Poetnina риг— т LETO UXi T LfabTjairi, т aoEoio оИоКта 1951 8ТЕУ. 248 a Cena i Din Naročnina mifi 25 Din. ta inoteo-»<»o 40 Din — ne-del f«ka 17Љ j» e*-loleia« •*> Din. n l№»emiilTO 1201 >lii H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« leha pon Cek. račnn: Ljubljana it 10.630 in 10.549 u inserate; Sarajevo itv. 7V»3, Zagreb »tt. 19.011, Pra«re-Dunaj 24.797 Uprava: K.opitar-Jmi b. kMM 2992 ija vsak dan ijutraj, razen deljka in dneva po prazniku (JrtdiiiHt 1» v КоцИаг al hrtli Telel uai nmlniAtva: dnerna tlutba 2050 — a<»čnit WM> >444 m 2U50 Praznih varčevanja V iM-mvesi Ijivili okolščinah prnoiujcino letna dan varčevanja. Živimo v dobi gosjxxiareke krt&e ia veepoveod vidimo, da ni govora o zbiranju prihrankov ca bodočnost, ali pa moramo vsejiovsod zmanjševati svoje izdatke, ker eo pač padli tudi dohodki. Zato je danes bolj umestno, nego kdaj-koli, pisati o pomenu varčevanja. Letoa je nastopila druga faza velike svetovne goapodarske krize. Prešla je namreč kriza tudi na flnaočno polje in izzvala val nezaupanja po celem svetu. Mi nismo mogli ostati otok. Saj vidimo, kako neugodne so razmere v tem oziru drugod. Tudi v najbolj močnih državah tezavrirajo ljudje velikanske svote gotovine in je ue dajo v denarne zavode, ki bi io potem plodonosno vrnili gospodarstvu. Nezaupanje zadnjih mesecev je zadalo velik udarec varčevanju kajti v negotovosti si vsakdo misli, da je bolje držati doma deuar, da ga lahko ob času potrebe odda. Poleg tega jaa splošna negotovost vpliva na ljudi, da ue mislijo več na bodočnost, ter smatrajo za najbolj umestno, da svojo izdatke izvrše v isti meri, kolikor imajo dohodkov. Zalo je treba v sedanjih časih zopet zbuditi smisel zn varčevanje, kajti le tako je mogoče, da se vzdrži stavba našega in svetovnega kredit-negu gospodarstva, kateremu preti toliko nevarnosti. Saj vidimo, kako vsepovsod itMni ljudje razpravljajo o koncu kapitalističnega gospodarskega sistema, kajti kriza, ki je danes preživlja kapitalizem, je najhujša in najobsežnejša, ki jo je kdaj doživel kapitalizem. 1)ли«а, ko so za nami dobra ib slaba izkustva inflacije, nc more biti govora o kaki inflaciji, ker la) ko pomeni nova inflacija še večji udarec zaupanju in veri v vrednost proizvodov. Sedaj so nam poleg gosjiodarsko političnih ukrepov zlasti potrebni ukrepi, ki bi vzpostavili zaupanje. Vprašanje zaupanja pa je cel kompleks problemov. Zato je to delo težavno in zahteva velikega razumevanja gosjtod,irskih in socialnih zakonov, zlasti pa mora to delo usivariti vse predpogoje, da se lahko vrši propaganda za zopetuo varčevanje, ki je osnovna baza našega kreditnega sistema. Ugotoviti morimo, da je bila sedanja kriza v nema I i meri povzročena po jiomanjkanju smisla za varčevanje. Zato vidimo, kako se dolžniki (to so predvsem industrijci in trgovci) zavzemajo za inflacijo, s katero bi se bremona njih dolgov zmanjšala, dočim je naravno interes upnikov, to je varčevalcev, da ostane tudi stvarna vrednost in terjatev neizpremenjena kar v inflaciji ue bi bfl slučaj. Upniki zato danes odločno zahtevajo, da ne preido svet v inflacijo. Kar je popolnoma razumljivo, saj vidimo, kako so izginili v'Inflaciji prihranki milijonov malih ljudi. Z inflacijo je bila ustavljena tvorba novega hranilnega kapitala, kar je imelo za posledico splošno gospodarsko krizo. Stavba našega kreditnega sistema je postala po celem svetu previsoka, na kar so strokovnjaki opo-znrjall že dalj fcaaa. Zlasti pa jo postalo breme dolgov neznosno, ko je bil izkupiček dolžnika radi pndajočib cen vedno manjši in je tako nastala ne-varuoat, da bl terjatve izgubile na svoji vrednosti. Sedaj se bo treba vrniti zopet k starim načelom varčevanja in izvrševati investicije le, v kolikor bodo dopuščala lastna sredstva. Danes ne vemo, kako se bo dalje razvijala kreditna kriza. Zato je potrebna največja previdnost pri sklepanju novih poslov, ker niso izključena presenečenja. Vodilni gospodarski strokovnjaki pravijo, da tudi pri nn« v splošnem ni računati na izboljšanje pred prihodnjo jesenjo. Naravne ni izključeno, da bi se pokazali maki Izboljšanjn že prej, vendar pa nam je na sploSno Izboljšanje računati Šele proti koncu prihodnjega leta. V teh fcaslh gospodarske depresije je treba hitrih tn plodonosnih ukrepov. Večkrat se da hitro z malimi sredstvi doseči več kot kasneje z neprimerno većjimi »votuni. Konkretnih predlogov smo čuli doslej malo, vendar leze na dlani. Osnoven problem pa Je, kakor smo že omenili, vzjiostavitev zaupanja. Kajti varčevanje je na mestu le tedaj, če je dana atmosfera zaupanja. Na drugi strani j>a je potrebno naglasiti pomen varčevanja pri izdatkih vsepovsod, ne samo v privatnem gospodarstvu. Zlasti velja to sedaj, ko prekomerno trošenje vzbuja socialno nezadovoljstvo, ker je toliko milijonov ljudi prizadetih radi gosjiodarske krize. Kar veljn za posameznike, velja v še večji meri za gospodarstvo z javnim denarjem, t . > > » r 4 Лч* 1 " • ' . Misliti je treba na to, da davčni viri niso neizčrpni in da je njih tok zelo prizadet radi splošne krize. Prilagoditi se bo treba novim, izpremenjenlm razmeram in živeti po rnzmerah, ki nam nujno narekujejo varčevanje. Naj bo letos praznik varčtvanja opomin, kako zelo potrebujemo na vseh poljih preudarnega krčenja izdatkov v sorazmerju s padajočimi dohodki. Varčevanje pa naj ne bo osnovno nnčelo samo za privatnike, ki skrbe z« bodočnost, ampak tudi vseh druž bnlli enot I11 celokupnega narodnega gospodarstva. Francija bo vodila Evropo Lavalov ahtivizem — Najprej francosko-nemško zbližanje Lteia Živkoviča potrjena Belgrad, 30. okt. ЛА. Kasacijsko eodižče v Belgradu je 20. oktobra 1931 pod St. 12.685 končno potrdilo državno kandidatno lista g. Petra R. živko-viča, predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev. Го kandidatno lleto prlobčujejo današnjo Službene novine«. Dunajska vremenska napoved. Pričakovati je viharnih zapadnih vetrov tn mrzlega zraka z nevihtami, deloma se bo hitro razjasnilo, pa zopet hilro spremenilo, splošni vremenski značaj pa bo ostnL Pariz, 30. okt. Veliko zanimanje vlada za prihod ministrskega predsednika Lavala, ki prispe v Le Ha vre jutri na »Ue dc ""ranče«, to je na par-niku, s katerim se je -ulpeljal v Ameriko. Gotovo je, da mu bo pariškr- shčinstvo priredilo sijajen sprejem kakor pravemu zmagovalcu. Njegov ugled se je j)o zaključku \vashingloKskih razgovorov zelo dvignil. Amerika jo priznala Franciji pravice, ki ji gredo kot najmočnejši finančni sili Odpovedala se je vsaki nadaljnji iniciativi glede nemških reparacij, tako da so v bodoče izključena preseuečc-njo, kakor jc bil Hoovorjev načrt o enoletnem moratoriju. Ta koncesija Združenih držav se Hmatra za glavni uspeh predsednika Lavala. Nemčija nc more računati na tako direktno pomoč Amerike, kakor jo je uživala doslej, in je s tem navezana na Francijo*kot prvo upnico zaradi reparacij in le z njo in z njenimi zaveznicami se bo marala pogajati za ureditev tega vprašanja, ko poteče Hoo-verjev moratorij. Iijave, ki jih jo Laval dal še na Oceanu, pričajo, da namerava Francija takoj izrabiti svobodne roke, ki so ji bile dano v Washingtonn, in pričeti odločno akcijo, da še bolj utrdi svoj prestiž v Evropi. Laval je dejal, da bo o poteku svojega obiska v Wasliingtonu poročal poslanski zbornici, in tako bo tej dana priložnost, »da sprejme drsno nkrepe, ki bodo Franciji dovolili, da si hres prevelikih žrtev zagotovi vodstvo pri obnovitvi Етгоре.« Ministrski predsednik je nadalje izrazil svoje prepričanje, da je za to neobhodno potrebno sblilanje med Francijo in Nemčijo. »Posvetoval se bom s svojimi tovariši ministri o načrtu za združitev vseh sil, da so izvede popolno francosko-nemško zbližanje. Za to je treba najprej obnoviti zaupanje, ki ga lahko zgradimo edino na gospodarskem sporazumu. Povodal som predsedniku Hooverju in senatorju Borahti, in mislim, da sem ju tndi prepričal, da bo Franrija, ako jo pustijo samo zase, lahko isvedla to zbližanje Lvropi bo dana možnost, da se okoristi, toda treba bo opustiti sistem nacionalističnih politik in gledati preko meja za splošni blagor.« Iz teh izjav je razvidno, da ue nameravajo Francozi izrabiti svoje sedanje pozicije za ta da bi nn Nemce še bolj pritisnili, temveč da bodo sami vnovič ponudili Nemčiji roko v spravo. To razpoloženje Francozov so nemški diplomati takoj opazili in zato ni prišlo nemški diplomaciji niti zdaleč na um, da bi se v razgovorih z Grandijem vezala z Italijo. Nemški vladi ni bilo prav lahko vzdržati zaželenega ravnotežja spričo gonje nacionalističnega tiska, ki zahteva naslonitev na Italijo. Dejstvo jo. da je odšel Grandi iz Berlina s praznimi rokami iu da so ostali razgovori med njim in Britningoni le »abstraktnega značaja«, kakor ••"otavlja »Vossieclie Zeitung«. T-^koj po washingto>iukem komunikeju o fran-eosko-nni'-riškem dogovoru, da stopi po poteku Hooverjevega moratorija zopet v veljavo Youngov načrt, so je iz Berlina-razširila vest, da namerava Nemčija v smislu tega načrta v najkrajšem "asu prositi za sklicanje preiskovalnega odbora o j>la-čilni zmožnosii Nemčije Ve -aj bi dognal, da Nemčija ne more plačevati reparacij, in nato bi se njih izplačevanje zopet odgodilo. Ta vest se zdnj zanika. Nemci nikakor ne nameravajo napraviti lega koraka, preden si. <. washingtonskih razgovorih ne izreče francoski parlament in se po francosko-uemški diplomaciji ne prijiravijo ugodna tla za takšen predlog. Hooverjev moratorij poteče v ostalem šolo 30. junija prihodnjega leta in Nemcem se bolj mudi. da uredijo vjirašanjo kratkoročnih kreditov, ki so jim bili podaljšani le do februarja. Poseben ministrski odbor bo v navzočnosti predsednika Reichsbanke sklepal, kakšne korake naj nemška vlada stori, da doseže novo podaljšanje kreditov. Verjetno je, da bo v tej zadevi zopet sklicana mednarodna konferenca, ki se jo bodo poleg Nemčije udeležile Združene drŽave, Anglija. Francija, Belgija in .laponska. Pred direktnimi podajanji med Berlinom in Parizom Pariz, 30. okt. ž. Današnji Journal': objavlja uvodni članek pod naslovom: »Francija v središču »vetov, odgovornosti«, v kojem pravi, dn vprašanje kreditov in varnosti no bo prej rešeno, dokler -e no vzpostavi popolno zaupanje v svetu. Zboljšanje fratirosko-nemških odnošajev in izpolnitev garancij, ld jih zahteva Laval, je glavni pogoj zn zbližanje.« Berlinski dopisnik Tournala iioročn v zvezi T. včerajšnjo sejo nemšk-« državno vlade, ua kateri se je razpravljalo o rezultatu pognjanj v \Vashing-(Oitu, da želi Nemčija postopati le na miren nnčin in v sporazumu z Lavalom. Zaradi tega t>o v sredo nemški poslanik von Ilfiscb obiskal Lavala. V berlinskih političnih krogih jia prevladuje prepričanje, da vsled težke krize, ki tare Nemčijo, ne more ostati samo pri enostavni zaščiti plačil, temveč je nasprotno potrebna revizija vseh reparacij. V zvezi s tem se bodo pričele že prihodnji teden pogajanja med Berlinom in Parizom. Parit, 30. okt. Ig. Nemški poslanik v Parizu je dobil iz Berlina nalog, da že jutri pri oflciol-nem obisku Lavala predlaga, da se skliče posvetovalni odbor mednarodne reparacijske banke v Baslu, ki naj jionovno prouči plačilno zmožnost Nemčije. Računa se s tem. da Ivo tn konferenca sklicana v Pariz že meseca novembra ali vsaj decembra. Obupno stanje nemških financ Berlin, 30. okt. tg. Nemški poslanik v Parizu Hdseh je nocoj dopotoval v Berlin. S svojim pri-nodom v Berlin namerava v glavnem pripraviti razgovor, katerega bo imel prihodnji teden s francoskim ministrskim predsednikom Lavalom. Dočim se je prvotno računalo s tem, da bodo kratkoročni krediti, dolgoročna posojila in udeležbe inozemstvo v Nemčiji skupno znašale 23 milijard, se jo sedaj v nemški državni banki po poizvedovanju že izkazal znesek 28 do 29 milijard. V času moratorij-skepa dogovora se jo moralo nemško privatno gospodarstvo obvezali 1111 \W,'r obresti za kratkoročne kredite. Zaradi teli previsokih obresti ne bodi zadostovali prihodi deviz, da se z njimi jilačajo obrestne obveznosti za ves znesek inozemskih kreditov iu udeleži). Knn milijarda teh kreditov pz bo tekom prihodnjih tednov in mesecev izginila nn ta nnčin, da se je tudi v času moratorije vrnila cela vrsta inozemskih zahtev, ki presega domače efektne prodaje. Prva seja francosko-nemške komisije Berlin. 90. okt. AA. Ker sla tianmska in nem ška vlada člane in strokovnjake /n mešano franen-sko-nemsko gospodarsko komisijo že imenovali, ■•r je komisija sestala danes k prvi s"ji. Generalni la,' nik francoske sekcijc komisije, ravnatelj trgovinskega oddelka francoskega ministra za zunanje /u deve Colaml in namestnik predsednika nemške sekcijc državni podlajnik Trendelpnburg kol generalni tajnik in ravnatelj ministrstva Riltcr so o priliki sestanka članov mešane komisije razpravljali o njenem delovnem juogramu. Mešana gospodarska komisija bo sestavljena iz Štirih pod kom i sij. katerih predsedniki se bodo skupno s predsednikoma in generalnima tajnikoma francoske m nemške sekcije komisije sestali v prvi polovici novembra v Parizu k svoji prvi seji. Preosnova angleške vlade Konservativci zahtevajo več ministrov I/ondon. 30. okt. A.A. Vsi ministri so formalno demisijonirati. Tako ima ministrski predsednik možnost, da po svoji volji izbere svoje sotrudnlke. MacDonald eo je žo posvetoval z nekaterimi .svojimi tovariši. Včeraj popoldne je predsedoval seji ministrskega sveta. »Times« napovedujejo, da bo nova angleška vlada imela 20 ministrov. List zahteva, naj bo novi kabinet enoten in ne samo zbirka reprezentativnih osebnosti, časopis nadaljuje, da bo zahtevalo urav-novešenje trgovinske bilance veliko dela. Vlada bo morala v prihodnjih mesecih sklicati več konferenc z dominjoni In z drugimi državami. Glede oživljenja imperijalne trgovine poročajo, da bo kanadski ministrski predsednik jionovil povabilo na imperijnlno gospodarsko konferenco v Oltawi, ki sc sestane jirihodnje leto. Gospodarski krogi pozdravljajo lo konferenco. Predsednik imperijalne zveze trgovinskih zbornic jo včeraj dejal, da je scdnnji čas zelo ugoden zu obnovo razprav o konsolidaciji gospodarske (motnosti Britskegn inijierija. Ministrski predsednik MacDonald sc kljub velikim naporom zadnjih tednov počuti zelo dobro. Danes odpotuje v Chcqners. kjer ostane jireko nedelje. Kralj bo otvoril parlamentarno zasedanje dne 10. novembra. Kraljevskemu sprevodu iz vvestmin-sterske palače v parlament bodo prisostvovale velike množice. Dne 11. novembra se kralj udeleži spominskih slavnostl 0I1 priliki premirja pri grobu neznanega vojaka. Japonci zahtevajo od sovjetov pojasnita Jaoonsfea smatra Mandžurijo za svojo interesno sfero • Moskva, 30. "okt. AA. Tass poroča, da je japonski jioslanik v Moskvi obiskal pomočnika sovjetskega komisarja za zunanje zadeve ter zaprosil ob tej priliki za pojasnila o glasovih, ki se širijo v Mandžuriji, da so Sovjeti sklenili podpirali kitajskega generala Mao. Japonski poslanik je d od."!, da ti glasovi vznemirjajo Japonsko in izjavil, da bo Japonska v primeru, dn sovjetske čete zasedejo vzhodno kitajsko železniško progo, poslala vojaške oddelke, da zaščitijo progo Taonan-Cicikar. Pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadevo je izrazil japonskemu poslaniku začudenje povodom razširjenja leh vesli ter dejal, da se med kitajskimi četami ne nahaja noben sovjetski inštruktor in da Sovjetska Rusija ne vzdržuje nobenih zvez 1 priznala sovjetsko vlado. General Cangkajšek je v Mandžuriji ter da spoštuje mednarodne pogodbe ' izjavil, da mora Kitajska dobiti jamstvo, da Ru-s Kitajsko. Dodal je, da bi bila politična ali vo- j sija ne bo vodila propagande in da nc bo podpirala jaška okupacija vzhodno-kitajske železnice tudi pod komunistov na Kitajskem. izgovorom podpore v nasprotju z miroljubno politiko Sovjetske Rnsije in Interesi svetovnega mira. Pariz, 30. oktobra. AA. Briand je imel dnljši sestanek z japonskim poslanikom Jošizavom o položaju v Mandžuriji. Mukden, 30. oktobra. AA. Japonska armada v Mandžuriji jc včeraj porazila v bližini čenčistunn in Cupingkaja četo 1.000 kitajskih roparjev. V boj jo poseglo tudi topništvo. Roparji so imeli 100 mrtvih in 200 ranjenih. Kitajska še ne prizna sovjetov Sanghaj, 30. okt. AA. Kitajska nacijonalna vlada je odbila predloge raznih organizacij, naj bi Edisonov testament Nevvjork, 30. okt. tg. Edison je v testamentu odločil, da dobijo njegovo zapuščino v glavnem njegovi otroci, dočim Je vdova že piej dobila pri- ; padajoči del. Vendar pa lavni delež dobita dva najmlajša sinova, in sicer v obliki kontrole nad lidisonovimi podjetji, ki se cenijo na 12 milijonov dolarjev. Dalje je Edison določil majhne legate v sluipni vrednosti 28 000 dolarjev za svoje tinj-dtta aodelave*. Poostren hurz v Indiji London, 30. okt. tg. Indijski podkralj jc pooblastil angleško policijo, da sme porabljati izredne ukrepe proti Članom nli prijateljem indijskih političnih družb. Posebno v Bengflllji se zdi, da hoče neka tnjnn družba doseči politično cilje 1 atentati na angleške uradnike. Prvi ntentnt je bil izvršen na angleškega distriktnega uradnika v Dacci, drugi pn v Kalknti na predsednika društva Evropcev. Upokojitve profesorjev Belgrad. 30. okt. I. Z ukazom prosvetnega ministrstva so bili upokojeni: dr. Ljudevit Pivko profesor na moškem učiteljišču v Mariboru, v I jiolož. skupini, iiadnlje Gvajr Anton, profesor m. moškem učiteljišču v Mariboru, v !l. polni, skupini 2. razred, nadalje Ferdo (»oljak. jirofosor na moškem učiteljišču v Zagrebu, v 3. pulož. skupini 2 razred, |>rofosor Kovačif Anion nn moškem učiteljišču v Mariboru, v 3. polož. skupini 2 razred. La.411.-1n Franjo, prof. nn moškem učiteljišču v Zagrebu, v 3. skupini 2. razred. Močan Josip. prof. na ženskem učiteljišču v Novem Sadu, v 3. skup. 2. razred. Premestitve prometnih uradnikov Belgrad, 30. okt. 1. Z ukazom prometnega ministrstva so premeščeni sledeči prometni uradniki: Česen Janez iz Ljubljane, glavn ikolodvor, na Rakek, Skerjanc Ivan iz Tezna v Mnriboru gl. kol. Gunčar Minko iz Dobravc-Vintgar na kolodvor Sava v Zagrebu, Lavrin Josip, šef postaje v Velenju za šefa postajo v Skofji Loki. Brandner Franc, postajni načelnik iz Rogaške Slatine na postajo VI-dem-Krško. Pavšek Stanislav, prom. uradnik nn Brezovici, je premeščen na postajo Dobrava-Vini-gar, Zaharjaš Josip, postajni načelnik v Vel. Gredi, za blagajnika na postajo v Slavonskem Brodu. Kaho bodo volili gluhonemi Belgrad. 30. okl. 1. Današnje »SI. novinet oL javljajo sledeče tolmačenje k volivnemu zakonu: Gluhoneme osebe, ki vsled svoje telesne hibe ne morejo izvrševati vseh onih formalnosti pri volil-vali, katere predpisuje vollvnl zakonik, smejo glasovati s pomočjo tolmačenja. To tolmačenje mora. ako ni osebno jioznan volivnomu odboru nli vsaj enemu članu volivnegn odbora, vršiti legitimirana oseba in se mora postopati nn isti način kakor v slučaju, če volivec sploh ni znan odbornikom voliv-nega odbora. O glasovanju gluhonemih so mora sestaviti zapisnik. Dessy je mrtev Trst, 30. okt. Danes so ua vseh tukajšnjih sodiščih proslavili epomin bivšega glavnega državnega tožilca Dessyja, ki je včeraj umrl v Vigevanu. Državni tožilec Dessy je bil leta 1028 dodeljen k izrednemu »odižču v Rimu in jo pozneje poslal glavni državni tožilec izrednega fašističnega tribu-nala. Kot takčen se je »proelavli« po vsem svetu. On je bfl tisti, ki Je zahteval glavo komunista delh-Maggiora, anarhista Schirruja ter Slovanov Vladi-mirja Gortana, Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša. Obravnave na tukajšnjih sodiščih so bile danes za kratek čas prekinjene in lako jc bila dnns državnim tožilcem in nekaterim advokatom prilož-•ost. da oroalavljo njegove pravne vrlin* film SI Stm. M& Španija na usodni poti Barcelona, konec okl. Ko je 14. aprila letošnjega leta presenetila Evropo španska republika, so se takoj čuli glasovi, da se jc za deželo pričela neke vrste perioda Kc-renskiga, kateremu pa bodeta v dogledneni času sledila Lenin in Trocki. V teh temnih domnevah je domači in evropski kulturni svet še posebej potrdil naval na samostane in cerkve, ki ga je 12. maja povzročila nahujskana poulična drhal. Enako netijo nezaupanje v obstoječi režim neprestani delavski nemiri in štrajki, ki jih povzročajo sindikalistične organizacije. Po sprejetju cerkvi sovražne zakonodaje in odstopu zmernega republikanca Alcale Za-mora in njegovih pristašev je postalo čisto jasno, da se levičarski kurz v mladi republiki bolj in bolj uveljavlja. Ako bi pa o tem še kdo dvomil, bo našel neizpodbitno potrditev v postopanju Sovjetske Rusije, ki od dne do dne kaže živahnejši interes za dogodke na Španskem. Vsak poslušalec radia lahko dnevno sliši, kako sovjetski govornik v španskem jeziku dan za dnem zagotavlja, kako srčno želi Sovjetska Unija, da nudi Španiji svojo bratsko roko. Sovjetski radio vam pripoveduje, odoben človeku s ceste s praktično pametjo in ve-.iko spretnostjo, toda dokaj površne izobrazbe, ki pri svojem vročem temperamentu hitro zaide v skrajnosti. Zamora je bil pravzaprav zastopnik meščanski intelektualcev, ki so aprilsko revolucijo sprejeli kot politično zadevo, ne pa not pričetek temeljnega socialnega prevrata. Na socialnctn polju »o bili Zamorovi republikanci preje za evolucijo, kakor revolucijo. Nasprotno pa jc sedanje vodstvo španske države v rokah izrazitih socialnih revolucionarjev, le da jim manjka potrebna duševna elita. Seveda je Azana velik nasprotnik komunizma. Toda največja slabost njegove vlade je prav v tem, da ima proti sebi vse resnično revolucionarne elemente Španije. Kot take moramo smatrati predvsem vse sindikaliste, ki s strašno delavnostjo netijo nezadovoljnost od moža do trvo/a, ki izrabljajo vsako priliko za štrajke in nemire in hujskajo brezposelne proti obstoječemu stanju. Trocki je za novi komunističen list, ki je pričel izhajati v Španiji, napisal članek, kjer pravi, da bodo sindikalisti izvrstno desno krilo bodočega komunističnega gibanja. Razven njih namreč obstoja še vrsta idejno čistili in zavednih komu- nistov, ki jih trenutno številni sovjetski emisarji vežbajo in organizirajo. Po poročilu generalnega konzula iz Marseille se je v zadnjem času v Španijo vselilo do 300 sovjetskih agitatorjev. Sedaj je vlada uvedla vizum, da prepreči nadaljnje priseljevanje revolucionarnih elementov, pa je vprašanje, če bo kaj pomagalo. Vsi pravi španski patrioti s strahom opazujejo, kako kongres išče vedno bolj radikalnih rešitev ne le v kulturnih vprašanjih, ampak tuiii v ' t'os'^darskih in s tem zapušča osnove resniC.no demokratične države, ki vsem državljanom jamči iste : pravice. S svojim postopanjem vlada zavestno ali nezavestno zabrisuje ostro meje med republiko pra- ! ve demokracije in enostransko vlado delavske diktature. V resnic' j: sedanji rešim odbil od sebe vse one republikanske elemente, ki so nroti revoluciji. 3az;». ti? kateri stoii »ećnnia oficielna Španija, if vedno bolj oži Njenih domačih nasprot- j nikov i - 'ako veliko '-vilr da bi bil skoraj čudež, da bi .•г.Пч tož!",' .Tebredla mirnim potoin in 7. lasVni rv.dstv . 4aino ena pot je, ki bi mogla države -4iii ired usodnimi notranjimi boji: Iti na nrv« 'VjOodne "olrtve. ki bi zbrale v parlament Ijud' -seh tendenc in -.kupin ,ki se v resmei uveljavljajo \ španskem narodnem življenju. Zamora jc pra' to nasvetoval Azani, toda je s svojim predlogom. da se osnuje senat kot protiutež kongresa, propadel. S tem se je upanje na zadovoljiv konec zelo poslabšalo. Le težko je deliti optimizem z Lerrouxjem, ki misli, da je Španec prevelik indi-vidualist, da bi mu kolektivistične ideje sovjetov mogle kdaj prijati. Spanha sprejela re^rendttm Madrid, 20. okt. A A. Parlament je sprejel člen ustave, ki pravi, da lahko narod jiotoiu re-ferenda nastopi proti zakonu, ki gn je sprejel parlament. Izvzeti so samo lisi va, dopolnilni zakoni k oblastnim štatutom, lin . koni in mednarodno pogodbe. Narod laliKo nremoži parlamentu tudi zakonske predloge, za >:ar ie treba 15 odstotkov volivcev. Madrid. 20. oklobu. \A. Skupščina je sprejela določbo nove španske ustave o volitvah. V Španiji bod.» volitve na podlagi enake, direktne, tajne iu splošno volivnc pravice. Volivno pravico imajo državljani od 23. leta naprej. Poslanska doba traja pet let. Alfonz bo obsojen radi državnega vx'ara lionđon, 30. oktobra. AA. Veliki odbor v Madridu razpravlja zdaj o tem, ali naj se bivši kral.i Alfonz obsodi na smrt, ker je obložen drž. udara, ki jo bil izvršen leta 1023. Ker pa bo verjetno v novem kazenskem zaLouiku ukinjena smrtna kazen, bo kralj Altonz vsekakor obsojen na dosmrtno robijo, kraljevska posestva pa bodo kontiscirana v korist brezposelnih delavcev. Vendar zaenkrat še nimajo točnih dokazov, da je bil kralj Alfonz direktno vmešan v državni udar. Redukcija uradnišlva v Španiji Madrid. 30. okt, tg. Državnim uradnikom na španskem se bodo z dekretom znižale plače za SO^r, 7. izjemo sodnijskih, poštnih, diplomatskih uradnikov in učiteljstva. Kdor ima več kot 20 službenih let, se upokoji s polno pokojnino, drugi pn dobijo samo 80% pokojnine. Oni državni uradniki, ki bodo ostnli v službi, bodo dobili V)% pribolj-šek na plačo, morali bodo pa zato delati ua dan dve uri ve2. Moderna Turčija Vtisi naše delegacije z balkanske konference Belgrad, 30. okt. 1. Danes se je vrnila is Ankare jugoslovanska delegacija na balkanski konferenci pod vodstvom dr. Zivko Topaloviča. Delegati so od vožnje še precej utrujeni, vendar pa so izjavili časnikarjem svoje zadovoljstvo nad uspehi zasedanja balkanske konference iti nad ljubeznivostjo, s katero jih je obdajala turška vlada. Zelo so bili presenečeni nad napredkom, katerega so opazili povsod, kamorkoli so prišli v Turčijo. Carigrad ali pravilneje Istambul je nekoliko bolj mrtev, kakor je bil za čnsa sijaja otomanskih sultanov, pomgrski promet je nekoliko popustil, toda zadnjo čase so kaže živahnejše kretanje pomorske trgovine iz in v Sovjetsko republiko. Večina ladij, ki vozijo skozi ožino, nosi ali sovjetsko ali italijansko zastavo. Zanimivo je ugotoviti, kakšno jirvenslvo si jo znala osvojiti italijanska trgovska mornarica v teh vodah. Sovjtislte ladje izvažajo osobilo žilo, les in petrolej. Izginil pa je, kakor pravijo delegalj' iz Tstambula bivši mednarodni sijaj. Na poti v Ankaro so naši delegatje povsod naleteli na najživahneiše udejstvovanje. Polagajo 9e nove proge, gradijo se nove moderne ceste, ob železnicah pa nastajajo nova modernejša selišča. Ob vsej progi se najde tudi naše državljane, ki so zaposleni kot težaki pri gradbenih podjetjih. Ko so se razširilo vesti, da prihajajo Jugoslovani, so so vsi zbrali ter pozdravljali delegacijo. Ankara je danes popolnoma moderno evropsko mesto, ki leži skoraj tisoč metrov nad m irsko gladino. Vročina, ki je tudi ob »edanjpm zimskem času tako velika, da zavija mesto in visoko planjavo v oblak prahu, prijetnost bivanja za evropska pljuča nekoliko zmanjša. V vsem mestu so bile zgrajene široke ceste, ob katerih se grad.4 velike stavbe v dolgočasnem ameriškem slogu. Staro mesto je potisnjeno v ozadje. Kdor pride sedaj v Ankaro in hoče študirati orient, bo razočaran, ker bi v srednji Aziji našel evropsko dolgočasnost. Turška vlada je pokazala jugoslovanski delegnciji vse načrte, ki jih polagoma izvaja, in hoče nerodovitne stepe okrog prestolnice kultivirati. Ameriški in deloma tudi italijanski denar je v velikih rekah pritakni v f kraje in stvoril pravcate vrtove. Take vnete del." dolgotrajna in nehvaležna. Vendar se je pn ptsrefilo turški vladi napraviti lepo prestolnico in turška vlada upa, da se ji bo posrečilo anatolsko planjavo spremeniti v cvetoče vrtove. Seveda je glavni pogoj za to dotok imzemskirga denarja. V prestolnici sami se nahaja nad 1900 naših državljanov, ki so zaposleni pri gradnji javnih d<4. največ pri graditvi cest in vodovodov. Oni pripovedujejo, da živi daleč v turških gorah še mnogo jugoslovanskih delavcev, ki grade železnico, In sicer progo, ki bo vezala turško prestolnico preko Kavkaza s Sovjetsko Rusijo. Kdaj so prišli, koliko jih je ter kakšne so njihove razmere, kakšen njih zaslužek — kdo ve? Oni vprašujejo, kaj delajo doma njihove žene in otroci. Kar se tiče konference same, so delegati zadovoljni, ter se je menda pričakovalo malo preveč. Lahko rečemo, da bi bil lahko še sprejet balkanski pakt, ki ga je predložila Orčija. Do tega seveda ni prišlo, kar inora pakt proučiti še posebna politična komisija. Istambulska konferenca pa je vendarle pokazala, da veje nov duh po veem Balkanu. Narod bo tudi povzročil, da se bo kmalu kisala nova zgodovina balkanskih narodov. Upanje je veliko in delegatje konference so bili presenečeni nad izredno ljubeznivostjo turške vlade, ki je hotela pokarati, da se tudi smatra za del Balkana ter da hoče s svojim sodelovanjem ustvariti novo balkansko po-i litiko. Prihod Litvinova ravno v trenutku, ko je bilo j zasedanje balkanske konterence, je bil za naše de-I legate nekako demostrativnega značaja, ker je Ru-I sija najbrže hotela s tem pokazati, da se še vedno ! zanima za balkanski problem. Delegati pravijo, da niso imeli s sovjetskim komisarjem nikafeih raz-I govorov. Delegacija bo sedaj referirala zunanjemu i ministru o delu konference, nakar bo šele smela i javnost čuti o razlogih, ki so se vršili ob obali Bospora v anatolski pustinji. Hitler visoko meri Berlin, 30. okt. tg. >Vorwfirts< poroča, da je Hitler na zadnjem zborovanju narodnih socialistov v Braunschweigu proklamiral svojo kandidaturo pri prihodnjih volitvah za nemškega državnega predsednika. Edino napako, ki jo ima, to je, da kot Avstrijec ni nemški državljan, bo do volitev že odpravil, ker bo dovolil, da ga bo njegov tovariS v stranki, minister Klagge sprejel v braun-schweigsko državno službo. Nemiri v Nemčiji Berlin, 30. okt. AA. O priliki današnjega sestanka nacionalistov v kopališču Kreuzenau je prišlo do spopadov med nacionalisti in komunisti. Več oseb je bilo težje ranjenih. Belgrajske vesli Rolgrad, 30. okt. 1. Finančni minister je osvo-hodil odplačevanja vseh taks in pristojbin bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, in sicer tako dolgo, dokler bo služila sedanjim svrbani. Belgrad. 30. okt. I. Današnje »Službene novink objavljajo, da je bil postavljen za predsed. nika stalne izpraševalne komisije za polaganje iz. pita za profesorje srednjih šol in srednjih Iro-kovnih šol za dobo od 1. oktobra 1931 do 1. oktobra 1934 dr. Svetolik Stevanovič. Valutne špekulacije pred novomeškim sodiščem Izreden proces v Varšavi Voditelji opozicije na zatožni klopi Varšava, 30. okt. Varšavski proces proti glavnim vodileljem opozicije, ki so obdolženi, da so j hoteli nasilno vreči vlado in zasesti Varšavo, je prava senzacija za poljsko javnost. Listi priobču'e jo obširna poročila o poteku proccsa; vendar so v listih dolge bele liec, ker vlada ne pusti, da pridi-v javnost količkaj, kar bi bilo njej in sedanjemu režimu v škodo. Silno je presenetil javnost urini predlog glavnega obtoženca, bivšega ministrskega predsednika \Vitoeza, naj se uvede sodna preiskava proti osebam (proti Pilsudskemu), ki so leta 1926 zrušile zakonito vlado in odstavile zakonitega predsednika poljske republike ter se po krvavih bojih postavile na čelo vlade. Sodišče je predlog •eveda zavrnilo. V ostalem postopa sodišče napram obtožencem Локај dobrohotno, kar so ugotovili tudi predstavniki inozemskega tiska, ki prisostvujejo procesu. Velike svetovne agencije, kakor »Havns«, »United Pressr, »Reuter«, >Exchange Telegrapht, »Consolidated Press< so poslale v sodno dvorano svoje poročevalce. Navzočni so tudi dopisniki velikih evropskih listov, kakor pariškega »Tempsa«. »Berli-ner Tageblatta« in >Time6a<. Nadalje prisluškuje orocesu poročevalec moskovskih »Izvestij« in sovjetske agencije »Tassc ter dopisnik »Nevvj-ork Ti-mesa*. Ker je med obtoženci tudi nekaj socialistov, eo prišli k procesu tudi predstavniki inozemskih socialističnih strank, med temi se nahaja vodja belgi^klh socialistov de Brouckere, ki je večkrat zastoj>al Belgijo v Zvezi narodov in je član belgijske delegacije za razorožitveno konferenco. Na procesu bi moralo nastopiti okoli 400 prič. Obloženi eo: bivši ministrski predsednik Vincenc \Vitos, posestnik in vodja kmečke stranke, nadalje bivši notranji minister Vladislav Kiernlk, tudi pristaš kmečke stranke, profesor Adam Pragier, znan kot pacifist, voditelj socialistične mladine Stanislav Dubois, nadalje socialisti Herman Liebemiann, Norbert Barlicki, Mleczyslaw Mastek, Adam Cziol-koz; poleg VVitosa ln Kierntka pripadajo kmečki stranki še obtoženi Kazimir Bagineky, Jožef Putek in Adolf Savicki. Obtožence brani kar 20 odvetnikov, ki jih vodi znani varšavski odvetnik Berenson. Kakor znano, so bili obtoženci aretirani ea časa zadnjih volitev in odvedeni v zapore r Brest-Li-lov-k. Radi tega so tudi proces naziva breetski. Obtožnica pravi, da bo obtoienoi r čara med letom ' 1928 do 9. septembra 1900 pripravljali državni udar da strmoglavijo vlado in spremenijo ustavo. Dn to izvedejo, so hujsloili ljudsko množice, organizirali, vežbali in oborožili revolucionarne čete, ki so se skrivale za socialnodemokratsko in kmečko stranko; ti dve stranki sta se potem združili v enotno kmečko stranko. Ščuvali so mase proti vladi in jih pozivali, naj ne plačujejo davkov ler širili tajne lepake. Oborožene Čete je vodilo vrhovno vodstvo, ki je imelo namen, izvesti pohod v Varšavo. To dokazuje vstaja, ki so jo obtoženci izvedli 14. septembra lanskega leta v 22 poljskih mestih. Obtožnica je splošna in ne navaja dejanj, ki jih je posameznik zakrivil. Angleži obupujejo nad Evropo London, 30. okt. tg. Znani finančni strokovnjak, sir \Valter Layton je v razgovoru o položaju Mad-jarske izjavil v >Daily Nevvs Cronicle«, da je gospodarski položaj Evrope popolnoma brezupen in da so mednarodni dolgovi sedaj tako narastli, da njihovo vračanje ogroža redno poslovanje trgovine. Upniške države bi se morale zato končno odločiti za to, ali hočejo sprejeti plačila v naravi ali pa dovoliti večje odpise dolgov. Avstrija omeji uvoz živine Dunaj, 30. okt. AA. Korbiro poroča, da je bil včeraj ustanovljen parlamentarni odbor z nalogo, da redigirn zakonski načrt o ustanovitvi urada za promet z živino. Odbor je na današnji seji sprejel tozadevni zakonski načrt, vendar jo spremenil nekoliko besedilo vladnega predloga. Med spremembami se nahaja tudi Ia, da je na zaščitena domača tržišča dovoljeno uvažati živino le v toliko, v kolikor uvoz ne bo ogrožal domače proizvodnje in cen domače živine. Ti predpisi veljajo glede uvoza pi-lanih svinj šele od 1. decembra dalje. 0 trajanju novega zakona bo imenovani odbor sklepal na jutrišnji seji. Nato pride zakonski načrt prod plenum parlamenta ter zvezni svet Iz dežele revolucij London, 30. okt. tg. Proti osrednji zvezni vladi v Braziliji je izbruhnila vstnja. V okolici Pernam-huca se vrši huda bitka, o kateri še manjkajo podrobni podatki. Novo mesto. 30. okt. Snoči se je nadaljevala razprava jiroti obtožencem od |.ol S do pol tO. Zaslišan je bil soobtožeuec J., ki že v naprej dokazuje svojo nedolžnost. Na vprašanje predsednika senata, ali se čuti kriv. ga, jasno in odločno odgo-! varja, da ne. Tudi ni bilo zasliševanje J. nič posebno zanimivo. Na vse. kar je sodišče vprašalo, je dal popolnoma točen odgovor in vedno podprl svoj zagovor s konkretnimi dokazi in na podlagi raznih poslovnih knjig, ki jih j > imel s seboj. Danes zjutraj se je razprava nadaljevala Kot prvi je prišel na vrsto zopet K Na vprašanja odgovarja, da mu direktno pobudo za nakup tujih valut ni dal nihče od odbornikov, pač pa so odborniki tudi sami zamenjavali tuje valute v hranilnici. Da je kupoval te valute tudi od svoje sestre, pa je bilo razvidno iz salda konta, ki pa je izginil. Da je izginil, je zvedel šele 14. junija 1930. Ko pa je o tem obvestil predsednika M., je bil takrat K. že suspendiran. Ključe je izročil že 5. ali в. junija 1980, izginole knjige pa so se nahajale v blagajniških prostorih pod zapahom, od katerega je imela ključ blagajničarka II.. enega pa predsednik M. O tej izjavi je bil zaslišan predsednik M. Priča pravi, da se je za poslovanje vedno zanimal in opazil, da tujih valut ni bilo v blagajni. Mesto ravnatelja je vodil kot predsednik upravnega odborai hranilnice. Pravi, da je blagajna pri pregledu ved-4 no odgovarjala in da so se računi ujemali. Pri re-vizijali pa ni bil navzoč in tudi nikdar o tem obveščen. Revizijska poročila so se mu prečilala šele na sejah upravnega odbora. V treeoru so se nahajali vsi vrednostni papirji, a kakor omenja, tujih valut ni opazil veliko. In revizor tudi ni nikdar grajal poslovanje z valutami. Tudi sejni zapisnik, ki nosi njegov podpis, govori o nakupovanju valut, ki pn je bilo tedaj prepovedano. K. je po večini sam vodil knjige tekočih računov in ga je dostikrat priča opazila, ko je prišla v urad.'da je pred knjigami dremal. To mu je dalo povod, da se je pričel tudi sam malo bolj zanimati za poslovanje. Pričel je primerjati v knjigah tekočih računov od prejšnjega leta vknjižbe na debet in kredit in tako prišel na sled raznim nepravilnostim vknjiženjn, ker se je pokazal primanjkljaj. Kje sta ležaii knjigi, ki sta izginili, so ne spomin ja. Ko je zaznal za vse ne-dostatke, je povedal to županu in vladnemu svetniku, ki sta oba izjavila, da tega ne moreta verjeti. Ko je ta vprašal K., je on izjavil, da ima vse v redu. Počakal je bilance, in ker ee ni ujemala z njegovim računom, je napravil bilanco šo enkrat s pomočjo gdčne š. in takrat se je v resnici poknzal deficit. Tedaj je tudi K. priznal primanjkljaj. Kot je priča navedla lansko leto preiskovalnemu sodniku v Črnomlju. K. denarja ni ponevoril, temveč je ž niitn le špekuliral. Danes pa se ne spominja nič več, kako je takrat izjavil, pravi pa, da bo takratna izjava bolj držala. V kolikor je priči znano, so bilo špekulacije z valutami z vednostjo odbora, odnosno odbornikov, zelo malenkostne. Za nakup delnic Slavenske banke ni vedel ničesar. Tudi ni dal on K. nikakega odobrenja za špekulacijo z delnicami, niti ni bil nobenkrat navzoč pri sklepih odbora, ki bi pooblaščali K. v svrho špekulacije. Tudi dan potem, ko se je K. udal, je Imel šo ključ hranilnice in hodil še dva dneva v urad. nakar mu je še priča rekel, da se to ne strinja s suspendiranjem. Glede knjig, ki so izginile, so nastale i razne domneve. Priča sama ni odstranila nobene knjige, kakor tudi ne drugi odborniki ali uradniki, , ker niso imeli na tem nobenega interesa. Priča sn ee spominja, če so bile knjige po odhodu K. Se na svojem mestu in pravi, da bi jih tujci ne mogli odnesti. Vse poslovanje z blagajno pa je opravljala gospa H. 0 posojilu, za kalerega je prosila tvrdka J. et Comp., se spominja, da se je govorilo, da je bilo posojilo odklonjeno, kar je gotevo moralo biti zapisano v zapisniku. Sploh pravi priča, da je bilo vse poslovanje jako Čudno za časa K, tako, da se je gospa H., ki je že pet let blagajničarka hranilnice, sedaj komaj spoznala v poslovanju. Hranilnica je precej izgubila ludi pri vojnem posojilu, kako pa se je to krilo, se ne spomin ja in mu o kakih knjižhah izgube hi ničesar znanega. Tudi mu ni nič znanega o nemških markah, ali pa, da bi hil K. s pravnim pooblastilom, ki ga je imel, imel pravico za spekuliranje z raznimi valutami. Priča celo tega ni vedel, da je bil izvoljpn za hranilničnega ravnatelja. K. pripominja k temu še lo, da mu je odbor dovolil posojilo za napravo čebelnjaka v znesku 25.000 kron, kar je razvidno ludi iz zapisnika. Dalje pravi K., zakaj se ni dal revizorju na pregled skontro, ki ga je sam sestavil za leto 1929, na kar priča odgovori, da je bilo revizijski komisiji vse na razpolago. Druga priča Martin B. izjavlja, da je K.-a poznal in da ni živel preveč razkošno ter se je ba-vil le s čebelarstvom in lovom. Znano je pa tudi, da je trgoval na debelo z valutami in je tudi opozarjal g. F. na to nevarno špekulacijo. Ne spominja j>a se, če je še kakemu drugemu odborniku o tem govoril. Nato je nasiopilo še ve« prič, ki vse izpovedujejo, da je K. z valutami res kupčeval in nosil zlasti dolarje v njihov zavod, ne spominja se pa, na čegav račun. Ob treh popoldne se je razprava nadaljevala in je nastopil kot priča tajnik črnomeljske občine Alojzij Š, ki je izjavil, da K. ni zapravljal prekomernega denarja, da pa je kupil od njega njivo za 20.000 Din, katerega denarja pa mu ni dal na roko, temveč ga je vknjižil na njegov račun v hranilnici. Omenil je tudi, da je bil slednji navzoiS v predsedstveni seji hranilnice, ko je K. izročil predsedniku M. neke ključe. Za njim je bilo zaslišanih še par prič, ki niso izpovedale nič posebnega. Najbolj obremenilno pa je izpovedala za obtoženca priča ga. H., ki je vstopila 1. 3. 1929 kot praktikantinja pri hranilnici in ki jo je po njenih izpovedbah uvajal v hra-nilnično poslovanje tajnik K. sam. Pravi, da so'se vso knjige nahajale v blagajniških prostorih, od katerih sta imela ona in K. nasprotne ključe. Knjige, ki so izginile, ni ona nikdar pregledala, ker jih je vodil K., in tudi ni znano, da bi vodili kakšni konti separnti. pač pa so se volili kontokorenti. Povedala je, da je v dnevnik vknji-žila ona, v glavne knjige pa je prenašal knjižbo K. V blagajni je bilo precej tujih valut, ki jih pa K. po njenih izpovedbah ni nikdar prenesei v tresor, ampak jih je naravnost nakazal na zavode s tujimi valutami. Obračunavali pa so tuje valuto tako, da so dotične zneske, ki so jih obračunavali za valute, izplačali v gotovini. Pravi, da se je že 1. 1.027. šušljalo po Črnomlju, da pri hranilnici ni nekaj v redu. Za razna izplačila ni imela formular-nega naloga, ker je K. vodil celo hranilnico sam, in je le na njegov uslmeni nalog izplačala njemu 30.000 Din ter obremenila Kreditno banko, ne ve pa, knm je K. ta denar dni. Med drugim je izjavila, da si s K. res nista bila naklonjena. V splošnem je precej obremenjevala K., vendar pn ji je tudi K. dajal dobre odgovore za marsikatero obremenitev. izsuševanje obdonavskega močvirja Belgrad, J-. okt. Med Donavo in Tamišem, rečnim kanalom, ki se pri 1'ančevu veže z Donavo, ki ima pa tudi v svojem gornjem delu pri vasi Surduku direktno zvezo z isto, se nahaja obširno, 70.000 jutrov (čez 40.000 ha) obsegajoče ozemlje, ki je pa radi slabega padca Donave in Tamiša in pa radi svoje nizke lege perijodično poplavljeno in radi tega močvirno. To je tako zvani »Pančevački rit« (rit pomeni s trstjem in mahovi zaraslo močvirje. 2e pred leti, kmalu potem ko je bil projektiran znani pančevski most čez Donavo, ki bo prestolnico vezal po zelo kratki poti s Pančevom m Banatom sploh, a bo obenem tudi v mednarodnem (trazitnem) prometu pomenii precej, so strokovnjaki prišli na idejo o osuševanju tega močvirnega dela južnega Banata, ki bi pa s primernimi melioracijskimi deli lahko postala bogata žitnica naše države kakor Srem ali Bačka. Do večjega zanimanja za to idejo pa je prišlo radi tega, ker sta bila čez močvirje trasirana v podaljšku Pančevskega mostu svojih 15 km dolga nasipa za železniško progo in drugi za cesto. Pred dvemi leti so začeli z delom na izsuševanju Pan-čevskega rita in delo je tako naglo napredovalo, da bo prihodnje leto popolnoma gotov veliki krožni nasip, ki naj bi varoval ozemlje pred poplavami in ki je dolg skoraj 100 km z ogromno kubaturo 13,500.000 m3. Višina nasipa znaša 5 m. Izpeljan bo od Surduka ob levi obali Donave do Pančeva in zopet nazaj ob desni obali Tamiša do Surduka. Skozi sredino Pančevskega močvirja so projektirani trije veliki odvodni kanali v skupni dolžini 1% km, ki bodo odvisno vodo odvajali v Donavo. Zanje bo izkopano 1,143.000 m* zemlje. Odvajanje vode iz kanalov se bo vršilo z velikimi brizgalnami. ki bodo instalirane v Borči, Ovči in Belegišu in ki bodo v sekundi izmetavale po 12 nr1 vode. Delo mora biti po pogodbi končano 5. avgusta prihodnjega leta. Doslej je končanega več kakor za ta čas določa pogodba. Glavni nasip je gotov v dolžini 33 km in sicer ob Tamišu in v zgornjem delu pri Surduku. V delu je 17 kril nasipa. Tudi odvodni kanali so že sorazmerno zelo napredovali. Cez kanale je projektiranih 130 večjih in manjših mostov. Morda bo koga zanimalo, da so posamezniki že pred več ko petimi desetletji računali г izsu-šitvijo Pančevskega močvirja. Že I. 1568. so napra- vili prve nasipe, ki pa so bili zgrajeni iz slabega materiala in jih je Donava ob povodnji 1. 1876. popolnoma raztrgala. Tri naselbine, ki jih je Avstrija tu osnovala (Albrechtsdorl, Gizelaheim in Konigsdorf), so bile prisiljene, da zapuste poplavljene kraje, ker jim je voda poplavila polja in domove. Nadalje so začetkom osemdesetili let (1882.) nemški inženjerji podrobneje študirali melioracijo Pančevskega močvirja. Ali do dela in rezultatov (na terenu) ni prišlo. Pozneje (L 1910.) je bil izdelan nov načrt za preprečevanje poplav v omenjenem ozemlju, Hkrati je bilo osnovano posebno društvo, t. zv. Dunavskotamiška vodna zadruga, ki pa že izdelanih projektov ni mogla realizirati radi nastopa svetovne vojne, ki je delo in projekte za celo desetletje prekinila. V naši državi so začeli na izsuševanje in izdelovanje projektov zanj misliti 1. 1922. Z delom tia terenu pa se je začelo v avgustu 1. 1929. Delo vodi znana francoska firma »Batignol«, ki razen tega gradi tudi znani Aleksandrov most med Bel-gradom in Zemunom. Melioracijska dela pa nadzoruje po svojih strokovnjakih gradbeno ministrstvo. Korist ogromnega ozemlja, ki bo po izsušitvi najrodovitnejše polje v neposredni bližini prestolnice, bo velikanska. Posebej moram opozoriti na možnost razvoja vrtnarstva, ki je danes v Belgradu na zelo nizki stopnji. Živilski trg se bo logično pocenil, ker ne bo treba, kakor doslej, dovažati zelenjave in šc toliko drugih potrebščin, ki bi se morali gojiti v neposredni bližini velemesta iz daljine 30—50 km. Ozemlje Pančevskega močvirja jc deloma državna (29.000 juter), deloma občinska (32.000 juter) in deloma privatna last (13.000 juter). Polcd gospodarskega pomena izsuševanja moram podčtrtati še prometni pomen. Proga Bel-grad-Pančevo, ki bo v par letih izdelana, bo na ta način postavljena na solidnejša tla in bo promet na njei sigurnejši in hitrejši. Melioracijska dela od Donavi in Tamišu spadajo v kategorijo največjih državnih gradbenih del pri nas. Delo osuševanja je cenjeno na približno 250,000.000 Din. To je sicer velikanska vsota, vendar so strokovnjaki mnenja, da se bo v najkrajšem času bogato rentirala. Belgrad pa bo s tem dobil čisto drugo podobo in ne bo nič več tako strogo zaprt proti severu kakor je bil doslej radi obdonavskih moč-var in barij, ki so le zrak kvarila in redila na mi-ljarde komarjev in drugega nadležnega mrčesa. 2 letni ianteh utonil v škafu M Sobota, 30. oktobra. Iz Lipovec poročajo: Tu se je zgodila nesre-ба, ki je zahtevala življenje 21etnega fantka — domačega sinčka. Pri Geltovih so ženske prale obleko. Vodo so imele v škafih. En škaf je bil nekoliko večji. Med pranjem se je neopaženo prištulil k škafom 21etni domači sinček. Šel je od škafa do škafa in se je ogledoval v vodi ter jo je z rokami buntal. Prišel je tudi do velikega škafu. Ker je bil premajhen, z ročico ni mogel seči do vode. Pomagal si je na ta način, da se je nagnil nad škaf. Revež je iz- 9ietni fantič ustreljen na svatbi Leskovec, 29. okt. V ponedeljek 26. t. m. okrog 8. zvečer je pred Oorenčevo hišo na Dolgi Raki doletela tragična smrt njegovega 9-letncga sinčka — Matička. Slučaj se je po pripovedovanju očividcev dogodil približno takole: V ponedeljek se je pri Oorencu vršila svatba. Najstarejši sin se je poročil. Na tak praznik ne manjka dobre jedače in pijače. Ta dobrota privabi domače fante, katerim pravimo •voglarji'. Zbrali so se zvečer, opremili s karabinko. da bi v čast ženinu in nevesti streljali. Cegava last je kara-binka ne vemo. Ugotovljeno pa je, da je vojaško karabinko nosil 21-letni posestnikov sin O. iz Dolge Rake. Ta pa kakih 10 do 15 korakov stran od Gorenčevc hiše padel. Pri tem se mu je kara-binka sprožila. Ravno ta čas pa je stal na glavnih vratih domače hiše 9-letni Oorenčev sinček Matiček Svinčenka je fanta zadela v glavo. Z bolestnim vzklikom je Matiče na mestu obležal v mlaki krvi. Nepopisna žalost in groza je objela domače in goste, ko so Matička, težko ranjenega s prestreljeno glavo, prinesli v hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zal je bilo vse zastonj, ker je v par urah izdihnil. O., ki se mu je po nesrečnem naključju sprožil smrtnonosni strel, se ie drugi dan sam prijavil okrajnemu sodišču v Krškem. V znamenju gospodarske krize Celje, 30. okt. Livarna v Štorah ustavi z današnjim dnem zaradi pomanjkanja naročil ves obrat. Obenem je podjetje odpovedalo službo vsem delavcem. To ie strašen udarec za ondotno delavstvo. Kam naj gre sedaj na zimo za delom In jelom? Brezposelni goriški izganci Ljubljana, 29. oktobra. Beg primonskih in goriških izgnancem v Jugoslavijo jc zavzel že tak obseg da ne moremo govoriti več o posameznih slučajih, temveč o velikem preseljevanju množic. V Italiji jc gospodarska kriza mnogo huiša, kakor to uradno Italijani sami priznavajo in seveda je mnogo več brezposelnih, kakor pa izkazuje uradna statistika. Gospodarsko najbolj trpe nove province, to jc slovensko ozemlje v Italiji, z mesti Trstom, Gorico in drugimi kraji. Brezposelnost in beda sta v teh krajih nepopisna, povrhu tega pa se je tu naeclilo vse polno • regnlcolov«, to jc ljudi iz starih italijanskih pokrajin. Italijansko delavstvo odjeda domačemu šc tisti skromni košček kruha, ki bi ga moralo po pravici imeti, naš kmet pa zre črnim dnevom nasproti. Kjer je šc dobiti šc tako skromen zaslužek, ga gotovo dobi Italijan, nikdar pa ne naš človek. Najhuje trpe v Italiji Slovenci, za kamere res ni nikjer nobenega izhoda iz bede. Saj se dogaja, da ccio idrijske rudarje, ki so delali desetletja in desetletja v rudniku, odpuščajo brez odpravnine, brez vzroka z dela, mesto njih pa nastavljajo Italijane. Vse lo je nam v Jugoelaviji prineslo resen problem. To kar trpe naši ljudje v Italiji, Že ni gubi! ravnotežje in sc je zvrnil v škaf. V škafu je bilo do 20 cm visoko vode. Dogodka ni opazil nikdo. dokler žensko niso rabile vode iz škala. Prva je pristopila k škafu mati. Kar otrpnila je, tako da v prvem trenutku niti ni vedela, kaj bi storila. V naslednjem je pograbila otroka in ga jiotcgnila iz škafa. Začela ga je klicati in tresti, a zastonj. Otrok se ni zganil. Vsi poizkusi, da bi malega utopljenca spravili k življenju, so bili zastonj. Revež si v škafu ni mogel pomagati. V škaf je padel na glavo in ker se ni mogel dvigniti, se je v vodi zadušil. več samo politično preganjanje in ni več zgolj brezpravnost, to je pravo gospodarsko in socialno uničevanje. Kam naj sc lorej oKrne naš človek? Zato poskuša vsak brezpose'ni Slovencc čimprej pobegniti iz Italije v Jugoslavijo, ftaliianske oblasti, ki imajo sicer tako dobro zastraženo mejo, z veseljem glcdaio, kako beže brezposelni v Jugoslavijo. Brez polnega lista je izključeno priti iz Jugoslavije v Italijo iz Italije pobegniti brezposelnemu v Jugoslavijo pa povsem lahko. Tudi pri nas imamo dovolj brezposelnih, mnogo več pa jih je, ki jih pride iz Italije. Tako se pred nami dogaiajo žalostni prizori, da srečujemo na vsej do gi cesti od Ljubljane do Rakeka trume brezposelnih žalostno postavajo ti goriški izgnanci okoli, prosiačijo pri kmetih za košček kruha in treba je reči, da dajejo ljudje, kolikor si pač pri svoji revščini morejo odtrgati. Prenočujejo ti izgnanci po skednjih in kozolcih, navadno pa tavajo čez dan v Ljubljano, kjer se zgtašajo na policiji in na magistratu Stopnice policijsV ga ura da so nekatere dni polne teh izgnancev, ki pose daio na mrzli kamen in čakajo rešitve svojih urad-nih zadev. Na magistratu pa potrka nekatere dni kar okoli 30 takih izgnancev in prosiio pri social-i nem uradu za podporo. Na vsaka dva, tri goriške ! izgnancc pride komaj en domač prosilec za brezposelno podporo. Denarja navadno ne dobe niti eni, niti drugi pač pa nakazilo za hrano v kakšni javni kuhinji. Toda medtem, ko so domači brezposelni bolj stalni, goriški izgnanci ne hodijo dolgo po to podporo. Ponavadi hodi vsakdo vsakih 14 dni po nakazilo za lončke tople juhe in nekoliko pri-kuhe, nato pa si že ogleda za kakšnim delom, največ se jih preseli proti jugu. Trša bo sedaj pozimi, ko ne bodo ti izgnanci dobili dela na kmetih. Večina teh izgnancev je namreč pripravljena prijeti ea vsako delo. Podpora, ki jo nudi mestna občina, je prav malenkostna. Več mestna občina pri svojih skromnih sredstvih določenih v proračunu ne more izdati. Šc bolj malenkostna je pomoč nekaterih zasebnih organizacij, ki rmajo že skoro povsem izčrpane blagajne. Smo pa tik pred zimo, ko bodo brezposelnost, gospodarska kriza in socialno preganjanja naših ljudi na Goriškem še večje in bo torej žc več ljudi vsak dan pribežalo sem. Pa tudi tu bo narasla brezposelnost. Ves problem preseljevanja naših ljudi iz Italije v Jugoslavijo ee bo torej še poostril. Pričakujemo od banske uprave in države da bosta storili potrebno. Prokletstvo alkohola Št. Jernej, 28. oktobra. Sloveči ruski pisatelj Lev N. Tolstoj popi suje v nekem 6vojem spisu, kako je vrag lokavo stavil nekemu mladeniču na izbiro tri ponudbe: Upijanjenje, prepir in ubojstvo. — Mladenič je malo pomislil, se zasmejal in dejal: Upijanim se. prespim, pa bom s tem najmanjše zlo svoji duši doprinesel« Šel je v vas, se opijanil, začel ves zmešan prepiro in končno pograbil nož, tor z njim umoril svojega bližnjega. Tako jo, iz navidez najbolj nedolžnega zla, zakrivil najgrši zločin — uboj. Tudi v današnjih časih so ko vedno dogajajo slična dejanja, kajti alkohol, ta zveeti sin satanov, še vedno zvijačno mami človeške olroke in jih zavaja v življenjske zmote in zločine. Kakor drugod, tudi v naši prelepi dolini pogostoma neomejeno zagospodari in često terja celo kri in solze v uteho svojih zlobnoeti in drugih grešnih strasti. Bilo je v nedeljo, na Gospodov dan. Pol ure hoda od št. Jerneia, v Volčji vasi, so se zbrali ODOl je ustna voda, ki po mnenju uglednih zobnih higijenikov zahtevam nege zob najpopolnejše ustreza. na večer vneti Častilci alkohola pri nekem posestniku, ki ima »vinoloč pod vejo«, ali »pušelšenk«, kakor se narod izraža. Sami mladi fantje: domačini in iz sosednjih vasi! Mize so se šibile pod težo vina, prepevanje se je razlegalo v sosednjo vasi, a v nekaterih mladih od alkohola zlobno zaslepljenih srcih so se že pletle niti sovraštva in želje po nožu in krvi. — Ni trajalo dolgo, pa je nastal prepir, pretep in končno — najljutejša borba. Mladenič, kateremu je v glavnem veljala sovražnost in že stara maščevalnost pijanih fantov, je zbežal v osamljeno sobo in se ondi zaprl pred napadalci. Odprl je okno, stopil na okenski okvir in si hotel tako s skokom pridobiti rešitev in sladko prostost. A sovragi so gn opazili, planili sami skozi odprto okno v sobo, ga tam ujeli, potisnili v kot in obdelovali s koli in noži do onemoglosti. Počil jo tudi strel in krogla iz samokresa mu je švignila tik nad levim spneem. mu posnela lase in kožo, da je le čudežno ostal pri življenju. Tudi nekega drugega, mladega moža, so razbojniki hudo obdelali, da so morali obema sredi noči iskati in nuditi zdravniško jiomoč. Poleg težkih telesnih poškodb so pretcjiači tudi na imetju napravili precejšnjo škodo in so gospodarju vinotoča pobili v oknih skoraj vse šipo. Istega dne je tekla kri tudi na Prekopi iz prav istili vzrokov kakor v Volčkovi vasi in tudi tam jih je nekaj odšlo s težkimi ranami in bridkimi spomini za vse svojo življenje. Tako je na Gospodov dan alkohol zopet v krvi in solzah dokazal svoje sovraštvo proti dobrotnemu Bogu, ki je sladki pridelek vinske trte dodelil svojim otrokom v uživanje in razveselje-I vanje, a ne v pobudo živinskim strastem in zlo- I činom! — Res. težak in bridek bo nekoč odgovor človeških otrok napram dobrotniku svojemu in darovalcu časnih in večnih dobrot! f Marija Ana Auersperg Ljubljana, 30. oktobra. Skoraj vsa starejša Ljubljana pozna blago iu splošno priljubljeno pokojnico, ki smo jo včeraj ob štirih popoldne na pokopališču na Viču spremili k večnemu počitku. Pokojna grofica je bila jdemenitega rodu, pa še bolj plemenitega srca. Luč sveta'jo zagledala 7. dec. 18(50 v stiškem samostanu, kjer je takrat stanoval njen oče grof Aleksander Auersperg kot okrajni glavar, ki je umrl kot deželni predsednik 1. 1873. Po njegovi smili je njegova soproga grofica Zofija, roj. Chorinski, prodala svoje posestvo Polhov gradeč ter živela v Ljubljani z obema hčerkama Gabrijelo in Marijano v itanoniški hiši nad trgovino Miklauc. Osemletno Marijanico je poslala mati v Gradec v zavod Sacre Cour. Osemnajstletnn grofica se je vrnila k svoji materi, ki je umrla 1. 1893. Do 1905 jo živela Marijana s svojo sestro, toga leta pa si je zgradila lastni domek v Slomškovi ulici. Kmalu nato se je preselila na iški gra ; prejela sv. popotnico in spremljala vso molitve za ' umirajoče. Tako jo na tihem ugasnila zvezdica, pa j no bo ugasnila v naših srcih .. Ob njenem grobu j stoje pa ne bomo toliko žalovali kot jo blagrovali: ' »Blagor usmiljenim...!« „Divji lovec44 v Belgradu Brltrart, 26. oktobra, »Prosvetno društvo v Belgradu«, ki se jo šele pred kratkim ustanovilo, jo začelo v zadnjem času živahno delovati. Posrečilo se mu je, da je združilo okrog sebe skoraj vse sloje belgrnjskih Slovencev. V primeroma kratkem čcru so se v dramatičnem odseku člani pripravili, da stopijo prvič ptvd bel-grajsko javnost z dobro našludirano Finžgarjevo dramo »Divji lovec«. V nedeljo 25. t. m. se jo nanagloma pn do zadnjega kotička nnpolnila velika dvorana Češkoslovaškega doma« v Gurnšaninovi ulici. Med >lovenci si mogel opaziti ljudi iz vseh poklicev. Poleg in-•eligentn je sedel naš obrtnik, trgovec, delavec, gospodinja in služkinja. Vse so jo odzvalo društvenemu povabilu in prihitelo gledat najboljše dramatično delo našega pisatelja F. Finžgarja. Mod ostalimi gosti smo opazili zastopnike čehoslovaške-ga, poljskega in ameriškega poslaništva, šefa nn centralnem presbiroju Franra Smodeja, načelnika verskega oddelka na pravdnem ministrstvu dr. f'i-čiča, belgrajskega župnika monsignora dr. Wacnrr-ja, kanonika dr. Jitretiča, šefa nemške lige zn narodne manjšine v Belgradu dr. Ptampfla in urednika »Slovenca« dr. A. Kuharja. Med navzočimi je bilo tudi lepo število Čehov in Srbov. Igro je režiral bivši član mariborskega gledn-lišča g. Milan Pirnat. Vsi igralci so nastopili v slikovitih slovenskih narodnih nošah, kar je napravilo na občinstvo nepozaben vtis. Slovensko petje in narodne noše so gledalce v hipu prestavile na domača, slovenska tla. Vloge so bile posrečeno razdeljeno, s čimer je bil dosežen ves uspeh. Na splošnem je pre.l-stava daleč prekašala one diletnntske, ki smo ;ib navajeni gledati tako pogostokrat na diletantsl.ili odrih. V glavni vlogi Janeza je nastopil g. Mflan Pinmt. ki je čisto dovršeno |>od.il sliko prišli eg:i gorenjskega fanta, ki za lepo županovo Majdo žrtvuje dom, svojo eksistenco in končno ludi življenje. Majda — ga. Pojetova — je igrala zelo ibč.u-teno in je bila nn višku v četrtem dejanju, ko j razkrila J:inezu, da je prisegla očetu, da ga .likoli ne vzame. Očeta rihtarja je igral g. Cepič. Ena najtežjih vlog, ki jo je pa g. Cepič izvrstno rešil V tretjem dejanju, ko bledo o lopi prodani Majdi, o treh gruntih z vrvco — Majdo povezanih, jo dosegel ribtnr popoln uspeh. Življenje vsem dejanjem je vlil vnški norček, ki ga je igral g. Kosmač. Mimika, maska in izrpdna živahnost je občinstvu nadvse ugajala. Gašper — g. Štefanič — je bil v vseh dejanjih priroden in zato izboren. Skupina deklet in fantov, kakor tudi ostale manjše vlogi so jasno pokazale, da je režiser g. Pirnat častno rešil svojo nalogo Prvi nastop dramatskegn odseka »Prosvetnega društva« v Belgradu jo za nami. Vendar se žc sednj vidi, da se bo iz že obstoječega celotnega igralskega kroga dalo izbrati nekoliko manjši, ki pa bo v stanu, da bo dajal belgrajskemu slovenskemu občinstvu najtežja pa najlepša dela slovenskih dramatikov, kakor tudi dela drugih. Občinstvo je sličnih prireditev v večjem stilu močno pogrešalo. To nmn jasno svedoči sijajen obisk na prvi taki predstavi. Upajmo, da ga bo >Prosvotno društvo: kmalu zopet povabilo prod svoje igralce. Odkrit detomor Rakek, 30. oktobra. V naši vasi in tudi v bližnji okolici se že dolgo vrsto let ni slišalo o kakem krvavem zločinu, I dasi vsak dan beremo po časopisih, kako se po j drugih krajih vedno bolj množe. Tem bolj je danes razburila ljudi in povzročila vseobče ugibanje in zgražanje vest o najdbi otroškega Irupelca v grmovju nad vasjo. Davi je šel delavec Blažič Franc v gozd nad vasjo, da bi dobil primeren les, kakršnega je rabil. Ko je zaželjeno našel, se je vračal in zapazil v velikem grmovju, poleg'katerega je odložil breme, da bi sc malo odpočil, med listjem in suho travo papir, s katerim se je poigraval veter. Pogledal jc bliže in opazil omot iz papirja in cunj. Prebrskal je vso stvar in ugotovil, rja jc otroško tru-pelce, toda že v popolnem razkroju. Ko jc bilo o strašni najdbi obveščeno orož-ništvo, jo komandir orožniško postajo g. Miklavčič takoj odredil stražo na lice mesta in javil nn okrožno sodišče v Cerknico, odkoder je popoldne prišel predstojnik okrajnega sodišča s komisijo, ki je ugotovila dejanski slan. Težko bo mogoče najti brezvestno mater, kajti trupolce je bilo že popolnoma razpadlo in 9ognilo. Zavito ie bilo v kos nekake zaveso, nato v časopisni papir tor vse skupaj vlak-njeno v papirnato vrečico. Toda zavesa jo bila močno ožgima, mogoče je brezvestna mati dote najprej zadavila, pa skušala, da bi zakrila sled, zažgati, a se boječ, da bi kdo zapazil, odnesla v grmovje nad vasjo. Grm, v katerega je skušala brezvestna mati skriti sledove zločina, se nahaja na senožeti. nekako 500 m nad tovarno Žagar, in sicer čisto blizu ob cesti, ki vodi po senožeti. Na-časopisu, v katerem je bilo trpelce zavito, je datum od 6. junija 1931. Po tem in drugih znakih sodeč se jo zločin izvršil pred nekako 4 meseci. Odkril se jo pa šele sedaj, ko je odpadlo listje, ki jo z,i-piralo pogled v notranjost grmovja. Morebiti br zemeljsjri pravici ušla zločinska mati, ki jo umo rila bilje, ki bi ga imela ljubiti, toda ... Cerknica V nedeljo, dne 15. novembra 1931 ob pol .' popoldne ima Vodna zadruga v Cerknici svoj redni občni zbor v prostorih hotela Žumer v Cerknici. Spored: 1. Pregled in odobritev računov iz leta 1929, 1930 in 1931. 2. Volitev novega odbora ter posameznih funkcionarjev. 3. Samostojni predlogi. Umrl je 85 letni Janez Kocjančič. Pokoj nie-dovi dnSi, preostalim naše sožaljtl Ljubljana Avtobusni promet k Sv. Križu Dovoz. na pokopališče bo dovoljen samo po šmartinski cesti, odvoz pa samo po Savski in Linhartovi ulici ter Dunajski cesti. Ker bo v teh dnevih obratovalo na omenjeni progi zelo veliko avtobusov, so se določila iz prometuovarnostnih ozirov in v interesu občinstva dogovorno z mestnim na-čelstvom sledeča postajališča za avtobuse: Prvo postajališče (v obratu bo pet do šest avtobusov): Dalmatinova ulica, desna smer proti Miklošičevi cesti. Zadnji voz sme stati pri vhodu na dvorišče tvrdke Schneider-Verovšek. Za avtobuse s te postaje velja kot dovoz na pokopališče sledeča smer: Dalmatinova, Kolodvorska, Komen-skega, Vidovdanska, Vrhovčeva, Jegličeva, Smar-tinska. Savska, Med hmeljniki, pokopališče. Odvoz pu se bo vršil v sledeči smeri: pokopališče, Savska, Linhartova, Dunajska, Dalmatinova olicn. Drugo postajališče (v obratu ho zopet šest voz): Marijin trg, desna stran. Prvi voz stoji pri lekarni Sušnik. Dovoz na pokopališč? gre v sledeči smeri: Marijin trg, Miklošičeva, Dalmatinova, Kolodvorska, Komenskega. Vidovdanska, Vrhovčeva, Jegličeva, šmartinska, Sav.-ka, Med hmeljniki, pokopališče. Odvoz s pokopališča pn bo ■ sledeči smeri: pokopališče, Savska, Linhartova, Dunajska. Prešernova. Marijin trg. Tretje postajališče 'v obratu pet do šest voz): Krekov trg. Vozovi bedo stali na trgi pred Mestnim domom. Dovoz na pokopališče v smeri: r rekov trg, Kopitarjeva, Resljeva, Komenskega, Vidovdanska, Vrhovčeva, Šmartinska, Savska, Med hmeljniki, pokopališče. Odvoz s pokopališča pa bo v sledeči smeri: pokopališče, Savska, Linhartova, Dunajska, Prešernova, Marijin trg, Stritarjeva. Pred škofijo, Krekov trg. Mestni dom. Občinstvo, posebno starše z otroci, prosimo, naj se drže desne strani eesle, da se izognejo nevarnostim in nezgodam in ne ovirajo po nepotrebnem prometa. Vode padato Ko jc prevferajšnjim prenehal lež, je voda nekaj časa naraščala, ponoči pa je že pričela upadati. .Mnogo je k temu pripomoglo to, da je v hribih padel sneg mesto dežja, tako, da potoki niso več dobivali tako silnih množin vode. Gruberjev prekop, ki je dosegel te dni najvišji nivo, kar ga je kdaj imel, namreč, ker je zatvorniva zapirala odtok vode, je ponoči že upadel za nekaj centimetrov, do včeraj opoldne pa je padel skorai za pol metra. Ljubljanica, ki je tudi dosegla najvišje vodno stanje, ie pričela včeraj hitro upadati. Za kraje pod Ljubljano je torej vsaka nevarnost minula. Voda včeraj tudi ni bila tako temno kalna, kakor prej in je že izgubila svojo temno sivo barvo ter se spremenila v temno zeleno. Iz Vevč nam poročajo, da je tam Ljubljanica padla za približno 40 cm. Ljubljanica se je že umaknila v svojo normalno strugo. Voda sicer še stoji v »sigah«, pa tudi tu se žc pojavljajo zelena mesta. — O pokojnem Mandlju, ki ga je predvčerajšnjim odnesla Ljubljanica, smo poročali, da mu je bilo 22 let. To je pomota, ker pravilno bi se moralo glasiti 42 let. Mandelj zapušča 6 nepreskrbljenih otrok. Njegovega trupla dosedaj še niso našli. Je namreč zel overjetno, da ga ie voda odnesla tudi čez jezove pri Fužinah, ki so bili spuščeni za poldrug meter. Truplo je torej moglo splavati še dalje proti Zalogu, Lazain in Kresnicam. Edino v slučaju, da bi se truplo kje zataknilo, je verjetno, da ga najdejo tudi ob Ljubljanici . Zrmshe suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. Maček, Ljubliana, Aleksandrova cesta 12 Kaj ko danes? Drama: r Pritličje in prvo nadstropje.* Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: >Damelci lovec, »Cur se da fotografirati«. Red I). Kino Vič-Glinre: ob 8 zvečer >SIMBAc, film divjih zveri. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bnhovec. Kongresni trg 12; mr. Uslar, Sv. Petra 78. in mr. Hočevar, Celovška 34. * 0 Gledališka predstava т Rokodolskem domu. Opozarjamo, da bodo jutri zvečer ob pol 8 uprizorili igralci Rokodelskega doma Grillparzerjevo igro »Prababica*. Vstopnice se dobivajo v predprodaji danes od 6 do 8 zvečer in jutri od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega 12. © Vse obiskovalce starega pokopališča pri Sv. Krištofu 1. in 2. novembra prosimo tudi letos milih darov za novo cerkev sv. Cirila in Metoda, ki se bodo pobirali pri vhodu na pokopališče. Vsem darovalcem se že naprej iskreno zahvaljujemo. Ker namerava mestna občin« že prihodnje leto začeti z novo cesto čez to pokopališče, prosimo tudi stare železne ali kamenito nagrobnike v korist nove cerkve. — Društvo za ustanovitev župnije in zidavo nove cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. O Ljubljanskim moškim zborom! Nn dan Vseh svetili ob pol 11 vaja v pevski dvorani Glasbene Matice za petje na grobovih popoldne ob 8. Pozivamo vse pevce, da se vaje in popoldanskega petja polnoštevilno udeleže. — Uprava llubadovc župo JPS. ©Velik naval na avtobuse. Včerajšnji dan, ko je sijalo lepo solnce, je občinstvo uporabilo v zelo velikem številu, da je [»hitelo na pokopališče pri Sv. Križu, kjer je z vnemo krasilo grobove svojih dragih. Na avtobuse, ki vozijo k Sv. Križu, je bil včeraj zelo velik naval. Na Mestnem trgu je čakalo na vsak avtobus mnogo ljudi, ki so vse vozove sproti napolnili. Vsakdo je imel s seboj seveda tudi cvetlice in drugo, potrebno za okrasitev grobov. © Moste pri Ljubljani. Dela v Ljudskem domu bodo gotova še tekom tega ledna. Dvorana in oder sla zelo lično preurejena ler vse nanovo pobarvano. Za otvoritev letošnje zimske sezone vprizori Prosvetno društvo jutri. 1. novembra, igro »Mlinar in njegova hči«. Začetek ob 20. Obiščite nne! Odbor. © Za glodujoče je nakazal znesek 1000 Din ljubljanskemu oblastnemu odboru Rdečega križa Iiotarv kkib Ljubljana v počastitev epominn svojega nep-.z ibnega in velezaslužnega člana ter eo-ugtanovi pokojnega Saše Kneza. __ i © V namenu »Karitnst-akrije je izročil naši ; upravi neimenovani znesek 100 Din. Bog plačaj in obudi prav mnogo posnemovalcev Beda stradajočih I je velika! Nadaljnje prispevke radevolje sprejema in oddaja pristojnemu mestu uprava Slovenca :. p © Kri hčere za materino življenje. O pre- j lepetn slučaju ginljive ljubezni ''n požrtvovalnosti hčere do matere nas obveščajo naši prijatelji. Me- | seca decembra prejšnjega leta ie težko obolela za ; krvavljenjem iz želodca gospa Penko, žena pošt- | nega poduradnika. Zdravniki so v bolnišnici bolno gospo pregledali in jo poskusili ozdraviti. Ali vsa zdravila niso pomagala, bolezen je le ostala kljub vsej negi. Zdravnik se je nato odločil za po- i slednje in je svetoval bolnici transfuzijo krvi zdra- , vega Človeka. Takoj, ko je hči bolnice, gospa Penko, 1 to izvedela se je sama ponudila, da odda od svoje : krvi svoji bolni materi. Zdravniki so gospo Pen-kovo pregledali in ugotovili, da je zdrava. Nato , so izvršili transfuzijo krvi, ki je res uspela. Mati je , okrevala in se vsa srečna in zdrava vrnila k svoji i požrtvovalni hčeri, ki se veselila materinega i zdravja. Ali iskrena požrtvovalnost hčere je zalite- , vala še preizkušnje. 70-letni mamici se ja ta mesec i bolezen zopet povrnila in zopet je morala v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili isto bolezen, I kakor lani. Gospa Penko se ni pomišljala in je takoj zopet ponudila svojo kri zu materino zdravje. Zdavnik je hčerko pregledal in zopet ugotovil, da : je zdrava. Predvčeraišniim, dne 28. t. tn. pa je ; izvršil transfuzijo krvi. Mati in hči se sedaj poču- i lita zelo dobro. Ljubeča hčerka tako ohranja svojo ljubljeno mamico pri zdravju in življenju ter tako z lastno krvjo dokazuje iskrenost svoje ljubezni. , Stari gospej želimo, da b> še dolgo živela ob strani | svoje tako vrle hčerke, ki ji za njeno ljubezen žc limo obilo blagoslova z neba. ©Iz Galjevice. Zdi se nam notrebne opozo- , riti javnost na nečuveno početje nekoga, kdorkoli ie j /e započel akcijo, da se zbirajo podpisi, češ, da j gre za odkup sveta, to ie, da bi itak obubožani | prebivalci jiostali last -liki zemliišč na Galievici. Podpisalo se je nekaj nad 80 barakarjev. Ne gre | nam v račun, kako je mogoče započeti tako akcijo, j ko vendar občina še ni dala nikakega poverila, niti ' kake izjave, če je sploh pripravljena odprodati i parcele. Ce pa je dala že kako izjavo, naj bi jo dala i vsem barakarjem in natančno opredelil i svoje pogoje in zahteve. Nič ne rečemo, da bi ne postali 1 radi »hišni posestniki , amnak v sedanji krizi ■ barakarjev se nam vse to zdi sanja in se nam zdi ' pobiranje pochiisov za odkup sveta račun brez krčmarja. Mestno občino pa prosimo naj nam da pojasnila, kako ie s to stvarjo in če je ona koga pooblastila s pobiranjem podpisov. — Galjevčani. © Nnzrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Knnovnr. pokopališč'1 Sveti Križ. Ljuldinna — Telefon št 27-87 © Botot, glavno zaslopstvo Vlado Ttirk, Stre-lišku 24. telefon 2301. © Kakor čujemo, se je vodstvo >Šesticc«, Dunajska cesta 8, odločilo, cla bo na željo mimoidočih postov v svoji točilnici na levo točilo kavo in čaj po 3 Din. bdi in črni mošt liter 10.-— Din. Dobila pa se bodo tudi vsa druga okrepčila in razni okusni prigrizki. Odlok naše stare in priljubljene gostilne in restavracije je kar najsrčneje pozdravljati. NAZNANILO! Naznanjam svojim ceni. naročnikom, da sem se preselil v ŠelenburjJovo ul. 7/1. (Jadranska banka). Krojaški atelje Sušnik. Mart bor Socialno skrbstvo mariborske občine v luči proračuna Od leta do leta naraščn v mariborskem proračunu postavka za socialno skrbstvo. Leta 1929 je znašala 1,903.134, lani je narastla na 2,257.445, letos pa že zopet za 100.000 Din več ter znaša 2,382.985 Din. — Ni to samo znak naraščanja Maribora v številčnem pogledu, ampak tudi velikega socialnega umevanja in zavesti odgovornosti današnjega vodstva mariboreke občine. Silno naglemu tempu naraščanja bede v našem mestu sicer občina v svoji socialni politiki ne more slediti, toda lahko rečemo, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči in v moči davkoplačevalcev, da se olajša beda trpečega prebivalstva ler upoelavijo socialne naprave v našem mestu po zahtevi Časa. Kar j>a ne more dišeči potoni proračuna, ki je vezan na gotovo moro, jia skuša napraviti po Jrugi poti, z oživljenjem humanitarne akcije. Posamezne postavke iz proračuna so socialno skrbstvo nam predočujejo zanimive potankosti, iz katerih poeneniamo sledeče: Ubožni oddelek ima v novem proračunu predvideno vsoto za stalne podpore v znesku Din 338.880. Hiralski stroški znašajo 262.800, hrana za oskrbovance v hiralnici 81.2.075, za prehrano ubožnih slojev je predvideno 100.000. V mladinskem oddelku znaša prispevek □ Iz uredništva in uprave. Danes bodo uradne ure radi čiščenja prostorov samo do 17. □ Izredno uspelo predavanje v francoskem krožku. Francoski krožek je v zvezi z Ljudsko univerzo v Mariboru priredil v četrtek zvečer v dvorani prejšnjega kina Apolo predavanje o mednarodni kolonijalni razstavi v Parizu. Kot predavatelj je nastopil odlični francoski znanstvenik-arheolog in vodja francoske arheološke misije v Albaniji profesor Leon Rey. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano ter je bila dvorana nabito polna. Opazili smo zlasti mnogo naših kulturnih delavcev. Uvodoma je spregovoril profesor dr. J. Kotnik ter v slovenščini podal kratek pregled o tej znameniti razstavi zlasti z ozirom na francoske kolonije. Nato je nastopil profesor Rey ter v izredno razumljivi francoščini, tako ,da mu je lahko vsakdo, ki malo razume francoski jezik, sledil, podal na podlagi krasnih skioptičnih slik pregledno predstavo o tej res grandiozni prireditvi. Poslušalci so ga za njegovo lepo in res zanimivo podano predavanje nagradili z živahnim priznanjem. Francoskemu krožku smo hvaležni za to lepo prireditev. П Ljubljanski medicinci so bili včeraj v Mariboru ter so si ogledali tukajšnjo splošno bolnišnico. □ Dobrodelno štetje na pokopališčih. Tudi letos bo Slovensko žensko društvo na dan Vseh svetnikov pobiralo pri vhodih na vsa pokopališča dinarske prispevke v počaščenje spomina pokojnikov. Dohodek se bo uporabil v prid počitniških naprav za slabotne otroke na Pohorju. □ Iz dijaškega življenja na klasični gimnaziji. Te dni je bil občni zbor agilnega zavodovega Glasbenega društva«. Dijaki imajo moški, mešani in mladinski zbor; razen tega dva orkestra. S takšno podjetnostjo in ljubeznijo delujejo dijaki le na malokotcrem srednješolskem zavodu. »Dijaški šahovski klub« pa je otvoril lastni »Radio«, ki bo dijašfvu nudil godbo ob odmorih. Ob tej priliki je zavodov ravnatelj dr. Tominšek spregovoril tople priznalne besede dijakom. □ Športne vesti. Rapidovci gostujejo danes v Gradcu. — Jutri na Vseh svetnikov praznik nobenega športa, kar se tudi spodobi. — Mariborski lahkoatleti pa pridno trenirajo za nastop dne 8. novembra na Rapidoveni igrišču. □ Nočna služba mariborskih lekarn. Prihodnji teden od jutri opoldne naprej ima nočno službo Vladovičeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici. П Nevarna in muhasta telica ie bila včeraj vzrok težki telesni poškodbi hlapca Franca Repiča iz Rošpoha. Ko je žival čistil, je zdivjala ter vrgla hlapca na tla. Pri pacu si je zlomil desno nogo pod kolenom. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. □ Na loplo ga je prignalo. Mariborski policiji se je priiavil včerai brezposelni kamnosek Ivan Ramšak iz Ribnice na Pohorju doni.- ter izjavil, da je dne 23. t. m. ukradel v Klancu pri Doberni neki posestnici iz stanovanja 850 Din. Nekaj časa so na policiji začudeno gledali tega tiča, ki se je sam javil v kletko- leo pa so mu preiskali žepe. pa so stvar razumeli. Našli so pri njem samo še 25 para. Mož je bil sestradan in ozebel, omenjena tatvina bo pa ravno zadostovala, da bo ostal preko zime na toplem. П Za revne dijake je daroval g. ravnatelj losep Aidišek (zbirka »Slovenca«) 100 dinarjev. Srčna hvala! ?.iveli posnemovalci. П Boben .. Dne 2. decembra ob devetih dopoldne bo nri mariborskem okrainem sodišču soba št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Bistrica pri Rušah, vi. štev. 168. Cenilna vrednost: 61.385.50 dinarjev; najmanjši ponudek: 40.92366 dinarjev. — Dne 18. decembra ob isti uri ter Motam dražba nepremičnin: zemljiška knjiga K. O. za dnevno zavetišče 150.765, za oskrbo otrok v tujih zavodih je predvideno 45.240, za posvetovalnico za matere in dečji dispanzer 10.000, za počitniška kolonijo 80.500, zu otročja igrišča 20.000, za dečjo postajo v Ljudskem vrtu 144.750. Delavski oddelek predvideva sledeče izdatke: podpore brezposelnim delavcem 50.000, prispevek za borzo dela 10.000, penzijekemu fondu mestnih delavcev prispeva občina 40.000, za mestno ogrevalnico in javno kuhinjo je določenih 13.000, zu pravovarstvene zadeve 10.000, za pomoč brezstanovanjcem 10.000 in za zdravila in bolniške pristojbine siromakov 200.000 Din. Pokritje za socialno skrbstvo znaša 372.093 Din. V ta fond se stekajo raznovrstni prihodki, deloma iz smeri, čisto diametralno nasprotnih končnemu namenu. Tako iz vc6eličnega davka, ki sam doprinaša 200.000 Din, iz glob, sodnijekih in občinskih, prve z donosom 25.000, druge s 50.000, dalje služi za pokritje družbeni odstotek z 20.000 in najemnina za poslopje Strossmajerjeva 26 v znesku 60.000 Din. Celokupni primanjkljaj znaša Din 1,960.892, za pokritje pa morajo doprinesti druge panoge občinskega gospodarstva. mesto Maribor, ena petina vi. št. 200, ter K. O. Malečnik, ena petina vi. št. 16. Cenilna vrednost: 77.428.40 dinarjev oziroma 7403.14 dinarjev; najmanjši ponudek 38.614.20 oziroma 4936 dinarjev. □ Mrtvaški zvon. V Zgor. Radvanju je umrla v noči od četrtka posestnikova žena Antonija Spo-larič, stara 46 let. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v soboto ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice na radvanjskem pokopališču. — Na Trgu Svobode 4. je včeraj dopoldne ob 11. uri izdihnil v starosti 73 let zasebnik Herman Ot. Pokojni je bil tast znanega mariborskega restavraterja g. Majdiča. Pogreb se bo vršil v ponedeljek iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Naj počiva v miru, ugledni rodbini naše globoko sožalje! □ Mila Favai, Glavni trg (poleg Kamičnika), trgovina dežnikov, galanterije, aktovk, kovčekov, nahrbtnikov, kosmetike — se priporoča. □ Marko Matijevič v Mariboru. Sinoči je priredil svojo prvo predstavo iz težke atletike v restavraciji Wilson Marko Matijevič, 22 letni sin znanega liškega junaka in najmočnejšega živečega atleta na svetu Marijana Matijeviča, ki nastopa sedaj po Ameriki. Mladi Marko je še kot otrok nastopal s svojim očetom, pa ni čuda, da se je izvežbal tako dobro, da slovi danes kot najmočnejši človek naše države. V Mariboru nastopi še nocoj, potem pa od-r>otuje v Ljubljano. Produkcije, kot jih pokazuje Matijevič, Mariborčani še niso videli. Dvodinarski novec na primer gladko pregrizne. □ Ribji trg je bil včeraj izredno dobro založen. Pojavile so se letos prve polenovke in sicer sveže, katere prihajajo v Maribor iz Hamburga via Dunaj in Gradec. Prodajale so se kg po 22 Din. Sardel je bilo 40 kg po 16.—, barbonov 12 kg po 32.—, Sip 3 kg po 24.—. Po dolgem premoru so bile na trgu zopet sladkovodne ribe. kar so naši ribojed-i z veseljem vzeli na znanje. Bilo je 21 kg ščuk po 24,— in 30 kg krapov po 20.— Din. □ Salomonska rešitev vrtnarskega vprašanja. Za Vse svete so se tudi v Mariboru pričeli vznemirjati vrtnarji, ker prinašajo okoličani, ki se nc bavijo s pok'lcnim vrtnarstvom, na trg lepe kri-zanteme ter kvarijo vrtnarjem cene. Radi tega so se pritožili na tržno nadzorstvo, nakar so nekateri prizadeti nevrtnarski prodajalci cvetja napravili rekurz na bansko upravo. Tržno nadzorstvo je nato napravilo sklep, da ostane zaenkrat do rešitve tega rekurza pri starem, to je da smejo tudi nevrtnarii prodajati cvetlice — med tem časom bo pa glavna sezija minila in tržno nadzorništvo se je zaenkrat rešilo hude skrbi ter prevalilo odgovornost na druge rame. □ Stanovanjske skrbi mariborske jelnišnice. Neverjetno se sliši in vendar je resnično —- stanovanjska kriza jc zajela tudi mariborsko jetnišnico in vodstvo si sedaj beli glavo, kako temu odpomoči. V jetnišnici imaio sedaj okrog 270 gostov, deloma v preiskovalnem zaporu, deloma pa odslužujejo svojo kazen v jetnišnici. Prostora je Iu za največ 300 jetnikov, za letošnje zimske mesece se je pa prijavilo na odsedenje kazni nič manj kot 1000 oseb. Sodišče gre namreč zlasti kmečkemu prebivalstvu zelo na roko ter dovoliuje onim. ki so obsojeni na manjše kazni, da Ic-to odsede v zimi, ko je doma manj dela. Letos se je nabralo reflektantov za zimsko odsedenje kazni izredno mnogo; poleg tega prihajajo letos precej težki slučaji v preiskovalni zapor. carina dobavlja neprestano veliko tihotapcev, s prvimi mrzlimi vetrovi pa silijo v tople zapore zraven še razni potepuhi in sličn' elementi, tako da v jetnišnici res ne vedo več, kako si jromagati iz zagate. Kaznilnica preko Drave je tudi polno zasedena, da nc more posoditi svojih prostorov jelniš-nici. Stanovanjska kriza pač ne prizanaša nikomur ... Kulturni obzornik VItal Vodušek: Nekai misli o slovenskem m'salu V založbi Mohorjeve družbe v Celju jo izšel mali slovenski inisal z naslovom vSvote mašeč, drobim knjižica, v kateri so vse svetu maše za nedelje in velike praznike; dodane so šc svote maše nekaterih manjših praznikov, za posebne priliko in za umrle (vseh je čez sto, strani pa 404). Med nuvšaml S" uvrSčeni ekoro vsi cerkveni obredi, ki so z njimi v zvezi, posebno oni velikega tedna. Ker je knjižica namenjena tudi skupni molitvi, so vse stalne in spremenljive — molitve, ki naj jih ljudstvo v cerkvi skupno moli, krepkeje tiskane. \ uvodu je razlaga evele mast; in cerkvenega leta; milo pa še nekaj navodil za lažje uporabljanje mi-ealu. Pred adventom bn izšel ; Liturgični koledarček- za cerkveno leto 1931-32, po katerem bo či-slo lahko najti in določili masne molitve ob posameznih prilikah. Ne gre mi sodba nc o prevodu ne o tem, ali Je izdaja posrečena ali ni. Dolaknil pa bi se rad nekai kočljivih vprašanj ob tej prvi izdaji malega inisala. Prav gotovo smo Slovenci slovenskega misala ■že nujno potrebovali In tudi želeli, posebno šc v zadnjih letih, ko se je pri nas z mladinskim gibanjem pričelo širiti tudi liturgično. Hvaležni sino Mohorjevi družbi, da «e je prva lotila Izdaje, saj je pa tudi radi svoje velike razširjenosti kot nalašč poklicana za tako delo. Šknda je seveda, da misal ni celoten (Hrvati so ga dobili luni v prevodu prof. dr. Dragutina Knievvalda). Zdi se mi pa, da smemo pričakovati, da bo isla družba — ali pa morda Jugoslovanska knjigarna? — čim prej izdala celoten prevod misala v še lepši obliki in na finejšem papirju. Velike ljudske založbe bi morale končno kaj več žrtvovati za naše religiozno slovstvo (ne le za kake oniledne romarske in birmanske in svetniške knjižice, dasi take danes prinašajo morda nekaj vej. dobička): lo bi bilo krasno delo katoliške akcije! Po kratkem času pa bi se veaki založbi majhno žrtve dobro splačale. Sedaj pa nekaj o načelih, ki sein se jih držal pri prevajanju. Veni, da bo marsikdo očital, Čemu nisem vzel stalnih nioliiov uvele maše (str. 23 58) po znani Doklerievi izdaji; baje jo pri onem prevodu sodeloval tudi prof. dr. Pečjak in naj bi bil zato veljaven za vse prihodnje izdaje. Kes jc ta prevod ohranil Tomaž liolmur v Sveti maši (ki jo je izdal za ljudstvo silno poceni Knritae Sekretariat v Celovcu). Ne vem sicer, zakaj bi moral imeli prav naš narod, dasi majhen, nekak sakrosankten tekst, ki sc ne bi smel nikdar zboljšatl, ko ga tudi drugi narodi nimajo. Saj ga ni prevzel niti prof. dr. Pečjak v svoji najnovejši izdaji Večnega življenja. Gotovo pa je, da ee doslej Sc noben prevod ni čisto udomačil med našim ljudstvom, niti mod dijaštvom ne. Po vsem tem se mi Je zdelo opravičeno, da nisem prevzel prejšnjih prevodov, tem bolj, ker ml je narekovala marsikatero spremembo l>raktična uporaba Doklerjeve Svete maše pri skupnem recitiranju rnašnih molitev, ki Je upelja-no v našem kraju tudi po večkrat na teden. Morda ua je za »veljavnejšo« obliko tudi bolj upravi- čen oni, ki izda vsaj mali misal in ne le stalnega dela svete maše. Berila (kolikor eo iz Nove zaveze) iti evangeliji so natančno po novem prevodu Sv. pisma. Spremenljive inašne pesiiii (veiopna, med berili, pri darovanju, obhajilna), ki jih je Cerkev večinoma izbrala iz psalniov, Goršeta V nedeljo, dne 1. novembra, ob 11. dopoldne se olvori v Jakopičevem paviljonu razstava kiparskih del Franceta Goršeta, ki bo prva samostojna razstava tega umetnika v Ljubljani. Gorše je po svojem povratku iz Gorice ustvaril celo vrsto del, katera zaslužijo vso pozornost naše javnosti in več ali manj celotno ji.h bo zdaj pokazal v paviljonu. Poleg del v mavcu bo zastopana zlasti plastika v lesu in deloma tudi v kamnu, priključil pa je Gorše svoji kolekciji vrsto svoje zna itne in znane grafike. Po izberi in značaju del bo Gor-šetova razstava za naše umetniško življenje prav lepa in prav tako kvalitativna, prisrčna prireditev tega delavnega in širši javnosti komaj znanega našega umetnika. Zato moramo na razstavo toliko bolj opozoriti. R. L. * »Slovenski Učitelj«, vsebina št. 0—10: Krn-ljev teden v Ljubljani. — O zunanji organizaciji in notranji reformi šolstva na Dunaju. Olga Knez. — O ročnih izdelkih in razstavah. Franjo ČlČek. — Pisma podeželskemu učitelju. Po A. Heinenu priredil Boris Grad. — Tri pedagoška predavanja o moderni osnovni šoli. F. Lužar. — švicarsko šolstvo. Dr. L. Sušnik. — Rnk-rana nn Koroškem — koroška ponemčevalna šola. Vojleli čuš. — DrugI obraz feminizma. Kriha, — Franc Levstik ob rojstni stoletnici. F. Lužar. — Književnost. — Zapiski. Dnevna kronika Celje Župnim uradom 1 ljubljanske škofije j Z ozirom na priporočilo župnim uradom, da bi I 1. in 2. novembra nabirali pri vhodih na pokopa- j lišče mllodare za reveže in brezposelne, se sporoča, ia je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani z razpisom z dne 28. oktobra 1931, št. II 36.227-1, naročila okrajnim načelstvom in upravi policijo v Ljubljani, naj župnim uradom na even-'.uelno zahtevo izdajo potrebna dovoljenja, oziroma da jih pri nabiranju mllodarov na zgoraj omenjena dneva v navedene svrhe in na označenih mestih ne ovirajo, o čemer naj se po možnosti obveste tudi pristojne žandarmerijske stanice. , Škofijski ordinarijat v Ljubljani. Prvovrstna dolenjska lamelna Črnino Vsako nedeljo domače krvavice in jetrnice, štajerski purani, divjačina itd. priporoča gostilna KOŠAK. Krekov trg 11 Koledar Sobota. 31. oktobra: Volbenk, škof; Krištof. — Dan se je ta mesec skrčil za 1 uro in 43 minut in je danes dolg 10 ur in 2 minuti. Osebne vesti — Iz duhovniške službe. Kakor izvemo iz prvega vira, namerava g. Janko Barle takoj te dni re-signirati na faro Sv. Jakob v Ljubljani in se preseliti v svojo hišo v Kranju. Volilna agitacija ga namreč močno okupira in bi g. kandidat — prav za prav že poslanec, ker nima v kranjskem okraju protikandidata — želel biti v trajnem neposrednem stiku s svojimi volilci. G. Barle se bo poslej izključno posvetil politiki. Fara Št. Jakob v Ljubljani bo prihodnje dni razpisana po konkurzu. — G. župnik Barle je bil rojen 13. dec. 1875 v Šenčurju pri Kranju. V mašnika je bil posvečen 22. jul. 1899. Služboval je na več krajih ljubljanske škofije, najdalje pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Najširšim slojem je poznan predvsem kot politični ideolog. Še so v spominu s pesniškim zanosom pisani prispevki, s katerimi je pred leti pozdravil nastop kulturne organizacije Samostoine kmečke stranke v »Kmetijskem listu«. i —.•»Juv'_. dr.r.I •»„ -«№.~s> r - r-. Njegove volilne govore prinaša zbog iuejne globine mnogo listov iz cele države. Nekateri so prinesli tudi njegovo sliko. = Promocija. Danes promovira na zagrebški univerzi g. Ivan Logar iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Mlademu doktorju, ki je bil dolgoleten član in odbornik »Danice«, iskreno čestitamo. = Gospod finančni direktor dr. Povalej je službeno odpotoval v Belgrad, zato odpade do vključno 6. novembra običajen sprejem strank. s/l i Ostale vesti — POZOR. KOGAR SE TlfEf ^Uprava našega lista pošilja te dni izpolnjene položnice onim p. n. naročnikom, ki imajo še kaj nastanka na naročnini. Vse prizadete tem potom najvljudneje opozarjamo, naj smatrajo to za nujni opomin, in jih prosimo, tla najkasneje do srede prihodnjega tedna odpošljejo na položnici naznačeni znesek. S pravočasnim nakazilom si bo vsak sasigural redno prejemanje lista. — Stare znamke in dopisnice so veljavne še danes. Zato naj jih vsak, ki jih itna morda kaj v zalogi, še danee porabi ali pa zamenja na pošti z novimi. Za vsako pismo, ki bo od jutri naprej fran-kirano s starimi znamkami, bo uiornl prejemnik plačati globo. — Osrednji odbor SPI) sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: v Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču in stara Aljaževa koča (slednja neoskrbovana); v Karavankah: Spodnja koča na Golici (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki), Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprla in oskrbovana); v Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu. — Vsem državnim upokojencem v vednost. Od zanesljive strani smo doznali, da se bo pri nekaterih državnih upokojencih izplačilo mesečnih prejemkov 1. novembra za dva ali tri dni zakasnilo. Za vznemirjenje ni nobenega povoda. — Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. — Pod Šmarno goro zida neki bogat Ameri-kanec hotel z 10 sobami za tujce, s centralno kurjavo in vodovodom. S tem bo dana podlaga za vzpenjačo. Gospodarji pa, ki imajo po Šmarni gori parcele, upajo, da se bo Šmarna gora tem hitreje zarastla. Bog nam daj še več takih Amerikancev. — Da se ne pozabi! Prejeli smo: Dne 31. oktobra 1. 1918 smo se vozili iz Šf. Petra v Pulj. Na postaji Tinjan nas Lahoni med huronskim vpitjem: »Abasso gli gnoehi« (dol s knedli, cmoki — Nemci) niso pustili dalje. Iz mučnega položaja nas je rešil neki Nemec, ki je zaklical: »Eviva la polenta« (živela polenta). Za trenutek vse mirno. tiho. Osuplje-na fakinaža je jela kakor besna tuliti: »Eviva la polenta«. Med tem smo se neopaženi odpeljali proti Pulju. — — Razne nesreče. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela štiri ponesrečence. 25 letnega delavca Hermana Bizjaka, stanujočega v Koeeskegn ulici 34. so včeraj v Ponikvah pri Trebnjem napadli neki fantje in ga poškodovali na glavi. Orožniki so fante že aretirali. — 10 letni Franc Urban-čič, sin posestnika iz Zavrtenika v občini Šmartno pri Litiji, je med igro padel in si zlomil levo roko. — Pri postavljanju spomenika na pokopališču se je ponesrečila 24 letna Frančiška Groboljšek iz vasi Cešnjice 3 pri Moravčah. Nanjo je padel težek ka-tnen in Ji poškodoval desno nogo. — 25 letni poljski dninar Ludovik Barlet iz Podgorja 81 v občini Pišcco pri Brežicah je sekal donta drva, pri čemer mu jo odlotel košček lesa v levo oko in mu ga nevarno ranil. — Posestniki sadnih vrtov se opozarjajo na jesensko sajenje sadnega drevja. Ker je začetkom meseca novembra najprikladnejši čas za saditev sadnega drevja, se je za nabavo sadnih dreves in tozadevnih brezplačnih navodil obrniti takoj na Kmetijsko družbo v Ljubljani, Turjaški trg 3. — Sienkievvk« IL: Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mabdijevih časov. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1931.'Sir. 334. Cena 40 Din, v platno vez. 00 Din. Saj še ni tnko dolgo, kar je izšel ta roman v ravno tej Ljudski knjižnici (kot njen 17. zv.), vendar ca že vsa povojna leta ni do- biti, ne na knjižnem trgu in tudi v knjižnicah je postal že jako redek. In to je gotovo najboljše priporočilo zanj, kajti to natn dokazuje, kako hlastno je segalo občinstvo po njem. O Si«nkiowiczu menda pri nas ni treba več govoriti, saj je morda celo malo kmečkih hiš, kjer bi ne poznali njegovih svetovno znanih zgodovinskih romanov. Prav enako zanimiv in od prve do zadnje strani skrajno napet jo pa tudi Iti njegov potopisni roman, ki nas vodi od Sueškega prekopa ob Nilu naravnost na jug skozi »Pustinje in puščavo«, pragozde in čez gorovja proti ekvatorju in še čez osrčje Afrike, od tod pa potem proti vzhodu v Mombas ob Indijskem oceanu. To strpšno pot sta namreč prebrodila 14-letni sinček poljskega inženjerja Stanko in njegova osemletna angleška prijateljica Nelka, ki so ju bili v drugi polovici preteklega stoletja v Egiptu ugrabili Arabski pristaši sudanskega samosilnlka Malidija, a sta jim ušla in se nato po čudovitih doživljajih in nečloveških naporih pretolkla po navedenih potih v naročje svojih očetov. Prezattimivi roman nam nazorno opisuje narode, pokrajine in razmere v črnem delu sveta pred dobrim polsto-letjem in ga bo tudi današnja mladina golovo kar požirala, kakor so ga pred leti njeni očetje. Prevod in oprema nove izdajo sta brezhibna, zato bo knjige od srca vesel vsak. Posebno pa opozarjamo nanje še naše podeželske knjižnice, ki danes nimajo ravno prebogate izbire pri nabavljanju novih knjig. — Naročnikom na »Zb»re«. Predzadnja številka letošnjega letnika izide v začetku novembra. Kdor tretjega zvezka sploh ni prejel, ni še poravnal naročnine za leto 1931. Naj lo čimprej stori! — Nov, lahek in pevcu moški zbor »Le enkrat še« Zorka Prelovca je izšel v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Cena prvi kupljeni par-tituri 5 Din, nadaljnjim izvodom po 1.50 Din. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate suknje, obleke perilo i. dr. A- Presker Ljubljana, Sv. Pelra cesta 14 Trbovlje Žalni dan v spomin padlih tovarišev priredi trboveljska skupina bojevnikov v soboto in daruje njen predsednik, bivši vojni kurat g. Ratej ob pol 8 sv. mašo za padle, nato bo žalna svečanost pri vojnem spomeniku, ob 5 popoldne pa Člansko zborovanje v gostilni Volkar. Praznovanje. Devet dni bodo praznovali rudarji v mesecu novembru, to je že gotovo, če bo pa milo in toplo vreme, bo pa prišlo še kaj zraven. Druga leta so dobili za zimo nabavni prispevek, bolj krvavo kol lelos pa ga še niso bili potrebni. Naj bi se tudi za rudarje pokrenila prepotrebna pomožna akcija. Kap je zadela gostilničarja v rudniški restavraciji g. Kunca Albina. Par dni samo je ležal, ker je bolehal na jetrih, ko pa je v sredo zvečer vstal, je poleg jiostelje omahnil in bil na mestu mrtev. Z avtom so ga prepeljali v Ljubljano, kjer so ga pokopali v rodbinski grobnici. Bil je prijazen mož. Stroga prepoved. Kmetje, posebno vinogradniki, ki ne morejo prodati svojih pridelkov, jih do-našajo v Trbovlje in posebno v rudniških kolonijah ined delavci na drobno prodajajo vino in žganje. Finančni organi so imeli ž njimi že veliko posla. Sedaj pa tudi rudniško ravnateljstvo takšno prodajo in nakupovanje strogo prejioveduje in grozi, da bo vsak razen od državne oblasti kaznovan tudi od rudnika, eventuelno bo tudi odpuščen iz službe. Gotovo je v interesu delavstva, da se takih težkih kazni izoglblje. Žrtev pretepa. Na posledicah ran, ki jih je dobil pri pretepu pred 14 dnevi pri gostilni Kramarjev! na lesnem skladišču, je sedaj umrl v bolnišnici 22 letni brezposelni rudar Martin Kolone. Pred kratkim se je vrnil od vojakov in nevede zašel med prepirajoče se fante in dobil rano v pljuča, ki mu je povzročila smrt. škoda mladega življenja! — Redek slučaj prijateljstva. V nekem zoološkem vrtu so imeli slona Juinbo, ki je bil velika redkost in so ga zelo visoko cenili. Nekoč pa so se pojavila na njem znamenja velike slabosti. Pozvani strokovnjaki iz vrst veterinarjev pri najstrožji preiskavi niso mogli dognati vzroka 6lonove slabosti. Splošno so trdili, da je Jumbinova usoda zapečatena. Ravnatelj zoološkega vrta se je končno odločil, da pokliče še dolgoletnega slonovoga varuha, gospoda Petroviča, l'odom iz Jugoslavije, ki je bil po dovršenem 25 letnem službovanju pred nekaj meseci upokojen. Gospoda Petroviča je presenetil obisk ravnateljev, toda na svoje veliko žalost se ni mogel odzvati ravnateljevemu povabilu, ker so ga revmatične bolečine prisilile, da ostane v sobi. Ravnatelj je poskusil vse mogoče, da privede Petroviča s seboj, a vse zaman. Slednjič se mož spomni, da ima pri sebi nekaj Togal-tablet. Ponudil jih je gospodu Petroviču, fzbornemu učinku teh tablet se je imel gos|>od Petrovič zahvaliti, da je kmalu vstal iz postelje in v nekaj dneh se je že odpravil na obisk k slonu Jumbi. To snidenje je lako mogočno vplivalo na slona, da se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma izboljšalo. Dejstvo, da se je slon tekom let prijateljsko navezal na čuvaja, je bilo močnejše kot njegovi živci. — Tovarna Jos. Reieh sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ' — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josek vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstransko ohromelih bolnikih. »Franz-Josek grenfica se dobiva v lekarnah, drogerijah in 1 špecerijskih trgovinah. & Tomaiiž Josip na mrtvaSkem odru. Včeraj je nenadoma umrl nu svojem stanovanju Nu okopih v Celju v 41. letu starosti znani celjski krojač TomažiS Josip, zadet od srčne kapi. Rajni je sicer že dolgo bolehal na srčni hibi. Bil je dober katoliški mož, ki je vestno izpolnjeval svoje verske in človeške dolžnosti, vzoren zakonski mož itd. Deloval pa je tudi v naših prosvetnih društvih iu sploh povsod, kjer se je bilo treba pokazati kot mož. Bil je tudi zvest naročnik našega listu. — Bodi mu blag spomin, njegovi rodbini po izrekamo iskreno sožulje! & Gledališka družina KPI) vobi cenj. občinstvo na nocojšnjo predstavo igre »Mlinar in njegova hči«. Člani Gledališke družine so s svojim dolgoletnim delovanjem že čestokrat dokazali, da so kos svoji nalogi, tako dn lahko upamo, da nam bodo nudili tudi nocoj nekaj lepega in da nam ne bo žal, ako poselimo to predstavo, da tako damo 1 članom nekaj moralue podpore za njih požrtvovalni trud. ss Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v četrtek 27. t. m. 71etna Jereb Marija, posestniko-va hčerka od Št. Ilja v občini Dramlje. 13 Seja okoliškega občinskega odbora. Prihodnja javna seja občinskega odbora občine C' 'ie okolica bo predvidomn prihodnjo soboto 7. novembra ob 8 zvečer v občinski hiši na bregu pod predsedstvom župana g. Mihelčiča. 0 Mesto pomožnega uradnika razpisano. Občinski urad Celje okolica razpisuje mesto pomožnega uradnika za pisarno. Prošnje je treba vlagati na občinski urad do 15. novembra. Interesenti naj se ogledajo uradni razglas pri občinskem uradu, kjer se dobe tudi ostale informacije. Piul Trio Brandl koncertira v sredo, dne 4. novembra v dvorani Glasbene matice v Ptuju. Znani trio sestavljajo umetnice Fanika Brandlova (gosli), Valy Gara (čelo) in Herta Reiss (klavir). Zel je povsod, kjer je nastopil, vse priznanje občinstva in kritike. Obeta se nam res lep večer. Petje na pokopališču. Pevsko društvo »Cecilija« poje jutri po molitvah za mrtve na okoliškem pokopališču nagrobnico g. K. Bervarja »Gomila«. iMovo mesto »Križ«, verski list za novomeško, prečensko in šmihelsko župnijo je pričel izhajati, Prva številka za mesec november je pred kratkim izšla. Ako človek list temeljito prebere, uvidi lahko takoj, da je bil prav za prav zelo potreben. Saj seznani naše ljudstvo z vsemi cerkvenimi obredi, zraven pa najdeš pod rubriko »Razno« marsikaj zanimivega kakor tudi v člankih. — List mesečnik ni drag .posamezna številka stane samo 1 Din, zato si ga lahko kupi vsakdo. Želeti bi bilo, da bi se list zelo razširil, tako med mestnim prebivalstvom kot med kmetskim ljudstvom. Na tisto tiho domovanje... Praznik Vseh svetnikov se bo ludi letos kakor druga leta praznoval slovesno. Dopoldne ob 10 bo v kapiteljski cerkvi slovesna sv. maša. Popoldne po molitveni uri, ki bo ob pol in po zaključku roženvenske po-božnosti in molitvah za rajne, slovesna procesija na novo pokopališče, — kar se bo letos zgodilo prvikrat, — kjer se bodo opravile pri križu sredi pokopališča molitve za rajne. Vzrok za to je, da se vrše pokopi na novo pokopališče že od spomladi leta 1925, mnogo meščanov pa je preneslo že telesne ostanke svojih rajnih iz starega na novo pokopališče, tako, da je na tem pokopališču že pretežna večina meščanov pokopanih oziroma pre-nešenih. Zvečer ob pol 6 bo v kapiteljski cerkvi pridiga, nato pa se bodo molili vsi trije deli svetega rožnega venca. Drugi dan (Vernih duš dan) bo v pokopališki kapelici na starem pokopališču ob pol 7 zjutraj sv. maša, ter običajne molitve za mrtve, ki oočivajo še na tem pokopališču. Ob 8 v kapiteljski cerkvi slovesno opravilo za rajne. Pri oo. frančiškanih bo na praznik Vseh svetnikov ob 8 zjutraj slovesna sv. maša, zvečer ob 6 pa se molijo vsi trije deli rožnega venca. Drugi dan ob 7 zjutraj bo slovesna zadušnica. ко\ ,0bobo\, tejhV«* aPrehako \ Ла*\о odpravi ^ V5 .spravoDiano Ugnetro s ? a Radio Programi Kadio-LlubUana * Sobota, 31. oktobra: 12.45 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17,30 Salonski kvintet. — 18.30 B. Hrovat: Preustvar-janje v kulturnem filmu. — 19 Gospa Orthaber: Angleščina. — 19.30 Prof. Namorš: Narkotična poživila. — 20 Volivni govor gosp. Ivana Hribarja. — 21 Večer resnih samospevov, poie go^p. Likovič Joža. — 21.30 Duet: Klavir in harmonij (gg. Marjan Lipovšek, Heri Svetel). — 22.15 Slovenski vokalni kvintet. Nedelja, 1. novembra: 9,30 Prenos cerkvene glasbe. —■ 10.30 P. dr. Roman Tominec: Galerija slovečih konvertitov. — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, plošče. — 19.30 Prenos iz Budimpešte: RecjAiiem Verdi. — 21.30 Mar. Pagnol-Paul Nivoix: Slava in njeni mešetarji, igra v 3 dejanjih, (Šentjakobski gledališki oder.) — 22.45 Čas in poročila. Dragi programi« Nedelja, 1. novembra. Belgrad: 12.30 Operni koncert. — 20 Nabožne pesmi. — 20.40 Pester program. — 21.10 Saksofon. — 21.30 Vokalni koncert. — 22.20 Večerni koncert. — Zagreb: 11.30 Plošče. — 20.30 Komorni koncert. — Budimpešta: 12.30 Opoldanski koncert. — 14 Radio orkester. — 18 Večerni koncert. — 19.30 Prenos iz opere: Verdijev »Requiem«. — Dunaj: 11.30 Kantata Jan. Seb. Bacha. — 12 Opoldanski koncert. — 20.15 Večerni koncert. — 22.20 Plesna glasba. — Milan: 10.50 Religiozna glasba. — 12.30 Pestra glasba. — 20.35 »Isabeau«, opera. — Praga: 20 Večerni koncert. — 22.20 Lahka glasba. — Langenberg: 20 Koncert za praznik Vseh svetih. — 22 Nočna glasba, — Rim: 10.15 Religiozna glasba. — 13 Pester koncert. — 20.30 Mednarodni koncert. — Berlin: 20 Večerni koncert. — i 22 Nočna glasba. — Katovice: 12.15 Operni kon- i cert. — 20.15 Solistovski koncert. — 22.10 Violinski koncert. — Stuttgart: 11.30 Kantata J. S. j Bacha. — 12.70 Orgelski koncert. — 17 Glasbena ! igra. — 18.45 Svečanosti za Vse svete. — 20.45 Spominski koncert Franca Liszta. — London: 21 J Prenos iz študija. — 22.05 Orkestralni koncert. — | 23.30 Večerni koncert. — Moravska Oetiavst 20 Praga. — 22.20 Praga. — Trst: 10 Služba božja. — 12.40 Plošče. — 21 Večer koralne glasbe. — 22.25 Lahka glasba. Cena: mala steklenica Din 10'—.srednja steklenica Din 20—, velika steklenica Din 52'—. Dobivu se povsod. ♦ Cerkveni vestnih Meščanska Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu ima v nedeljo dne 1. novembra t. I. ob 7 sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Cerkev sv. Jožefa. Jutri na praznik Vseh svetnikov ob 8. uri slov. sv. maša izvaja se: Missa seraphica zl. p. Ilugolin Sattner, graduale »Timete Dominum in ofert. »Justoruni aniinae« zL A. Foerster, Tantiim ergo zl. P. Griesbacher. — Spomin vernih duš (2. novembra). Ob 8. slovesna črna maša izvaja se: Requiem v D molu zl. I. Gruber, Libera zl. P. Sitigcr. Cerkev v Križankah. Na praznik Vseh svetnikov ob pol 11. (pridige ni) slov. sv. maša izvaja se: Missa in bon. Sanctorum omniitm zl. V. Galler, graduale »Timete Dominum zl. P. Griesbacher, ofert. »Justorum animae« zl. A. Foerster, Tantum ergo« zl. St. Premrl. Liubliančtsv gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota 31. oktobra: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE, Znižane cene. Izven. Nedelja, 1. novembra: BREZ TRETJEGA. Znižane cene. Izven, Ponedeljek, 2. novembra: VEST, Znižane cene. Izven, Na Vseh svetnikov dan zvečer se vprizori v drami Begovičeva najnovejša drama »Brez tretjega«, ki je dosegla pri premijeri tako velik uspeh. Delo je interesantno po svoji konstrukciji, ravno tako pa tudi po svoji gtaboki vsebini. Ig ata gospa Mira Danilova in gosp. Levar. Našludiral pa je dramo prof. Šest. Za predstavo veljajo znižane dramske cene. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 31. oktobra: DAMSKI LOVEC. CAR SE DA FOTOGRAFIRATI. Red D. Nedelja, 1. novembra: VIKTORIJA IN NJEN HU- ZAR. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 2. novembra: Zaprlo. Pri nedeljski vprizoiiivi Abrahamove operete poje vlogo hišne mesto obolele gospe Španove gdč. Anta Kovačičeva, bivša članica mariborskega gledališča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 31. oktobra ob 20 uri: ZEMLJA SMEHLJAJA. Ab. B. Nedelja, 1. novembra ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA. Prvič v sezoni. Ponedeljek, 2. novembra: Zaprto. Torek, 3. novembra ob 20: KONEC POTI, Ab. C. Spori Damshe plašče zastonj! Vam ne moremo dati, pač pa jih prodajamo po neverjetno nizkih cenah, in sicer po 350 do 650 Din. Oglejte si plašče v izložbah v Šalenburgovi ulici 1 in v Prešernovi ulici 54. Najfinejša izdelava, velikanska izbira. JOSIP IVANčIč, LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 54. Zborovanje Zveze športnih zvez. Prihodnji mesec (21. novembra) zborujejo v Zagrebu delegati vseh športnih Zvez, ki so včlanjeni v Zvezi športnih zvez. Program zborovanja bo: Poročila predsedništvu, razprava o načrtu zakona o telesni vzgoji -— izdan bo tudi zakon o igriščih — potem seveda volitve, skratka zelo obširen program. Eno pa pogrešamo! Namreč kako si zamišljajo gospodje, ki so prevzeli vodstvo športnega gibanju v Jugoslaviji, urediti razmerje šolo do športnih društev. Zlasti glede nn prepoved, da dijaki ne Smejo biti člani športnih društev. V loj prepovedi obstoji zlasti pri nas precejšna nevarnost za obstoj marsikaterega društva. Večino v naših klubih tvori mladina, in sicer dijnštvo. Vprašanje, ki se rešuje že letu, je doseglo ravno lelos svoj višek. Dijakom je strogo prepovedano vsako udojstvoviinje v športnih klubih. Tako kakor ima vsaka stran dve plati, je tudi pri športu. Slaba vzgoja mladine ima za ves nurod težke posledice. Zaradi logu jo prav. ako so gotove prepovedi za dijake. Tako je liilo vedno iu najbrž bo tudi tako ostalo. »л И ? j i, 4 n H > ? ■ ^ I"-' 4 V» ^^vVv?. ajfiu a t ■ i ..IV. atl - To vprašanje so menda najboljše rešili Madjari. Tudi oni niso dovolili svojemu dijaštvu sodelovati v športnih društvih. Sedaj so pa sporazumno rešili takole: posamezne šole so prideljene raznim športnim društvom iu dijaki lahko goje šport po mili volji pri klubih, kamor je zavod dodeljen. Treninge pa nadzoruje posebej zato določeni profesor. Saj jo v LJubljani jired vojno tudi tako bilo. Dobro so spominjam so-bol, ko je naš profesor g. II. vodil dijaške igre in je bil vedno prisoten, ko smo bili žogo na prostoru sedanjega velesejnm. Tako bi se dalo tudi sedaj napraviti. Dijaki športniki naj bi se dodelili raznim športnim klubom, ki imajo urejeno vodstvo in primerne športno naprave. K o so treningi, naj bi bil nu igrišču vedno prisolon profesor. Kajti šport je danes gibanje, ki ga ni podcenjevati. Treba je najti samo pravo obliko za skupuo sodelovanje v korist splošnosli. Ena glavnih nalog kongresa Zveze športnih zvez je, tla to obliko iiujde! Nedeljski program. V nedeljo menda ne bo nobenih posebnih tekem. Saj tudi In nedelja ni posebno pripravna za sjiortne prireditve. Vsakdo pohiti no pokopališče. Vseeno je pa odločilo vodstvo Ilirije, tla jirirodi svojim prijateljem malo presenečenje, obenem pu napravi revijo svojih moči. Toda dopoldne! Ob pol 11 nastopita prvo in rezervno moštvo in odigrata prijateljsko tekmo, ki bo gotovo zadovoljila razvajene prijatelje nogometa. Imeli bodo priliko videti leno tekmo. Stran в. »OLOVKKBOc, te* Ц- dinamitom. .. Voditelji poljske opozicije pred sodiščem Pogled na obtožene '»olitike. — Nu desni zgoraj: dr. Liberm&n, vodja poljskih nacionalistov. Lansko jesen ao se vršile na Poljskem volitve. Opozicionalne stranke so za te volitve oetanovile skupen >blok eentruma in levice«. Pri volitvah niso imeli uspeha, ker je oblast pred volitvami zaprla vse voditelje in ugledne dane. Zaprti so bili v znani trdnjavi Brest-Lltovsk. Državno pravdništvo je proti njim vložilo tožbo radi veleizdaje, češ, da so podpirali in organizirali revolucionarno gibanje, da so širili mržnjo proti državnim oblastem, da so pozivali ljudi, naj ne plačujejo davkov, y časopisju in v govorih napadali državnega glavarja in da so sploh bili na čelu revolucionarne organizacije. Med obtoženci se nahajajo med drugimi bivši predsednik vlade fcn voditelj kmečke stranke \Vitoš, bivša ministra Kiernik in Barlicky in voditelja socialistov dr. Lieberman in Pragier. Med obtoženci ee nahaja več senatorjev in poslancev. Prvotno bi se moral vršiti proces v Kra-kovu. Ker pa tam veljajo Se vedno avstrijski zakoni, ki so precej blagi za take »krivce«, so delegirali varšavski sodni senat. V Varšavi so še v veljavi strogi, ruski carski zakoni, ki so ravno glede zločina veleizdaje izredno ostri. Zagovorniki so na razpravi, ki je pričela 26. t m., predlagali, naj se najpreje vrši pre-izkava o trpinčenju in mučenju obtožencev v trdnjavi. Odklonjeno. Dr. Lieberman je priznal, da je delal na tem. da strmoglavi vlado Pilsudskega na parlamentaren način, vse druge obtožbe pa on in vsi drugi odločno odklanjajo. Razprava bo trajala najmanj mesec dni, zaslišanih bo nad 400 prič. (Citajte ludi politični del »Slovenca«.) Razvoj benediktinskega reda Po velikih preganjanjih reda sv. Benedikta, posebno v začetku 19. stoletja v Nemčiji, se je ta red v zadnjih desetletjih zelo okrepil. L. 1880. je slavil 1400 letnico svojega obstoja, od takrat je v vseh državah v velikem razmahu. Nedavno je izšel >Album Be-nedietinum«. iz katerega povzemamo sledečo številke. Bilo je v letu 1880 : 2765 menihov in sicer od tega 1870 patrov v 107 samostanih; 1905 : 5940 menihov, od tega 3076 očetov v 155 samostanih; 1930 : 9040 menihov, 4588 patrov in 187 samostanov. Z bombami in Boljfte viška propaganda poetaja v vseh | državah vedno lx>lj ostra, vedno bolj surova tn vedno je več nedolžnih žrtev nečloveškega načina politične borbe tn nasilnih metod, ki so jih vpeljali komunisti in z njimi v zvezi razni obupanci. V Parizu, Berlinu, v Gradcu ln drugod je ravno poslednje dni policija na raznih krajih odkrila cela skladišča morilnih naprav, bomb, granat, dinamita in drugega morilnega orožja. V delavskem okraju velemesta, v temni ulici, ki skriva v svojih hišah tako malo veselja, zato pa temveč bede in siromaštva, stoji ena onih enoličnih, visokih delavskih stanovanjskih stavb. Ze od zunaj nudi s svojo enoličnostjo, sivo umazano pobarvanimi stenami, žalostno sliko. Se težji je pogled v notranjost, kjer stanujejo v malih prostorih številne rodbine, možje, žene in otroci. Podnevi so nekateri možje na delu, mnogi sedijo obupani doma, ker niso našli dela, žene gospodinjijo, če tako lahko imenujemo bedno kosilce, ki ga pripravijo, otroci jokajo na ozkem dvorišču. Ponoči objame vse te može, ženo in otroke blagodejno spanje, ta dobrotnik bednih in preganjanih, in kar jim življenje ne nudi, jim morda pogosto nudijo sanje: dober zaslužek, toplo kosilo in večerjo, bogastvo in svobodo, vse sladkosti življenja, o katerih v brezdelju sanjajo tudi podnevu. Nuj ■ življenje še tako bedno, sanje so vedno lepe in vlivajo nove, lepe nade. Чако lahko bi se zgodilo, da bi bila ta rev .i bitja na strašen način vzbujena iz sladkih s"iij. Kako lahko bi se zgodilo, da bi ta zgradba in z njo še sosedne se nenadoma zrušile in pod seboj pokopale može, žene ln otroke. In potem bi nastal požar... Kajti v enem od stanovanj v tej hiši stanuje že nekaj mesecev boljševiški agent in ■• "itator in samo v njegovi sobi je policija našla dva centa dinamita in vseh priprav, ki f*> potrebne, da se dinamit lahko uporabi za strašne rušilne in morilne svrhe, ki jim je bil tudi namenjen. Dva centa dinamita zadostujeta, da se dvigne v zrak ves okraj velemesta. Tedne in mesece je ta zver v človeški podobi zbirala nevarni razstrelilni prah. V malih vrečicah, vsak dan malo, da ne bi nihče opazil in posumil, je zbiral dinamit in ga kopičil v svoji Izgredi jugoslovanskega vojaškega begunca V Dunajskem Novem mestu je pred dnevi prišel v gostilno Schvvarz neznan, lepo oblečen gost. Privoščil si je dobro večerjo in jo dobro žalil s pijačo. Okrog»polnoči se je lepo dvignil in ne da bi plačal, zapustil lokal. Gostilničar ga je ravno še prestregel na pragu. Srebrni dahorni&kj jubilej praznuje te dni prelat Kaas. Poevečen je bil pred 25 leti v Rimu Dr. Kaas je načelnik eentruma, nemške katoliške stranke. Strahote sibirskih ječ Nikolaj Ivanovič Mallšov, mlad Rus, ki je (topil v rdečo armado, je bil aretiran radi protisovjetske propagande in prepeljan v jet-niška taborišča v Sibiriji, V angleških listih fiitamo o bivanju v teh ječah zanimive podatke. PoIIMSnl kaznjenci, ki pridejo v tak tabor, eo pvveero prepuščeni sebi in v začetku nimajo Dot>eii«ga prostora, kjer bi bili zaprti. Sami si morajo zgraditi enostavno barako, ki eetane večinoma brez strehe V zimskih časih eo smrtni »lučaji med kaznjenci na dnevnem redu. ne samo v teh nezakurjenih barakah, marveč tudi pri delu. Od petih zjutraj do osmih zvečer morajo pri vsakem vremenu kaznjenci delati v gozdovih. Kdor ne izvrši odkazanega dela v tem času, je kruto kaznovan. Med jetniki razsajajo nalezljive bolezni, predvsem tifus, ki pokosi letno na deset- in deset tisoč teh žrtev boljševišketra raja. Med temi je 154 opatov, 3 apostolski pre-fekti, 11 škofov, 6 knezoškofov in 2 kardinala. Opatije so po pravilu in po starih tradicijah odvisne druga od druge Tekom časa pa eo se razvile kongregacije samostanov, ki so ustanovljene večinoma z ozirom na teritorialne razmere. Danes jih je 14. Najstarejša je v Monte Cassino (1408. L), od koder se je red pričel razvijati. Tam je leta 543. umrl ustanovitelj reda. Delovanje benediktincev je zelo različno. Predvsem gojijc liturgijo. Najbolj delujejo pa na polju dušebrižništva ln vzgoje mladine. Šele v zadnjih stoletjih se je razvil tudi ženski red sv. Benedikta. Sedaj otmtoja 349 samostanov s 14.700 sestrami Najpomembnejši ženski samostan Je v Clydu v Zedinjenih državah, ki šteje nad 200 sester. Ustanovljen šele 1874 leta se je v zadnjih desetletjih razvil v pomembno vereko-kul turno središče. V njem je 36 let deloval blažena p. Luka Et-lin. V zadnjih letih svojega pobožnega in Bogu vdanega življenja je s tako vnemo in s takim uspehom nabiral milodare za obubožana semenišča in samostane v Evropi, da jih je mnogo rešil v skrajni stiski. Sveti oče ga je imenoval -najbolj dobrodelnega človeka na svetu«. [Ved volišči. Na dan volitev je bila v Londonu taka megla, da so morali povsod zažgati velike baklje. Nehvaležni gost Je na gostilničarjevo zahteve, da naj plača, nenadoma potegnil iz žepa mesto denarja revolver in ga nameril gospodarju na prsi. Gostilnfcir ga je zagrabil za roko, pričela je borba in kmalu je bil gost na tleh. Ležeč na tleh je pričel streljati in nevarno ranil nekega delavca, ki je prihitel gostilničarju na pomoč. 1л s težavo so ukrotili nasilneža. Na policiji so dognali, da je brezposelni mehanik Emerih Zollinger, jugoslovanski vojnški bcgunec, ki ga je dunajska policija iskala tudi radi drugih prestopkov. eoblci za namene, katere st za sedaj lahko samo predstavljamo. V teh tednih in mesecih zločinec morda niti pomislil ni, koliko sto ln sto ljudskih bitji jo neprestano bilo izpostavljenih neposredni nevarnosti. V življenjski nevarnosti so živeli no morda oni, proti katerim pravi, da se je boril in se hotel maščevati, ne, marveč, delavci, nji«-hove ženo in otroci. In si on še domišlja, da se bori za njihl Lahko spoštujemo političnega nasprotnika, četudi odklanjamo njegova načela, dokler je borba poštena. Človeška družba pa je in bo vedno odklanjala načela, po katerih je dovoljeno uničiti človeško življenje. Taka načela nimajo nobene zveze s politiko. Človeška družba je priinorana storiti vse v svojo obrambo. Dinamit, patrone ln drage priprave za moril no orožje, ki jih je policija našla v Berlinu pri komunističnem agitatorju. Pred obnovo albanskega procesa Okrožnemu eudlMa v Rledu mi Tirolskem, kjer je bil prwd poroto nedavno ot>eo jen na sedem let atentator na albanskega kralja Ahmed-bega Žogo ln je ubil njegovega adjutanta majorja Topola ja, so zagovorniki vložili prltožtio. Zahtevajo, da ee vsled raznih kršitev kazenskega pravdnega reda roora sodba ra/.veljavitL Ker ne oljstojajo nobeni politični motivi In ker so dane vse garancije, da se bo lahko v miru razpravljalo, prosijo, da naj najvižje sodiSče delegira dunajsko sodišče za ponovno razprava Pritožba najbrže ne bo imela uspelia. Opustitev graške univerze? Avstrijska vlada ee Je nedavno havfla s vprašanjem nadaljnega obstoja graške univerze. V povojnih letih je število slušateljev na graški univerzi zelo padlo in zapustili so jo tudi mnogi ugledni profesorji. Zato eo pričeli razmotrivati, aH ne bl kazalo to vaeuči-I lišče združiti z dunajskim. Proti tej namen Je i vsa javnost odločno nastopila in deželna vlada in občina so izjavile svojo pripravljenost žrtvovati vne za neokrnjeno vseučilišče, беб, da je ta univerza ogromnega nacionalnega značaja za vse nemštvo. Ona je najbolj Izpostavljen branik nemštva in je za »Drang nach Osten« ter ohranitev nemštva v sosednih pokrajinah največje važnosti. Ti argumenti, se zdi, da so zmagali. 'Л 1 > • • > V* Nadobuden sinko. >Ubogi revčekI... Si lačen?« >Oh, ne; ampak ata so žejni!' ЈВ.-Л. ,-«»<#;'.... ..шШ-Л.ШШ) Angleški kralj na volišču. Kralj Juri s člani kraljevske rodbine se je na dan volitev pripeljal v London, da odda evoj glaa, Tnko volijo v Angliji, deželi parlamentarizma In demokracije. V poeebnih ločenih celicah napiše volivec ime kandidata in liatok v zaprti kuverti vrte v skrinjico, (Stev. 348. ЛПХУУПГКПс, 3n 8®. (CMnt 190 f. etM Ti \ Svetovna produkcija 1930 Odsek za gospodarske študije pri tajništva Društva narodov v Ženevi objavlja vsako leto podatke o svetovni trgovini in produkciji. Za svetovno gospodarsko konferenco, ki se je vršila spomladi 1927 v Ženevi je bil eestavljen prvi memorandum o produkciji in trgovini, ki je obsegal tudi predvojne podatke. Kasneje je vsako leto izšla nova publikacija in najnovejša publikacija vpošte-va dobo od 1925 do 1929/30. Vsi podatki za leto 1930 sicer še niso zbrani pač pa je kompletna statistika za leto 1929. Iz te statistike je razvidno, da je od leta 1925 do 1929 naraslo število prebivalstva na svetu za 4.1%. Istočasno pa ee je svetovna produkcija hranil in sirovin zvišala približno za 11%, svetovna trgovina pa za 19%. Število prebivalstva je znašalo na celem svetu koncem leta 1929 skoro 2 milijardi, ali točno: 1990.6 milijonov. Leta 1925 pa je bilo po cenitvi Društva narodov na svetu 1911,4 mil. ljudi. Računajo, da znaša letni prirastek prebivalstva na svetu približno 1%. Naj. večji prirastek je v Južni Ameriki najmanjši pa v E/vropi (brez Rusije). Svetovna produkcija sirovin je bila v letu 1929 največja. Leta 1928 pa je dosegla največjo etopnjo svetovna produkcija hranil. V letu 1930 pa je svetorna produkcija hranil ostala skoro neizpre-menjeoa, dočim je produkcija sirovin bila za 8% manjša. Skupno je znašal padec v svetovni produkciji 3%. Največji napredek pa je izkazala industrijska produkcija. Kriza v letu 1930 pa je svetovno produkcijo tudi v tej panogi zelo zmanjšala. Svetovno trgovino so zelo pospeševala gibanja kapitala in je naraščalo vseskozi do leta 1929, zlasti v industrijskih izdelkih. V letu 1930 Iia je količina svetovne trgovine prišla na nivo iz eta 1927, dočim je svetovna produkcija hranil m sirovin bila na nivoju leta 1938. V dobi od 1925 do 1929 je najbolj napredovala Evropa, V letih 1930 pa ee je produkcija bolj zmanjšala v Evropi in Severni Ameriki kot drugod. Produkcija hranil Uvoz v septembra Pravkar so objavljeni podatki o našem uvozu v mesecu septembru, iz katerih je razvidno, da je znašal uvoz 442.3 milj. Din v primeri z 388.8 milj. v mesecu avgustu in 049.25 milj. Din v septembru lani. V primeri z lanskim letom je torej uvoz padel po količini za 31.37®, po vrednosti pa za 31.87 odstotkov. Uvoz se je torej znatno bolj zmanjšal kot naš izvoz, ki je v septembru letos bil po količini za 21.8%, po vrednosti pa za 23% manjši kot v septembru lani. Glavni predmeti našega uvoza so bili sledeči (v milj. Din, v oklepajih podatki za avgust letos): bombaž sirov 8.6 (9.6). predivo 31.9 (27.0), tkanine 45.8 (87.5), volna sirova 2.2 (2.6), predivo 7.2 (5.1), tkanine 34.1 (25.4), železo nepredelano in polpre-delano 4.1 (5.4), pločevina 7.9 (8.4), cevi 6.1 (5.3), razni popolnoma izdelani predmeti iz železa 24.9 (22.1), železniški materijal 2.6 (4.9), svilene tkanine 5.2 (2.8), svileuo predivo 5.5 (5.5), kože domačih živali 9.4 (7.0), kava 7.5 (6.9), premog 14.7 (11.9), oljnati plodovi, semena itd. 6.2 (4.6), stroji, orodje in aparati 25.2 (24.8). elektrotehnični predmeti 16.5 (12.5), prevozna sredstva 6.7 (9.8). Naša trgovinska bilanca je bila v septembru pasivna za 11.7 milj. Din, dočim je bila v avgustu aktivna za 195.5 milj. Din. S tem se je pasivnost naše zunanje trgovine od začetka leta povečala na 118.6 milj. Din. Pripominjamo, da je bila lani v iMptembru naša trgovinska bilanca pasivna za 89.9 milj. Din, v prvih 9 mesecih skupno za 271.7 milj. Skupno je v prvih 9 mesecih t. 1. znašal naš uvoz 586.000 ton v skupni vrednosti 3800.8 milj. Din v primeri z 1,135.000 tonami v vrednosti 5276.6 milj. Din v istem času lani. Padec znaša po količini 24.5%, po vrednosti pa 28%. Ureditev megetarine na ljubljanski borzi. Borzr ni svet je na svoji seji dne 29. oktobra sklenil, da se počenši 1. novembra t. 1. določi mešetarina sledeče: za devize in valute: za vse nakupe, prodaje in kompenzacije 0.5%, minimalna mešetarina znaša 5 Din. Za efekte je določena mešetarina: za dolarske papirje 1%, za državne papirje, obveznice in založnice pol promila, za delnice z 2 promila od tečajne vrednosti. Najmanjša mešetarina znaša 5 Din. S tem so urejene mešetarske pristojbine, kakor so bile pred prehodom na zlato valuto meseca junija. Edino največji komitent trga kot v časih svobodnega deviznega prometa ne plačuje meše-tarine. Trgovina z menicami na zagrebški borzi. .Upravni odbor zagrebške borze je na svoji seji 19. t. m. soglasno sklenil, da bo organiziral na borzi trgovino z menicami na podlagi svojih uzančnih predpisov. Ta ukrep ni v nasprotju z interesi bank in je bil sklenjen za to, da se privedejo cirkulaciji zneski, ki so tezavrirani. Naravno, da so na tem interesirani vsi denarni zavodi. V prihodnji svoji seji, ki se je vršila 28. t. m., je m t« t Bmofri brez Rusi}« antzjhb za 5*, produkcija sirovin pa za 12%. Padec mednarodna trgovine leta 1930 v Evropi je bil manjši kot ▼ ostalih delih sveta. V Severni Ameriki «ta produkcija in trgovina dosegli svoj maksimum 1. 1928. Od srede leta 1929 pa je začela ameriška industrijska produkcija padati. Skupaj je bila produkcija hranil v letu 1930 manjša za 2%, produkcija sirovin pa za 12%. Podobno je bilo tudi v Srednji in Južni Ameriki. Največji pa je bil prirastek v produkciji in trgovini v Afriki. Stalen je tudi prirastek v Aziji. V teku leta 1930 so cene sirovin v celoti kot v vseh periodah gospodarske krize padle bolj kot cene industrijskih izdelkov. Po cenah leta 1925 je bila cenjena svetoma produkcija leta 1928 na 67.333 milijonov dolarjev, leta 1929 pa je narasla na 68.950 milijonov dolarjev. Po cenah leta 1929 pa je znašala vrednost svetovne produkcije leta 1928 58.713 milijonov dolarjev, leta 1929 pa 59,887 milijonov dolarjev. Indeks svetovne produkcije je znašal (1925 = 100) je bil leta 1930 sledeč (v oklepajih 1939): pšenica 114 (101) rž 99 (95), ječmen 118 (120), oves 108 (107), koruza 83 (95), riž 108 (102), krompir 116 (108), pesni sladkor 136 (109), trsni sladkor 98 (106), kava 104 (132), kakao 109 (107), čaj 113 (119), hmelj 103 (140), bombažno seme 94 (93), laneno seme 97 (77) kolca 90 (76), olivno olje 70 (185), bombaž 100 (93), lan 103 (98), juta 126 (116), naravna svila 122 (127), umetna svila 226 (232). Nadalje navajamo še podatke za 1929 (v oklepajih podatke za 1928) drugih predmetov svetovne produkcije: Goveje meso 101 (101), svinjsko 112 (119), ovčje 115 (113), tobak 113 (106), konopljino' I seme 104 (103), sezam 126 (122), soja 158 (140), kopra 134 (130) palmovo olje 106 (101), arakidi 115 (130), konoplja 90 (94), manilska konoplja 118 (99), volna 112 (113). upravni odbor zagrebške borze sklenil predložiti borznemu svetu dopolnitev uzanc o trgovini z vrednotami, kar se nanaša ravno na trgovino z menicami. Narodna banka je razpisala natečaj za 10 uradniških pripravnikov, katere namerava sprejeti v službo. Med pogoji zahteva vseučiliško izobrazbo ali pa dovršeno trgovsko akademijo. Prošnje je poslati do 25. novembra t. 1. Trgovci, ki želo prevzeti zastopstvo inozemskih tvrdk. Trgovci, ki žele prevzeti zastopstvo kake inozemske tvrdke za našo državo, naj nemudoma javijo Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica (Trgovski dom), svoj naslov in kakšne predmete bi prevzeli v zastopstvo od inozemskih tvrdk. Zveza potrebuje ta seznam nujno na osnovi sklepa dunajske konference izvoznih institutov. I)r. Čcrnetov poslovni koledar je izšel. Letos je to že četrti letuik, v isti opremi kot lani, tako dn bo poraben za vse leto. Posebno važnost je pripisovati adresarju, katerega avtor nazivlja Poslovni adresar Jugoslavije, ki velja za vso državo. Izreduo dobro je adresar vpeljan v inozemskih krogih, kamor gre hrvatska izdaja. Končno navaja adresar j>oleg običajnega adresarskega materijah tudi podatke o gospodarstvu Jugoslavije in veliko število inozemskih odvetnikov, kar bo vse dobro služilo poslovnemu svetu. Knjiga vsebuje tudi naša predstavništva v inozemstvu ter stane 30 Din. Koledar toplo priporočamo poslov, svetu. Tudi v Avstriji se pritožujejo čez krošnjar-jenjel V »Grazer Volksblatt« piše Kari Miiller, kako se vedno bolj razširja v vseh okrajih nezdravo krošnjaretvo. Neredke so sodnijske razprave proti osebam, katere so krošnjarji zapeljali k napravljanju dolgov. Posebno se pritožuje pisec proti trgovini z orientskimi preprogami, katere prodajajo po celi deželi v avtomobilih prihajajoči potniki in krošnjarji. Večinoma je to blago dražje kot v odgovarjajočih trgovinah včasih celo za 50%. Pohištvo 1 priprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni j KREGAR IN SINOVA St.Vid nad Ljubljann — nasproti kolodvora NAZNANJAM, cenjenemu občinstvu, da bom otvoril v soboto, dne 31. oktobra v Rožni dolini, Cesta XV. št. 26 PODRUŽNICO MESARIJE. Imel bom v zalogi prvovrstno goveje, telečje in svinjsko meso po najnižjih cenah. Priporočam se za obilni poset. FRANC DOLNIČAR, mesar, Šolski drevored. Borza Ljubljana, 90. oktobra Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Curiha, Prage in Amstordnma noizpremenjenl. Učvrstili so so tečaji Pariza, Bruslja in Newyorka, dočim sta bili slabejši devizi London in Trat. Promet je bil manjši kot včeraj in je vso zaključeno devize dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2278.78—2280.62, Bruselj 786.40—788.85, Curih 1098.45-1101.75, London 214.89-222.39, Newyork 5624.01—5641.01, Pariz 222—222.66, Trst 288.52-204.62, Praga 166.86 do 166.36. Zagreb. Amsterdam 2278.78—2280.62, Bruselj 786.49—788.86, London 214.89 215.71, Milan 288.52 do 289.42, Newyork kabel 5085.01-5052.01, Ček 5624.01—5631.01, Pariz 222-222.66, Praga 105.80 do 166.36, Curih 1098.45—1101.76. Skupni promet brez kompenzacij 9.5 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2283.78—2280.62, Berlin 1341.50—1368.50, Bruselj 786.89 -787.85, Dunaj 723 do 747, Curih 1098.48-1101.78, London 214.59 do 222.39, Nowyork 5624.01—5641.01, Pariz 222 do 222.66, Praga 163.86—166.36, Milan 288.52—294.52. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.20, London 19.85, Newyork 513.25, Bruselj 71.Q0, Milan 26.425, Madrid 45.70, Amsterdam 207.20, Berlin 121.25, S t ск-liho l m 113.60, Oslo 110.75, Kopenhagen 111.50, Sofija 3.72, Praga 15.18, Varšava 57.40, Budimpešta 90.025, Atene 6.40, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.07, Helsingfors 10.30. Dunaj. Dinar notira: deviza 12.70, valuta 12.60. Vrednostni papirji Na zagrebški borzi je bila tendenca za domače državne papirje slabejša, dočim so se dolarski papirji učvrstili. Promet je bil samo v promjitni škodi in begi. obveznicah. Skupno je bilo zaključeno: vojna škoda 600 kom. in begi. obv. 200.000. Belgrajska borza je bila tudi v znaku slabejše tendence. Prometa je bilo v promptui škodi 1800 kom., za november 100 kom., 7% Bler. 1000 dol., 7% obv. Drž. hip. banke 2000 dol in begi. obvez. 80.000. Ljubljana. 8% Bler. pos. 71 bi., 7% Bler. pos. 63 bi.. Celjska pos. 150 d., Kred. zavod 195 den., Stavbna 40 d. Ruše 125 d. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 64- 65.50, agrarji 38 bi., vojna škoda ar. 276—278 (290, 280, 278), kasa 276—278, 12. 295 bi., 8% Bler. pos. ar. in kasa 66-70, 7% Bler. pos. ar. 60—63 (61), kasa 60—63, 7% pos. Drž. hip. banke 64 den., 6% begi. obv. 42.25—43 (42.25. 43). Belgrad. Narodna banka 4900 b!., 7% inv. pos. 67 bi., vojna škoda 273—275 (273, 275. 276), 11. z. 276. 6% begi. obv. z. 43.75, 44, 7% Bler. pos. z. 61.50, 7% pos. DHB z. 66. Dunaj. Don. sav. jadr. 94. Wiener Bankverein 13, Escompteges. 119, Mundus 64, Alpiue 11, Trboveljska 25.75. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: dbč. 79kg 2% 235 z^ potiska 80 kg 1% 250 z. Vse ostalo je neizpreme-njeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet 24. vag. Sombor. Otrobi : bč., pšenični 85—90. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet 112 vagonov. Budimpešta. Tendenca: ustaljena. - Promet: srednji. Pšenica: dec, 9.95, zaklj. 10.06-10.08; marec 10.90—11.38. zaklj. 11.18—11.20. Rž: marec 12.56-12.73, zaklj. 12.60—12.63. Koruza: maj 13.20—13.35, zaklj. 13.26—13.30. Živina Mariborski iivinski sojem 29. oktobra 1931. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 391 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 40—70 Din, 7—9 tednov stari 80—100 Din. 3—4 mesece stari 160 do 250 dinarjev, 5 do 7 mesecev stari 300—400 dinarjev, 8—10 mesecev 450- 500 Din, 1 leto stari 550—650 Din. — 1 kg žive teže stane 6—7 Din, 1 kg mrtve teže pa 9—11 Din. — Prodanih je bilo 151 svinj. Moste pri Ljubljani Salezijanski mladinski dom. Dramatični odsek Fantovskega krožka vprizori jutri, 1. novembra, ub 8 zvečer Šmid-Španovo tragedijo v petih dejanjih: »Valovi strasti in ljubezni«. Naše dijaštvo JKAD »Zarja« so darovali ob priliki 30 letnice obetoja društva sledeči gg.: Dr. A. Ušeničnik, profesor, Din 100; dr. Marinček 20 Din; dr. Rakovec 10 Din, za kar se jim najtopleje zahvaljujemo I — Odbor »Zarje«. FOTOAMATERJI! Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni r Ljubljani Zahtevajte ceniki M ilif oni ia miUjsat ljadl apsraMjaje le ned trideset let po spodaj navedenih urodiUh levi® Heirioi DroZdjenho m blagoslovita n|en neprecenljiv cndeZnl učinek Pri rerm«ti«m» trganj«, lik asa: boleča mesta vdrgniti. Pri zobobolu: dlesne vdrgniB in ustno duplino izpirati, grgratt, Pri glavobolo. ncrvotnoetl, pomanjkanju spanja: čelo in oeb telo vdrgnitl, ter vzeti zvečet pred počitkom mlačno kopel * dpdatkom Levjo Mentol - Droi-djenke. Pri utrujenosti: masirati o» lotno telo. PtI ieiedtnlh boteraib: tO kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las in prhajal masaža glave. Kot zobna roda itd. Pri potenju podpazduho, nog rok a i celotnega telesa naj se poteč I deli zjutraj in zvečer 1» mivaijo. Le-vja-MentoI-Drolklleiilce je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI SILKLBNICI Zahtevajte izrecno Cevjo-iVientol Dro*dJpnko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. LeviaMe*nlol-I)rožd|enka se dobi v vsaki drogerijl, lekarni In boljši trgovini po 10"—, 20 — iu 52'— Din. Pazite se pred po-naredbamL Centralni biro: LAVTjJA MENTOL - DR02DJB1TKA Zagreb, Marulićer trg 5. — Telefon: 73-0® Skleni okrosi u Dež Cno drevesa Zahtevajte moj najnovejil v barvah llnetrovant glavni katalog kaierega poSiljnin brezplačno ln. ki vsebuje moje nctiadkriljive prekr -bne novosti: i(tračke, puuc4ko tedtberl, an lieljfke. božično ziielke, vdino laske, pt ce zvon 'ko, lainpiono, čipke sijajni kovinski okrns, girlande in vse oslale potrebščine, iz prve rok,-, eene brez-konkurenčne, brez rizika. Zamena dovoljena Kvont. s« vrne denar. Pri večjih nalogih in za preprodajalce največji nopuBt, 9№t П HI (I1H SOJU, Ш 45 IU). Javna dražba Uprava Javnih skladišč v Ljubljani javlja, da se vrši 7. novembra t. 1. ob 10 v njenih skladiščih na Dunajski cesti 33, javna dražba ca. 70 kub. metrov friz ter ca. 11 kub. metrov hrastovih plohov. .......................................a——a Jugoslovanske '£9 dukate male in velike, s likom Nj. V. Nj. V. kralja in kraljice izdeluje in prodaja pooblaščena kovnica Beograd, Vojvode Mišiča 43 (Topčiderski drum). Dukati imajo vrednost zlata karatov 23,66, t. j. 986'1000 in so opiemlieni z državnim žigom Dukati se dobe v vseh bankah in menjalnicah. Kovnica kupuje avstrijske dukate žigosane in nežigosane ter jih plača po Din 37 50 gram. sali !<59 H _ =ci H C O ° SL IJŠlSg Siio - Ss 15 л .o a Q "S — -m ™ i' M - (U I i i S .s s £> . .Q £ e c "I .v .c. a £ Ja Sco ;r e "J ^ — г N л o S ^ * e« > i*) j S a g a ž g ^SSSŽ I Dr. Joža Lovrenčič: 22 Anali izšlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Ena je prišla iz dvorca. Pesem, ki so jo začele družice, ji je pregnala veselo razigranost, s katero sc je mislila pridružiti jim, zamišljena se jim je približala, se oslonila na hrast in jih poslušala. Družice so opazile njeno zamišljenost in so utihnile, zakaj bale so se, da ji ni pesem všeč. ./Ali naj zapojemo katero drugo, kraljičina?« so jo vprašale in bile pripravljene, da ji ustrežejo. »Ne, kar nadaljuj tel« jim je velela, dasi bi že rada pozabila na misli, ki so ji vstale ob grški amfori. Družice so prešle spet v pesem, ki se je srebrno glasila izpod hrastov in je privabila celo kralja v klonico, kjer je obstal in jo poslušal. Kralj Menelaj pa ljubil je ženo, mlado ženo, prelepo Heleno, ki mu odnesla je srčni pokoj. Z jutrom je besen stopil med goste: Kaj vam jjovem, se čudili boste — Zeno mi ugrabil je Priamov sini'. Voji junaški so se zakleli: »Menelaj, ženo ti bomo oleli. Trojo pa zrušimo v pćmnljiv spomin k Kralju je bila pesem všeč in da bi jo bolje slišal, se je tudi on približal pevkam in se ustavil ob hčeri, ki ga je z levico objela okrog vratu in mu naslonila glavo na ramo, da je čutil, kako ji bije srcc ob pesmi, lmkor bi jo živela in se bala za usodo lepe Helene, j Gladil jo je po lepih laseh, bil ziadovoljen in se ! smehljal ob hčerini zamišljenosti, zakaj vedel je, da mora biti s svojo mislijo pri Epulu, ko posluša zgodbo o Parisu in Heleni... In so se zbrali, čez morje peljali in so pred zidano Trojo obstali in bojevali so let se deset. Padli junaki so, padla je Troja. »Kje je kraljica, Helena moja?« iskal je Menelaj ugrabljeni cvet. Kratko opravi naša pesem z boji,« je šepnila Ena očetu. Raxla bi slišala vse, kar baji grška pesem, zlasti bi rada poslušala, kako se poslavlja Hektor... »Pa le vse pove!« ji jo odvrnil oče in sta poslušala. Prišla je h kralju žena Trojanka in se ustavila pred njitn neznanka in govorila s solzami v očeih: Kje je Helena tvoja kraljica? Lela so vzela cvetna ji lica in so pregnala z usten ji smeh.< Tako je rekla in na kolena zgrudila se je pred kraljem Helena in še zavzdihnila: »Zdaj me spoznaj! Meč je zav/.dlgnil ostri visoko, meč je potisnil v srce globoko ženi nezvesti kralj Menelaj... Otožno je izzvenela pesem, kakor bi drhtela v njej žaloet za lopo Heleno, ki se je kralj ni usmilil in ji je plačal nezvestobo s smrtjo, da maščuje svojo boiest in hekatombe junakov, kateri so morali uasti radi nje in jih ne bodo dočakale več zveste žene v zemlji Aliajcev. Družice, ki so čakale, da jih Ena pohvali, kakor jih je vedno, ko so pele. so se motile- Povesile so glave in hitele motati niti iz prediva, da bi prikrile svojo zadrego, in pritajeno pogledovale Eno, kaj bo napravila. »Lepo ste pele!« jih je pohvalil kralj. Dvignile so glave in se nasmehnile, a le za spoznanje, zakaj Ena je ostala tudi ob očetovi priznalni besedi zamišljena-. Svojega zadovoljstva, da so vsaj kraljiu ustregle, si niso tipale dolgo in glasno kazati, da ne bi užalile kraljičine, katere naklonjenosti ne bi marale za vse na svetu izgubiti. »Ali boš ostala pri družicah in z njimi predla?« je vprašal kralj hčer, ki se ga je držala še vedno oklenjena. »Ne ostanem, oče; žalostna sem, ne morem bili z njimi veeela,« mu je odgovorila in ga zaokrenil« proti dvorcu. Kralj se ji ni ustavljal in počasi sta stopala izpod hrastov preko rušnate trate, ki jo je zlatilo popoldanje solnce. Kralj se je smehljal. »Žalostna si, Ena? Ali ti nisem rekel, da ti bo poelej težje nego ti je bilo, dokler še nisi slišala Epulove besede, s katero ti je razodeval svoje srce?« jo je vprašal in še pristavil: »Doma bi ostala oni dan, pa bi si prihranila vso to mladostno žalost!« »O oče, saj je tudi ta žalost lepa; vesela sem je, samo sama sem najrajši z njo, da se ji nemoteno vsa predam in čutim njeno bridko sladkost...« »Ob tej bridki sladkosti mi še zboliš!« jo je rahlo zavrnil oče, se ustavil in jo ljubeče resno uo-gledak (Stran 8 >SLO VENEC«, đne 8T. oktobra 105T. Stev. ?4R. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I SO Dtn ali **aka beseda SO par. Najmanjši oglas - - S O lit. Oglasi nad devet vrstto tm računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brei znamke cio odgovarjamo. Hišo enodružinsko, z lepim vrtom proda — Franjo Gerkman, Laško. Lepe gozdne parcele na Rožniku poceni na-prodai. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.565. Služkinja z dobrimi spričevali, vajena kuhi in drugih hišnih, del išče službe. Nastop češ en mesec ali po dogovoru. Naslov v upr. Slovcnca« pod št. 12.795. Trgov, sotrudnica izurjena v mešani trgovini in vajena vseh hišnih del, išče službo za takoj v mestu ali na deželi. -Ponudbe na upravo »S1.« pod »Marljiva« št. 12.786. Strojna vezilja stikarica, išče zaposlenje, pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.854. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avtol Prva oblast koncesionirana Prospekt št 16 zasloni Pišite ponjl Gojko Pipenbacher koncesiion šoterska šola Liubliana. Gosposvetska cesta št 12. • Zahtevane informacije. I Krojaškega vajenca sprejme takoj Remškar Matija, Log 20, p. Brezovica. Hišna t večletnimi spričevali, katera zna šivati, se takoj ali pozneje sprejme v dobro stalno službo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.810. Soba se odda takoj solidnemu gospodu. Jegličeva c. 9. Stanovanje 2 veliki sobi, 2 manjši, in kuhinja ter pritikline, se odda v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.760. Stanovanje komfortno, obstoječe iz 1 sob, kuhinje kopalnice (a pritiklin, v centru me-4ta, zračno in solnčno, se odda s 1. novembrom. Cenj. ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Krasna lega« št. 12.819. Vdova srednje starosti, išče moža enake starosti s stalno službo, v svrho možitve. Cenjene ponudbe pod »Resno« na upravo »Slovenca« v Mariboru. Kdo mi preskrbi 20.000 dinarjev, dobi 500 Din nagrade. Denar popolnoma siguren. - 15% obresti na 6 mesecev. -Ponudbe na upravo »S1.« pod .Popolnoma siguren'. Zadruga avtotaxi naznanja cenj. občinstvu, da za praznike Vseh svetih vozi iz stajališč ali pa tudi obratno, ako so vsaj štiri osebe po 10 Din za osebo. Mlin naprodaj v mestu pri postaji v najbolj prometnem kraju. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prometni mlin-' št 12,724. Oglejte si našo veliko zalogo NOVO! e e K* <2, < Enonadstropna hiša z gospodar, poslopjem, ob državni cesti Ljubljana—Vrans) j, vodovod, mimo vodi elekt. daljnovod, 3000 m- vrta. Zelo pripravno za večjega obrtnika ali trgovca, se po ugodni ceni proda. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.561. LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 20 94 Niiboljse blago Nizke cene Solidna postrežba J Otvoritev i seboto. SS.oSrfofera 1931 икшшшшжш Stanovanje soba in kuhinja se odda. Dravlje, Rokova pot 135. Opremljeno sobo addam solidnemu gospodu blizu glavnega kolodvora. Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 12.825. Provizijske potnike kateri obiskujejo špecerij-ike, delikatesne trgovine na Notranjskem, Dolenjskem in Štajerskem, se »prejme proti visoki proviziji ra prodajo sira in čajnega masla. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra provizija« št 12.805. Lep lokal v Gledališki ulici, odda takoj Pokojninski zavod za namcščence v Ljubljani. Za restavracijo gostilno, hotel in kavarno, kakor tudi za kino, prodam veliko 15 let davka prosto enonadstropno zgradbo, ki leži na naj-prometnejši točki Zagrt-ba tik tramvajske postaje Ta ogromna zelo solidno zgrajena enonadstropna zgradba ima danes Štiri velike industrijske dvu-rane z vsemi potrebnimi upravnimi prostori in katere objekt se da z malimi adaotacijskimi stroški preurediti v moderno re-stavracijsko-kavarniško in hotelsko podjetje, kakršno v tej mestni okolici v splošnem ne obstoji, m bi bilo zato absolutno prvovrstno rentabilno. Sedanje dvorane in stranski prostori zavzemajo l.i'90 nr prostora, a ie poleg tega še 400 m! prostega dvorišča in vrta. Pred hišo je ogromna pasaža in promet, a za hišo velik prazen prostor za poletno teraso. - Vse informacije daje Pooleg svojega cvetličnega paviljona na MIKLOŠIČEVI CESTI zraven HOTELA UNION, tel. št. 2341, tudi lokal v PALAČI DUNAV, vhod iz BEETHOVNOVE ULICE teL it 2489. Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je Bog poklical našo predobro mater v boljše življenje. Prosimo, molite za njo. — Pogreb se bo vršil v soboto ob 8 rjutraj. S m a r j e t a pri Novem mestu, dne 29. oktobra. Ivan Perko, župnik, Viktor Perko, kaplan in sorodniki. ш Zalivala 1 I Za vse izraze iskrenega sožalja ob smrti gospoda Antona Erženu 1 H šolskega upravitelja v pokoju ш 1 kakor tudi za vse poklonjene vence in šopke izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo učiteljstvu v Sevnici, Podgorju in Za-bukovju, šolski deci iz Podgorja in Zabukovja, cenjeni duhovščini in vsem občanom, ki so izkazali pokojniku poslednjo čast. V Sevnici, dne 30. oktobra 1931. I 1 ŽALUJOČI OSTALI. 1 NOVOPOROčTrNCI, POZOR! Oglejte si izložbo slik — Fotomeyer, Maribor, Gosposka ulica 39 Lepe slike, moderno izdelane in cene. Nogavice rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARI. P IJ F L O G LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg ■ga Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem znancem in prijateljem, da jc naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Josip Tomazič krojaški mojster dne 30. oktobra t. L, v starosti 43 let, nenadoma mnrL Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 1. novembra 1931 ob 3 pop. iz hiše žalosti, Na okopih št. 5, na mestno pokopališče. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 3. novembra ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi »v. Danijela Celje, dne 30. oktobra 1931. Globoko žalujoči ostali. Sueže in suhe gobe kupulem stalno vsako množino Zahtevajte pojasnila. Namizna fa bolha prvovrstna. razpošiljam po namižii ceni. — Peter Setina. Radeče — Zidani most. Knrfa oCesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN je mast V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, nepozabni sin in ljubi brat, gospod Miroslav Kvas advokat v Višnji gori, rez. poročnik in imejitelj reda jugoslov. krone V. ItL v petek, dne 30. oktobra 1931, po kratki mučni bolezni, v 33. letu starosti, previden s tolažili za umirajoče, mirno umrl. Pogreb preblagega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. nov. t. 1. ob 11 dopoldne izpred mrtvaške veže na Stari poti št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1931, Žalujoči ostali. Dobilo v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvomice in glavnega skladišča M. nRNJAN lekarnar ~ <шдн Varujto so potvorb Zahvala Za vse izraze iskrenega sožalja, ob izgubi naše nepozabne soproge, matere, sestre in tete, gospe Neže Zahukvvec soproge posestnika in npok. prcddelavca drž. žel. sc vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. pevcem za prekrasno petje, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 30. oktobra 193L Žalujoči ostali. Ш Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel Ce*. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Franc Kromžnr.