Poštnin* plaćana * gotovini. Leto LXX. št. 41 LJubljana, sofcota 2*. Iismaacjja W7 Česa Din 1.- iznaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike — inaerati do 30 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, većji tnserati petit vrata Din 4-.— Popust po dogovoru, mseratnj davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Državljanska vojna v Španiji na vrhuncu: Bitka narodov pred Madridom Za Madrid se bije v najkr /avejših borbah poleg Spancev se deset dragih narodov — Izgleda, da bo v kratkem prišlo do odločitve Praga, 20. februarja, e. Praški »Ven-kov« objavlja zanimive podrobnosti o španski državljanski vojni in piše med drugim: V Madridu se bije velika ofenziva in protiofenziva. Najtežji boji so na fronti ob reki Jarami. Valencijska vlada zatrjuje, da so francovci izgubili v dosedanjih ofenzivah skoraj 9000 mož. Bitka za Madrid je v pravem pomenu besede bitka narodov. Na strani Madrida se v mednarodnih legijah bojujejo Francozi, Belgijci. Angleži. Poljaki, Mehikanci in Rusi, na Francovi strani pa zlasti Nemci in Italijani ter mnogo Mavrov in Portugalcev. Mnogo je pa ludi dobrovoljcev drugih narodnosti. Letalske bitke nad Madridom Živahna letalska akcija na obeh straneh — Neprestani napadi na Madrid Valencija, "Ju. februarja A A. Agencija l :i bra poroča: Preteklo noč je nacional klicno alvo močno bombardiralo Madrid. Leta; la co napravil« mnogo materialne 9kode, pa *iui Istt h žrtev je mnogo ju to posebno med civilnim prebivalstvom. Dopoldne oh 11. uri SO letala /.ope-i |k*duišala napa«stj Madrid Vladna -elala >o se dvignila in to Šeel eakader u začel;«. t*>rlvo s 5es-timi jun-kersovimi bombarder ji jn 35 lovskinj Lota* - strel ! 6mo G nasprotnih letal, dvoje naših letal pa se je poškolovanih spiušti.lo prj s:!!-(•:w\ Nr vemo /a usodo nekega tre"U • našega letala. Vsa ostala na.*i leta.a so vrnila nep«vsko Jovana- (R) 1630 ie prišlo do nove !«*fa!r.ke bitke. Z naronali-si ene Stranj se je udeležilo borbe četvero iunkersov h l>onibar ieriev in 3S lovskih letal Sestrel eno je bilo eno nasprotno le'a'o. vsa republikanska letala pa so se vrnila nn letališče fronti prj CorJobj je bila borba zelo huda \ Šete so zavzele Montoro. En del m ;t b':iiii >e oddelek jtal lianskih vojakov. ! i ro<" o odtnira za obramlm Madrida pra-v . da včeraj na večjem cie!u osrednje fron? te n; bilo borb- Na odseku Ques1a de las Parade« BO zadale vladne Cote nasprot-piku r • i. /rriibe ier la. 20. februara A A tiavafi: Na-' 1 ist ;i letala so včeraj zopet metala ake mesto in pozivala prebivaWvo, <:.i naj se i>ricer bomba r-' r;:n<>. Letala f*> ugotovila, da ^e Almerija bit.o utrjuje- šaluuianea, 20. februarja AA. DNB: Tukajšnja radijska postaiia objavlja, da čo na; (:Onai;č?ti zavzeli vas Albanci, ki je 80 km zapadno od Almerije. Cesta v Valencijo zopet prosta Madrid. 20. febr. AA. Havas: Po še nepotrjenih vesteh ae je vladnim četam posrečilo vreći nasprotnika iz njegovih položajev pri Vasi Hadraga. Ta položaj je nad cesto, ki vodi iz Valencije v Madrid in tod se lahko obstreljuje cesta, ki vodi čez most pri Argandi. Prav tako se izve, da se nacionalistom pošiljajo ojačenja na fronto pri Maranozi in Mo:aca de Taguna. Pričakuje se, da bodo čete generala Franca kmalu prešle v protinapad. Madrid. 20. febr. AA. Havas: Madridske čete so zavzele važne postojanke in mnogo utrjenih strelskih jarkov ob cesti, ki vodi iz Madrida v La Coruno. Druge kolone, ki se bojujejo na desnem krilu, so prodrle v bližino Aravage, ki so jo čete generala Franca zavzele med zadnjo ofenzivo na tem odseku. Sovražnik vrši hud pritisk na črto Elpalanja. kjer se križata cesta in železnica, ki vodita proti severu od ceste, ki vodi v Coruno. Madridske čete so zavzele višine nad to vasjo in sedaj lahko obstreljujejo cesto in železnico. Sovražnik je izvršil več protinapadov, pa je bil odbit. Danes stopi v veljavo prepoved pošiljanja prostovoljcev v Španijo Izgleda pa, da je prepoved prišla že prepozno, ker je že vsa Španija preplavljena s tujci prišla mnogo prepozno l*ariz, 20. februarja, r. Danes o polnoči stopi v veljavo prepoved pošiljanJH pro-Stovoljcev v Španijo. Tozadevna navodila lonw< nskega odbora za nevmešavanje določajo da so države dolžne preprečiti ne samo zbiranje in pošiljanje prostovoljcev s svojega ozemlja, marveč morajo zabraniti prehod tudi tujim državljanom, ki na-meravajo potovati v Španijo. Dovoljenja potovanje v Španijo se smeio izdajati v nujnih primerih in samo takim osebam Za katere se točno ugotovi, da ne Slijo Stop v službo ene ali druge špan-sk< stranke Brezposelnim delavcem se sploh nt- smejo izdajati dovoljenja za potovanj« \ Španijo. Vse države so dolžne, da izdajo temu primerne ukrepe. To se je po večini že zgodilo. V skoraj vseh prizade-r h državah so bili te dni objavljeni posebni znkor.i, ki predvidevajo stroge kazni za ki Stev teh določb, žal pa je ta prepoved One države, ki simpatizira jo z eno ali drugo špansko stranko, so pred uveljavljenjem te prepovedi že spravile v Španijo toliko »prostovoljcev s in vojnega materijala, da bo ta prepoved skoraj brez pomena. Znano je, da so poslali Nemci in Italijani na pomoč generalu Francu okrog SO.000 vojakov. Rim, 20. febr. AA. Havas: Snoči je bilo izdano uradno poročilo, da je vlada izdala ukaz o prepovedi odhoda prostovoljcev tn vse potrebno naročilo obmejnim organom. Prestopki se bodo kaznovali pred sodiščem. Uredba stopi v veljavo dne 20. t. m. opolnoči. Budimpešta 20. febr. A A. DNB: Madžarska vlada je snoč! sprejela sklepe, ki so v zvezi s prepovedjo odhoda prostovoljcev v Španijo. Ukaz stopi v veljavo nocoj ob 24. uri. dravske banovine Zasedanje danskega sveta bo danes končano vinske davščine znatno povišane Bano- Ljubljana, 20. februarja Današnji zadnji aan zasedanja banskega sveta je izpolnilo poročilo in debata o do-bodkih dravske banovine. Poročilo je prečita! na d svetnik g. Božič. Donodki v novem proračunu dravske banovine znašajo skupaj 119.990.000 Din. Pioračuni dohodkov banovinskih zavodov znašajo 29.499 201 Din (izdatki 42,029.074 Din), presežek izdatkov nad dohodki, ki je izkazan med izdatki občnega proračuna, znaša 12.529.873 Din. Banovinske doklade donasajo 60,365.000 Din. Delež na skupnem davku na poslovni promet 13.000.000 Din. Trošarine donašajo 27.570.000 Din. TROŠARIN K Največja je postavka trošarine na alkoholne pijace v znesku 14,000.000 Din. Po pravilniku se pobira na pivo 60 Din od hI, na esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg, na rum, ko- njak, liker, špirit 5 Din od hI. Trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače donaša 150.000 Din. Trošarina znaša 5 Din od 1 kg za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in 2.50 Din za ostale namene. Trošarina na mineralne vode donaša 800.000 Din. Pri steklenicah izpou 1 1 vsebine znaša 0.20 Din. pri steklenicah od 1—2 I vsebine 0.30 Din. pri večjih steklenicah pa 0.20 Din od vsakega začetega litra vsebine. Trošarina na kvas donaša 2.100.000 Din. Pobira se 4 Din od kilograma. Trošarina na bencin donaša 3,500.000 Din in znaša 100 Din na 100 kg tekočine. Na področju belega špirita v specifični teži 705 do 820 ae pobira trošarina 1 Din od 1 kg. Trošarina na električno energijo donaša 1,350.000 Din, znaša pa 20 par od kilo-vatne ure pri ceni toka do 4.99 Din in V Madridu ubiti belgijski diplomat špifon generala Franca? Senzacionalna razkritja na kongresu belgijske socialistične stranke BRUSELJ, 20. febr. g. Med prejšnjim zunanjim ministrom Huvsmanom in sedanjim zunanjim ministrom Spaadom je prišlo na kongresu socialistične stranke do hude debate o primem v Španiji umorjenega legacijskega svetnika Borsgravea Vlada v Valenciji je zarazu umora tega diplomata izplačala Belgiji večjo odškodnino, zdaj pa je Huvsman predložil obširne spise, iz katerih je razvidno, da je Bors-grave vohunil za špansse nacionaliste. Zunanji minister Spaad je izjavil, da teh cpisov pri svojih zadnjih pogajanjih s španskim zunaaijim ministrom Del Va-yom ni imel na razpolago, vendar pa je pripravljen zadevo proučiti. Ako bi se trditve Huvsmana pokapia'e resnične, bi vrnil španski vladi izplačano odškodnino. 15 par od kilo vatne ure pri ceni toka nad 4.99 Din za kilovatno uro. Pri ceni toka nad 7 Din se trošarina ne plačuje. Trošarina na pnevmatiko donaša 1 mili j. 350.000 Din in znaša letno za osebne avtomobile in avtobuse za vsakih začetih 50 kg čiste teže 25 Din; za tovorne avtomobile 15 Din. Poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti do 1500 kg 10 Din, za vsakih nadaljnih začetih 50 kg pa 5 Din. Priklopni vozovi plačujejo od vsakih 50 kg teže 5 Din in za vsakih začetih 50 kg nosilnosti do 1500 kg 10 Din, za vsakih nadaljnjih 50 kg pa 5 Din. Za motorna vozila in priklopne vozove, ki imajo zračne pnevmatike, se plačuje i-oleg gornje trošarine še 60ri povišek; za traktorje za vsakih začetih 50 kg čiste teže 20 Din. za motocikle s priklopnimi sedeži 150 Din, za navadne motocikle 100 Din. Od plačevanja trošarine na elektriko je izvzeta uporaba toka za razsvetljavo trgov, ulic ter cerkva in za državne in samoupravne zavode in urade. DAVKI IX TAKSK Banovinski davki in takse predstavljajo .skupaj 15,650.000 Din dohodkov. Od tega pade največja postavka na davščino na plesne prireditve, podaljšanje policijske ure in 40% doklada k državni taksi za vstopnice v znesku 1,000.000 Din. Za vsako plesno prireditev se plačuje v mestih z nad 40o0 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju policije v Ljubljani taksa 300 Din, v mestih do 4000 prebivalcev in v trgih 200 Din. v vseh ostalih krajih pa 100 Din. Za vsako podaljšali je policijske ure se plačuje v mestih z nad 4000 prebivalci, v kopališčih in zdraviliščih in v območju ljubljanske policije taksa 100 Din v vseh ostalih krajih pa 50 Din; za podr.lj^anje preko 2. ure se plača dvojna taksa. Davščina na lovišča in ribolove daje 550.000 Din, na lovske karte 450.000 Din. Zakupniki občinskih lovišč plačujejo 10Cr letne zakupnine in še 20 par od vsakega ha lovišča. Ob izdaji vsake lovske karte se plača taksa 100 Din. Lastniki ribarskih okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino 25% letne zakupnine. Taksa na šoferske legitimacije donaša 250.000 Din. Od vsake šoferske legitimacije se plačuje letna taksa 100 Din za avtomobiliste in 50 Din za motocikliste. 2r'( taksa od prenosa nepremičnin donaša 7,600.000 Din. Pobira se od vsakega prenosa. K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 100% banovinska doklada. Pri občinski, nadarbinski. cerkveni imovini itd. se taksa lahko zniža do 50%. Ta doklada donaša 1,800.000 Din. V?e \istanove, ki se bavi jo t ^varovalnimi posli, plačujejo letno 1% od vs^h vplačanih kosmatih zavarovalnin, kar donaša 600.000 Din. Na državno osnovno takso od dediščin se pobira doklada 20<*, kar daje 500.000 Din. — Za posest oziroma nošnje orožja se plačuje letna taksa v višini 50% državne takse, kar donaša 600.000 Din. Banovinske administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu s taksah donasajo 1.700.000 Din, taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih pa 600.000 Din (za drobnico 2 Din. za veliko žival 4 Din). Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest znaša 300.000 Din, odkupnina za osebno delo pa 1,400.000 Din. Referent g. Božič je nato prečita] še proračun Bednostnega fonda v novem proračunu. BEDXOSTNI SKLAD V NOVEM PRORAČUNU Izredni izdatki znašajo: za izvrševanje j javnih del 2*850.000 Din, za zaposlitev višje I kvalificiranih brezposelnih 630.000 Din, pod- pore ob elementarnih nezgodah in drugih ujemah 400.000 Din, /a prehrano onemoglih, brezposelnih in njihovih rtnibin, skrb /a otroke 1,100.000 Din, pn>pcvek. /a v/dr2e \anje javnih kuhinj in dobrodelnih zavodov 450.000 Din. rezervni sklad za brezposelne 250.000 Din. bor/am dela in Glavni bratuvski skladnici kot najnujnejša pomoC za primer brezposelnosti 150.000 Din. Skupni izdatki Bednostnega fonda v novem proračunu znašajo torej 5.S5O.0bod avcev predstavlja dohodke Bednostnega fonda v znesku 5.850.000 l>ui. S tem je proračun Bednostnega fonda uravnovešen. DOPOLNITEV UREDBE O OBČINSKIH USLL2BENCUI Po čl. 108 uredbe o občinskih uslužbencih vsostoji discrpHnsko sodišče za občinske u-službence prve stopnje, ki zaseda pri sre-sice-m r.ačelstvu, iz 3 članov: politično-uprav-nega uradnika, ki ga imenuje ban kot predsednika, in dveh prisedntkov. Knega teh nnenuje občinski odbor prizadete občine, drugega pa občinski uslužbenec iz svoje stanovske organizacije. V dru^i stop>nji ra/soju d^cipliiisrko mj-di^če za občinske uslužbence, ki zajeda pri banski upravi in sestoji iz enega politično upravnega uradnika in enega člana Danskega sveta, katera oba imenuje ban, ter drugega prisednika, ki ga imenuje \todstvo organizacije občinskih uslužbencev. S tem je bilo i*godeno želji občinskih uslužbencev, da imajo tudi sami svojega zastopnika v disciplinskem sodišču Obstoja pa možnost, ma občinski uslužbenec ali stanovska organizacija ne imenuje s\-ojegj prisednika. S tem bi se preprečila sestava disciplinskega sodišča in ludi disciplinsko sojenje. Da se to onemogoči, je g. ban predlagal uredbo o dopolnitvi uredbe o občinskih uslužbencih, kateri se doda stavke: Če občinski odbor prizadete občine ali občinski uslužbenec ne imenuje prisedni-kav 8 dneh od dneva prejema poziva, ga imenuje pristojni sreski načelnik; in če vodstvo stano\*ske organizacije občinskih uslužbencev ne imenuje prisednika v» 8 dneh od dneva prejema poziva, ga imenuje ban. Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Sluiebnem listu«. odbora JNS Beograd 20. februarja, p. Seja glavnega odbora JNS. ki bi se imela vršiti v ponedeljek, je zaradi zaposlenosti narodnih poslancev v skupščini in zaradi muslimanskih praznikov odgođena na četrtek 25. februarja. Razkol med telgajskimi socialisti BRUSELJ. 20. febr. Odkar jc Vsoder-veide izstopal iz vlade, se v socialistični stranki trajno pojsjvljajo nesogisaja, ki bodo morda povzročila razcep strank«. Izjave poslanca De Mana kažejo, da namerava ustanoviti novo stranko, ki bo postavila v ospredje načrtno gospodarstvo Njegovi prijatelji računajo, da bi taka socialistična stranka nsJIn zelo ugoden od- i peCitieni e6$etnifi Jugoslovanska nacionalna ideja V šibeniški »Tribuni« čitamo n/lfgoefo \enska nacionalna ideja nt izu.i k tkih fan tastm.; temveč realnu poslsrflca naših ču «fev. ki nam pravijo, d.i nn ti \mimskem jugu živi samo tn tiovmuki n.trtni ki <<> <_;./ zgodovinski dogodki razeJinjt'\uh. M kmitt ga mora skupna bodočnost duševno in m» ferijalno zopet utdiniti. S\tšt 0ti m i >i p& je pripadla đoifiMMrf, ds odstranjuje pokr» jinske in plemenske /aprvkv. ki /;>\*ira?o harmonični razvoj nagega nacu 'i.i!ncpra\nokih plemen, zavrgla vse zgodovinske plemenske tradicije in Jala našemu n^rn^ii pravo in skupno ime. Najboljši vinovi našega nt?rOi.!a so sprejeli to ime in to idejo, utirali pitta narodnemu in državnemu edin stvu in po \*eliki sveto\ni vomi smo dočakali tudi politično državni} uedinjenje v veliki Jugoslaviji.* Glavni odbor JNS V ponedeljek 21. in v torek 22 t m. h<> imel Heogradu te jo g/avni odbor Jugonlo-vensf nacionalne stranke. SerO bo vodil preds Jnik Pera 2/vković Cilavni odbor bo razpravljal o političnem položaju in o tok tiki. ki jo naj izvajajo poslanci in senator ji JNS pri proračunski razpra^n v pttrlamen tu. Predsednik Pera 7i\4covič poda na seji poročilo o zunanji in notranji politični si tuaciii 1'est. da bi nameravat generatni se kretar in senator dr. Albert Kramer Izstopiti iz stranke, je v celem obsegu neresnic na. Predvsem hrvotsho vprašanje Preteklo nedeljo je imel v ]'ukovaru j/k>/ na dr. Maćfcovi Hsti izvoljeni poslanec ?\ van Kuvedžič. V svojem govora je med drugim povdarjal: »Rad bi vam govoril o socialnih i-jvakrnjih. T oda ni refftve to-sialmh vprašanj- dokler se ne reši hn'ut sko narodno vprašanje.* AJbzor« beleži r velikim zadovoljstvom to izjarvo, nagioia. da je Ku\-edžič star narodni poslanec s katerim je Stjepan Rad tč gradil temelje b. hrv. seljački stntnki, nato pa pripominja »Te besede so izraz politične in socialne \-ednosti hr\\itsktrga kmtrta. Naš kmet kot celota nagonsko čuti. da se more samo po rešitvi narodnih in političnih \-praianj pri četi z. uspešnim reše\tmjem »ocialnih. kul turnih in gospt>darskih probt \ tenem selu. jponosnemn očetu se nepričakovano rodijo petorčfce. NAJSKNZAdONALNBJdl FILM, KATEREGA 81 MOBA VSAKDO ogledati 2 mmm^mmmm Premiera danes v kinu Slogi! Socijalno skrbstvo sai — delitev podpor Sredstev za sistematično načrtno socijalno politiko ni na razpolago Ljubljana, 20. februarja Na zasedanju beuskega cveta v četrtek fr trajala debata o javnih delih skoraj do poldneva, nakar je i>oročal načelnik oddeb k a za socialno ponliko in narodno zdravje dr. Mayer o socialni roVfttki tn zdravt-ivu v banovin] Novj Uforažun za ta oddelek isui^a. 12.367-348 Din. BANOVE OPOMBE V svojem uvodnem govoru glede točilne poigitike in zdravstva je g- ban izvajaj, da lovzrofa najvočjo fkrb vprašanje prehrane prebivalstva. Občine :n društva prosi o bolj kakor kidaj poprej za pomoč v hrani ali de* narju. Za pomoč v prehrani je bilo na razpolago blizu 2.U"A0O0 Din. Drugo važno vprašanje, je vprašanje uhožhostuega «krh-r^vs. Spremen.!} bomo nacm podeljevanja l>odpor, ki bo individualen m tu treba, da nastopijo kar lativna društva. V bodočem letu se bo prj podporah banaka uprava posluževala izključno karitativne zveze v Ljub* liani in Centrale župnih ubožnih fondov v .Mariboru. K zavarovanju poljede'skih ddsrtoev *o pritegnjen; tuda kmečki gospod a rjj. Le'ni cs ob za v a ro vainri b prispevkov prevza me Iviinovina. v proračunu je znesek 240.000 l>in v ta namen Z osrednjimi uradom ta zavarovanje de-lavoev je sklenjena pogodba rn pet let. O BEDN OS T NE M FONDI Beduostni fond so do 1. 1935 36 n, dobro upravljal. L. 1033-34 se jc izdalo za brezposelne ^nieli-jente 900.000 Din, v lotu 10S4; :r> 15O3000 D;n. 1. 1035*36 pa celo 2,500.000 Din- V letu 193637 se ie moral ta znesek rn:žat: na 783.000 Din. Virman zna>a s'.mo 1:^3-000 Din.. Tud; v novem proračunu juna-iiio samo zmeeck U30.000 DfeL To t**2ko Ope* rrječjo >e.ni izvedel v zavesti, da foiKla i*ar aoholki priteka jo v glavnem fz vrst delavstva in :>iž,rga namesčenetva, ne gre obrc menjevari z izdatki za preživljanje inter^erj-te. Bednostnj fond nj za varovalni ca za brezposelne Brez pomislekov ?eni s e-reck.tvi fonda subvencioniral javna dela ludd na deželi, čeprav vem. da se U sredstva stekajo po večini iz induslrijskjb centrov. SOCIALNA POLITI K J Glede eocialne politike je načelnik dr. Ma ier poudarili, da je dajanje individualnih podpor za^.'io po veSjii skoraj vso dek> socialnega odseka- Denarab sredstev za izvajanje siistematic-ne nacrtne socialna poetike v obliki OSta* navijanju rajanfh javnih socialnih zavodov no ver na rar.pobcr<-». Kmetje iĐ obr'ivk: že skupno z brezposeinim in slabo plačanim industrijskim delavstvom prosijo javne pomoči Oddelek fe Imel na razpolago iz proračuna 1.000.000 Din tor 2,100.000 Din iz b*>dnostne^a ton da- ZAŠČITA DECE IS MLADINE F>a nov.. M. v Polju Zanj }e b.lo dotiranih lani 50.000 Din. Za počitniške kolonije so dobdlt 7. banom i:iskega proračuna Počitniški dom kraljice Marije 40.000 Din za dom, 1 i>50*» Din pa ?« vzdrževanje 110 onrok; Kolo ju-gostov. Nt^ter 6000 D:u- zn otroko. ki irh je . slala Karitativna zveza ali banovina pa 65.0011 Din; Kolo ju^a-lov. 6e$ter v Celju /a dom 500q Din; f> v MarSx>ru sa dom i'o boleh- nih otrok 5000 Dan, Na deželo se }c oddalo raznim družiš nam '-';> siromačkOrih otrok, v počitniško kolo-rt _m> i^::kL.r: k<- pa 50 otrok. Oskrbni stro" skj st» Bpasalj 22^500 Din. Raznim humani-tarojm društvom je bila naklonjena počots t;:-k;. podpora -kupaj 16000 Din. V banovini deluje 10 krajevnih zaSeit dece fcn mla-i ne. Za obdaritev otrok je bilo nakazanih raznim dobrodelnim društvom 86-000 Din. prosvetnemu oddelku za s^romaSno stisko mladino {»a 200.000 D,.n. V banovini }e ^e 2f> \ rnrcncJjev.ih konlerenc, 9 Eiir.aheliaiih konferenc ha 24 rarnih kariitativmh društev, ka« tere vse podnira banska uprava v ireMri me* r- z denarnimi sredstvi. Za prebrano ri'a>! i»« v rudarskih revir ilh je bilo izdanih 276.722 Dtn. Za prehrano d Jakov ;n v;eokok>lcov jc bilo izdanih 99.680 Dn, za vz-irževanje vajencev (v Vajenskem domu v Kersnikovi ul;oi, v Kokodelskem domu ju v Ijichtpinthornoivem zavodu) 08403 Dtn POMOC StROMstSNiM IS ONEMOGLIM Izpiačanah je biio l.SSo in«iiv.'dualnih podj por vz rednega proračuna v znesku 306 !75 D*n. Iz sredsin m Vi bedraos^nega fonda v znesku 306.803 D*n. Kaz?rihn društvom in ustanovam jr» biJo izplačanih iz proračurja 18.000 Dm, iz bednos-bnegn fonda pa 828.296 Din 2a prehrano siromašnih }e drža^ potom bam-ke uprava dala 175 vagonov koruze in ttf"> uputnic za brezpiač<*T! preVo« hrane. ZAŠČITA DELAVSTVA IN BREZPOSELNOST Največja brezposelnost vlada se vedno med sezonskimi delavci. Obseg obratovanja v industriji ie nekako staeionareu, kaže pa na izboljšanje. Ni pa še izgledov na zapo* . s*?tev vsega brezposelnega delavstva. Čedalje boli ee veča 9tevfk> bre-fposetnfti iz inte-ngenenih pokhcev. Za breeposeme jc bik) isdanih 1*141 Jn-rjvjdualnnh podpor v znesku lOfJ.479 D5n. Za bi*ezposeh*ic aLi manj zaposlene rudarje je dobila cdavna bratovska skladndea 100 tisoč Din. Kuhinje za brezposelne so dobi-le za 120.732 D:n ix>dpor iz bednostnega fonda. Iz te?a sklada jc bilo izplačanih tudi za 104-000 Din podpor. Večji del brez posel nib podpor je bil porabljen za izvrševanje jav5 ruh del po raznih obČLiiah. V to svrbo je bilo izplačanih 3(j0-000 Din. BazbremenjteT občin; Za revne občane je bifto izplačanih 23 podpor v znes-ku 06.233 Din- Elementarne nezgode: Za nabavo semen jm hr;uie za kraje, prizadete po ujmah, je banska uprava izplačala podpor za 181.000 Din iz rednega proračuna, iz bednostnega fonda pa ta l&6.4°o L>in. Poleg tega je izplačala se individualnih fod|Hjj- v anosku 290.515 Din, V mno^r h primerih podpora niti od daleč ni krila škod<\ Izseljen;štvo: Iz tujine se jc vrnilo 393 oseb. Iz banovinskih sredstev sta bLlj izplačani povratnikom 472 podpori v znesku 01.H0 D^n. Največ sc Ufa jo vrnilo iz Francije, in sicer 117. Rafaelov} družbi Jc blo iz« plačaiiih za njene namene So/XK) Din, za l>odporo izseljenifeJtisn duhovnikom in u5rte-Ijem 24-000 Din. za pr"sfcl;enr»» i> .bjbj^kc krasne o'2JS00 Di«n. ZDRAVSTVO Banovina ima 7 bolnišnic^ mariborska ima 568 postelj, cei^ska 105, mur^kosobo&ka 150% sJoven.jgra^ka 150. brežiška lnft, novomeška 126, ptujska 100 postelj, skupaj 165o postelj. Državne bolnišnice v banovin; imajo skupaj 1650 bo^niskih postelj. Vs»* t*olniSnice so stalno in polno zasedene, ali celo prenatrpane, zlast} na kjrurpričnih oddelki-h. Lani je bilo s^reietih okro^ 20.000 bolniikov. na vsakega bolnika odpade rovpr^&no 16 oskrb* n.'ib r] s nepopisnim navdušenjem. Radi 4 nega znanja in originalnih jn tefeh, pO last* nri Hlaii zamiš»|enih in pracaauo izvedenih artističnih va> spada kvartet »Coaarottc med internacionalne artietidue skupine. V Kranju ostane do konca meseca. Jutri v nedeljo popoldne bo ob 4. v dvorani posebna predstava za mladino. Umrl le zvest narodnjak Kranj, 20 februarja V starosti tt let je včeraj v svoj-, h* na GasjJakem trgu premini ugledni in povsod znani Mihael Jakofč& hišni posestnik m brzojavni mojster v pokoju. Prav do zadnjega je bi] krepak jn 89 ter zdrav po duhu m telesu, ve»der. vesel družaben v pri jetni družbi. K*fub visoki starosti se je moč^ no zanimal za vse dogodke vsakdanjega življenja ter za vm sodobna vprašanja. Pokojni Jskolčič je bjl rojen v Fučkovcaii. ▼ Beli Kj-aidni. Kot 22leten fant je L 1678 odšel k vojakom na vojno v Bosno in Hercegovino, o čemer je znal svojcem poveda: veluko prigod. Ker je bil dober vojak. jC f» končani vojni dobil ahdbo pri orožnikih. Sthitnoval je v Cerkljah in drugje po Gorenj skem* pa tudi po Koroškem. Koroška de/. ■ ee mu je tako priljaibvla/da še sedaj ni m<>; gel pozabiti nanjo. Ko je odaliiTpl orožn.kc. je postal telegrafski mojster v Istri. Pred 50 leti se je poroči b svojo, pred Šestini leti umrlo soprogo, ki je lrUa doma iz Mučenj n;i Gorenjskem iz Jegličeije! Umor pri Metliki pojasni ^ ■ Orožniki so aretirali groznega zločina osumljenega Stanka Brodarica iz Rosalnic — Obdukcija trupel V zagrebškem -Jutarnjem listu* opisuje nek zagrebški tekmovalec zlet smučarjev v Sarajevu odnosno smuške tekme na Ja-horini. Za tekme so se smučarji zelo zanimali, saj je bilo 160 prijav. Toda takoj po prihodu v Sarajevo so bili tekmovalci razočarani, ko so jim povedali, da bodo morali sodelovati v povorki en dan pred tekmami in sele potem bodo lahko skupno krenili na Jahorino. Nekateri so se temu takoj uprli in odšli naravnost na Jahorino, da so lahko trenirali. Zletni odbor je pa izjavil, da oni, ki ne bodo sodelovali pri povorki, ne bodo smeli startati In da jim tudi potrdila o bivanju v Sarajevu ne bodo dali. Zato so skoraj vsi tekmovalci z Jesenic, iz Mojstrane, Tržiča, Ljubljane, Maribora, Celja, Delnic in Zagieba ostali v Sarajevu in sodelovali v povorki. Popoldne je odpeljal poseben vlak tekmovalce v Pale. od koder so naskočili Jahorino v strahu, da ne bodo imeli kje prenočiti. Zletni odbor je sicer zatrjeval, da bodo stalni gostje izpraznili planinski dom na Jahorini in da bo na razpolago samo tekmovalcem. Telanovalci pa tega niso verjeli in prav so imeli. V domu je bilo okrog 40 gostov, prostora v njem Je pa za 120 ljudi Tako mnogi tekmovalci sploh niso dobili prenoČiSe, temveč so jim dali re-zervup, a slamo napol Jene blazine, ki so Letošnje prireditve v Planici Udruženje smučarjev Plaraca je rszpissJo za 7. marca t L MEDNARODNO SKAKALNO TEKMO v SOTiuških skokih na 65 m srouSki skakalnici. Od 8. do 13. marca je določen 6 dnevni specijalni kurz v smuških poletih, določen za one tekmovalce* ki se udeleže tudi 65 m skakalne tekme. Ta skupni specijalni kurz organizira U. S. Planica v zvezi s svojim predlogom za uvedbo smuđcih poletov kot samostojne discipline. Po končanem speci-ialncm kurzu bo V NEDELJO 14. MARCA DAN SMUŠKIH POLETOV. To je javna produkcija udeležencev spe-cijalnega kurza v -črnuških poletih- Kakor znano je predlog za uvedbo smuSkih poletov še v študiju, radi česar se je US. Planica odločilo dokazati s sistematičnmi specijalnim kurzom m javno produkcijo upravičenost svojega predloga za uvedbo muških poletov kot nove discipline. Vse podrobnosti bomo objs-Hll ▼ 1V*Hh v prihodnjih dneh. *- — Konferenca športnih zvez. Jutri bo r mdnista*stvu za telesno vzgojo naroda konferenca peredstavmikov aportnah zvez in ministrstva. Na nji se bodo obravnavali predlogi r*>edJnih deđečrafcov. glede končne redakcije zakona o telesni vzgoji- — Razpis medklabske tekme v skokih na Polževem, glasom klub 34 priredi 8 sodelovanjem SK Polža ob priiife otvoritve prve ekaikaln-oe na DOlenjskem tekme ▼ skokih v nedeljo 38. t. m. Startajo lahko tekmovalo; klubov ki so člani JZ8S. Mladina do 18. teta pa lahko starta ne glede na to. da-li je včlanjena v katerem klnbn asi ne. Prvo rrfasirani trfc v obeh sknpa-nah prejmejo diplome odn. spotnmska da- f rfla. Start je točno ob 10.30 nri. Razglam-I tov T^nđtatov ob 16. m-s v do»m- na Po4- ves dan ležalo na snegu. i'a .s«; teh je bilo premalo. Morali so natresti po tleh skune in več tekmovalcev je moralo prenočiti kar na tleh. Delegati klubov so zahtevali od predsednika JZSS dr. Marušiča naj intervenira pri prirediteljih, da dobe tekmovalci prenočišča. Zahtevah So tudi, naj bi se vse tekme za en dan odložile, da bi dobil vsak tekmovalec svojo posteljo in da bi se iahko seznanili s tekmovalno progo. Prireditelji pa tej zahtevi niso ugodili. Tekmovalci so se udali v svojo usodo, da bi jim ne očitali kršitve športne discipline. Tako so se v ponedeljek pričele tekme na 18 km. Tekmovalce so odvedli 1.900 m visoko, dasi večina ni bila trenirana za tek v tej višini. Starter ni imel zapisnika, pa tudi med startom in ciljem ni bilo telefonske zveze tako, da kontrola ni bila mogoča Cas so računali nad štiri ure. Točno se nj vedelo, kakšni so bili uspehi. Nekdo je sporočil, da bodo vsi tekmovalci, ki so končali prvi del tekem, pripuščeni k slalomu, dočim je bilo pred tekmo sporočeno, da bo pripu-ščenih samo prvih 40. Drugega dela alpske kombinacije sploh ni bilo. Točni rezultati baje še zdaj niso znani. Predsednik zlet-nega odbora je izjavil, da bodo rezultati razmnoženi in naknadno poslani vsem pod-savezom Zevem. Pismene prijave z navedbo starosti jn pripadnostii kluba je nasloviti na ."slalom klub S4, I^j-abljana. Daltnrt'iriova ulica 3. nai^caaneje do petka 26. t. m. Iz Kranja -— Sneg, ki je zopet prekinil že skoro obetajočo se pomlad, je poleg brozge na ce* sli, napravil zlasti veliko Škode na telefonski in električni napeljavi. V četrtek so brie skoro vse telefonske zveze prekingene, podnevi je brl tudi ustavljen tok hi Mavrjove elektrarne, tako da nekateri obrati niso mogli obratovati. 2e dolgo v mestu ni bulo po* trganih toliko žic kot topot. — Pogreb pokojnega, ponesrečenega Cr girliča, čeprav je njegova bisa skoro na Ko-krioi, je bil eden najveSjlh in najlepših v zadnjem času. Lastoik tovarne g Sire, kjer se je pokojnik ubil prj kopanju vodnjaka, je odredili, da je tovarna ustavila vse delo ob 2. popoldne. Pogreba ee je udeležil g. tovarnar Sire sani, k* je pokojniku oskrbel todj lepo krsto in poklonil venec. To je v Kranju prvi primer, da je tovarnar spremi svojega delavca na njegovi poslednji poti. Ta lepa gesta je vsem ugajala. Dalje se je pogreba udeležilo vse delavstvo Sirčeve to* vame, Prtaorci in drugo obflnetvo. Priroor-ei so CigMČu pred hj-So m ob grobu zapeli žalne pesmi. Velika množica pogrebcev je pokojnemu Gtgliču izkazala isto spoštovanje, kot kakemu bogatašu. — Lutkovno -*ledarjš?e >Pri jedenuc ima zopet pi*edstavo jutri popoldne ob 16- — Velik o s peh kvarteta »CozarohV V kavarni >Stara poŠt a < nastopa od srede zvečer dalje artist-Čna skiiprna »Cozaroffc, ki za arroje temeljito m mojstrsko -zvedene arti st)ene nastope žanje velik uspeh in splošno priznanje. Kvartet »Cozaroff« katerega se* stavlja jo oče, hčerka in dva e*jnova ie ed;na bolgarska artistična grupa, nastopa pa po vsej Evropi. Pred prihodom v Kranj, kjer se artist* »Cozaroff« mude le slučajno, kar čakajo na odhod na Švedsko m Norveško, so gostovali istotako z velikim uspehom v BeogradiT. MarfVmi in nazadnje v Ljublja- Metlika, 19. februarja. Vse kaze. da se je naaun marljivim orožnikom posrečilo zelo hitro izslediti morilca Marije Ho^evarjeve in njene hčere Marije Vranicarjeve Ze dane« ob 17. so orožniki aretirali 24letnega Stanka Brodarica lz Rosalnic, ker je osumljen umora. Ležal je na postelji, 'ro so prišli orožniki ponj In brez odpora jim je sledil. 2e včeraj smo poročali, da je morilec zbežal v gozdič Boriho in zato sta zasledovalca opustila nadaljnje zasledovanje. V gozdiču pa je takrat sekal drva sin nekega posestnika iz Radovič. Opazil je begunca pa tudi oba zasledovalca. Videč, da ga je spozma.1. je begunec fantu zagrozfl, če zineš komu, da fti me videl, te ubijem. Ko se je raznesla vest o groznem zločinu je seveda fant to povedal orožnikom, na kar so Brodarica aretirali. Osumjenec pa zločin odločno taji, češ, da je v gozdiču nasta\*ljaJ lfslcam past in zbežal, ker je mislil, da so mu za petami lovci. Davi je odšla na kraj umora sodna komisija. Natančnejša prečkava je spravila na dan predmete, ki težko obremenjujejo groznega zločina osumljenega Stanka Bro dariča. Med razmetanim blagom so namreč našli aretirančevo vojaško 'knjižico, ki mu je očividno padla na tla med zloči nom. Nadalje so našli okrvavljeno sekiro, s katero sta bili starki pobiti in katero je aretirančev brat takoj spoznal za domačo Aretirani Brodarič je bil nekaj časa delavec pri železnici, a ker mu delo ni dišalo tn je rad popival so ga odslovili Usodne noči, ko .-ta Wll Hočevarjeva in Koncert klavirista Firkušnega Ljubljana, 20 februarja V nizu nekaj prav lepo uspelih ljubljanskih koncertnih prireditev se je vršil snoči v skoraj razprodani veliki dvorani Filharmo-nične družbe klavirski koncert Rude Firkušnega. Obširna in izdatna, skoraj žc filmska reklama za. ta koncert ni zgrešila svojega cilja in j« treba samo s krepko potezo podcrtavati vse, kar jc bilo o mladem umetniku napisano v superlativih. Ko sedim v koncertni dvorani m pričakujem, da se pojavi na odru še neznani mi koncertant. me vedno obhajajo neki posebni občutki, ki pogosto niso z glasbo v nobeni kavzalni zvezi: Kakšen je virtuoz, o katerem se toliko piše, po svoji zunanjosti, kako se bo vedel in kakšen bo prvi utis, ki ga bo name napravil in pa končno. Če je vse res, kar se o njem piše. Da je od teh momentov odvisno celotno gledanje na umetniški dogodek, ni treba posebej po-vdariti. Ruda Firkušnv je pojava, ki ie s svojim elegantnim in finim nastopom naveže nase vso publiko; on je človek elegantnih in j uglajenih manir, vajen nastopati v najodlič-nejših družbah in najelitnejših koncertnih dvoranah. Je tedaj samo naravno, da je bil žc takoj v začetku programa dosežen najtesnejši kontakt med njim in publiko, kontakt, ki jc po svoji intenziteti v teku izvajanega programa Se mnogo pridobiL Spored je o tvoril Bach s »Tokato in fugo v c-molu«. ki sta napisani sicer za orgije, ki pa v klavirski predelavi — skoraj bi rekel — na svoji proboj nos ti samo pridobita, s« j se eleganca in lagodnost Bachovega baroka gotovo mnogo bolj prilegata klavirju, kakor pa okornejšim orgijam. Chopinova »Sonata v h-molu op. 58« pa nam prikaže skladbo, ki je nastala v popolnoma drugačnih življenjskih razmerah in iz povsem drugačnega kenrmontstovega gledanja na svet Tu nam zaveje nasproti najčistejši romanti-cizem, ki je ob času ko je skladba nastala* zajemal ves kulturni svet. V drugem delu sporeda, ki ga je Firkušnv izvajal z nekateaimi nebistveni spremembami, smo najprvo čuli »Furiant« od Smetane, skladbo, ki se prav posebno raz-živi tn razbohoti v tako prepričevalnem podajanju visoko kultiviranega pianista, kakor je Firkušnv. Sukova »Uspavanka« je mnogo nedolžne j ša m priložnostna piesa, ki pa napravi vendar-le do jem prisrčnosti in ljubkosti. Martinu-jeva »Polkac je bila zopet izvajana z najsubtilnejšim pojmovanjem svojevrstnega skladateljevega stila in muzikalne koncepcije. S krepko in živo naneše-nimi barvami naslikano Debussy-jevo »Pu-erta del vino« je znal koncertant prav verno reproducirati ter zajeti pestrost skladateljevega an presi jonizma, katera stroja jc po ugašajoči romantiki začela obvladovati ves stvariteljski svet. Izraz zopet drugega življenjskega ambijenta je »Tokata« od Prokof jeva. ki s svojo rudimentarno, skoraj vulgarno silo napravi na poslušalca prav svojevrsten utis. Firkušnv pa jo je znal podati res tako prepričujoče m z vsem svojim mladeniškim zanosom da je s to točko dosegel višek na tem lepem večeru. Za zaključek oficijelnega programa sta bila izvajana še Lisztova »Pozabljen valček« ter »Mefistov valček« — ravnotako v verni in pristni podobi svojstvenega Lisztovega sloga. Firkušnv je celoten program podal z neko posebno noto mladeniskega zanosa in sve-žosti. Poleg niezmerne ročne virtuoznosti in lahkote v tehnični plati, jc utncl z neodo- njena hči umorjeni, je kuhal pri nekem posestniku do ranega jutra žganje, po peti uri je pa o3šel. češ, da gre domov spat. V komisijU, ki jc obduelrala v mrtv.i šnici pri Treh farah trupli iMsmcauft žrtev so bih sodnik g. Cernič, sreki sanitotr-referent g. dr. Malerič iz čirnomlja, bari o vinaki zdravnik g. dr. Omahea in sodni zaplsntkar g. BTegar. Mlajša žrtev 601et na Marija Vraničar je dobila štln udare" z c^rim koncem sekire in vsi so bili snu' ni. Dva udarca po tonienu sta presekali Vraničarjevi lobanjo in možgane, droga dva na zatimiku sta j'i pa slcoraj ločin glavo od telesa. Njena mati Marija F. i čevarjeva je sadobila z ostrim koncem sekire strašen udarec nad levim <">česom. tol je od-prl lobanjo Ln še en udarec, naj brž z ušesom sekire, ki ti je popolnoma zdrobil lobanjo. t?k<"> da so izstopili -r • žgani. Nesrečni Žrtvi tujega pohlep i po denarju so polo;'*]l'. dnnrs popoidne pri Treh farah k večnemu počitku. Na zainji poti Jn je spremila v- iika množica prebiva : Metiike in okoliških krajev. Da-li je morilec odnesel kaj pleni, .se ni znano. Najbrž je odšel praznih rok, ker jc bil prepoden. Pri preiskavi so našli v hiši umorjenih žen man'*o svoto denarja in nekaj zlatnine. Ce je Brodarič- rta umoril Hočevarjevo in njeno hčer. kar se bo kmalu pokazalo, si bo ljudstvo poštene oi'la'i-nilo. da ao orožnik tnko hitro pojasnili grozen zločin, ki jc povzročil i razburjenje po vsej okolici. Ijivo silo zajeti tudi notranjo, muzikalno vrednost posameznih skladb, tako da je p I na-4i — dokaj kritični publiki — dosege! probojen uspeh. Občinstvo qa kar ni pustilo z odra ter je moral umetnik dex*at' se nekni točk, med njimi rudi skoraj prcp<>pularr«i Oh rep in o v »Nokturno**. KOLEDAR DANES: So&ofa, 20. febiuarja kat< Rajmund, Elevtenj JUTRI: Nedelja, 21. frbrvarjn IratoHCani: Eleonora DANAŠNJE PRIREDITI wl KINO MATICA: Nesrečniki II. del Z. K. D »Zvok: mladosti« ob 14.15 v tiči KINO IDEAL: Diiak prosjak KINO SLOGA Vaški zdra\-nik, matineja »Kaj se ženom vse ne sanja* ob 14.15 KINO UNION: Cvetje iz Niče. matineja »Raj na zemlji* ob 14.15 KINO MOSTE. Carski sel KINO ŠIŠKA: Boccaecio Društvo »Soča« predavanje mg. Mačkovška »Slovenija, osobito Podravje v sodobnih nem^cih teorijah« r>b 21 v dvorani »Zve^ zde« Šentjakobsko gledališče --Zakonci stavkajo^ ob 20.15 Mestni dom Lutkovna predstava v Šiški »Zlati cvet čarobni svet« ob 20 v Sokolskem d« »mu PRIREDITVE V NEDELJO KINO MATICA: Kralj žena (premiera) Z. K. D. Zvoki mladosti ob 10.30 v Matici KINO IDEAL: Dijak prosjak KINO SLOGA: lraški zdravnik, matineja »Kaj se ženskam vse ne sanja« ob U. KINO UNION: Cvetje iz Ntce, matineja »Raj na zemlji* ob II. dop. KINO MOSTE: Carski sel KINO ŠIŠKA: Boccaecio Združenje elektrotehničnih obrti občni zb^r ob 8.30 v beli dvorani Uniona šentjakobsko gledališče »Zakonci stavkajo* ob 20.15 Mestni dom Udruženje \r>jnih invalidov občni zbor ob 9 v veliki dvorani Mestnega doma. DEŽURNE LEKARNE DANES iN JUTRI: Mr. Sušnik, Manji-) trg 5» Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 31. Vremensko poročilo po stanju z dne 20. t. m_ ob 7 uri zjutraj. Rateče: —8, jasno, mirno, 70 snega, pršič. Planica: —6. jasno, mimo, 100 snega, pršić, mala in srednja skakalnica in drsališče uporabljivo. Peč, Petelinjek: —7, jasno, mirno, 110 snega, pršič. Kranjska gora: —8, barometer pada, jasno, mirno, 60 snega, pršič. san kal išče uporabljivo. Erjavčeva koča na Vršiču: —6, jasno, rmr no, 150 snega, pršič. Pokljuka. —3, jasno, mirno, 110 snega, mala in srednja skakalnica uporabljivi. Dom na Komni: —5, jasno, severovzhodnik. 220 snega, pršič. Dom na Kofcah: —6, jasno, mirno. 80 snega, prsič. Dom na Kr\-a\-cu: —2. jasno, mirno. 60 snega, pršič. Velika Planina: —2, jasno, severovzhodnik. 120 snega, pršič. Kurešček: —3. jasno, mirno. 25 snega, pršič. Polževo: —3, jasno, mirno, 25 snega, pršič. Štev« 4f »e^o-vsrirsKi itarod«. sobot** «l mm^i san Stran 3 Zdravstveni dom Aleksandra L Zedinitelia bo jutri v Kjraiifii Krounj, 30- februarja Ganejnjetac) detavstvo nra*nuJB jattfj vedžk. svetal praznik, V Kranja bo n^urnrec j-arnrn dopoldne ob 10. svečano ot^onjen Jn blagoslovljen >ZdrravBtV€ff« dom ^l!teskega. kralja Aieksaffw±ra L Ze. ]n; obsega ves torf-torij od Medvod navzgor ves kramjsk; okoR^. pa rasen TVffifra ves jeseniški kot do Bohrri:a. pa tja do 2H na end in do Cerke-lj na diujri strrani in ki Šteje sedaj v ramskem času 9700 zavarovancev, poleta pa Čez 13.000. dobrlo nov moderen, vsem pogojem i«?T^ne*ra zdravljenja odgovarjaj' r-Zdr.-rvs t ven i -1 ■ "in -. k ' naj s svojo ponosno stavbo tud] na zunaj aTjrmfra naptredok cor^TnJBkfLra deiavstva, L,. lfKT>. se V STTZOR v Zagrebu definitivno Odloči!, drv v Kranju zcrrodi lastno stavbo ca katero je dobil po-treben kredit. Po nalorpa parcele ob Majdičeveni kanala, katera Sma to prelnoet, da leži blizu ko-Vrlvora z lortini razgledom na Majdlioev otok in na ftinarjetno cr<»rn ob ne prevo*' frekvenfanini Stari centi, 86 je Jiđičelo z frradnto stavbe jesen] 1 10:V>. Stavbo je iirndnli đrtđba E>edek iz Ljubljane Tx> načrtu i«n*J. Mušica Id je napravil tudi vse rodite m notranjo opremo. S svoj*-1 strani je delo nadzoroval OTTZD prvotno po t-eh-n3ni z. CrrerroriČu. od lnrr^ketra aprila fla-rje p;\ po tehniei grle. Orumovi. Stavna m^rj 2RXin m. 7a zidana ploskev pa 'ivi 120 kv. m. Je enona-1 stropi ti fn iflnia polecr piiftlfc&ja đvofe kleM. V pr:fTK-ju po na deoijtf strani od vboda pisarne efespoao-rure OOziJ. na Y\: stran; pa so nahaja protitaberkttlazni dispanzer. V prvem nadstropju bo 3 ardjpaeijskie sohe s Čakalnico, zaejjna bo!a. dalje dnevna soba m soba za zasča-tno sestro- V prvi kleti je javno kopališče, ki ima 0 prh. in "3 kopalne kadi. me^licinFko kopalce za rarajovance. moderno urejena pralnica in iiufiintuj ter stanovanje Ta hikMfta. Vdm-eri kleti je pa kotlarna in skladišče. Vsa stavba ,ie svetla, zračna in sončna, vsi prostor; dovolj rzrahljenj in veliki, grajena je po vseh prineipi/h, moderne jrradJije inia povsoi vodovod, elektriko j.n centralno kurjavo, tlak fi keramičniJi ploščic v sobah na parket. Po^eb^cst stavbe je velifko stekleno okno v avli. podzsdsfe ob ecefaiii strani je iz surovega kamna, omet ie flahžen, i bele barve streha je pločevinasta Fasada le Ssto preprosta, vendar u<-'ti1-oovfla, vbod pa prav impozantan. Tudi cJnoigea stavbe j*1 že precej u reven a. vendar bo tre^ia n^ jui/.n: strani napraviti še vrt in odstraniiti dngvje, na saaaodoi strani pn teiaee za son-5eB9e. Izmed kranVkili tvidtc je pri stavbi :/vrš«la tesarska dc/a stavbna družba J. ^laveic. steklarska tvTdka Čolnar elektriko in telefon Fr. Janša ponfStvo pa |e v veli-i ko zadovoljstvo in t^olos^n pmzoanje in pohvalo dobavila tvrdka Juri i PoBak. Ta lepa stavba Ivo jutri slovesno nreda-j na svoinnni velikcuni sooj):alncnm namenu, i zdravljenju na.šecr:) pcidne^ra gonenjskega I delavstva. Z opremo \-Tefl je veljala prf- I bučno 1.400.000 dinarjev. Naj N b* ta denar ptodoposno naložen v sniio naonedba . vso na-^e lepe GSorenjskje i'u nienefra ljuco Žagar, za njim pa še šentjakobski župnik g. Bazie. I Bil je lep večer, ki bo ostal vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. I „ Slovenec " in žensko vprašanje Ljubljana, 20. februarja. V nedeljo 31. L je >Slovenec< priobčil dva članka z naslovom >Matere in očetje — kje ste?« ter >2enske naj bodo doma«, oboje pod rubriko »Družinac, v katero piše tudi naša znana pisateljica Marija Kmetova. Oba omenjena Stanka sta menda njen proizvod. V prvem članku se vprašuje, kje so matere in očetje ti&tili deklet, ki da prenočuj jejo e poročenimi moškimi si puste kupovati od niih obleke, čeveljčke in druge stvari, otroci teh moških pa ^a ^oma stradajo- Člar nek se konča z besedami: »Matere in očetje: če ni drugače, palico v roke!< Ne glede na to, da je članek pretiran, je zadnji stavek v tem članku tipično reakcionaren. Zelja člankarja je riaibrž, da bi zopet zavladale metode ertarrh patriarhalnih časov, ko so starši igrali v družini vlogo absolutističnih vladarjev, ko otroci niso smeK imeti svoje svobodne volje in so delali kakor avtomati po volji staršev. Take metode gotovo ne spadajo več v našo dobo, saj imajo vzgojitelji na razpolago dosti pametnejših in učrnkovatej-sih sredstev. Kljub temu, da so taki primeri kakor jih člankar navaja precej redki je vendar treba poudariti, da t* gotovo niso posledica primanjkovanja palače in stroge dru« žinske vzgoje, temveč razmer, v katerih današnja mladina živi, razmer današnje družbe. To naj bi bik> jedro članka, ki naj tv pokazal, kako priti žalostnim razmeram v okom ter s tem odpraviti tudi vzroke za take primere. V drugem Članku > Ženske naj bodo do-ma<, pa pravj med drugim tudi to. da ee ženske >branijo in upirajo klicu časa, ki je vedno silnejši, da naj opuste študije in se posvetijo knhi. šivanju, gospodinjstva in materinstvu r. Nadalje pravi, da ženske >vendar ne bodo mogle zaustavHi nujne poli, ki jih bolj in bolj vabi k sebi«. Torej ženska n*ma do isnhnaaJMi in mota bati samo lutka v moževih rokah? Po elankarjevem mne« njn ie. Toda če pomistimo na današnji tež ki gospodarski položaj, ko vsak moški stremi zaradi majhnih dohodkov po Čim samostojnejšem življenju, bomo videli, da je >Srto-vencevac trdUev brez podlage in da ženam na kaže drugega, kakor da si same poskrbe z* eksastenco. Pa tudi, če je žena poročena. jI nihče ne more odrekati pravice do službe. Ah' naj se vsa družina vzdržuje z dohodk:, k« komaj zadostujejo za eno osebo* Vsako* m ur je jasno, da je to nemogoče! Tukaj ne velja izgovor .Slovenčoveizat Mankar;a. da si žele otroci matere doma in da »se nočejo več zadovoljiti z mrzjimi prigrizki m pogre. timj konzervami. Poročene žene sc vendar baš zato v službah, da omogočijo set* jn otrokom boljše življenje. Ravno ženska, ki čuti v sebi poklic in veselje do materinstva, je v današnjih težkih gmotnih razmerah prisiljena, da si poleg možen-ega zaslužka jhv Išče se nekaj lastnih dohodkov, zlastj če se bo Čutila odgovorno za preskrbo jn vzgo;o svojih otrok- Glede tega. da se žemt*ke upirajo vedno sii nejšemu klicu po materinstvu, gospodrnjstvu šivanju itd-, naj omenim, da tu ni govora o upiranju ali sledenju raznem »klicem:. Brez ozira na to. da-li ima posamezna žen? ska več veselja za službo, študij ali domače gospodinjstvo, jo današnje gospodarske razmere tirajo od domačega ognjišča v pisarne, tovarne itd. (iospodarske razmere so silnej" še od vseh ^klicev-c. Trditev člankarja, da jk»h v danaŠT*j»h težkih Časih lahko reši edino povratek v pra5 vjlni zakon, pravilno družine* ie nezmisel. Kajti, obratno je resnica' Z izboljšanjem živ ljenjskih razmer posameznika se bo izboljšal tudi položiij družime in staršj bodo imeli več časa in možnosti posvetit} se domu n otrokom. Torej, kakor smo že zgoraj omeni, je ile v izboljšanju socialnega položaja delovnih ljudi rešitev vseh problemov, ki se tičejo žene in družine. Razbitost današnje družine, ko *o vsi člani, celo že mladoletni pris-lieni si sami služitj kruh. je posledica težkjh gmotnih razmer. Zato je popolnoma nesmiselno odpravljati posledice, ne da bj pričeli reševati problem pri korenu, to je pri njegovih materialnrih vzrokih. D. K- Pred volitvami v Trbovljah Trbovlje* 19. febr. V četrtek je bil zadnji rok za vlaganje kandidatnih list za volitve v ntkajšrifo krajevno bratovsko skladnico. Prva lista je bila vložena že 16. t. m. in sicer lista »Zveze rudarjev Jugoslavije«, torej socijalistič-na\ druSa pa je bila vložena naslednji dan, t. j. 17. t, m. in sicer pod imenom »Združena lista«. Doeim je" prva lista izrazito socijalistična. je smatrati drugo listo za kompromisno in sicer je na tej listi večina kandidatov krščansko socijalistične strokovne smeri, nekaj pa tudi narodno-socijalistične oziroma narodno strokovne smeri. Vodilnih funkcijonarjev Narodno strokovne zveze na listi sicer ni, vendar pa so na listi taki. ki imajo med delavstvom vseeno nekaj vpliva, tako da utegnejo pritegniti na to listo precej volilcev. i Kakor torej kaže. pride v krajevnem I upravnem odboru bratovske skladnice po > teh volitvah do sprememb v toliko, da v S bodoče v upravnem odboru ne bodo sedeli { samo delegati socijalističnega nazora, ka-i kor doslej, marveč da pridejo po vsej priliki v upravo te ustanove tudi zastopniki manjšinskih organizacij, to je narodnih in krščanskih socijalcev. Doslej je v odboru 6 zastopnikov delojemalcev, ki so vsi marxi-ati. verjetno pa je, da bodo sedaj le-ti z ozirom na volilni red izgubili 2 zastopnika, dockn bodo imeli marxisti ostale 4 zastopnike, torej vseeno še večino, čeravno bo delavsko zastopstvo v bodoče načemo neenotnega naziranja. — Volitve 28. t. m. bodo pokazale, v koliko imamo prav. Zadnja pot Gustava Vodnika Trbovlje, 19. februarja. Danes popoldne ob 15. uri so se začele aftjirata pred niso žalosti v Trbovljah ve-Hke množice preb^alatva vseh slojev in stanov, da spremijo k večnemu počitku bivšega dolgoletnega trboveljskega župana ki Šolskega ravnatelja v p. g. Gustava Vo. duška. Na zadnji poti je pokojnika poleg velike množice spremljala tudi močna četa rudniških in trikih gasilcev, katerih častni predsednik je bil pogojnik, ki je bil brezmejno udan plenaeniti gaeflski ideji. Oasilci so se oddolžili poslednjič pokojrti-Icu s častno stražo ob mrtvaškem odru in številno udeležbo gasilskih, četnik o v na zadnji poti. Izmed odhčnifkov so se pogreba udeležili rudniški ravnatelj g. inž. VitoM Biskupski z generalnim tajnikom T*PE> g. Pogačnikom, župan trboveljske občine g. Jakob Klenovseik s podžupanom g. Plavšakom in mnogimi obč. svetovalci in odborniki, šolska vodstva vseh šol z ustrojstvom in šolsko mladino višjih razredov, mnogoštevilno pa je b0o zastopano tuicfi ij&rterjstvo ostalih šol v Zasavju, zlasti iz Zagorja in Hrastnika. Za krsto je vsa stkrnsena stopala rodbina pokojnikova, nato pa zastopniki neštetih narodnih, k^tturnah, stanovskih in gospodarskih organizacij, katerm ustanovitelj, član ak podpornik je bil pokojnik, • Po opravljenih molitvah in biagoslovi-tva zemeljskih ostankov pokojirika po duhovščini je bOo tropao položeno v grobnico, pevca so svojemu mrtvem« tovarišu ■■pesi pretresljivo žalostinko, venci pa so dobesedno zasuli pokojnikovo večno počd-ratt&e. Iz Ptuja — Saneznane žensk©. V Novi vasi niže Ptuj«, so opazili ljudje te dnd mlajšo žensko .ki se ie sumljivo sukala na nabrežja Drave. Nenadoma pa &e je pognala v valove deroče roke ter kmalu iztrimla v valovfh. Ljudje so ji takoj priskočil? na pomoč, bfHo na je že prepozno in so jo po-tesrnSi že mrtvo \i vode. Po izpovedbah Bjud? si je neznanka končala življenje v duševnj zmedenosti Zeneka je Ma stara okoli 30 let m Kso še upotovUi njene iden-tgfeete. Truplo »o prepeljali v mrtvašnico nr; Sv. Marku. —■ Slovenski SK Drava je imel te dna v gostilni 2nnancj3 občni zbor. kn ga je vodil |wpnWrinsl dr. Mnan Zapanoič. Iz potonil fcankjitajnarjev sledi, da ie klub v minuli sezoni -zelo žjvaluio deloval. V celoti je imei 96 nogometnih tekem mod temi tudi dve inedikrajevuj p^mvanje v Ivad^orii in revaaiia v Ptuju . Klub stejc (kmes ie prav lepo stevfclo čLin^v in sic r 148. od katerjth jV 42 verjtfi, ;;ui l, igralcev. IVi volitvah U" \m> ve« :n • r/.\ <»'j-on »ki.r <*lftor s prt^lsedniikoTO dr. Xup:Hi< iČ4*u. — V Halozah še vedno \lomi. Ik**ki ki vlada v Halozah, sik ljud:. ro$ t*o vlom*':]«-' ^ ilrurjv- oKsfcaM in mu oiL'1-esli v,>«'. kar ni hHo pri'.i'n V . tud; v 4iosno*4io hišo potšeKfnka Močnika ter tudi odniesli več pre»ljin"o\ ii!u p> se^f.n'ka 'rpiT>i <*-■«-"•■' n tu ► -•.«*!<>. ]) u v, vlom pa je b>tl v Pn^/ah. kjor s«* ci vdrli v biU"inski svonniki k\ *o pr ^ oboinsk; svet viv irz Ptujfi pa je bi!4> r nih. 15 letni morilec v zaporu Poijčane, 19. februar Poročali .smo o zverinskem umoru v kolah, pri Je lovcu, ki jc bil i/vršen pred tremi tedni, a po naključju odkrit lek Kdaj Žrtev umora je kakor znano postala 71 \ Amalija Neudckerjeva, > romašna pt^ niča iz Jelovca. V sredo so ton ta, ki ie. je doznal. da so umor odkrili, pobegnil prijeli in odvedli v zapor v Slov. Bistrioo Morilec Božioko Štefan jt star komai 15 let. Lani jc is runlH v solo. Kakor u rini razvidno iz »slike, je še otrok in je . vsem uganka, kako je mogel kaj takega ^ j*rešiti. Pa je vendarle bridka rrvtie.i. \ sredo je poljčanskim orožnikom vse pr' znal ter pri rekonstrukciji zločina vse na tanko povedal in pokazal, kako je st;trk«> umoril. Bilo je 27. januarja zjutrai /ena |e dela, ko je on vdrl skozi podstrešje v no tranjost, na poste ji ki se česala. Ko £a fc vprašala, kaj hoče spet od nje. je moleč navalil nanjo s sekiro in jo najprej s t« nato pa se 1 ostrim koncem udaril na nost po glavi da je kri brizgala na va ni. Ženska je mrtva omahnila na posteljo Fant jo je nato podrl na tla in jo /a\ pod klop pod okn«o, kjer so jo če/ tri tedm našli. Fant je šel drugi dan se enkrat |><> gledat v hišo in vzel možnar, po katerem i< že vse leto hrepeneL Na vprašanje. BBJksj H to storil, je odgovoril da ga je črtila, ker ji je že večkrat kaj ukradel in pa ker mu ni hotela dati možna rja, ki bi ga bi) rad ime Čeprav na videz nedolžen, ima dečko n « vesti že marsikako tatvino. Nekoč je ukr.i dal med drugim v šoli učiteljici rz miznic« okrog 300 Din. Verjetno je, da njegovo duševno stanje ni povsem v redu. Iz Trbovelj — Smuka v naših planinah. S Sv. Planine nam poročajo, da je tam smuka po zadnjem anegu zelo dobra. Na 20 cm pod lagi je zapadlo 30 cm suhega snega, kar se more smatrati za prvovrstno smuko. Saj je pa tudi letošnja zima bila doslej silno muhasta in našim smučarjem ni privoščila niti najmanjšega veselja Komaj je zapadel sneg, že je pritisnil jug in skop-nel je sneg tudi v planinah. Sedaj pa se obeta v planinah mraz, ki utegne ohraniti novo zapadli sneg ne le za nedeljsko smučanje, marveč tudi za smučarske tek me. «če bo sedanje hladnejše vreme v planinah še vsaj 14 dni trajalo, se bo naša mladina, pa tudi naši tekmovalci še na užih dovolj p!nf|nskega veselja, pa tudi «dovolj smučarske slave, čeravno se ne moremo ponašati z mednarodnimi tekmovalci, kakor Jeseničani. «■ Z Jezice — Predavanja iz sadjarstva. V aed jo ime* v tuk. šoli jr. 7^6ck roučno predn vanje o pravdnem otwez°vanJ" »sadnega drevja. Kako lepo zanimanje je naša po 4lružnica SVD vzbudjia za ^ Vere jo in vrt narstvo, prjča 4f> poslušalcev. .1 ob 10. pa bo v Soii na Ježi-ei predavali« o koristnosti tople grede in vzgoj' ran«1 povrtniine Teden PonoSja pa se zbero ■ teresentj v sadovnjaku ir Kunaveria Andreja v Klečah 31, ki;er bo praktično in pod strokovnim vodstvom prikazano, kako se prav obrezuje in škropi sadno drevje 1^ trta. Vabljeni vsi. MEŠANI ZBOR — Zakaj se pa pravi temu zboru mešani? Saj so v njem sami moški. — Mešani mu pravijo zato, ker SJSjj polovica zna peti, druga pa ne. ZIEGFELD, KRALJ ŽENA Prekrasna operetna revija Moto: Slava lepoti žene I V glavnih vlogah: \\illiam Povvell, Myrna Loy in Luise Rainor. Nobena žena ne more o dole ti od ljubezni do lepega moža Ziegfelda, ki vse svoje moči, ne izbirajoč sredstva, posveča edinole ustvarjanju priznanih umetniških revij. Spekulacije ln tvegani uspehi revij ga upropasti jo popolnoma, tako da na koncu svojih moči ne more zapustiti svoji obitelji ničesar razen spomina na najlepše stvari na svetu. — Radi ogromne dolžine filma bodo predstave jutri (v nedeljo) ob 14.30, 17., 19.15 in 21.15 uri, ob delavnikih pa ob 16., 18.30 ln 21.15 url. PREMIKU A JUTRI V KINU MATICI ! DNEVNE VESTI — Knez namestnik Pavle pokrovitelj Zveze JO IHr. Nj. Vieočansivo knc^ namestnik Pavle je prevzel pokroviteljstvo . nad Zvezo jugosloveneko - češkoslovaških lig 8 sedežem v Beogradu _ Financiranje avtomobilske ceste Sušak —Ljut*liana- Načrti in trasiranje avtomobil* ske ceste Ljubljana—Sušak so v dravski banovini končani, dočni v savski banovini ta dela še niso dovršena. Zdaj proučujejo vprašanje financiranja in v to svrho bo kma lu sklicana posebna konferenca zastopnikov države ter banskih uprav dravske in savske banovine. Sprožen je bil predlog, naj bj vej rriie interesenti, država in obe banovini, skupno nayeli pri Državni hipotekami banki posojjk) in naj bi se s tem denarjem takoj pričela gradfti cesta- — Iz državne službe. Za potfoijukjega nad-stražntka pri predstojnietvu mes-ine policije v Mariboru je imenovan poJiciij«k; stražnik Fra-nc LavTcnčič za policijskega stražnika pa pol ieij»*k i stražnik -pripravnik Matier: pri uprav; policije v Ljubljani je imenovan za policijskega stražnilka prjpiavnfk Avgust Balantič. — Iz banovinske službe. Imenovani so za banovinska uradniška pripravnika Avgust C-erer pr -avti i bolndo v Cel j« ip Alojzij Gregorevčit pri upravi banovjnske žrebčnr-Tie n« Polovicah, za banovinskega staž'feljci pri upravi to-rjO\^nskega zdravilišča Bofnv š-ka Slatina pa Leopold Vostner. V vgjgjjo skupino sta pomaknjen.-t ravnatelj banovinske kmetijske sode na Grmu pri Novem mest« isne Matija Abeec jn banovinskn zaščitna sestra pri posvetovalnici za mtt'ere v Tri »ovirah Ancela Boskin- — Iz »Službenega lista«. »Službeni last kr- banske uprave dravske banovine« ste v. 15 z dne 20. t. m. objavlja ukaz kr. na-mestnikov o otvoritvi generalnih konzulatov v .lerutzalemn in San Francjacu uredbo o določanju mjntfnaiiMh mezd. sklepanju kolek ta vnin pogodb, poravnavanja m raz-sodništvu, razne mednarodne konvencdje. objave o novih telefonskih zvezah z Italijo in Avstrijo ter razne objave iz »Službenih Novin«. KINO IDEAL Marika RAkk, Ida Wnst, jofcaoes Heestera y Minodkerjevd opereti DIJAK PROSJAK Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri v nedeljo ob 15., 17^ 19. in 21.15 uri. mm »ti 1 GA PREMIERA VAŠKI ZDRAVNIK Napeta drama, polna romantike, s sodelovanjem „KANADSKIH PETORCK" Jean Hersholt, June Lang. Matineja ob 14.15, jutri ob 11. uri OPERETA RAJ SE 2ENSKAM VSE NE SANJA Gustav FrOhlich, Nora Gregor, Otto \Vallburg, Peter Lorre Mladini neprimerno.' MATICA TEl. 21-24 Danes nepreklicno zadnjikrat! »NESREČNIKI« n. de' (Les Mlserables) H a r r v Baur IKTTUf PREMIERA ! Vesela opereta, polna sladkih melodij CVETJE IZ NIČE Erna Sack — Paul Kemp, Jane Tihten, Friedl Czepa in Kari Schonbock Matineja ob 14.15, jutri ob 11. uri VESELA DUNAJSKA OPERETA RAJ NA ZEMLJI lazzi Holzschuh, Herman Thimig, Hans Moser, Theo Lingen. Adela Sandrock Predstave danes- ob 16.. 19.15 in 21.15. v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri — Savska in dravska banovina pr°ti ukinitvi trošarine na vino. Vprašanje ukinitve trošarine na vino sili vedno bolj v ospredje ker gre za življenjske interese vinogradnikov. Nekatere banovine so že uvidele potrebo ulkinitve trošarine na vino, ker je postala glavna ovira za porast cen vina in s temi prizadetih na tisoče in tisoče vmogradmskih družin, zlasti y pasivnih krajih. Moravska in primorska bor IH>vina sta ukinil- trošarino rua vino in tuči druge banovine bi pristale na to razen dravske in savske, ki imata od te trošarine zelo visoke dohodke in je nočeta pod nobenim pogojem ukiniti, dokler se jima ne zagotovi drugi vir dohodkov. — Znižana voznina z:i tc-kme Akademskega Športnega Kluba. Po odloku prometnem ministra jje dovoljena fietrtikinka vor-nina •''»■ i vn; m tKielezenceni članom Akademskega kluba 11 Ljubljane, ki bodo sodeloval: nn prvi' Dkednarodnao akademskih smuški-h tekmah na Rof.ci 11. in 12. maren. Polovična vo:;. tim re pa dovoljena vseetr:.:nska voanjna ho veljala n.} 7. do It' mar^t in steer v ni. rnzro.iu brzah ^ potM'Skih vlakov, poiovffena voanjna na (nd| ta Ti. ras> red R eoreraniza«! ja Cedoka. Na pobudo fte- šketa. Na«jiprej se je z^r'asfia n-^ mae-istratu. potem je pa odšla na crrob neznanega vojaka, kjer je polomila krasen vo-ne^. sprejel Y> je tudi pra-5kf žurvan dr. Raxa. te s^ m«u je za tonH sprejem 7ahval;l vod-*a de'eira^'j** d^vf-zijski srene-ral ^^oia-novič. Po oe-lodu prašikeCa O-radu io priredil podnačelnik rreTiemlnegn štaba c^neral Husarek na.ši de'p^raciii banket Včeraj ie n?»ša —^pImpoaiVi zapustila Prnso. — Sodobni arhjtekti predvidevajo la vse moderne stavbe izključno linojejska tla- Li* nolej je nadvse hjgieničen, njegovo čioČepje pa eiiOt?Jia\-no in nezam-udno V nebotičniku so vsa tla v stanovanjdh, rrg. lokalih, kavars ni in baru položena z tenolejam. Ves ta nolej je Jobavi'a m izvTšla polaganje tvrd-ka A. & E- Skaberne. Tudi sedaj ima največjo izbiro linoleja v vt;eh barvah in kvalitetah tvrdka A. & K Skal>erne. _ Združenje kinematografskih podjetnikov dravske banovine skLicu-e svojo II. redno .skupščino na dan 5. marca ob 9.30 uri v garderobni dvoranj kina Ln-ona v Ljfubljani- — Nova gTobova. Na Gl^noal« je usm«rla • lanes eosipa. Antonija Marinčič, rojena Su-hndobnik. bOprotra zidarekepr^ nioj^tra in po«5estni«ka- Pogreb bia^re žene bo jujtri ob 16. s Tržal^ce c^-tite. 15 na pokopališče na Viču. ZelezniSkermj upokojencu Joz^tn Fab-iančiču ie umrhv s«*proca gv>^pa Marija Fab-jančič, -s.ta.ra šele 55 let Poleg žaJnjočopa soproga zapuš&i sinova Joaka. in MaJTana. Poirreb bo jutri o*> 16. iz Janševe dkee 6t. 13. Boe; jima lahka zenrUjn. težlro pr:t^ade t-im svojcem naše iskreno sožaTje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, južno vreme. Včeraj je deževalo v Sarajevu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15, v Skoplju 9, v Zagrebu 8, v Mariboru 7, v Ljubljani 6.2, v Beogradu in Sarajevu 5. Davi je pokazal barometer v Ljubljani 756.6 temperatura je znašala 2. — Vlom v šmartnem. V noči na četrtek je bilo vlomljeno v hišo posestnace Ivane M ar ol tove v Šmartnem ob San-i. Vlomilec je ukradel 3 moške obleke, črno suknjo. 2 površnika m par čevljev. To mu še nri zadostovalo. Stopil je še v drugo sobo, kjer je nabral več ženske oblefce, pli&apit plašč, več parov čevljev ki nekaj perila, potem se je pa napil še žganja. Končno je pobral šila in kopita in inginil a plenom. Maroltova trpi nad 7000 Din škode. * — Učiteljica izginila. Iz prekmurske vasi Tišine je izginila v četrtek učiteljica Dora S kolari, stara 23 let, doma z Bleda. Staršem je pisala več pisem, v katerih pravi, da je s svojo službo zadovoljna. Upravitelj šole jo zelo hvali, saj je bila izredno marljiva ln tudi otroci so jo imeli zelo radi. V četrtek zjutraj je odšla z doma in njen gospodar je mislil, da gre v cerkev kakor ponavadi. Toda odšla je proti Muri. Boje se, oa si je končala življenje. Ob Muri so namreč našli njeno knjigo in sledove njenih stopinj. — Rodbinska tragedija. V Subotici se je odigrala včeraj krvava rodbinska tragedija,. Mizar Matija Sabo je ubil svu jo ženo J elisavo, ker mu je bila pobegnila z drugim. Po zločinu je odšel k svojemu prijatelju in se obesil. Ljudje so ga pa Se pravočasno našli in prerezali vrv, tako da je ostal živ. — Opozarjamo na oglas: Praški vzorčni vele^eicm. — Denar so ponarejali ln raspecavaJL Zagrebška policija je aretirala lesnega tr-govca Mato Pavlica, njegovega uslužbenca Mirka Vinka in Luko Dogana. Vsi trije so ponarejali 50 dinarske bankovce in jih 1 a z pečava li po trafikah. — Vlomilec zaklal svojega tovariša. V četrtek zvečer sta se spoprijela v Zagrebu dva nevarna vlomilca Ljudevit Palčec in Ivan Sigolin. stara znanca kriminalne policije. Bila sta pijana in s seboj sta imela dve vlačugi. Popivali so v krčmi in ko je prišla policijska ura niso hoteli oditi. Krčmarica jih je zato povabila v kuhinjo. Tam sta jela vlomilca prepevati in razgrajati. Končno sta se pa sprla in spoprijela. Sigolin je potegnil dolg mesarski nož in ga zabodel Palčecu v vrat. Nesrečne* je kmalu izkrvavel. Iz Ljubljane _tj Sezonski delavci s« vračajo v ineste- Sezonski de larve i so se ie sačcdf zbirati v LJubljani, ker upajo, da bodo ie uobii; doto na stavbah. Toda stavbna seaona se še ne bo tako kmalu razmahofhi v polnem obsegu, čeprav se je delno ie začela. Vsako pomlad potuje iz krate v kraj nešteto razočaranih delavcev, ko še ne morejo dobita dela. Ne-kftferd potujejo tudi peš zelo daleč, ker navadno nimajo denarja za povratek. Umestno bj hišo. da bj krajevne oblasni pomagale z nasveti ljudem, da bi ne brpel| še bolj žara* d i prar»agl jenih potovanj, saj ie beda že sicer dovolj verlka. —1J Umrli so v Ljubljani «d 12. do 18. t. m.: Rifelj Fran, 46 let. viš. rač. kontrolor post. dir., Kocjan Janez, 67 let, zasebnik, žitnik Ivan, 7« let, delavec, štepanja vas, Rožič Frančiška, roj. Pristopnik, 78 let, delav&a, Valentič Mlroalav. 48 let, zasebni uradnik, Mrzlfkar Franc' 62 let. tovar, delavec. Koseze. Mornar Anton, 78 let, prevžitkar, Koseze. Ra^tohar A polonija. 73 let, zaaehruca. Stare Franc. 58 let, trg. poslovodja, Zg. Šiška, žerjav Alfonz. 61 let, polkovnik v p., dr. Stegu Jo-stp, 92 let, veterinarski ^pefrioz uprave, Jenko Jurij, 57 let, sodar. pomočnik. FranSe Mihael, 83 let, davč. upravitelj v p., Mandelj Marija, roj. Horvat, 72 let, tena ravnatelja tob. tov. v p.. Mlke-tič Peter 72 let, obč. ubogi Jenko Neža roj. Eržen, 90 let, zasebni ca. V bolnici timrtt: Zaplotnik Jože, 31 let, šofer, Kamnik, Kropivnik Mirko. 8 let, srn kurjača, Hruaaca pri Jesenicah, Bre-kvar Miiprta 2 leti, hči profesorja Jančar Milan, 6 mesecev, sin delavke, Gorjup Marij, *43 let, trg. poslovodja. Rakek, Orehek Marija 24 let, h« hišarja, Vhr pri Dobu, Pečnik Lado. 9 let, sin zidarja drž. žel.. Srednja vas, obe. Rudnik pri Ljubljani, Bas te Zofija, 30 let, žena poljskega dninarja. Go-milako prt Celju. Pipan Alojzij, 48 let, čevljar, Stožace, Medved Ohja, roj. Jenke, 47 let, žena vodje zemlj. knjige. Ku-šlan Andrej, 42 let, Župni upravitelj, Dani Anton. 36 let, delavec, Glince. —tj Problem muzikalne vzgoje našega nar°da bo naslov predavanju, ki ga bo imel v ponedeljek 22. t. m. ob 18. uri pod okriljem Pedagoškega društva v mineraloškem institutu ljubljanske univerze dipl. phil. Dra«rotin Cvetko Predavatelj bo v svojih izvajanjih razvil bistvo in kulturne funkcije glasbe, pomen in naloge glasbene vzgoje, nje vlogo v inoz^m^kem in našem šolstvu ter njeno važnost za obrazovanje poedinca in posebej našega slovenskega človeka. Zanimivo predavanje bo eno prvih iz področja muzikalno - pedagoške kulture pri nas in bo pomembno ne le za glasbene, pedagoške in umetniške, temveč za kulturne k^ge vobče. saj bo v najtesnejši zvezi s celotnim sodobnim svetovnim kulturnim dogajanjem. _lj Društvo >Soča< v Ljubljani opozarja vse svoje članstvo, prijatelje in drugo publiiko na predavanie mest. gradb. nadsvcl uika g. inJanka Mačkov5ka. ki bo prela? vaj o temi: Slovenija, osobito Poiravje. v sodobnih nemških teorijah*- Prcdvome in medvojne pangermanske aspiracije so glede našega ozemlja zadoftno znane Da~L5 so te težnie po vojni povodni prestale* Vidmo, da vznikaio vfdmo češite razne nove nemške teorije, ki razširjajo norodne meie preko svojega etnosrrafeke;i:< .jodročja. čes'o iiloboko v nenemško ozemlje. O teh težnjah, bo govo? ra s pomoč;o ep. kopskih slik v iror- imenovanem preda vanju, ki se bo vršilo đrevf SO. t. m. ob pol 21 uri v dvorani >2vezdec. Tovariši Sočanf priiatel^i % vs;, ki Se zanimate za to ve'evažno in zanimivo preda\*jmje. ne zamudš'te prjl:?ke in pridite w?o>oste^lno. Vetop je vsem prost.. Predav. odsek. ZV0ĆN1 KINO SOKOLSKI DOM _v Šiški, telefon 33-87_ Opereta polna humorja, lepe muzike in ljubezni BOCCACCIO \VUly Fritsch, Heli Finkenzeller, Paul Kemp, A. Schonhuls' Predstave v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3^ 5., 7. in 9. uri Pride: MED DVEMA OGNJEMA —lj Matneja ZiKD. Danes ob 14.15 in se jutri v nedeljo predvaja Zveza kulturnih društev v Elitnem kinu Matici krasen pevski film slavnega tenorista Josepha Scnmidita >Zvo&i mlado^-ti<. Mladini pripada avet, je deviza tega filma. Mlad vrtnar si pribori s sno^m glasom, s svojo vztrajno voljo in vero pot v široki svet, pot do slave. Ki'lm je prepleten s krasnimi opernimi arijami, s pestro sliko mest Evrope in Amerike od severa do juga. FIlm >Ztvoki roladostl« pomen: glasbeni užitek za vsa/kogar, kdor ima erce in ušesa in ga zaradi tega vsakomur priporočamo. Cene matinejske Din 3.50 m 5.50. Danes ob 20. uri in v nedeljo ob 15.. 17-, 19. in 21. uri CARSKI SEL MTKAII.O STKOGOV LiluillullO. Cene Din 2.50, 4.50 in 6.50 Ž —lj Docent dr. Ivan Matko, šef internega oddeHca splo&ne boter5 ce v LJubljani bo predaval pod okrirjean Prirodom lovne g^L druStva o pomenu vitaminov za čl°veški organizem, Občinstjvo opozaijamo na izredno zanimivost tega pre-iavtmjiL, saj so \at^imini življenjskega pomena za uspeva-nje zdarajvega orgamizma. Vsaka mati in vsafis gospodinja mora biti o tem važnem poglavju človeške prehrane temeljito poučena, kajti pomanjkanje teh «novi kakor tudi nepravilna «estava hrane moreta imeti težke posledice za človeški organizem, !ki jih ni mogoče z^epa popraviti. Vprašanje vitaminov pa .oe turne zanimati samo ženski svet, marveč tudi moškega, saj vitamini bistveno prispevajo k normalnemu funkcionaranju raznih žlez, k; so zanj velikega pomena. Predavanje se bo vršilo v torek 23. t. m. v dvorana Delavske zbornice ob 20. uri. Vstopnina 4 ln 2 Din. —lj Lutkovni oder Sokola I. na Taboru uprizori v nedeljo SL t m. lutkovno igro Mit>3 Svigija >Jurčkov mnaški čjn- v 6. slis kan- Dejanje se vrSi na carskem dvoru, v gozdu ki pri palčkih v podzemlju. Pr^Seitek točno ob pol 16. uri. Vabimo vas, da sj icro ogledate. —lj Tramvaj je ra»uie^aril pna. Dopoldne ob 9. je prišel v Gradišču pred Sum^evo trgovino pod tramvaj čistokrvni jazbečar. Pes se a! hotel uinaknot-; s proge, voznik, ki je vodil tramvaj pux>ii .pošt?, pa tudi ni mogel več ustavni voza. Tramvaj jc pov^ean raz-ine^arij žjval ter jo prerczAl na oVoje da ji je iastopil drob .\fntva živa! je lezaia na cest^ deij časa. —1] Podružnica : Hran i bora* v IJubdjani bo imela 4- marca oi> -0* reden občni zbor 7 sejni dvorani ljubljanskega mestnega sveia. <3ani. zastopniki društev in Uska vtjudno vabljeni. —lj >Praktična gospodmja< je najcenej* ši in najboljši ženski list, ker azhaja dvakrat mesečno jm prinaša poleg kuharskih re eeptov jn gospodinjskih čhmkov, krojno po-lo. prilogo za ročna dela. izvirno beletrieti-ko. roman in članke iz vTceh panog, ki za? nitma jo sodobno ženo in mater. List 6tane ^etoo le 46 Din jn se naroča v upravi: Ljubljana. Nebotičnik VTTI. L>st toplo priporočamo. —lj Jugosloverieko-češkoslova&ka liga v Ljubljani opozarja udeležence češkega tečaja za širio javnost, da ?e vrsi ncHal/n i f>ouk ČeSčip^ v dosednnv;^ T»rostor;b link^ vSelenonrjrovi ud.7-11. ob četrtkih od 18.30 dalje. Odbor. ™ Matineja Z« K« D. ■*11111*111111111^^^^^^^~,B DANES OB 14.15 IN JUTRI (V NKDBLJO> OB 10.S0 JOSEPHA SCHMIDTA: veliki film opernih petja slavnega te- Zvoki mladosti norista SZoKi: SZ.\K.\LL — LILLANK DIETZ V ELITNEM KINU MATICI — Matinejske cene Din 3.50 ln 5.50 —Id Sokol Ljubljana-Vič sporoča »voje-mu članstvu tužno vest da je umrl t m:\M naših marljivih sokoUskih delavcev bratov Maminčičev jroapa Antonija Marinčič, ki >e vseh svourih devet otrok v7^oiiCa v sokoi-sfcem in nao^onainem du|j»u. Uprava Sokola Vič poziva vse svoje članstvo, da Se udeleži nogreha oohioAtevUno v e-jviln; obleki z Tjnakom, ki bo jntr| ob 16. pop. iz hi*e ž;iJosta. Glince. Tržaška c?#ti\ 1" Bisvri po-kojnjoi vzora, sokoiski materi bo vi&i ^|"-kol oliran-il hralen enomin! Isprava. —lj Večer slovenske socialne lirike kot IV. delavski prosvetni vrčeT »Vzajemno, stl« in »Zarje« bo v sredo 24. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice Večer bo izpolnjen s slikovitimi govorilnimi zbori in v lepih ume+QiSlah prizorih in slikah. Na programu so najnovejša dela pesnikov in pisateljev Tone S?Ti5karja in Mile Klopčiča. Pisatelj Vinko KoSaf.-c bo predaval o odnosih delavstva do kulture. Vstopnice po Din 3.—, 2.— in 1.— v Strokovni kombiji. Delavska zbornica. —lj Drevi bodo Aentjakobeani zp igrali izvrstno kmečko burko ^Zakonci stavkajo«, ki bo prav gotovo napolnila dvorano Jo zadnjega kotička. V glavni ulogi nastopi stotič eden naiagilnejših mlajših članov Julij Vizjak. Kdor se hoče nepnsiljeno zabavati, naj si takoj preskrbi vstopnico, ka_iti zanimanje za to predstavo je veliko. Igra se v nedeljo pono,vi. Začetek obakrat točno ob 20.15 uri. —lj Občni zbor krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, bo v nedeljo 21. t. m. ob 9 uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma z običaju m dnevnim redom. —lj Poskusna Skr°pitev sadnega drevja. Napravil bom nekaj poskusnih škropi-tev sadnega drevja. Interesente vabim, da se zglase v moji pisarni Tyrse.va c. 23. Ing. Preze.j. — Izgnana iT Ljubljane. Za dobo treh let sta .'zgnaiia iz Ljubljane delavec Urban D. in Anton P., oba iz Kamniškega okraja. —lj Vlomi v podstrešja se množe. V podstrešja ljubljanskih hiš že od nekdaj radi prihajajo tatovi, ki odnašajo vse kar jim pride pod roke. Najraje se lote obleke po omarah. Včeraj je eipet neftdo vlomil v podstrešje hiše Riharda Negoveti-ča na Celovški cesti ter odnesel obleke in drugih predmetov v vrednosti 2400 Din. Dalje je bilo vlomljeno v podstrešje dveh hiš na Starem trgu, kjer so tatovi odnesli poleg obleke tudi nekaj starinskih pred metov v elkupni vrednosti 3000 Din. —lj Vse je nasla. Policija je včeraj aretirala staro beračičo. v kateri so pozne je spoznati že 40krat kaznovano tatico Marijo D. V zaporu je sedela zaradi tatvin in sleparij, pa tudi zaradi beračenja. Marija je imela ob aretacji pri sebi več ji zavoj posteljnega perila, dva namizna prta in nekaj robcev. Trdila je, da je vse to nekje našla, kar pa seve ni verjetno. D. je perilo gotovo kje lik radia in naj se oškodovana stranka zglasS na kriminalnem oddelku policijske uprave. ■ Iz Maribora — Zlata Gjuiigjenac gostuje v »Plesu v $avoytHr. V Mariboru izredno priljobljaiia primadona ijirbdjanske opere Zdafca Gjun-gjdaae ffoutuje po daljišem presnedku drevi v partiji Madeleine v Abrahamova opere/i >PJes v 6avovu«. Njena bogata pevska oaagenoet bo gotova tudi tokrat privabila mnogo občinstva. Veljalo znižane cene- — Davčne zadeve. Davčna uprava za iacoto Maribor razglaša, da je 15- fetauar-;a potike! okrajni rok za piačikt I. četrt-letnega obroka ztrradoirrrje pr^dobnoe, dav ka na posJovud promet in lukenz. ter^nanc. (kwka na noo^njene osebe dcu:3beuc£sv ^\li s puae-jioui tob kakor taiJ< ie prej v ]daoi*!i> z.-p;or:!s riav1:««-.' -v. tak* da jih plačajo v ots>n£h dneh, akvr se bo uvedda pri-ćdlna izterjava. — Železniška konferenca za koroško pro go. Pret«fcri četrtek se fc> vrigaa v Dmvo-tTra+iu konferenca me«I za^opoiki Mlsjaj^ ^^Icfti uprav Jugoslavije in Avsje. NeAi •i-k- •.;bi je a'e'j« 7 6w n X> j«- vodil komisar oirmejne pc4icije v Mnj-Jboru go-stxx1 K7-ajnovrič. deAet^liinalju av6trijsUo detejgacc*LV> pa g. Perko. Na tej konferenci so isnjpiavfjatl o ureditvi c^jmejoetra pro-mcla na koroSki pro0. Ker so zitsti na tej proir: vedno češča pmn.v.Ti tfhot-ipojenja, se bo bo obojjestrineka kontrola zelo po oetaiiia. Predlagano je bik> da bi viake pre-trleiiali na oilpru pro^; tam. kjer prekoračijo mejo n« več na obmejnih p^iRtajiubv Zaradi Tvel^at^rili zadev, ki yh ntorata obe d^lej^ctrj: se proiičdta. je bufta zelepoi'i^ka 1-copferenca prekmj-ena. — Samomorilka na Koroški cestf. JV»o*i ao Ijuoiie zapazili, da se je btoi Re^valn'? postatjie Koroški cest- zgrudila starejša ženska. Ko so ji priJ^teH na TXwnoČ. 30 ugotovili, da je jsjpfia prcce$mjo kolesno laaola. 0 ttna so takoj obveatifU reševal, 1q so nezaveFtno ob* sponko lffepeJ>iIi v boksar*,. N^^eor- stanjo je zelo rvnno. Ne-srečndr^ ie 5P^et^-. pmdaialilia mnetn* o.veHgc «e^an«ia N. s Koroške ceste. V smrt ia bn*«ia aaaajoi bede, v kafcerT je fi-vola, — Vojak pod avto(>usom. Včeraj d>jpol-•lue eo je nr^otSa na d^žarmem mostu ou-đa pttoiojetna nesreča. Mestni avtoous je pomiri vojaka MlTja Ru4JL»a in k->L) umi je zlomilo desno nO£o Zdaavi se v bodaK^. — V svet je odšel ie pred dnevi l7ktei r^leamčariev sin Andrej Kovačec 'u. 7>e-leroiie^-rske ulfrse. Marsom puetil piaaMs v katerem pravi, da gre n^nanokam v svet. ker doma ni dobil dela. Za pobedifm sinom poizveduje mariborska poficaua, — V bitk? za Madrid padli Mariborčan. T pokojen? rjodpolkovnik Davorin Zunko-Ač h Ptnja je prejel obvestilo, da j- te Ani padel v Ipanati vojni njeirov ala ••" Onmi /uokovie se \e bor*! na strani sjajđltJ-^ke vlade. Poko.vri {>e bil zelo »rKvn.M «>?e^- "* Miir:'honi. zHsti v športni h krocih. — V Orožnov smuk na Pohoriu. Soven-- planinsko društvo v Marilb,»ni prire. so biki včeraj Potrjena in regestrtrana nrav«ri nove /ndmj-g« ninrtborskih tekataV»h oViavoev. Za«lru «n bo t*rrče'H r, tprrt i-rs r» tvJtmtfhj* tovarn^ na PrageirMkefu prodvkloma že meseea »on la, Z Jesenic -— Lej»a Igra mladih sokolskih igralcev. V soboto in nedeljo so n&M mladi i%r-vprizoril: narodno igro ■ pet Jo m v treh dejanjih pod režijo brata carj,' rgro, ki jo sama na sebi zel „0 igral ci podali presenetljivo dobro, briljlralI ■ sta sestra, Klaverja Jeramova in b^at Jože Malenšek z lepo 'gro tn ubranim pe jem. Prireditev je pokazala, da ima Sokol zelo dobre moči. ki bodo v bližnjem času močno poživile delo na sokolskim odru Obe predstavi pa sta bili izredno slabo oN skani. Oni k4, so predstavo posetili. so pri šli v polni meri na svoj račun in se povsem zadovoljivo vračali na domove. To soboto in nedeljo pa bo sokol.sk* dramsk o sek uprizoril sijajno komedijo v treh d— dejanjih »Pobegla nevestac v režij 1 Cirila Pogačnika. — L*"p sokoKkl tujskopropngnrMtii j>r spekt. SKJ je za savezne smučarske tekme in tekme za slovansko sokolsko smučarsko prvenstvo tekme v Planici Izdal prospekt 9 narodnih barvah, ki v tisočih izvodih Kroži po slovanskih državah. Na prv in zadnji strani prospekta sta natisnjena lepaka za zgoraj navedene tekme, \ prospekta pa je članek saveznoga po tta>-rešine brata Gangla pod naslovom P< »z. In; vam vsem« ln članek župnega stai^*rne brata Spicarja: >Sokoll! — Ponosna ~ renjska Vas pozdravlja!« V članku -SJo-venija« so lepo opisane krasote naš h planinskih smučarskih postojank in let ovi-carskih krajev, v članku >Jugoelavlja< pa lepote krajev v središču ta na jugu drŽave. Lepo je opisan tudi razvoj smučar-stva v sokolski organizacij:, katera v .svojih številnih edinicah smo tre no goji to prelepo in zdravo panogo teleanovzgojneira dela. Prospekt vsebuje celo vrsto lepih sdk naših planinskih krajev ter oglasov narodno gospodarskih ustanov, trgovin, hotelov iz raznih krajev dravske banovine. — Glavne skupščine športnih in planinskih organizacij T. K. >Skala« podružnica Jesenice trna svojo redno glavno skupščino v sredo dne 3. marca ob 20. uri pr! Paru na Jesenicah. Podružnica SPD pa bo imela svojo glavno skupščJio v četrtek, dne 4. marca ob 20. uri pri Legatu (Kazina) na Jesenicah, Na dnevnem redu so tudi volitve rxxlruinlčeve uprave. Redna glavna skupščina SK >Bratstvoc pa bo v petek. 12. marca ob 20. v prostorih Kazine na Jesenicah. O vseh treh sBajpšCrnah bomo poročali. v SOKOL — Smučarske tekme za sfHajinki. prvenstvo. LataSrrje amučarnke terkme zn skrvatneko prvenstvo bodt> od 26, do 2S. t. m- v Planici, kjer ao se nedavno vrSJlo tekme Saveza SKJ. Spored tekem Je naslednji: v petek 26. t m, bodo tekli čsanl na 18 in 10 frm, članice pa na 6 km. V soboto 27. ^ m. je dtoiočen za <^m«k članov no. 4 km ln za amuške like čaanac, dO poldne: popoldne pa bodo izvocDe tekm*>-valni smuk članice. Člani pa tekmo v auav afctti likih, V nPOblp 28 t ra. sg bodo med sebojno preizkusile Bzn"1e teooSno»e-Ijavno določeno za sredo 24. t- m. r. Verdijevo opero >PW v maskah c, v kater; poje veliko in hvaležno parti,o Riccarda. 1 o tri umWn j pot j po Ru«jj se nntn predstavi priliubljeni pevec v novi partiju k? je v Ljubljani *e ni pel Cene so običajne bla ga ina rezervira vstopnice od danes naprej. Prihodnja operna premiera bo začetkom marca in oicer Golovčeva že popularna opera >Ero 8'enotra svetac ari >£enjn s sončnega rajac kakor $ pravfroo v ek>venskem rrer^iU,' ^ £ ***** osfcrbeia ^fVa R L. Petelinova. Si^jno na^o\-no nartiio kreira a. Frand, kf se mu trpi «r neroda odrf? no pnjegajo r>ek) ^sadšraU «5 H, Po#K ?tev. 41 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, ». Mrnrji 1«7. Stran 5 Velik zdravstveni nedostatek Eden največjih zdravstvenih nedostatkov Ljubljane je nepopolnost mestne kanalizacije Ljubljana, 20. februarja. Kden največjih zdravstvenih nedostatkov p Ljubljani je nepopolnost mestne kanalizacije, zlasti, da se zbiralna kanala iztekata celo blizu mestnega središča in v neposredni bližini bobniče v Ljubljanico. Da nimamo bolnice in primerne mrtvašnice, sta seveda velika, nedvomno največja zdravstvena nedostatka v Ljubljani, toda lahko ju je bilo vsaj nekoliko opravičiti, pa pa nista podaljšana glavna zbiralna kanala izven mesta, so doslej opravičevali nekoliko tudi s tem, da P t1 ni bila regulirana Ljubljanica. Vendar pa tehnične ovire niso bile tako velike, kakor gmotne, da pe tega dela niso lotili ob pravem času. STOJEČA CrNOJNICA V LJUBLJANICI PO VSEM MESTU Leto za letom se meščani in gosti, ki obiskujejo Ljubljano, zgražajo, ko poleti Stop gnojnica v Ljubljanici v mestnem središču. Tehnično baje tega niso mogli preprečiti. Pn Sentpetrskem mostu se izlivata v Ljubljanico dva zbiralnika, ob Li-pičevi ulkn\ torej tik ob bolnici, pa še eden, dovaja nesnago iz severnega dela mesta. Zaradi regulacijskih del v Ljubljanici je voda zaprta in sc odteka v glavnem po Gruberjevem prekopu. Ko jc bila Ljublja-r ca regulirana do ustja GradaSčice. se je izpiranje struge nekoliko izboljšalo, da vsaj ni več silila gnojnica od sentpetrske-ga mostu do tromostja. Pomisliti je pa treba, da gnojnica še vseeno prepočasi odteka iz mesta in da jc zlasti prizadet za-radi tega vzhodni del mesta. Zrak je zlasti poleti okužen v zelo gosto naseljenih Satrtih, v poljanskem okraju, v okolici bolnice, na Kodeljevem in v Mostah Po in-korporaciji okoliških občin ne smemo še boli zapostavliati velikega dela bivSe moščanskp občine Toda ne gre le za upra-vičeno zahtevo vzhodnega dela mesta, tem-v< * vse Ljubljane, i?aj odprti kanali sredi poveljnik haltlafroga Ispadanja PJtilujp |» prevaal poveljstvo vojaškega letalstva na BaltJaketn morju in njegov pomočnik bo eden najbolj) nadarjenih sovjetskih store* kovnjako v na polju vojne mornarice, namreč profesor pomorske akademije Iaakov kot sef štaba. mesta pomenijo veliko nevarnost nt jc meščanov. KANALSKO OMREŽJE BI SE MORALO NEPRESTANO IZPOPOLNJEVATI Kakor vodovodno omrežje, bi se moralo izpopolnjevati tudi kanalsko. Upoštevati je treba zlasti, da se je Ljubljana razvijala sicer mnogo hitreje kakor njena kanalizacija in vodovod. To so skušali prejšnja l^ta nadomestiti, ko je bilo zbetoniranih skoro polovico ljubljanskih kanalov. L. 3 91S. je imela Ljubljana samo 27 760 m kanalov, dočim jih je bilo lani 69.979 m. Od l. 1927 do 1934 je mestna občina izdala za kanalizacijo 14 milijonov din. Zadnje čase je pa prišlo v modo, da zbiramo za kanalizacijska dela denar na nabiralnih akcijah. L. 1934 je bilo glavnih cestnih kanalov 65790 m in 1 1935 67.329 m L. 1918. ko je bilo zbetoniranih Dajmanj kanalov, je Ljubljana pridob;la 560 m kanalov. Največ kanalov je bilo zbetoniranih 1. 1931. in sicer 7.S90 m. Gospoda rs ku kriza je precej zaustavila kanalizacijskn dela, vendar so 1. 1932 še zbetonirali približno 4 km kanalov. 1. 1933 2.5 km. L 1934 pa poldrag km. KO BO SEZIDANA ZAPORNICA TRI CT7KKARNI Zadnje delo regulacije Ljubljanice bo zidanje zapornice pri cukrarni ki je potrebna zaradi tega, da bodo lahko regulirali višino vode na Barju, še preden bo sezidana zapornica, jc treba podaljšati zbiralne kanale, da se bodo iztekali vsaj na spodnji strani zapornice. Nujno pa je. da čim prej podaljšajo zbiralnik«* še naprej ob Ljubljanici, da se bosta iztekala dovolj daleč zunaj mesta. Za to delo so napravili proračun že pred leti. Stroški bi znRšali okrog 10 milijonov din in samo po sebi je innevno. da bi občina tako veliko stavbno j delo lahko financirala le Dostopno Pr^v zaradi tega pa bi bilo potrebno, da bi se dela lotili čim prH. Izrivanje politike \% rd armade Važne osebne izpremembe na vodilnih mestih sovjetske vojske in mornarice Proces proti pristašem Trockega v M osle v i ie obrnil pozornost inozemstva, v toliki meri nase, da .so ostale skoraj neopa-• ob koncu januarja osebne izpremem-. vrhovne.il vodstvu sovjetske vojske, zlasti pa mornarice, Čeprav so politično in tudi sicer zelo značilne. Posebno zani-0 je imenovanje vrhovnih r>oveljnikov vojnega letalstva m mornarice Alksnisa in Orlova za zastopnika ljudskega komi-£ rja vojne in mornarice. To jasno kaze, k iko važno vlogo igrata ti dve vrsti orož-ja v sovjetski vojaški politiki. Po tem ime novanju ho vrhovno poveljstvo sovjetske oborožene moči prav za prav razdeljeno nhozemsko, pomorsko in zračno voj-t'.l; kakor je to že v mnogih vojaških upravah drugih držav Toda v Rusiji je stala slej ko prej vsa politična moč v rokah ljudskega komisarja vojske ln mar-narice Vorošilova, dočim so prevzeli nje-namestniki Tuhačevski. Alksnis Ln Orio- vodstvo vojske, vojaškega letalstva in mornarice. Tuhačevski je v znatni premestitvi sil v vrhovni upravi sovjeUkih vojaških oblasti. Zdaj spadata Alksnis ln Orlov takoj za Voroši lovim na čelo vojaške uprave. Doslej sta imela v vojaški upravi strankarsko politično pod vplivom stoječi Ljudski komi'ar ta njegov namestnik za politične zadeve Ga.mamTk kot protiutež samo dva strokovnjaka, šefa generalnega štabu Jego-rova in namestnika ljudskega komisarja Tuhačevskega. Zdaj se je pa povečalo število vojaških strokovnjakov iz bivše carske armade in mornarice na štiri tako, da bodo strankarsko politični predsta\m'ki, med katere moremo šteti Vorošilova tamo pogojno, potisnjeni v manjšino Da ne gre pri tem za golo naključje, kažejo jasno tuii istočasne zpremembe v vrhovnem poveljstvu rdeče mornarice. Mesto namestnika vrhovnega poveljnika mor narice je zavzemal doslej vedno funkcijo-nar komunistične stranke, zadnje čase Lutri. Zdaj je prišel na njegovo mesto b vši carziki častnik, poveljnik baltiškega bro-dovja Haller. dočim so Lutriju poverili vodstvo mornariške akademije. Dosedanji Vorošilov Političen pomen imenovanja Alksnisa in Orlova za namestnika maršala Vorošilova Alksnis Vidimo torej, da je bilo vodstvo vsega vojnega brodovja Sovjetske Rusije in njegovega najvažnejšega dela baltiškega brodovja poverjeno strokovnjakom, bivšim častnikom carske armade. Posebno pozorno, t zasluži imenovanje Isakova, ki je vodil zadnja leta operativni oddelek pomorske akademije Njegovo imenovanje za šefa štaba baltiškega brodovja se razlaga tako. da je sklenila vrhovna uprava sovjetskega vojnega brodovja utrditi baltiško brodovje in ga usposobiti za aktivne operacije, kajti doslej je bila njegova naloga samo obramba obale. Po .pešena organizacija sovjetskega vojnega brodo. ja je oči-vidno" glavni namen osebnih lzprememb v njegovem vrhovnem vodstvu. Strankarsko politični vpliv so začeli iz sovjetske vojs&e in mornarice postopoma izločati. K Kdaj Je moški zaljubljen Tudi prt moških lahko spoznamo po zunanjih znakih da ao zaljubljeni Cakršna hrana, taka polt Profesor higijene F. Meredith pravi, da vpliva hrana tudi na polt. Će hoče človek baeti lepo poit. mora paziti tudi na svojo prehrano, će manjka hram katerakoli važna sestavina, se to takoj pokaže na poiti, na katero vplivajo ugodno zlasti vitamina A in B. pa tudi soli apnenca in železa. V hram ne sme biti preveč ogijikohidratov. Ljudje, ki se jim radi delajo na obrazu izpuščaji, naj bi si dali preiskati kri. Preveč sladkosneden človek ne sme biti. Močnate jedi škodujejo obrazu, če jih jemo preveč, zlasti težke. To je pa tudi nevarno, da se človek zredi. Vitaminov A in B je največ v jajčnem rumenjaku, in v moiskih ribah. V obeh je tudi mnogo apnenca, ki ga sicer dobivamo iz mleka, zlasti pa iz trdega sira in pomaranč. Zeieza je največ v čokoladi, dovolj ga pa nahajamo tudi v figah, grozdju in raznem sušenem sadju. Priporočljiv je tudi črn kruh. Vse to ima pa še en_> veliko prednost, da namreč pospešuje prebavo. Dijeta za lepoto polti se ujema z dijeto za ohranitev zdravih zob in sloke postave. Skratka, to je pravilna dijeta za zdravega človeka. Hrana mora biti mešana brez škodljive enoličnosti in prevelike množine škroba, bogata na vseh vitaminih v naravni obliki in mineralnih snoveh, torej hrana ne samo kalorično izdatna, temveč tudi biološko dobra. To je ključ k človeškemu zdravju in tudi k lepoti. Slabokrvnim ljudem priporočajo zdravniki vegeterijansko hrano. Prevažan]* zamrznjenih rib Pred rusko Akademijo znanosti je razkazoval prof. P. J. Schmidt zanimiv poskus prevažanja živih v ledu zamrznjenih rib. Zbranim učenjakom je pokazal velik kos ledu, v njem pa dve zamrznjeni ribi. Led je položil v vodo, da se je stopil. Ribi sta biii zamrznjeni v njem že tri dni in ko se je led stopil, sta mirno zaplavali po vodi Prof. Schmidt je izjavil, da lahko pustimo zamrzniti mnogo vrst užitnih rib in jih tako zamrznjene prevažamo, seveda žive in sveže. Za prevoz rib bo to velikega pomena, saj je bila sedaj glavna ovira baš v tem. da je bilo težko pošiljati sveže ribe v daljne kraje, odslej bo pa to zelo lahko. Ribe bodo pustili kratkomalo žive v ledu zamrzniti in tako bo3o lahko žive in sveže razpošiljali daleč v mesta na celini. Zadnjič amo slišali, kdaj je zaljubljena janatm, zdaj pa poglejmo, kakšni so zunanji znaki zaljubljenega moškega. Moški je zaljubljen: 1. os naenkrat misli da je prav tako dober kakor vsi drugi moški, če ne še boljši; z. če preveč govori; S. če misli, da mu vsi moški zavidajo njegov uspeh; 4. če govori z dekletom o vseh svojih zadevah; 5. če nosi s seboj fotografijo svojega dekleta in njeno zadnje pismo, ki ga neprestano čita; 6 če izgubi ves smisel za humor, zlasti če ae nanaša humor na njegovega dekleta; 7. Če postane izredno sentimentalen; 8. če se mu zdi, da je njegova izvoljenka najmanj tako lepa, kakor Marlena Dietrich in dražestna kakor Greta Garbo: nasprotno se mu pa ne zdi, da je njegova izvoljenka duhovita in bistroumna, kaiti take lastnosti opazi in ceni navadno samo pri ženskah, ki jih ne ljubi; 9. če ostaja doma m čita. kadar s« na more sestati s svojim dekletom; 10. če ga nI prav nič sram citirati pesnike v pismih, ki jih piše, kar velja tadi za profesijonalne rokoborce, univerzitetne profesorje in borzne verižnike; 11. če ne razume, kako je mogoče, da *»ta roditelja tega dražestnega bitja tako dolgočasna, debeluhaata in prozaična; 12. če neprestano sanja o romantičnih prigodah, ko rešuje svojo izvoljenko lz smrtne nevarnosti; 13. Če se brez godrnjanja odpove nedeljskim nogometnim tekmam ali običajnim društvenim sestankom in sejam kadar ima domenjen sestanek s svojo izvoljenko; 14. če kupuje darila v večji množini, recimo več šopkov dve ali tri vrate čokolade, nikoli pa ns samo ene stvari; 15. če se ob vsaki priliki baha a svojo močjo in je pripravljen vedno preizkusit! jo v spopadu s komurkoli; 16. in končno kot najtehtnejši dokaz, če se odpove na njeno zahtevo kajl ali pitju. Ordžonikidze umrl V Moskvi je v četrtek nenadoma umrl komisar za težko industrijo Sergej Konstantinov lč Ordžonikidze. Pokojni je bil za Kaganovičem drugi najboljš Stalinov so-trudnik. In kakor Stalin, tudi on Gruzinec. Imel je poapnenje žil in zadela ga je srčna kap Rojen je oil leta 1886 in revoluci-jonarnemu pokretu se je pridružil leta 1903. ze čez pet let je bil obsojen na dosmrtno izgnanstvo v Sibirijo, od koder je pa pobegnil. Takoj po boljševiškem prevratu se je pridružil Lemnu in je bil med njegovimi najboljšimi sotrudniki V državljanski vojni je poveljeval sovjetskim četam na zapadnem bojišču Sloviti so bili njegovi telefoni. Razen hišne centrale je imel v svojem kabinetu še sedem telefonskih aparatov. Govoriti je znal istočasno na dva aparata, dajal je navodila in sprejemal pojasnila obenem. Temeljito je poznal vse panoge težke industrije. Ravnateljem trustov in industrijskih podjetij je zadajal včasih vprašanja, ki so jim kar sapo zapirala. Osebno je poznal vse podrejene vodilne može. pa tudi vse njihove vrline in napake. Bil je vedno strogo nepristranski in rad je prizna! vsako svojo zmoto. Njegove debate z vodilnimi možmi težke industrije so bile zelo zanimive in zabavne Ljudje, ki so z njim sodelovali so ga imeli radi in niso se ga bali, čeprav je gjedala strogost ;z vsake njegove besede Bil je visoke, koščene postave, bujnih las, kljukastega nosu in košatih visečih brkov pravi tip Gruzinca. kakor Stalin. Na vodstvu sovjetske težke industrije mu bodo težko našli enakovrednega n' slednika. V Kanadi največ platine V zadnj.li desetletjih hitro napreduje rudarstvo Kanade, kjer pridobivajo tud; največ platine. Zlasti po svetovni vojni pridos bivanje te dragocene kovine v Kanad močno napreduje. Svetovna kriza «»e je pokazala v Kanadi z z zastojem v rudarstvu, toda samo v letih 1932 in 1933, potem se je pa pričel nagel napredek. Kanada v pridobivanju platine znatno prekaša vse druge države. Leta 1913 so pridob:li v Kanadi samo 19 kg platinastih kovin, v tem 6 6 kg plan— ne. 12 let pozneje so pridobil, že 528 kg platino vsebujoč.h kovin od tega 27i kg platine. Leta 1^20 je znašala produkcija 928 kg platinastih kovin (389 kg platine), leta 1980 že 2119 kg (1058) leta 1931. 2852 kg (1393). leta 1932 2020 kg (860), leta 1933 1735 kg (771), leta 1934 celo 6226 kg (3615) in pred'cin^k'm 5014 kg plat nasrh ko\ -od tega s$7tt pla: Past al go\o\ (g. Fr. S.. F.nžgar)- _ 10: In^lrumenialni dueti ;n cerkveni spevi. — 11 .10; \ cni-u-. otroških pesm.-c (p!o£?e). — 11.30: OtroaVt ura (vodi gdč. Man.ca Komanova). — 12: Kar .mamo, to vam damo (ptoHa po željah> — 13; Cas, spored, obvestila« — 13*15; Kon cert radjske^a orkestra. U>: Kim*čLa za varovanja (g. Ivan MarreLanc). — 16 -() Saxofon e-olo, igra Miioš &-herl pri klavirju g. prof. M. Lipovst.k. — 17: Organizira j mo mlečno propagando ilvo Benko). — 17*80 Nadaljevanie koncerta rad. oiikaaftra in I xofon. — 18: Operni »ramel kvartet (gg Jeraj Kare. (volna). Matna Kravu icar lina). Slavko Korošec (krtara), Rudoir lih (harmonika). _ 19; Osa, traajpf, pom I la, spored, obvestila — iy.3 Cas, spored, obvestila. — 13-15; Zbori (plo šče). — 18: Pester spored (rad.j.4^ orke — 18.40: Islam pred pragom srednjega veka (g Fr. Tertreglav). — 19; Ca*, vreme, po« ročjla, spored, obvestila. — 19.30: Nac ura; Od SterJe Popovića do Branislava Našica (Stanisav Vinaver) Bgd. _ 19-50: Zabavua zvočni tednik. — 20: Mozart; Les pei.ts rions, balet (ploSr-c, člani ork. berlinske drž. opere). — 20.10: Klest: Razbiflj vrč _ veseloigra Izvajajo članj rad- igr. družine. — 21-30: R. Strauss; Burke TilLa Eubrnspiegla (plošče, berl.nfe.kj filhann. orkester). — 12« Ca*s, vreme, poročila, »pored. _ 2.15; Glasbene ma entkosti (radijsiki orkester). — Ko nec ob 23. uri. PREDPUST LahkoŽivec razmišlja: Tega pa mora biti konec. Zdaj prihajam vsak dan domov šele drugi dan. ■-reorges Ohnet: 40 ZA\ONJA JUBEZEtV i IN Roman —Jaz pa tega ne obžalujem, — jc dejala grofica. — Bomo vsaj imeli z gospo de Jessac družabna. No, če smo vsi pripravljeni, lahko krenemo □a pot. — Dobro, — je priu>dil grof. — Lucie, aili ho-čete, da vam pcmagazn na konja? — Prosim Stopili sta h konjem. Lucie je pobožala z meh-ko ročico po vratu krasno kobilo. — Ah, Polly, aLi me še poznaš9 — je vzkliknila in se zavihtela v sedlo Ko se je prepričala, da je vse v redu. je dejala: — Veliko veselje ste m napravili s tem, da ste mi poslati sem Pollv, dragi bratranec. Od srca em vam hva'ežna za to. armand se je obrnil, lahno je zardel, potem je P3 sklonil glavo, kakor bi ji hote! nekaj utajiti in z zamolklim glasom je odgovoril: — Res sem misUl na to. da boste zadovoljni, toda posebne zahvale nisem zaslužiL Vaša radost mi je raj večja nagrada. Pobožal je kobiT-o po g*lavi in pripomnil: Upam, da se ne boste mogla pritoževati, vse leto sem jO jahal in lahko rečem, da je zdaj vajena hoiiti pod sedlom. Odšel je h kočiji, kamor je bila baš sedila njegova žena z gospo Jessac in Firmo n tom. Baron Tresorier in njegova soproga sta bila že daleč spredaj. - — Sedite dobro? — je vprašal Armand grofico, — je vse v redu? — Vse. Lahko krenemo na pot. — Naprej torej! Kočijaž je pognal. Armand je pognal konja in odhitel s skupino kava lir je v spremljajočih gro-fičino kočijo, že osem dni sta stanova/la grof in grofica v svoji vili v Deauvile. In Lucie, ki je bila ta čas opustila svoje samotarsko življenje, se je naselila v sosedni vili, kjer je stanovala s svojo družabnico mlado Angležinjo, sedmo hčerko siromašnega pastorja Miss Griffkh je bila zelo grda. izredno visoke suhe postave, podobna karabin jer ju. Imela je skoraj bele lase in pegast obraz, zobe pa tako dolge, da bi č^ek mislil, da si jih je izposodila od grabelj. Baron Tresorier je trdil o nji: Bojim se, da bo enega izmed nas požrla; to je ljudožrčeva žena. Baronica mu je pa odgovorila porogljivo: — Preveč si domisljujete. dragi moj, ljudožr-cem teknejo samo otroci. Miss Griffith je bela že tri mesece pri Ludi in * njo jo je vezalo že resnično r^rilateljstvo. Ple- menito srce te Angležinje in bogastvo njenega duha sta omilili žalost in samoto Luciinega življenja. Miss Griffith, močna kakor kanj, je bodrila svojo gospodarico in jo navduševala za telovadbo. Tako se je Luciino zdravje utrdilo, mračne misfi so ji izginile, postajala je od dne do dine veselejša. Farmant se je knaaiu ogrdl za to grdo žensko, kar je priznal baronu Oraivaintu. Le-1 a je pa smeje zatrjevali Lucii: Prav nič se ne bom čudil, če se bo to končalo nekega lepega dne z ugrabitvijo. — Da, — je odgovarjala Lucie, — Griffith odnese Firmonta pod pandiiho in ga privleče k meni, da mu navi jem intesa zato, ker jo neprestano jezi Med baronom Crnvantom in Lucio se je jetlo razpletati tesno prijateljstvo, kar je jezilo Arman-da. Pred odhodom v DeauviEle je prišla Lucie večkrat v palačo de Fomtenav na obed. Komtesa bi bila rada spoznala vezi ki so vezni! e mlado dekle na njeno rodbino, predno bi jo bila trajno navezala nase. Pripravilo se je bilo zbiižanje med dedinjo kanadskih kolonij in najožjimi sorodniki. Beauliletii, Prefonti m Charnprrovi ao takoj privolili v sestanek z dekletom, o katerem je bilo znano, da je bogato in đntatao. Med povabljenimi gosti sta bila tudi baron Paul m markiz de Vil-lenoyay. Tisti veder je bil odBočflen za Lucio. Vsem je bila všeč in stari diplomat je govoril z njo dobro uro. Tudi nanj je napravila najboljši vtis. Potem je poklicala grofica markira k sebi in ga vprašala: — No, kakšen vtis je napravila na vas naša mlada prijaiteiljica? — Sama pcpoLnost jo je, — je odgovoril mar-kaz, — toda to ne pomeni, da bi biia manj nevarna. — O, jaz se je prajv nič ne bojim, — je vzkliknila grofica. — Nje se seveda ni treba bati, toda to ni važno. Ne pozabite, kaj sem vam svetoval: Omožite jo! S koncem pand jače je pokazala Mina markizu na drugi konec salona, kjer je sedela Lucie na nizkem divaoiu, baron Gravant je pa stal sklonjen na njo. Zatopljena sta bila v živahen pogovor, za vse drugo se pa nista zmenila. Baron je bil prijeten drružabnik. Pred dvema letoma je bii na potovanju po Ameriki in kaj dobro je poznal tudi Kanado. Čim je Lucie to zvedela, se ji je obraz še bolj zjasni] in z naj^Tečjim veseljem je poslušala baronovo pripovedovanje. To ju je hitro zbližalo. Grofica je porabila prvo priliko, da je opozorila na njuno zbiižanje starega č^plomata. — O, — je odgovorfl markiz na njeno opozorita, — tu je nekdo, ki bi lahko pravilno uredil to zadevo. Vam, draga prijateljica, zadostuje pokazati pot, pa ste takoj pri cilju. Najbolje b rs-epiK&st: stvarem njih naravni razvoj. Nova skavtska organizacija Rogatec, 17. februarja. V nedeljo 14. t. m. smo imeli v tukajšnji Soli ustanovni občni zbor Skavtov, katerega se je udeležilo lepo število mladine, pa tudi nekaj starejših tržanov. Drav ska skavtska župa nam je poslala delegata, znanega skavtskega funkcijonarja in planinca br. Pavla Kunaverja, ki je vodil skupščino. Po poročilu pripravljalnega, odbora je spregovori] br. delegat, 'ki je v prav pri je triih besedah orisal pomen in važnost skavtske organizacije posebno tu ob meji Sav£&e banovine pocenši z ustanoviteljem Baden Paul lom in poudarjal, da skavtizem ni nikaka politična organizacija, temveč ona. ki stremi za bratstvo in mir med narodi in tista, ki vzgaja v svojih vrstah dobre državljane in vredne Člane človeške družbe, ki so predpogoj boljših razmer in lepše dobe Za njegove lepe besede se j£ zahvalil dosedanji starosta rogaških skavtov br. Železnik nato je prešel delegat na točko %olitnv odbora v katerega so bili izvoljeni : za starešino L. Logar, šolski upravitelj, namestnik J. Rozman, tajnik hranilnice, za tajnika br. Pimpl, za stegovoijo br. Curin A., za blagajnika Lapuh I. in gospodarja F. VreŠ. V stegov svet je bilo izvoljenih več starejših tržanov. med njimi dosedanji župan g. Ainfalt, ki so bili soglasno sprejeti. Pri slučajnostih nam je br Kunaver povedal mnogo zanimivega in koristnega le žal, da mu ie bila dano premalo časa biti naš gost Pripravljalni odbor je imel mnogo truda in neprilik. ki pa je, kljub nerazumevanju nekaterih oseb do^-ogel splošno odobravanje o ustanovitvi skavtov tudi pri nas. Iz Celia —c Znameniti kip »Noriškegu \*ojuka pos1a\ifi na Dečko\*em trgu. Med nai-večie dragocenosti, ki samevajo v lapidariju celjskega muzeja, jc kip »Norijskcga vojaka«, ki predstavlja v naravni velikosti Tita Varija Clemensa, ki je bil namestnik za Oacno in ic umrl v Celju okrog 1. 180. po Kr Spomladi nameravajo napraviti v /idu vojašnice kralja Petra nekdanjega gradu celjskih grofov, na križišču Dečkovega trga in Gosposke ulice vdolbino in tam namestiti »Noriškega vojaka«* ki bo rako posta! posebna celjska zanimivost —c Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 22. t m. ob 20. režiser ljubljanskega Narodnega gledališča g. Ciril Debevec o »Borbi za gledališče« ter razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih, ki sc tičcio gledališke umetnosti. Predavanje bo vsekakor zelo zanimivo. —c Adamičev večer bo drevi ob osmih v veliki dvorani Narodnega doma. Najprej bo pevski zbor »Oljke« pod vodstvom pevo-vodie g. M. VidcČJiika zapel Foersterjevo »Umrl je mož.« Nato bo skladatelj g. prof. Vasilij Mirk iz Maribora orisal življenje in delo pokojnega skladatelja Krnila Adamiča, po govoru pa bo »Oljka« izvajala Adamičeve skladbe. Po prireditvi bo v hotelu «- LIPSKI SPOMLADNI SEJEM 1937 (Leipziger Friihjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA G0r'c POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta Častna zastopnika: blg. G. TONNIES, Ljubljana, Tvrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK. Maribor. Gosposka ul. 25. telefon 20-97. in ZVAMCM BIRO LAJPClSKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1. telefon 24311. Centralni trg čehoslovaške industrije Praški eksportni sejem od 5. do 14* marca I937 takoj za Leipzigom 50 % popust na čehoslovaških železnicah. 25—50% popust na inozemskih železniških parobrodih in zračnih Unijah. Nadaljnje informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma A LOMA COMPANT d. z o. z. — Ljubljana Aleksandrova 2/1. ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT »PUTNIK«, Gajeva ulica, za nebotičnikom. ali direktno pri Direkciji praškega velesejma Praga VII, velesejmska palača. Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa Antonija Marinčič roj. Sifhariotmik Soproga zidarskega mojstra tn posestnika Na njeno zadnjo pot jo spremimo v nedeljo, dne 21. februarja 1937, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Glince, Tržaška cesta 15, na farno pokopališče na Viču. t *JUBLJ AN A, VIC, VITANJE, LOG, dne 20. februarja 1937. žalujoče rodbine: MARINCIC — KUSAR — SUHADOBNIK. r 1r H" r r r je MALI JI -J J ■ !■ !■ ■■ ■■ I- 1'TrTrTFt OGLASI 1 Din, davek S Dm Beseda 50 para, davek Din 3.—, preklici Za pismene odgovore glede mulih oglasov Je treba priložiti znamka — Popustov za male oglase ne priznamo. U1 BlB BiB B B B'ĐB BBBf B B B BiB. POSEST Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din TRGOVSKO HlsO novo, moderno zgrajemo, visoko-prit lično z balkonom, podklotes no z železno betonsko ploščo, prodam. Hrša se nahaja poleg šole in farne cerkve 7 min. od kolodvora glavne proge- Najemnina donaša letnih Čistih 8000 T).in in še 2 sobi sta prosti. Hiša uživa davčno olajšavo. Po* leg hiše se nahaja zelenjadni vrt v jzmeri 1000 m„ z vodnjakom. Naprodaj je z veem trgovskim inventarjem za 145.000 Din. Kdor hoče dobro i«n varno naložili denar, ae mu priporoča ta prilika- Proda se zaradi drus žinskjh razmer. Cen j. ponudbe na upravo lista pod znanko >Si-gnrno naložen kap?tal« 574 POUK Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK (po deeetpnstnem sistemu). Večerni tečaj (1—3 mewc.) za za* čeitnike in izvezbanre. Posebni tečaj za starejše dame in gospo« de. Vpisovanje dnevno od 6- do pol 8- zvečer. Pričetek pouka 3. marca. Najrržja Šolnina, učna ura samo 2 Din. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 584 BREZPLAČNI TEČAJ krojenja nudim krojaču in šivilji, ki bi ostal po zaključku v službi kot risar in prikroje-valec. Krojna dvorana. Fe&ks Potočnik, Karlovac- 580 RAzno Beseda 50 par. davek 3 Din Naimaniši znesek 8 Din NOVOSTI lepe vzorce za pumparce. športne obleke, nudi ceneno Frosker, Sv. Petra cesta 14- 2. L. 50 PAR RS TLA NJE ažuriranje, vezenje zave«, peri. la, monograrnov, gumbnic- Veki* ka zaloga perja Po 6.75 Din >Julijanac» Uospoevetska 12. . * V I N O T O £ pri »Rotovžu« MESTNI TRG ST. 3 toči pristna dalmatinska vina po znižanih cenah in sicer: Črno Din 8.— opolo » 8.— belo > 8.— dingač > 12.— Tam se dobi tudi pristni prošek ter vse vrste žganja. HLADNA JEDILA ! KLIŠEJE VE'EACVNE JUGOGSAflKA Sv ::y^ >ZV0NCEK« terpenitrn. Še vedno po 5 Din na Vodnikovem trgu (vocraJ Zmajskega mostu) 577 KAPITAL Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din POSOJILO do 1,000.000 Din dobi t e lahko pod najugodnejšimi pogoji v kratkem času. Informacije do bite proti nakazilu 10 Din v znamkah. Jugoistok ILjca 31. Zagreb. 585 STAnOVAMA Beseda 50 par. davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din MALO SOBICO snažno (alj kabinet) opremljeno ieČe ves dan odsoten gospod s 1- marcem. Ponudbe z na ved; bo cene pod >Marec< 561 STANOVANJE trisobno se odda s 1. marconi. Cigaletova 11 (poleg sodnije). Vprašati hišnika. 582 PRODAM Beseda 50 par. davek 3 Din Nannanjši znesek 8 Din CELE OREHE Ta 50 kg 245 Dšn. jedrca I-a 5 kg 78 Djn, suhe slive, debe!c 10 kg (52 Dim, sveža jajca zajamčena 400 komadov 205 Din, 720 komadov 3fi0 Din franko kolodvor razpošilja G. Drechsler Tuzla. 554 ŠIVALNI STROJI rabljeni, kolesa in otroSkj vozički poceni naprodaj prj »Pro* mete (nasproti Križank) 579 KUPIM Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din KUPIM Diesel tovorni avto 2—Slončki, malo rabljen. Simon Weass, Som bor. 521 inFORMACUE Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din ZAPESTNO URO srebrno (drag spomin) sem 1*-gi\b$a od ŠaleDburgove uL ako« zi Zvezdo po Gospoekj ulici do Novega trga. Posten najditelj naj jo odda proti nagradi na ©trt. ooM- »Jutra«. 583 SLUŽBE Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din VAJENK0 sprejme frizerski salon, Ljubljana, Flonjaneka ul. 6. 578 ln00 DINARJEV in več 7-aslumte mesečno z de* lom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago* Mal kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložite znamko- Mihajlo Henig. Pančevo, Br. Jova-noviča 50. 575 PRODAJALKA z večletno prakso, zmožna slov. nemškega jezika in pisarniškega dela, i5če služb j v trgovini aH pisarni. Gre tudi za blagaj-oičarko. Nastop lahko takoj Ui kasneje. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Zanesljiva moč«. 310 OPERNA KLET vam nudi danes odojka, pečenega na ražnju, pečenega purana* ražnjiće, ćevapčiće in druge srbske specijalitete. — Z raznimi jedili kuhinja vedno dobro založena. — Nas odlični opolo, bela vugava in črnina »kuč< uživajo splošno priznanje. M. LOZIC 15 Otroški vozički D v • k • i e s a, Siv a i a . najnovejših motorji, stroj l no del a a t r 1 e I k 1 j I pogretljlvi PO ZELO NIZKI CENI — CENIK] FRANKO 1 „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, 4 — Podružnica MARIBOB, 38 Tiskarski ikrat (tiskovna napaka) se je vtihotapil na zavitke kvalitetnega parketnega voščila znamke „LUSTROL" rdeča zvezda Da istega izženem, prosim cenjene gospodinje za pomoč, ter razpisujem za njih trud 3 nagrade v gotovini I. din 300.— n. din 200.— in. din 100.— in 50 tolažilnih nagrad v parketnem voščilu. Kot dokaz, da ste napako nažli, izrežite dotiCni i originalni > del zavitka, v katerem je voščilo ter istega pošljite na upi.ivo lista pod značko »Tiskarski škrat« do 10. marca 1P;;7. Nagrade se objavijo v listih ter se bodo izdale 20. marca 1SKI7. Ako si želite eno izmed nagrad, zahtevajte >LUSTROL< RDEČA ZVEZDA parketno vošCik) v pergamentnih zavitkih pri Vašem trgovcu, če pa isti še nima na zalogi, pa direktno pri >Lustra - V. Laznik, Ljubljana. Gosposvetska 8. DUNAJSKI VELESEJEM od 7. do 13. marca 1937 Tehnični in kmetijski sejem do 14 marca. Veliko tržišče Srednje Evrope RAZSTAVXJAIX?I IZ 19 DRŽAV NAKUPOVALO I IZ 72 DEŽEL Brez potniškega vizuma! S sejmsko legitimacijo in potniškim listom prost prehod meje v Avstrijo. Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na velesejmsko legitimacijo na meji. Znatno znižanje voznih cen na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, Dunavu, Jadrai i in v zračnem prometu. Natančnejša pojasni! ■ ::i sejmske legitimacije (po 50.— Din) se uobijo pri \VIFAER MESSE, A. G., WIEN VII tn pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI: AVSTRIJSKI KONZULAT, Tvrševa cesta 31 ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI (»PUTNIK«), Tvrševa cesta 1, hotel Miklič ln Jesenice. TUJSKOPROMETNA ZVEZA OPUTNIK«), Maribor. Celje, Gornja Radgona, St. Ilj, Dravograd ln Maribor — glavni kolodvor. Naša dobra nadvse ljubljena mamica, teta, gospa MARIJA FABJANČIČ soproga železniškega upokojenca se je preselila po težki in mučni bolezni, previđena s tolažili svete vere. v 56. letu starosti v nebesko kraljestvo. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 21. februarja 1P37, ob 4. uri popoldn« Iz hiše žalosti. Janševa ulica št. 12, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 20. februarja 1937. Žala jocl: JOŽEF, soprog. JOAKO in MARJAN, sinova, m oatalo sorodatvo. AKVIZITERJA za nabiranje oglasov dobro vpeljanega, marljivega tn inteligentnega išče proti dobri proviziji odlično vpeljan časopis. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo slovenskega Naroda« pod šifro >Inlciativen in delaven«. NAPODNA "Tiskarna I LJUBLJANA I KNMUeVA • IZVRŠUJ h VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IU NAJFINEJŠE Makulaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Rnafljeva ulica itev. s - P* — Vat v Ljubljani.