TRST, sobota 16. februarja 1957
Leto XIII . Št. ill (3576)
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. 2 - 375 • izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
If pričakovanju nadaljnjega razčiščevanja
Saragat in desnica PSDI za ohranitev koalicije
Nepričakovana sprememba v moskovski vladi
Andrej Gromiko zamenjal D. Sepilova v zunanjem ministrstvu vlade ZSSR
!\lenm mora izvesti notranjo reformo stranke, da ne bi doživel ponovnih presenečenj - Izjava KPI o socialističnem kongresu bo objavljena v prihodnjih dneh
ta se bo nadaljevala v torek popoldne.
Nenni se po kongresu gotovo ne more predati brezskrbnosti niti ne more česarkoli sklepati in odločati brez vednosti in volje ostalih članov vodstva. Ce je namreč zaradi Flralognana doživel kritikei, pa je bila na koncu kongresa vendar izglasovana resolucija, kakor si jo je sam zamislil in sestavil. Toda vse drugače so se stvari obrnile pri volitvah. In tu se je pokazalo. da Nenni nima v rokah «aparata» stranke, da torej z množico v stranki ne more početi, kar bi hotel. U-poštevajoč to povsem novo izkušnjo namerava socialistični leader posvetiti svoje delo najprej neki notranji reformi, ki bo zahtevala seveda mnogo takta in previdnosti. Valori in drugi, ki so se na beneškem kongresu odkrili kot skoraj neznana sila v stranki, sicer res ne bodo imeli take moči, da bi bilo upravičeno kako pretiravanje v tem smislu, vendar je beneška izkušnja pokazala, da Nenni Vsaj v tem trenutku ne bi mogel socialdemokratom v primeru socialistične, združitve česar koli zajamčiti.
Formalna socialistična združitev se bo torej tudi zaradi tega za nekaj časa zakasnila. Nikakor pa ni rečeno in tudi ni potrebno, da bi se zakasnila politična združitev.
Toda zopet je Saragat tisti, ki kaže, da mu ni do socialistične združitve, ali bolje, da njemu in se nekaterim njegovim privržencem prav nič ne diši misel na opozicijo. Tako je danes izjavil, da paritetna komisija PSI in PSDI za združitev ne obstaja več in torej nj mogoče več govoriti o tem, da bi jo zopet sklicali. Dal je tudi razumeti, da po kongresu v Benetkah ni več objektivnih pogojev, ki bi mogli dopustiti razvoju združitve nadaljnje k'6raRe naprej. Potem je izrazil svojo nezaupnost do socialističnega «aparata». Sporazumeti se s predstavniki tega «aparata» je po njegovem mnenju toliko, kot sporazumeti se s komunisti.
Zaradi tega Saragat ne mara žrtvovati vladnega kompromisa o agrarnih pogodbah in podpira tezo o veljavnosti sporazuma, ki je bil dosežen pri sestavi Segnijeve vlade. Kvečjemu bo mogoče poskušati doseči boljše pogoje v primeru novih pogajanj med strankami vladne koalicije. To Sara-gatovo tezo baje podpira tudi Simonini in desnica PSDI, ki očitno nasprotuje zlomu večinske koalicije. Levica pa vztraja pri mnenju, da je kongres PSI pokazal, da stoji stranka ne domokratičnih in socialističnih pozicijah. Prav PSI si je zastavil nalogo, da izvaja politiko, ki bi jo morala izvajati združena stranka; če torej socialdemokrati n<" bodo znali najti pravočasno prave poti, tedaj bodo morali . nositi posledice.
Sestanek vodstva PSDI, napovedan za 15. t- m-, bo šele teden pozneje in tedaj bodo sprejeli sklep o sklicanju izrednega kongresa stranke, na kar je načeloma pristal Mat-teo Matteotti ter skupina sindikalistov. Ta kongres naj bi bil najkasneje meseca na-
svetu in še posebno v Londonu, kjer je bil veleposlanik od leta 1952 do 1953. U-račno v Londonu ne komentirajo spremembe v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Na splošno pa so mnogi mnenja, da predstavlja Gromiko, zaradi vloge, ki jo je imel v sovjetski zunanji politiki od leta 1938 do danes, povratek k poklicni diplomaciji. Trdijo, da bi njegovo imenovanje utegnilo tudi pomeniti, da bo sovjetska zunanja politika, ki je v zadnjih letih bila usmerjena na Azijo in Srednji vzhod, usmerjena v prihodnjih mesecih na vprašanja Nemčije in razorožitve. V Londonu trdijo tudi, da je v času, ko je bil Sepilov zunanji minister, sovjetska diplomacija zgubila del tiste gotovosti akcije, ki jo je i* mela prej. Zato je po njihovem mnenju sedaj, ko te na obzorju pojavljajo bolj zapletena vprašanja, bila potrebna bolj izkušena poklicna roka.
Tudi v Washingtonu so presenečeni nad zamenjavo Sepilova v zunanjem ministrstvu. V ZDA je Sepilov veljal kot «izvedenec za zadeve Srednjega vzhoda*. M ec prvo konferesico v Ženevi med «štirimii velikimi« julija 1955 je odšel na važno poslanstvo v Kairo. Po njegovem imenovanju za zunanjega ministra pa je bilo njegovo prvo dejanje uraden obisk v Kairu ob priliki proslav v zvezi z odhodom zadnjih britanskih čet. V ZDA izrekajo mnenje, da je odstop Sepilova «epdzoda v borbi med raznimi tendencami v Kremlju«, in ča pomeni neugodno točko za »linij o Hruščeva«. Po mnenju teh opazovalcev pomeni imenovanje Groznika okrepitev «stare stalinistične garde«. Gromiko je namreč bil dolgo časa zvest sodelavec Moloto-
menjavi Sepilova z Gromi-kom. Neki nemški novinar pravi, da je Smirnov izjavil, da «se v tej spremembi lahko vidi prizadevanje, da se uresniči boljša koeksistenca z Zahodom«, ter je dodal, da je novi zunanji minister ({človek, kii temeljito pozna zahodnjake«.
Agencija Tass je pozneje javila, da je centralni komite Kp SZ po poročilu Hruščeva glede ' reorganizacije vodstva in upravljanja industrije sprejel resolucijo, ki določa večjo odgovornost za krajevne organizme ter poziva svoj pre-zidij in ministrski svet, naj »pripravita konkretne predloge za reorganizacijo vodstva industrije in gospodarstva«. Ti predlogi morajo vsebovati:	temeljito spremembo v
delovanju gosplana (organizem, ki ima nalogo pripravljati dolgoročne gospodarske načrte). To delovanje bo moralo usmeriti svoje napore za
«racionalno in pravilno porazdelitev gospodarstva«.
Poenostavljenje strukture organizma, ki ima nalogo pripravljati tekoče načrte.
Ustanovitev posebnega organizma pri ministrskim svetu, ki bo nadzoroval izboljšanje tehničnih pogojev gospodarstva in temeljito reorganizacijo delovanja državnega nadzorstva.
Na koncu izjavlja centralni komite, da bo reorganizacija vodstva industrije in gospodarske graditve omogočila bolje uporabljanje raznih virov in bo «razvila ustvarjalno pobudo množic ter jamčila stalni dvig življenjske ravni«.
Kakor Javlja agencija TASS, bodo na podlagi resolucije pravice zveznih in avtomnih republik razširjene. Krajevne sekcije partije, krajevne sindikalne organizacije in druge organizacije bodo imele važnejšo vlogo in «udeležba množic pri upravljanju proizvodnje« se bo povečala.
GROMIKO
SEPILOV
Eisenhoiver,	Dulles
se posvetujejo zaradi Izraela
Politično življenje v prestolnici se bo spet za nekaj dni ustavilo z odhodom Se-gnija. Ta je namreč že danes, namesto v soboto, kot je njegova navada, odletel na Sardinijo in bo kar od tam odpotoval v Pariz. Ker je določeno, da bosta pogodbi o skupnem evropskem tržišču in Evratomu podpisani 10. marca, se pričakuje, da bo prišlo do političnega razjasnjevanja šele v sredi marca. Vendar pa bo že tudi v tem času še marsikaj, kar bo nekoliko razjasnilo položaj, na primer sestanek vodstva in glavnega odbora republikanske stranke, vprašanje imenovanja ministra za državne udeležbe, vprašanje agrarnih pogodb in tudi notranji spori med socialdemokrati, ki se trenutno vrtijo prav okrog a-grarnih pogodb. Tako je danes parlamentarna skupina PSDI izdala poročilo, da bosta kakršno koli odločitev glede tega vprašanja sprejeli e-dino parlamentarni skupini na skupnem sestanku.
Vodstvo KPI pa je zaključilo svoje delo z današnjim zelo kratkim sestankom. Zdi se, da je nekaj nesoglasja v ocenjevanju beneškega kongresa PSI. Medtem ko so nekateri mnenja, da so rezultati kongresa v celoti najboljši, kar jih je KPI mogla pričakovati, pa drugi izražajo strah, da ima uradno stališče socialistov lahko vpliv na tiste komunistične skupine, ki izražajo nezadovoljstvo z o-nentacijo vodstva. Tako razlago naj bi potrjeval tudi primer Diaza, vendar pa trenutno KPI ne bo spremenila svoje taktike do Nennija, ki je sedaj precej oprezna. V poročilu o sestanku vodstva je rečeno, da bo KPI v prihodnjih dneh objavila izjavo o socialističnem kongresu v Benetkah.
A. P,
listi v tem predlogu vendar vidijo predvsem odgovor na Eisenhowerjev načrt, toliko prej, ker sovjetski predlog ni bil poslan arabskim deželam, temveč eamo zahodnim s;lam. List «Egyptian Gazette« poudarja da doktrini Eisenho-wer-Sepiiov ne upoštevata stališča in mnenja narodov Srednjega vzhoda. Ko nato opozarja na pozitivne strani načrta Sepilova in na propagandne vidike obeh načrtov, list posebno poudarja, da e-dina prava pot dežel Srednjega vzhoda leži v njihovi neodvisnosti od blokov.
Časopis «A1 Akbar« prav tako poudarja, da vta bila sovjetski in ameriški predlog sprejeta brez posvetovanja z deželami Srednjega vzhoda in ca hkrati ko govorita o ohranitvi miru in varnosti, obe strani pozabljata da obstajajo Združeni narodi. List meni, da ta dva načrta predstavljata začetek tekme dveh blokov, ter poudarja potrebo, da dežele Srednjega vzhoda zavrnejo vsak poskus, da bi bilo tov področje spremenjeno v bojišče hlačne vojne ali kakršnihkoli spopadov med nasprotnima. blokoma. «A1 Akbar« posebno zameri obema stranema, da se prav nič ne ozirata na obstoj tukajšnjih narodov in pripravljata rešitev za vsak problem mimo njih. Večerni list «A1 Kabi-ra» pa piše, da obe etrani skušata v pogojih hladne vojne izvleči čim večjo korist zase na račun arabskih držav.
Sprejela je bila kompromisna resolucija, ki upa na mirno, demokratično in pravično rešitev v skladu z lislino OZN» Zavrnjen predlog za sklicanje medn. gospodarske konference
NEW YORK, 15. — Glavna glasno odobrila skilep politifi- skega položaja v S skupščina OZN je danes spre- nega odbora, da se pošljejo Italijanski delegat je jela kompromisno resolucijo razurožitvenemu pododboru v da bo Italija podala v zvezi z Alžirom, ki so jo proučitev vsi predlogi, ki so poročilo o vprašanju predložile Italija, Argentina, jih nedavno stavile glede raz- ske meje, in je dejal Brazilija, Kuba. Peru, Japon- orožitve članice OZN.	tudi on strinja z za
ska, Filipini, Siam in Domi- &>sp0<. ar,,kl in finančni od-	glede	gospod
nikanska republika.	bor pg 0(j,0bril resolucijo, po*ožf.la-	T ,
Končna resolucija je bila s katero zahteva zmanjšanje _ i udi delegati Iraka, sprejeta s 77 glasovi. Franci- mednarodnih carinskih pre- J**.1 e Rusije in Romu ja se ni udeležila glasovanja, grad. Zavrnil pa je predlog kritiziran splpsen pol madžarski in južnoafriški de- za sklicanje mednarodne go- ozemljih, ki so pod legat pa sta bila odsotna. spodarske konference. Ta upravo, zlasti zaradi i
« tf-s »sna
dhdcusiji o alžirskem vpraša- P» - postavile ZDA Velika ^em sc, obrs nju ter upoštevajoč položaj. Britanija. Argentina, Avstra- Kameruna ki sedaj viada v Alziru in ki	Belgija,	Danska	in	F	Sprejeta'	je	bila re
povzroča številno trpljenje in P1"1-	,	,	CSR, Sirij«' in Jemen:
izgubo človeških življenj iz- v odboru za mandate pa tefo S(> z£,hteVn naj reka glavna skupščina upa- so včeraj razpravljali o. po- na ozemljih, ki ‘so po nje, da se bo v duhu sodelo- ložaju na nekaterih afriških no upravo sprejmejo vanja našla mirna, demokra- ozemljili, ki jih zaupno uprav- ne ukrepe, da se omo lična in pravična rešitev s ljajo Italija, Francija in Ve- koriščanje študijskih primernimi sredstvi v skladu ilka Britanija.	Jij in možnosti izobri
z načeli listine«	Sirski	delegat je Izrekel za- jih nudijo druge drža
Sinoči pa je skupščina so- skrbljenošt zaradi gospodar- bivalstvu teh ozemelj.
PRIMORSKI DNEVNIK		— 2 —	16. februarja 1957
Vrem« včeraj: Na j višja temperatura 11, naj nižja 5,5, Ob 17. -uri 10,4, zračni tlak 991,4 raste, veter U km, vlaga 87 odst., 10,6 mm padavin, nebo 7 desetin po-oblačeno, morje lahno razgibano, temperatura morja 8,2.	nn v i • Trza§ki	dnevnik	Danes, SOBOTA, 16. februarja Julijan, Dane Son-ce vzide ob 7.07 in zatone °b 17.33. Doižina dneva 10.26,' Lung vzide ob 20J7 in zatone ob 7.35. Jutri, NEDELJA, 17. februarja Donat, Bratomil
Ustoličenje pokrajinske komisije za deželno avtonomijo
Statut avtonomne dežele mora upoštevati potrebe in raznolikosti posameznih pokrajin
Govor predsednika Gregorettija ■ Videmska pokrajina ima sicer več prebivalstva, toda davčni dohodki tržaške pokrajine so za 7 milijard večji kot v videmski
Sinoč; je bilo na sedežu pokrajinske uprave slavnostno ustoličenje pokrajinske komisije za deželno avtonomijo. V sejni dvorani pokrajinskega iveta so se zbrale poleg pred-•ednika pokrajine in raznih pokrajinskih odbornikov m svetovalcev, ki so tudi člani te komisije, številne osebnosti iz znanstvenega, kulturnega, političnega, gospodarskega in upravnega področja mesta in pokrajine.
Predsednik pokrajine prof. Gregoretti je imel ob ustoličenju komisije govor, v katerem je v uvodu pozdravil prisotne osebnosti in jih opozoril na važnost njihove vloge V tem organu, ki bo moral proučiti vsa vprašanja glede ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Prof. Gregoretti je poudaril, da se bo morala komisija ukvarjati z mnogimi področji dela, z najrazličnejšimi gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi, političnimi in upravnimi vprašanji, ki se bodo zaporedoma vrstila.
«Qd vaših sklepov,* je dejal prof. Gregoretti, «bo odvisen bodoči statut avtonomne dežele, ki mora temeljiti na ustavnih načelih in bo moral bratsko združevati vse prebivalstvo Julijske krajine in Furlanije v skupnem bodočem življenju.* Nato je predsednik pokrajine dejal, da prinaša vsem članom komisije priznanje in pozdrave vsega prebivalstva tržaške pokra, jine, ki jim z zaupanjom izroča v roke svoje interese. Nadalje je opozoril člane komisije, naj bodo budni pri svojem delu, da ne bodo zašli na pot diskriminacije glede posameznih vprašanj ir. naj s svojim delom služijo jasnim namenom in končnemu cilju, ki naj združi potrebe tržaške pokrajine in ostalih sosednih pokrajin.
«Naloge, Ki nas čakajo, so zelo velike in bomo morali zastaviti vse naše sile za uresničenje ustavodajnih načel, ki določajo ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom. Čeprav obstaja sedaj splošno razpoloženje za uresničenje deželne avtonomije, je kljub temu treba premostiti mnoga in velika nasprotstva, ki se nanašajo predvsem na različnost posameznih pokrajin, ki imajo svoje posebne značilnosti*.
Nadalje je prof. Gregoretti prikazal nekatere od teh značilnosti, in sicer:
Zemljiški obseg videmske pokrajine meri 716.585 ha; go-riške pokrajine 47253 ha; tržaške pokrajine 22.330 ha.
31. decembra 1955 je imela videmska pokrajina 801.606 prebivalcev; goriška pokrajina 137.410 prebivalcev; tržaška pokrajina pa 305.385 prebivalcev.
Naseljenost prebivalstva na kvadratni kilometer je bila naslednja; v videmski pokrajini 111.86 na kvadratni km, v goriški pokrajini 290,80 na kvadratni km, v tržaški pokrajini pa 1360,60 prebivalcev na kvadratni kilometer.
Agrarna in gozdna površina v videmski pokrajini meri 590.810 ha, v goriški po-
krajini 33.542 ha, v tržaški pokrajini 19.878 ha.
V videmski in v goriški pokrajini je v kmetijstvu, lovu in ribolovu zaposlenih skupno 147.707 oseb; v tržaški pokrajini pa samo 2896.
Ostali del aktivnega prebivalstva v bodoči deželi pa je razdeljen na sledeče gospodarske dejavnosti:
Ekstraktivna industrija: videmska pokrajina 96 podjetij; goriška pokrajina 45 podjetij, tržaška pokrajina 31 podjetij-
Ostala industrija: videmska pokrajina 9410 podjetij, goriška 1335 podjetij, tržaška 2885 podjetij.
Gradnje in naprave: videmska pokrajina 515, goriška pokrajina 109, tržaška pokrajina 434-
Električna energija, plin in voda: videmska pokrajina 82 podjetij, goriška pokrajina 8 podjetij, tržaška pokrajina 8 podjetij.
Prevozi in komunikacije: videmska pokrajina 733 podjetij, goriška pokrajina 109 podjetij, tržaška pokrajina 618 podjetij.
Trgovina,- videmska pokrajina 9888 podjetij, goriška pokrajina 2490 podjetij, tržaška pokrajina 6388 podjetij.
Bančne in zavarovalne u-stanove- videmska pokrajina 140, goriška pokrajina 30, tržaška pokrajina 98.
Razne dejavnosti: videmska pokrajina 1026, goriška pokrajina 230, tržaška pokrajina 721.
V zgoraj navedenih dejavnostih je zaposleno naslednje število prebivalstva: v videmski pokrajini 96.129, v tržaški pokrajini 76 280, v goriški pokrajini 28.276.
Davčni dohodki v letu 1955-1956 so znašali v tržaški pokrajini 25.5 milijard lir, v videmski pokrajini pa 18.5 milijard lir.
Nadalje je predsednik prof. Gregoretti poudaril, da omenjeni podatki najbolj nazorno prikazujejo raznolikost potencialnih zemljiških enot, ki naj bi sestavljale bodočo deželo.
«Zato ni mogoče dovoliti nobenemu, da bi uzakonil število zastopnikov v deželnih organih samo na osnovi števila prebivalstva*, je poudaril prof. Gregoretti.
«Pri odločanju statutarnih pravil se mora upošt^ati osnovna stestavna raznolikost posameznih pokrajin, ker ni mogoče dovoliti, da bi satno nekateri e’ementi vplivali na sestavo deželnega statuta, ne da bi upoštevali vse ostale logične in možne elemente. Vse to je treba upoštevati, da ne bo prišlo do tega, da bosta odločala o osnovnih načelih bodoče avtonomne dežele samo zemljiška obsežnost in število prebivalstva.*
Nadalje je prof. Gregoretti izrazil upanje, da bo mogoče najti razumljive formule za združitev najrazličnejših stališč, čeprav bo treba premostiti hude spore in polemike. Po drugi strani pa bo posebni statut, ki ga določa ustava, zadosten .nstrument za nepristransko rešitev tega vprašanja. Ena od teh rešitev bi lahko bila ta, da bi priznali po-
sameznim pokrajinam čimšir-šo avtonomijo, ki naj bi slonela na njihovi specifični strukturi.
Pred zaključkom svojega govora je prof. Gregoretti ponovno poudaril, da bi lahko našteli še aruga vprašanja in predvsem vprašanje predvidenih deželnih dohodkov, kar bi gotovo pripomoglo k spremembi tendenc, ki navdihujejo nekatere osebe sosednjih pokrajin. Nato je izrazil prepričanje o skupni želji tržaškega pokrajinskega sveta občinskih svetov in trgovinske zbornice ir vseh ostalih tržaških krogov, z namero enakih krogov v Furlaniji in na Goriškem, po ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom.
Prof. Gregoretti je tudi sporočil, da se bo prihodnji ponedeljek sestal ožji odbor pokrajinske komisije za deželno avtonomijo, ki ga sestavljajo; predsednik pokrajine prof. Gregoretti, odborniki in člani pokrajinskea sveta Cor-
beri, Persoglia, Delise, Dega-no. Pittoni. Bazzaro, Juraga. Weiss, Siškovič, Pien, Anto-nini, tržaški župan Bartoli, član trgovinske zbornice Pa-KChi in univerzitetni profesor Treves.
Iz govora pokrajinskega predsednika je razvidno, da se predvsem nekateri videmski krogi potegujejo za takšno avtonomno deželo, ki naj bi koristila največ Furlaniji. Na žalost moramo ugotoviti, da so ti ljudje prav razni de-mokristjanski poslanci in drugi demoikristjanski prvaki videmske pokrajine, ki povzročajo največje težave za čimprejšnji m čim boljši sporazum med tremi pokrajinami za sestavo deželnega statuta Upajmo pa. da se bodo videmski demokristjani zavedali, da je njihova politika do Trsta škodljiva za celotno deželo in da se bodo prepričali, da je edina rešitev v tem, da se dodeli v okviru deželne avtonomije posameznim pokrajinam najširša avtonomija.
Sestanek članov notranjih komisij t CRDA
Za izenačenje mezd v »bratih CRDA z onimi v ladjedelnici v
Urediti je treba tudi vprašanje akordnega dela in nagrad, znižati delovni urnik z enako plačo itd.
Na sestanku članov notranjih komisij v ladjedelnicah CRDA, ki ga je sklicalo tajništvo FIOM v četrtek, so razpravljali o delovanju in nalogah upravnih komisij ter o zahtevah delavcev v podjetjih CRDA.
Na sestanku so z zadovoljstvom ugotovili, da se oba večja sindikata v glavnem stri-jnata glede zahtev omenjene kategorije in so zaradi tega pozdravili pobudo tajništva FIOM za skupno sodelovanje s sindikatom kovinarjev Delavske zbornice.
Člani notranjih komisij so ■na omenjenem sestanku poudarili, da je treba v obratih
ItlllllMItllllllllltllllHIIMIIII lf llllllllllllllllltl
V ponedeljek seja pokrajinskega sveta
Pokrajinska uprava sporoča, da bo redna seja pokrajinskega sveta v ponedeljek 18. februarja ob 18. uri. Na seji bodo razpravljali predvsem o proračunu pokrajine za leto 1957.
■llilillillimiiiiilillliiiiilllilimiiiltlllllllllliiiiiilliiillllllllllltflllltlllliiimmlllllltinflllllllllinllliiilf 11111111111111111111111111111111111111111111,11111111
Vprašanja avstrijskega prometa skozi Trst
Zasedanje mešane podkomisije bo verjetno 31. marca v Trstu
CRDA izenačiti mezde z mezdami v ladjedelnicah v Genovi, urediti vprašanje akordnega dela in nagrad kot v ladjedelnicah Ansaldo, da bi moralo vodstvo ob priliki stoletja ladjedelnic CRDA dodeliti posebno denarno nagrado, urediti vprašanje odškodnine za škodljiva dela, znižati delovni urnik z enako plačo itd.
Prijava dohodkov za davek Vanoni
Avstrijska zvezna trgovinska zbornica je že pripravila obširen seznam vprašanj, o katerih naj bi razpravljali na zasedanju
z
prvo
Dunaja poročajo, da bo zasedanje mešane av-strijsko-italijanske podkomisije, ki se bo bavila z vprašanji avstrijskega prometa skozi Trst, po vsej verjetnosti v Trstu 31. marca- Gre za podkomisijo avstrijsko-ita-lijanske komisije za gospodarska vprašanja, ki je bila u-stanovljena na osnovi sporazuma 17 oktobra leta 1955. Kot je znano, so Avstrijci že pred časom imenovali svoje člane v to podkomisijo, medtem ko je ministrstvo za zunanje zadeve v Rimu vse do sedaj zavlačevalo s temi imenovanji.
Po istih vesteh je Avstrijska zvezna trgovinska zbornica že pripravila obširen o-snutek glede osnovnih vprašanj, zahtev in kritik, o katerih naj bi razpravljala o-menjena podkomisija, ki bo imela sicer uradno samo posvetovalni značaj, vendar pa bodo njeni sklepi zelo pomembni. V podkomisiji bodo namreč z italijanske strani zastopani predstavniki vseh zainteresiranih ministrstev, poleg tega pa bodo prisotni tudi predstavniki tržaškega pristanišča.
V tej zvezi so še zlasti zanimivi zaključki sestanka zbornice za okrepitev prometa med Avstrijo in Trstom, na katerem so bili prisotni vodilni predstavniki avstrijskega in tržaškega gospodar-
S sinočnje seje devinsko-nahrežinskega občinskega sveta
Nahrežinski občinski svet odobrit proračun za letošnje finančno leto
Največji dohodek predstavljata trošarina (nad 20 milijonov lir) ter najemnina za občinske kamnolome
Na svoji sinočnji seji je občinski svet v Nabrežini nadaljeval in zaključil razpravo o občinskem proračunu za letošnje leto. Po diskusiji o nekaterih postavkah in o pobudah za razvoj turizma ter kamnoseške industrije, da bi občina imela tudi od tega večje dohodke, sta odbornik Legiša in župan v jedrnatih besedah zaključila razpravo o proračunu- Občinski svet je z večino glasov odobril predloženi proračun z malenkostnimi spremembami. Glasovanja o proračunu se je vzdržal le svetovalec manjšinske liste (Torre) Caselli. Pred glasovanjem o proračunu pa je občinski svet z večino glasov odbil zahtevo občinske babice za izplačilo posebne odškodn,-ne za prevoz (16.000 lir letno). Na predlog svetovalca Colje je občinski svet sklenil povišati postavko v proračunu za turistično propagando od 40.000 lir na 100 tisoč Br.
Kakor smo že poročali, je v letošnjem proračunu devinsko - nabrežinske občine 74 milijonov 874.512 lir rednih izdatkov, 16.960.149 lir izrednih izdatkov ter 41.328.110 hr dohodkov. To pomeni, da ima letošnji proračun 50.506.551 lir primanjkljaja, ki ga bodo morali kriti z državno podporo. Veliko razliko med dohodki in izdatki je treba pripisati izredn m stroškom, ki jih bo letos imela občina zlasti za opremo novih stavb (šole, o-troški vrtec itd.); poleg tega pa bo imela občina letos večje stroške tudi zaradi povišanja plač občinskim uslužbencem na podlagi odredbe O poenotenju piač.
Podrobno o proračunu bomo še pisali, kakor tudi o raznih pripombah in nasvetih občinskih svetovalcev, tokrat pa bi navedli le nekaj podrobnosti o raznih postavkah. Največji dohodek ima nabre-žinska občina od trošarine (v letošnjem proračunu 20.150.129 lir). Zaradi zakona it. 703 bo letos nabrežinska občina imela skoraj 3.500000 lir mani dohodkov od trošarine. Za najemnino občinskih kamnolomov pa bo letos občina dobila nekaj nad dva in pol milijona lir, kar je drobtinica v primerjavi z mastnimi dobički najemnikov.
V poglavju izdatkov so največje postavke za plačo uslužbencem (9 772.091 lir), prispevki za pokojninski sklad (7.458 548 lir), stroški za izterjevanje trošarine (3-633575 lir), za javno razsvetljavo 2 milijona 580.000 lir, za kraški vodovod 1.754.091 lir, za občinskega zdravnika in živino-zdravnika 1.775.846 lir, za tehnični urad 3-202.800 lir, za šolske sluge 5.726 093 lir, za osebje otroških vrtcev 8 milijonov 869317 lir, za kurjavo v šolah in otroških vrtcih 3 milijone 775000, za plačevanje bolnišnice občinskim revežem 2.200.000 lir, za konzor-cialnega zdravnika 1.259.919 lir, za asfaltiranje cest 1 milijon 400.000 lir, za opremo novega vrtca v Nabrežini 1 milijon 400000 lir, za opremo nove šole v Sesljanu 2 mili jona 200 tisoč lir, za izplačilo
Prihodnja seja bo v petek ob 18. uri.
 «*--------
Sestanek komisije za Vanonijev načrt
Včeraj se je sestala na županstvu občinska komisija 2a Vanonijev načrt. Razpravljali so predvsem o obstoječih strokovnih zavodih, šolah in raznih tečajih in o nujnosti u-stanovitve novih zavodov za strokovno izobrazbo. Glede tega so govorili tudi o zidanju novih stavb za te zavode, ki nimajo primernih u-čilnic.
Poleg tega pa so obravnavali tudi vprašanje zaposlitve istrskih beguncev.
Otrokova nezgoda
Živahnost je sicer dobra lastnost otroka, vendar vse v pravem trenutku. In ta trenutek ni bil ravno najbolj pripraven, ko je komaj 11 mesecev etar Roberto Rovis iz Padrič št. 2 sedel na stolčku, kamor ga je predvčerajšnjim popoldne posadila nje-gova mama.
Otrok se je namreč s svojimi šibkimi silami dvignil, vendar je takoj zatem padel na tla. Mati ga je takoj dvignila v naročje in ga poljubo-vala, vendar s tem ni mogla ublažiti otrokove bolečine. Ker je mislila, da ve mu ni nič hudega zgodilo, ga je nesla spat v upanju, da je s tem nevšečnosti konec. Toda včeraj zjutraj se njegovo stanje ni izboljšalo, zaradi česar ga je odpeljala v otroško kliniko v Ul. Manzoni, kjer so ca zdravniki pridržali s
zaostankov bolniških stroškjv prognozo okrevanja v nekaj 3-764.2IQ lir itd..	1	dnea	pod	s/voja oskrbo,
stva. Izvršni odbor te zbornice je izdelal vrsto predlogov zato, da se odstranijo obstoječe zapreke pri razvoju prometa in predložil te pobude odgovornim avstrijskim in .italijanskim organom. Te zahteve se nanašajo na vrsto vprašanj.
Pomorstvo. Najbolj nujna in življenjsko pomembna zahteva avstrijskega ter celotnega podonavskega zaledja se nanaša na okrepitev rednih pomorskih prog iz Trsta. Clen 14. sporazuma sklenjenega med predstavniki Avstrije in Italije v oktobru 1955 o trža-ško-avstrijskem prometu predvideva tesno in stalno sodelovanje za okrepitev prometa met Trstom in Avstrijo. To sodelovanje bi moralo privesti do izboljšanja in povečanja števila rednih tržaških ponjorskih zvez. Na zasedanju' zbornice so soglasno u-gotovili, da je razpoložljiva tonaža nezadostna za potrebe podonavskega zaledja in da bi se doseglo izboljšanje s takojšnjo okrepitvijo in obnovo tradicionalnih prog Tržaškega Lloyda.
Zbornica za okrepitev prometa se je zaradi tega obrnila do vseh lokalnih ustanov z dokumentiranimi podatki, s katerimi dokazuje potrebo okrepitve rednih pomorskih prog.
Železniške zveze: Zato, da bi bilo mogoče hitreje prevažati blago do Trsta, je zbornica sklenila, da se bo obrnila do italijanskih državnih železnic s pomočjo komisije za promet in do avstrijskih državnih železnic s pomočjo komisije za Trst Zvezne avstrijske trgovinske zbornice. Zbornica predlaga, da bt funkcionarji obeh železniških u-prav proučili sledeča vpraša nja: 1. prednost za posamezne prevoze; 2. nadzorstvo nad prehodi, 3. predhodno naročilo za vagone, na katere naj naložijo blago namenjeno v prekomorska središča; 4. dovoljenje za prevoz in poseb-urniki za izredne pošiljke.
Železniške tarife; Izvršni odbor zbornice je sklenil predložiti upravi FF.SS. in OeBB, da naj pride do posvetovanj, preden sprejmejo nove železniške tarife, ki bi lahko škodile prometu skoz Trst. Ta predlog temelji na členu 4. železniškega sporazuma, ki predvideva posebne ugodnosti za promet med Avstrijo in Trstom.
Nakladanje in razkladanje ladij: V zvezi s temi stroški in v primeru ponovnih zvišanj tarif opozarja zbornica «Javna skladišča*, da naj u-poštevajo člen 10- italijansko-avstrijskega sporazuma. Poleg tega so člani tržaško-av-strijske zbornice predlagali u-vedbo posebnih olajšav za tranzit masovnega blaga.
Stroški za parkiranje; Ponovno so razpravljali o zahtevi, da bi oprostili plačevanja stroškov za parkiranje vagonov, naloženih z raznim blagom, osem dni in vagonov z lesom štiri dni. Poleg tega se zahteva, da bi bili trgovci oproščeni plačevanja teh stroškov, kadar do zamude ne pride po njih krivdi.
Cestni promet: Sklenili so, da bi zbornica naredila potrebne korake zato, da bi namesto carinsko postajo na blo-Ku pri Fernetičih ustanovili carinski urad z zadostnim številom uslužbencev. Poleg tega naj bi italijanska carinska uprava priznala »Carnet-TIR». kot ga priznava Avstri-
^ Trgovski tranzit: Sklenili so s pomočjo trgovinske zbornice m podkomisije za Trst Av-strnske zvezne trgovinske zbornice predlagati ustanovitev odbora strokovnjakov, ki
naj ga sestavljajo avstrijski in tržaški tehniki in ki naj proučijo pogoje za razvoj trgovskega tranzita skozi Trst. Gre za zelo pomembno vprašanje, saj se pri trgovskem tranzitu pogodbe ne zaključujejo drugod, temveč bi se sklepale v Trstu, kar bi v znatni meri okrepilo tradicionalno tržaško trgovsko dejavnost. Avstrijci so v tej zvezi opozorili, da bi pritegnitev samo 5 odst. avstrijskega trgovskega tranzita pomenila za tržaško pristanišče obseg kupčij v višini 4 milijonov dolarjev in torej tudi v istem obsegu prevoz novega blaga, ki ga do sedaj niso prevažali skozi Trst.
-tn-
Sestanek poštarjev
Danes ob 18. se bodo na sedežu «Dopolavora» v Ul. Ga-latti sestali uslužbenci m delavci III. kategorije, ki so zaposleni pri poštni upravi in ki bodo stavkali od ponedeljka dopoldne do torka dopo.-dne. Kakor smo že poročali, bo v prihodnjem tednu vrsta stavk raznih kategorij poštnih delavcev in uslužbencev.
Po vesteh iz Rima se opozarja, da so netočne vesti, da ni treba onim, katerih dohodki se od lani niso spremenili, izpolniti letos obrazca za davčno prijavo Vanoni. Na osnovi člena 9 zakona od 5. julija 1951 št. 573 je treba tudi v takem primeru navesti v prijavi vire, skupni kosmati dohodek, stroške m čisti dohodek poleg ostalih postavk. Enostavno sporočilo davčnemu uradu, da se dohodek nekega davkoplačevalca ni izpremenil, torej ni zadostno in bo v takem primeru davčni urad postopal kot da davkoplačevalec ni vložil prijave.
V tej zvezi se tudi opozarja, da zapade rok za vložitev prijav Vanoni 31. marca, vendar pa naj davčni obvezanci ne odlašajo, ker pride običajno v zadnjih dneh do velikega navala na davčne urade in do nepotrebnega čakanja.
Telcx zveza s Španijo
SNG
za Tržaško ozemlje
DANES 16. februarja ob 20. uri pri Sv. Barbari
Valentin Katajev
^Kvadratura kroga>;
V ponedeljek, 18. t. m. ob 20.30 v Nabrezi.ni
Valentin Katajev
«Kvadratura kroga*
V torek, 19. t.m. ob 20.30 v Borštu Valentin Katajev
«Kvadratura kroga*
Prosvetno društvo Ivan Cankar
vabi m
(uutfkii fded
danes 16. februarja 195/ ob 21. uri v dvorani na
stadionu « P r v i maj*, Vrdeiska cesta 7.
Na sporedu so tudi stari plesi, ačeška beseda», «tip-tops i. d.
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz dve uri pred začetkom pri blagajni dvorane. - Vstop samo z vabilom
( GLEDAHŽČA )
V SOBOTO 23. FEBR. ob 21. uri v dvorani stadiona «Prvi maj*
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ob 20.30 zadnja predstava «Faustovega pogubljenja*.
SNG drevi
Poštna uprava sporoča, da so od 12. februarja razširili zveze «TEiLEX» med Rimom, Milanom, Genovo, Turinom in Trstom s španskim omrežjem.
Poštna uprava tudi sporoča, da morajo biti frankirane z 'znamkami v vrednosti 10. lir dopisnice natečaja RAI »Tipična italijanska družina*.
Ce je na dopisnicah dostavljeno besedilo, ki ni predvideno z uredbo, morajo biti dopisnice frankirane z znamkami po 20 lir.
Z motorjem v žensko
Krnalu po 19. uri je 31-letna Marija Marcutti por. Can-driella iz Šentjakobske ulice spremila z rešilnim avtom v bolnišnico svojo 59-letno mater Amalijo Skočir por. Marcutti, stanujočo z njo ter pojasnila, da je postala Žrtev prometne nesreče. Obe sta namreč hoteli prekoračiti cesto nedaleč od doma. ko to je v njeno mater zaletel s svojim motornim kolesom 25-letni Artur Milavčič iz Pa-drič št. 60.
Ker so zdravniki ugotovili Marcuttijevi poleg precejšnje rane na čelu in nosu tudi možganski pretres, so jo sprejeli na prvem kir. oddelku. Ce ne bo komplikacij, bi morala žen,tka okrevati v 10 aii najkasneje v 12 dneh.
Po daljšem presledku bo naše gledališče zopet obiskalo Sv. Barbaro. Doslej smo v tem odmaknjenem kraju odigrali »Martina Kačurja*, »Ženitev* in mladinsko igro »Janko in Metka*. Nocoj pa bomo predstavili veseloigro »Kvadratura kroga*, sovjetskega pisatelja Valentina Ka-tajeva, ki nosi v sebi vse elemente revolucionarnega zanosa iz predždanovske dobe. Igriva kritična ost, ki štrli iz te ko: medije in zbada vsakogar, ki zasiuži, deluje zdravilno — čeprav ob vBbdu rahlo zapeče...
Veliko je bilo že napisanega o potrebi kulturnega dela v MilJ-skih hribih, zato se lahko upravičeno vprašujemo, zakaj Je Slovenskemu narodnemu gledališču uspelo doslej obiskati Sv. Barbaro le trikrat. Lepa in prostorna dvorana vabi, oder bi mogli z malenkostnimi popravili urediti tudi za zahtevnejše uprizoritve — in vendar se naša gostovanja ne razvijajo tako, kot bi SNG želelo. Slišali so se glasovi, da so cene vstopnicam previsoke. Ta ugovor bi bilo težko zagovarjati, če pomislimo, da se naše cene vstopnicam gibljejo od 50 do 200 lir. Gledališče mora kriti stroške vseh podeželskih gostovanj in s predstavami pridobivati denarna sredstva za izvrševanje svojega programa. To pa lahko doseže le, če bodo vse predstave dobro obiskane.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV v T r S t u
priredi danes 16. t. m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorrni v Ul. Roma 15-11. .izreden
LITERARNI VEČER
na katerem , bo sodelovala skupina najboljših mladih literatov iz Slovenije.
Vsbljeni k številni udeležbi.
K A ZNA OBVKNTII.A
II. ples Glasbene Matice
KINO
Igra »Avsenikov kvintet* (gorenjski).
Vmes zabavni spored Ježka (.Milčinski) in drugih.
V NEDELJO 24. FEBR. ob 18. uri v Avditoriju
Zabavni pustni popoldan
Sode'ujejo :	«Avsenikov
kvintet*, pevski duet Sonja Hočevar in Marija Ahačič z narodnimi pesmimi ter Frane Milčinski - Ježek in Pavle Kovič.
Jutri, 17. februarja ob 16.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah pod okriljem PD « Andrei Cok» in PD «Opčine»
Prešernova proslava
C
RADIO
SOBOTA, 16. februarja 1957
TRST POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiniiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
Izpred okrajnega sodišča
Oproščen šofer tovornika ker ni zakrivil nezgode
Pešec se je moral 40 dni zdraviti v bolnišnici
Obsoditi ali oprostiti je bil 1 šolo «Volta», kjer bi jo mo-problem, ki ga je moral sod- rali izročiti tamkajšnjemu o-ni>k rešiti na razpravi proti I sebju. Ko pa je Nico s svo-
23-letnemu šoferju Silviju Bressiju iz Fare pri Gorici, (katerega so obtoževali, da je med vožnjo s tovorni/kom podrl na tla 67-letnega Pietra Valle ja iz Ul. D’Aiviano v Trstu in mu povzročil hude telesne poškodbe.
Bre.vsl je namreč od vsega začetka zanikal krivdo, sklicujoč se, da ni videl moža, ki je vrhu vsega še hodil po prostoru, ki ni bil določen za pešce. Nezgoda se je namreč zgodila 12. oktobra 1954, ko je Bressi privozil s tovornikom s prikolico Silvana Vi-sintina iz Gorice po Rotsetti-jevi ulici. Cim je začel zavijati proti Ul. Marconi pa je oplazil Viillo, ki je izgubil ravnotežje in padel na tla. Sele tedaj je Bressi opazil nezgodo ter je pešcu priskočil na pomoč. Villa pa ni hotel, da bi ga pošiljali z rešilnim avtom v bolnišnico ter se je počasi odpravil proti domu.
Dva dni kasneje pa je le moral v bolnišnico, ker se je pri nezgodi udaril v nogo in si zlomil desno lopatico. Tako je moral ostati 40 dni na ortopedskem oddelku, s čimer je dal možnost policiji, da je šoferja prijavila sodišču.
Sodnik pa je hitro rešil problem: uvidei je namreč, da šofer ni kriv in ga je zato oprostil, ker njegovo dejanje nt kaznivo.
Sodnik Lo Cascio, toz. Filo-grana, zap. Scelzo, cdv. zas. stranke palese. obramba odv. V. Bologna.
 »»--------
Nezgoda na delu
Včeraj zjutraj je 27-letni A-Rostino Nico iz Ul D Isella dobil nalogo od direkcije prevozniškega podjetja Maritan-Tagnin s sedežem na Cavour-jevem korzu. da skupilo z drugimi delavci odpelje s tovornikom novo stružnico v
jim sodelavcem položil težki stroj na pločnik ,je izgubil ravnotežje in pacel prav nanj.
Prt tem st Je povzročil precej globoko rano na levi nogi in manjšo na palcu leve roke ter se je z rešilnim avtom odpeljal v bolnišnico. Tu so mu zdravniki najprej izprali rani in ga nato poslali na prvi kir. oddelek, vendar upajo, da bosta v 8 ali najkasneje v 10 dneh rani že zaceljeni.
Kovčke so našli,tatov pa ne
Pozno zveCer 21, preteklega meseca je ves žalosten prišel
v urade letečega oddelka policije 30-letni trgovski potnik Luigi Minini iz Rive d’Arga-no v videmski pokrajini ter prijavil tatvino treh kovčkov z vzorci čevljev, kn jih je i-mel v svojem Fiatu 500, ki je stal nedaleč od hotela »Moderno* v Ul. Torrebianca. Po mnenju trgovskega potnika to mu neznanci povzročili kakih
200.000 lir škode.
Ker čevljev skorajda ni bilo mogoče prodati, predvsem ker je šlo za vzorce ter za posamezne kose brez para, je policija uvedla preiskavo da izve za ime tistega, ki jih hrani na svojem domu. Zato so agenti poizvedovali v krogih kjer re po navadi kreta-jo tatovi in prekupčevalci z ukradenim blagom, vendar se je ta preiskava brezuspešno končala. Preiskovalnim organom ni preostalo drugega, kot da so začeli pregledovati razna skladišča in tako se jim je popoldne 14 t.m, posrečilo najti ukradene kovčke v prtljažnici glavne želez-ni-ške postaje, kamor ro jih ne-znanci prinesli 22. januarja to je dan po tatvini.
Medtem ko je policija kovč
PLANINSKO-FOTOGHAFSKA
RAZSTAVA
Pred fotografsko razstavo SPD planinskih in tržaških pokrajinskih motivov, pozivamo planinske fotoamaterje, člane SPDT ali simipatizehje, da pripravijo povečave izbranih slik v formatu 24x30 predložene na kartonu pod steklom. Sprejmejo se največ tri slike od udeleženca, najkasneje do 15, marca v Ulici Roma 15-1.
Tuje navade in okusi; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Kmečka godba iz Ljubljane; 13.50 Lepe operne ari. je; 14.45 Čajkovski: Slavnostna uvertura 1812; 15.00 Razne ritmične zasedbe; 15,30 Slavni pevci 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 16.15 Slovenski motivi 16.40 Kavarniški koncert — igra orkester Pacchiori; 17.00 Melodije iz revij; 17.30 Beethoven Klavirski koncert št. 5; 18.09 Melodije iz filmov; 18.30 Glasba za naše malCke; 18.45 Kern Scenska glasba na temo iz revije «Sho\vboat»; 19.05 Pri klavirju Winifred Arwell; 19.15 stanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Orkester Barzizza; 20.30 Stolz Offen-bachova fantazija; 20.55 Glasbeni intermezzo:	21.00 Te
den v Italiji; 21.15 Brahms: No. ve ljubavne pesmi; 21.34 Iz operetnega sveta: 22.00 Vieuxtemps: Koncert za violino in orkester 22.17 Orkester Bojan Adamič 22.30 Musorgski-Soštakovič: Izbor iz opere «Boris Godunov*; 22.48 Ritmične popevke.
Lxcelsior. 16.00:	«Rihard	Ill-*i
Lavvrehce Oliver, John Giel-gud, Ratph Ricnardson, Clair* Bloon. Technicolor-VistaviSioB. Fenice. 15.30:	»Zena dneva* *
Virno Lisi, Hayo Hararit, A.
C ir ari el lom in Francom Fabrl-zijem.
Nazionale. 15.30: «Junaški Webb», Richard Egan, Dorothv Malone in Cameron Mitchell. RKU film scope-technicolor. Filodrammatico 16.00:	«Iistafti-
bul*. Cinemascope Technicolor. •K. Flvnn in C. Borchers. Grattacielo. 16.00: «Kot listje * vetru» («Come le foglie 31 vervto»). Technicolor Universa»» L. Bacall, R.	Hudson, D.	M a-
Ione, R. StacK.
Supercinema. lb.lK):	«1 st amin«**
Cinemascope	Technicolor.
Flynn ln C. Borchers. Arcobaleno. 16.00:	«Lju-dje j"
volkovi». Premiera. Cinemascope Technicolor. S. Mangano, J* Montant In Pedro Armendanz* Astra Rojan. 16.00: «Donatell*»-Cinemascope technicolor, “■ Mart In el 11 in	G. Ferzelti.
Capitol. 16.00:	»Za ogledalom*-
Čudovita interpretacija J. M*-sona in B. Rush.
Crlstalio. 16.00: «Eliana in moški*. l. Bergman In M. Ferrtsr. Očarljiv, vesel in blesteč tecn-nicolor,	..
Alabarda. 16.00: «Ljubezen vrtke kraljice*. Pretresljiva 1)«* bezenska zgodba v razkošju Kraljevskega dvora. Romj Schneider in Adrian Hoven. Ariston. 16.00:	»Trije novci *
vodnjaku*. Fox predstavi)* najlepši cinemascope sveta,v7 krasnih barvah De Lux. O0" lični igralci: Cllfton VVebb, D®" rothy Mac Gu-ire in J. Peteri Armonia. 15.00:	«Ognjeno opol-
dne* («11 mezzogiorno di fu°’ co»), Gary Cooper, Grace Re1-ly. Nov zabaven variete. Aurora. 16.3,0:	«Montecarlo», L
De Sica, M. Dietrich, A. Conel in R. Rascel. Zabava* zgodba. Titanus. Techniram*. Garibaldi, 16.00: «Moje življenj' je tvoje* («La mia vita e tua»>. Armando Francioli, Patri*** Roc, Alba Arnova. PojetS A* chille Togliant ln Lucien C* las.
Ideale. 16.00: «Branim svojo bežen*. M. Carol, G, Ferzettii V. Gassma-n, C. Vanel.
Impero. 16.00:	«ModernI č*®*'
Mojstrovina C. Chaplina, v terj poje znamenito popevk® »Smile* (Nasmehni se).
Italia. 16.00: «Greti nedolžnosti*' Komična ljubezenska zgodb*.
G. Ralll In A. Cifariello.
S. Marco, 1600: «Oporniki neb** («1 pilastri del cielo*). Ljubezen, vera in sila v cinemascoj pe v technicolorju z Jef«”" Cha-ndlerjem.
Moderno. 16.00: Van Johnson 1,1 Vera Miles v filmu «23 kolkov od zločina*. Cinemascov* Fox v technicolorju,
Savona, 16.00:	«Haniba! in
stalka*. Komičen cinemascoP Metro technicolor E. Wl'llll*11’ '
H. Keel, G. Sanedrs.
I.JUDNKA PROSVKT
Prosvetno društvo »Andrej Cok* na Opčinah obvešča, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek in četrtek od 20,-21. ure.
DAROVI IN l*BINI*KVKIJ
V počastitev spomina pok. Alojzija Zege darujeta Just in Sonja Colja 1000 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 15. februarja 1957 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 12 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO:	67-letna Marija
Gropajc vd. Jerini, 79-letna Ca-terina Cividlno vd. Carlllo, 81-letni Ettore Bonettt, 74-letni Giu. llo Grandi, 87-letna Cairolina Buoncompagno vd. Zaghet, 65-letni Vaierio Silvestri, 60-letna Marija Guština por. SuSmel, 76-letnl Rodolfo Bacclu, 57-1 et n i Antonio Dorbeni, 81-letna Josi. pina Luzar vd. Tavčer, 79-letna Berta Dolfi vd. Olivetti, 86-letna Maria Furlan vd, Gemi-elli.
—-«»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN februarja 1*57
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Gluha 14; Al Lloyd, Ul deirOrologlo 6; Slgnorl, Trg O-spedale 8.
Tramvaj ga je podrl
Zaradi precejšinje podplutbe na glavi so včeraj olooli 17. ure »prejeli na prvem kn-r. oddelku 70-le'pega Mattea Morgana s Pendice Skoljeta katerega so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom. Mož •e ni spominjal ničesar. Bolničarji Rdečega križa, kii so ga spremili v bolnišnico, so izjavili le, da so ga našli že v takem stanju v bližini pivovarne Dreher v Ul. GiuLia Več tudi oni ni«o vedeli. Kasneje pa so le ugotovili vzroke moževih poškodb. Neki A-cegatov tramvajski nadzornik je sporočil, da je Morgana, ki je prekoračil certo, podrl
ke vrnila lastniku, pa še na-1 na tla tramvaj proge št. 9, ki daljtije z iskanjem tatov, I je vozil v smeri Sv, Ivana,
Vlale. 16.00: «Colni v morje*
I' R S T I.
14.30 Tržaška kulturna kronika
19.00 Kontrasti v Jazzu; 21.00 Variete.
KOBER Poročila v slovenščini:	6.00,
7.00 7 15 13.30. 14.15. 15.00. 19.00. 22.00.
Poročila v italijanščini: 6.30, 12.30. 19.45 23.00 500-6.15 Spored lz Ljubljane: 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Jutranji koledar; 11.15-12.00 Spored Iz Ljubljane; 13.45 Za konec tedna: ritem; 14.15 15 minut glaiS-Roberta Stolz.a: 14.30 Življenje ob našem morju: Pred novo turistično sezono na Primorskem; 14.40 Pojo zbori učiteljišča Iz Tolmina; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Veseli godci; 1540-16.00 Spored lz Ljubilane; 16.00 Ritmi In popevke; 16.45 Skladbe Johanna Straussa; 17.15 Zabavna plesna glasba; 18.00-19.30 Spored Iz Ljubljane- 19.30 Popevke s V
 -- X' ..  _______. -	')(1 IU\ ')‘J /V
J. Chandilerjem ln L. Barkrt’ Technicolor.	-
Vitt. Veneto. 15.30: Cinemasc®^ «M»iael Strogov*, CuTd gens, Silva Koscina Fox. , Belvedere. 15.30: «Orli v nesKOOF nosti*. Technicolor vistaviSk* z J. A41yson in J. Stewart. Marconi. 16.00:	«Vellka preP"
da», Cel-lncom film.
Massimo. 16.00: «Jutri bo Z*® jalo sonce*. Ljubka Uubez* ska zgodba. D. Do-rs in J. n blnson.
Novo cine. 15.30: «Divje sU-An USentieri selvaggi*), Jl2e, Wayne In Natalie VVood. žija John Ford.	^
Odeon. 16.00: Po popularnem Rj, manu «Siroti», Milly Vdale Myriam Bru.
Radio, 16.00:	»Kongo*.	vlrp*$
Mayo, George Nader ln Lorre.
festivala v Sanremu; 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane,
SLOVENIJA 327,1 m, 262,1 m, 212,4 m
Poročila ob	5.00,	6.00	7.00.
13.00	15.00	17.00.	19.00.	22.00
5.00 Pester	glasbeni spored;
8.05 S salzburškega festivala 1956; 8.40 Vesele m okrogle (pisan šopek narodnih); 9.00 Janez Bitenc: Pojte z nami; 9.30 Lepe pesmi - znani napevi in samospe. vi slovenskih skladateljev); 10.10 Tisoč pisanih zvokov: 1130 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli;	12.00	Opoldanski
koncertni spored; 12.30 Jože Kregar: Gnojilo za vrt: 12.40 Pisan šopek melodij; 13.15 Pred mikrofonom so Štirje fantie; 13 30 Od arije do arije: 14.35 Želeli ste — poslušajte!; 15.40 Novi filmi; 16.00 Glasbene uganke; 17,30 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku:	18.15	Zumberške
pesmi poje Zenski vokalni kvartet:	18.30 Jezikovni pogovori;
18.45 Igra trlo Dorka Skoberrte-ta; 20.00 Veseli večer; 21.00 Za ples In razvedrilo.
TELEVIZIJA
17.30 Spored za otroke; 20.30 Vesti; 21.00 Prenos evropskega prvenstva v umetnem drsanju na Dunaju; 21.30 Hotel Folies.
MALI OGLASI
OBIŠČITE RAZSTAVO GUZZ1 Ekonomični dvose0«L motorII: Cardetli 73 kub. etn, goli 98, Galletto 192, Motji",. goncin »Ercollno* bencin. N ..j. nost 359. »Ercole* 1508. — lLre. Save Novost: Lodola 175.	'	i|.
masčoli, Trleste, Ul. F. Sever®
i
DOSPELA JE REVIJA;
JUGOSLAVIJA štev. & v srbohrvaščini v nemščini v francoščini in v angleščini
Cena L 900.^
TRŽAŠKA KNJIGARN
Trat - III. Nv. Frančl**1*
I Telefon »7-8HN
SLIKE
ki Jih je posnel tov. gajna 9. t. m. na P'*f , SNG v dvorani na
dionu «Prvi maj*, so
n*
ogled v Tržaški knjig*!.' ni v Ul. sv. Frančiška *
Globoko potrti naznunjamo žalostno veit, da n»* ie včeraj za vedno zapustil v 75. letu starosti na* dragi mož, oče, stric in stari oče
ADOLF OREL
Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri 17. t. n*-ob 10.30 iz glavne bo'nišnice.
Žalujoča žena Avgusta, hči Nada z 'n?j zein Rudijem, vnuka Aleksander Igor, družine Orel, Benčina In Mo*e Trst - Šmarje - Maribor, IH, februarja 1957	^
I
PRIMORSKI DNEVNIK	—3—	16.	februarja	1957
■-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------    -	      —	'	"	■	■	--11'V—
ročila,
Stališče socialdemokratske levice
do socialistične enotnosti in Internacionale
Spričo zadnjih dogodkov v socialističnem taboru je zanimivo stališče socialdemokratske levice do vprašanja vloge socialistov v svetu. Zato pona-tiskujemo članek »Social i-.tična enotnost in Internacionala«, ki ga je objavila revija «Critica Sociale«.
V zadnjih desetih letih vi bremenila obeh socialističnih strank nikoli večja odgovornost. Ne le socialistično javno mnenje, marveč tudi vse italijansko in mednarodno javno mnenje pričakujejo od o-beh socialističnih kongresov jasne in kategorične odgovore na vprašanja, ki jin je postavil svetu nedavni razvoj mednarodnega položaja. Enotnost ni več sporna. Vsi vedo, da je socialistična enotnost nezadržen proces, ki se bo moral usodno izpolniti. PSI in PSD1 sta razumeli in še bolje so razumeli nešteti socialisti brez izkaznice, da nima nobena izmed teh dveh strank pred sabo avtonomne in učinkovite politične perspektive. Za PSI je končno izginila vsaka varljiva perspektiva «ljudske demokracije«; notranji in mednarodni položaj pa ji ne dopuščata, da bi sama izražala novo socialistično politiko. PSD1 pa ne bi mogla kljub morebitnim volilnim uspehom zaradi porazov frontistične politike u-spešno gasiti integralistične Oorečnosti, ki tli pod štiri stranskim pepelom. Socialistična enotnost je zato za obe stranki vprašanje življenja in smrti.
Zato ni toliko važno vedeti, ali bo do enotnosti prišlo ali ne. Bolj važno je, da imamo o vsebini te enotnosti že vnaprej točno določene pojme ter da skušamo doseči glede tega čim večjo učinkovitost in jasnost. Ze sedaj moramo namreč iz velikega gi-banja idej, ki jih je proces združevanja povzročil, izluščiti odgovore in trajne rešitve krize, v katero je globoko zašel delavski razred.
Glavni odgovor na ta vprašanja morajo dati socialisti na mednarodni ravni. Za socialistično gibanje je nastala možnost odločilne funlcci-le rauno na mednarodnem torišču. Naža prva dolžnost je, d a obvežemo socialistično gibanje, da najde na tem kočljivem področju vršič od-Oovornih rešitev. Izbira ni več med mirom in hladno voj-n°. marveč med vročo vojno 'n organiziranim mirom. Res 3e> da obstajajo v svefu vsi Pogoji za mednarodno pomi-Tttevt odkar so narodi razu-meli, da bi rodila atomska vojna samo premagance. Toda najnovejša mednarodna iz-nstna. dramatični dogodki na Madžarskem in na Poljskem akor tudi ob Sueškem pre-
Pn so nam jasno pokazali,
k O;
da ne zadostuje atomsko ravnovesje, da se. prepreči vojno, če narodi ne posvetijo n*e sile organiziranju miru er nujnemu m odločnemu anju bolj trdnega sistema medna rodnega ravnotežja, kot vadita nasprotujoči si sili «lanskega in Pakta.
je za proces demokratizacije v sovjetskem svetu nujen pogoj ta, da nov sistem mednarodne varnosti nadomtsti sistem hladne vojne. Socialisti vedo, da ni mogoč povratek k hladni vojni, ne da bi potisnili Poljsko in Madžarsko nazaj v stalinizem in ne da bi hkrati naložili zopet kolonialni jarem afriškim in azijskim ljudstvom, ki so. pripravljena na vse žrtve, da zagotovijo svojo pravico do narodne neodvisnosti.
Evropa je danes bolj kot kdaj koli ključ bodočnosti. Zato se je odgovornost evropskega socializma postoterila. Socializem je moral celo desetletje delovati v okviru politike nasprotujočih si blokov, ki jo je rodila podla delitev v Yalti. Zato je imel socializem zelo omejene možnosti gibanja in je opravljal kvečjemu nalogo pomirjevalca v mednarodnem dvoboju med kapitalizmom in stalinizmom, ki je grozil, da bo pognal svet v dokončno krizo. Sedaj so se meje delovanja socializma razširile in njegova sila narašča v Angliji in Nemčiji kakor tudi drugod. Je na oblasti v skandinavskih državah, v Italiij pa išče poti k svoji enotnosti in politični avtonomiji. Toda nobena evropska nacionalna država ne more sama zase nuditi socialistični stranki krepke perspektive za rešitev življenjskih vprašanj lastne notranje in mednarodne politike. Kar se je zgodilo v Franciji, dokazuje, da so socialisti jetniki starih nacionalnih shem in da se ne znajo izmotati iz objema stare konservativne politike. Evropski socializem mora dati korenit odgovor na vprašanja, ki se postavljajo na enak način in z enako nujnostjo v vseh evropskih državah. Prvo izmed teh vprašanj je razorožitev. Samo uresničenje načrta splošne razorožitve lahko omogoči združenje Nemčije in u-stanovitev «nevtralnega pasus, kar je nujni pogoj za ustanovitev združene Evrope v no-
vem varnostnem sistemu, s katerim bodo evropski narodi zajamčili varnost obeh velikih nasprotujočih si sil, ki se borita za politični monopol nad svetom, v tolikšni meri, kolikor bodo zajamčili varnost sami sebi. Ena izmed glavnih nalog evropskega socializma bo torej ustanovitev združene in avtonomne Evrope, ki bo lahko utrdila evropski mir na bolj trajnih temeljih in s tem omogočila narodom, da se bodo okoriščali z ugodnostmi materialne in moralne razorožitve.
Samo združene države Evrope bodo lahko na novi ravni načele vprašanje odnosov z A-friko in z Azijo, ki niso danes mogoči na podlagi nacionalnih držav. Tesne vezi, ki so se po zasedanju v Kjoebenhavnu vzpostavile med evropsko in azijsko Internacionalo, bodo dopuščale evropskemu socializmu, katerega vpliv je postal v evropski politiki odločilen, da bodo socialisti nadomestili kolonialistične zastarele odno-
se z afriškimi in azijskimi narodi z ugodnostmi prostovoljno sprejete mednarodne odvisnosti, s čimer bodo prispevali k izboljšanju ozračja, ki je tako godno za nacionalistično demagog ijo kakor za imperialistično izkoriščanje.
Združeni italijanski socialisti bodo morali v prihodnjih mesecih predvsem na mednarodnem torišču pokazati, da so sposobni osvoboditi sebe in državo od starih shem politike hladne vojne. Na tej ravni bodo dokazali tisto vodilno sposobnost delavskega razreda, ki jo množice nestrpno pričakujejo. Obnovljena Socialistična internacionala, ki bo v združeni Evropi, v kateri bo imel socializem odločilno besedo, sposobna zagovarjati organizacijo miru, ustrezno novim zahtevam, ki so dozorele v svetu, je smoter, ki se ne doseže od danes do jutri. Pri tem pa je važno le to, da hodijo socialisti po pravilni poti. Narodi jih bodo razumeli in jim bodo sledili.
Martine Carol nima miru; sedaj bo nastopila v nekem japonskem tilmu v katerem bo igrala vlogo gejze.
NARAŠČANJE JUGOSLOVANSKE IZVOZNE TRGOVINE
Industrija vodi s 70 odst.
Prvič po vojni je bil v decembru lani uvoz enak izvozu, pasiva trgovinske bilance pa se je v lanskem letu zmanjšala za 7 milijard dinarjev
V teh poslednjih treh letih je jugoslovanski izvoz v stalnem porastu. Od 72 milijard dinarjev v letu 1954, se je v letu 1955 dv.gnil na 77 milijard, lansko leto pa |e dosegel najvišjo povojno raven, 97 milijard dinarjev. To naraščanje je najboljši dokaz, da je prenehalo nihanje v izvozu, ki je bilo zna-Silno za povojno razdobje. Dre za posledico preusmeritve v zunanjetrgovinski politiki, kakor tudi za spremembo v strukturi proizvodov in dežel, s katerimi Jugoslavija vrši blagovno izmenjavo.
Razširjajoč svoje poslovne stike z vzhodnoevropskimi tržišči, zlasti s Sovjetsko zvezo in azijskimi deželami, so se s tem odpjje nove perspektive za povečanje blagovne izmenjave, ki so se že pokazale v lanskem letu. Normalizacija gospodarskih odnošajev z deželami Vzhod-
■ II MIHI IMIIIIII   MIHI MIHIIIHIIIII llllllllllllllll Hilli IHIlll HM IIHIHIIII Hill IIIII IIIUIIlllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
ZANIMIVA RAZPRAVLJANJA O ODNOSIH MED PLEMENI
Ali^ hi dali svojo crnci
V ZDA snemajo film «Otok v soncu». ki obravnava ljubezen med dvema paroma drugačnih polti in za katerega pričakujejo zlasti na Jugu veliko zgražanje in odpor
Tudi v Hollywoodu so načeli kočljivo vprašanje porok med ljudmi različnih plemen, neki veliki angleški list pa je razpisal glede tega med svojimi čitatelji anketo, v kateri jih je vprašal; «Ali bi dali svojo hčerko za ženo črncu?« Tudi ameriške revije, ki so precej rasistično nastrojene, so začele na naslovnih straneh objavljati sliko lepe črnke Dorothy Dandridge, ki je igra-
la glavno žensko vlogo v filmu «Carmen Jones« in ki jo zaradi njene bujne lepote imenujejo «vroči val«.
Sedaj pa snemajo napet film «Otok v soncu«, ki bo po mnenju F. Zanucka močno pretresel ameriško javno mnenje. Film namreč načenja vprašanje, ki so se mu doslej v Hollywoodu izogibali, to je vprašanje ljubezni med belimi ženskami in črnci, Ze film
varšavskega ,	Madžarska	je	plačala
'n Poljska bi skoraj morala f acoti zelo visoko ceno, da ,e,^e dokazalo svetu, da poli-mednarodne pomiritve ne 0fa obstajati v tako imenn-vanem ženevskem duhu ter da	Lepa	sicer	ni, poje pa z občutkom«
""""IMIIMHIIIIIIHIHHIHHHIHIIIIIIHIIIHIHIH Illlllllltll.HHIHHHIII.I.IIIIHHIIH HIIHIIHHII.I.IIIIIIIIIIII Hill..
17.	OBRAVNAVA	PROCESA
Princ se ne spominja točnega datuma
.    | m ni— t-i i m— i	mmmmmmmmmmm
Tudi včeraj ni prineslo zasliševanje prič nič bistveno novega
čerajšnja, to je 17. razpra-Kocen Montesi, je bila vsem posvečena vpraša-o p.kak0 so nastale govorice leru Piccioniju in princu ,yr,icliu hesenskem, sinu f. e Savojske, v zvezi s ft j o Wilme Montesi. Dol-p i'n dlakocepsko zasliševanje bist Pa seve^a ni prineslo nič veno novega. Seveda je j! 0 v^eraj med občinstvom preSl.Pa med nežnim spolom, be zanimanjn za princa --‘ega. Ozračje je postalo oliko napeto tudi tedaj, ko briPrVS br'^a. novinar dr. Fa-jpj*10 Menghini omenil Wil-strica Giuseppa, toda da	Sa je prekinil, češ
0 Pričal o tem kasneje J*en«hini se je ukvarjal z list 2aelevo kot sodni kronist Palm' *^*Ma**ero». V sodni
PazAil je .zvetiel. da ie bt>ie Fen Pri*tave Capocotta Di zarm*’ 50 ga aretirali, v ru izjavil, da je bilo de-10 ’ !Llta,erim J* prišel 9, ali
aprila avrtcij
hesenski, Wilma
“	^er je hotel zvedet,
na	ka^ vei. ,e Je obrnil
friU i!e,nika Lupina, brani-»ta	Montagne. Sestala
sta ** n* Trgu Popolo, kjer sta r"a o marsičem. Ko /„ „°mpnila možnost, da je Men °dgovoren princ, je M Khmi odvetniku dejal, da k„	m°re predstavljati, ku-
jn 1 mo8el nesti princ Wll-truplo osem kilometrov
daleč iz Capocotte v Torva-janico- Takrat se je mnogo govorilo o paznikih Capocotte, ki naj bi bili zelo zvesti Montagni, in odvetnik je namignil na možnost, da je morda odnesel Wilmino truplo paznik Lilli-Na vprašanje, da se je takrat mnogo govorilo o tem, 4a je bila s princem v Capo-cotti neka gospodična, ki je bila zelo podobna Montesije-vi. Na vprašanje istega odvetnika je nato novinar odvrnil, da so se začele širiti govorice o sokrivdi Piccioni-ja šele dva tedna kasneje, in sicer v novinarskih krogih Ker pa je bil Menghini e-dini novinar, ki je videl truplo Montesijeve v mrtvašnici, ga je predsednik sodišča vprašal glede tega nekaj podrobnosti. Takrat mu je najbolj padla v oči svežina Wilmine-ga obraza. Opazil je tudi, da je imela lase še vse zaleplje ne s peskom. Odločno pa Je zanikal, da bi sploh videi Wilmine spodnje hlačke, gir de česar ga je vprašal odvetnik Cassinelli. Isti odvetnik je tudi skušal obrniti zasliševanje na »strica Giuseppa«. Tu se Je vmešal Juvni tožilec, ki je hotel zvedeti kaj več o odnosih priče z dr. Bingettijem, ravnateljem tiskarne, v kateri je stric Giuseppe delal v popoldanskih urah. Novinar je tedaj povedal, da je prišel dr. Biagetti
nekega poletnega večera leta 1954 k namestniku ravnatelja «Messaggera» in pripovedoval grozne stvari. Tu pa ga je takoj prekinil predsednik. ki je dejal, da ga bodo glede tega izpraševali s stricem Giuseppom.
Tedaj se je vmešal odv. Augenti, ki je omenil neki nedavni članek novinarja Menghina v «Messaggeru», v katerem govori o zločinu. Novinar je odvetniku odgovoril, da gre samo za njegove domneve in ne za kaj konkretnega.
Nato je prišla na vrsto žena obtoženega paznika Anastazija Lillija, Elia Innocenti, ki so jo najprej zaslišali glede dneva, ko se je pripeljal v Capocotto princ hesenski. Priča pravi, da je gotova, da se je to zgodilo 9. aprila popoldne. Vhodna vrata je odprla princu, ki se je pripeljal z avtom, okrog 18. ure; dve uri kasneje pa je zapustil z dekletom pristavo. Ravno to je oprostilo princa obtožbe. Innocentijeva je vedno trdila, da ni bilo dekle, ki je bilo tedaj s princem, podobno Montesijevl. Nato je priča povedala, da je zagovornik Montagne odv. Bella-vista nagovarjal njenega svaka Ruffinija, naj jo prepriča, da bo izjavila, da je videla, kako je prišel princ hesenski v Capocotto skupno z Montesijevo.
Sledilo je zaslišanje Tomasa Ruffinija, ki je potrdil o-menjeno izjavo njegove svakinje in dejal, da ga je odvetnik Bellavista res tako nagovarjal. Takrat je dejal, da bodo paznika Lillija takoj izpustili iz zapora, če bo njegova žena Elia govorila »resnico«, drugače pa da bo Lili tako dolgo sedel, da «bodo zrasle na njem gobe«. Tudi priča Mario D’Ascanzi ve povedati o nagovarjanju tega odvetnika, ki pa je dejal, da bo vse odpuščeno z amnestijo.
Končno Je prišel na vrsto princ hesenski, ki je priznal, da je bil v Capocotti, da pa ne ve točno, ali je bilo to 9. ali 10. aprila. V Capocotto je šel z gospodično Elso Cesarini ter ostal tam okrog dve uri. Nato ja na predsednikovo vprašanje povedal, kako sta bila z gospodično o-blečena, da je spoznal Pic-cionija na nekem sprejemu, gospodično Cesarinijevo pa nekaj let prej na Capriju. Zasliševanje princa je trajalo samo 22 minut
Nato Je gospodična Cesarini v glavnem	potrdila izjave
princa hesenskega in dejala, da je bila z njim samo enkrat v Capocotti. Končno je prišlo še do soočenja med njo in Elio Innocenti, ki je spoznala v	Cesarinijevi go-
spodično, ki je bila 9. aprila v Capocotti.
«Finky» je površno načel to vprašanje, toda opisoval je ljubezen belokožca do temnopolte ženske. Film «Otok v soncu« pa obravnava bolj kočljivo vprašanje ljubezni belega dekleta do črnskega mladeniča.
Snov za film je vzeta iz romana enakega imena, ki ga je napisal Alec Waugh, ki se je uvrstil med «best - sellerje« v letu 1956. Dejanje se razvija na nekem namišljenem otoku v Britanski zahodni Indiji. Belo dekle se zaljubi v črnca, medtem ko ljubi črnka belokožca. Dorothy Dandridge igra vlogo črnke, vlogo belokožca pa James Mason. Čeprav vsi nasprotujejo njuni ljubezni, zbežita z otoka, da bi se po-
Beg omogočita Joan Fontaine in Harry Belalonte, romantični igralec iz filma »Carmen Jones«. Onadva namreč igrata vlogo drugega zaljubljenega para. Belo dekle roti svojega prijatelja, na; sledi vzgledu prvega para in naj zbeži z njo. Toda črnec odklanja in pravi; ((Nikoli, ne bova mogla biti srečna. Belo-kožec, ki se poroči 2 lepo črnko, lahko postane celo zanimiv; toda belo dekle s črnskim možem lahko vzbuja le poniževanje in prezir«. Tako razlika plemena za vedno prekine ljubezensko zgodbo dveh mladih ljudi.
Zanuck je dejal, da bo ta film praVi udarec z bičem za milijone Američanov. Le težko je dosegel odobritev cenzorjev, ki so se bali, da bi film imel na južne Američane enak učinek kakor rdeča zastava na čredo bikov. Zato se pričakuje na film živa reakcija in tudi ne bo manjkalo incidentov in zamer, kjer je nestrpnost najhujša. Ne le zaplet, marveč tudi posamezne stranske epizode filma bodo za ljudi s starimi predsodki nedopustne. Med prizorom velike veselice se namreč vidi, kako generalni guverner pleše s črnko, kar se ni doslej še videlo v ameriških filmih.
James Mason pa je dejal; »Film bi moral svetovati novo zamisel odnosov med j-aznimi plemeni. Ne daje sicer dokončne sodbe o tem vprašanju, marveč poziva javno mnenje, da ga poglobi. Njegova vrednost je ravno v tem pozivu pametnim ljudem. Ali bodo to «sudisti» sprejeli? Bojim se, da ga ne bodo dovolili povsod predvajati«.
Masonovi dvomi niso pretirani. Čeprav so bile pravice črncev v teoriji priznane z odpravo sužnosti že za časa Lincolna, pa dejansko v južnih zveznih državah ZDA nasprotujejo enakopravnosti obeh plemen. Vsi se še spominjajo, kako so se južni belci uprli sodbi vrhovnega sodišča, da se morajo v šole belokožcev sprejeti tudi temnopolti študenti. Takrat so morali hoditi črnci v šole pod zaščito policije. Ti dogodki odkrivajo vznemirljiv položaj. Vprašanje sožitja med belci in črnci se zelo resno postavlja v ZDA in tudi v Južni Afriki. Črnci napredujejo in v Ameriki jih je okrog 17 milijonov. Z univerz prihaja vedno večje število diplomiranih črncev. Njihov vpliv narašča zlasti v u-metnosti in glasbi. Razni sociologi pa trdijo, da bodo dohiteli črnci belce tudi v trgovini in tehniki.
Seveda javno mnenje držav, ki niso pri tem neposredno prizadete, težko razume razsežnost tega vprašanja in ga sodi samo na podlagi abstraktnih načel. Za časa nasilja, do katerega je pr,šlo pred nekaj meseci, so se v Angliji želO
razburili čeprav je Anglija kolonialistična dežela. Angleži pravijo, da je njihova dežela domovina modernih demokratičnih zamisli. Angleški tisk je pisal, da so vsi ljudje enaki pred zakonom, ker ni mogoče napraviti poseben zakon za belce in drug zakon za črnce. Ko pa prihajajo v Angliji k stvarnosti, postaja vprašanje' bolj zapleteno in kočljivo. Nekateri menijo, da so res vsi ljudje enaki; res pa so med njimi tudi številne razlike glede razumnosti, nravi, navad, zunanjosti itd. Ko torej ljudje gledajo na stvar s tega stališča, začenjajo zanikati abstraktna načela, kar pač odkriva njihovo hinavščino.
Kot smo že dejali, je napravil neki velik angleški časopis glede tega zanimiv poskus. Ker je dobival nešteto pisem proti plemenskim diskriminacijam, je vprašal svoje čita-telje, ajj bi dali svojo hčerko črncu za ženo. Pri tem je časopis zapisa., da je lahko zavzemati neoporečna stališča s pravne plati, ko se nas določena vprašanja ne tičejo. Toda kako bi se obnašali Angleži, če bi na primer prebivali črnci namesto v ZDA v Angliji. Rezultati ankete so pcicazali,
da je večina čitateljev pošteno in iskreno priznala, da ne bi radi dali svoje hčerke temnopoltemu človeku. Številni diskutanti so priznali, da so psihološke in biološke razlike prevelike, da bi se to vprašanje lahko načenjalo lahkomiselno. Neki bralec je odgovoril; «Crnci niso manj vredni od nas, marveč so različni«.
«Zvesta vdova*
Velik pogrebni sprevod je spremljal .k zadnjemu počitku staro vdovo Anunciato Muril-lo, ki je pred kratkim umrla na Trinidadu v starosti 108 let. In kje je rekord? Vdova je pred 90 leti pokopala svojega moža in dala na nagrobni spomenik vklesati naslednje besede; <(Od tvoje zveste vdove, ki bo prišla kmalu za teboj«.
 «» —
Pes z diplomatsko imuniteto
Prvi pes, ki ga varuje diplomatska imuniteta, je terier izraelskega veleposlanika v Kanadi. Takole je bilo: na cesti je ogrizel dekletce, živino-zdravniki so ga obsodili na ((giljotino«, takrat pa se je poslanik spomnil, da bi njegovega Kushija lahko rešila diplomatska imuniteta. Diplomatski poseg je uspel. Kushi bo lahko še dalje grizel.
ne Evrope in ZSSR se ostvar-ja tudi na področju zunanje trgovine. Te dežele so zastopane že s 25 odst. v blagovni izmenjavi Jugoslavije z inozemstvom, toda niso še dosegle mesta, ki so ga imele v prvih povojnih letih.
Izmenjava 2 Vzhodom še ni uravnovešena in vpliva na pasivo v blagovnem prometu, ki se krije z investicijskimi in blagovnimi krediti. Nepoznanje tržišča in prepočasno reagiranje na licitacije otežtočajo plasma jugoslovanskih proizvodov na teh ali na drugih tržiščih, kar se odraža tudi na prepočasnem zmanjševanju pasive trgovinske bilance. Ta pasiva, vštev-ši tudi tristransko gospodarsko pomoč, je zelo velika. Letno se giblje od 30 do 40 milijard dinarjev. Ce izvzamemo gospodarsko pomoč, se je tedaj pasiva v redni blagovni izmenjavi zmanjšala od 21 milijard v letu 1955 na 14 milijard v letu 195(6.
Izboljšanje v trgovinski bilanci izhaja iz dejstva, da se je izvoz v preteklem letu povečal za 20 milijard din, medtem ko se je uvoz povečal le za 9 milijard din. Po dolgem času se je ob koncu lanskega leta uvoz izenačil z izvozom na ravni 12 milijard din. Do sedaj je bil uvoz stalno večji od izvoza. Hkrati pa so v de-cebru 1956 dosegli največji povprečni mesečni izvoz z večjim izvozom strojev, prevoznih sredstev, električnega materiala, proizvodov črne metalurgije in kovinske industrije.
Udeležba industrije v izvozu postaja iz leta v leto večja. To je druga važna značilnost jugoslovanske zunanjetrgovinske izmenjave. V strukturi izvoza odpade o-krog 77 odst. na industrijske proizvode. Toda v povečanju jugoslovanskega izvoza v preteklem letu odpade le 9 milijard 600 milijonov dinarjev na industrijske proizvode, pri katerih sodeluje na primer republika Hrvatska z nad 4 milijardami dinarjev, ali s 40 odst. Tako velik odstotek je posledica industrijskega razvoja Hrvatske, k; je na prvem mestu v izvozu ladij, lesa, nafte, nekovin in njihovih izdelkov.
V preteklem letu je jugoslovanska industrija sodelovala s 70,4 odst., poljedelstvo z 22,4 odst. gozdarstvo s 7,2 odstotka. V vrednosti predstavlja to 18 milijard dinarjev industrijskih proizvodov, a le 5 milijard 700 milijonov dinarjev poljedelskih proizvodov. Kljub temu, da je to razmerje ugodno za strukturo izvoza, vendarle še ne ustreza, ker zajema še vedno preveč poljedelskih surovin in polizdelkov, ki so
IIIIIIIIIIHIIIIIM II Hill IIIII lllllltlllll Hill IIIHIIII Hill Hill IIIII llllllllllllllll IHIlll IIIIIHIII Ulil linlllllllHIIHIItlllllllllllllll llllltlllllllll Hill l.llllllll
SAMOMOR LETAL
se stalno zmanjšuje tako, da navpično na
Kaj Je enakomerno naraščajoča hitrost? Nazorno povedano stoji stvar takole: pes teče okoli drevesa S tako na raščajočo hitrostjo, da pride pada naposled naposled s svojim gobcem do j zemljo.
lastnega	repa.	Baron	Muench- c«	bi	letalo nadaljevalo
hausen bi	to	povedal	po	svoje, j svoj	let	v ravni črti, na-
' mesto	da	bi se spustilo poševno	proti zemlji, bi zletelo
le malo časa v ravni črti, i letal bn v zreku na Msoče in kajti privlačnost zemlje ji vsi- bodo streljala ne po 4 sekun-li poševno smer, katere kot j de, ampak minute in minute,
On bi izstrelili kroglo s pomola Sv. Karla naravnost v miramarski grad, na to bi se spustil v dir in tam nekje pri Cedazu bi ulovil kroglo z golo roko. Nekaj takega je napravil letalec Tom Attridge, ki je poskušal novo orožje s svojim letalom Grummon.
Ko je letel v višini štiri tisoč metrov s hitrostjo tisoč štiri sto kilometrov na uro, se je spustil malo poševno proti tlom In sprožil v stinh sekundah vse štiri dvajset-mi-limetrske topove. Ker daje vsak top tisoč izstrelkov na minuto, je bilo izstreljenih v štirih sekundah 266 krogel. Takoj nato je Attridge zmanjšal kot poševnosti in spustit nov rafal. Skoraj istočasno — preiskava je dogna'a, da le preteklo dvanajst sekund — Je nekaj priletelo v zaščitno šipo in Jo raztreščilo. Cez ne kaj trenutkov Je odpovedal tudi motor in Attridge Je moral za silo pristati v bližini letališča. Letalo se Je pri dotiku z zemljo popolnoma raz bilo in letalec se Je na srečo rešil le s tremi polomljenimi rebri.
Preiskava Je dognala, da se letalo ni zaletelo v roj ptičev, ampak v tri krogle, ki so btle izstreljene malo prej prav iz tega letala. Od treh krogel se Je ena zapičila v nos. letala, druga v zaščitno šipo in tretja je našla pot skozi odprtino za zajemanje zraka naravnost v motor. Na srečo niso bile krogle eksplozivne, kajti v ta-kem primeru bi ne prišel letalec živ na tla.
Ta primer se razlaga takole: začetna hitrost izstreljene krogle Je približno 1360 metrov na sekundo, kt pa pade zaradi odpornosti zraka na 900 metrov. Seveda gre krogla
nad kroglami, tako pa se Je njegova hitrost s skoraj navpičnim letom še povečala in prekoračila 1400 kilometrov na uro. Naravno je, da je letalo na svoji poti dohitelo svoje izstreljene krogle in se zaletelo vanje.
Ali si morete zamisliti, kako bo v prihodnji vojni? Takih [
če ne ure. V zraku bo izstre ljenih krogel več kakor jč češenj v Brdih in seveda bodo letala padala na zemljo kakor toča.
Pri »jezuitih« je razdeljeval naročeno mleko simpatičen Pivčan, ki nam ni nikdat voščil »dobro jutro«. Ko so se odprla vrata nam je prišel naproti njegov nasmeh, ki so mu sledile vedno iste besede: »Fantje, še bo lustnoN. Pa ponovimo tudi mi besede simpatičnega Ptvčana: v prihodnji vojni bo res luštno.
H. P.
potrebni jugoslovanskemu notranjemu tržišču zaradi njegove stabilizacije. Zato bo v predvidenem povečanju izvoza v letošnjem letu na 110 milijard dinarjev jugoslovanska industrija zastopala z 72 odst. kar bo prišlo še močneje do izraza v industrijsko bolj razvitih ljudskih republikah. S tem se poudarja tendenca jugoslovanske izvozne politike, ki sili industrijo, da bolje izkorišča svoje svobodne kapacitete, da bi dosegla čim večjo proizvodnjo namenjeno za izvoz.
 «»—-
Filmski kongres v
LJUBLJANA, 15. — Na kongresu filmskih delavcev Jugoslavije, ki se je začel včeraj v Ljubljani, so ugotovili, da je bilo v zadnjih dvanajstih letih uporabljenih za razvoj jugoslovanske kinematografije nad dve in pol milijardi dinarjev. Jugoslavija i-ma danes deset podjetij za proizvodnjo umetniških filmov in številna specializirana podjetja za proizvodnjo dokumentarnih in kratkome-tražnih filmov. Ta podjetja so do sedaj napravila 60 u-metniških, nad 870 dokumentarnih in poučnih filmov in 562 filfnskih tednikov. Število kino dvoran se je povečalo po vojni za skoro tisoč, tako da ima Jugoslavija danes nad 1400 kino dvoran. Leta 1955 je domače filme gledalo nad osem milijonov Jugoslovanov.
Poleg zastopnikov jugoslovanskih združenj dramskih u-metnikov, književnikov, likovnih in drugih umetnikov prisostvuje kongresu tudi tajnik zveze gledaliških in filmskih umetnikov Poljske Tadeuš Makarzinski.
 «»------
«Revizor» - opera
Nemec VVerner Egk je napisal opero ((Revizor«, katere libreto je povzet po istoimenski Gogoljevi komediji. S' to opero, ki jo bo dirigiral sam avtor, se bo pričela operna sezona v Schwetzingenu (od 9. maja do 2. junija). Režiral bo Guenther Renuert.
-- e«----
Ugodnejši pogoji za turiste v FLRJ
BEOGRAD, 15. V inozemstvu vlada veliko zanimanje za turistične kraje Jugoslavije. Na osnovi do sedaj sklenjenih pogodb Turistične zveze Jugoslavije pričakujejo, da bo letos obiskalo Jugoslavijo nad 350.000 tujih gostov. Največji obisk pričakujejo iz Nemčije, Francije, Avstrije, Italije, Belgije in Švice. Računa se na obisk ameriških turistov in turistov nekaterih vzhodnoevropskih držav, s katerimi se vodijo pogajanja o izmenjavi turistov.
Glavni tajnik Turistične zveze Jugoslavije Ljubo Babič je na današnji tiskovni konferenci obvestil domače in tuje novinarje, da bodo cene penziona v glavni sezoni nižje za sedem do deset odstotkov, izven sezone pa za petnajst do dvajset odstotkov V primerjavi z lanskimi cenami. Tako bo cena za desetdnevno bivanje z bivališčno takso v sezoni od 22 do 28 dolarjev, izven sezone pa od 19,5 do 25 dolarjev. Cene penziona v manjših primorskih in planinskih krajih pa bodo še znatno nižje.
Poleg znižanja cen so sprejeli tudi ukrepe za izboljšanje pogojev potovanja in bivanja turistov. Pristojbine za vstopni vizum so znižane od 600 na 300 dinarjev. Pristojbine za kolektivne vizume in bivališčne takse so znatno znižane. Uvedli bodo tudi o-lajšave za potovanje z lastnimi avtomobili, zmanjšane so železniške in letalske tarife. Povečalo se bo tudi število ladij in avtobusov za potrebe turistov.
——«#-----
Norveška bo izdelovala
atomske reaktorje
V Norveški pripravljajo načrte za organizirano proizvodnjo reaktorjev in druge opreme za podjetja, ki bodo proizvajala atomsko energijo. Norveški inštitut za atomsko energijo je sporočil, da so povabili 43 velikih industrijskih podjetij, bank in ladje-delniških družb, naj sodelujejo pri ustanovitvi nove družbe, ki bi proizvajala reaktorje in drugo opremo. Ta družba bi gradila tudi cela podjetja za proivodnjo jedrske energije.
Da, oženjen sem, a lo pot gre za avtomobilsko nesrečo.
Prejeli smo
SODOBNA POTA. Prosvetna revija. Glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. — Leto 11-1957 — Stev. 2.
' Gledališki list Opere SNG v Ljubljani. Giusepe Verdi, OTELLO. St. 3 1956-57.
Izseljeniška riječ, glasilo jugoslovanske skupnosti v Argentini, december 1956,
PRIMORSKI DNEVNIK
16. februarja 1957
Ob 20-letnici smrti
Spomnili
Lojzeta
V četrtek zvečer so »e Številni go riški Slovenci zbrali » prostorih Ljudske čitalnice in se s skromno svečanostjo oddolžili spominu pokojnega pevovodje in skladatelju Lojzeta Bratuža, ki je pred 20 leti postal žrtev fašističnega sovraštva do slovenskega naroda.
Predavanje, ki je bilo dopolnjeno s pesmimi, ki so jih globoko občuteno zapel i pod vodstvom Doreta Klavčiča mladt pevci iz Sovodenj, nas je za čas privedlo v težavno povojno življenje goriških Slovencev. Predavatelj je u-spel prikazati takratno kulturno življenje primorskega ljudstva, pri katerem je imel Lojze Bratuž veliko vlogo. S svojo izredno požrtvovalnostjo, ki ni iskala pohvale in nagrad, je tudi v najtežjih časih, p osebno po 1S28. letu, ko so bile prepovedane vse slovenske javne prireditve in uničena kulturna društva, skušal hrabrit, primorskega človeka s pesmijo, ki ni v njem nikoli ugasnila. Bil je pevovodja neštet ih zborov in skladatelj, ki je ob pomoči in ljubezni prijateljev Vinka Vodopivca, Emila Komela in drugih glasbeno nadarjenih ljudi na Goriškem ustvaril mnogo del, ki doslej na žalost še niso bila zbrana in objavljena. Lojze Bratuž je bil dober človek, ki so ga ljubili in čislali vsi, ne samo Slovenci; celo v daljnih A-bruzzih, kamor so ga pregnali uiiteljevat, je našel nove
zabeležili ob 5. uri (4.4 stopinje!, najvišjo pa ob 13.30 (9 stopinj).
Morda najbolj od vseh so bili z dežjem zadovoljni So-vodenjci. Zaradi pomanjkanja padavin so usahnili izvirki. Posledica tega je bila skoraj popolna izpraznitev vseh vodnjakov.
Pred dnevi so se predstavniki občine že pripravljali, ča storijo potrebne korake pri oblasteh, da napolnijo vodnjake, toda posredovanje ni bilo potrebno, ker je med tem padlo izpod neba dovolj vode, ki je napolnila vodnjake in rešila vaščane hudih skrbi.
Poroka v Sovodnjah
Prejšnji teden smo imeli v Sovodnjah poroko. Poročila sta se domačina Iva Ceščut in Danilo Devetak. Vaščani čestitajo!
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Iz TRSTA
gostuje jutri 17. lebr. ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici z veseloigro Valentina Katajeva v prevodu Josipa Vidmarja
^Kvadratura kroga*
Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1, v kavarni Bratuš in eno uro pred predstavo pri blagajni. Cene sedežev 250, 150 in stojišča 100 lir.
Bogdana Bratuševa, ki nastopa v igri Katajeva ((Kvadratura kroga«.
 ...............................................................................................................111II111111 ■ ■ I ■■ ■
Prijava dohodkov za 1956 po Vanonijevcm zakonu
Povišane globe za kršitelje zakona
Finančno nadzomištvo v Gorici opozarja, da je le do 31. marca čas za prijavo dohodkov za leto 1956 po Vamonijevem zakonu. Mnogim so prijatelje. Bd pa je tudi od-1 bi> VJ>rajaJnp pole že
razpo-
ločen in vztrajen mož, ki se ni bal fašističnega strahovanja in je dalje kljub opominom in zaporom gojil slovensko pesem. Najljubši so mu bili «Kraguljčki». katere so mu najožji prijatelji zapeli, ko je po dolgih mukah pred dvajsetimi leti umrl v gor iški bolnišnici pri Rdeči hiši. V ničile so ga fašistične zveri, ki si mu med olje, ki ga je moral spiti na dušek, prilile čudno gorljivo zmes, ki je slabotno telo mladega skladatelja ni moglo prenesti. Tudi pogreba fašisti niso dovolili, zakopali so ga na skrivaj. V en dar pa niso mogli zbrisati nikoli iz življenja goriških Slovencev ime Lojzeta Bratuža, neutrudnega gojitelja slovenske pesmi in glasbe.
 «»-------
Seja upravnega odbora CAFO v Gradiški
Včeraj zvečer so se v Gradiški sestali člani upravnega odbora konzorcija za vodovod vzhodne Furlanije; sestanku so zaradi važnih vprašanj, ki so bila stavljena na dnevni red, prisostvovali še župani okoliških občin, predstavnik pokrajine dr. Arturo Rebula iz Gorice, pokrajinski svetovalec Ermacora Bressan in ravnatelj CAFO dr. Sirtori.
———«9—- *
Včeraj padlo 21 nun dežja
Vremenski napovedovalci so predvidevali, ča bomo i-meli te dni precej dežja. Nad Srednjo Evropo je prišel atlantski frontalni val, ki je včeraj zlil na naše kraje zlasti zvrhano mero moče. Na goriškem letališču že dolgo časa niso zmerili toliko padavin kot včeraj; zmerili so 31 mm dežja. Pričel je padati v zgodnjih jutranjih urah in je prenehal šele popoldne, ko se je pričelo tudi narahlo jasniti. Kakor večno tudi tokrat ob deževnih dneh ni bilo mra-
slane. vsi tisti pa, ki jih ne bi pravočasno prejeli, pa jih laoiko nabavijo v trafikah.
Prijave naj bodo točno izpolnjene, vsak interesent naj napiše vt-oto dohodkov in pa dejavnost ali lastništvo, od katerega ima dohodkt. Finančno naczorništvo opozarja. da so po zakonu, ki je bil sprejet 5. januarja lansaega leta, letos določene višje kazni za vse tiste, ki ne bodo izpolnili vprašalnih pol ali ki bi jih lažno izpolnili. Tako bodo lahko kaznovani na plačilno kazen od 3000 do 30.000 lir, ali pa na zaporno do višine 6 mesecev.
 «*------
IZ STEVERJANA
Danes seja občinskega sveta
Danes popoldne ob 16. uri bo na občini druga seja šte-vrrjanskega občinskega sveta; na dnevnem redu je več važnih vprašanj.
S pomočjo prebivalstva popravili šolska poslopja
Šoloobvezni otroci v Brd-cih v sovodenjski občini v Beneški Sloveniji so bili še letos nastanjeni v takih prostorih, ki niso ustrezali higieničnim zahtevam šolske vzgoje Ker pa so starši uvideli, da se za njihove otroke nihče ne pozanima, so se potem, ko »o oblasti določile za šolo nove prostore, spravili na delo ifl sami pobelili in uredili nove šolske prostore, da bo otrokom pouk tedaj vsekakor prijetnejši.
 «>-------
28. februarja ob 11. uri bo pri tajništvu goriškega županstva dražba za razprodajo železa in drugega materiala, ki ga imajo v občinskem ekladi-
Seja kmetov v Krminu
Pomenili so se o prodajni ceni mleka
Včeraj zvečer so ie na sedežu neposrednih obdelovalcev zemlje v Krminu sestali predstavniki te organizacije in pa zastopniki trgovcev. Pomenili so se o prodajni ceni mleka. Proizvajalci mleka namreč že dalj časa vztrajajo na zahtevi, da se cena mleku zviša, vendar ne na škodo kupca. Znižati bi te namreč morala razlika med prodajno ceno proizvajalca in ceno grosista. Na sestanku so le prikazali različna stališča in niso sklenili ničesar konkretnega.
Predpust..;
najnižjo temperaturo so šču v Ul. 20. septembra št. 32.
Okoli Novega leta je bilo slišati marsikatero pritožbo, ker ni nihče organiziral plesa, s katerim bi se poslovili od starega leta. Pritožbe so bile upravičene, ker imamo na razpolago primerno dvorano in publiko, ki organizatorjev ni še n,koli razočarala, pa kljub temu nihče ni znal izkoristiti ugodnega trenutka m nuditi zabavo in veselje, katerega so si potem ljudje poiskali drugje.
V predpustni dobi pa so se stvari zboljšale. Akademiki in dijaki so prebili led. Danes gregorčicevci	orgunizirajo študentovski ples v prosvetni dvorani na Korzu, od katerega si obetajo velik uspeh. Po raznih mdiskrecijah se na ples pripravljajo ne le študentje, ampak tudi šteoilni Goričani in okoličani, ki nočejo, da bi jih pust dočakal na zapečku
 s«--------
Zlom roke zaradi padca
V bolnišnici Brigata Pavia so včeraj pridržali zaradi domnevnega zloma leve roke 11-letnega šolarja Giorgia Bressana iz Ul. Garzarolli 80 v Gorici. Nesreča se je pripetila na vogalu Ul. Boschetto in Ul. Oriani, ko se je Bressan s kolesom vračal iz šole domov. Padel je zaradi izgube ravnotežja.
 «»--------
Odvzem šoferske knjižice
Prefektura je odvzela šofersko knjižico 45-letnemu mehaniku Adolfu Mlakarju iz Ul. Gibelli 4 v Gorici. Dokument so mu odvzeli za dva meseca, ker je vozil tovorni avtomobil, ne da bi rabil očala, ki jih nujno potrebuje.
' Dva procesa z goriškega sodišča
Ker ni hotela v bolnišnico bi kmaln obsedela v zaporu
Brigadirja, ki jo je hotel odpeljati na zdravljenje, ozmerjala in opraskala - Oproščen policist, ki je bil obtožen nenamernega umora 50-letne ženske
Športni dnevnik
Kaj nenavaden je bil vie-raj na goriškem sodišču proces proti 36-letni Giuseppini Dendra iz Palmanove, katero co policijski organi aretirali 12. aprila lanskega leta v Gradiški
Dendrova se je več časa pctukala po Grac iški m Za-graju, kjer je med vojaki i-skala lahkega zaslužka. Pri tem se je nalezla neke sporne bolezni in zdravnik, kateri jo je pregledal, jii je ukazal, da mora takoj v bolnišnico. Zdravnikove zapovedi pa obtoženka ni izpolnila, dokler je niso poklicali na policijski urad v Gradiški. Tu je končno pristala, da jo odipeljejo v bolnišnico, toda ko jo je hotel brigadir Celeute Nerduzzi spraviti na vozilo, s katerim bi jo odpeljal na zdravljenje, se. je ženska morda zbala zapora ali pa dolgega zdravljenja in je hotela pobegniti. Seveda jo je policist držal preveč trdno, da bi ušla; zato ga je začela z nohti praskati po obrazu in glasno zmerjati; »Disgraziato, fara-butto*, poleg tega pa je grdo preklinjala, ne meneč se za osebe, ki to bile priče dogodku. Končno so jo policisti, ki so bili klicani na pomoč brigadirju, le spravili na avtomobil in jo odpeljali v bolnišnico.
Na sodišču je včeraj dr. Suichu priznala, ca se je branila, preden so jo spravili v vozilo, vendar vse to naj bi delala le iz atrahu, medtem ko ni hotela slišati ničesar o obtožbah zmerjanja m razža-ijenja časti policijskih organov. Sodišče je Giuseppine Dendro spoznalo za krivo in jo obsodilo na pogojno kazen 4 mesece in 6 dni zapora, plačilo taks in sodnih stroškov.
» * •
Drugi obtoženec, tokrat je šlo za agenta javne varnosti Amedea Pecchie iz Tržiča, je bil popolnoma oproščen, ker po mnenju sodnikov ni zakrivil kaznivega dejanja.
Pecchia je bil obtožen, ds je 10. decembra 1955 povozil z vespo v Tržiču v Ul. Mat-teotti 59-letno Aliče Lavacaz iz Tržiča, ki je zaradi prejetih poškodb kmalu nato umrla v tržiški bolnišnici.
Pred sodniki je obtoženi še enkrat pojasnil nesrečo, zaradi katere je Lavadazova izgubila življenje. Dejal je, da je omenjenega dne močno deževalo; ko je privozil do bara «San Giusto« v Ul. Mat-teotti v Tržiču, se mu je pred vozilom nenadoma pojavila žentka, ki ni slišala njegove-
Akademsko-srednješolski klub »Simon Gregorčič* v Gorici vljudno vabi na
■v
Študentovski ples
ki bo danes 18. februarja 1*57 v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1. Odličen tržaški orkester ho pričel z ‘zbranim glasbenim programom ob 21. uri in bo igral do popolne onemoglosti, t.j. do jutra. Poleg tega je na sporedu tekma v valčku, ples z jabolkom, tekmovanje z baloneni, izvolitev najlepše in najbolj priljubljene dame (študentom seveda). Zabava in smeh sta zagotovljena vsakomur. Rezerviranje miz in predprodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na ZSPD.
ga klaksona in je prečkala cesto. Pecchia je sicer pritisnil na zavore, toda bilo je prepozno in oba sta se znašla na tleh. Toda mectem, ko je obtoženi prejel le lažje poškodbe, je bila Lavadazova v tako hudem stanju, da je bila vsa zdravniška pomoč zaman.
Priče so izjavile, da je Lavadazova dokaj neprevidno prečkala cesto, predveem jo je pri tem oviral dežnik, ki ji je zakrival pogled na cesto, tako da se je prepozno zavedla bližajočega se vozila. Vsekakor je nesrečo treba pripisati njeni nepazljivosti in pa slabemu vremenu, zaradi katerega je tudi Pec;-chii zdrsnilo vozilo iz rok.
Predi-, dr. Suieh, tožilec De Marši, zap Omeri,
 #»---------
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Alessani, Ul. Carducci 12, tel 22-68.
——«»--------
— KINO —
CORSO. 16.00:	«Ubogi, toda
lepi« («Poveri, ma belli«)-Marisa Alassio, Maurizio, A-rena in Renaro Salvatori. VERDI. 16.00; «2ena m voli« («Mogli e buoi«), W. Čhiari, G. Cervi.
VITTORIA. 17.15: «Cena slave« («11 prezzo della gloria«), v cinemascopu in technicolor-ju, E. R. Drago, G. Ferzetti. CENTRALE. 16.30:	«Fantasia
animata«, film Walt Disney? v technicolorju in metrosco-pu.
MODERNO. 17.00:	«Amerika-
nec», G. Ford.
milNHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
HOKEJ NA LEDU
Beograd zmagovalec turnirja petih mest
BEOGRAD, 15.	—	Predsi-
nočnjim te je zaključi petdnevni hokejski turnir na le-lu, ki so se ga udeleževale mestne reprezentance Budimpešte, Bukarešte, Bruslja, Sofije in Beograda.
Tabela je po končanem turnirju takale:
Beograd	4	3	1	0	21: 9	7
Budimpešta	4	3	0	1	2Y:13	6
Bukarešta	4	2	0	2	21:10	4
Bruselj	4	1	1	2	26:25	3
Sofija	4	0	0	4	9:47	0
Avstrijec Zimmermann prvi v veleslalomu na «3-Tre»
Najboljši Jugoslovan Mulej se je uvrstil na 24. mesto, Milianti šesti, Bolgar Dimitrov sedmi
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 15. — V gostem snežnem me-težu se je danes zjutraj pričelo mednarodno smučarsko tekmovanje «3-Tre». Na programu je bil veleslalom. Proga	je	bila dolga 2650	m,	imela	je	500 m višinske	razlike
in	54	vratc. Na njej	je	bilo
najmanj 10 cm svežega snega.
Z enourno zamudo, ki je nastala zaradi čiščenja proge, je startal prvi od 48 tekmovalcev sedmih držav. Kot je bilo	pričakovati, so se	ze	prvi
dan uveljavili Avstrijci, ki so s svojim tekmovalcem št. 1 (v odsotnosti Sailerja, Molte-rerja, Riederja in Hinteresee-ra) Zimmermannom osvojili prvo mesto, z Markom pa častno tretje mesto. Med njima se je vrinil z le 4/10 sekunde zaostanka 2a zmagovaicem Francoz Bozon, medtem ko je bil najboljši Italijan Milianti sele šesti. Seveda pa je treba o-meniti, da nista od Italijanov nastopila Burrini in David.
Odlično se je uvrstil tudi Bolgar Dimitrov, ki je zasedel sedmo mesto, medtem ko so ostali Bolgari prišli na Cilj med zadnjimi. Uspeh Dimitrova je tem večji, ker so Bolgari prispeli na mesto tekmovanja šele pozno ponoči in so bili od dolge poti se neprespani in utrujeni.
Od Jugoslovanov je bil najboljši Mulej, ki se je uvrstil na 24. mesto, za njim pa Lukane in Dornik, medtem ko je Kunšič odstopil, Janc pa je bil diskvalificiran. Skoda da ni nastopil tudi Stefe, letošnji jugoslovanski prvak v veleslalomu, ki bi se prav gotovo znatno bolje plasiral.
V ekipni klasifikaciji je prva Avsti'jr v sestavi Zimmermann - Mark - Hillbrand * znatno prednostjo pred Italijo A v sestavi Milianti, Pompa-nin, Pedrorcelli, itd.
Vrstni red tekmovalcev v veleslalomu:
1. Zimmermann Egon (Avstrija) 2’45"4;
2. Bozon (Fr.) 2'45”*;
3. Mark (Avstr.) 2’47”;
4. Hjllbrfnij (Av-str.) 2’48”4; 5. Casty (Sv.) 2’48”5; 6. Milianti (It.) 2'49”2; 7. Dimitrov (Bol.) 2’51”1; 8. Pompanin (It.) 2’51”6; 9. Siorpaes 2’51”9; 10. Schaller Helmuth (Avstr.) 2' in 52”2; 11. Burrini (It.) 2’53”1; 12. Pedroncelli (It.) 2’53”3; 13.
Andeer (Sv.) 2’53”6; 14. Zu-lian (It.) 2’53”7; 15. Schem-mel (Avstr.) 2’54”5; 16. Gluck (It.) 2’54”6, 17. Mollard (Fr.) 2’56”1; 18. Gardner (It.) 2’56”3; 19. Pedroncelli (It.) 2'56”7; 20. Staub (Sv.) 2’56”9; 21. Rudi-feria (It.) 2,’57”8: 22. Stefanson (Isl.) 2’58”5;	23. Thordarson
(Isl.) 2’58”6; 24. Mulej (Jug.) 2’59”2; 25. Schaflinger (Avstr.) 2’59”6;	25. Ricehiotti.no (It.)
i. č.; 26. Duvillard (Fr.) 2’59’8; 27. Lukane (Jug.) 3’01”2; 28. De Prato (It.) 3’01”9; 29. Chas-segnol (Fr.) 3’02”: 30. Ecoer (Sv.) 3’02”3; 31. Wyrsch (Sv.) 3’03”; 32. Folliquet J. (Fr.) 3’ in 03”3;	33. Campiche (Fr.)
3’03”5; 34. Perrot (Fr.) 3’04”1; 35. Dornik (Jug.) 3'04”8; 36. Ruppert (It.) 3’05’’6; 37. Pes-sion (It.) 3'05”7; 38. Zogronov (Bol.) 3W3; 39. Talmon (It.) 3’08”2; 40. Angelov (Bol.) 3’ in 08”7; 41. Fill (It.) 3’09”9; 42. Paolontini (Fr.) S'1'5”? 43. Simisiev (Bol.) 3’18”5; 44. Pe-rilland (Fr.) 3’23”3; 45. Lafor-gue (Fr.) 4'06”3.
tekmovanjem je odstopil Jugoslovan Kunšič Jože. Janc Milan pa je bil diskvalificiran, ker je izpustil vratca.
Ekipni vrstni red po prvem dnevu:
1. Avstrija (Zimmermann, Mark, Hilibrand) 0,00 točk; 2. Italija A (Milianti, Pompa-ni.n, Pedroncelli) 6,53; 3. Švica (Casty, Andeer, Stub) 9.21; 4. Italija B (Burrini B., Zu-lian, Picchiottino) 12,95; 4. Italija C (Siorpaes, Pedroncelli B.. Rudifcira) 12.95; 6. Francija (Bozon, Duvillard, Fol-liquet) 14,22;	7. Jugoslavija
(Muley, Lukane. Dornik) 22,42; 8. Bolgarija (Dimitrov, Varo-chine, Ingelov) 22,92; 9. Italija juniorji (Gartner, Pession Talmon) 24.99;	10.	Francija
juniorji (Chassegnol, Perrot,' Paolontini) 30,51.
BOKS
TENIS
HAVANA, 15. — V četrtfinalu teniškega prvenstva Havane je Venezuelanec Pimen-tel premagal Merla s 4:6. 6:0, Ni startal Sihkov (Bol.), meri | 6:1.
Visintinl poražen v Avstraliji
MELBOURNE, 15. — Črnski boksar iz Zlate obale Atttt Clottex, kandidat za prvaka britanskega imperija v wel-ters kategoriji, je sinoči nepričakovano premagal po točkah v 12 rundah bivšega italijanskega prvaka kategorije Bruna Visintinija. Črnec je dominiral vse čas dvoboja in si je zagotovil zmago predvsem s svojimi dvojnimi udarci, ki so sicer specialiteta Visintinija. Toda italijanski boiksar je bil zelo zmeden in nervozen, čeprav ga je bodrilo več kot 4000 gledalcev italijanske narodnosti. Pred dvobojem je bil Visintini favorit s 7:4. To je bil prvi poraz Visintinija v Avstraliji, kjer je imel doslej 8 dvobojev.
 ««——:
Marjanovič k Torinu!
TURIN, 15. — Jugoslovanski trener Marjanovič bo angažiran pri Torinu. Sporazum bo podpisan v nedeljo v Florenci ob priliki tekme Fioren-tina - Torino.
Do te nenadne odločitve je prišlo potem, ko je dosedanji trener Interja Frossi odklonil pristop k Torinu. Direktor grof Lora Totino je takoj stopil F stik z Marjanovičem in ga on-gažiral do konca tekoče sezone.
'lllltllllllllinilllllllllllllllllllllHIIIIIUIIIIIH1*
20. kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Triestina proti Padovi s Tosom namesto Bellonija
Bo Palermu uspelo zaustaviti zmagoviti pohod Milana ?
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIimflllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIII
Pred dvobojem za prvenstvo z D’Agato
Gladka	Haiimijeva
nad Belgijcem
Libero Cecehi polemizira s tajnikom svetovne boksarske komisije
PARIZ, 15. — Pretendent za naslov svetovnega prvaka Petelinje kategorije, Alphonse Halimi, Ki se bo prvega aprila pomeril z dosedanjim prvakom Mariom D’Agato, je včeraj zvtčer dosegel prepričljivo zmago nad Belgijcem Bollaertom, katerega je premagal po točkah v 10 rundah, čeprav ga je že prej trikrat spravil na tla za 7 sekund.
Čeprav je bil Francoz v stalni premoči, ni uspel svojega nasprotni! a knock-outirati, kar je v nemajhni meri razočaralo gledalce, ki so pričakovali več od svojega ljubljenca, posebno š%> glede na njegov dvoboj z D’Agato. Vendar pa ima Halimi opravičilo v dejstvu, da je bil njegov nasprotnik
izkušen boksar s popolnoma svojstvenim slogom, ki v svoji karieri se nobenega dvoboja ni izgubil s knock-outom.
Po prvih rundah, v katerih je Halimi takoj pokazal svojo premoč, je borba postala nezanimiva m tudi nekorektna.
D’Agatov prokurator Libero Cecchi je danes pojasnil svoje stališče v zvezi z intervjujem tajnika svetovne boksarske komisije Rabretom glede dvoboja D Agata - Halimi. Cecchi je zavračal Rabretovo trditev, da bi se DAgata moral boriti ravno proti Maciasu, ker je bilo jasno določeno, da lahko izbira med tremi kandidati med katerimi je tudi Halimi. Cecchi ugotavlja, da je sam Rabret svoj čas to priznal.
V 20. kolu italijanskega nogometnega prvenstva se bodo v A ligi srečale naslednje e-nastorice: Bologna - Atalanta, Fiorentina Torino, Inter - Na-poli, Juventus - Genoa, Lane-rossi - Lazio, Palermo - Milan, Roma Udinese, Sampdoria Spal in Triestina - Padova.
Na prvi pogled bi tekme, ki so na programu — razen dveh ali tre!),,— ne smele skrivati posebnih negotovosti. Gostitelji so skoraj v vseh primerih favoriti, le za Lazio, Milan ter morda re za Genoo in Napoli obstajajo realni izgledi na cel ali vsaj polovičen uspeh. Seveda pa s tem ni rečeno, da niso možna presenečenja, saj brez njih ni minilo skoraj še nobeno kolo. Za taka presenečenja bi znala n. pr. poskrbeti Atalanta proti Bologni. Udinese proti Romi in tudi Padova proti Triestini.
Zimski prvak Milan bo gostoval v Falermu. Ce bo zaigral tako kot na zadnjih tekmah, mu zmaga ne bi smela uiti, čeprav igra Palermo trd nogomet in razpolaga z vrsto odličnih igralcev predvsem v napadu z Gomezom na čelu. Kljub prednosti domačega terena pa bi njegova eventualna zmaga predstavljala veliko presenečenje.
Fiorentina bi na lastnem terenu ne smela imeti s Torinom posebnih težav, prav tako pa tudi ne Sfmpdoria proti Spa-lu. Nekol‘ko bolj negotova pa sta izida v Milanu med Inter-jem in Napolijem ter v Rimu med Romo in Udinese.
Za derby med Triestino in Padovo vlada veliko zanimanje, saj gre za srečanje dveh večnih rivalov, pri katerem igra posebno vlogo prestiž. Prvo srečanje v Padovi se je končalo r.f odločeno, po vseh dosedanjih srečanjih med obema enajstericam^ pa ima Triestina nekaj prednosti. Doma je 5 tekem dobila in 3 remizirala, Padova pa je doma do-
Naša prognoza	
Bologna-Atalanta	1
Fi o ren ti n a-Tori n o	1
Inter-Napoli	1 2
Juventus-Genoa	1
Lanerossi-Lazio	X 2 I
Palermo-Milan	X 2
Roma-Udinese	1 X
Sampdoria-Spal	1
Triestina-Padova	1
Alessandria-Catania	t
Bari-Verona	t
• Livorno-Prato	X 2
Reggiana-Mestrina	1 X 1
Venezia-Pro Patria	1 X
Siracusa-Lecco	1
bila 3 tekme, tri remizirala, tri pa celo izgubila. Triestina je na boljšem tudi v količniku golov v razmerju 17:16.
Seveda je veljavnost tega pregleda za prognozo jutrišnjega srečanja zelo relativna, vendar pa dokazuje, da sta si enajstorici bolj ali manj izenačeni. V začetku tega prvenstva je Padova začela zelo dobro, nato je znatno popustila, sedaj pa se očitno zopet vrača v formo. Moštvo vodi Tržačan in bivši igralec Trie.-t‘ne Roc-co.
Ce bi šlo po tradiciji, bi torej Trieslma jutri ne smela izgubili v kar upajo tudi vsi njeni navijači. Kljub temu, da se je položaj tržaške enaj-storice zadnjo nedeljo znatno poslabšal, pa je Triestina prav v zadnjih dveh tekmah tako proti Juventusu kot proti Na-poliju — ne glede na poraz — zelo dobro zaigrala ‘n torej ni nobenega razloga, da ne bi dobro zaigrala tudi jutri, čeprav bo morala nastopiti brez
svojega standardnega branilca Bellonija, ki čuti bolečine v nogi. Ker se vsi ostali igralci dobro počutijo in ker tudi nima velikih izbir, se je tokrat Pasinati kaj hitro odločil za sestavo svojega moštva, ki bo naslednja:	Bandini v
vratih, Toso in Briinazzi v ožji obrambi. Petagna. Ferrario ih Tulissi v krilski vrsti, ter O-livieri, Mozzero, Brighentii Szoke in Petris v napadu. Edino negotovost za Pasinati-ja je predstavljalo mesto desnega branilca, za katerega bi lahko prišli v poštev Claut, Costelli k. Cialabrini, toda Pr' vemu je v teh dneh umrl oče in zaradi tega za nastop moralno ni pripravljen, druga dva pa nista v formi. Obstajala je tudi možnost, da se Petagni dovoli en teden počitka, da se fizično in živčno odpočije, toda Pasinati se °" čitno ni mogel odreči temu vedno solidnemu in zanesljivemu igralcu. Iz napada Je izpadel Cnzzaniga, ki je prc* lahek za tako trdo srečanje, kakršno se obeta za jutri.
Odgovorni urednik STANISLAV KENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 16. t. m. ob 19.30 uri Metro barvni film:
«DVA MORNARJA IN DEKLICA»
Igrajo:	Frank Sinatra,
Gene Kelly in Katarin Graison
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt
kot človek kot partizan, kakor pa takole... Oh!» Je glasno	Zlvičem je usojeno, da izginejo s sveta. Moja poslednja dolž-
dahnil: to ni bil vzdih, temveč hropenje. Vroča kladiva so	nost je junaško umreti. Ce tega ne bom storil, bi bilo bolje,
DOBRIČA ČOSIČ
»k ie
»Ni res, da smo ukradli kruh. Prihranili smo svoj delež,* se je ta oglasil. To je bil nov partizan, ki ga je Jovan pred nekaj dnevi pripeljal iz mesta
»Te ni sram, da laže š!» ga je napadel Sajavček.
Med njimi se je vnel prepir, ki so v njem vsi sodelovali, tudi tisti, ki so molčali, ko je bilo govora o Uču.
Mrak se je plazil iz črnega gorovja. V planini prihaja noč naglo.	Kakor bi	bila ves dan skrita v	vejevju,	globelih
in špiljah,	nevidna in pritajena, nenadoma	zagrne	gozd pa
se potem zlije s temačnim nebom, kakor bi ga potegnila
na zemljo.	,	. ,.
Uča se	je odločil,	da bo napravil konec prepiru in taksne-
mu pogovoru. Zmedlo ga je in čutil se je užaljenega, ker večina partizanov njega obsoja za poraze in takšen položaj v četi Pa vendar ne more biti res, da je vse propadlo, še nekaj mora ukreniti. Toda... Z besedami se tu ne opravi ničesar.
«Nehajte s prepirom! Sovražnik je blizu nas,» jih je prekinil »Prepričan sem, da nisem pogrešil, ker smo ostali na Jastrebcu* Uča je obmolknil, ker ni vedel, kaj bi še rekel. A treba je nekaj povedati. Vstal je, pomolčal, globoko vzdihnil da vsi slisali, in nadaljeval:	'
«Mi smo komunisti. Kaj moremo in smemo umirati takole uboei revni, poraženi?... Da nas sovražnik pobija kakor prestrašene zveri . Mar nismo več isti ljudje kakor pred nekaj dnevi ko smo se tako junaško bojevali? Kaj se je zgodilo ■ nami, tovariši? Bolje je, bolje je, častna beseda, umreti
mu nabijala na senceh, solze pa so ga kot žerjavica pekle v trepalnicah in mu ostajale v očeh.
«Bolje je...» je vzdihnil nekdo v mraku.
«Bolje!» se mu jih je še nekaj pridružilo.
»Nocoj se bomo prebili... Pojdimo! Pod steno ni snega...* je zašepetal Uča in bilo mu je žal, da jim ne vidi v obraz.
Partizani so stopili za njim. Brez besede. Kot kepa mraku.
29.
Crna in temačna noč se je kot ogromen črn medved zgrnila na planino. Po gozdu, ne daleč od partizanov gorijo povsod naokrog drug ob drugem ognji. Njihova od megle uma-zanordečkasta svetloba prebija temo in se širi nad borovci. Ognji spominjajo na rane, na velike opekline noči. Sove se. oglašajo in trgajo tišino.
Partizani so se zavlekli pod steno, ki se je kot napušč pokrila nad njimi. Tu ni bilo snega, bilo Je le še bolj temno in ljudje se niso razpoznavali med seboj, dokler niso spregovorili. Na pesku in listju so si pripravljali začasno ležišče, šepetali in čakali polnoči, ko so se morali prebiti iz obroča.
Uča je sedel naslonjen na skalo in gledal v sovražne ognje. V teh trenutkih je imel eno samo željo in eno samo ambicijo: junaško pasti; da ga bodo po smrti pomnili partizani, ljudje in sovražnik. Tako, kakor je padel Gvozden. Misel se mu je nenehoma vračala h Gvozdenu. Spominjal se je vseh podrobnosti. Ni se kesal, ker ga je tudi sam obsodil na smrt, vendar pa ga je sedaj bolj kakor kdajkoli občudoval; čutil je, čeprav se je temu upiral, da mu Gvozdenov primer prebuja in razplameneva divjo moč in strast, da bi se zagnal v temo in s pestmi gasil sovražne ognje. Ne smeš neopaženo in neslišno oditi s sveta in iz boja. Treba je oditi tako, da ljudje pomnijo, kdaj si odšel. Vidno in lepo pasti... Ah, ljudje! Dokler smo zmagovali, ste bili vsi hrabri, ste bili vsi junaki. Revna je ta hrabrost. Biti hraber v porazu, to je prava hrabrost, to je pravo junaštvo. Edino to še lahko storim... Tudi Pavle je prav gotovo padel. Jaz nisem imel sreče.
da se sploh nisem rodil... Toda zakaj bi moral ravno umreti?... Morda... He, to je samoprevara!’
Vse misli so se mu nenadoma spremenile v eno samo željo, da bi prižgal cigareto. Samo eno Zeto in nič več. Zelja po tobaku mu je dražila jezik in usta. Vedel Je, da nima nihče v četi tobaka Zdelo se mu je, da ne more vzdržati. V njegovi bližini —- v temi ju ni videl — sta dva šepetala. Da bi preslepil svojo željo, je prisluhnil njunemu pogovoru: »Cernu bi se boril dalje, ko je odred propadel? Prva četa gotovo ni ušla poginu, nas so razmesarili...*
«Da, odred in vse drugo! Vasi so iztrebljene... Rusi se umikajo... Nikjer se ne zaustavijo, mi pa smo govorili, da je to taktika. Kakšna taktika! Vse se je obrnilo narobe*.
»In kdo ve, kaj je s proletarci v Bosni? Nič se ne sliši o njih. Kdo ve, kaj je s tistimi našimi divizijami. Pavle pripoveduje... Zavzeli so to mesto pa ono pa svobodno ozemlje... Kdo ve, morda je vse to samo propaganda*.
»Cisto lahko. Kje bi naši vzeli radijsko postajo? Ta .Svobodna Jugoslavija’ je gotovo kje v Rusiji. Kako morejo oni za vsak dan vedeti, kaj se dela v Bosni?*
»Naši sploh noro ravnajo. Kako se moreš tolči proti Nemčiji, ki je pramagala ves svet. Rdeča armada jim ne more nič. Stisnili so jo k Volgi. Kaj pa bomo storili mi, ki smo takšnile? Brez orožja, bosi in goli... Prav je imel Gvozden... Ce bi vsaj Rusi prodirali. Pa naj nas potem vse zbrišejo s tal. Ce bi oni napredovali, pri moji veri, ne bi mi bilo žal umreti. Tako pa, uničili bodo vse odrede v Srbiji. Slišal sem, da vse preganjajo kakor nas. V Srbiji ne bo več partizanov*.
»In zakaj so ustrelili Gvozdena... Tega ni zaslužil. Star borec in namestnik komandanta. Ni jim dovolj, da nas Nemci pobijajo, pa smo se še sami začeli pobijati. Preveč nas je!» »Kje neki sta sedaj Pavle in Vuk?*
«Kdo ve, kje sta? Morda kje v Šumadiji*.
»Kaj ves, vraga, morda bi bilo bolje, če bi se bili tudi mi prebili iz blokade in kam odšli Morda bi se rešili*.
.(Nadaljevanje sledi),
Jaitcitu (jnčinah
predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
«Kakor prej... bolje ko prej*
Usoda žene, tujke v ivojetn domu, ki je lastna hči ne »pozna!