ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
13.MAR.1932
ŠTEVILKA 11
SKERLEP: O POSTU NA SV. JOŠTU
42
Nil levi: Koinuuska dck'Sacijii - preds. loiminskcga |)iirluineiita, roiii|)t-jciii (X) iia (flu, ki je i/iočilu due Ji), p. iii. iiašeiiiii kralju iiiijvi.šji' inumiisko (idlikovanje
Poui' le imrito'. >pfidiij: Josip Mam, udlični slovenski slm stvciii zgodovinar, cifrar li)Ol(>tniio lojsiva pra/iiiijeiiu) danes. Bil je prof. sloxenseiiic lui j.j ii hI ja iisk i giiiiiia/.iji in v svojem 'J e/iéiiiku« je naf;riaadil sloyst^ oiin-ziiodiiviii-
skcfja gradiva. S|)odaj na desni; Dr. Jos. Toiiiinšek. /naiii naš znanstvenik, publicist in šolnik ter jiiinnazijski  ravnatelj v Marihorn. ki je slavil (e dni ()0 letnico svojega i o (si v a.
Na dcsnt : .Nove \
sloven. opere. . Konipüuist    \
Slavko Osten i
je uglasbi] tri . novr enoHcjan- j ske opere, kate- j
rih premijers  ; se je vrnila <)De ^ 27. p. rti. in    ]
sicer: Meiieo, i .Maska rtieče   ''.
smrli in Dan- ;
dina v vicali. i Godba in režija \ sta biJi najnio- |
deniejši, toda '
občinstvo j i 11 I očividno ni    i
sprejelo s po- ;
.sehniin navdušenjem. .Slika nam kaže ; prizor  iz pan-: lomime ».Maskah
fiere erttrti-    ^
Kitajsko-japousktJ vojna
Boji zu san^'tiai si» vse «rciii.'jsi ni n.j -dn-ir ^iran*.*Ii .so velike iz^'ube. Čeprav kitaj.-ke vojske jjlcde opreme m .fr^raiii/urije ni mogoče uiti primerjati z Japonsko, iniajn Japniin pii sv*'jeiii roparskem navalu
v(>udar!e krvavtr i/pu!ie. Zjiroriiju slika  nam  ku/e aviokolomi.  ki  peljt-  /int- / o.stanki
podlih ja|)onKkili vojakov' v neki budistirni lornpvij pri l'okiu. slika  na  levi nam pa inhli pü;:li'd v okop japouskili mornarjev pred šant^lutiern z oktopnniii aMomobdi.
.\a levi: Zmaga irskih radikalov. Dne 18 p. m. so se vršile volitve na Irskem. Mocjio relativno večino je izbojevala stranka De Valere (glej sliko na levi), ki zahteva popolno odcepitev Irske od .Viiglije.
.Va desni: Danes se vrše preds. volitve v Nemčiji. GlaMii kandidati so niaršiil Hindenhurg, za katerega gredo skupno v boj vso demokratične stranke, dalje Mittler, voditelj nemških lašistov (sliki obeh kandiilatov ^¦|. na desni) in komunist lliiil-inaun. Ves sYyt upa, da zmaga lliiidenhurg, ker bi le njegova /inaga preprečila v Nemčiji krvave notranje pretrese.
43
Leto 1848.
(II. del)
Itt'volnfij<»iiJ»rnI ilof^oilki po vspj Evropi sii spvedji inorilo (Hljpkiiili Indi v Sloveniji, I«! /nI. (la na la |ireohral kak<ir navadno tinli iiozuHJe n:i sličnc usimUu' inonieute — nisnin Itili prav iiii:- pripr«vU«*ni. Bleiweis jf sifcr sknsal v Novicah: pojasnjevati osnovni' |>oliii^*nf pojuic, Unla im'Ä<'aiiKtvo je j bilo po otrroinni vt^-iiti orije-ntiraiio vladno in nemško. Ijiulstvc» pa p<)polnonia nezavedno in KU ni /.aiiiinalo ilrupti k<)l le to, ila pride 'lo /ftiilje in izpoil >frasei-nskeyn. jarma. Po- j loxaj je leilaj resila nasa akademiéna mia- ; «lina, ki >i j<* osnovala na Unnnjn tlrnštvo ; Šl(»venija "'in to ilruSlvo je tudi ustvarilo slovenski naro«lni politieni prog^ram. ki jp l>il polein tUisetletja osnovno I7.ho<]I^''e za vsa nasa poliririia prizadevanja. Zahteval je I. zedinjeiKi in avtonouiiio Slovenijo, 2. etiakopravnost Nlovenščine v vsem javnem življenju. ;i. neodvisno?it od Fialikflirta, /^al nisino s lenii zahtevami krepko niustopili tudi v parlameniii. kajti meti p; i.oslanei. ki smn jih iiindi Slovene] n;i  IV mju. Je l)il
velik del drK*elji nesposohn i t< Jjfc/. ki iliso imeli   pojma,   /-a   kaj  pr;i v '
so   zalo   navadno   ^la-j'-^ "      'Aj^adu * m   /. N'eniei.   Samo   par   ^'''^jftk      a'--I'' deloma   zastotialo   i^« mM* *' ^Etm  **
Smrt K. liliiiiia: Klujn p- hil voditelj /ineriie levice v Ivank-liirtskeni držav. /boru. Jeseni I. 184S. je bil poslan s posebno ndreso k dunajskim revojiici-ionarjem in se je (ine 2*). \. boril lam na barikati'ih, nato lijet in dne \]. ustreljen v Hrigittenau-u pri Dunaju.
Na levi: Pocled na dunajsko jü^ledalisce Odeon potem ko so i;n zav/eli Jelaeirevi Hrvatje.
Spodaj: Slovenska narodnostna meja I. IS48. po Beinhar-Hijevem Zemljevidu nemških iezikovnili meja v I.eip/i^'er illustrierte Zeituujr? iz I. IH48.
Na U\i: L'ixMiii Duu^ijiiiui ube-.iju dne 4. okt. I. 1K4S. vojne;« ministra, generala Raillet-Latourjn na resino kvetiljko. Latour je bil «-den i/nied siebrov Meiieriitrhovefja policij-liejr.i ah^iduiizroa.
Spodaj: Poiclt^d v frnnkturtüki državui /.bor oli priliki uvedbe drž.npravitelju, nedvojvoda Ivana, /a Slovence je bilo dolofeniti v tratikf. državnem /boru i^O mandatov, a se večina okrnjt:v vi>-litev ni Itotela udidežiti na pol>udo dunajskega akn<t. društva   Shiv^-iiijii¦ .
Spodaj: Aut. Scliinerling llijUJ-lhVÜ). ki lie je udeležil marč.ie revolucije, bil uttti) poslaLee v franki, drž. zboru, v bchwarzeoberfroTem kabinetu pa Že iiotrariii minister. !.. ISMJ je potem sestavil sam popolnoma centralistični kabinet, ki jc rodil tebruarski patent (isbl), a je moral zaradi krepke^fa odpora federaltstov že 1. iSbV demifijoD>-raii, z njim vred je hil p« pokopun ludi poiur v
44
S Kolumbom v Ameriko
Krištof Ivoliiiiil' ( i4)()-l">(i()) sf ji- dolgo let ukvarjal z mislijo, da bi prispel v Indijo, ploveč proti zapadu. Šele 1. 149J. je po mnogili težavah pridobil za to idejo špansko kraljico Izabelo, ki mu je dala na razpolago 5 stare jadrnice: >Santa Maria , »Pinta'- in »Ninav. / njimi je v petek, dne 3. avgust:. 1492. edplul iz luke Palos. Po hudih ležavah in naporili. ko so -e mornarji že ponovno uprli, s'> dne l-i. oktobra 1. I. končno e zagledali sulm zemljo in jo na-lednjega jutra tudi dosegli. Kraj. kjer je KohiniU prvič stopil na suho, je nazval .San Salvador \ rm! ,se je na .š-pausko meseca maica 1. ,I4>)5.— io Kolumbovo vožnjo hoče sedaj iiataiičn" obnosiii španski kapitan Don Julio (dilen, ki jc zsiadii ladruico, po velikosti, obliki in vsi j opremi popolnoina natančno Isopijo Koiuiiibove Isaiite Maiiie-ins katero 1x3 v kratkem odpliii v .\nieriI\o iuliiia razlika je ta, da je štela Kolumbova posadka "i? mo-/. GilleilovT p;> !'.¦ 1'
Kolumbova jadrnica Santa Maria«, s katero se je veliki mož podal 5. VIII. I. 1492. čez Atlantski ocean proti Indiji ter pri tem dne 15. X. 1. 1492 odkril nov del sveta — Ameriko.
Spodaj: Spalnica moštva na ».Santi Mariji-..
Pogled v kapitanovo kabino ua ».Santi Marijic, ki je natančna   kopija    notranjščine Kolumbove kabine.
Na levi: Santa Marija<, natančni posnetek nekdanje istoimenske Kolumbove jadrnice.
Klobuki m spomlad 191>2
/ ivijaitm s« sc v kuiulie, a limkUi že [Hinuju pum lati ne klo-tiike in slanmike. Materijal je iopot kiohu/'^viiiH, kombini-riiia ^ slamo jn pa slama >ama. Vpliv /iu-Lkega klobuka je v obliki inMio \i)loD, vemlar )e poskrbljc.io ;'a i/biro. ker jt! polu{r malili klobukov in čepic inoderei. -mt> ; tudi ^cano-iier: hi (Inigf' ublike. Klobuk je ireba izbirali z vsem ume-vanjcm tn okiisoin, ker posebno sedanje male oblike nikakor
niso /a vsak obraz. Xase sliki- t^jdajajo nekaj  v/orcev  t.pomiadnili  klobukov:
1. Trmnorjav klobuček oblike jbcrjfér* v rumenkaRti "tfiiinvi.
2. rde<- peilnlbérél s eveliro i/ kb>burevine Jn ukčasiiii) \etiiiii.
Hért'l iz modre sluuie / belkastimi astrami. Ktobncek modre barve z usnjeno ;rarnituro zadaj.
3. C rn -loctob' brrčl« z rdeče otenjenimi oveticaiui.
"RaicroiisK   JugOSlOV, tislcarne   v  Hjuhltanl — VonaHs posamexnl^ sur dovolfen le s privolfenfem urednHiva