezni vladi« postaviti besede: »Federalna vlada Hrvatske«. / točki IV., zadnjem odstavku je treba namesto besed: »Minister za Makedonijo v zvezni vladi« postaviti besede: »Federalna vlada Makedonije«. V točki V. pod 1., v drugem stavku je treba namesto besed: »Minister za Črno goro v zvezni vladi« postaviti besede: »Federalna vlada Črne gore«. V točki VI., poslednjem odstavku je treba namesto besed: »Minister za Bosno jn Hercegovino v zvezni vladi« postavili besede: »Federalna vlada Bosne in Hercegovine«. Beograd dne 26. junija 1915. IV. št. 1430. Minister za socialno politiko: Minister za finance: Kržišnik s. r. Sr. Žujovič s. r. 414. Na podlagi § 24. odloka o organizaciji državne finančne uprave predpisujem *aslednji postopek za dajanje carinskih tarifni1, obvestil Splošno določbe. Člen Za izda jan Jb potrdil in obvestil o carinjenju blaga tn o spremembah carinskih tarif ter o pobiranju vseh drugih davščin, ki se pobirajo na carinarnicah, so prisojne tisto glavne carinarnice, ki jih odredi minister za 'inance in pri katerih so carinski kemijski laboratoriji (v basi e dn jem besedilu: pristojna glavna carinarnica). V ta namen se ustanovi kolegij, ki bo opravljal vsa Pripravljalna dela in pripravljal odločbe za potrdila in °bvestila. Člen 2. Kolegij je sestavljen iz 3 članov, izmed katerih mora 6den biti inženir kemije, diplomiran kemik ali tehnolog. Predsednika in Člane kolegija in njihove namestnike °4redi načelnik carinskega oddelka. Potrebno osobje za delo v kolegiju odreja upravnik carinarnice. Člen 3. Potrdila in obvestila za carinjenje blaga in za upo-'"ab]janje carinskih tarif ter za pobiranje vseh vstalih davščin, ki s6 pobirajo na carinarnicah, bodo izdajale pri. ft°toe glavne carinarnice na pismeno prosilčevo zahtevo, ^dcg katere je prosilec dolžan predložiti 3 istovetne V7;orce blaga, za katero želi imeti potrdilo oziroma obve-'ddo. Če zaradi neokretnosti ali velikosti blaga vzor- Qi mogoče predložiti, so smejo predložiti 3 načrti ‘i slike s točnim opisom blaga. Vzorci ee morajo overiti e pečatom prosilca in P/ietojne glaioie tatioamico. Člen 4. Na eno zahtevo se more zahtevati potrdilo ali obvestilo samo za eno vrsto blaga. Za blago, sporno glede carinske tarife, se ne more niti zahtevati niti izdati po-, trdilo ali obvestilo. Člen 5. V zahtevi je treba navesti sledeče: 1. ime (tvrdko) in kraj prosilčevega stanovanja; 2. v trgovini običajni naziv blaga, za katero se zahteva potrdilo ali obvestilo (trgovski, strokovni, reklamni, zaščilnj in drugi); 3. podatki o blagu: lastnosti (kakovost), država, kjer se to blago proizvaja, in uporaba; 4. ali je prosilec že zahteval potrdilo ali obvestilo od kake druge pristojne glavne carinarnice in kakšno potrdilo ali obvestilo mu je bilo dano; 5. pri kateri carinarnici se naj blago uvozi; 8. ali je blago, za katero se zahteva potrdilo ali obvestilo, sporno glede carinske tarife; 7. prosilčeva izjava, da je prednje podatke dal po svojj najboljši vednosti in da so natančni; 8. izjava o pristanku, da se smejo vzorci blaga poškodovati, kakor tudi, ali zahteva, naj so mu vzorci vrnejo. Člen 6. Zah4—nna potrdila ali obvestila se izdajo v roku 8 dni, a'-o ni za strokovno preskušanje treba več časa. Člen 7. Ko pristojna glavna carinarnica prejme In službeno ugotovi zahtevo in vzorce, začne kolegij sklepati. Če je potrebno strokovno preizkušanje blaga, se vzorec dostavi carinskomu kemijskemu laboratoriju. Takso za preizku. sanje plača prosilec. Člen 8. Kolegij odloča z večino glasov, a odločba mora vsebovali podatke, ki so važni za pobiranje carine in ostalih davščin, kakor tudi tarifno številko in pojasnilo, iz katerih razlogov se je izdala taka odločba za predmetno blago. Člen 9. Na podlag; tako izdane odločbe izda pristojna giavt^. carinarnica prosilcu potrdilo (z enim vzorcem), kako je treba ocariniti predmetno blago, oziroma obvestilo o zahtevanih podatkih. Odločbo z drugim vzorcem dostavi carinskomu oddelku pri ministrstvu za finance takoj po izdaji potrdila ali obvestila radi odločitve. Člen 10. Rok veljavnosti potrdil je 30 dni od dne, ko se prosilcu vročijo na podpis, ali od dne, ko jih je finančni minister v primeru pritožbe potrdil ali špremenil. Nji-bova veljavnost se podaljša do uvoza blaga, ako se nedvomno ugotovi, da ja bil na njih podlagi sklenjen nakup blaga in da je bilo blago na poti, ko je njihova veljavnost iztekala. Člen 11. Kdor želi uporabiti potrdilo, ga mora priložiti z vzorcem deklaraciji, s katero prijavlja blago za carinjenje, carinarnica pa ga obdrži kot prilogo unikatu deklaracije. Po opravljenem carinjenju veljavnost potrdila ugasne m Člen 12. Cg sc prijavlja blago na podlagi potrdila, pa blago popolnoma no sklada s predloženimi vzorci (sli. kami, načrti), se šteje, kakor da se potrdilo sploh ni priložilo deklaraciji. Ce so pri pregledu blaga ugotovi, da so polrdilo dklada z blagom, ni pa pravilno uporabljena tarifa, morajo uradniki, ki opravljajo pregled, no da bi zadrževali ekspedicijo blaga, predložiti pismeni in z razlogi podkrepljeni referat carinarnici, ki ga pošlje pristojni glavni carinarnici, kalcra je izdala potrdilo, ta pa ga s svojimi razlogi, bodisi da sprejema ali zavrača razloge uradnikov, pošlje carinskemu oddelku ministrstva za finance v rešitev. Clon 13. Ce ocarini prosilec blago po izdanem potrdilu, minister za finance pa po členu fl. toga postopka ugotovi, da je to blago treba cariniti po nižji alj višji carinski stopnji, tedaj uvoznik v tem primeru nima pravice do povračila razlike, od njega pa se tudi no bo zahtevalo naknadno doplačilo. Člen 14. Proti ocenitvi kakovosti blaga in proti uporabi tarife, vsebovane v teh potrdilih, sc mora vložiti pritožba torinskemu oddelku ministrstva zn finance preko pri-itojne glavne carinarnice, ki je izdala potrdilo, v roku 5 dni od dneva vročitve prosilcu. Pritožbo s potrdilom In vzorcem doslavi pristojna glavna carinarnica takoj torinskemu oddelku ministrstva za finance z navedbo Številke dostavljene odločbe. To vpija tudi za obvestila. Nesoglasja pri carinjenju. Člen 15. Ako deklarant ni obenem z deklaracijo priložil potrdila o carinjenju prijavljenega blaga, angažirani uradniki pa pri uradnem pregledu ugotove, da je prijava na škodo državno blagajne, in se s tem strinja tudi deklarant, je treba ravnati po veljajočih predpisih (člena 43. in 160. carinskega zakona). Člen 16. Ce angažirani uradniki ugotove, da je prijava blaga na škodo državne blagajno po deklaraciji, kateri ni priloženo potrdilo, deklarant pa pri podpisu zapisnika izjavi, da vztraja pri prijavi, vzamejo angažirani uradniki v prisotnosti deklarnnta od vsako vrste osporjenega blaga po 3 predpisno označene vzorce in jih dostavijo carinarnici z zapisnikom o izvidu. Sprejeti zapisnik z dvema vzorcema dostavi carinarnica pristojni glavni carinarnici v odločitev. Ko je pristojna glavna carinarnica predhodno pri-skrbela izvid carinskega kemijskega laboratorija, ako je to potrebno, izda obrazloženo odločbo, kako je treba cariniti sporno blago, in dostavi ves spis z onim vzorcem carinskemu oddelku ministrstva za finance v odločitev. Člen 17. Ce angažirani uradniki ugotove, da je prijava blaga na škodo deklaranla po deklaraciji, kateri ni oriloženo potrdilo pristojne glavne carinarnice, vzamejo v prisot-nosti deklaranla od vsake vrsto osporjenega blaga po tri označene vzorce in jih z zapisnikom o izvidu dostavijo carinarnici v nadaljnji postopek v smislu čloua 16. tega postopka. Tako jo treba ravnati tudi v primeru, kadar sam deklarant pri uradnem pregledu blaga ospori točnost prijave v deklaraciji v svojo korist. Člen 18. Ce deklarant, preden dvigne oiago Iz carinarnice, radi vložitve pritožbe po členu 55. carinskega zakona zahteva od carinarnice vzorce, mu jih mora carinarnica izdati in jih s pritožbo, ki se more vložiti v roku 5 dni od dne predaje vzorce, dostavi pristojni glavni carinarnici v odločitev in v nadaljnji postopek po drugem odstavku člena 16. tega postopka. V tem primeru je deklarant dolžan izjaviti v predstavki, da za to blago ni zahteval potrdila. Prav to volja tudi za primer po drugem odstavku člena 17. tega postopka.. Clon 19. On urugin nesoglasjih, ki se pojavijo pri uradnem pregledovanju blaga (nesoglasje angažiranih uradnikov pri uradnem pregledovanju ali uradnem carinjenju; kadar se osporava točnost prijavo, nista pa oškodovana niti državna blagajna niti deklarant,. pač pa jo prijava netočna glede uporabo postavke carinsko tarife; spori po členu 14. carinsko-poštnega pravilnika i. dr.), vzamejo angažirani uradniki od vsake vrsle osporjenega blaga po trj predpisno označene vzorce in jih dostavijo carinarnici z zapisnikom o izvidu oziroma o nesoglasju. Carinarnica in druge carinske ustanove so ravnajo dalje po predpisu zadnjega stavka v prvem in drugem odstavku člona 16. tega postopka, člen 20, Sporno blago se mora dvigniti tz carinarnice na zahtevo deklaranla, še preden postane odločba o kvalifikaciji blaga izvršna, v teh-le primerih: a) čo jo prijava blaga oaporjena v korist državne blagajne, ako vplača redne davščine, izračunane, po prijavi in deklaraciji, ter položi razliko med rednimi in kazenskimi davščinami po stanju, ki je ugotovljeno v zapisniku angažiranih uradnikov oziroma v odločbi pristojne glavue carinarnico, ako se blaga dvigne po izdani odločbi; 1>) čo jo blago osporjeno v korist deklaranla, ko vplača redne davščine, izračunane v deklaraciji. Končno določbe. Člen 21. v vseh primerih osporavanja točnosti v prijavi blaga se mora vselej poprej obravnavati spor o kakovosti blaga, in sicer po predpisih toga postopka, razen v pri-meni po členu 15. Izvršna odločba ministra za finance o kakovosti blaga rabi kot podlaga za preračun in pobiranje vseh davščin, kakor tudi za pok ven itev carinskoga kazenskega postopka, razen ,v primeru po členu 13. tega pop tepka. Člen 22. Radi čim točnejše ugotovitve kakovosti blaga smejo razen predloženih vzorcev (slik, načrtov i. dr.) pregledati b'ago pristojne carinsko ustanove in tudi na kraju samem. Stroške za to plača uvoznik. Člen 23. Odločbe ministra za finance, ki se omenjajo v tem postopku, so izvršne po členu 23. zakona o splošni carinski tarifi. Člen 24. Iz blagovnih vzorcev se osnuje muzej pri carinskem oddelku ministrstva za finance in pri glavnih carinarnicah, ki so pristojne za izdajanje potrdil in obvestil. Člen 25. Ta postopek stopi v veljavo z dnem objave v >Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije«. Beograd dne 15. junija 1945. TV St 2720. Minister za finance: Sreten Žujović s. r 415. Pravilnik o vplačilih in izplačilih računov za izenačenje prevoznih stroškov za semenje in olje iz sončnic ter proizvod niških cen za olje kakor tudi računa za pospeševanje oljnih kultur (minister za trgovino' in preskrbo, št. 4402 z dne 26. junija 1945). 416. Na podlagi čleua 2. odloka o uvedbi enotnega računovodstva z dne 1. febniarja 1945 (Uradni lit DEJ. št. 6 z dne 20. februarja 1945) izdajem odlok o rokih za poenotenje računovodstva Člen 1. Za vsa podjetja, ki so na podlagi odloka o uvedbi enotnega računovodstva (toč. a) in b) člena 2. dolžna Poenotiti svoja računovodstva po navodilih iz odloka o nnotnem računovodstvu, se predpisujejo naslednji roki poenotenje: a) za podjetja tistih gospodarskih panog, za katere 66 izdajo računski načrti do 30. junija 1945, je rok za Poenotenje 31. avgust 1945; b) za podjetja ostalih gospodarskih panog se pred-Pišejn roki za poenotenje dva mŠseoa po objavi za pri-Pravo računskih načrtov v »Uradnem listu demokratske fcdor&tivno Juuoslavijoč , Člen 2. Revizijski zavod ministrstva za trgovino j n pje-skrbo demokratske federativne Jugoslavije izdela računske načrte za vsako gospodarsko panogo in jih dostavi vsem federalnim ministrstvom za trgovino in preskrbo ter tudi tistim ministrstvom, v katerih resor spada zadevna gospodarska vrsta. Izdelani računski načrti se vselej objavijo v »Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije«. Člen 3. Državni revizijski zavod ministrstva za trgovino in preskrbo demokratske federativne Jugoslavije se po-oblašča, da sme dovoljevati podaljšanje rokov podjetjem, ki so zaradi vojnih dogodkov ali kakih drugih razlogov trpela škodo. Obrazložene prošnje je treba glede na to poslati Revizijskemu zavodu. Člen 4. Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave v »Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije«. Beograd dne 27. junija 1945. Kflh St 545. Minister za trgovino in preskrbo: Ing. Nikola Petrovič s. r. 417. Na podlagi člena 1. uredbe Gospodarskega sveta demokratske federativne Jugoslavije o načrtnem raz-de]j,evaniu iu ootrošnji blaga izdajem odlok o mlatvi žit letine 1945. leta Člen 1. Občinska narodna oblastva so dolžna nadzorovati mjatev strnenih žit (pšenice, rži, ječmena in ovsa) letine 1945. leta, da ugotove pridelane količine. V ta namen morajo ta oblastva v sporazumu z okrožnimi narodnimi odbori odredili raznored mlatve v svojih občinah in določiti: 1. čas začetka mlatve; 2. kraje, kjer bodo mlatili (gumna) Člen 2. Mlatev smejo pričeti samo tiste mlatilnice, ki se predhodno registrirajo pri okrožnem narodnem odboru tistega okrožja, na čigar območju opravljajo delo in se predhodno prijavijo pri pristojnem občinskem narodnem odboru zaradi razporeda. Člen 3 Lastniki mlatilnice ali njegov pooblaščenec, ki vodi mlatev, je dolžan skupno s predstavnikom delovne skupine voditi točne zapiske o naslednjem: 1. dan (datum) mlatve z navedbo, koliko ur so de-jansko delal; in zakaj so kaj ur zamudili; 2 priimek, ime in naslov (hišna številka) lastnika omlačonega žita, 3. vrsta in količina omlačenega žita. Lasfn’k mlatilnico overi pred začetkom dcln mlat. rego knjigo pri občinskem narodnem odboru, ki zaznamuje število stroni. Vpisovati mora čitljivo, s tintnim svinčnikom in brez brisanja. Pred začetkom mlatvo žita za vsakega lastnika posebej vpiše v knjigo njegove osebno podatke in vsako težo njegovega žita takoj po izmeri, konoo mlatve za vsakega posameznega lastnika, oziroma konec vsakega delovnega dneva pa vpiše skupno količino (vsoto) /.itn po vrstah, katero je omlatil za vsakega posameznega lastnika. Člen 4. Občinski naroani odbori odredijo sporazumno z delovno skupino pri mlatilnici predstavnika skupine, ki ima nalogo, skupaj z lastnikom mlatilnice voditi km'igo s podatki o oml-ičnncnn žitu. Člen 5. Občinska narodna oblastva odrede tudi druge ukrepe Ka kontrolo mlatve, zlasti v primerih, ko ee mlatov ne opravlja s stroji, ampak s člove.Sko ali živalsko delovno silo. V slednjem primeru morajo občinsko narodno oblasti voditi seznam omlačenih količin žit z vsemi potreb-nimi podatki. Skupno podatke o rezultatih mlatvo dostavijo občinski odbori najpozneje 10 dni po končani mlatvl okrajnim, okrajni okrožnim odborom, tl pa ministrstvu za trgovino in preskrbo federalnih odinic. člen 6. Nagrado za mlatev (ujem) določijo federalne edinieo in avtonomno pokrajine po krajevnih razmerah in običajih. Člen 7. Za izvrševanje predpisov te odločbe in zn enotni postopek predpišejo pristojno ustanove federalnih edinic in avtonomnih pokrajin potrebna navodila za svoja območja. Te ustanovo bodo nadzorovale izvrševanje predpisov te odločbe. Beograd dne 27. junija 1045. St. 3055. Minister za trgovino in preskrbo: Ing. Nikola Petrovič *. r. 418. Odlok o določitvi etm pt-crnogu iz bosensko-hercego-viuskih bazenov -'miniitnr /?, trgovino in industrijo, 8t. 4370 z dne lUJlMt. IO!.*). 419. V zvezi z določanjem cen industrijskim in obrtnim izdelkom izdaje‘ministrstvo za trgovino in preskrbo demokratsko federativne Jugoslavije,^ uprava za cene naslednje navodilo za pravočasno predložitev kalkulacij industrijskih in obrtnih podjetij V praksi se jo izkazalo, da nekatera industrijska in obilna podjetja ne predložijo pravočasno pristojnim ustanovam kalkulacij proizvodniških stroškov za dolo-čitev con. Ta podjetja često, zahtevajo, da naj se jim določijo cene šole tedaj, ko je blago že izdelano ali že oddano in jim je treba samo še terjati račune. Zaradi tako nepravočasne predložitve kalkulacij podjetja he potnrjajo računov, dokler se ne določijo cene, ostajajo med tem časom brez obratno glavnice in ne morejo izplačevali delavcev in poravnavati drugih svojih obveznosti; z druge strani pa nastane zaradi tega zastoj v razpečavanju in kroženju dobrin. Toda industrijska kalkulacija za določitev cen je v resnici nastavljanje proizvodnih stroškov, oziroma cene, koliko bo stalo blago, lej ga je treba Izdelati, in je zaradi tega treba predložiti kalkulacijo, preden so izvrši proizvodni načrt, to je, preden se zadevno blago izdela. Zaradi vsega tega so pozivajo vsa industrijska in obrtna podjetja, ki izdelujejo predmete, za katere je obvezno normiranje ccn, da takoj, ko dobijo proizvod-niške naloge ali določijo svoj proizvodniški (izdelavni) načrt, oziroma ko začno proizvodnjo (izdelavo), predložijo državnj ustanovi, ki je pristojna za določanje cen, prošnjo s kalkulacijami proizvodniški!) stroškov, tako d:} so vona lahko pravočasno določi. Beograd dno 27. junija 1946. Št. 4583. Pomočnik ministra" za trgovino in preskrbo:, Lazar Sokolov «. r. 420. V zvezj s Členom ‘l. uredbe o urejanju cen izdaje ministrstvo za trgovino in preskrbo demokratske „federativne Jugoslavije, uprava za ceno naslednje navodilo za izvajanje odločbe o predmetih, za katere je obvezno normiranje con in nadziranje zaslužka 1. Z odločbo tega ministrstva, upravo za cene št. 3140 z dno 10. maja 1945 so bili določeni predmeti in skupine predmetov, ki so izvzemajo od predpisov o normiranju con. V loj odločbi našteti predmeti niso podrejen) ni-kakim predpisom in omejitvam gledo con niti v proizvodnji it) v trgovini. 2. Z odločbo toga ministrstva, uprave za cene št. 4080 z. dno 15. junija 1945, eo določeni predmeti, za katero so obvezni predpisi o normiranju cen. Zn predmoto, naštete v tej odločbi, er obvezu) predpisi o normiranju cen, in sicer tako v proizvodnji kakor tudi v trgovini. V proizvodnji jim na podstavi kalkulacije prolzvorlniških stroškov določijo proizvodu iško ceno pristojno državno ustanove, X trgovim. ee iim določi prO- daj na cena na ta način, da se na odobreno proizvodni-ško ceno zaračunajo vsi dejanski nabavni stroški in dovoljeni odstotek bruto zaslužka v smislu navodila za določanje cen v trgovini na debelo in na drobno št. 2902 z dne 11. maja 1945. 3. Za vse ostale predmete, ki niso z odločbo št. 8140 z. dne 19. rnaja 1945 izvzeti od predpisov o normiranju cen in ki niso z odločbo št. 4080 z dne 15. junija 1915 postavljeni pod predpise o normiranju cen, se mora šteti, da spadajo pod nadziranje zaslužka. Zaradi tega se taki predmeti ne smejo izročati v prodajo brez predhodne odobritve cen. Beograd dne 27. junija 1945. St. 4587. Pomočnik . ministra za trgovino in preskrbo: Lazar Sokolov s. r. 421. Ministrstvo za trgovino in preskroo DFo, uprava za cene, predpisuje naslednji cenik 91 9) 9» 99 99 99 99 99 99 99 >9 99 9> čv.mere do 70 skupaj za 1 m2 dinarjev 36.05 „tablice „ 230 91 1 m3 38.90 sl. mere n 270 >1 1 m3 42.50 M 1» „ 300 91 1 m,J -16.05 čv. 70 19 1 m3 52.75 tablice 9» 270 99 1 m3 58.45 sl. mere 270 99 1 m3 64.15 99 99 99 30C 99 99 1 m3 69.20 99 99 99 324 9> 99 1 m3 74.20 Čv. „ 99 70 99 99 1 m3 82.30 tablice 230 99 1 m3 89.45 sl. mere 270 1 m2 98.75 99 9» 99 300 99 „ 1 m’ 105.90 99 9> 99 324 99 „ 1 m’ 113.05 9) 9) 350 „ 1 m3 120.90 SL mera Čv.mera dinarjev spec. steklo 4—5 mm kat. do 0,1800 za 1 me 117.10 127.90 0,4500 ' 1,4103 2,3103 4,6503 0,9606 0,1800 0,4500 :» ?> >» >i 4-5 4-5 4—5 4-6 4- 5 5- 6 5-6 »> >i 1 ma 135.03 1 m* 161.40 1 m2 188.55 1 ms 202.90 1 m2 217.20 1 m3 140.65 1 m- 162.25 148.55 177.15 208.60 ‘222.90 237.— 155.10 178.- Si.niorn Cv.meia dinarjev spec. steklo 5—G mm kat. do 1,4103 za i m2 193.75 212 30 19 5-6 99 2,3103 i m* 226.60 249.50 11 5-6 99 99 4,6503 ,, i rn9 242.35 265.25 5-6 59 6,9603 i in2 260.95 285.25 5-6 19 9.3008 „j i m9 275.25 802.40 6-7 19 0.1800 i m2 164.55 180.10 6-7 99 0,4500 i m2 188.85 207.45 6-7 1.4103 i m9 226.05 248.90 G—7 4,6503 i mv 284.05 811.85 19 6-7 2,3103 i m2 204.05 290.40 91 6-7 19 99 6,9603 i m2 303.25 338.30 19 6-7 11 99 9,3006 „ i ra2 323.30 858,30 Lito steklo belo pisano (ornamenti) za 1 m3 . din 125.30 belo brazdasto za 1 m3 . . . . 104.75 žično (armirano) za 1 m2 . . . .. 150.90 Steklo tujega izvora ornament v barvi . . . . . . din 180.70 biljur (ogledaisko steklo) . , . 19 621.40 signalno steklo v barvi .... 1» 224.70 prevlečeno, belo 3—4 mm . . . 19 297.70 steklo sigla ........ „ 2.06-5.15 belo, brazdasto, 10—12 mm . . „ 373.10 žično (armirano) 10—12 mm . . „ 425.10 steklo marbrumit 354.25 lito steklo, debeline 10—12 mm . >1 412.10 lito steklo, debeline 14—16 mm . 9) 574,— lito steklo, debeline 16—20 mm . >1 657.80 Ta fcenik je predpisalo zvezno ministrstvo za trgo. vino in preskrbo, uprava za cene za vse državno ob- močje na podlagi člena 13. uredbe o določitvi cen v dinarjih DFJ z dne 20. aprila 1945. Gornje cene veljajo v prodaji na veliko, franko skladišče trgovca na veliko, izključivši mestne trošarine, samo za blago, ki je bilo že v skladišču na dan 20. aprila 1945. Na te cene srnejo trgovci na drobno računati kot svoj dopustni bruto zaslužek 30% (trideset od sto) za vse blago, ki je bilo že v skladišču na dan 20. aprila 1945. Cene blagu, nabavljenemu po 20. aprilu 1945, morajo biti odobrene s posebno odločbo pristojnih oblastev Ta cenik se mora, razmnožen in overjen od pristoj. nih oblastev, izobesiti v trgovini na vidnem mestu. Beograd 23, junija 1945 Št. 3373. Pomočnik I ministra za trgovino in preskrbo: Lazar Sokolov s. ?