Poštnina platem v gotovtnL Leto XVI., štev. 28 Ljubljana, sobota 2. februarja 1935 Cena 2 Din upravmfttTO: ujUDljana. tinalljeva ulic« — Teieton it 8122, 3123, 8LZ4. 3125, 8126, aiseratni jdaeiefc: Ljubljana, Selen-Durgova ot S. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica et IL - Teieton fit 24A5. Podružnica Celje; Kocenova ulica St. 2. — releton St 19U Računi pn poflt ftefc zavodih: Ljubljana 4t 11.842. Praga čislo 78.180, Wlen St 10.V241 Naročnina maša meaeCnc Din 26.— Za inozemstvi Din 40.— UreUmfltror LJubljana, Knafljeva ulica 6. releton 3122. 3123. 8124. 8125. 8126 Maribor Gosposka ulica 11 Teieton At 2440. Celje, Str-3smayerjeTB uUca tt. 1. Telefon »t 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Flandin in Laval v Londonu; Problemi londonske konference Po včerajšnji izmenjavi misli o splošnih problemih so se že popoldne pričela podrobna pogajanja, ki bodo na jbrže še danes končana — V pričakovan ju sklepov Zaradi dvojnega praznika »Jutro« v nedeljo ne izide Nekaj potrebnih ugotovitev Ponovno smo morali ugotoviti, da se miselnost in gledanje na politične prilike v državi pri znancih in prijateljih, kl tvorijo pri nas politično grupacijo »zamujene prilike;, kakor pravi pariški Temps , nista prav nič spremenila, kljub vsemu postnemu premišljevanju po 3. septembru 1931. Da je tako, nam sedaj vnovič dokazuje pisanje »Slovenca« za nedeljske senatorske volitve. Slovenec« se dela, kakor da bi res sam verjel, da se že nahajamo na pragu po-vratka v stari paradiž partizanske po-irike. Ravno zadnji tedni pa so prinesli v našem političnem življenju mnoga, ze davno potrebna prečiščen i a ter več cakor enkrat potrdili, da nobena politika v naši državi ne more revidirati na-< el šestojanuarskega manifesta ter državnega in narodnega edinstva. Punktaši prehajajo z naravnost občudovanja vredno lahkoto preko vseh dejstev, ki so danes in bodo tudi v bodoče v našem državnem političnem življenju temeljni kamni. Prespali so menda ves razvoj političnih dogodkov zadnjih štirih let ter si dnmišljujejo, da imajo že generalni pardon za vse, kar so napravili zle-v tem času državni in nacionalni mi-fvh med Slovenci. Nadaljevati skušajo tam, kjer so prenehali v usodni noči od 5. na 6. januar, ter odpirajo zepet stare registre svojih razglašenih orgel. Melodije, ki jih čuje te dni iz n.iihovih gladil slovenska javnost, so tako obrabl jene in nesodobne, da se moramo le čuditi organ tstom, da se niso v teh petih letih naučili vsaj ene nove viže, ki bi bolj odgovarjala duhu časa. Za nacionalne ljudi je, to radi priznamo, res nekoliko težko in ženantno, spuščati se nazaj na stara polja političnega boja in se pečati z metodami, s katerimi se je zopet pojavila povampirjena SLS. Ali nekaj odgovora gospodje vendarle zaslužijo. Po trditvi »Slovenca« in lepaka »Volilnega odbora za nevtralno volilno listo« je sedaj nastopil nov čas, ki končno omogoča političen nastop tudi .-leclanom JNS. Po njihovem zatrjevanju je znala do danes JNS s silo državnega aparata onemogočiti vsak javni nastop tistih, Ki so »trpeli zaradi njene nesrečne politike«. V »Jutru« smo že pribili to debelo laž, ko smo opozorili na občinske volitve 1. 1933., pri katerih so nemoteno nastopili tudi »nečlani JNS«. Ravno šLrckogradnosti takratne politike, ki bi jo Slovenec^ zdaj rad naslikal i-.ot višek nestrpnosti in terorizma, se . o klerikalci zahvaliti, da so mogli . zbrati podpise, potrebne za vloži-■ev nevtralne« kandidatne liste. Drugi volilni šlager »Slovenca« in Vo-''rec.i odbora je napoved, da zida danes na pesek, kdor še računa in zida na nacionalno fronto. Mi smo na slične »obsodbe v pozabljenje« navajeni že iz starih fasov. Saj nas »Slovenec« proglaša že vseh 15 let za maloštevilno »peščico . judi . ki so prišli do uprave države »samo zaradi slučajnih razmer«. Fraza o skupinici ljudi je bila stalni šlager klerikalnih listov vse do 6. januarja, ki je program, proti kateremu se je »Slovenec. vedno tako besno boril, proglasil za državni program. »Skupinica« in peščica«, ki je imela od nekdaj ta program, je rastla od volitev do volitev in prodirala z mislijo jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva v vedno širše sloje naroda. Zaradi tega prehajamo z nasmehom preko trditve, da se pravi zadati na pesek, kdor zaupa jugoslovenski ideji, ter se oklene politične armade, ki jo čuva in brani. Jugoslovenska rnisel je danes temelj državne ureditve in tako globoko zasidrana v najširših plasteh naroda, da je ne bo — oprostite — porušila niti Žebotova nevtralna lista. Kdor misli, da je danes mogoče vladati v Jugoslaviji brez odločilnega sodelovanja jugoslovenskih nacionalistov, ta se kruto vara. Ju-goslovenska fronta je danes nepremagljiva in brez nje ne bi mogel delati politike niti ministrski predsednik, ki bi ee pisal za Korošca, ne v državi, a tudi ne v dravski banovinL Odgovor »Slovencu« na psovke, adre-irirane onim nacionalnim ljudem, ki so imeli moralnega poguma in ljubezni do države in pokojnega kralja dovolj, ko je bilo treba prevzeti polno odgovornost za dela režima, v katerem je tako udoono sedel g. dr. Korošec, prepuščamo nacionalnim županom za nedeljo. Ti župani poznajo naše klerikalne »nevtralce« in njihov patriotizem iz dela na terenu in ne samo iz izjav v ministrskih kabinetih. Zato bo tudi njihov odgovor tak, da ga bomo lahko uvrstili med dokaze, kako korenito so tudi Slovenci obračunali s separatizmom in punktaštvom. Nacionalni ljudje v Sloveniji smo ponosni na svojo dosedanjo politiko, s katero smo zastopali in branili ideje 6. januarja. ki za nas pomenjajo evangelij naše politike in ne samo prigodno de-klamacijo. Borili smo se do danes in se bomo tudi v bodoče v duhu teh idej proti vsem pojavom, ki nosijo v sebi kali London, 1. februarja, r. Dopoldne so se pričeli razgovori med francoskimi in angleškimi državniki, ki so se sestali na Downing Streetu. Vršili so se danes ves dan in bodo v najboljšem primeru jutri zvečer zaključeni. Pogajanja so seveda tajna in bo o sprejetih sklepih ob koncu izdan uradni komunike. Prvi sestanek Dopoldne ob 10.30 so se sestali naj-prvo Flandin in Laval, ministrski predsednik Macdonald, zunanji minister Simon in pravosodni minister Eden, ki je glavni delegat Anglije za razorožitveno vprašanje. Sestanek ministrov je trajal vse do 13.05. Nato so bili vsi ministri na kosilu pri podpredsedniku angl. vlade Bakhvinu, popoldne pa so se pogajanja nadaljevala ob pritegnitvi obojestranskih strokovnjakov in ekspertov. Kolikor se je moglo dosedaj izvedeti, sta enakopravnost in varnost glavna problema, okoli katerih se sučejo vsi razgovori. Laval je na dopoldanskem sestanku obrazložil francosko stališče v pogledu varnosti in nemškega oboroževanja, Macdonald in Simon pa sta ob-it " ,z,da angleško stališče v pogledu razorožitve in glede evropske politike v splošnem. Na popoldanskem sestanku so se po tej izmenjavi splošnih pogledov na vsa aktualna vprašanja začele podrobne razprave, pri katerih so sodelovali tudi strokovnjaki in eksperti. Francosko-angleška obrambna pogodba Neoficielni razgovori so se prav za prav pričeli že snoči takoj po prihodu francoskih državnikov v London. Snoči je priredil na čast francoski gostov letalski minister lord Londonderry banket. Laval se banketa ni udeležil, marveč je pozno v noč v svojem hotelu pri-p vljal gradivo za današnji sestanek, pač pa je ministrski predsednik Flandin ie snoči ob tej priliki stopil v ^tike z angleškimi državniki. Posebno dolg razgovor je imel z letalskim ministrom Londonderryjem. V londonskih političnih krogih ta sestanek danes živahno komentirajo. Smatrajo ga za potrditev splošnih govoric, da se pripravlja posebna pogodba med Francijo in Anglijo glede skupne obrambe v zraku in na kopnem. Francija je pripravljena skleniti s Anglijo pogodbo, v kateri bi se obvezala, da bo v primeru zračnega napada na Anglijo priskočila na pomoč z vsem svojim zračnim brodovjem, Anglija pa bi se morala obvezati, da bi v primeru potrebe s svojo suhozemsko vojska podprla Francijo. Večerni listi potrjujejo te informacije in zatrjujejo, da je bila v načelu že dogovorjena sklenitev take pogodbe. Pričakovani sklepi London, 1. februarja, č. »Daily Tele-graph« objavlja članek francoskega publicista Pertinaxa, v katerem navaja vsebino komunikeja, ki bo po njegovem mnenju izdan v soboto zvečer v londonskih razgovorih. Komunike bo obsegal predvsem tri točke: 1. Izjava petih velesil, ki so jo dale decembra 1932 in v kateri so priznale nemško enakopravnost v oboroževanju, toda v okviru pakta a varnosti, ostane tudi v bodoče v veljavi. 2. Nemčija do sklenitve konvencije o omejitvi oboroževanja nima pravice sama razveljaviti gotovih določb versajske mirovne pogodbe. 3. Regionalni pakt so najboljša sredstva, ki bodo služila kot jamstva za občo varnost; Anglija bo zaradi tega pomagala predvsem pri sklenitvi severovzhodnega pakta. novega razkroja, ali pa ostanke stare plemenske, pokrajinske in verske pode-ljenosti. Borili smo se proti njim v prepričanju, da so take politične formacije ne samo škodljive, nego naravnost življenjsko opasne za naš narod in da jih je treba v bodoče za vedno onemogočiti. Dovolj je bilo poskusov, da se stari naši nepoboljšljivci privedejo k pameti. Ponovno jim je dal priliko naš veliki pokojni kralj, da na delu pri upravljanju države dokažejo svojo življenjsko sposobnost. Pokojni kralj jim je enkrat v osebi dr. Korošca dal celo najvišjo oblast v roke in je trpel, da je Slovenijo regiral g. dr. Natlačen. A kakšni so bdli rezultati? Država je baš takrat prišla na rob propada in kralj jo je v zadnjem trenutku moral rešiti s 6. januarjem. Takrat je za vedno obsodil stare partijske formacije in kombinacije ter jih vrgel v politično ropotarnico, ker so vse te formacije bile ne samo nesreča, nego stalna, vedno večja opasnost za obstoj naše države. Pertinax dodaja, da se bodo v Londonu razen teh obravnavali še drugi problemi, zlasti; 1. Metode za mednarodno kontrolo v oboroževan ju. 2. V koliki meri 5me francoska oborožitev prekašati nemško, da bi bila varnost Francije zajamčena. 3. Zadržanje Anglije in Francije napram nadaljnjemu povečanju francoske mornarice. Lonaon, 1. februarja, č. Po prvem sestanku angleških in francoskih ministrov se je razširila vest, da bosta Italija in Nemčija točno obveščeni o rezultatih londonskih razgovorov in da bosta obe državi povabljeni na konferenci štirih velesil, na kateri naj bi razpravljali o vseh vprašanjih, ld se bodo načela v teh dneh v Londonu. Z druge strani pa sc zatrjuje, da se bosta Francija in Anglija zedinili o priliki sedanjih razgovorov za sklicanje splošne evropske konference, ki naj bi sc vršila po možnosti že maja ali junija 4. Obveznosti držav, ki so podpisale lo-c&rnsko pogodbo v zvezi s severovzhodnim paktom. 5. Jamstvo za izvajanje določb konvencije o omejitvi oboroževanja. Pariški poročevalec lista pristavlja k I'ertinaxovemu članku šc mnenje, da bo Laval stavil v Londonu tudi konkreten predlog za sklenitev letalskega pakta ined obema državama, po katerem bi Francija v danem primeru stavila Angliji na razpolago vse svoje letalske vojne sile. v Londonu. Na to konferenco naj bi se povabile vse evropske države, seveda tudi Nemčija. Na njej naj bi se svečano sklenil evropski varnostni pakt in tako tudi na zunaj zaključila doba, ki se je pričela s sklenitvijo mirovnih |H>godb in ki je bila vsa v znaku posledic svetovne vojne. Maodonaldova vlada pa t udi iz notranje-političnih razlogov forsira to idejo, ker bi velika mednarodna konferenca v Londonu zelo povzdignila ugled In prestiž angleške vlade, kar je v oči-gled skorajšnjih volitev za njo velike važnosti. Pariz, 1. februarja. AA. Potrjuje se vest, da je nemška vlada prosila francosko za pojasnila o načrtu pakta, sklenjenega v Rimu med Lavalom in Mussolinijem za stran poroštva za avstrijsko neodvisnost. Nemčija bi hotela vedeti: 1. kako daleč sega načrt tega pakta in ali je takšen, da pride v okvir Društva narodov; 2. kakšen je kon-stilialivni pakt. ]iodpisaii v Rimu med Francijo in Italijo. Laval Im la vprašanja proučil, ko se vrne iz Londona in bo odgovoril nanje sporazumno z Rimom, ki je privatno dobil ista vprašanja oil nemške vlade. Dopisnik .lournalu poroča iz Berlina, da je Nemčija mnenja, da se ne more pridružiti {Midunavskemu paktu, če tega ne storita tudi Velika Britanija in Francija i.u ako ne bo avstrijskemu narodu priznana prjrvira do samoodločbe. Nemški krogi pravijo, naglasa dopisnik, da morata Francija in tudi Rumunija, čeprav nimata skupnih meja z Avstrijo, sodelovati pri podunavskfMii paktu. V tem duhu zahteva Nemčija tudi pristop Velike Britanija. Razen t<-ga želi biti poučena o podrobnosti nameravanih določb o nevmešavanju v avstrijske zadeve. Te določbo morajo biti po njeni sodbi enako obvezne za vse drža-vo.podpisnice pakta, iorej tudi ra Italijo. Nemčija tudi zahteva pojasnila o nameravanem členu pakta, ki pravi, da ima vsaka država - podpisnica pravico skleniti št* druge dogovore s posameznimi državami. Naposled želi Nemčija vedeti, za kako dolgo je sklenjen francosko - italijanski sporazum. Korošce va stvar - propadla! Tako pravi vodilni francoski list, pariški „Temps", ki poudarja, da ostanejo osnove državne politike nespremenjeno na programu 6. januarja Pariz, 1. febr. r. Oficiozni »Temps« objavlja o politični situaciji v Jugoslaviji obširno poročilo, ki je vzbudilo v francoski javnosti tem večjo pozornost, ker ima zaradi znanih zvez tega uglednega in vplivnega francoskega lista in pa po avtorju članka g. Castelanu v znatni meri avtentičen značaj. Uvodoma »Temps« energično odklanja domneve, kakor da stoji Jugoslavija pred nekimi novimi političnimi eksperimenti. S poudarkom podčrtava, da so ostali tudi po nastopu vlade povsem nedotakljivi principi jugoslovenske politike, kakor so proglašeni s kraljevini manifestom od (i. januarja 19*29 in utrjeni v ustavi od 3. septembra 1931. Prejšnje vlade se niso mogle dovolj prilagoditi ritmu novega življenja. Novi ministrski predsednik g. Jevtič, ki je v zunanji politiki dokazal svoje velike diplomatske sposobnosti, se takoj pri svojih prvih korakih ni hotel popolnoma nasloniti na eno samo politično grupacijo. Apeliral je na posamezne osebnosti in dogodki so pokazali, da hoče delati s parlamentom. Gosp. Jevtič je bil mnenja, da bi udeležba šefov bivših strank, ki so dosedaj bile v izvenparlamentarni opoziciji, mogla olajšati in pospešiti prehod k libe-ralnejšeinu režimu. Za trenutek je izgledalo. da bi moglo priti do takega sodelovanja, ali stvar je propadla. Poskus se ne bo obnovil tako kmalu in Stanoje-i vičevi radikali, Korošce vi klerikalci, Spa-hovi muslimani so zamudili priliko, ki se morda nikdar več ne povrne, da bi mogli izplavati iz marazma, v katerega so zaplavali po 6. januarju. Njihove četo so razbite zaradi neaktivnosti, ki ne odgovarja temperamentu jugoslovenske-ga državljana. Gosp. Jevtič nikakor nima volje ali namena, v kakršnemkoli oziru spremeniti stališče kraljevske vlade v pogledu na stare stranke, ki so odbile priznanje ustave iz 1. 1931. Gosp. Jevtič je v svoji Mi smo ponosni na to, da smo razumeli dalekosežno gesto pokojnega Voditelja naroda in da smo, ko nas je poklical na delo, se brez rezerve odzvali in pridobili odobrenje ogromne večine našega treznega naroda. Brez strahu nosimo za to polno odgovornost pred narodom in zgodovino. Kje bi bila danes Jugoslavija po tragični smrti svojega Velikega kralja, če ne bi bilo 6. januarja in likvidacije starih političnih strank! Ako že1] gospoda okoli »Slovenca« borbo za povratek k starim plemenskim in verskim partijam, potem naj se samo izjasni ter preneha slepomišiti in se skrivati pod nevtralnimi maskami. Ali ste za staro svojo stranko? Ali ostaneta pri svoji ideologiji, ki pomeni negacijo vsega, kar danes tvori osnove političnega življenja te države? Bodite enkrat pošteni in iskreni ter povejte! Odgovora vam jugoslv/venska fronta, ki ima samo en veliki cilj: čuvati in do kraja izvesti oporoko kralja Uedinitelja, ne bo ostala dolžna. deklaraciji naznanil, da se bo orvenstve-no pobrigal za decentralizacijo uprave, odnosno za široke samouprave banovin. Na tean polju bo vlada našla možnost akcije, s katero bodo preveč radikalne iniciative mogle biti ublažene s pametno zakonodajo v duhu ustave iz leta 1931. Gosp. Jevtič ne namerava postopati prenagljeno. Ta metoda ga ščiti pred razočaranji. Novi predsednik vlade je odločen doseči cilj. Kar je pričel, ne presega njegovih moči. Bodočnost nam v tem oziru, kakor verujemo, pripravlja še presenečenja. Prvi ukrepi kr. vlade na finančnem polju kažejo, da se je pričela doba radikalnih reform. Francozi kralju Petru I. in kralju Aleksandru I. Pariz. 1. februarja, g. V okrožnici vsem prefektoni v departementib je notranji mi* n eter določil dan 7- marca kot dan narodne zbirke za postavitev spomenika jugosloven-skima kraljema Petru I. Velikemu Osvoboditelju in Viteikevinu kralju Aleksandru I-Uedinitelju- Ta dan naj bi bil obenem posvečen proslavi jugoslovensko-francoskega prijateljstva. Nj. Vel. kraljica za narodno nošo Beograd, 1. februarja. Zastopnice društva >Narodna noša«' jo včeraj sprejela v avdijenco Nj. Vel. kraljica mati. Pri tej priliki se je Nj. Vel. kraljica-mati zanimala za smotre društva in za njegovo delovanje. Nj. Vel. kraljica-mati jo pokazala veliko zanimanj«; za društvo in izrekla željo, naj bi se čim živahneje nadaljevalo in da bi napredovalo. Hitlerjevo povabilo maršalu Pilsudskemu Sestanek Hitlerja in Pilsudskega naj bi dokazal svetu moč in pomen nemško-poljske zveze Berlin, 1. februarja d. Snočnjomu obisku pruskega ministrskega predsednika Goringa pri maršalu Pilsudekem v Varšavi pripisujejo v Berlinu velik pomen. Kakor znano, se je Goring ustavil v Varšavi že preteklo nedeljo, ko je potoval na lov v Bialo wies, kamor je bil povabljen od predsednika republike Moscickega. V Varšav1 je imel izčrpen razgovor z zunanjim ministrom Beckoni o vseh zadevah zunanje politike. v kolikor se tiče skupnih interesov Nemčije in Poljske. Ko se je Goring mud;! na lovu. je Beok ostal v Varšavi in proučil s pristojnimi ministri sporočila in pobude, ki jih je prejel od Goringa. V Berlinu smatrajo kot dejanje posebne kurtoazije napram prijateljski Poljski, ker je Goring sporočil maršalu Pilsudskemu Hitlerjevo povabilo k osebnemu sestanku 2e lani spomladi je Gobbels, ki je imel takrat v Varšavi predavanje in ga je p*av tako sprejel maršal Pilsudski, sporočil Hitlerjev predlog za sestanek obeh državnikov, ki naj bi bil v Gdansku. česar senatni presednik jc poslal primerna povabila v Berlin in Varšavo. Do sestanka ni prišlo, ker Pilsudski ne potuje rad v inozemstvo in so bržkone igrali vlogo tud' politični vzroki, ker je bila poljska vlada lani kljub zaključitvi pakta o 10 letnem prijateljstvu še vedno rezervirana napram težnjam na \Vilhelmstrasee v Berlinu. Oči vidno so takrat v Varšavi hoteli še preprečiti videz, da se poljska zunanja politika usmerja v 6kladu z nemškimi stremljenji. V najnovejšem času pa menijo v Berlinu, da prizadevanja za večje zbližanje niso ostala brez uspeha. Zato je sledilo tudi novo Hitlerjevo povabilo Pilsudske-mu. Ta sestanek naj bi po mnenju nemške vlade dokazal vsemu svetu pomen In moA nemško-poljske zveze. Kje se naj bi sestala Hitler in Pilsudski, povabilo ne omenja in Je izbira kraja prepuščena Pilsudske-inu. Z nemške strani so samo predlagal:, nai bi bil kraj sestanka čini bližji nem&kn-poiisk! meji. Kakor govore, sta G6ring in Bee.k v svojih razgovorih razpravljala podrobno tudi o vzhodnem paktu, pri čemer je došlo do obsežnega soglasja. Govorila sta tudi o litovskem in klajpodskem vprašanju, ki sta zavzela v zadnjem času posebno resen značaj. Davi se je pruski ministrski predsednik Goring vrnil v Berlin. Pilsudski čaka na izid londonske konference Pariz. 1. februarja, g. Varšavski dopisnik >Echo de Pa risar in >Daily Telegrapha« poroča, da Pilsudski ni hotel dati sedaj še nobene obvezne izjave za sestanek s Hitlerjem. Njegova odločitev bo baje odvisna od angleško - francoskih posvetovanj v Londonu. Skoraj vsi komentarji, ugotavlja dopisnik, soglašajo v tem. da se je lov pruskega ministrskega predsednika Goringa na Poljskem zaključil z neuspehom. Nastopna avdijence finskega poslanika Beograd, 1. februarja, p Finska vlada se je glede na važno vlogo, ki jo igra Jugoslavija na Balkanu, odločila za ustanovitev svojega poslaništva v Beogradu, in sicer za ves Balkan in za Avstrijo. Za prvega finskega poslanika v Beogradu je imenovan znani finski književnik in bivši minister pravde Oni Talas, ki je danes po običajnem ceremonielu izročil v starem dvorcu svoje poverilne listine Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, nato pa se predstavil tudi obema ostalima kraljevima namestnikoma dr. Peroviču in dr. Stankoviču. Iz prometne službe Beograd, 1. februarja A A. Imenovana sta za načelnika pri gradbenem oddelku generalne direkcije državnih železnic inž. Vladimir Zakič, načeLnik pri gradbenem oddelku direkcije v Ljubi jam. Revolucijski pokreti v Mehiki Mexico. 1. februarja AA. Po poročilu ministrstva za vojsko so nastali prevratni pokreti v desetih zveanih pokrajinah i?- med skupnih 27. Evropska konferenca Po londonskem sestanku naj bi se čimprej sklicala v London splošna evropska konferenca, ki naj sankcionira evropski varnostni pakt = Sobota; 2. II. 1935 Namen posvečuje sredstva Kakor vedno se klerikalci tndi v sedanjem volilnem boju brezobzirno ravnajo po tem svojem geslu Zakrknjeni nasprotniki jugoslovenske linije v naši državni politiki so pri nas zadnje dni razvili velikopotezno javno in podzemsko borbo, da bi pokazali pred svetom oslabitev jugoslovenskih postojank baš tu na slovenskih tleh. Odprli so svoje stare arzenale potvorb, groženj in pretenj, laži in namiga vanj, obljub in napovedovanj. Javno, v privatnih pismih in v anonimnih dopisih bi radi ustrahovali vsaj del slovenskih županov, da bi mogli v nedeljo pri senatskih volitvah zbrati na svojo stran vsaj ne kaj glasov. V ilustracijo politične morale, ki jo hočejo izvestni ljudje zopet vpeljati v naše javno življenje, ugotavljamo nekatera dejstva: Pravi šefi stare klerikalne partizanske miselnosti se niso sami upali na plan. Boječ se blamaže, so si izbrali ljudi iz svoje tretje garniture, gg. Zebota in tovariše. Seveda si tudi ni so upali odkrito označiti značaja svoje liste. Zato so jo obeležili kot »nevtralno«, da z njenim neuspehom ne kompromitirajo svojega programa, deloma pa tudi iz špekulacije, da bi s to tujo besedo morda vendarle zavedli kakega po-edinca v zmot'j. V svojih privatnih pismih pa skušajo varati volilce na oolj grob način. Pred nami so okrožnice, v katerih se županom pripoveduje, da je nevtralna lista prav za prav vladna lista. Dočim čitamo v i Slovencu«, da ima lista »namero pripeljati v senatu do hesede tudi opozicijo«, se župani preplavljajo s pismi, v kateril- se jim naravnost ns—.iguje, da bodo tisti, ki glasujejo za Zebota, jutri že deležni vre oblasti v državi in zlasti v Slo^niji, dočim se onim, ki ne bi poslušali, preti s težkimi posledicami. Avtorji teh pisem se delajo, kakor da je že obnovljen njihov nekdanji teroristični režim. In to v trenutku, ko pariški : Temps* v enem svojih znanih avtentičnih poročil o situaciji v Jugoslaviji konstatira, da je Koroščeva stvar propadla in da se zamujena prilika za bivšega šefa SLS in njegove tovariše ne povrne več, ker so ti gospodje popolnoma i~~'irani. Zupani so prejeli celo pisma, ki nosijo podpis »Dr, Anton Korošec« in v katerih se jim grozi, »da se bn vodil o neposlušnih račun v njihovo škodo.« Mi smo sicer prepričani, da teh pisem g. Korošec ni podp' .1, aH ona co značilra za metode, ki se jih poslužuje klerikalni generalni štab. Vso to akcijo vodi naravno ta klerikalni generalni štab, ki skuša sicer osta ti neopažen in skrit, a se je vendar že ponovno izdai. Karakteristične je, da je pritožbo proti prvotnemu razveljavlje nju Zebotove liste vložil ravno nepomir-Ijivi protagonist čistega klerikalnega programa g. dr. Marko Natlačen; da r-.kdanji glavni tajnik SLS g. ^abrov-šek odi evidenčno korespondenco in daje zastopnikom bivše SLS instrukcije ter navodila; da so skoraj vsi anonimni letaki tiskani v Ljubljani in da je tudi večina pisem, s katerimi bombardirajo župa."c, sestavljena v klerikalni pisarni — vse to v imenu nevtralnosti. Sporedno s tem pa gre časopisna kampanja v »Slovencu« in ostalih klerikalnih glasilih, ki je v zavijanju splošno - znan; dejstev, v napovedovanju nemogočih dogodkov, v neiskrenem in lažnivem ocenjevanju politične situacije pravi vzor brezvestnega varanja javnosti. Ti članki so napisani v tonu in z vsebino, da bi morali prav za prav izzivati pri ljudeh, ki nekoliko poznajo stvarno stanje, vtis čiste komedije, ako ne bi zaslužili kot dokument tipične klerikalne politike najresnejšo pažnjo. »Slovenec« Zebotovo listo kar neženi-rano predstavlja v eni in isti sapi kot opozicijsko in kot režimsko. Prav nie ga ne moti, da so po vsej državi ob sodelovanju članov kraljevske vlade postavljene liste JNS kot predstaviteljice državnega in nacionalnega programa in da na te., listah kandidirajo predsednik vlade g. Jevtič in drugi ministri, kakor je tudi v dravski banovini na listi JNS član kr. vlade minister dr. Marušič. Zdi se, kakor da so »Slovencu« gospodje Zebot in prijatelji postali predstavniki šestojanuarske politike v naši domovini. Vesela zgodba za sebe so »SlovenCe-va« poročila o »konferencah« generalnega inšpektorja ministrstva notranjih del g. Kuzmanoviča. Gospodje klerikalci so si izmislili pritožbe proti posameznim sreskim načelnikom. Ministrstvo je na podlagi teh ovadb res poslalo svojega visokega funkcionarja, da ugotovi osno-vanost teh pritožb in s tem onemogoči, da bi klerikalci po svojem porazu zopet vpili, da so se godile napram njim nepravilnosti. Klerikalci pa skušajo sedaj to inšpekcijo predstaviti javnosti kot neke zaupne konference ministrskega odposlanca s predstavniki »nevtralne« liste. Ker je g. Kuzmanovič zaslišal g. 2ebota in g. Vesenjaka kot priče, navedene v omenjeni ovadbi, se klerikalci ponašajo, kakor da je prišel konferirat z omenjeno gospodo — najbrže o tem, kako pomagati »nevtralni« listi do zmage! O rezultatu teh konferenc pa seveda gospodje ne poročajo: da je namreč ministrski odposlanec ugotovil popolno korektnost vseh vladnih organov. večja s te ki. D. 72 50 manjša stekl. D*, 40.- c Celjski mestni svet Regulacija Savinje in Sušnice in ustanovitev gramozne postaje pri Levcu — Nakup banovinske hiše na Mariborski cesti — Prodaja vojaških objektov — Podaljšanje vodovoda — Zdravstveni ukrepi graditi krojaški mojster g. Ivan Bizjak na hribu sv. Jožefa Na predlog referenta zdravstvenega odbora šol. uprav. Voglarja je bilo sklenjeno, da naj občina prepove prodajo sladoleda, peciva in slaščic na ulicah. Zbiralna smetiš-nica pri »Kroni« naj se premesti na Sp. Lanovž ali drug primeren prostor. Ure di se naj tudi higijenski odvoz smeti s po sebnimi vozovi. Občina naj pozove lastnike nehigijenskih stanovanj, da v določenem roku odstranijo vse nedostatke, ker bo sicer prepovedala uporabo teh stanovanj. Javna bolnišnica naj uredi odtok onih kanalov, ki vodiio v Sušnico. v svoio čistilnico. Hišni posestnik g. Batič nai uredi odtok kanala iz svoie hiše v Sušnico tako. da podaljša cev do višine nizke vode. V imenu socialnega odbora je poročal ravn. Marčič. Ge. Henrieti Raschcvi se dovoli od 1. januarja t. I. dalie redna mesečna podpora v znesku 250 Din ir meščan- I skega oskrbovalnega sklada Občina bo intervenirala pri železniški direkciji zaradi polne zaposlitve profesionalnih in progov-nih delavcev pri celjski progovni sc'*cijt, ki že dalie časa niso polno zaposleni. Na predlog referenta obrtnega odbora g. Dobovičnika jc bila končno še izrečena krajevna potreba za prevzem gostilne v hiši ge. Reneševe v Prešernovi ulici po fle. Ani Vrablovi. Družinska tragedija, ki je razburila ves Maribor Mati in hčerka zadušeni od plina, mož leži v bolnišnici — Nesreča je izključena Celje, 1. februarja Celjski mestni svet ie imel v petek redno sejo. Predsednik dr. Goričan se je ob otvoritvi seje spominjal dveh pred kratkim umrlih uglednih Celjanov, dolgoletnega bivšega občinskega odbornika g. Maksa Janiča in člana mestnega ubožnega sveta g. Mihaela Kusa. Nato je poročal, da je bila v petek vodopravna razprava o regulaciji potoka Sušnice od izliva v Savinjo do Lave. Komisija je ocenila za regulacijo potrebna zemljišča, pri čemer ni bilo načelnih ugovorov. Banska uprava bo v najkrajšem času izdala odobritev za regulacijo Sušnice. Dne 22. januarja je bila vodopravna razprava o ustanovitvi gramozne postaje na levem bregu Savinje pri Levcu. Komisija je ocenila zemljišče, ki ga je treba razlastiti. Razlastitveni odlok bo izdan v najkrajšem času. Licitacija za regulacijo Savinje v prvem odseku od tre-merskega mostu proti Polulam je postala perfektna. Gradbeni podjetnik g. inž. Ta-škovič iz Skoplja, ki bo izvršil ta dela, je že prispel v Celje. Dve trebilnici sta že na potu. Novi mestni proračun je bil predložen banski upravi, da j^a pošlje finančnemu ministrstvu v odobritev Prav 'ni odbor (referent dr. Kalan). V disciplinsko razsodišče in gradbeni odbor so bili spet izvoljeni dosedanji člani. Sreske-mu načelstvu se odpišeta vodarina in kanalizacijska pristojbina tudi za prvo polletje 1. 1932., za čas od 1 januarja 1. 1934. dalje pa se zahteva plačilo. Zobni zdravnik g. dr. Alojz Brenčič v Ljubljani je bil sprejet v članstvo občine. finančni odbor (referent dr. Vrečko). Občina bo najela pri Celjski mestni hranilnici posojilo v znesku 5UO.OOO Din za nakup banovinske hiše na Mariborski cesti. Obračun za Dijaški dom je bil odobren. Prošnja mestnih delavcev za izplačilo božičnice je bila odklonjena. Občina je prejela iz bednostnega sklada spet 5000 Din. ki jih bo porabila za regulacijo Sušnice. Načrt za ureditev zimskega kopališča v Celjskem domu je bil odklonjen. Občinski pomožni odbor bodo sestavljali vsi člani socialnega odbora, ki bodo pritegnili tudi zastopnike socialnih organizacij. predsedoval mu bo pa predsedtik ob čine. Občina je pripravljena prodati hišo v Vrvarski ulici 1 Poselski zvezi za 450 000 Din proti plačilu v gotovini. K pripravljalnim delom za ustanovitev vodne zadruge za regulacijo Ložnice bo občina prispevala 700 Din Ministrstvo za vojsko in mornarico ni odobrilo sporazuma, ki je bil sklenjen med zastopniki celiske mest ne občine in vojaške uprave glede prodaje vojašnice kralja Aleksandra in avgmenta cijskesa skladišča, ki sta last mestne ob čine Zato se bo v Celju zopet sestala komisija da sklene nov dogovor Odklonjenih je bilo pet prošenj za podporo Ban ska uprava bo v najkrajšem času izdala mestni občini dovoljenje za ustanovitev gramozne postaje pri Levcu rn čiščenje ce le struge Savinje. Občina bo kupila xa ustanovitev postaje potrebni svet v izme ri 7000 kvadratnih metrov po 2J>0 Din. Prošnja komande mesta znižanje cene električnega toka je biia odklonjena, pač pa se zniža vodarina s kanalizacijsko pri stojbino vrsd na 1.30 Din za kubični ms-ter vode in sicer od 1. aprila 1934 do pre klica. Na račun povračila stroškov za namestitev železnih ograj pred poslopji na Krekovem trgu se izplača Olepševalnemu društvu 2K.OOO Din. Banska uprava stop ra. stališču, da ji ni treba vrniti mestni ob čini zneska 167.000 Din, ki ga je mestna občina plačala od 1. 1930. dalje kot pred ujme za nagrade veroučiteljem. Zato bo občina še enkrat zahtevala od banske uprave povračilo tega zneska, obenem pa bo urgirala že pred petimi leti javljeno ustanovitev verskih občin. Za popravilo vodovoda v Fužinah pri Vitanju je mestni svet odobril 21.320 Din. Gospodarski odbor (referent direktor Mravljak). Občina bo otvorila v mestnem otroškem vrtcu na Dečkovi cesti še cn razred. Odboru Obrtne razstave v Celju je bila odobrena uporaba Gregorčičeve ulive pri mestni narodni šoli za razstavni prostor in zatvoritev tega dela ulice za javni promet ob času razstave. Občina bo zamenjala svoje zemljišče za hišo g. Debenjaka /a zemljišče g. Bervarja, to zemljišče pa mora biti občini v primeru potrebe na razpolago. Najemna pogodba s Sokolskim društvom in SK Celjem za Glazijo je podaljšana od 25 na 50 let. Za pokopališki odbor je poročal g. Ko-schier. Občina bo od 1. januarja t. 1. dalje plačevala električni tok, ki ga rabi mestni grobar. Odobrena je bila tudi obnova kanalizacije na mestnem pokopališču in razdelitev zadevnih stroškov. Za mestni vodovod in elektrarno je poročal mag. pharm. Posavec. Odklonjene so bile nekatere prošnje za odpis vodari-ne in plačilo stroškov za popravila vodovodnih priključkov. Občina bo razširila vodovod na severni del Dolgega polja. Stroške v znesku 22.600 Din naj plačajo zaenkrat interesenti, občina pa jih bo za ta znesfek odobrila pri plačevanju vodarine. Prošnja uprave Narodnega gledališča v Ljubljani za odpis stroškov za eVSlovenca«, Ki trdi, da je na zborovanju >pokalo«, izvira najbrž od onega gospoda, ki je oprezoval okoli »Celjskega doma«, da bi kaj zvedel. Ko je zvedel to, kar je hotel, je najbrž res pokalo — v njegovi glavi. Smučarske tekme na Lescah Elita jugoslovenskih smučarjev na ntartu — Snežne razmere odlične — Skakalnica v najboljšem stanju Lesce, 1. februarja. Za jutriSnje tekme vlada tudi v širših smučarskih krogih prav veliko zanimanje. Tekmovalci so večinoma že zbrani in snoči se je vršilo v Kazini na Jesenicah tudi žrebanje nastopnih številk, številke je vlekla 61etna Aida, hčerka restavraterja Legata. Doaedaj je prijavljenih za prvenstvene . tekme 60 tekmovalcev in 14 za kombinacijo, 32 za solo-tek, 10 za solo-skoke in 24 za propagandne skoke. Od prijavljenih tekmovalcev je 16 članov smučarskega kluba Ljubljana, 8 Ilirije, 4 SK Lesc, 10 SK Dovje-Mojstrane, 6 SK Bohinja, 5 jeseniške Skale, 5 SK Bratstva, 1 ASK Gorenjca, Jesenice. Nastopili bodo med drugimi prvaki Smolej France (Bratstvo), Joško Janša, Albin in Avgust Jakopič, Leon Knap, Lado Senčar, Stane Bervar, Selan in Markelj z Jesenic in drugi, v skokih pa Albin Jakopič, Ciril Prašek in Pribovšek iz Ljubljane. Tekmovalci naj se poslužijo Izletniških vlakov, ki vozijo v obeh smereh. Snežne razmere so odlične in tudi skakalnica je v najboljšem redu. Pričakovat« je le še lepega vremena, da bodo tudi gledalci in ostali smučarj" rrišli nn svoj račun. Tekme bodo danes in v nedeljo. Maribor, 1. februarja. Danes dopoldne so po bliskovo krožile po naSem mestu najrazličnejše govorice o strašnem dogodku v Gregorčičevi ulici št. 7, kjer so našli v dimu zadušeni 38-letno ločeno ženo krojaškega mojstra Ivanko šu-šterič ter njeno dveletno hčerko Slavkico. Omamljenega so našli tudi šušteriča samega, in sicer v njegovi delavnici v pritličju, dočim so bili ženo ln hčerko našli v sosednji sobi, ki se drži delavnice, ki pa nima direktnega vhoda v samo delavnico, ampak imata soba in delavnica v pritličju na desni svoj poseben vhod. Na kraj dogodka sta takoj po obvestilu odhitela višji policijski nadzornik ln šef kriminalnega oddelka Franc Cajnko in policijski zdravnik dr. Zorjan. Mariborski reševalci so še v zadnjem hipu poskušali z umetnim dihanjem in kisikom zbuditi k življenju Ivanko šu-šteričevo, ki Je kazala še nekaj rahlih znakov življenja, a so bili vsi njihovi napori zaman. Ponesrečili so se tudi vsi poizkusi, da bi reSili življenje njeni hčerki Slavici. Obe zadušenki sta ležali v stanovanju, kakor so ju našli vse do prihoda sodne komisije, šušteriča pa so omaljenega prepeljali v mariborsko splošno bolnico, kjer se bori s smrtjo. Kaj pravi Sušteričev pomočnik Policijski nadzornik Cajnko je takoj zaslišal krojaškega pomočnika Petra Kolter-ja, ki je Izpovedal sledeče: Ko sem prišel ob pol osmih zjutraj na delo. sem našel svojega mojstra v spodnjih hlačah v delavnici, tavajočega okoli po sobi. stokal je, češ da mu je slabo in rekel, naj nemudoma telefoniram reSevalnl postaji. Meni se je zdelo mojstrovo ponašanje sumljivo in sem šel takoj po stražnika. Čudno se mi je pa tudi zdelo, da ni bilo še po osmi uri nikogar v delavnico, niti šušteričeve žene, in da je v sobi, kjer ata spali šušteričeva in njena hčerka, gorela še luč. Končno sem se odločil, da pokličem ključavničarja. Med tem je šel mojster v svojo sobo v prvem nadstropju. Ključavničar in njegov pomočnik sta snela okno sobe, kjer sta spali šu-šteričeva in hčerka. V tem trenutku je buš-nih iz sobe duh po plinu. Ob vstopu v sobo se jima je nudil pretresljiv prizor: šu-šteričeva Je ležala na postelji z glavo, visečo navzdol. Zraven nje je ležala njena hčerka Slavkica. Pozvali smo takoj reševalce. Nato sem stopil v delavnico. Čudno se mi je zdelo, da je ves štedilnik moker, lz delavnice smo odšli v prvo nadstropje in našli mojstra omamljenega na postelji. Njega so reševalci takoj prepeljali v splošno bolnico. Zaslišana je bila tudi neka prijateljica šušteričeve, ki je povedala, da je šušteri-čeva večkrat tožila, da jI plin uhaja v sobo in da radi tega ne more spati in da čuti glavobolje. Odkod je uhajal plin Plin je bil napeljan samo v delavnico, kjer je uhajal iz plinovoda. Značilna je ugotovitev mestne plinarne, po tehniku šolarju, da je bilo v ženini sobi več plina, kakor pa vdelavnici, kjer je plin uhajal. Po mnenju ravnateljstva je bila tu po sredi na vsak način neka manipulacija, ker bi bilo to drugače popolnoma izključeno. Dimnikarski mojster, ki je pregledal dimnik, pa je ugotovil, da dimnik ni bil zamašen ln da je popolnoma izključeno, da bi skozi dimnik, oziroma skozi odprtino, v katero je speljana cev na eni strani od štedilnika, z druge strani pa od peči. mogla priti ta^a množina plina v ženino sobo. Na razvalinah zakona življenje obeh zakoncev je bilo še pred leti dobro in znosno. Imela sta hišo v Krče-vini, ki sta jo lani prodala in kupila hišo v Gregorčičevi ulici 7. Ta hiša bi morala biti 18. februarja na dražbi prodana in to na podlagi tožbe, ki jo je bila vložila šušteri-čeva proti svojemu možu. Razmere so bile zadnji čas precej napete, napetost je pa še naraščala od lani v maju, ko sta se zakonca ločila. Ona je zadnje čase spala na slam-njači brez rjuh. preživljala se je s tem, da je šivala znancem in drugim in od podpor dobrih ljudi, šušterič Je imel neko žensko v Studencih. Zanimivo je, da je šušterič včeraj dejal svojemu pomočniku Antonu Kolterju, naj obvesti omenjeno žensko, če bi se kaj preko noči zgodilo. Zakonca šušteriča imata še enega otroka, ki pa biva v Planini pri Rakeku pri njenih starših. Ti so bili §e v teku dne obveščeni o žalostnem dogodku. V isti hiši v Gregorčičevi ulici stanuje tudi neki podnajemnik, ki ga pa že 8 dni ni bilo domov. Zasliševanje Šušteriča v bolnici Ob 15.45 je bil zaslišan šuSterič v sploS-ni bolnišnici. Zasliševanje je trajalo poldrugo uro. Kakor je bilo videti, je bil šušterič v obraz popolnoma rdeč in je delal vtis zdravega človeka. Tudi je pri polni zavesti odgovarjal na vsa vprašanja jasno, odločno in premišljeno, šušterič je bil rojen leta 1892. v Zagrebu in je pristojen v Brežice. Služil je vojake v Zagrebu. Leta 1925. se je prvič poročil. Drugič je stopil v zakon pred šestimi leti s sedaj pokojno Ivanko. V tem zakonu sta se rodila dva otroka, mlajša Slavica, ki je z materjo vred umrla na posledicah zaduSitve s plinom, dočim je starejši 6-letni otrok v Planini. šušterič je izpovedal, da je sporazumno prišlo do ločitve z ženo. V februraju bi morala biti prodana hiša in bi od prodajninc dobila žena okrog: 80.000 Din. ki jih je bila prinesla s seboj kot doto. Zanimive so bile tudi nekatere druge izpovedi. Pripovedoval je. da je včeraj popoldne odšel z doma in s-» vrnil okrog 20. domov. Nekaj časa je Sc delal v delavnici, nato je legel k počitku. Davi ga je prebudil njegov pomočnik Anton Kolter, nakar je šel v delavnico. A kako jc šel v delavnico iz svoje sobe, tega ne ve, ker mu je bilo slabo in je bil popolnoma zmešan. Sam ne ve, zakaj mu je bilo slabo, k zavesti je prišel šele v bolnišnici. Točno se ničesar ne spominja. Izpovedal je dalje, da Je v postelji bruhal, čeprav komisija o tem ni našla nikakih sledov. Jutri bodo šuSteriča spet zaslišali, nato pa izročili okrožnemu sodišču. Upati Je. da bo v teku jutrišnjega aU pojutrišnjega dne tragični dogodek, ki je pretresel ves Maribor, čimbolj osvetljen in pojasnjen. Maribor v razburjenju Vest o strašni tragediji se je v Mariboru raznesla že dopoldne. Ljudje so takoj z vseh strani v trumah drveli proti Gregorčičevi ulici v upanju, da si bodo mogli prizorišče dogodka natančno ogledati. V hiši pa so bili že stražniki, ki niso pustili v hišo nikogar razen uradnih oseb. Med ljudmi je grozna tragedija vzbudila veliko ogorčenja in razburjenja, obenem pa sočutja z nesrečno šušteričevo ženo in njeno hčerko. Uspehi narodnega delavstva Maribor, 1. februarja. Včeraj so se v Mariboru zaključile vo-Ktve obratnih zaupnikov, ki fo se zadnjič vršile v Januarju lansko leto. Za razpored moči, ki jo predstavljajo posamezne skupine, je značilno, da se je borba bila samo mod Narodno strokovno zvezo in marksisti. Klerikalna Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru sploh ne prihaja v po-štev kot resen činitelj. Pri letošnjih volitvah Je Sarodna strokovna svrza šla z vsem elanom na delo. Njeno propapahdnd delo je bilo kronano s popolnim uspehotn Priborila si je v tej volilni borbi 54 mandatov napram 36 v lanskem letu. število obratnih zaupnikov iz vrst zavednega nacionalnega delavstva je torej naraslo za 18 mandatov, to je za preko ene tretjine, šlo je to na račun marksistov, ki v svoji demagogiji nJso niti od daleč sanjali, da bi mogla biti zmaga nacionalnega delavstva v nekoč popolnoma rdečem delavsketn M a ribo ni, tako nesporna in prodoma. Pri štori Je zmagala edina vložena lista NSZ s tremi mandati. V tovarni M. Roe-nerja je dobila lista NSZ vseh 6 zaupnikov, ker maksisti sploh niso mogli sestaviti svoje kandidatne liste. V mestnem avtobusnem podjetju nimajo letos rdeči nobenega mandata, ker so pri letošnjih volitvah izgubili edinega zaupnika. NSZ ima vse tri mandate. Pri Nabavljalni zadrugi železničarjev so bili Izvoljeni vsi trije zaupniki na listi NSZ. V mestni plinarni beležijo nacionalni delavci letoe svoj prvi uspeh s tem, da so dobiti enega zaupnika na račun maksistov. Ravno tako se je zgodilo pri »Karo., da so plavi letos prv!* odščipnlll rdečim en mandat. V Splošni stavbni družbi na Teznem so bili zaupniki izvoljeni na listi NSZ brez protikandi- Ugotovitve sodne komisije Točno ob 12. je odSla sodna komisija na prizorišče tragedije. Komisijo so tvorili preiskovalni sodnik dr. Turato, državni tožilec dr. Hojnik, zdravnik dr. Zorjan in policijski nadzornik Cajnko. Komisija si je natančno ogledala vse prostore in proučila vse okoliščine. Ugotovila je, da Je plinovodna napeljava popolnoma v redu in da plin ni mogel uhajati zaradi poškodbe napeljave. Tudi je ugotovila, da se je pred odprtino, ki vodi k dimniku, nahajal likal-nik, ki — po izpovedi pomočnika Kolterja, — ni nikdar tam st&l. V delavnici se je nahajala tudi železna peč, ki pa je bila polita z vodo. V peči so našli tudi pogašeno oglje. Komisija si je potem ogledala tudi dimo-vod, ki je bil zamašen, tako da plin ni mogel skozi dimnik. Značilno je dalje, da Je pokrov, določen za odprtino, ki vodi k dimniku, ležal v delavnici na tleh in je torej plin lahko uhajal skozi prosto napravljeno odprtino, kjer sta spali žena in otrok. Komisija je ponovno zaslišala pomočnika Kolterja. Ta je Izpovedal, kakor smo že navedli in dodal še, da je mojster pred leti prinesel s seboj plinsko pipo In je okrog Oje nekaj poskušal. — Komisija je svoj ogled končala v teku poldruge ure in nato odredila prevoz trupi« šušteričeve in njene hčerke Slavice v mrtvašnico na Pobrežje. kjer bo na Svečnico obdukcija. Trupli bosta obducirala dr. Jurečko in dr. Zorjan. dat ne liste. Pri Hutterju je NSZ obdržala svojo pozioijo. V delavnicah državnih že-leznic Je zmagla lista NSZ in je bilo izvoljenih 5 zaupnikov. V tovarni Bren na Studencih so vsi trije zaupniki plavi. Pri Teksti imajo plavi tri, rdeči 2 zaupnika. Mariborska tekstilna tvornica ima vseh svojih 6 zaupnikov izvoljenih na listi NSZ V Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev so vse štiri mandate odnesli predstavniki NSZ. K lepi zmagi je tembolj čestitati, ker so nekateri pojavi zadnje čase v mariborski podružnici NSZ mogli na drugi strani ustvarjati iluzije glede udarne sile mariborskega nacionalnega delavstva. Toda ti pojavi so po zadnjem občnem zboru odstranjeni, vrste mariborskega nacionalnega delavstva so se pomlajene še I tesneje strnile in povezale k novim borbam in zmagam. Obenem pa se je neizpodbitno izkazala življenjska sila in volja delavstva, ki gre jasno in dosledno v svojd smeri do popolnega prodora. Do tega ni več tako daleč, kakor si nekateri ogroženi delavski »voditelji« predstavljajo. Napredovanje Beograd, 1. februarja p. v višjo skupino je napredova. višji monopolski kontrolor Pri tobačni tovarni v Ljubljani in Anton žlajpah. Vremenska napoved Vremensko stanje 1. t m.: Visok pritisk nad Južnovzhodno Evropo, depresija drugod, sneg v srednji In severni deloma v južni in zapadni Evropi. Hud mraz na Balkanu in v Karpatih do —2«. — V Jugoslaviji je bilo deloma oblačno v vsej kra-Ijevini, malo snega na vzhodu. Minimum Plevlje —21. maksimum Ercegnovi +9 C Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej vedro, nekoliko oblačno, v gorah bržkone sneg. Novosadska vremenska napoved za soboto: Deloma oblačno, temperatura umerjena. Mogoče bo nekod po malem snežilo Dunajska vremenska napoved ca sobot«: Natjla sprem«mha vremena. V prostih legah ponekod fle močni zapadni vetrovi. 1 Temperatura se bo še bolj dvignila. Naši St raj i In ljudje 181$ Josip Juraj Strossmayer 1935 V ponedeljek 4. t, m. bo preteklo 120 let, odkar se je v Osijeku rodil vlaclika dr. Josip Juraj Strossmajer, ki se j-e za vc~ i vpisal v zgodovino kot jugoslo-\enski narodni borec in voditelj, učitelj in svečenik. Svoje življenje jc posvetil ideji slovanske duševne vzajemnosti, dosegel pa je to, da bo ostal za vedno eden od največjih ideologov jugoslovenskega narodnega edinstva. V propagandi slovanske duševne vzajemnosti se je posvetil že med svojimi študijami v Pešti pod vodstvom apostola to vzajemnosti Jana Kolarja. Kot profesor djakovskega semenišča je bil tovariš ilirskega pesnika Mate Topalo-viča. Ko je v začetku šestdesetih let stopil v politiko, je bil njegov program prav za prav nadaljevanje dela ilirske narodne stranke) na političnem in kul-urnem polju. Vse njegovo delo jo ime-o jugoslovensko obeležje, ker je bil globoko prepričan, da je med Jugoslove-ni vsako individualiziran je skupnosti samo škodljivo. Vedno je naglašal le to, kar je dele našega rodu družilo i" krepilo. Zanj je bilo jugoslovensko ime prapor, okrog katerega naj se zbero na temelju narodnega edinstva na prosvetnem polju vsi deli naš:ja naroda. Duhovnik je postal leta 1838. ter služboval dve leti kot kaplan v Petro-varadinu. Na dunajskem Augustineumu je leta 1842. dosegel doktorat teologije, nakar je postal v Djakovem profesor semenišča. Za direktorja dunajskega Au-gustineuma je bil imenovan leta 1847. in se je ves čas svojega bivanja na Dunaju mnogo družil s Palackim in Rie-gerjem, ki sla ga zavzela za ideje o federativni urrditvi monarhije. Njegova lastna vodilna ideja pa je bila ta, naj bo hrvatska politika vedno posvečena vzajemnosti in moralni skupnost' ,seh Slovanov pod Avstrijo. Za škofa je bil imenovan leta v Djakovu pa je bil ustolie n '*ot vla^-.a 29. ?pi 'bra ' -ta 1850. Član dunajskega drž. zbora je postal leta lo^ ., ko so se vršile baš razpre. _ o organizaciji države. Odločno je zahteval, naj se na H ni v vse urade in šole u-^de hrvatski jezik, Dalmacija pa združi v Hrvaško S to svojo zahtevo je položil temelje hrvatski narodni strank' v Dalmaciji. Vneto branil tudi pravice Slovakov in Rumunov ter s tem izzval veliko ogorčenje la-džarov. V hrvatskem zboru je bil prav za prav vodja narodne stranke in je tudi na tem političnem torišču vedno naj-odločnejše zastopal pravice svojega naroda. Ves čas svojega političnega udejstvo-vanja je skrbel tudi za to, da bi borba za narodne pravice dobila močno za-bloruho v prosvetnem in kulturnem udej-stvovanju ljudstva, že leta 1860. na Dunaju je svojim prijateljem razlaga' svoj načrt o us*~novitvi Jugoslovenske akademije. Hrvatski zbor ie snrejel pravila akademije že naslednje leto, ležala pa so več let nerešena v pisarnah dvora. Po Strossmaverjevih osebnih intervencijah na Dunaju so bila pravila Jugoslovenske akademije potrjena 10. aprila t. in Strossmayer je akademijo kot njen pokrovitelj otvori z zgodovinskim govorom 28. av0.480 (34.063) preiskav. Največ preiskav je odpadlo na davico, sifilis, tifus in grižo. Na davico je bilo pregledanih 20.031 otrok v 15.470 preiskavah. V 1896 primerih je bil vzročnik davice ugotovljen. Na sifilis je bila preiskana kri 8939 oseb v 44.146 preiskavah. Pri I«> 13 osebah jc bil rezultat preiskave pozitiven. Na tifus in grižo ie bilo napravljenih 50O0 preiskav. Higienski zavod jc posvetil v tem letu največ pažnje zatiranju davice in griže, ki sta sc pojavljali med nevarnimi nalezljivimi boleznimi v največjem številu. Preiskal je v Ljubljani in Novem mestu sistematično na davico 12.000 šolske dcce in ugotovil med sicer zdravo dcco 473 bacilonoscev (ba-cilonosci so sc stalno nadzirali in zdravili), poleu tesja je pa imuniziral proti davici in škrlatinki obenem v ljubljanskem in kranjskem src/u 12.1°5 otrok. Proti davici in škrlatinki, gri/i in tifusu ie imuniziral 19.7S7 oseb (1. 1933 9000). Zaradi večje epidemije griže v Prckmurju jc otvoril v jeseni s subvenci jo banske uprave v Odran-cih zasilno bolnico, kamor je bilo sprejetih 200 bolnikov. Širjenje griže sc jc s tem posrečilo omejiti. Kolona za razkuževanje je izvršila 3146 (3754) desiinfckcij okuženih stanovanj in porabila pri tem 3200 kg razkuževalnih sredstev. V antirabičnih oddelkov (Ljubljana, Maribor. Celje) jc bilo ccplienih proti steklini .363 (315) oseb. od katerih je bilo 167 ugriznjenih po steklih ali pa po stekline sumljivih živalih. Smrtnega primera ali primera bolezni po cepljenju ni bilo. O delavnosti na ostalih področjih higienske službe bomo še poročali. Štiridesetletnica zvest« službe Pri tvrdki A- & E. Skaberne v Ljubljani ftlužbuje g. Alojzij Pirnat 40 let. Ravno 1. februarja 1895. je nastopil kot '231etni mla- govini, a prej je bil 36 let trgovski potnik in prodajal blajo za tvrdko Skaberne jh» Liki in Dalmaciji- Ni ga kraja sirom teli dveh pokrajin, ki ca a. Pirnat ne bi poznal. Nobena vremenska neprilika ga ni inogla nikdar zadržati pri njegovem p<>slu. Ob soln-ru in vetru, dežju in snegu se je vozil od kraja v kraj in vršil težko delo svojeca [»oklica. Delo mu j»> b;lo zabava- Prav zaradi njegovv delavnosti, dobrodušnosti in veselega značaja so ca vzljubili voi. ki so ga s-po/nuli. S svojim krrcklnim nastopom si je pridobil le simpatije in prijateljstvo. V štiridesetletnem službovanju je bii v -d-no znan le kot kremeni! zui.čaj. prava napredna korenina in narodni borec- Že \e« čas svojega bivanja v Ljubljani — priš-i je bil iz Novega mesti — je član Ljubljanskega Sokola. Ni menda bilo prireditve lega društva v prednjih časih, na kateri bi po grešali 2- Pirnata. danes aa vidiiio oh slavnostnih pr likah. kako koraka v sokol-skoin kroju med najstarejšimi člani- KUSANGO GROZOTNO POROČILO Gostovanje gospe Marte 0berwalderjeve Ljubljana, 1. februarja. Nedavno nas je vodstvo ljubljanske radijske postaje prav prijetno presenetilo in nam nudilo res umetniški užitek, ko je za nastop angažiralo našo znano koloraturno pevko g. Marto Obervvaldcrjevo, o čemur deniS tu svojo službo in danes ga vidimo še vvdno na pravem mestu Le svoje delo je spremenil v toliko, da je zadnja leta v tr- smo v našem listu žc poročali, a obenem izrazili upanje, da jo bomo mogli spet med nami kaj kmalu pozdraviti. Ljubljansko operno gledališče, ki nas jc v zadnjem času presenetilo z nekaj posrečenimi gostovanji, je angažiralo go. Marto Obervvalderjevo za vlogo Rozalinde za prvo reprizo »Netopirja«, ki se bo vršila v nedeljo 3. februarja. Nastop ge. Obervval-clerjeve ponovno pozdravljamo in ji tudi ob tej priliki želimo uspehov, ki jih bo spričo njenega odličnega koloraturnega glasu, enakega v celem registru in spričo njenega temperamentnega in ljubkega nastopa kaj lahko dosegla. Gospa Gjungje-nac bo imela tako vsestransko primerno namestnico. Nafa gledališka publika bo na Svetnico imela spet prav pesrečen večer, ki bo gotovo tudi izbirčnejše res zadovoljil. Zadnja pot žrtve planin Slovenjgradec, 1. februarja Kakor smo žc poročali, sc je na planinah smrtno ponesrečil upravnik tukajšnje pošte g. Eiletz Franc. Pokojnik sc je rodil leta 1871. v Nasovi, občina Apače v Slovenskih goricah. V Slovenjgradce je prišel po prevratu leta 1*>1*>., kjer si te kmalu pridobi', simpatije občinstva. Bil jc dolga leta občinski odbornik, od leta 1927. pa tudi občinski blagajnik. Poleg tega se je z veliko požrtvovalnostjo udejstvoval kot odbornik mislinjske podružnice SPD ter jc neštetokrat prehodil v>c naše planine, zlasti Pohorje in Urško goro. Bil ie tudi predsednik nadzornega odbora tukajšnje gasilske čete in marljiv član in podpornik razmh drugih narodnih in kulturnih društev. Mestni občinski odbor slovenjgraški je imel 29. januarja v počastitev pokojnika žalno sejo, ki jo jc zavoljo odsotnosti bol nega predsednika vodil član uprave g- Roj-nik Ivan. Na seji sc je v znak hvaležnosti do umrlega člana sklenilo obdarovati vse mestne ubožce. Razen tega so sklenili, da sc njegovega pogreba udeleži občinski odbor korporativno Pogreb, ki se jc vršil 30. januarja popol- ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Vaše zobe Za ugodno boste obmrovali z britje uporabljajte, ERASMIK ERASMIK MILOM IN PASTO MILO ZA ZA ZOBE BRITJE V»i njegovi znatu-i poznajo kot agil-neiza in n:. rodnesra borca iz prodvojne dobe. 40 i.'t ima zvest.« službe. 4t pristaš, marveč b >rben član zn narodno, napredno misel- Ž'lino mu še 11111020 let zdravja in mirnejšega življenja, kakor je bilo dosedanje. Mlad |>o srcu naj ohrani tudi IHesno moč še mnogo, mnogo let! dne. je bil veličasten. Vodi! ga je monsi-gnor g. Iran Ksaver Mcško ub asistenci mestnega in starotrškega g. župnika. Velika množica občinstva je napolnila prostor pred hišo žalosti, kjer je po opravljenih molitvah zapelo s!« #cnjgra:ko pevsko društvo Sattnerjcvo »Na planine, na planina vedno žene me srce«. Nato se je začel ipo mikati sprevod po mestu. Na mestnem po kopališču so sc po izvršeni blagoslovitvi groba poslovili od rajnega najprej mestni župnik g. Soklič. nato zastopnik občine gospod Rojnik, zastopnika misliliiske in mežiške podružnice SPI) gg. dr. Pohar in Toma-žič in naposled načelnik slovenjgraške gi-»ilskc župe g. Kopač. Pogrebne svečano«.i je zaključilo pevsko društvo z Bervarjcvo žalostinko »Z Rogom ti prijatelj mili«. Počivaj v miru, blago srce! Slovcnjgradcc te by ohranil v trajnem spominu. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov Ljubljana, 1. februarja Kr. banska uprava jc potrdila 1<». m. m. pravila pripravljalnega odbora Društva brezposelnih profesorskih kandidatov. Društvo je porodila sodobna gospodarska kr-za in ima namen nuditi brezposelnim diplomiranim filozofom, ki su vložili prošnje za državno službo, v stiku -> Profesorskim društvom socialno zaščito in pomoč, kolikor je to možno v danih razmerah. Že nekaj let sem grozi pri nas hiperprodukeija absolventov filozofske fakultete in obel i biti v bodočnosti še večja. Diplomirani lil > zofi tc ali one stroke, ki je žc več ali manj zasedena, murajo čakati po par let. predr t sc zanje kaj odpre, da pridejo na vrst i. Ta brezposelnost sc pričenja že pri letniku, ki je diplomiral 1. 1931. 111 je število brezposelnih v vsakem naslednjem letniku večje. V tej dobi čakanja postane njihovo si.i nje večkrat obupno. Diplomiran filozof ni več deležen raznih univerzitetnih socialnih podpor in ugodnosti, niti ni še član kakega obstoječih strokovnih društev, ki bi ga moglo v okviru svojih pravil v/eti dovolj v zaščito, kakor bi bilo potrebno v teli novo nastalih razmerah in v današnji brc,'po>clnosti. Zato je zamisel posebnega društva za oskrbo teh na službo čakajočih inteligentov važnega socialnega in kulturnega pomena. Po točno vodeni osebni statistiki prizadetih članov bo društvo s pomočjo Profesorskega društva, ki je pripravljeno nuditi svojo pomoč, lahko posredovalo na merodajnih mestih za čiin prejšnjo nastavitev tistih svojih članov, ki so na vrsti no stroki. č^Kal-ni dobi in socialnih prilikah, drugim pa bo skušalo najeti vse možne zaposlitve za čas čakanja, da to ne bo ootekiio nesmotreno iz dneva v dan. Pripravljalni odbor je trdno uverjen, da bo društvo v tem uspelo in da bo našlo dovolj razumevanja tako pri merodajnih krogih, kot tudi v javnosti. V ta namen vabi pripravljalni odbor v društvo vse one, ki so prizadeti in potrebni take organizirane pomoči in zaščite l "»tanovni občni zbor društva bo v nedeljo, 10. t. m. ra drž. učiteljski šoli (Resljc-va cesta) ob 10. dopoldne. Vsi oni, ki sc na prvi poziv šc niso odzvali, na.i sc naknadno pri javijo predsedniku pripravljalnega od bora tov. Lovšetu Ž. (Ljubljana, Zoološki institut univerze) in mu sporočijo svoj naslov. Pripravljalni odbor. Da omogoči tudi širšemu občinstvu uživanje znanega izdelka OVOMALTINE. ie tvrdka dr A. VVander d. d. dala v promet novi omot OVOMALTINE pod imenom »Ljudski zavojček«, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah za ceno Din 7.25 To odločitev tt. dr. A. VVander pozdravljamo, ker smo uverjeni, da je s tem omogočen dostop OVOMALTINE v vsako hišo. Dr. Fr. Korotanski: O železni industriji na Koroškem Okoli 1. 180. pr. Kr. r. so na sedanjem Gornjem Koroškem, v poznejši rimski provinciji Norikum, prišh na sled bogatim zlatim žilam. V starem Rimu se je vest o tem takoj razširila in ljudje so drveli tjakaj kakor včasih pri nas v Dorado. V zvezi z novimi razmerami, ki so vsled tega nastale na meji rimskega imperija in tedanjega noriškega kraliestva, se je razvilo mesto Oglej, v norišk' državi pa so tedaj bili položeni pravi temelji rudarstvu, v kojega obseg in področje ie spadalo najbolj slovito noriško železo. Noriško železo. ki so ca najbolj pridelovali v dolini Kršice in blizu glavnega mesta Noreje, je kmalu tako zaslovelo, da so ga opevali celo tedanji rimski pesnik? To železo tvori podlago železni industriji na Koroškenf še dandanes, tudi na slovenskem delu dežele južno od Drave, kjer sicer dandanes "e kopljejo nikjer več železnih rudnin. Prvotna domovina železne industrije na Koroškem ie Gornja Koroška. Od tod so vozili in prodijali železo in železne izdel-V* -v Uftlijo in zlasti v Be- netke. Spomin na one čase še živi na Gornjem Koroškem med narodom v mnogih pripovedkah, v katerih nastopajo bogati trgovci, po največ židje, iz Benetk in drugih italijanskih mest. Tudi krajevna imena na Gorenjem Koroškem, n. pr. Eisen-kratten na solnograški meji. pričajo o železnih rudnikih in železni industriji ob ti-rolsko-solnograški meji. Ko potuješ po dolinah onih gorskih potokov in hudournikov. ki sc z Visokih Tur izlivajo v Dravo, naletiš prav često na zadnje ostanke razvalin starih plavžev, fužin in kovačnic, pa tudi na vidne sledi že davno opuščenih ru-dokopov. Ko so bili namreč nekdaj bogati gozdovi v bližnji in daljši okolici rudokopov, plavžev in fužin, posekani in iztrebljeni, ko je industrijskim podjetjem začelo primanjkovati potrebnega kuriva, so stali na Spodnjem Koroškem v Rožu. zlasti pa na sredogorskem severnem predgorju Karavank pravi pragozdovi smrekovja, bukovja in borovja takorekoč še nedotaknjeni Tako se je v 13. in 16. stoletju preselila železna industrija s severnih predelov dežele v njene južne pokrajine, na vznožje Karavank, zlasti v Spodnji Rož, ob potoku Borovnica (Freihast) in ob Belo pri sloviti Železni Kapli, in sicer samo radi kuriva, ki ga jc tod bilo v izobilju. V tistem času so oživeli prej prazni in zapuščeni jarki ob potokih, ki hite in sc izlivajo s severnega pobočja Karavank v Dravo, ob potokih, ki so nudili zastonj svojo vodno silo nanovo nastalim plavžem, fužinam in kovačnicam ob Ristrici nad Svečami, ob oni Borovnici, ki teče mimo Borovelj iz Podljubelja v Dravo, ob Borovnici, ki teče skozi vas Rajdiše v Dravo, ob Borovnici med C.rnim vrhom in Obirjem (nemško Freibank) in končno ob Reli pri Železni kapli in ob Meži na Pre-valjah pri Dev Mar. na Jezeru in na R ivnah pri Guštanju. Kakor jc ta industrija dala domačinom, ki so bili zapo- Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih. živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjen je črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri nrijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. slcni v plavžih, v fužinah in kovačnicah mnogo zaslužka skozi več stoletij, je vendar bolehala na eni pomanjkljivost: železne rude so morali za zelo drag denar po zelo slabih in dolgih potih dovažati iz železnih rudnikov iz Labudskc doline in iz onih ob Kršici, kier Silberberg in Miitten-berg še danes pričata o rudokopih in o srebrnih ležiščih posebej. Zanimivo jc. da so slovenski grofje Kristalniki. ki so bili zemljiški gospodje in lastniki železne industrije ob Reli. svoja podjetja vodili v lastni režiji poil nadzorstvom in vodstvom takozvanih »fervežarjev« ali »pflegarjev«. Tuji grofje Dietrichstem na gradu Htim-pergu, lastniki celega Spodniega Roža, zemlje, sveta in gozdov do visokih grebenov sivih Karavank, pa so dajali svoje »Verkc«, fužine in plavže v zakup podjetnikom s pravico samostojne prodaje in prodajanja Tako nahajamo v Borovljah. Podljubeijem in na Bajdišah zakupne lastnike. deloma domačine Korošce, deloma Italijane, kakor v sličnih podjetjih tedanjega časa tudi na Kranjskem Valvazorje ali Cojze in na Pohorju Bonazzije. Cojzc, Tomaži itd Locatelli. Bonaglios. Milesi so bili taki italijanski industrijci in zakupniki humprških industrijskih podjetij v Borovljah in njih okolici. Domača re>dbina »Martinikovič« Hubmershofen je bila radi svojih zaslug za podvig tc industrije celo pobaronjena s priimkom »Silbernagel«. Svoj glavni oddajni in prodajalni trg je imela ta domača železna industrija med koroškimi Slovenci, zlasti ona v Borovljah. Podljubeijem in na Bistrici, v Gornji in Vednji Italiji, kamor so dobavljali blago črez Ljubelj, skoz Tržič in Ljubljano v Trst, od tam pa po morju do Tržišč. Četrt ure vzhodno od Borovelj stoji ob poti, ki pelje iz sedanjega mesta na Baj-diše in Sele, v idilni vasi Dolanc blizu takozvanega Leščja, kaj mična cerkvica sv. Jožefa, kjer borovski puškarji, »fuži-narji« in »drotciharji« praznujejo svoje »žegnanje« prvo nedeljo po sv. Lovrencu. V tej cerkvici visi zanimiva oljnata slika. Sredi razburkanega morja se premetava ladja, natovoriena z železnim blagom, namenjenim iz Borovelj v italijansko mesto Sinigaglijo. Že hočeio divji morski valovi pogoltniti ladjo: tedaj stopi na njen rob lastnik Miloši in obljubi sv. Jožefu na čast zgraditi cerkvico, ako ga reši. Sv. Jo-žel se prikaže nad ladjo, valovi sc poležejo, morje sc pomiri. Tako je resnično nastala cerkvica sv. Jožefa na Dolih pri Borovljah. Kakor so pohorske glažute propadle, ker niso znale zdržati tuje konkurence in so torej izgubile svoja tržišča, tako je tudi železna industrija na Spodnjem Koroškem zamrla. Italijanski trg ji je odvzela Angleška, potem pa Italija sama. Na Bistrici, na Baidišah, na Borovnici in Beli je utihnilo kladivo, so razpadli plavži. Železarne v Borovjah pa še delajo in ropočejo, ker so segle po pridobitvah modeme tehnike in se niso dale prehiteti od časa. •Va soncu m snegu po beli (Potclfu/ci Prijetne in bridke dogodivščine našega poročevtdea na prvenstvenih tekmah po Pokljuki — ali kaj na spada v športno rubriko Pokljuka ie bila zame nov svet in zato mi je bilo SKoraj žal. ko so jo opravljali, da baje nima pravega snega in letos baje sploh ni toliko pripravljena za važne smučarske tekme, da bi jo morali razen kandidatov za naslove :n neobhodno potrebnih funkcionarjev obiskati še tkzv posebni poročevalci Ker mi ie ta funkcija na belih poljanah žc več let izredno pri srcu in obe ta skoraj vselej pravi prevrat v vsakdanjem tiktakanju za dolžnostmi, sem kar navdušeno naložil šila in kopita in se precei burno vkrcal v večernega gorenjca Vreme v Ljubljani ni bilo nič kaj za smuk in zato smo bili »dilcarji« v tisti garnituri prav redki. Okoliščina mi je dala še posebej misliti zato, ker so cene za avtobuse in av-totaksije v blejskem okolišu in nočnem času primerno zasoljene Končno pa bencin res ni poceni in višinska razlika na Pokljuko je v obeh smereh dovolj izdatna. Med potjo se jc družba pomnožila na trojico, smučar ravne Voivodine, ki je bil med nami, jc vprašal samo za damsko družbo v hotelu na gori Ko smo mu obljubili bogato izbiro, je pristal na dva deleža pri tarifi. Potem smo pa potovali kot v Monte Carlo ... Samo pokrajina je bila vse lepša in zanimivejša. V svitu reflektorjev so švigale mimo nas trudne smreke, vse bre/. pravega zimskega kinča; strmo se dvigajo nad Zavetnikom ostre serpentine in kar načuditi se ne moremo možu za volanom, ki tako brezskrbno krmari nad črnimi prepadi Zdaj smo pri Mrzlem Studencu; skromen snežek je pokril idilično skupino lesenih stavb, sem in tja se že izgublja plitva smučina v gozdu. Prvi znaki, da so smučarji na delu. Prav do zadnjega ni o razkošnem smučarskem domu nobenega sledu... Saj tista živobarvna tabla na zadnjem razcepju niti od daleč ne more povedati vsega, kar nas naenkrat čaka v tej gorski samoti... Avto zavije še enkrat na desno in že smo pred mogočno stavbo kot v razkošni Švici. Vratar Ivan uredi formalnosti, mi in Vojvodinac štejemo »banke«, pa smo na toplem. In še kako... je bilo letos prav za prav mnogo več opravka kot ostala leta Med kolegi za no-vine ie bilo neka) specialistov, ki so večinoma »živeli« največ od iziav. in sicer ne samo oficielnth temveč še rajšib neofict elnih Če zaupam da smo bili v telefon ski celici — udobni in veliki sobi pri jaz nega šefa — zbrani proti večeru kar vsi konkurenti naenkrat in ie »trobil« v svet le eden. ostali pa smo poslušal* zgodbo za zgodbo najmanj v treh naših najbolj znanih narečjih ie menda dovoli jasno, da ie šel posel z neoficielnimi izjavami res lepo v klasje Sicer pa so za originalnost skoraj dosledno skrbeli še v redakcijah, kolikor se avtorji niso sami dovolj pobrigali zanjo. Tovariši iz Beograda so imeli pri tem že po opremi prvenstvo! Kaj zato. če si je nekdo odtrgal hlačnico skoraj na po lovici. drugemu pa je ostalo pol čevlja do spomladi pod snegom * Smuk že od lani ni disciplina zame... Se danes me Strese zima. če se spomnim na peklenske muke v Jalovčevem kuloar-ju. Takrat sem sklenil, da pojdem z novo sezono takoj nad ona poglavja Kurvpove knjige, toda dogodki so me prehiteli letos še enkrat. Že dva dni pred tem smukom Novinarska soba jc v skrajnem kotu proti jugu in z.ipaiiu, torej vsa na soncu in luni. Kolega Vuče že počiva na lovorjih prvega dneva; vroče mu je, da je pozabil ugasniti luč... Mojo posteli so kdo ve kdo in zakaj, postavili pod okno, ki je prijazno le podnevi. Ponoči pa mi sije luna v obraz, spim nemirno in nočni zrak mi sili preveč pod kožo. Zjutraj sem trd v »križišču« in le zaradi skladnosti s prclestno pokrajino navežem smuči tudi jaz. Ta dan je za štafete. ki se štirikrat vrnejo na isto mesto pred dom... Naloga ni pretežka . Bo že kako, na »križišče« pa naj sije zlato sonce s Pokljuke. Toda prestopanja je mnogo, tereni so tako vabljivi, da nehote zležeš v breg in smukneš nekajkrat po dolgem in počez... Pa tc le — začetnika nerodnega — zapelje po ravnem, z nosom naprej ali glavo nazaj.. Z ohromelim »križiščem« so vse te kombinacije več kot usodne.. Pideš, vstaneš piko in pol. vstaneš in sploh ne moreš več dalje. S težavo se iz- nebiš smuči, napraviš odločen sklep za tri dni odmora in praviš vsakomur, ki te hoče poslušati, da te je že prvi dan vsega prevzelo ... V takšni formi si slab konkurent — tudi na poročevalskem polju, kar je pač najhujše. Telefon je majhen, govornikov mnogo m tudi vsa prijaznost preveč požrtvovalne gospodične ob njem ti ne vlije prave ambicije... Večer ti po takšnem dnevu mine v znamenju termo-naprav in strokovnih prijemov uslužnega doktorja... Žalosten si, kako ti konkurenca še po preprogah v hotelu izpred nosa odnese vsako senzacijo... Žalosten si, ko poskušaš izravnati polomljeni konec hrbta, pa opaziš, da celo kolega z juga ta večer ne prebira Nušiča.. Po »baru« — še cenejši je od hotela m se torej bistveno loči od vseh na svetu — poseda in zbira gradivo... Do solz pa te gane njihov povratek; vsak ima gradiva za tri dni v naprej, ti pa si v znoju pozabil še na dogodke pred mrakom... Kaj bi ne, saj se komaj zavedaš, da si na Pokljuki. Iskrica na-de pa še tli, saj je dan nato brez sporeda in ga lahko porabiš za ponavljanje — na smučeh in papirju. * Ta prosti dan je bil pa gosposki. »Križišče« je dobilo spet nekaj krivine, dogodkov ni bilo pretresljivih in zato ni čuda, če sem popoldne že spet kobacal na smučeh za tereni Mazanje sem prepustil Ivanu; če je zadovoljil vso elito kar je je dozdaj bilo na Pokljuki, bo tudi mene .. Pa nisva imela sreče! Smuči — naj pristavim. da so bile nove ter na obroke in je morda ž njimi tako kot s škripanjem pri čevljih — so v bregu drsele nazaj, z brega pa niso hotele nikamor S takšno opremo sem rajši izginil daleč stran od škodo željnih gledalcev in se tam v skriti doli niči znova posvetil smučarski abecedi Si cer pa so se z enakimi nameni — pa boli šimi uspeh' — porazgubili po divnih poljanah pokljuške planote skorai vsi. ki so sicer skrbeli za red in disciplino ali pa merili čase in dajali izjave. V tem slednjem sem spraševal poznavalce in trenerje, ali mi prisojajo sposobnosti za ogled zadeve iz neposredne bližine. Prijatelj Hinko je v smučarskih stvareh avtoriteta zame in samo na njegovo besedo sem oni dan zarana odrinil proti Javorniški planini. Tako nebeško lepo jutro je bilo in gori pri idiličnih pastirskih kočah sem še svež in čil opazoval kristalno meglo, pojav, ki je baje precej pogost tod po planinah. Me glice zmrznejo v drobne kristale in se v sončnih žarkih leskečejo v vseh barvah... Sonce se skozi nje vidi podolgasto, pravo pa sije tako kot drugod nad onim. Križi in težave za dohod na Lipanjsko planino na smučeh se začnejo po dobri uri prijetnega smuka. Strmo se dvigne breg, treba je v gozd, pa v široko zaseko in po njej do kolovoza, ki vodi v ostrih ovinkih malo manj kot do bajte na njej. Pod spretnim vodstvom saveznega glavnega tajnika, ki ima za takšno pot zmerom »pse« s seboj, sem na oni strmini ostal s svojo usodo sam in s smučmi na rami. Poglavje o mažah in psih bo treba ponavljati! Zdaj mi je samo še pot oblival lice in strah spreletaval ob misli, da bo treba po tej poti nazaj do telefona. Na planini je bajta, skromna in lesena; meni se je zdela kot razkošen grad.. Poveljnik bajte Tone je postregel s čajem in kavo in zdaj šele sem z bistrim očesom objel vso to bajno okolico v snegu in soncu. Še nekaj sto metrov višje se odražajo od sinjega ozadja ostri vrhovi Draškega vrha in Debele peči, proti dolini pa uhaja pogled daleč preko blejske kotline skoraj do meglene Ljubljane. Nad vso to belino, ki kar jemlje vid. se širi brezoblačno modro nebo, nad vsem gori pa žarko zimsko sonce. Kulise, ki jih more ustvariti samo mati narava. Potem gredo v smuku tekmovalci. Skoraj 60 jih jc nastopilo v tej drzni disciplini, znak, da ima med smučarji vedno več pristašev. Ping-pongarji na smučeh, tako jim hudomušno pravijo vozači na dolge proge, kjer je malo lepega za oko in še manj privlačnosti za dekliška srca. Toda naše planine so že takšne, da je treba znati v šmuk, ker se sicer na smučeh le težko vračaš z njih. Bratje Čehoslovaki nas svarijo, naj ne častimo preveč alpskih disciplin, ker bomo sicer le težko imeli besedo v klasični kombinaciji. Toda v krajih pod gorami je naš sedanji razvoj neizbežen ... Število »smukafev« narašča, v tekih in skokih pa slišimo že dolgo samo ista imena. Če bomo tudi slednjim privoščili trening po Harrerjevem vzgiedu. se nam tudi v onih manj elegantnih tekmah ni treba bati prav zadnjega mesta Toda v smuku smo pa tiči že danes. Le oglejte si o priliki drznost našega Pračka. Heima ali Čarma-na. pa boste videli, kako kratka je navzdol pot, za katero je treba navzgor 3 ali 4 ure. Ni čudno, če dekletom kar igrajo srca, kadar jih vidijo kot na krilih leteti z vrhov v doline in slišijo, ko se vriskajoč vračajo v dom Moj povratek z Lipanjske planine kljub nepozabnim vtisom pa ni bil prav nič podoben takšnim . Že pri startu od cilja za smuk proti Pokljuki sem opazil okoli sebe Same vozače, ki jih že dolga leta povsod srečujem v najboljši formi Že to sc mi ni zdelo najbolj prav Kolovoz pada precej strmo, sneg je zbit. ovinki so kratki in ostri rob proti dolini je brez drža jev in obeta idealne kozolce po nekaj me trov nižje Poskusimo morda poide brez njih in nekaj »teorije« imam tudi že za seboj Toda tod ne pomaga nobena vari-ianta iz knjige brzina ie zmerom večja noge so zmerom mani moje in rezultat vi dite na sliki Ko sem se u«od in smučmi na rami V potu svoiegfl ibra za sem nato vlekel kosti rojstva do kraja zaseke, nato pa poskusil znova... Odtod je šlo gladko, če ne upoj,c*am, da je bilo treba nekajkrat globoko po sapo .. Dan karambolov se ie primerno zaključil s kapitalnim odletom v gozdu pod Javor-niško planino Prijatelj Mirko je zaupal mojemu znanju in smučal tik za menoj; ko me ie zagledal odleteti v bližnjo ska«« in smreko ie ustavil s prisilnim plugom — zadnjo nogo Nesreča ie hotela, da je zlomil konec desne smučke, zvečer pa pravil po hotelu še o modri lisi ki jo je njemu povzročil moi neloialni poskus, da bi se uvrstil med »viteze belega športa« Ostanek tega dneva ie bil zavit v samo prozo Živo mt je ostalo v spominu /e to. da zvečer vsa mehkoba in toplota udobne posteljice ni bila dovolj, da bi me spravila v dobro voljo In pa sklepov sem storil nekai takšnih ki bodo — če se ne premislim — v škodo vsesplošnemu razvoju na>ega mladega smučarstva, zato pa v tem večjo korist množici smučarjev ki imajo hikori-smuči in už vajo v zimski naravi le na soncu m snegu, nc pa ob skalah in smrekah... • Jutro po tej bitki nas je zbudilo v svežem snegu Snežna odeja se je dvigala kar vidno, skozi okno se ni videlo skoraj nikamor . Človek, ki je brez smuči gazil od savezne pisarne v Hajnriharjevi vili poleg hotela, je tičal do pasu in še globlje v snegu. Start za točko ta dan je bil spet gori nad Tonetovo postojanko.. Sklepi in očitki prejšnjega večera so bili dovolj trdni da sem odpovedal sodelovanje Kolega iz redakcije je obljubil zanesljivo pomoč; ostal sem pod streho. Na planinah p& s« je med tem divji ples snega in vetra povečal tako da so morali vsi — tekmovalci, sodniki in tudi maloštevilni poročevalci, ki se niso dali motiti pn poslu — spet vrniti v hotel. Popoldne se je pohod na start ponovil v enaki obliki, le da je bilo vse mnogo bližje. To pot smo imeli največ veselja s tovariši iz Beograda, ki so prišli na Pokljuko — kot na nogometno tekmo. Ker jim čuta do dolžnosti in ambicije pri delu ne smemo oporekati, moramo pristaviti, da so v pravih civilnih oblekah — z dolgimi suknjami in promenadnimi klobuki — res odšli v silnem metežu nad pol ure daleč na start za slalom. Vračali so se po več urah navdušeni in mokri kot miši, predvsem pa posvečeni v bistvo smučarstva. Koliko so imeli ta večer povedati či-tateljem prestolnega Beograda! Mi pa smo po izdatnem prerekanju ob telefonu proslavili vodstvo Jugoslavije v začasnem izidu ter za slovo zavzeli »bar« do zadnjega kotička. V funkc:jo so stopile vse tri harmonike, stolov je zmanjkalo in plesa željni so morali na kamenita tla v predsobo. Sicer pa je smučarsko rajanje tako prisrčno, da se nikomur ni mudilo nikamor; saj je zunaj snežilo kot bi trgali cunje -n bilo že po tem skoraj gotovo, da tekme na Pokljuki ne bo več nobene. * V nedeljo zjutraj smo se zbudili v severni pokrajini, odrezani od vsega svet.i. Težki sneg je potrgal žioe, zaman so beo- ^^m drugI, vsi kar ne^trpai. da se čiinpr^j .sačne vesela vožnja v dolino. Sneg naletava v gostih in mokrih kosmih; dobro sem odet — še Amundsen na odpravi do severnega tečaja ni mogel biti boljše — toda snežinke mi lezejo v nos in oči in še poti ne vidim dobro pred seboj. Do Mrzlega Studenca sem v formi in se držim favoritov. Na srečo je do tja nekaj ovir. pa med tem lahko večkrat in krepko napolnim pljuča z novo zalogo. Pri kantini se vrsta raztrga, nekateri gredo na mazanje, »boljši« pa potegnemo dalje. Cesta se dviga položno, toda smučke postajajo težke kot svinec Mislim, da so krive noge. pa skušam ohraniti tem po Razdalja se veča Z' om bolj; že nc vidim več prednjega moža. Ko se cesta KUSANGO GROZOTNO POROČILO dokončno obrne navzdol, ostanem srečno sam. Zdaj pa zdaj me kdo z veselim »smuk« požene v stran, potem pa »vlečem« dalje. Da celo navzdol ne gre več samo, nesrečni Ivan! Tako idilična je pokrajina, kar pesnik bi moral biti, če bi hotel prav povedati vse. kar vidiš in čutiš, ko si takole krčiš pot skozi tiho gorsko naravo. Toda »konjiček« ne gre nikamor! Curkoma mi lije pot s čela, srcc sili v žep, zaradi užitka pa se moraš še umikati vrsti ostalih, ki so startali dolgo za teboj, pa te z bridkimi opazkami puščajo za seboj. Dan sc nagiba proti večeru. Ko se priplazim s klanca pred Zavetrni-kom, me mine zadnje veselje. V zailonu pod skupino smrek ob cesti si snamem konjička, očistim spodnji ploskvi in iš cm mazila Jabolka in čokolada, to bi bilo edino... Še smreka se strese, ko vidi to žalostno sliko in mi nasuje pol vrha snega v nahrbtnik. Potcin pa se plazim dalje! Z enako žrtvijo iz Zagreba skleneva končno kar peš dalje: saj sem nekje ujel informacijo — koliko sem jih že slabih — da je do postaje le še kilometer in pol ter četrt ure. (Bilo pa je vsega zame še uro in pol!) Na srečo so naju dohiteli požrtvovalni samaritanci iz Slaloin-kluba 34. poslovali so torej tudi še po tekmah — s pa-rafinom . Hvala jim. kajti siccr oni večer najbrže ne bi bil prišel z Gorenjske. Potem je šlo kot z vrhničanom, preden so mu povečali brzino Pod klancem je obtičal plug; stlačil jc sneg vse do Crorij; tla so bila čudno vijugasta in tudi ta del »proge« ni potekel idealno. Tik pred ciljem me »vleče« Se podporočnik Joco; tudi on se ne hvali s snegom, končno pa izgine v temi tudi on... Pred »Triglavom« je cilj s čajem. Prvoplasirani že odhajajo na vlak; prišei sem prepozno še za okrepčilo. Kakor v sanjah slišim le £c nelepe očitke, češ da je končno le na cilju tudi »Jutro«, ki bo najbrže pisalo, naj se ta tek sploh ne oceni Kdo bi jim štel v zlo. ko pa vsi vedo, da je startalo že ob dveh popoldne. »Vozili smo« kot naši v Chamonixu pred II leti! • P.S Kovček, ki je ostal na Pokljuki, je srečno tudi že pod domačim krovom Ko bo uravnano še »križišče« in bodo zacelje-ni žulji in praske po okončinah, »borno« spet nastopili takšni kot smo bili pred 14 dnevi. In sicer — v tečaju za maže in »pse«! Na smuku pa samo — i/ven konkurence. Lav. Struna. Viharna noč na Jahorlni grajski konkurentje že na vse zgodaj klicali svoje redakcije. Mi smo zato tem mirnejše ostali pod odejami. Dopoldne je bilo nato posvečeno oficielnim zadevam. Na sneg ni maral nihče in boter ter »kučeg.iz-da« Ante jc z veseljem ugotovil, da je danes še posebno zadovoljen z razsežnostjo svojega doma. Se ljudje vsaj lahko sprehodijo od pritličja gori do mansardnih skupnih ležišč. Zadnji govor po telefonu je prinesel samo še turobno vest. da so sani z Bleda odn. Gorij že 6 ur na poti. S tem dejstvom je zame spet postalo pereče — kako bom startal prvič na 16 km. Teorijo za to disciplino sem imel že do-tedaj v malem prstu, praktično se mi je obetala proga zdaj — v svežem in mokrem snegu z nepozabnimi razodetji. * Kadar me torej na smučarskem polju čakajo popolnoma nove naloge, rad povprašam avtoritete, kaj mislijo o meni Tudi to pot sem dobil večinoma laskave ocene t, edinim priporočilom, naj dobro namažem in izberem sopotnika z enako kvalifikacijo. Za mazanje sem več kot začetnik; menda mi je Ivan bral to lastnost že iz oči, pa je smuči gladil kar bolj na vrhu. Drugič bova pač drugače! Po kosilu smo torej v vsej naglici pobrali ropotijo Nekateri so zatrjevali, da se da s Pokljuke zdrkniti v dolino v uri Če sem priračunal varnostni koeficient ene ure. so bile torej šanse za pravočasen prihod na večerni vlak več kot ugodne Zunaj je snežilo nepretrgoma že drugi dan in nasulo poldrugi meter nove zaloge Zavil sem se torej v vse razpoložljive cunje, opr tal najpotrebnejše orodje na rame kovček pa prepustil skrbnemu šefu zaradi poznej šega prevoza ko bo Pokliuka dosegiiiva še z drugimi sredstvi kot samo s smučnv Start ie bil malo po dveh popoldne Sto pil sem v vrsto samih fovort >v vod' ie bivši prvak v slalomu Stane dalie sc- bili žilavi podpolkovnik in komandant nn'e smučarske vojske, zastopnik mlade sodniške generacije ves ognjevit' Feri. pa zmerom razpoloženi kolega iz redakcije in ie Na Jahorini rznad Sarajeva se je vršil 111. smučarski tečaj sarajevske sokolske župe od 13. do 20. januarja. Vodil ga je savezni sokolski smučarski vodnik M a j n i k Nande. Tečaj je izvrstno uspel. V jugoelovenekem So-kolstvu se smučarstvo tudi vžupah izven dravwke banovine nenavadno hitro in močno razvija. Jahorina. Vsi tečajniki so zbrani. Sed iihu <-.. mizo velikega planinskega hotela. Doma prestolonaslednika Petra- Pogovarjamo se o preteklem tednu, o uspehih in neusjiehih tečaja. ki se jutri zaključi. Skoro ves teden je snežilo, hud mraz je bil. pa smo vendar zdržali do kraja fte jutri jo mahnemo z onimi brati, ki so šele nocoj prispeli iz Sarajeva. preko Gole Jahorine na Tresko in preko Vrela Prače nazaj da še oni spomiajo kraje, kjer smo se dan za dnem borili za »obstanek ali propast«. Za ti ali izgubiti se ne moremo, naj brezštevilni smučarski »grobovi« — pika je pač nekoliko preskromen izraz — dovolj vidno označujejo našo pot-Dobro volie smo in zadovoljni. Kako tudi ne, saj so za nam' vsi napori in tečajniki navdušeno prerešetavajo nove prvine in smučarske umetnosti, ki so se jih v tečaju naučili. Celo sestra Katica je prepričana, da ima talent za smučanje, četudi za zdai le bolj za teoretični del. Poleg tega pa še ta presneti Zagrebčan tako imenitno vleče svoj meh. Nič zato. če ima Ahmet malo zvito nogo. nič ne moti. če ima Gastrofovo uho od ozebline nekam nenavadno obliko, za človeško res nekoliko preveliko Marsikatera bolj ali manj posrečena kila pade nocoj na ta račun. Gastrof se prav nič ne jezi. ko nvu tcvariši obetajo, da ga tvomica »Penkala« zaradi njegovega velikega ušesa prav :>to-o najame za reklamo- Jutri bo to ie vse prešlo- Le naš gazda. ki jo ves teden tako skrbno nudil našim želodcem prvo pomoč, ko fino se lačni in utrujani vračali z veibališča. je danes nekam nemiren. Mrk in resnega obraza bega od okna do okna. opazuje nP-bo. gltMia na toplomer in uro- Slučajno pogledam v kuhinio. Tudi oskrbnica stoji pri ognjišču z objokanimi očmi. Kaj neki jima ie? Devet je ura- Odnravljam se sr«et. karti v tečaju imamo strogo odmerjene lire dela in počitka. In kadar gre za red. dežurni prav nič ne loči vodnika od tečajnika. Gazda. videč, da odhniani. oristoni: *Sin mi je odšel ob dveh popoldne s smučkami v Črno Reko Pa ga 5e n: >azaj. čeprav bi se moral že zdavna; vrniti. Smučar - začetnik ie in znavalec Jahorine Hitro smo oblečeni in pr pravlieni na ">ot Vsak ime svojo svetilko. M'lan obesi puško Čez pleča, iaz vtaknem pištolo v žep Za veak slučaj kajti volkovi tod niso redek poiav Zunai ie krasna mesena noč m tre-mo n-^ko r^ledene- "S mp'"tmnv n>,tn!nod em'1*m' VnSfl oko-'•(•)» 'e v de*: fant^At^n* kot pok^aiina i m«*«*!! Na vr»»ii na« 7»'",>h: mn^n veter It srp-Ci nem p'ha «• t>r-b«»t w*to hitro napr«diiip-mo. Oblaki svizca postajajo vedno goste iši, ledene iglice ostro zbadajo v obraz, Mavro vodi. Tedaj pa tedaj po^anemo, da ugotovimo pravo smer- Kljub največji previdnosti zaidemo- Vrtimo !»e v kro^a. Slednjič smo zojk4 na pravi poti. D-ob^r vodnik j.? Mavro. Spuščamo se navzdol. Mavro pazi na smer-Smuk je lep. zato zdrknemo mimo njega-Rezek svarilen krik. V o-^r^ni obratu t-vržem vstran, še meter, dva — pa bi zdrk-nil v večnocrf. Pred ..ami zija globok prepa« S smučkami ne moremo naproj. Za-ko^' nio jih ob stolnati steni v shcgu. da nam ii vihar ne odnese. Previdno obidemo oo'. rob. da pridemo po položnej? strani v dol; no. Čim nižje prihajamo, lem večji so zameti. Ugrezamo se preko pasti in r velikim naporom se skopljemo iz sru-gn. Koder je fltrmejse. se ob opori palice mečemo v globino. S temi si prihranimo nekaj metrov napornega gaženja. Strašno dolga se no.m zdi naša p-ot- Tiha skrb nar» gloda. Da nismo mogoT* za?li? Mavru je omrznil palec- Ko mu ga drgnem s snegom, mu omrznejo of-lali r>rs?i. Zaman je ves napor. Roka ostane neobčutna. Vasi, našega edinegi uianja. ne v;dirno aikier. Zdaj nas tare šo druga skrb. Kaj bo z Mav-rovo roko? Poleg tega toži. da tudi prstov na nogi ne culi več. Na vso moč hitimo v dolino. Naposled je pred nami vas. vaa tiha in mirna, zakopona v sneg. le črne slrehe. raz katere je veter odp;hal sneg, jo odkrivajo našim očem. V hiši gostoljubnega seljaka smo ^e odpočili od dosedanjih naporov Mnogo truda ras j« stalo, preden smo ož vili Mavru pre^e- l^u-di izgubljenega oskrbnikovega sina smo našli- Ležal je v sosednji h ši c jv.^kodovano nogo. Pojx)Idne so ga zasledili ?eliaki gori pod Godovrem in ga spravili v vas- Prav radi bi rešili oskrbnika in naše tovariše skrbi, kako je z nami in kaj je z izgubljencem. ali na povratek n; bilo niti misliti. Nobena obljuba ne bi spravila seliaka iz koče. da nam pokaže pol. Zaman je bilo vse prigovarianje. Niza d n ie smo sprevideli tudi sami, da moramo počakati, da potihne vihar, ki je še vedno tulil okror oglov in se zaganjal v ftene- Polegli min v kot sobe. da 1'iamemo listih par uric spanja, ki nam ( .-anejo do zore. Slabo smo spali to noč- Preve? nas je zdelala naporna pot. Zdaj ja la nemirno trenil z nogami, zdai se je oni stresel od nenadne groze v nemirnih sanjah ali pa tetiko zat -kol. Drugo iulro smo se vrnili. Povratek je bil mnogo lažji, čeprav smo b:li neprespani, utrujeni in lačni. Na srečo sem imel s seboj nekaj sladkorja, k' nas ie nekol'ko poživil, fte vedno ie bril o^ter veter in Mavro je ponovno tožil, da so mu omrznil nrsti na rokah in nogah. Drgnenie s snegom r; pomagalo Ko sem mu dal še svoie rokovice od Jntorov'ne. it» bilo nokoliko boljše. Končno, končno Naš dom ie pred nami. st Mayer se je rodil 18. novembra 1876 v Ljubljani kot sin sodnega uradnika, ki je služboval ta čas v Škof ji Loki Gimnazijo je študiral v Ljubljani, nato pa je šel na medicinske študije v Gradec, kjer je promoviral 1900. Mlada leta je prebil v službi v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji ter na porodniški kliniki v Gradcu. Leta 1904. je bil sprejet v državno službo in njegovo prvo mesto je bilo v zdravstvenem resoru okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico. Tu je ostal dve leti, nakar je bil premeščen k okrajnemu glavarstvu v Logatec. Ob svetovni vojni je bil mobiliziran kot črnovojniški zdravnik in je do božiča 1917 delal v rezervni bolnišnici V, ki je bila nastanjena v »belgijski« vojašnici. Tedaj je postal šef-zdravnik pri domobranskem dopolnilnem poveljstvu, pozneje pa je bil dodeljen k železniškemu gradbenemu poveljstvu v Logatec, kjer jc avstrijska vojaška uprava gradila i/, strateških razlogov paralelno železniško progo Logatec-Hotedršica-Godovič-Vipava, ki pa zaradi drugačnega razvoja zgodovinskih dogodkov ni bila nikoli dograjena. V januarju 1919 je dr. Mayerja še v zasedenem ozemlju našel dekret, da je imeno- Stilno nttfo, m asfreza vsem zolifcvam tiezite /Seže matih ctrcG in previdnosti pri higieni otrok, so »RIVIERA« mila za otroke. Posebna specialiteta pa je HRUIVIDEIRAV mlečno milo za otroke, ki so ga kemiki izdelali iz najplemenitejših surovin in mlečne kreme. Bodite odločni in zahtevajte povsod »RIVIERA« toaletna medicinalna mila za otroke. van k zdravstvenemu odseku za Slovenijo, ki ga je takrat vodil pokojni dr. Ivan Oražem, in od takrat trajno sodeluje pri vodstvu naše javne zdravstvene uprave. Povsod so ljudje dr. Mayerja ohranili v spominu kot dobrega človeka in zavednega narodnjaka. Prebivalci logaškega okraja še dobro pomnijo, koliko je kot vojaški zdravnik storil tudi za siromašno civilno prebivalstvo, ki mu je pogostokrat nudil brezplačno zdravniško pomoč in mu tudi drugače pomagal, kolikor je le mogel. Ko je kot vojaški šef-zdravnik zavzemal važno vojno službeno mesto v Ljubljani, je s svojim vplivom in ugledom rešil marsikaterega Slovenca in Slovana pred fronto. V posebno blagem spominu ga imajo številni srbski vojaki in oficirji, ki so se kot vojni ujetniki zdravili na njegovem oddelku v tedanji »belgijski« kasarni. Dr. Mayer je že takrat pokazal pravo jugoslovensko miselnost s tem, da srbskih ujetnikov, ki so tvorili glavni kader njegovih pacientov, nikakor ni ločil od avstrijskih vojakov, temveč jim je ob vsaki priliki pokazal še svojo posebno naklonjenost. Iz tistih dni ga še danes vežejo mnoga prijateljstva na odlične srbske borce, ki so bili takrat njegovi pacienti. Prav tako pa je načelnik dr. Maver tudi danes v ospredju vsega našega nacionalnega in javnega humanitarnega dela. V banovinskem odboru RK je predsednik sanitetnega odseka, a poleg udejstvo-vanja v Sokolu je že dolgo let predsednik hazenske sekcije pri SK Iliriji. Prav tako se marljivo uveljavlja tudi v ožjem stanovskem gibanju in jc predsednik Fonda za preskrbo zdravniških vdov in sirot. Vsekakor pravi mož na pravem mestu. KUSANGO GROZOTNO POROČILO Odločeni so roži kratki dnovi... Brežice, 1. februarja. 29. januarja jc kruta smrt iztrgala iz naših vrst ne/no. ljubko cvetko Mileno Kušljanovo. Kljub svoji mladosti je bila resna in delavna. L dejstvovala se je inalo-dane pri vseh društvih. S finim, prikup nim nastopom si je prisvojila srca vseh. Zlasti se je z vso vnemo oprijela dela pri Sokolu, iz katerega je izšla kot marljiva naraščajnica in je pozneje kot vzorna va-diteljica vodila deco in naraščaj. Ze bo-lehna. je bila vedno pripravljena pomagati kjerkoli, tako pri dramskem odseku, kakor pri vseh drugih sokolskih prireditvah. Pri vsem tem je pa še našla časa, da pohiti v prirodo, ki jo je oboževala. Mi Sokoli ohranimo dragi sestri trajen spomin, a pogrešali je nc bomo samo mi, temveč tudi ostala narodna društva, predvsem Jadranska Straža. — Sladko spavaj, draga sestra Milena v domači zemlji, ki si jo tako vroče ljubila! Žalujoči rodbini iskreno, bratsko sožalje! Jože Rus gre v pokoj Ljubljana, 1. februarja. Jože Ros, ravnatelj zemljiške knjige, dodeljen apelacijskeinu sodišču v Ljubljani, je z današnjim dnem stopil v pokoj. Gospod Jože je rodom iz Velikega Gabra, srez Litija. Prava dolenjska korenina. Preromal je vso Slovenijo, od Ilirske Bistrico tja do Murske Sobote. Svojo sodnijsko službo je pričel 1. 1899. na Vrhniki, od tam je šel v Ilirsko Bistrico, nato v Kranjsko goro, Ško-fjo Loko, Litijo, Novo mesto. Prevrat ga je zatekel v Litiji. Kot dober pevec je bil dolgo časa član Glasbene Matice iu sSlav-ca«, sam pa je ustanovil po vojni pevsko družino v Kranjski gori in pozneje v Dolnji Lendavi. Po prevratu inu je bila poverjena naloga, da je najprej uredil in organiziral sodnopisarniško službo v Dolenji Lendavi in nato v Murski Soboti. Leta 1920. je bil poklican v ministrstvo pravde v Beograd. Tam je kot dober stanovski tovariš in prijatelj mnogim našim sodnijskim uradnikom šel z nasvetom in dejanjem vedno na roko. Za svoje odlično poslovanje je bil odlikovan najprej z redom sv. Save V. stopnje in nato še z redom Belega orla V. vrste. 1 Po 6 letnem delu v Beogradu je bil premeščen v Ljubljano in dodelejn k apelacijskeinu sodišču. Nocoj mu je sekcija Združenja zemljiškoknjižnih uradnikov priredila intimen poslovilni večer, na katerem mu je izrekel toplo zahvalo za vse tovariške usluge predsednik sekcije, viš. pis oficijal g. Joško Ziherl. Vrstile so se mnoge napitnice. Gospodu Jožetu Rusu želimo, da bi v miru in zdravju vžival svoj zasluženi pokoj. Življenjski jubilej g. Franca Erklavca Kontrolor ljubljanske električne cestne železnice g. France Erklavec, dopolni danes 60 let svojega, vestnemu delu in zgledni to-variški vzajemnosti posvečenega življenja. Rodil sc je v Mostah pri Ljubljani, pri mestni cestni železnici pa službuje že dolga leta. Slavljenec je značajen rodoljub in ve lik prijatelj prirode. Lovci in ribiči ga posebno cenijo ket dobrega tovariša in prijetnega družabnika. Pridružujemo se želji mnogoštevilnih prijateljev, da bi s svojo življenjsko družico gospo Ivano, rojeno Ja-nežičevo iz Iškega Vintgarja, praznoval še mnogo veselih jubilejev. Delo ženske sekcije Jadranske straže v Ljubljani Ljubljana. 1. februarja V sredo je imela v tlamski sobi kavarn« »Emone« ženska sekcija JS drugi redni občni zbor, ki so se ga udeležile članice v častnem številu in se vnovič navdušile za to narodno organizacijo. Predsednica ga. Pirkmajerjeva je v nagovoru iskreno pozdravila svoje sodelavke, zastopnik« oblastnega ter krajevnega odbora JS in mornariške sekcije. Nato se je spomnila narodne nesreče, ki je zadela s smrtjo najvišjega zaščitnika pomorske zavesti vso Jugoslovane. Poudarila je, da teži bodoč« delo ženske sckcije zlasti v pridobivanju mladine za cilje JS; s pritegnitvijo čim večjega števila članstva iz vsek »lojev naroda bodo preprečeni pohlepni naklepi sovražnikov, ki celo v svojih šolskih zemljevidih začrtavajo našo zemljo s svojimi krivičnimi mejami. Tu je treba zavestno ustvarjati branik zlasti z utrjevanjem zmisla za morje. Predsednica je slednjič opozorila na važno socialno nalogo, ki si jo je nadela ljubljanska JS, da približa morje naši revnejši mladini tako v zdravstvenem kakor v duhovnem pomenu. V ta namen je zbrala ženska sekcija že prvi sklad za nabavo ene postelje v bodočem domu. letos bo pripravila vse potrebno, da omogoči še eno posteljo. Tajnica ga. Kmetova je podala skrbno sestavljeno poročilo, iz katerega se zrcali vsa vnema in skrb za napredek te sekcije. Po poročilih odbornic gg. Knezove, Znidar-čičeve in prosvetarke Kroftove, ki je v lepi besedi povzela naloge JS, je podal poročilo nadzorstva zastopnik krajevnega odbora Likovič Josip. V svojem nagovoru je poudaril, da se je jugoslovenska žena ved no žrtvovala za svoj narod. Gotovo bo tudi poslej sledilo naše ženstvo največji jugoslovenski ženi kraljici Mariji, ki je doprinesla res kraljevsko žrtev na oltar domovine, ko je / izgubo svojega soproga nesebično žrtvovala srečo svoje družine za lepšo usodo Jugoslavije. Nato jc podelil zastopnik krajevnega odbora sedanjemu odboru ženske sekcije ra/rešnico s posebno pohvalo; za svoja izvajanja je bil nagrajen L odobravanjem. Pri volitvah je bila vnovič izvoljena zs i\»čelnico ga. Pirkmajerjeva; v krog njenih sodelavk pa so vstopile še preizkušene po-bomice za našo JS. Slednjič so bili izne-šeni itrvilni stvarni predlogi glede pridobivanja članstva. Letošnji občni zbor ženske sekcije JS je bila prav prisrčna manifestacija za naše morje, ženski sekciji pa naj bo ta večer v čast in pobudo. <£Ša $lntbkl spoti NIVEA -dietne Zlasti v mrzlih zimskih dnevih je potrebna Vaši koži — da ne razpoka in da ne postane raskava. — močna zaščita proti vplivom vremena. Nadrgnite zatorej vsak večer, a tudi čez dan, obraz in roke dobro z NIVEA-kremo! Potem tudi oster in mrzel zrak ne bo škodil Vaši koži; ona ostane nežna in elastična. Odkod ta učinek? Od eucerita! Ravno on dela Nivea-kremo tako učinku jočo. Gradimo mostove in ceste Kljub krizi in zaplotnikom nI zamrla podjetnost Sa\'a, 29. januarja Poročali smo že o prizadevanju JNS, da se zgradi prepotrebni most na Spodnjem Logu pri Litiji. Nasprotniki so trobili ▼ svet, da je načrt mostu le političen manever JNS. Ko pa so videli, da naši možje resno nabirajo prispevke za most (gramoz, les, vožnje in vse drugo potrebno), so nasprotniki pokrenili protiagitacijo: ničesar ni treba dati. Ustrašili so se, da bi se posrečila naši JNS gradnja mostu vkljub hudim časom, medtem ko SLS ni mogla zgraditi mostu niti v časih konjunkture. Marljivo zbiranje pa jc bilo tako uspešno, da bomo po Svečnici že pričeli most graditi. Na odločilni seji režijskega odbora, ki mu predseduje litijski župan g. Lajovic, jc bilo ugotovljeno, da sta na razpolago denar in material. Od petih konkurentov je dobil gradbo ljubljanski mestni stavbenik g. Mison Josip za 134.195 Din. Z darovanim materialom, kulukom, vožnjami in vsem ostalim pa bo stal most okrog pol milijona dinarjev. Ta visoka številka dovolj zgovorno priča o marljivosti gradbenega odbora. Zaposleni bodo po večini zasavski brezposelni. Prav tako bodo napravili potrebne obrtne izdelke domači obrtniki. Načrt za most je izdelal banovinski inženjer g. Slavko Viher iz Ljubljane, ki je v poslednjem času izdelal načrte za več sličnib mostov. Novi most bo veza! dve banovinski cesti in sicer cesto Litija-Sava-Mošenik. ki je speljana po levem savskem bregu, ter banovinsko cesto Litija-Snodnji Lr^»-Polšnik po desnem savskem bregu. Po tej strani bo tekla kasneje tudi nova zasavska cesta ter so pri načrtu že vpoštevali višinsko traso nove ceste. Gramoz že vo- Vlomilski pohodi družbe Franceta Omerze Slov. Bistrica, 1. februarja Slovenjebistriški davčni urad je bil v eni zadnjih noči deležen obiska vlomilcev. Razni klate-ži in tatinski ponočnjaki, ki se potikajo po svetu za priložnostnim plenom. so gotovo prisluhnili ljudskemu glasu. ki neprestano toži, da gre ves denar za davke, in tako sj vlomilci poskusili svojo srečo na davkariji v Slovenski Bistrici. Najprej so s ponarejenimi ključi odprli glavna vrata in vrata hodnika, nato pa so e »svinjsko nogo« navrtali težka železna vrata v urad. Dejstvo, da so delali s svinjsko nogo. priča, da so si privoščili ta nezaželeni obisk kakšni poklicni služabniki kriminala. V uradu so skušali navrtati tudi dve železni blagajni, ki sta hranili precej gotovine, a jim posel ni uspel Da se vsaj malo oškodujejo za svoj trud, so pobrskali po nezaklenjenih omarah in predalih in so v resnici iztaknili 364 Din in pobegnili. Celotne škode pa ie okrog 000 Din. Zelo verjetno je, da so bili vlomilci iz družbe znanega razbojnika Franca Omerze, ki je z Blance pri Brežicah doma in ki v družbi s svoiimi tovariši že dalj časa vznemirja velik del nekdanje Spodnje Štajerske. Pravkar poročajo tudi iz Sevnice, da je Omerza z nekim 23!etnim Martinom Golobom z Blatnega vrha pri Laškem in naj- zijo, po Svečnici pa zapojo krampi in lopate. Moravče, 30. januarja Vodna zadruga je lani regulirala Drtiš-nico in izvršila osuševalna dela ob cesti, ki vodi iz Moravč proti Pečam. S tem je ta malo znani konec kamniškega sreza mnogo pridobil in ugodne posledice smo-trene rcgulacije se bodo kmalu pokazale v gospodarstvu. Zaradi regulacije so morali zgraditi nov most na cesti iz Moravč proti Pečam. E.no leto so morali vozniki s precejšnjo previdnostjo voziti po lesenem zasilnem mostu. Jeseni pa jc kamniški sreski cestni odbor pričel grsdnjo novega že-lezobetonskega mosta. Delo je prevzelo podjetje Ivan Svetina iz Ljubljane in most bo žc s prihodnjim tednom odprt za promet. Je trdno in solidno zgrajen, dolg je 8 m, širok pa 55 m. Delavnost cestnega odbora, ki kljub slabim časom skuša na najprimernejši način odpomoči nujnim in neodložljivim prometnim potrebam, zasluži vse priznanje. Zdaj razširja dva nevarna ovinka v Selu na cesti iz Doba v Moravče. Ovinka bodo deloma preložili, ker sta spričo živahnega avtobusnega in avtomobilskega prometa po Moravški dolini zelo nevarna. Odobraap «* Wni>*Fr>tm soeiistn* politike in Mrodnt«« nirar|j4 Si it««' 2« od 15. It 1932. brž še s kakšnimi drugimi neznanimi kom-plici obiskal pred kratkim ponoči hišo trgovca Martina Gučka v Dobju pri Planini. Tatovi so s ponarejenimi ključi odprli kuhinjska vrata, se splazili v trgovino, se otovorili s precej bogatim plenom in izginili brez, sledu. Pokradeno blago so nabasali v vreče in v koš, ki so jih prav tako ukradli v hiši. Med drugim so vzeli • teboj 25 kg pražene kave, 6 kosov precej dragocenega kamgarna. 17 kompletnih io-pic, 30 moških belih in pisanih hlač, precejšen kup srajc in nogavic, 4 kg bonbonov, nekaj žganja in mesa in pa browning, ki so se ga ziikovci gotovo še posebno razveselili. Trgovec trpi škode okrog 14.900 Din. Na delu je bilo, kakor kažejo znamenja, kakšnih 5 pajdašev. ZAHVALA Gospodu dr. B. Lavriču. specijalnemu kirurgu v Ljubljani, Knafljeva ul. 10, in pri-mariju IT. kirurg, oddelka v obč. državni bolnici, za uspelo operacijo moje dolgotrajne 6-letne želodčne bolezni, za njegov prijazen nastop, za njegovo veliko skrb in požrtvovalnost, kateri mi je v tako obilni meri izkazal. Vsled tega ga vsakomur toplo pri-poročam. 1289 IVO KARARA, iz Maribora. DANES PREMIERA VELEFILMA PEERGTNT X) IBSENOVIH MOTIVIH FIlm, ki je navdušil vse narode. — Največja umetnina sezone HANS ALBERS in OLGA ČEHOVA SLAVITA ZMAGO PRAVE UMETNOSTI Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA TeIefon 21-24 Rezervirajte vstopnice. Prcdprodaja od 11.—>^13. Predstave čez praznike ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zvečer Radi izredne dolžine filma prosimo cenjene obiskovalce, da pridejo točno k predstavi. Domače vesti ♦ Ministrski predsednik g. Jevtič bo danes govoril v radiu. Na predvečer jutri snjili dopolnilnih volitev v senat bo govoril danes, 2. februarja ob 20. uri predsednik ministrskega sveta in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič po radiju o delu kraljevske vlade. Njegov govor bodo prenašale vse tri oddajne postaje. * Nacionalna ura radia. O primorskem pisatelju Franu Mažuraniču, ki se je rodil v Novem Vinodolu leta 1895. ter izginil v burski vojni, obogatil pa našo književnost z lepimi črticami, ki pri vsej svoji izvirnosti močno spominjajo na Turgenjeva, bo predavala danes profesorica Hrvačani-nova iz Beograda. Jutri bo predaval univ. prof. dr. Gjorgjevič, član akademije znanosti, o pisatelju Ljubi NenadoviCu (1S26. do 1895.), reformatorju srbske proze. V ponedeljek 4. t. m. bo član akademije znanosti dr. čorovič predaval o proglasitvi ze-dinjenja Herceg - Bosne s Srbijo 1. 1918. • Odboru za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L v Ljubljani so izmed zasebnih nameščencev doslej poslali -voje prispevke nameščenci tvrdke Medič in Zanki in nameščenci tvrdke Jugo-Lutz (>o svoji -čebelici«. Zbirajo pa prispevke tudi pri mnogih drugih zasebnih podjetjih, ker zasebni nameščenci v tem [»ogledu nočejo zaostajati za državnimi, "sveta dolžnost vsakega posameznika je, da po svojih močeh pomaga odboru zbrati potrebna denarna sredstva za čim dostojnejšo^ počastitev spomina mučeniškega kralja. Zbirajte in darujte ter pomnite: kdor hitro da, dvakrat da. Ob obletnici tragične smrti vladarjeve naj bo položen že temeljni kamen. Prispevke nakazujte na čekovni račun št. 11.200. Na prošnjo vam pošlje položnico pisarna odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju, Ljubljana, Gledališka ulica 3/IV. ♦ Stoletnica prve srbske ustave. Na Kola rčevi ljudski univerzi v Beogradu je predaval docent beograjske pravne fakultete dr. Pržič o prvi ustavi srbske države. Prva ustava je bila uvedena po hudih borbah narodnih voditeljev. Med temi borbami Je bila tudi oborožena vstaja, znana pod imenom Mi leti ne bune. Ljudstvo je zahtevalo omejitev knežje oblasti in knez Miloš se je naposled vdal ter 3. februarja 1835. objavil ustavo, ki jo je sestavil njegov tajnik Dimitrije Davidovlč. Ker je bila prva ustava kneževine Srbije objavljena na Sretenji dan, je v zgodovini zabeležena pod imenom sretenska ustava. V veljavi pa ni ostala dolgo. Z njo so bile nezadovoljne Avstrija, Rusija in Turčija ter jo jc knez še istega leta razveljavil. veisovi cesti 54. Poleg zgoraj omenjenih nagrad dobe avtorji še običajne tantijeme od vsake uprizoritve. Dobro, a nenagrajeno delo bo postaja odkupila, odnosno honori-rala z običajnimi tantijemami. Rokopise je treba vposlati pod psevdonimom najkasneje do 15. marca 1935. Pri dami je najlcpSe — linija. A *a lepo linijo »tožnik (io meri od I. S a 1 a j, Aleksandrova c. ž/I. S- * Poslušalci radia z Dunaja čestitajo naši oddajni postaji. Ko je prejšnjo soboto gostoval Alfred Piceaver v »Manon« v našem Narodnem gledališču, je opero prenašala tudi radijska postaja. Te dni je prejela uprava ljubljanskega radija brzojavko, ki priča, da so z velikim zanimanjem poslušali to oddajo tudi poslušalci v Avstriji in drugod. Brzojavka, ki je prispela v francoščini in ki nosi podpis »Radio poslušalci z Dunaja«, se glasi: »Iskreno čestitamo na vašem prenosu 26. januarja iz opere v prvi vrsti prav posebno vaši bri-ljantni Manon«. — čestitka je brez dvoma zgovoren dokaz, da premoremo Slovenci v naši oddajni postaji in v našem opernem gledališču dvoje odličnih, evropskega nivoja dostojnih ustanov. NAJLEPŠE ZIMSKE SUKNJE J. M ACER, Aleksandrova cesta ♦ Pred veliko kulturno proslavo v Dubrovniku. Kakor je sJutro« že poročalo, bo gimnazija v Dubrovniku letos dopolnila 500 let svojega obstoja. Ta kulturni jubilej bo Dubrovnik veličastno proslavil. Proslavo organizira »Dub«, društvo za razvoj Dubrovnika in okolice. Vršila se bo junija ter bo trajala nekaj dni. Sodelovale bodo vse narodne in prosvetne organizacije, društvo »Dub« pa je sedaj sestavilo tudi obširen proglas za mesto in okolico. V tem proglasu je navedeno, kako bi bila gimnazija žarišče narodnega in piosvctue-ga udejstvovanja Dubrovnika in širšega zaledja. Zaradi tega je dolžnost Dubrov-eanov od Kleka do Sutorine, da dajo vso moralno podporo proslavi 500 letnice dr-brovniške gimnazije. Proglas je zaključen z besedami; »Bodite na gimnazijo ponosni, s ponosom pa jo neomadeževano izročite novim generacijam!« ♦ Svetosavsko nagrado je dobil na veterinarski fakulteti v Zagrebu g. -Ivan Likar, absolvent vet. med., sin Frana Likarja, strokovnega učitelja v Celju. Nagrajen je bil njegov spis: »Prispevek k epezna vanju delovanja temperature na bakterije Delovanje temperature 100 stopinj C ua spore B anthravis^. ♦ Literarni razpis za izvirno slovensko slušno igro. Radijska oddajna postaja v Ljubljani razpisuje tri nagrade (1000 Din, 700 Din, 5f)0 Din) za izvirne slovenske slušne igre, ki bi trajale od pol do ene ure. Prednost imajo dela v poljudnem in po možnosti narodnemu slo-ru. Informacije (zlasti zaradi tehnike slušne igre) se dobe v Študiju ljubljanske oddajne postaje na Blei- Danes in jutri ob 11. uri ZRD film SVETI ANTON vseh zaljubljenih patron češka veleopereta polna smeha in zabave ter lepega petja in noš Vstopnina: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 iJCašel} in hripavost ublažijo Mr. Bakovčevi »Smreka"* bonboni ,plnomentol> sestavljeni iz »mrakovega ekstrakta ln mentola. Radi t»x* zrahljajo katar, olajšajo izločevanje sluzi ter deslnficiraio usta in grlo. S mre iCd"- bonboni P9 zavitek Din 3.— ln 5.— Apoteka Mr. L. Bahovec LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 ♦ Sresko učiteljsko društvo v Krškem bo zborovalo z brežiškim društvom v soboto 9. lebruarja ob pol 10. v šolskem poslopju na Vidmu pri Krškem. Zborovanja sc udeleži tudi banovinski šolski nadzornik gosp. Drnovšek, ki bo predaval o doiuoznanstvu v osnovni šoli. ♦ Podružnice CMD. katerim so se poslale razglednice, a še niso poslale zadevnega obračuna, CMD vljudno prosi, da nakažejo za razglednice denar, eventualno preostale razglednice pa vrnejo. ♦ Srebrno poroko obhajata danes v družinskem krogu veletrgovec z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani g. Franc Stupica in njegova gospa soproga Irma. — Slavljenca sta znana Sirom naših krajev, saj obstoja trgovina že nad 40 let- — Na mnoga leta! ♦ Diplomski izpit iz farmacije jc položil na zagrebški univerzi g. Boris Andrijanič iz Novega mesta, čestitamo! ♦ Z univerze. Na dan sv. Save je bilo podeljenih 17 nagrad slušateljem za najboljše razprave. Trinajstič se je letos vršila ta pomembna slavnoet in 148 slušateljev je doslej prejelo to častno nagrado. — Tekmovalci za mednarodne akademske smučarske tekme v St. Moritzu so že odpotovali. želimo jim čimvečji uspeh! — Največji izpit po številu kandidatov na univerzi je pravnozgodovinski na juridični fakulteti. K sedanjemu izpitu v februarskem terminu se je priglasilo 138 študentov. Izpiti bodo trajali od 4. do 22. t. m. in bodo dnevno irpraševale tri komisije Lansko leto je bil dosežen rekord. Prijavilo se je 143 slušateljev. Od teh je izdelalo 58 odstotkov, ostali so odstopili ali padli. ♦ Otvoritev brzojava in telefona Velika Loka. Dne 2o. januarja je bil pri pošti Velika Loka otvorjen telefon, ki opravlja tudi brzojavno službo. ♦ Pomladna zabavna potovanja. »Roma«: Grčija, Palestina, Egipt in Dalmacija od 7. do 15. februarja. »Conte di Savola«: Sveta dežela, Egipt In Grčija 21. februarja do 6. marca. »Rex«: Palestina, Egipt in Grčija 7. do 20. marca. »Conte di Savoia«; Grčija in Sveta dežela 23. do 30. marca. »Conte Uiancamano«: V Egejsko morje in k Bosporu 6. do 22. aprila. »Oceania«: gpa-nia in Madeira 7. do 23. aprila. »Saturula«: Velika noč v Sveti deželi in Egiptu 8. do 27. aprila. Točne informacije in prospekte daje: Jaka Gorjanc, zastopnik tvrdke »CosulicliT, Ljubljana, Miklošičeva cesta št 15., telefon 20-66. ♦ Kotor dobi novo poslopje za gimnazijo. že nekaj let se je razpravljalo o graditvi novega poslopja kotorske gimnazije, ki v dosedanjih prostorih ne more več služiti svojim namenom. Pri nedavnem zasedanju svpta zetske banovine je bil vnesen v proračun prvi obrok za zgradbo gimnazijskega poslopja v znesku 500.000 Din. V prihodntMi dneh bo komisija banske uprave pregledala stavbišče in poskrbela za načrte novega gimnaziiskega poslopja. ♦ Za izsušen je Loniskega pelja se bo v kratkem v Novski vršila konferenca strokovnjakov in zastopnikov oblasti. Tzsuše nje I,onjskega polja je važna zadeva, o ka teri razpravljajo prizadete občtne že dobra leta Konferenca bo predelala predloge občin, poskrbela izvedbo enotnega načrta, skuhala pa bo prizadete zanimat' tndl z» ustanovitev samostoine vodne zadruge. ♦ Statistika nesreč v rudnikih. Na velikem zborovanbi rudarjev v PeoeTadti, k' je. k^Vor ie »Jutro* že poročalo, zahtevalo večlo zaščito rudariev, je predsednik Zveze strokovnih organizacij navedel tudi pregled nesreč in nezgod, ki so se v zadniem ča«u pripetite v rudn'V!h V rtnh' R mesecev lanskega leta 1e bilo v rudnikih na nodročtu SrbMe okrog 4000 nesrečnih primerov, Var pomeni, da tih odpade na m*«ec po ."00 Smrtnih neareč te bilo 21, hudo ranjenih je bilo 167, lažje po- škodovanih pa 3S03 rudarjev. V Sloveniji pa je bilo v zadnjih 8 letih 131 smrtnih nesreč, 1830 hujših in 17.000 lažjih poškodb. ♦ Otroka je zamenjala za obleko in čevlje. Pred nekaj tedni se je zglaslla pr' posestniku Ivanu Koprivšku v Spodnji Kaplji pri Prevaljah neznana ženska z bolnim otrokom, ki se je predstavila kot Jožefa Letnikova iz žerjavcev pri Mariboru Prosila je dobre ljudi, da vzamejo otroka za nekaj dni pod streho, češ da mora sama po nek;h nujnih opravkih Od Kopriv škovili je celo izprosila na posodo obleke perila In obutve, tako da se je opravila od nog do glave in odšla. Bolni otrok, ki so ga KoprivSkovi negovali z vso skrbjo, je nekaj dni nato umrl in gospodar Je moral plačati pogrebne stroške zanj. Ko se je Danes in naslednje dni dnevi smeha VLASTA B U RIA N v svojih pustolovščinah Smeh, grohot in šc marsikaj drugega ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 3., 5.. 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 žandarmerija pozanimala za čudno brezvestno mater, je prišlo na dan, da je neznanka navedla Kopri vškovim lažne podatke. Z.laj Jo išče policija. ♦ Predsednik občine, ki je 17 let kradel po občini. V Gornjih Selih in v vsem be-ranskem srezu je povzročila lani velikansko senzacijo aretacija predsednika občine Gornjih Sel, Janje Korača in dveh njegovih tovarišev, ki so bili razkrinkani kot že dolga leta zasledovani voditelji nevarne tatinske in vlomilske tolpe. Preiskava je spravila na dan vse gorostasnosti dvojnega življenja premožnega Korača, ki je dolga leta predsedoval svoji domovinski občini. Ugotovilo se je, da je že 17 let s svojimi pajdaši kradel živino in razno blago po domači občini in okoliških vaseh ter si uredil veliko skladišče tatinskega plena, ki so ga potem njegovi pajdaši spretno vnovčevali. Pri zasledovanju neznanih zločincev je bil Korač kot občinski predstojnik posebno vnet in so mu zaradi tega občani še bolj zaupali. Do razkritja je prišlo po golem naključju. Orožniki, ki so zasledovali vlomilce, so naleteli nanj, ko je nekega jutra blizu svoje hiše zakopaval ukradeno blago. Janjo Korač je bil obsojen na 9 let robije. NOVO! Od 2. febr. NOVO! KONCERTI RA v plesni dvorani NEBOTIČNIKA vsak večer mnogostranski, umetniški D U O mojster čelist Petar Mihajlovič, za ples: saxophon, klavir in dve tango harmonike Vstopnine prosto DANCING 1325 DANCING • Velik požar v Cakovcu. V sredo ponoči je izbruhnil požar v galanterijski trgovini Samuela Nirija. Od visokih plamenov je bil razsvetljen ves Cakovec. Gašenje je bilo zelo naporno, ker je bila trgovina j>olna predmetov iz celuloze in drugih lahko gorljivih snovi. Od pogorišča se je širila strašna vročina, pkolico pa so vznemirjale tudi močne detonacije. Vsi napori gasilcev niso mogli rešiti velikega skladišča. Zgorele so vse zaloge. K?r je bilo skladišče zgrajeno z armiranega betona, se je vendarle posrečila lokalizacija nevarnega požara, škodo cenijo povprečno na milijon Din. Vzroke nesreče še niso ugotovili. FOTOAM ATER JI! FILMI za slikanje v snegu brez rumenice pri FOTO TOURISTU LOJZE SMUCU Aleksandrova cesta 8 ♦ Smrtna obsedba zverinskega moža. Pred okrožnim sodiščem v žabcu Je bil epilog mučeniškega življenja in smrti kmetice Natalije Rakičeve iz Duvanišča v Mačvi Nesrečno kmetico je njen mož Sve-tislav lani novembra umoril na najstrašnejši način. Najprej jo je tako pretepal z debelo palico, da ji je zlomil obe roki, potem jo je pekel z razbeljenim gladilnikom, naposled pa zadavil. Svoje strešuo delo je izvršil v kuhinji in, da bi markiral nesrečo, je odprl nad štedilnikom vratca, vodeča nad podstrešje, da bi ljudje umlili, da je nesrečna žena s podstrešja padla na vroč Stelilnlk in tako umrla. Svetislav Ra kič je le dolga leta mučil svojo ženo in tudi usodnega dne so slišali sosedje iz Rakičeve hiše vpitje nesrečne gospodinje Nekaj ur pozneje pa je Svetislav klica! sosede, češ, da jc žena piulla s podstrešja Danes ob 8. ari zvečer vsi na veliki PLES katerega priredi pev. druStvo »SLAVEC« v veliki dvorani HOTELA UNION. IGRA PRVOVRSTEN ORKESTER Vina iz priznane Peter Podborškove kleti ŽIVCE je treba jačiti, posebno v današnji dobi težkih brig. Toda jačenje živcev se mora vršiti s prirodnimi sredstvi. Zato je posebno primerna OVOMALTINE, ki vsebuje veliko količino redilnih elementov, vitamine in re-dilne soli. ki jačijo in pomirjajo živce, na naraven način prehrane. Ovomaltine ni nikaka mešanica! Samo z uporabo Ovomaltine dosežete zares O V O M A L T I S K 1 USPEH! Ljudski zmojčel Mala škatlica Din 7.25 „ I3-- na štedilnik in se ubila. Bilo je takoj vsem jasno, da je kriv ženine smrti mož sani Med preiskavo je Svetislav pripovedoval tudi bajko o nekih tolovajih, ki so se plazili več večerov okrog njegove hiše in ki imajo na vesti smrt njegove žene. Na razpravi je ostal do zadnjega trdovraten ter venomer zatrjeval: Prav nič nisem kriv! Svetislav je bil v preiskavi tudi zaradi razpelavanja ponarejenega denarja. Zaradi pomanjkanja dokazov Je ta del obtožnice odpadel, zaradi strašnega umora ž^-ne pa je bil obsojen na smrt. ♦ Volk na domači slavi. Kmet Dušan Čorovič v Veliki Reki na Kosovem je imel pri svoji krstni slavi, ki jo je praznoval z mnogimi sorodniki in prijatelji pozno v noč, nenavadnega gosta. Ko je zmanjkalo pijače, je gospodinja stopila v kuhinjo, da bi skuhala žganje. Vsa prestrašena se je vrnila med goste, češ da je v kotu kuhinje neka zver, ki renči ter gleda z žurečimi očmi. Domačin je vzel svetiljko ter se z gosti odpravi! v kuhinjo. V kotu Danes največja senzacija Podmorski peke! i Bitka podmornic in avijonov Ljubezen in junaštvo ZVOČNI KINO IDEAL Predstave za praznike ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zvečer I kuhinje so zagledali volka. Oborožili so se s stoli in poleni ter naskočili zver. Volk se je zagnal v ueko žensko, se zagrizel v njeno obleko, ko pa so priskočili možje, se je po nesreči razbila svetilka in situacija Je postala zelo nevarna. Volk je medtem že nekemu možu skočil za vrat, a so ga še pravočasno pobm na tla. ko je nekdo iz sobe spet prinesel luč. • Kova številka »Misli in dela«. Pravkar je izšla peta številka kulturne in socialne revije »Misel in delo:. Na uvodnem mestu prinaša članek »Za zdravo politično miselnost«, v katerem se uredništvo zavzema za politično vzgojo v duhu neizprosnih zahtev vodilne državne ideje. Fran T rče k razglablja v dobro utemeljenem članku potrebe našega »Zadružništva«. A. P. piše v članku »Prijatelji klasične gimnazije« o vprašanju, ki je pri nas še vedno pereče: klasična ali realna gimnazija? Dr. M. G. V. razpravlja o korporacijski državi v Italiji: prispevek k vprašanju, ki danes zanima ves svet. V Obzorniku je na uvodnem mestu glosa o Srbu, ki je smel rešiti slovensko Ljubljano pred tujo okupacijo — 1. 191S., in Srbu, ki ni mogel biti rektor ljubljanske univerze 1. 1935. Po kratki beležki o 701et-flici dr. Toma Zamika čitamo članek A. S. Uršiča o naših akademikih in njihovih kulturnih društvih. Miroslav Amb rožič je prispeval članek »Važno socialno vprašanje: vajenci«. Inko ocenjuje Juša Kozaka spis >Za prekmurskimi kolniki« in zagrebško brošuro v spomin kralju Aleksandru; S. L. referira o knjigi dr. Vlad. Murka iDer Staat als Bankier«, L. C. pa o nekem značilnem italijanskem spisu o bitkah ob Piavi. Na platnicah čitamo med Drobtina-mi vrsto dobrih glos, glede katerih ie samo obžalovati, da jih ni še več. Revijo »Misel in delo« urejujejo doktorji Stojan Bajič, Lavo C e r m e 1 j, Vladimir Knal-l i č, Stanislav S. L a p a j n e in Alojz Z a - 1 o k a r. Stane za celo leto samo 00 Din in se naroča pri upravi v Ljubljani, Gospo-svetska cesta 4/1. ♦ Vedno lepia in bogatejia postaja zaradi svoje mikavne vsebine in lepe opreme že povsod uveljavljena revija »Naša pota«, katere februarsko številko smo pravkar prejeli. Iz to pot posebno bogate vsebine omenjamo pestro Sicherlovo reportaže »Po loškem gospodstvu«, ki nam odkriva še neznana pota ln stezice iz obsežnega loškega smučarskega kraliestva, Zorzuto-vo planinsko pesem »V pohorskem snegu in soncu«, galeščauovo opisovanje mičnega mrtvega ognjenika Smrekovca nad Sošta njem in Regallyj*?vo vabilo »Majka zima zove vas u slovenske kraleve« poleg njegovega zanimivega članka o krajih in ljudeh ob novi durmitorski cesti, ki je bila šele nedavno dograjena. Pet velikih, rti* tepih 6lik zaključuje revijin tujskopromet-ni del, ki mu sledi beletristični z Omla dičevim izredno živahno pisanim »Maščevanjem« na prvem mestu. Slede: Delak s spomini na zibelko naše radovednosti — filma, znani južnosrbski novinar Todor Manevič s prvim delom obširnega opisa mohamedanskih samostanov, ki izumirajo: ta članek bo zaradi Izredne živahnosti «n napetosti vzbudil največjo pozornost vseh čitateljev: Rajko Kos je prispeval ulično reportažo .>Brez naslova, ki vam ga pove do slike«, v kateri opisuje nafto največjo socialno bolečino — boračke tn prostitut ke na ulicah. Zanimiva sta Sebestov čla nek »24 ur med afrtSklml nritllkavcl« 'n članek »Ljubezen, žena In njena vzgoja za življenje in zakon«, ki opisuje obravnavs nje tega problema pri vseh važnejših sve tovn.u narodih Kakor redno, se tudi to pot oelaša naš znani grafoloe Karmah s »Stavteklm v luči grnfologtte« Revilo za ključujejo rubrike »Foto«, kl Jo vod! na* znan! fotosmster C Svigelj -Gotovo vas bc zanimalo« z opisom In tabelarnim preele. dom najvišjih slovenskih planin, po treh Kateri motor m bo hitreje pokvaril, ali tisti, Id vozi po gladkem asfalta, ali oni, ki vozi po razrvani vaški cesti? Katero srce bo dalje izdržalo — ali po gladkih žilah, ali po sklerozi? Radenska vsebuje jod v najpravilnejši množini. Preprečuje sklerozo, odstranjuje njene komplikacije, redči in čisti kri in deluje na večino žlez. Kar je olje za motor, to je Radenska za srce in žile! Imejte vaš življenjski motor v redu, posebno sedaj pozimi! najvišjih v vsaki banovin/i in na vsak! celini, »Naše knjige in revije«, »Film« in križanka. Revija je za svoje čitatelje razpisala izredno lepo nagrado, in sicer brezplačno potovanje z vso oskrbo na luksuznem parniku od Sušaka do Kotora in na zaj, zaradi katere se bo gotovo marsikdo potrudil, da marljivo in dosledno rešuje nagradne križanke. V tej številki prloh-čajo »Naša pota* tudi 16 strani napetega romana »Moč v treh« !z leta 1956. ki ea spretno in živo prevaja B. Rihteršič. Nova oprema revije in bogata vsebina dokazuje njeno stremljenje, podati nam neka; res originalnega slovenskega in revijid urednik Vladimir Regally svojo nalogo in zamisel tudi prav lepo izpolnjuje. Naroča se v Ljubljani, poštni predal 114 in velja za vse leto 80 Din. * Ali že imate v svoji knjižnici sloveč' Vos sov roman Dva človeka«? Na ftnw papirju ti skan ln v eelo platno vessan stane 50 Din, enako vezan, a na eeneWk»m papirju tiskan 34 Din. broširan pa 24 DJn. Prevod je prav gladek in v lepem jeziku V nemškem originalu je izšel ta roman že v nakladi 700.000 izvodov, zato mora pač vsak ljubitelj knjige imeti v svoji knjižnici tudi to, med Nemci tako razširjene knjigo. Naročila sprejema iz prijaznost.: uredništvo »Domovine«, Ljubljana. Kr.af-Ijeva ulica 5. Naročite se, da se vam pošlje položnica. Ko prejme založba denar, takoj odpošlje knjigo. * Državni, občinski nradi. trgovine! Trcovina Tv. Bonač ima službene papirje s črnim robom po najnižjih cenah na zalogi. Zahtevajte cenik. * Tovarna ,JOS. REICH sprejema mehko in škrob! jen o perilo v najlepšo izdelavo. * Pozimi, ko je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi. * Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-1II. Iz Ljubljane u— Razrešeni občinski svetniki. Dolžnosti občinskih svetnikov v Ljubljani so razrešeni gg. inž. Ladislav Bevc, Rudoit Žitnik in Fran Zaje. Razlog razrešitve j«, da je g. inž. Bevc uradnik kr. banske uprave kot nadrejene nadzorstvene oblasti ln po zakonu ne more biti več občinski odbornik. G. žitnik jo prevzel večje delo za občino in se je smatralo, da je s tem postal občinski dobavitelj, kar ga zopet d.j zakonu izloča. G. Zaje se nahaja z mestno občino v procesu. Primer g. žitnika Di zaslužil, da se vprašanje, kdo in kdaj J* občinski dobavitelj, enkrat načelno rei*. ker bi se sicer mogla vsakemu obrtnimi ali trgovcu, ki slučajno za občino nekaj dela ali se z uspehom udeleži razpisa kake občinske dobave, ali pa advokatu, ki za občino vodi kakšen proces, oporekati kvalifikacija za občinskega svetnika, Kar bi naravno vodilo v pravo kolobocijo. Razrešitev g. inž. Bevea in g. Žitnika ljubljan ska javnost tem bolj obžaluje, k«*r sta oba spadala med odlične člane našega občinskega sveta v katerem je inž. Bevc z največjo vestnostjo načeloval gradbenemu odseku, g. žitnik pa se je uveljavljal s treznimi gospodarskimi na«vet.i ter je bi! med najboljšimi predstavniki mlajše, v vsakem pogledu napredne obrtniške gen<» racije. Pevska In orkestr.,Grafika4 PRIREDITA DANES 2. FEBRUARJA V DVORANI »KAZINE« VSTOPNICA DIN 10 20. URI. ZAČETEK OB PRIDITE! u— Ljudska univerza. V ponedellck ob 8. uri bo predaval v dvorani Delavske zbornice g. univ. doc. dr. skerlj Božo o rasah in rasizmu. Vstopnine ni. Predavanje bo premljano s skioptičnimi slikami. u— Predavanje o Himalaji. Prijatelji ixa-rave naj ne zamudijo obiskati v torek 5. L m. zelo zanimivega skioptičnega predavanja g. Ilansa Ertla o mednarodni ekspedi-ciji na Himalajo, ki ie dosegla v avgustu 1. 1934. svoju najvišji cilj. Koliko življenj najboljših sinov raznih narodov je že zahtevala strast, doseči najvišjo točko sveta. Najvišji vrli, ki ga je do danes dosegel človek in s katerega se je tudi vrnil živ. je zavzel Ilans iSrtl, a vendar je ta točka še vedno 1(00 m nižja od najvišje gore Mount Kveresta. To dokazuje, s kakimi težavami se morajo boriti ekspedicije v teh višinah. Mnogo zanimivega bomo o tem izvedeli v torek 5. t. m. ob '20. v veliki dvorani hotela Uniona. Vstopnice za predavanje, ki ga priredi TK Skala, so numerirane ter ee dobe v prodaji v naprej pri tvrdki Alpini na Tyrševi cecti. u— Vajenski dom priredi pod okriljem ZKD 4. t. m. ob 19 uri nadaljevanje predavanja: Dolina gradov. Predaval bo g. Viktor Pirnat. Predavanje spremljajo ski-optične slike Dober nasvet - zastonj Sveže norveSko ribje olje krepi in ohrani zdrav otroški in odraali organizem! — ZAKAJ?? — Ker vsebuje toliko različnih vitaminov, ki jih človek neobhodno potrebuje za ohranitev zdravja posebno preko zime. Vedno svežo najboljšo kvaliteto stalno v zalogi v 1327 £e&ct\ni tUiat nasproti glavne poŠte, Ljubljana 0148234853534853532353534823232353482323535323235391530248485348022353010101020102020200020253535348 0001020000020000020201020200010202915300020002000002 GROZOTNO POROČILO V NAŠEM STOLETJU jcEsaje je eno glavnih središč bratovščine Kusangov. Beseda Kusango pomeni Čarovnika ln tistega, ki uživa meso mrličev--—« »Uživa se zmerom meso pokojnika, ki je bil že nekaj dni pokopan.« časti, da izkoplje mrliča, je v pni vrsti deležen eden izmed pokojnikovih sorodnikov. Truplo izkopljejo četrti dan po pogreJni ter ga odneso nago do najbližje vode, kjer ga najprvo umijejo. Ko je toaleta mrliča opravljena---« Tu slede v poročilu nekatere odurne podrobnosti, ki jih ni mogoče ponoviti. »—--Po končani pojedini se prieno plesi lin sadistične orgije — zakaj od uživanja človeškega mesa se Kusangi nadejajo v prvi vrsti pomlajenja svojih sil.« V poročilu je tudi še rečeno, da si Kusaugi prav nič ne pomišljajo žrtvovati živega človeka, kadar jim primanjkuje mrlloev. Izvleček iz začetnega poglavja potopisa Jeana Perrigaulta »MED ZAD-NJDII KRALJI MALIKOVALCEV«, ki bo pričel Izhajati v ilustrirani tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET«. ■— Vodstvo v umetniški raz»«avi Oeltje-nove dvojice ? Jakopičevem paviljonu v n«- leljo 2L februarja ob pol 12.; razlagal bo g. žorman. Pretekli teden je bilo prodanih »pet nekaj del. in sicer plastiki >Sruica< in »Smučarka«, nadalje eua risba ge. Oeltje-nove in štirje grafični listi in en akvarel g. Deltjuna. Ker je zdij v paviljonu električna razsvetljava, bo razstava odprta v petek, soboto in nedeljo tudi zvečer za znižano vstopnino 5 in 2 Din, si čimer bo ogled razstave vsakomur omogočen. u— československa Obec bo priredila iotri ob 15. v Narodnem domu predstavo •likovnega gledališča. Igrala se bo vedelo-vzra Dedec Zobošklepec in njegova b;;ba,<. C ostje dobrodošli. u— Akademski pevski zbor poziva vee r!apstvo, da s« udeleži skupne pevske va-a 7» žoIoftinke. Vaja bo jutri ob 15. Peli bomo pri pogrebu pok. tovariša Hinka Ferneta. Pogreb bo točno ob lnice javne bolnišnice. Po vaji, ki s« bo vršila v balkonski dvorani, odidemn fknpai h pogrebu. Vsi in točno! — Odbor Svq\u voMt\(ka pristnega NORVEŠKEGA RIBJEGA OLJA pravkar iznova prispela. Olje. je fino prečiščeno, brez zoprnega vonja in za vsakogar lahko užitno. n— Gospodinjski in kuharski tečaj. Na bavljalne zadruge u-lužbencev drž. železnic prične s pomladanskim dnevnim in večernim tečajem v ponedeljek, dne 1- februarja t. 1. Vpisovanje in sprejem goienk za te tečaje je še v ponedeljek, dne 4. februarja 1.1 Dnevni tečaj traja 4 mesece, večerni pa 3 mesece. Potrebne informacije daje vodstvo tečajev v železničarski menzi v Pražokovr. ulici, palača Ljubljanski dvor- Ca kvaliteto jamči : Apoteka M r. 3AHOVEC Ljubljana, Kongresni tr; št. 13 u— šestdnevni vrtnarski tečaj, ki ga priredb podružnica SV D prihodnji teden na šentjakobski šoli za svoje člane in ;.idi nečlane, se prične v ponedeljek ob JS.30 s predavanjem ban. referenta inž. Vinka Sadarja o zemlji in gnoju, drugo uro bo pa vrtnarski nadzornik Josip štre-k"lj poučeval splošno zelenjadarstvo. V torek bosta oba strokovnjaka nadaljevala pvoji predavanji, a v sredo bo ravnatelj mestnih napadov Anton Lap obe uri govoril o posebnem vrtnarstvu, v četrtek bo pa prof. Viktor Fabian obe uri opisoval olezni in škodljivce rastlin. V petek bo avnatelj mestnih nasadov Anton Lap prvo uro končal svoje predavanje o posebnem vrtnarstvu, drugo uro bo pa govoril o ureditvi domačega vrta. V soboto in nedeljo zvečer ni predavanj, pač pa epet t ponedeljek 11. t. m., ko bo prof. Viktor Fabian pokazal in opisal raznovrstno moderno vrtnarsko orodje, drugo uro bo pa nadzornik Josip ^trtkelj zaključil tečaj z razgovorom, ko bo odgovarjal na vprašanja udeležencev. Pričetek predavanj je v^ak večer točno ob 19.30 in trajajo 2 uri, vsa so pa brez vstopnine, da se jih lahko ndeleže najširši sloji, zlasti pa lastniki vrtov in učeča se mladina. u— JNAD Jadran. Načelstvo kulturno znanstvene sekcije javlja noviucem, da se bo vršilo v ponedeljek. 4. t. m. ob pol 20. v društveni posvetovalnici nadaljevanje organizatornega drla novinskega tečaja. Udeležba strogo obvezna! n— Občni jbor Starešinske organizacije »Preporoda« se zaradi nepredvidenih zaprek ne more vršiti 7. t. m., kakor je bilo javljeno pr.teklo nedeljo. Preložen je za nedoločen ras; datum lx>mo pravočasno javili. ,,KavarnaCENTRAL" praznuje danes 25 let obstoja. Vsak večer koncert damske kapele. V sobotah in nedeljah odprto do 4. zjutraj! 1309 u— Zveza gospodinj priredi v februarju naslednje tečaje: Popoldanski tečaj za ročna deia (kvačkanje m pletenje ter šivanje. usnjenih rokavic). Vrši se 12 krat. Pričetek 12. t. m. pristojbina 100 Din. — Večerni šivalni tečaj za obleke bo trajal 6 večeren- Prične 13. t. m. pristojbina 80 Din. Vpisnina za tečaj Ln osebo 5 Din. Za oba tečaja se sprejme še nekaj udeleženk — Tečaj za razne solate (francoske in ruske); 11. t. m ob 15. Pristojbina 15 Din. — Tečaj za pripravljanje perjadi (klanje, pečenje, razrezovanje); 12. t. m. ob 18 uri. Pristojbina 12 Din. — Tečaj za glazu-re (glazirane orehe); 15 t. m. ob 15 uri Pristojbina 12 Din. — Tečaj za kreme: 19 t. m pristojbina 15 Din. — Tečaj za pustne krape: 22- t. m. ob 18 uri Pristojbina 12 Din — Tečaj za pripravljanje slanika na več načinov: 25 t. m. ob 15 uri Pristojbina 15 Din — Prijave za vse tečaje sprejemamo vsak dan od 16 do 17. ure na Bregu 8 V tečaj za postrežbo bolnikov, ki se prične 4 t m., sprejmemo še nekaj refipktantk u— Stanovanjski najemniki se naprošajo, da v lastnem interesu vrnejo dostavljene vprašaIne pole že izpolnjene po pošti ali jih izročijo društveni pisarni, nebotičnik '.'II. nadstropje. ii— Tečaj za matere in bodoče matere o negi, prehrani iu vzgoji otrok se začne v zavodu za zaščito mater in dece (Dom kraljice Marije) 18. februarja. Vršil se bo ob 16.30 do 18. vsak ponedeljek in sredo. Tečaj bo vodil dr. Dragaš. Ves tečaj bo trajal šestkrat po dve uri in bo brezplačen. Zgla-siti se je v svrho udeležbe dnevno v dopoldanskih urah. u— Jutri -muk na Polževo! Jutri bo vozil iz Ljubljane do Stične smučarski vlak po polovični ceni in to priliko bodo lahko porabili ljubljanski smučarji, da pohite zopet na prili ibljeno Polževo, kjer je smuka tako dobra, kakor letos še ni bila. Na stari podlagi je 15 cm pršiča, da se za smučini kar kadi. Danes in jutri ob 10.30 bo v cerkvici pri Sv. Duhu služba božja. V slučaju južnega vremena vlak ne bo vozil, kar bo razglašeno po radiu. OJala ščipalci Oaljnogledi itd. Termometri Barometri Hjgrometri itd. ©TTMai&mM® PODRUŽNICO NA ALEKSANDROVI C. 4, PASAŽA IFm® p. za\ jiec DIPLOM. OPTIK ALEKS. C. 4 STARI TRG 9 Oglejte si izložbo v pasaži Aleks. c. 4. u_ Lutkovni oder Sokola I. na Taboru ponovi na splošno željo v soboto 2. t. m. za odrasle in v nedeljo 3. t. m. za deco uspelo Svetličevo igro »Jurče gre na Triglav«. Večerna predstava j« namenjena prijateljem lutkarstva in posebno onim, ki ga še ne poznajo. Prijatelji planin, pridite! Krasne planinske dekoracije in petje. Preskrbite si vstopnice v prodaji v naprej, in sicer za sobotno predstavo v soboto od lo. do 17. in za nedeljsko v nedeljo od 11. do 12. v lutkovni dvorani na Taboru (južni stranski vhod). Opozarjamo že zdaj tudi na lepo in ganljivo igrico >Pepelko£. ki bo kmalu ua sporedu. u— II. in v letošnji sezoni poslednji nastop odličnega Praškega kvarteta bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20. v Pil harmonični dvorani. Člani kvarteta gg. švejda, Berger, Černy in Večtomov 60 ena najodličnejših komornih združenj, ki uživa tudi v novi sestavi evropski sloves. Povsod, posebno pa v zapadnih in nordijskih deželah so visoko čislani in spoštovani. ICaTčor že jav Ijeno, bodo na ponedeljkovem koncertu izvajali Haydnov »;..krjančkov kvartet«, da Ije Schumannov kvartet in s sodelovanjem pianista prof Janka Ravnika izvretni Dvo rakov kvintet. Spored je tako lep in umetniško pomemben, da mora privabiti vsako gar, kdor pe zanima za komorno glasbo, v ponedeljek v Filharuionično dvorano Cen^ so običajne koncertne od 35 Din navzdo ter so sedeži v predprodaji v knjigarn Glasbene Matice u_ sRoksi« pri društvu »Soči«. Ameri čan Barry Couners je napisal ljubko in zabavno igro z naslovom »Roksi«. ki jo je pre vedel odlični čian naše drame I Cesar Igra nam prikazuie življenje ameriške me ščanske družine To veselo igro bodo igral' člani Trnovskega odra danes ob 20 v Delavski zbornici kot prvo dramatično pred stavo v društvu iSoči« Režija in zasedba ulog je najboliša tako da bo imela pred stava prav gotovo popoln uspeli Priredite lji vabijo vse prijalelje in s-Sočane«. da se Pri menstrualnih težavah migreni, nevraiglji in vseh vrstah bolečin učinkuje naglo in zanesljivo ALOOCBATINE Izdeluje E. LANCOSMK, Pariz Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. reg. pod 2573 11. XII. 1933 udeležijo te prireditve, ki jim bo nudila mnogo prijetno in neprisiljene zabave. Igra ima vse polno posrečenih prizorov, tako da drži slehernega gledalca od začetka do konca v prijetnem razpoloženju in se bo vsakdo od srca nasmejal. Predjirodaja vstopnic dve uri pred predstavo v Delavski zbornici. Začetek predstave ob 20., konec ob 22. u— Šentjakobsko gledališče uprizori danes in jutri izvrstno veseioigro »Matejev Aiatija«. Veseloigra ima mnogo zabavnih prizorov, tako da občinstvo ne bo prišlo iz smeha. Da ne bo navala pri večerni blagajni, opozarjamo občinstvo, da si prenkr bi vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni danes od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v Mestnem domu. u_ Občni zbor Društva za zgradbo In vzdrževanje sokolskega doma v Šiški se bo vršil dne 22 t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Dnevni red ooičajen. u_ Zveza šoferjev dravske banovine ima svoj občni zbor 3- t. m ob 9- dopoldne v salonu gostilne pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Vabljeni so vsi stanovski tovariši! — Odbor. u— Kegljaški klub »Sreda« v Zvezdi je poklonil za spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju znesek 500 Din. Mestno poglavarstvo sc sočne, sladke in aromatične, naj-plemenitejša vrsta prvič v Jugoslaviji najprisrčneje zahvaljuje za darilo, ki ga je izročila glavnemu odboru za postavitev spomenika. u— Izletniški vlak Ljubljana-Stična. Ju- trišnjo nedeljo bo vozil na progi Ljuhljana-Stična in obratno za smučarje izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol ob 7.5C ter s povratkom iz Stične ob 17.30 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 18.40 Za ta izletniški vlak veljajo izletniške karte s 50% popustom od normalnih voznih cen. u— Po špirit, mesenke in mast so prišli. V eni zadnjih noči je neznan tat, ki pa je očitno moral imeti e seboj tudi nekaj po-magačev, vlomil na dvorišču hiše Zaloška cesta 57 v Mostah v skladišče gostilničar-ke Marije Erbežnikove in odnesel celo zalogo raznih dobrih stvari. Tako je pobral 50 mesenih klobas. 4 velike posode čiste svinjske masti v teži 60 kg, nekaj sinka ter 8 litrov špirita in pletenko žganja, ki je držala 15 litrov. Za vlomilci, ki so po vsej verjetnosti iz velike družine brezposelnih in brozdomccv, kakršnih se danes vse polno potika okrog, policija še nima sledu. u— Novi »začetniški plesni tečaj« Jenkove šole v Kazini se prične v ponedeljek 4. t. m. ob 20. Ker je to zadnji v letošnji sezoni, ki bo trajala še do konca marca, naj se javijo vsi interesenti. Dijaki imajo popust. Posebne plesne ure vsak dan. u— Danes obrtniški ples na Viču. Iz Celja Sčetke za lase iz žice ............ 4.gfa gobe iz umetne svile.............. Gumi predpasniki .............. Razpršilci ............... Gumijaste rokavice za gospodinje..........» Garnitura za zobno nego ........... Zobne ščetke ... ............ Potovalne blazine s prevleko in etuijem ...... Potovalna škatlja z milom........... Termofor . Glavniki vse vrste...............* * «>•— ®- 12 robcev impregniranih proti nahodu....... A rosa proti kaši ju ln prehladu ........ Naročila po pošti poštnoobratno! GLEJTE IZLOŽBO! 1305 GLEJTE IZLOŽBO! ?*ROGERIJA GREGORIČ. Ljubljana, Prešernova 5 po Din 14.— » 6.- > j> 16.— » > 22.— > > 18.— s> > 10.— » > 4.50 > > 34.— » > 8.— > > 34.— » » 5.— > > 12.— > > 5.— f.— Za spomenik blagopokojnemu kralju v Celju so podpisali zdravniki, uradniki in uslužbenci banovinske javne bolnišnice v Celju znesek 10.690 Din. ki jih bodo prispevali v desetih mesečnih obrokih z od-tegovanjem svojih službenih prejemkov. c— Za žalni koncert v počastitev spomina blagopokojnega kralja, ki ga priredi Celjsko pevsko društvo s sodelovanjem pevskega društva »Oljke« v soboto 9. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doinc, se dobijo vstopnice v prodaji v Goričar-jevi knjigarni. e— Povorjeništvo Vodnikove družbe t' Celju prosi vse člane, ki želijo prejeti za tekoče leto družbene knjige, da čimprej poravnajo članarino, ki ostane neizpremenje-na. Č'lan;, ki šc niso prejeli lanskih in predlanskih knjig, jih naj dvignejo v Tujsko-prometni pisarni (Putnik), Krekov trg. e—- Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 4. t. m. ob 2(1. namesto obolelega g. Cveta šviglja iz Ljubljane profesor g. Stane Mclihar iz Celia o »Pesnikovi rasti« prikazani ob pesmih Srečka Kosovela e— Predavanje s predvajanjem poučnih filmov iz pomorskega življenja priredi Jadranska straža v Celju 4. t. m. od 8. do 13 v kinu »Cnionu« za podmladek JS. Predaval bo tajnik mariborskega oblastnega odbora JS g Janko Pire e— Mestno gledališče Ljubljanska drama bo gostovala v Celju najbrže v torek 12. t. m s Krleževo dramo »Gospoda Glem bajevi« Ulogo obolelega g Železnika bo naštudiral drugi igralec Celjski igralci pa pripravljajo veseloigro »Trije vaški svet niki« in mladinsko igro »Pikica tn Tonček« e— Na realni gimnaziji v Celju je bilo ob koncu prvega tečaja 5^4 učcncev in 2*>1 učenk, skupaj 885 Od teh jih je izdelalo l odličnim uspehom 60 (6 7S odst.). s prav dobrim 317 (35 81 odst.). z dobrim 2i)0 (22.0 odst.). eno slabo oceno ima 146 učencev (16.49 odst.). dve slabi oceni 76 (859 odst) več kot dve slabi oceni 83 (9 38 odst.) za radi bolezni pa so neocenjeni 3 (0.34 idst) Po § 54 zakona o srednjih šolah je bilo. ker imajo nad polovico slabih ocen iz na-učnih predmetov, odstranjenih z zavoda samo 5 učencev in učenk Splošni uspeh je prav zadovoljiv in je za 4.2 odst boljši od uspeha v lanskem prvem tečaju. e— Javna mestna knjižnica je izposodila lani 29.177 knjig (nasproti 28 802 v letu 1933) in sicer 18.184 slovenskih in srbohrvaških (16.673 1 1933.) in 10.130 nemških leposlovnih (11.049 1. 1933.) ter 863 znanstvenih (1080 1- 1933.). število izposojenih slovenskih in srbohrvatskih knjig je lani naraslo obenem pa je padlo število izposojenih nemških knjig e— 2enevska zveza natakarjev, sekcije Celje, vabi člane, da se zanesljivo udelej' jo ustanovnega občneea zbora, k* bo 8 februarja ob pol 3 zjutraj v Rerserjev gostiln' K^pne^nska ulica Celje e— Umrli v januar iu V prej«niem me secu ie umrlo v Celju 20 oseb (5 v mestu in 15 v javni bolnišnici), v okoliški občini pa 8 oseb. Ponos perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da le LfttvietCl- terpeniinvvo miCo Zahtevajte ga povsod! e— Tujski promet. V januarju je obiskalo Celje 865 tujcev (711 Jugoslovenov in 154 inozemcev) nasproti 892 v decembru in 920 v lanskem januarju. e— Delovni trg. Pri celjski ekspozituri javne borze dela se jc od 20. do 31. januarja na novo prijavilo 136 brezposelnih, posredovanj je bilo 11, odpotovalo jc 8, odpadlo 13 oseb. Dne 31. januarja je ostalo v evidenci 743 brezposelnih (70S moških in 35 žensk) nasproti 649 (630 moškim in 29 ženskam) dne 20. januarja. Brc/.poselnost torej še vedno narašča. e— Tatvina kolesa. V torek okrog 10. dopoldne je nekdo ukradel g. Josipu Kir-bišu izpred njegove pekarne na Ljubljanski cesti SOO Din vredno, črno pleskano moško kolo tvrdke i-Kosmosj;, tov. štev. 5,101.172 y, evid. štev. 1-12.057-3. e— Kino Union Danes ob 14.15, 16.15. 18.30 in 3).45 zvočna opereta »Nocoj s Teboj!« in zvočni tednik, v nedeljo ob 14.15, 16.15, 18.30 in 20.45 ter v ponedeljek ob 16.30 in 20.30 zvočni vclcfilin »Bitka« in zvočni tednik. SO IZVRSTNE CIGARETE Iz Maribora n— Vajenski doni v Mariboru. Predvčerajšnjim se ie vršila seja kuratoriia za mariborski Vajenski doni. Seji je predsedoval obrtno • zadružni nadzornik Založnik in so bili navzočni zastopniki bauske uprave, mestne občine. Zbornice za TOl ter obrtništva iu trgovstva Najprej so bila poročila o dosedanjih pripravah, nakar so se obravnavala pravila nove organizacije, ki »e ustanovi kot vSklad za Vajenski doin v Ma riborus'.. Nato se je konstituiral kuratorij in se je izvolil kipar Ivan Sojč za predsednika. I. Založnik za tajnika. Ivan Horvat za blagajnika. Ustanova Vajenskega doma je za .Maribor nujnega pomena in je j|>a ti, da bo mogoče v bližnjem času že misliti na provizorično namestitev \ ajeuske;;a doma. a— Medstrokovnemu odboru v M?ribo ru. Pišejo nam: Društvo zasebnih in avto aomnih nameščencev v Mariboru je preje lo od Kluba farmacevtov v Mariboru tm< lopi«; »Vljudno Vam sporočamo, da j< naš klub na svoji seji skleuil. da n<- mor* sodelovati v medstrokovneui odboru v Ma <-iboru tako dolgo, dokler ta ne povabi v sodelovanju najmočnejše organizacije. t> je Društva zasebnih in avtonomuiL name ščeniev v Mariboru, in ker se ne strinj;> z Izjavami g Petejana. predsednika med strokovnega odbora, glede razširjenja P> kojninskega zavarovanja Pripravljeni sm-. sodelovat) le v takem medstrokovm-m od boru, v katerem bi bile zastopane vse <»r ganizacije.« Objavljamo ta dopis, da r« javnost glede na našo dosedanjo polemik« ustvari svojo sodbo. a— V notici o zboru Sokola pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je bila pomota Izvoljeni so bili: za starosto Rudolf Vižin 'in. za podstarosto Janez Pelcl, za načel nika Gustav Mulec, za načelnico Hedviga Kavčičeva, za podnačelnika Božo Stran«, za urosvetarico Marica Kožuhova. za tajuic< Valerija Zorkova. za blaeajn'čarko Avffu *ta Svarčeva, za matrikarico Vera Vižint-nova a— Po^lediee neroti gospodarju. a— »Najmanj tri leta naj mi dajo, sicer bom zopet nadaljeval.« Tako je dejal F. Kneser, ko so ga predvčerajšnjim vendarle iztaknili iu zaprli. Kakor smo že poročali, se je omenjeni Kneser izdajal za zastopnika Delavske zbornice ter |io mariborski okolici izvabljal od brezposelnih delavcev delavske knjižice in obenem tudi- denar. Število opeharjenih je precejšnje. K nese r-ja čaka sedai plačilo pri sodišču, kjer j<3 že uveden proti njemu postopek. Iz Šoštanja 5— Sportuši zboiujejo V četrtek jc bil v hotelu Union redni občni zbor SK »Šoštanja« Iz poročila je razvidno, da je klub vse leto aktivno in živahno deloval; odigral ie 17 tekem, izmed katerih je 10 zmag. 4 izgubljene m 3 neodločene Razmene golov je 51 : 34 za SK Šoštanj. Pri debati o bodočem delovanju zimskosportne sekci« ie prišlo do ostrih nasprotstev in burnia nastopov ki so se stopnievali celo do razburljivih »cen Pri volitvah je bil izvolieri naslednji odbor: predsednik ravnatelj gospod \Vrentschur. podpredsednik g dr Kii-ment, tajnik in blagajnik g Eder športni vodja Jeglič, oskrbnik orodia Grenkuš. od-borova svetovalca Natek in Pevnik. š— Himen V nedeljo se ie v Ribnici na Doleniskem poroči' šosjantsk« avtopodiet-nik g Rudolf Schneider z gdč Minko Su-har hčerko iz ugledne trgovske hiše v Rib niči V ^o^taniu pa se ie poročil g Vinko Bon. žandarmerijski poročnik / gdč. Greti Zupanovo učiteljico. Mladim zakoncem mnogo sreče! Iz življenja na deželi Iz Kranja Vse je pripravljeno za sprejem številnih gostov na družabnem večeru kranjskih gasilcev, ki bo danes ob 4. pop. v vseh prostorih Narodnega doma. Vhod bo tudi letos na levi strani Narodnega doma, vesti bul zakurjen in porabljen za veselični prostor Veliko zanimanje povzroča ugibanje, katera srečna Kranjčanka bo letos izvoljena za kraljico nageljnov, ki se bo volila po pol noči. — Poleg pokušnje vina in likerjev nam je še omeniti pokušajo prvovrstnega vležanega piva raznih vrst izdelka d. d. pivovarne »Union«. V gornjem delu sokol-ske dvorane bo postavljen oder z lepim razgledom po vseh prostorih in na katerem bodo postavljene mize za goste. — Prostori na odru so na razpolago proti doplačilu .Din 3.—. Kot smo poučeni, vlada povsod ogromno zanimanje za gasilski družabni večer kot največjo prireditev Gorenjske Pridite pravočasno, da dobite ugoden prostor. Pričetek je letos že ob 4. pop. Svečnlca veljaj obisku gasilskega družabnega večera v Kranju. Z Jesenic s— Gasilska četa KID Jesenice - Fužine priredi pod okriljem ZKD dne 6. t. m. predavanje o plinski vojni. Predaval bo g. dr. Petrič, šef-zdravnik Higienskega zavoda. Iz Tržiča č— Kino bo predvajal v soboto in nedeljo ob 16., pol 19. in pol 21. velefilm -Carica vseh Rusov«, v glavni vlogi slavna Marlene Dietrlchova. Paramountov tednik pa nam bo pokazal med drugim tudi Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico na posetu v Sofiji. Iz Kamnika ka — Jadransko stražo moramo ustanoviti tudi v Kamniku. Osnoval se je že pripravljalni odbor, ki bo v kratkem sklical ustanovni občni zbor, katerega se bodo naši vrli meščani gotovo udeležili v polnem številu. Cuvajmo naše morje! ka— Za luško cesto. Deputacija predstavnikov kamniškega in gornjegrajske-ga sreza ter Ljubljane, k: je bila izvoljena na sestanku v Kamniku, se bo oglasila na banski upravi šele prihodnji teden med zasedanjem banskega sveta. Deputacija bo tolmačila želje celokupne naše javnosti, da so že letos prične z gradnjo luške ceste. ka— Korporaclja je Imela te dni občni zbor, na katerem je celokupni odbor odložil svoje funkcije, ker je od 9 odbornikov zdaj že 5 namestnikov, v preteklem letu sta v presledku 4 mesecev umrla dva načelnika g. Rudolf Debevc in g. Vinko M ožina iz poročila o gospodarstvu posnemamo. da je v preteklem letu posekala 6000 kubičnih metrov mehkega in 4000 kubičnih metrov trdega lesa. Za delavske plače delavcem v gozdu je bilo izdanih 300 tisoč dinarjev, delavcem na žagi pa 220 tisoč dinarjev. Proračun za prihodnje leto Izkazuje 70 000 Din primanjkljaja. Stari odbor je dobil razrešnico, zdaj pa so razpisane nove volitve. ka— Revolucija v hišnih številkah. S preimenovanjem kamniških ulic bodo izpre-mcnili tud; hišne številke tako. da bodo na I^vi strani ulice liha na desni pa soda Števila. S tem bodo postavljene na glavo vse dosedanje hišne številke. Ker bo kornora-ci'a obdržala staro numeraciio, bo imela v f čin a kamniških h:š dvoje številk- ofici-elno in korporacijsko. ka— Kamniško casilno dni«tvo ie imelo pr: Fajdlgi s\ oj rt dni letni občni zbor ka-ter-e-a je vodil načelnik g. poslanec Anton Or*r Onsal je uspešno delovanje društva kar je pokazalo tud' tajnikovo in oo-"h—"kovo poročilo Zan^m^o je bilo tudi po~*vio prosvetaria. sai se naše gas«1nn društvo u.*tv»šno udeistvuie na vseh poliih Letos ie bil ustanovljen tud< samaritan-ski odsek, h kateremu je pristopilo lepo št»vlo samantank ka— Kino Kamnik predvaja krasno filmsko delo »Mata Han«. V glavni vlogi Greta Garbo in Ramon Novarro. Na Sveč-nico in v nedeljo dve predstavi ob 16. in 20., v ponedeljek ob 20. »f TVfcov^li t— Bratom Sokolom! Neizprosna smrt je iztrgala iz naše srede br. Čehovina Va-ksa. Pogreb bo v nedeljo 3. t. m. ob 15.30. I delezba vseh bratov in sester obvezna. Kdor ima kroj, naj pride v kroju! drugi za postajnega načelnika v Gornjo Radgono, lep poslovilen večer. Ob tej pr liki je bilo izgovorjenih več napitnic, pri katerih so se omenjale velike zasluge obeh gospodov za knjižnico. K dobremu razpoloženju navzočnih je izdatno pripomogel še žraiuel železničarje »Sloge«. n— Kino »Doni« v Sokolskem domu bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 15., 18. tn 2015 zvočni velefilm »Tarzan« (II. del) (Tarzan in njegova družica). Predigra Fojiov Zvočni teanik. Iz Mozirja m— Eno najstarejših slovenskih sokol skih društev mozirsk* Sokol, je imel v nedeljo svoj 53 občni zbor. katerega se je udeležilo zavidanja vredno število članov Ta občni zbor je dokazal, da je naše dru štvo res zgleden veteran med ostalimi so-kolskimi postojankami in da nadvse čast-no zastopa Sokola gornjesavinjske doline Vse delo preteklega leta in tudi dolgih prejšnjih let je kronala otvoritev sokolskega doma. žarišča nagega udejstvovania. Tu notri se bodo odslej kovale naše mišice, tukaj bomo bistrili svobodoumnega sokolskega duha! Zaenkrat iščejo zavetja v naši trdnjavi 103 člani, poleg njih pa še nebroj dece Ali naša misel si vztrajno utira pot do novih src! Kdo si je pač največ prizadeval. da dobimo svoje svetišče? SVromen je ta mož AH, ne bo napak če izve iav-nost za ime našega staroste br. Trogerja Jožeta! Zdravo! m— Tudi naSe Tujsko-prometno in olepševalno društvo se ie začelo zadnii čas gi bati. Je pač že skrajna potreba, da se še v tein pravcu nekaj stori Največja ovira pri delu je pomanjkanje sredstev. Da pride do njih, bo društvo priredilo na Svečnico skrbno pripravljen »Planinski večer« in upamo, da bo obilen obisk pripomogel h gmotnemu uspehu. No. tako se nadejamo, da nam bo uspelo z izbo1jJanim stanjem blagajne pospešiti propagando za tujski promet. ■ I ZVOČNI KINO »SOKOLSK1 DOM« v Šiški. — Telefon 33-87. PREMIERA velefilma VOLGA V PLAMENU Drama po noveli Puškina v režiji Tourjanskega — Sodeluje praški simfonični orkester. — V glavnih vlogah. Albert Prejean, Valerij Jukišinov, Danielle Darieux, Nathalle Kovanko. Film se predvaja samo v soboto in nedeljo ob 3.. a.. 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer Rezervirajte vstopnice telefonično! V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik Pride v torek: Pride: DVA VESELA VRAGA Iz Ptuja j— Osebna vest. Banovinski cesui. nadzornik Močnik Štefan pri sreskom cestnem odboru v Ptuju je preveden v 10. položaj-no skupino. Uradniška pripravnica Iva Železnikova pri sre^kem sodišču pa je premeščena kot sodna kanclistka v Kranjsko goro. j— Lipahovo komedijo »Glavni dobitek« nam je uprizoril 29. januarja dramski odsek Sokola. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička in se je občinstvo izvrstno zabavalo. Režiser g. Hasl je imel srečno roko pri razdelitvi vlos, ki so bile vse zelo dobro podane. Le sem in tja se je opažalo, da se igralci vlog niso prav dobro naučili, kar igre v celoti ni motilo Igralci so bili deležni obilo aplavza. Igra se bo ponovila v nedeljo 10. t. m. j— Regulacijska dela pri potoku Grajeni se bodo nadaljevala v najkrajšem čas« Kakor doznavamo. je določena za 8. febr vodopravna komisija na licu mesta. H komisij: so vabljeni vsi, ki jim zemljišča mejijo na Grajeno v katastralnih občinali Ptuju in Grajeni. Regulacijska dela s* bodo nadaljevala iz banovin*kega gradbenega sklada in bodo zaposleni zlasti brezposelni. j— Kino bo predvajal v soobto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Pesem solnca-t e slavnim tenorjem La*:-rijem Volpijem Dodatek kulturni film in Foxov tednik. Uprava kina ponovno prosi cenjene obiskovalce, da prihajajo k predstavam točno, da ne bo motenj nu-1 oreJ stavo. Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja danes ob 15.15 in v nedeljo obakrat film smeha »Za ljubezen so zdravila« in tednik. Iz Novega mesta n_ Občni zbor Zeleznifarske jubilejne knjiznire se je vršil v nedeljo. Vodil u'a je predsednik šef prometne službe g. K.ivšek, ki je opisal postanek in pomen knjižnice! l'n tej priliki se je spomnil tudi tragične .>mrti blaeopokojnega kralja Uedinitelja, katerega spomin so zborovalei počastili i vzklikom iSIava!< Tajnik, novomeški postajni načelnik g. Jarec je navedel, da je knjižnica tudi v preteklem poslovnem letu beležila lepe uspehe. Izrekel zahvalo vsem članom, ki so knjižnico marliivo po-sečali. Še posebno toplo se je zahvalil ».Ju l.ru: 'r -Slovenskemu Narodu«, ki sta . svojimi članki opozarjala javnost na lo kulturno ustanovo. Naposled je pozval uaustvo. da se v tekočem letu s podvojeno silo oklene knjižnice Blagajniško in knjižnično poročilo je podal postajni načelnik c. Obal. Skupno premoženje znaša okrog 74.(01» Din. Knjižnica je imela ob koncu leta 144 rednih in 118 i/rednih članov, skupno 262. Stanje knjig je 3000; novih se je nabavilo 274. Uradne ure so ob torkih iu petkih od 19. do 21. 1 'ri izdajanju knjig je imel knjižničar dva pomočnika, uradnika g. Vov-ka in g. Hribarja. Da knjižnica lepo napreduje. je najboljša priča sedma omara, ki jo je bilo treba nabaviti za nove knjige. Poročilo nadzorstvenega odbora je podal prometnik «. Lenasi in predlagal razrešni-co upravnemu odboru, ki je pod spretnim vodstvom g. Kavška vodil knjižnico z veliko požrtvovalnostjo. V novi upravni odbor so bili izvoljeni, za predsednika Kavšek. za tajnika Jarec. za blagajnika in knjižni-čaria Vovk (dn!gq)etni knjižničar In blagai-nik Obal je imenovan za postajnega načelnika v Gornii Radgoni), za revizorja Lenasi. Po občnem zboru so naši vrli železničarji priredili svojima dvema tovarišema, g. .Jelencu in e. Obalu, ki sta prestavljena, I prvi za postajnega načelnika v Trebnje, KOČEVJE. V nedeljo 3. februarja priredi tukajšnje Akademsko društvo predavanje g. Ludovika Mrzela o mladini in našem času. PETROVCE. Socialna akcija v prid siromašni šolski mladini je eno zadnjih nedelj pripravila mladini prijeten popoldan. Na pobudo ge. Vodenikove ln učiteljstva se je podvzela nabiralna akcija ki je omogočila obdarovanje. Veliki agilnosti ge. Vodenikove se moramo zahvaliti, da so našle njene prošnje tako lep odmev. Zlasti so se izkazali Savinjska posojilnica v Žalcu, podružnica CMD v Petrovčah pod predsedstvom g. Vordenika in trdka Hofbau-er v Celju, vsaka s prispevkom po 500 dinarjev, premogovnik v Libojah in premogovnik keramične industrije v Petrovčah z darovanim premogom, ga. Vodenikova, ki je v spomin svojega pokojnega očeta darovala mnogo blaga za obleke in perilo, krajevni šolski odbor v Petrovčah s prispevkom 400 Din, ga dr. Schwabova, gdč. Zinka Kovačičeva g. Strenčan in g. Kolobar Fric s prispevki po 100 Din in mnogi drugi prispevki po 50 Dta. Požrtvovalno so krojile in šivale naše pridne šivilje pod vodstvom učiteljice Štefanije Bojčeve. Zaostajali tudi niso v dobri nameri naši čevljarji in krojači. Naj bo vsem dobrotnikom v zadoščenje zavest, da so s svojo dobrodušnostjo pomagali lajšati gorje. PIŠECE. Po kratki bolezni je umrla ga. Neža Kokotova, vdova po nadučitelju Antonu Kokotu. Dosegla je častitljivo starost 83 let. Nad vse skrbna mati je morala žrtvovati v svetovni vojni najmlajšega sina. Tega krutega udarca ni prebolela nikoli. Minila jo je tista živahnost, ki jo je dičila v prejšnjem življenju, ko je kot odlična pevka bila duša vsemu takratnemu družabnemu življenju v Pišecah. Preko 40 let jc bila cerkvena pevka. Imela je zelo prijeten sopran, ki ji je ostal ohranjen v visoko starost S pokojnico je legel v grob dobršen del starih Pišcc. Zato bomo rajnki gospe ohranili svetel spomin. Preostalim naše iskreno sožalje! POLJCANE Te dni se je vršil v Bau-manovem hotelu občni zbor gasilske čete. Po kratkem poročilu predsednika Bauma-na so poročali še tajnik Mesarič, blagajnik Bauman in poveljnik Anton Medved. Društvo, ki deluje že 47. leto, je tudi lani marljivo delovalo. Sprejetih je bilo ta dan nekaj novih članov. Gotov znesek se je določil za spomenik blagopokojnega kralja Aleksandra I. — Pri poročilu občnega zbora Sokola je pomotoma izostalo, da je bila izvoljena za načelnico marljiva sestra učiteljica Mira Požegova. RIBNICA. Sokolski zvočni kmo predli* danes ob 1515 uri in 20. uri in ju--'vočni velefilm »Tarzan«, gospodar Kot dodatek nov Foxov zvočn' \ >FčE Novo imenovani sodni pred-ojnik dr. Karel Novak iz Litije je nastopil službo v Radečah želimo mu čim prijetnejše bivanje med nami! — Te dni se je poslovil od nas in se vrnil v Lož splošno priljubljeni sodnik g. dr. Franjo Mohor, ki je po smrti d. Schmida vršil dolžnosti sodnega predstojnika Kako zelo je bi) priljubljen. priča njegov poslovilni večer, ki se je vrši) v hotelu Jadranu Z l°piml nago von so se poslovili od njega predsednik občine g Anton Polanc, sodni nadoficial g. Pavliček in šolski upravitelj g PečnUt Ivo, ki s° jim je g dr. Mohor zahvalil za prisrčne besede — Pred kratkim smo imeli v Radečah sejem ki je bil dobro obiskan Bilo je mnogo prekupčevalcev z živino. V gneči pa je nekemu sejmarju neznan tat izmaknil listnico s 3000 Din. Tatu niso mo-| eli izslediti KUSANGO GROZOTNO POROČILO ŠOŠTANJ V preteklem letu je bilo v sodnem okraju Šoštanju iztočenih 313.791 litrov alkoholnih pijač in to vina 184 682 litrov žganja 5510 litrov, piva 17 449 litrov in sadjevca 106 150 litrov. Ce se računa povprečno vino po 10 Din. žganje po 25 Din, pivo po 8 Din in sadjeve^ po 4 dinarje liter, dobimo ogromno vsoto 2 milijona 548 762 Din. Zanimivo je deistvo. da se je v lanskem letu iztočno približno za 63 000 litrov več alkoholni pijač kakor v predlanskem letu — Iz našega mesta se je poslovil g Ivan Resn<'k. finančni preglednik. V prostorih pri Cerovški mu je šahovski klub priredil lepo odhndndrlto dopoldne je imela 6trelska družina redn! občni zbor. Predsednik sr. Komac je v Klavnih obrisih poročal o delu družine v pi* teklem letu, ki je bilo prav živahno. Dn> žina si je lani tudi uredila strelišče. Iz po ročila tajnika g. Istcniča je razvidno, dn šteje družina 53 članov. Iz poročila stret-skeea vodje orožn-iškega komandirja f, Sadjaka smo izvedeli, da je ImHa družina 2T> sobnih strelskih vaj in 16 ostrih strel skih vaj na strelišču. Ker kaže tudi mH-dlna med 14 In 13 leti zanimanje za sobno streljanje, bi bilo potrebno ustanovit1 strelski naraščaj, ir poročMa blasrajnihr Brovča je razvidno, da družina nima dol pa. Občni zbor Je so&lasno izvolil atar^ upravo pomnoženo s Štirim! novimi člani gg SmoleVm Antonom. Dolničir^Tn Karolom, Smajdkom Tonetom ;n Cud^r-manom Jožetom. Tolike solida^nocti jncl upravo in ostalim članstvom te dolero nismo opazili. Vedeli nas. da jc družina v št. Vidu storila velik korak naprej. Jloveska roka v časopisnem papirju Maribor, 1. februarja Na Pobrežju so v bližini pokopališča našli na cesti moško roko, v zapestju kakor v nekem zobčastem kolesju razmesarjeno. O čudni najdbi so bili takoj obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo, ker so ljudje pričeli širiti govorice o strašnem zločinu. Po izvršeni preiskavi pa se je ugotovilo, da je posestniku Matiji Pulku iz Zgornjega Dupleka slamoreznica odrezala levo roko. Voznik, ki je Pulka peljal v splošno bolnišnico, je odrezano roko zavil v kos časopisnega papirja in jo med vož-ijo nazaj izgubil. Najditelji roke so si ustvarili takoj «liko o groznem zločinu in so se pobreški prebivalci šele po razjasnitvi pomirili. KADECaJ. i>ii» pobudo našega agllnega predsednika mestne občine g. Antona Po-lanca se je ustanovilo v Radečah Olepševalno društvo, katerega namen je skrbeti za olepšanjt mesta in njene okolice. Pravila so potrjena. 2e ime predsednika g. Po-lanca nam jamči, da bo društvo agllno dc* lovaio v olepšan je naSega mesta. Ljubljanskemu meščanstvu! Z današnjim dnem prične pooblaščenec .Bran-i-bora« z obiski v stanovanjih in poslovnih prostorih naših meščanov Povabil jih bo, da pristopijo kot člani k mestni podružnici narodno-obrambne organizacije »Brun-i-bor* Letna članarin« znaša 12 Din 1 'sakemu, ki plača ta znesek, izroči poobla ščeni inkasant člansko izkaznico, ki vsebu je obenem tudi potrdilo o plačani članarini Naprošamo naše meščanstvo, da s svojim pristopom v društvo podprt njegove velike naloge *Bran i-bor« je edina naša obrambna organizacija, ki si prizadeva lajšati nemilo usodo naših zamejnih rojakov. V marsičem radi posnemamo velike n»ro- U V£N| kiho V soboto in nedeljo ob 3., 5., in 8., v ponedeljek ob 8. uri božanska GRETA GARBO v velefilmu Kraljica Kristina de. Posnemajmo tudi njihove lepe zglede. S posaarskim plebiscitom proslavlja nemški narod zmago svojega dolgoletnega obrambnega delovanja Sledimo temu zgledu! Pomnimo, da bi mogla biti tudi naša svoboda prej ali slej ogrožena, če bomo ie dalje tako trdovratno kazali svojo brezbrižnost za ui)do rojakov, ki v naši neposredni bližini nacionalno propadajo! Za obrambo naSega rodu in zemlie — vsi v »Rran-i-bor*! Iz slavne zgodovine bokeljskih mornarjev Danes priredi bokeljska mornarica svojo tradicionalno proslavo — Simboli nekdanje oblasti in nove naloge Starodavne mornariške organizacije Kotor. konec januarja. Vsako leto na svečnico priredi Bokeljska mornarica svojo tradicionalno proslavo. združeno s češčenjem sv. Trifuna, zaščitnika Boke Po starodavnih pravilih je Nekdaj oblast, zdaj socialne nalogp. Iz svoje slavne zgodovine ima Bokeljska mornarica veliko zbirko zgodovinskih listin in drugih «porr>:nov. Njen najstarejši pravilnik, ki je ohranjen v celoti, je iz leta začetek proslav že zadnjo nedeljo v janu- 1 1463. V starih dobah je admiral Bokeljske arju Tedaj namreč mali admiral na tribu- ' mornarice ob njenem velikem prazniku ni pred kotorsko stolnico razglasi vsem prevzel v svoje roke vso oblast v Boki. članom mornarice in občinstvu začetek ve- Slovesno so mu bili izročeni tudi ključi likih slavnosti. f) tej otvoritvi slavnosti je mesta ter mestnih zakladnic in ječ. V praz- »Jutro« že poročalo, prej pa je pisalo tudi ni^h dr.ch jc ime! admiral pravico pomi- o volitvah velikega in malega admirala. Veliki admiral je bil doslej voljen dosmrtno. lani pa so člani mornarice popravili svoja pravila, po katerih volijo sedaj velikega admirala za dobo 5 let. Mali admiral, ki ga volijo vsako leto, pa jc vedno izbran iz vrst naraščaji. V poštev pridejo 10 do 14 letni sinovi zaslužnih članov mornarice. Starodavni pravilniki točno odrejajo naloge velikega in malega admirala. Slavni predniki. Kakor znano, je Bokeljska mornarica najstarejša organizacija mornarjev v Evropi. Po ljudskem pripovedovanju je bila ustanovljena že leta b00.. ko so v Kotor iz Male Azije prenesli ostanke mučenika sv. Trifuna. Bokeljska mornarica je v najtesnejši zvezi s slavno zgodovino Boke 2e zemljepisna lega je določila Boki posebno ulogo, ko jo je napravila za dom izkušenih mornarjev. Bokeljski mornarji so ohranili svoj sloves od najstarejših časov do danes. Proslavili so se po vsem svetu. Matija Zmaievič iz Perasta jc ruskemu carju Petru Velikemu organiziral baltiško brodov-jc, potem pa ie nekajkrat kot ruski admiral premagal Švede. Marko Vojnovič iz Hercegnovega je bil v dobi Katarine II poveljnik ruskega brodovja in proslavi! se jc ziasti v bitki s Turki pri Filonu Ruskemu carju Petru Velikemu je Matija Mela-da iz Pcrasta uredd nekaj pristanišč, njegov rojak Marko Martinovič pa je bil vodja mornariške šole. ki jo jc Peter Veliki otvoril za plemiče Vsi ti slavni mornarii so bili člani Boke!jske mornarice. Njim so cledili mnogi druji, ki so obiadrali ves svet pod raznimi za«tr?vami Milo Vukaso-vič iz D-ažin Rta je bil ustanovitelj največjega južno ameriškega parobrodirskcga društva »La Platenscc« in po njegovih načrtih so bile zgrajene največje argentinske ladje. Boka jc imela leta 1797 okrog 290 patentiranih brodov za veliko plovbo, leta 1805. pa že 400 patentiranih in preko 300 nepatentiranih brodov. Nepregledna je vi>ta poveljnikov raznih trgovskih in voi-nih ladij, ki so izšli iz Boke. V dobi semostojnosti Boke ie imela Bokeljska mornarica veliko upravno oblast, kot milica pa je vedno stala na braniku svojih obal. Tako n. pr. niso bokeljski mornarji dovolili nobeni tuji ladji, da bi priplula v zaliv s svoio zastavo. Celo beneške ladje so mrcrale sneti svoje zastave »v. Marka in razobesiti zastave sv. Trifuna, če so hotele pristati v Boki. Francozi 60 Bokeljski mornarici leta 1811. odvzeli njeno oblast, to na sc je nekajkrat zgodilo tudi pod Avstrijo. Dva mlada Tržačana zagonetno izginila Ta dva mladeniča, lSletni Rosaho Naffi (leva slika) in 181etni Mario Marassi (desna slika), oba dijaka iz Trsta, sta o Veliki noči (39. marca) lanskega leta odšla od doma z namenom napraviti planinsko turo na Krn. S tega izleta pa se nista več povrnila Dognano je. da sta mladeniča res prišla do vznožja Velikega Čuka, odtam pa je izgi nila za njima vsaka sled Da bi se bila smrt no ponesrečila v gorovju, to se zdi never letno, ker navzlic skrbnemu iskaniu tako na italijanski kakor na jugoslovenski stra ni ni bilo najti njunih trupel Verjetnej« je, da sta oba še živa. a sta iz neznanih razlogov nekam izginila. Mogoče tudi, da sta prešla čez naio mejo in dalje kam preko našega ozemlja? Skratka: njuna usoda je zavita v popolno teno. Za izsleditev pogrešancev je od njunih rodbin razpisana nagrada 20.000 lir, po 10.000 lir za vsakega. Sta to slovenski tria ški rodbini s pravim imenom Knaflič in Maraš (pofašiščeni v Naffi in Marassi) in ie prva v sorodstvu z znano slovensko rod Sino Knafličev Kdor bi kaj izvedel ali vedel povedati. 'e preplavljena z razmeroma zelo toplim zrakom, tudi ta dotok ni mogel kdovekaj shladiti ozračja in sneg je ostal močno južen. Ko pa je mrzlejš- polarni zrak dospel do nas. sc je bila depresija že toliko oddaljila od nas, d-a so padavine nehale. Glavni ciklon sc je pomikal preko Balkanskega polotoka na vzhod ter jc spotoma prožil obilne padavine po deželah okrog Egejskega morja ter ob ožinah. Poplave so bi'c v zvezi z njimi. Z oddaljevanjem preko južne Rusije ter Črnega morja se je tjakaj prestavljalo slabo vreme, k-, je napravilo potemtakem lepo pot od Islandije na Oceanu čez Skandinavijo in Srednjo Evropo in Balkan. Za odhajajočo depresijo se je razprostrl mrzli polarni zrak preko Evrope. Toda ta zrak je znaten del pota rapravil nad toplo oceansko vodo, se pri tem močno segreval in spričo tega ni mogel prinesti posebnega mraza. Temperatura sc ie pač zopet znižala pod ničlo, ali samo zmerno. Ker je ciklon napravil vijugasto pot z velikim ovinkora proti jugu. ni mogel proti Rusiji sprožiti nikake mrzle poplave. Zato je tudi tamkaj ostalo izredno milo vreme. Kako enakomerna temperatura gospoduje po Evropi, se rajlepše razvidi iz naslednjih navedb. V sredo zjutraj je bilo v Moskvi —6" C v Varšavi prav tako —6°, v Berlinu in Prt.gi — 4°. v Rigi —6®, v Bruxcllesu —6°. ▼ Parizu —7°, v Sofiji —3°, a ob Severnem rtiču —5° C. Bolj enakomerno si je tecko misliti razporedbo mraza po celini. Tudi r najtoplejših predelih na Sredozemskem morju se je temperatura gibala okrog 5 do 8° nad ničlo, na Velikobritanskem otočju prav toliko. Anticiklon, ki se je moral ob prodoru depresije umakniti tja proti Azorom. se je njenem odhodu upal spet v bližino, skušajoč zopet zasesti imenitno pozicijo nad Ve-likobritanskim otočjem. Ali vprašanje ie če se mu bo to posrečilo Zakaj nad Atlantskim oceanom se mimo Islandije siej-koprej podijo depresije proti Evropi; ako se ena od njih nameri malo bolj v juznl smeri, smo brž zopet v vremenski spremembi Dotlej pa vleče nizki tlak nad Sr*-dozemskim morjem nase hlad s celine; t«-ko kakor noče utihniti burja na na^em pri morju, je hladni tok zanesel sneg cclo tja na špansko. Revija ŽIVLJENJE IN. SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 9 Dio SEGAJTE PO DOBREM 6X1VU! Iz življenja na deželi Iz Kranja Vse je pripravljeno za sprejem številnih gostov na družabnem večeru kranjskih gasilcev, ki bo danes ob 4. pop. v vseh prostorih Narodnega doma. Vhod bo tudi ietos na levi strani Narodnega doma, vestibul zakurjen in porabljen za veseličnl prostor Veliko zanimanje povzroča ugibanje, katera »rečna Kranjčanka bo ietos izvoljena za kraljico nageljnov, ki se bo volila po polnoči. — Poleg pokušnje vina in likerjev nam je še omeniti pokušnjo prvovrstnega vležanega piva raznih vrst izdelka d. d. pivovarne »Union«. V gornjem delu sokolske dvorane bo postavljen oder z lepim razgledom po vseh prostorih in na katerem bodo postavljene mize za goste. — Prostori na odru so na razpolago proti doplačilu .Din 3.—. Kot smo poučeni, vlada povsod ogromno zanimanje za gasilski družabni večer kot največjo prireditev Gorenjske Pridite pravočasno, da dobite ugoden prostor. Pričetek je letos že ob 4. pop. Svečniea veljaj obisku gasilskega družabnega večera v Kranju. Z Jesenic s— Gasilska četa KID Jesenice - Fužine priredi pod okriljem ZKD dne 6 t. m predavanje o plinski vojni. Predaval bo g. dr. petrič, šef-zdravnik Higienskega zavoda. Iz Tržiča č— Kino bo predvajal v soboto in nedeljo ob 16., pol 19. in pol 21. velefilm Carica vseh Rusov«, v glavni vlogi slavna Marlene Dietrichova. Paramountov tednik pa nam bo pokazal med drugim tudi Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico na posetu v Sofiji, Iz Kamnika ka Jadransko stražo moramo ustanoviti tudi v Kamniku. Osnoval se je že pripravljalni odbor, ki bo v kratkem sklical ustanovni občni zbor, katerega se bodo na-t«, vrli meščani gotovo udeležili v polnem številu. Cuvajmo naše morje: ka— Za luško cesto. Deputacija predstavnikov kamniškega in gornjegrajske-ga sreza ter Ljubljane, ki je bila izvoljena na sestanku v Kamniku, se bo oglasila na banski upravi šele prihodnji teden med zasedanjem bonskega sveta. Deputacija bo tolmačila želje celokupne naše javnosti. I da ss že letos prične z gradnjo luške ceste. ka— Korporacij a je imela te dni občni zbor, na katerem je celokupni odbor odložil svoje funkcije, ker je od 9 odbornikov zdaj že 5 namestnikov, v preteklem letu sta v presledku 4 mesecev umrla dva načelnika g. Rudolf Debevc in g Vinko Možina Iz poročila o gospodarstvu posnemamo. da je v preteklem letu posekala 6000 kubičnih metrov mehkega in 4000 kub-čnih metrov trdega lesa. Za delavske plače delavcem v gozdu je bilo izdanih ."500 tisoč dmarjev. delavcem na žagi pa 220 tisoč dinarjev. Proračun za prihodnje leto izkazuje 70 000 Din primanjkljaja. Stari odbor je dobil razrešnico, zdaj pa so razpisane nove volitve. ka— Revolucija v htftnih številkah. S preimenovanjem kamniških ulic bodo izpre-mcnili tud- h^šne številke tako. da bodo na levi strani ulice liha na desni pa soda števila S tem bodo postavljene na glavo vse d-sedanie hiSne številke. Ker bo komora-ci>a obdržala staro numcraciio, bo imela večina kamniških h;š dvoje številk- ofici-elno in kornoracijsko. ka,- KamniSko srasiino društvo ie imelo pr: FajclLgi svoj redni letni občni zbor katerega je vodil načelnik g. poslanec Anton Omr Orisal je uspešno delovanje društva kir je poležalo tud' tajnikov-o in tx>-v-ii—kovo poročalo ZanimVo je bilo tudi pomrlo prosvetaria. sai se naše ga^lno dnišr-o uspešno udejstvuje na vseh poliih Let«, -.e hil ustanovljen tudi samaritan-sk. odsek, h kateremu je pristopilo lepo števdo samaritank ka— Kino Kamnik predvaja krasno filmsko delo »Mata Hari«. V glavni vlogi ij-reta Oarbo in Ramon Novarro. Na Svečnico in v nedeljo dve predstavi ob 16 in -0., v ponedeljek ob 20. If TeHnveJi Bratom Sokolom! Neizprosna smrt ie iztrgala iz naše srede br. Čehovina Maksa. Pogreb bo v nedeljo 3. t. m. ob 15.30. dclczba vseh bratov in sester obvezna. Kdor ima kroj, naj pride v kroju! Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja danes ob 15.15 in v nedeljo obakrat film smeha »Za ljubezen so zdravila« in tednik. Iz Novega mesta •»— Občni zbor Železnifarske jubilejne knjižnice se je vršil v nedeljo. Vodil ua je predsednik šef prometne službe g. K.jvšek, ki je opisal postanek in pomen knjižnice! i n tej priliki se je spomnil tudi tragične smrti blagopokojnega kralja Uedinilelja, katerega spomin so zborovalci počastili z vzklikom iSlavaJc Tajnik, novomeški postajni načelnik g. Jarec je navedel, da je knjižnica tudi v preteklem poslovnem letu beležila lepe uspehe. Izrekel je zahvalo vsem članom, ki so knjižnico niarliivo po-secali. Se posebno toplo se je zahvalil »Ju trui in 'Slovenskemu Narodu«, ki sta svojimi članki opozarjala javnost na io kulturno ustanovo. Naposled je pozval tianstvo, da se v tekočem letu s podvojeno silo oklene knjižnice Blagajniško in knjižnično poročilo je podal {»ostajni načelnik c. Obal. Skupno premoženje znaša okrog 74.*00 Din. Knjižnica je imela ob koncu leta 144 rednih in 11« izrednih članov, skupno 262. Stanje knjig je 3000; novih se je nabavilo 274. Uradne ure so ob torkih in petkih od 19. do 21. Pri izdajanju knjig je imel knjižničar dva pomočnika, uradnika g. Vov-ka in g. Hribarja. Da knjižnica lepo napreduje. je najboljša priča sedma omara, ki jo je bilo treba nabaviti za nove knjigp. Poročilo nadzorstvenega odbora je podal prometnik g. Len asi in predlagal razrešnico upravnemu odboru, ki je pod spretnim vodstvom g. Kavška vodil knjižnico z veliko požrtvovalnostjo. V novi upravni odbor so bili izvoljeni, za predsednika Kavšek, za tajnika Jarec. za blagajnika in knjižničarja Vovk (doiuqjetni knjižničar in blagajnik Obal je imenovan za postajnega načelnika v Gornii Radgoni), za revizorja Lena-si. Po občnem zboru so naši vrli železničarji priredili svojima dvema tovarišema, g. drugi za postajnega načelnika v Gornjo Radgono, lep poslovilen večer. Ob tei pri liki je bilo izgovorjenih več napitnic, pri katerih so se omenjale velike zasluge obeh gospodov za knjižnico. K dobremu razpoloženju navzočnih je izdatno pripomogel še šramel železničarake »Sloge«. n— Kino »Doni« v Sokolskem domu bo predvajal danes io jutri, obakrat ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilm »Tarzan« (II. del) (Tarzan in njegova družica). Predigra Foxov zvočni teanik. Iz Mozirja m— Eno najstarejših slovenskih sokol skih društev mozirski Sokol, je imel v ne deljo svoj 53. občni zbor. katerega se je udeležilo zavidanja vredno število članov Ta občni zbor je dokazal, da ie naše dm štvo res zgleden veteran med ostalimi so-kolskimi postojankami in da nadvse častno zastopa Sokola gornjesavinjske doline Vse delo preteklega leta in tudi dolgih prejšnjih let je kronala otvoritev sokolskega doma. žarišča našega udejstvovanja. Tu notri se bodo odslej kovale naše mišice, tukaj bomo bistrili svobodoumnega sokol skega duha! Zaenkrat iščejo zavetja v naši trdnjavi 103 člani, poleg njih pa še nebroj dece Ali naša misel si vztrajno utira pot do novih src! Kdo si je pač najve" prizadeval, da dobimo svoje svetišče? SVrnmen je ta mož Ali, ne bo napak, če izve iav-nost za ime našega staroste br. Trogerja Jožeta! Zdravo! ■ I ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87. PREMIERA velefilma VOLGA V PLAMENU Drama po noveli Puškina v režiji rourjunskega. — Sodeluje praški simfonični orkester. — V glavnih vlogah. Albert Prejean, Valerij Jtikišinov, Danlelle Darieux, Kathalie Kovanko. Film se predvaja samo v soboto in nedeljo ob 3.. 5.. 7. m 9. uri ter v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer Rezervirajte vstopnice telefonično! V dopolnilo nov Paramountov zvoCm tednik Pride v torek! Pride: DVA VESELA VRAGA poslovil od nas in se vrnil v Lož sobnih strelskih vaj in 16 ostrih strel skih vaj na strelišču. Ker kaže tudi mladina med 14 in 13 leti zan:manje za sobno streljanje, bi bilo potrebno ustanovit' strelski naraščaj, ir poročila blagajnik? Brovča je razvidno, da družina nima dol ga. Občni zbor Je soglasno izvolil »t«rr upravo pomnoženo s štirimi novimi člani gg. SmolcVm Antonom, Dolničir.iem Kanolom, šma.jdkom Tonetom 'n Oudor-manom Jožetom. Tolike solidarnosti med upravo in ostalim članstvom že dolero nismo opazili. Veseli nap, da Je družina v št. Vidu storila velik korak naprej. KADEČfcJ. iN h pobudo našega agilnega predsednika mestne občine g. Antona Po-lanca se je ustanovilo v Radečah Olepševalno društvo, katerega namen je skrbeti za olcpšanjf mesta in njene okolice. Pravila so potrjena. 2e ime predsednika g. Po-lanca nam jamči, da bo društvo agilno delovalo v olepšanje našega mesta. Ljubljanskemu meščanstvu! Z današnjim dnem prične pooblaščenec oBran-i-bora« z obiski v stano\'unjih in poslovnih prostorih naših meščanov Povabil jih bo, da pristopijo kot člani k mestni podružnici narodno-obrambne organizacije »Bran-i-bor« Letna članannti znaša 12 Din l'sakcmu. ki plača ta znesek, izroči poobla ščeni inkasant člansko izkaznico, ki vsebu ie obenem tudi potrdilo o plačani članarini Naprošamo nase meščanstvo, da s svojim pristopom v društvo podprt n/egove velike naloge »Bran i-borv je edina naša obrambna organizacija, ki si prizadeva lajšati nemilo usodo naših zamejnih rojakov. V marsičem radi posnemamo velike naro- s v^LNl kiho 50 V soboto in nedeljo ob 3., 5., in 8., v ponedeljek ob 8. uri božanska GRETA GARBO v velefilmu Kraljica Kristina de. Posnemajmo tudi njihove lepe zglede. S posaarskim plebiscitom proslavlja nemški narod zmago svojega dolgoletnega obrambnega delovanja Sledimo temo zgle du! Pomnimo, da bi mogla biti tudi naša svoboda prej ali slej ogrožena, če bomo ie dalje tako trdovratno kazali svojo brezbrižnost za uvodo rojakov, ki v naši neposredni bližini nacionalno propadajo! Za obrambo našega rodu in zemlie — vsi v »Bran-i-bor«/ Iz slavne zgodovine bokeljskih mornarjev Danes priredi bokeljska mornarica svojo tradicionalno proslavo — Simboli nekdanje cblasti in nove naloge Starodavne mornariške organizacije Kotor. konec januarja. Vsako leto na svečnico priredi Bokeljska mornarica svojo tradicionalno proslavo. združeno s češčenjem sv. Trifuna, za- Nekdaj oblast, zdaj socialne naloge. Iz svoje slavne zgodovine ima Bokcliska mornarica veliko zbirko zgodovinskih listin in drugih spominov. Njen najstarejši ščitnika Boke. Po starodavnih pravilih je j pravilnik, ki je ohranjen v celoti, je iz leta Jloveška raka v časopisnem papir iu Maribor, 1. februarja Na Pobrcžju so v bližini pokopališča našli na ccsti moško roko, v zapestju kakor v nekem zobčastein kolesju razmesarjeno. O čudni najdbi so bili takoj obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo, ker so ljudje pričeli širiti govorice o strašnem zločinu. Po izvršeni preiskavi pa se je ugotovilo, da je posestniku Matiji Pulku iz Zgornjega Dupleka slamoreznica odrezala levo roko. Voznik, ki je Pulka peljal v splošno bolnišnico, je odrezano roko zavil v kos časopisnega papirja in jo med vožnjo nazaj izgubil. Najditelji roke so si ustvarili takoj sliko o groznem zločinu in so sc pobreški prebivalci šele po razjasnitvi pomirili. začetek proslav že zadnjo nedeljo v januarju Tedaj namreč mali admiral na tribuni pred kotorsko stolnico razglasi vsem članom mornarice in občinstvu začetek velikih slavnosti. O tej otvoritvi slavnosti jc »Jutro« že poročalo, prej pa je pisalo tudi o volitvah velikega in malega admirala. Veliki admiral je bil doslej voljen dosmrtno. lani pa so člani mornarice popravili svoja pravila, po katerih volijo sedaj velikega admirala za dobo 5 let. Mali admiral. ki ga volijo vsako leto, pa jc vedno izbran iz vrst naraščaja. V poštev pridejo 10 do 14 letni sinovi zaslužnih članov mornarice. Starodavni pravilniki točno odrejajo naloge velikega in maleg3 admirala. Slavni predniki. Kakor znano, je Bokeljska mornarica najstarejša organizacija mornarjev v Evropi. Po ljudskem pripovedovanju je bila ustanovljena že leta bOO.. ko so v Kotor iz Male Azije prenesli ostanke mučenika sv. Trifuna. Bokeljska mornarica je v najtesnejši zvezi s slavno zgodovino Boke Že zemljepisna lega je določila Boki posebno ulogo, ko jo je napravila za dom izkušenih mornarjev. Bokeljski mornarji so ohranili svoj sloves od najstarejših časov do danes. Proslavili so se po vsem svetu. Matija Zmajevič iz Perasta jc ruskemu carju Petru Velikemu organiziral baltiško brodov-je, potem pa je nekajkrat kot ruski admiral premagal Švede. Marko Vojnovič iz Hercegnovcga je bil v dobi Katarine II poveljnik ruskega brodovja in proslavil se jc zlasti v bitki s Turki pri Filonu Ruskemu carju Petru Velikemu jc Matija Mela-da iz Perasta uredil nekaj pristanišč, njegov rojak Marko Martinovič pa je bil vodja mornariške šole. ki jo jc Peter Veliki otvoril za plemiče Vsi ti slavni mornarii so bili člani Bokeljske mornarice. Njim so eledili mnogi drugi, ki so objadrali ves svet pod raznimi zastavami. Milo Vukaso-vič iz Dražin Rta je bil ustanovitelj največjega južno ameriškega parobrodarskega društva »La Platensee« in po njegovih načrtih so bile zgrajene največje argentinske ladje. Boka jc imela leta 1797 okrog 290 patentiranih brodov za veliko plovbo, leta 1805. pa že 400 patentiranih in preko 300 nepatentiranih brodov. Nepregledna je vrsta poveljnikov raznih trgovskih in voi-nih ladij, ki so izšli iz Boke. V dobi samostojnosti Boke je imela Bokeljska mornarica veliko upravno oblast, kot milica pa je vedno stala na braniku svojih obal. Tako n. pr. niso bokeljski mornarji dovolili nobeni tuji ladji, da bi priplula v zaliv s svojo zastavo. Celo beneške ladje so mnrale sneti svoje zastave sv. Marka in razobesiti zastave sv. Trifuna, če so hotele pristati v Boki. Francozi so Bokeljski mornarici leta 1811. odvzeli njeno oblast, to pa sc je nekajkrat zgodilo tudi pod Avstrijo. 1463. V starih dobah je admiral Bokeljske mornarice ob njenem velikem prazniku prevzel v svoje roke vso oblast v Boki. Slovesno so mu bili izročeni tudi kliuči mesta ter mestnih zakladnic in ječ. V praz-niških dneh jc imel admiral pravico pomi-lostiti obsojcnce, onim, ki so sc zatekli od drugod v mesto, pa je lahko dal zavetie Simboli tc nekdanje oblasti ao ostali do danes. Bokeljska mornarica prevzame vsako leto na svečnico od sreskega načelstva državno, od mestnega poglavarstva pa občinsko zastavo Med proslavo čuvajo mornarji obe zastavi v stolnici. Po slovesici službi božji priredi mornarica vsako leto veliko pojedino 7.a mestne in okoliške reveže, katerim strežejo mornarji. Pred stolnico priredijo pozneje tudi tombolo v korist revežem v spomin na one čase, ko je mogočna organizacija dajala v svojih slavnostnih dneh zatočišče vsem revežem in preganjancem. Ko so tako od nekdanje oblasti ostali samo lepi simboli, pa so se i/p-reir.enile tudi naloge starodavne organizacije. V ospre-nje stopa socialno udejstvovanjc. zlasti skrbstvo za zaposlitev članov in za odgoj naraščaja ter podpiranje svojcev onih članov. ki so v nevarnem poklicu postali invalidi. ali pa izgubili svoje življenje. Ker je že od najstarejših dob temelj organ:/j cijc najpopolnejša tovariška vzajemnost ima Bokeljska organizacija pri svojem s cialnem udejstvovanju velike uspehe. Dva mlada Tržačana zagonetno izginila Ta dva mladeniča, 18letni Rosaho Naffi (leva slika) in 18letni Mario Marasst (desna slika), oba dijaka iz Trsta, sta o Veliki noči (39. marca) lanskega leta odšla od doma z namenom napraviti planinsko turo na Km. S tega izleta pa se nista več povrnila Dognano je, da sta mladeniča res prišla do vznožja Velikega Čuka, odtam pa je izgi nila za njima vsaka sled Da bi se bila smrt no ponesrečila v gorovju, to se zdi never letno, ker navzlic skrbnemu isk nn iu tako na italijanski kakor na jugoslovenski stra ni ni bilo najti njunih trupel Verjetnej« je, da sta oba še živa. a sta iz neznanih razlogov nekam izginila. Mogoče tudi, da sta prešla čez našo mejo in dalje kam preko našega ozemlja? Skratka: njuna usoda je zavita v popolno teno. Za izsleditev pogrešancev je od njunih rodbin razpisana nagrada 20.000 lir, po 10.000 lir za vsakega. Sta to slovenski trla-ški rodbini s pravim imenom Knaflič in Maraš (pofašiščeni v Naffi in Marassi) in ic prva v sorodstvu z znano slovensko rod Hino Knafličev Kdor bi kaj izvedel ali vedel povedati, kar bi pripomoglo, da se razreši zagonetka kaj se je s tema mladeničema zgodilo. n..j ;avi to upravi »Jutra« V pozitivnem pii-meru prejme nagrado. DOLCEES del RIO Vremenski pregled Mogočna depresija, k' nam jc konec prejšnjega tedna tako nenadoma, pa hkrati tako temeljito prcobnv'a vreme, se je razmeroma naglo odmaknila od Oceana, samo da v precej neobičajni smeri. Razširjala sc jc namreč prav naglo proti jugu in jugovzhodu in že v nedeljo dopoldne je bilo njeno glavno središče nad Sredozemskim morjem. S tem je pričel naše predele preplavljati hladnejši zračni tok in žc v nedeljo zjutraj je dež tudi v spodnjih legah prešel v sneg. Toda. ker jc bila takorekoč vsa Evropa še prepijvliena z razmeroma zelo toplim zrakom, tudi ta dotok ni mogel kdovekaj shiaditi ozračja in sneg je ostal močno južen. Ko pa je mrzlejši polarni zrak dospel do nas. sc je bila depresija že toliko oddaljila od nas, d-a so padavine nehale. Glavni ciklon se je pomikal preko Balkanskega polotoka na vzhod ter jc spotoma prožil obilne padavine po deželah okrog Egejskega morja ter ob užinah. Poplave so bile v zvezi z njimi. Z oddaljevanjem preko iužne Rusiie ter Črnega morja se je tjakaj prestavljalo slabo vreme, ki je napravilo potemtakem lepo pot od Islandije na Oceanu čez Skandinavijo in Sred-njo Evropo in Balkan. Za odhajajočo depresijo se je razprostrl mrzli polarni zrak preko F.vrojie. Toda ta zrak je znaten del pota napravil nad toplo oceansko vodo, se pri tem močno segreval in spričo tega ni mogel prinesti posebnega mraza. Temperatura sc je pač zopet znižala pod ničlo, ali samo zmerno. Ker je ciklon napravil vijugasto pot z velikim ovinkom proti jugu, ni mogel proti Rusiji sprožiti nikake mrzle poplave. Zato je tudi tamkaj ostalo izredno milo vreme. Kako enakomerna temperatura gospoduje po Evropi, se rajlepše razvidi iz naslednjih navedb. V sredo zjutraj je bilo v Moskvi —6° C. ▼ Varšavi prav tako —6°, v Berlinu in Pragi — 4°. v Rigi —6°, v Bruxeliesu —6°, ▼ Parizu —7°, v Sofiji —3°, a ob Severnem rtiču —5° C. Bolj enakomerno si jc te^ko misliti razporedbo mraza po celini. Tudi r najtoplejših predelih na Sredozemskem morju se je temperatura gibala okrog 5 do 8° nad ničlo, na Velikobritanskem otočju prav toliko. Anticiklon, ki sc je moral ob prodoru depresije umakniti tja proti Azorom. sc je ,x» njenem odhodu upal spet v bližino, skušajoč zopet zasesti imenitno pozicijo nad Ve-likobritanskim otočjem. Ali vprašanje ie če se mu bo to posrečilo Zakaj nad Atlantskim oceanom se mimo Islandije siej-koprej podijo depresije proti Evropi; ako sc ena od njih nameri malo bolj v južni smeri, smo brž zopet v vremenski spremembi Dotlej pa vleče nizki tlak nad Sr*. dozemskim morjem nase hlad s celine; tako kakor noče utihniti burja na našem pri morju, je hladni tok zanesel sneg celo tja na Špansko. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEUAJTE PO DOBREM 611VU! --- Sobot n. 1935 Gospodarstvo K vprašanju bolniškega zavarovanja privatnih nameščencev Vznemirjenje med privatnimi nameščenci zaradi znanih sklepov ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (SUZORJA) glede reorganizacije nameščen-skega bolniškega zavarovanja, se še ni po leglo. Pogrešno bi bilo naziranje, pripisovati to vznemirjenje umetno vzdrževani psihozi, kajti naši nameščenci imajo po dolgoletnih izkušnjah s Suzorjem dovolj povoda predpostavljati, da delujejo sile, ki kujejo proti interesom zavarovanja privatnih nameščencev, saj se je komaj poleglo vznemirjenje med nameščenci zaradi predlogov za delno demontažo pokojninskega zavarovanja nameščencev v korist Suzorja; teh predlogov sicer ni stavil Suzor sam, pač pa jih je izdelal eden vodilnih funkcionarjev te institucije. Nezaupanje nameščencev proti Suzorju pa ima docela realno podlago tudi iz polpretekle dob«-. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je moralo po uveljavljen ju zakona o zavarovanju delavcev več let voditi težko borbo za svoj obstoj, kajti Suzor je hotel na vsak način doseči ukinjenje te institucije, tako da bi vse nameščensko za varovanje sam prevzel. Malo je manjkalo, da ni do tega prišlo leta 1936., ko je ravnateljstvo Suzorja sklenilo ukinjenje privatno - društvenih bolniških blagajn in je predlagalo, da se mora likvidacija izvršiti do začetka 1. 1927. Za Trgovsko bolniško in jodporno društvo je bil tudi že predlagan likvidator. Po dolgotrajnih bojih so nameščenci dosegli, da je bil v finančnem zakonu za l. 1927./28. vnesen člen. ki določil, da se Trgovsko bolniško in podporno društvo ne likvidira, temveč se smatra za oni krajevni organ Suzorja. ki vodi posle za privatne in trgovske nameščence. Na podlagi te ureditve se jc bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva pričela nag'o razvijati, Trgovsko bolniško in podporno društvo sa-tno pa je v začetku 1. 1930. uvedlo poleg obveznega zavarovanja pri društveni bolniški blagajni še tako zvano višje zavarovanje (II. razred bolnice), kar je mnogo pripomoglo k temu, da se je navzlic poslabšanju gospodarskih razmer in brezposelnosti število zavarovancev dvignilo od 4600 v I. 1929. na 7200 članov; od tega pa je 4000 članov v višjem zavarovanju. To naglo povečanje članstva nam je dokaz, da hočejo imeti nameščenci svoje zavarovanje in so pripravljeni v ta namen tudi več žrtvovati. Za presojo tendenc, ki so vodile do znanega sklepa Osrednjega urada glede bolniškega zavarovanja privatnih nameščen-rev. je zanimivo, kako je prav za prav prišlo do teh predlogov. Že v novembru 1933 je ravnateljstvo bolniške blagajne zagrebškega društva »Merkurja« stavilo predloge za reorganizacijo zavarovanja, in sicer zgolj zaradi znanih internih nasprotstev med ravnateljstvom bolniške blagajne -Merkurja« in odborom samega društva vMerkur-ja , ki upravlja posle višjega zavarovanja. I Druitvo jo namreč dobilo drugo vodstvo in tako so nastala nasprotslva mod upravo društva in upravo društvene bolniške bla- i gaj ne. Takrat ie Suzor še pravilno postopal in je dal predloge bolniške blagajne >Mer-kuna za reorganizacijo v izjavo vsem prizadetim institucijam, ki pa so predlog odklonile. Na seji ravnateljstva Suzorja. ki se je vršila v marcu lanskega leta in so ji prisostvovali predstavniki privatno - društvenih bolniških blagajn in vseh treh društev. je tudi ravnateljstvo Suzorja odklonilo načrt za reorganizacijo in je pooblastilo upravo, da izdela predlog novele k obstoječemu zakonu o zavarovanju delavcev, ki naj reši celokupni komnleks vprašanj privatno - društvenih bolniških blagajn in sploh bolniškega zavarovanja privatnih nameščencev. Pravilno bi bilo. da bi Suzor izdelal tak predlog zakonske noveie in ga poslal v izjavo prizadetim institucijam. Tega pa ni ?toril. temveč je znova stavil predlog, ki vsebuje vse iisto, kar je zahtevala v novembru 1933 bolniška blagajna zagrebškega društva »Merkurja* zgolj zaradi notranjih sj*>rov in kar je bilo lani v marcu že odklonjeno. Na seii ravnateljstva Suzorja dne 28. in 29. decembra na jo ta predlog z večino glase v prodrl. Toda medtem jo prišlo tudi pn Bolniški blagajni »Merkurja: do sprememb v ravnateljstvu, tako da je danes tudi bolniška blagajna >Merkur-jar skuoaj z društveno upravo ^Merkurja« proti sklepu Suzorja. odnosno proti predlogu preišniega ravnateljstva Bolniške blagajne »Merkurja«. Tak način postopanja Suzorja mora izzvati v vrstah privatnih nameščencev nezaupanje, kajti privatno-društvene blagajne niso bile prav nič informirane o predlogih, še manj seveda vprašane za mnenje. Privatni nameščenci imajo glede socialnega zavarovanja svoje posebne želje in zahteve. V okviru dc'avskega zavarovanja jim ni mogoče ustreči, zato gre njihova zr.htcva po specialni zakonit5 ureditvi tega zavarovanja, ki naj bi obsegalo bolezensko. nezgodno, pokojninsko in brezpo 6elno zavarovanje, pri čemer naj se upošteva potreba delovne skupnosti vseh teh zavarovanih panog. Dokler pa ni mogoče urediti to vprašanje v smislu teženj nameščencev. naj bi ostalo tako. kakor ic. samo delokrog posameznih privatnih društvenih blagajn naj bi se uredil po teritorialnem načelu in uvedlo obvezno članstvo. Stremljenje nameščencev gre torej za tem. da se njihovo zavarovanje osamosvoji, (kakor ie to urejeno v drugih državah kakor v ČSR Avstriii. Nemčiji), dočim hoče najnovejši sklep Suzorja še bolj pn tegniti bolniško zavarovanje nameščencev na'osrednji urad. tako da se ne bi sam«, zakonito bolniško zavarovanje vr'do nod okriliem Suzorja temveč tudi dodatrn višje zavarovanje Privatno društvene blagajne bi morale seveda v tem nr-n«ru li kvidirati ker bi vse njihovo poslovanic prevzele nove bolniške blagajne privatni nameš-encev ' ...... ,, Pri tem ie značil-r da bt bilo po sklepu Suzoria članstvo v teb novih bolniških hls gainab nrivatnih name^encev fakultativ no (neobvemo) eventuelno vi*ie ravarn vanje na obvezno za vse člane Hočim za-ht*v*1o privatno društvene Ma«ain#» oh ve 7 no "lanstvn nr dr.i*tveni M.rtaini za vse privatne nameščence io le takuitativ- 4 no (neobvezno) višje zavarovanje. Namen uvedbe neobveznega članstva pri bolniških blagajnah trgovskih nameščencev in istočasno obveznega višjega zavarovanja pri onih, ki se hočejo včlaniti pri bolniški blagajni trgovskih nameščencev, je jasen: gre le za tem, oslabiti bolniško zavarovanje privatnih nameščencev, kajti verjetno |e. da bi zaradi novih bremen po uvedbi obveznega višjega zavarovanja odpadlo precejšnje število članov, ki so sedaj zavarovani le za zakonite dajatve in bi potem prešli k okrožnim uradom za zavarovanje delavcev, kjer bi bili prispevki manjši Enake posledice bi imela tudi uvedba višjih mezdnih razredov za nameščenske bolniške blagajne (in ne tudi za okrožne urade). Delodajalci, ki odločajo predvsem o tem, kje naj bo nameščenec zavarovan, hi torej rajši prijavljali svoje nameščence pri okrožnih uradih, kjer ne bi bilo višjih mezdnih razredov in bi bili že zaradi tcaa prispevki manjši. LTvedba višjih mezdnih razredov bi vrhu tega povzročila povečanje suficitov pri pri-vatno-društvenih blagajnah, na katerih nnr-ticipira seveda Suzor. Vse to nam kaže, da predlogi Suzorja ne izvirajo iz naklonjenosti nasproti nameščencem in iz pn-zadevanja za zboljšanje zavarovanja, temveč predvsem iz prikrite želje, pritegniti v članstvo okrožnih uradov čim več nameščencev, ki bi tudi pri sedanjih mezdnih razredih plačevali razmeroma višje prispevke nego slabše plačano delavstvo, in doseči za Su.^or čim večje dohodke od soudeležbe na prebitkih privatno-drustve-nih blagajn. Suzorju ni dovolj, da ima ze sedaj od privatnih društvenih blagajn ie-pe dohodke. Bolniška blagajna Trgovskega ln podpornega društva je imela od 11*22 do 1. li)33 preko 3 milijone Din čistega prebitka in je od tega pripadlo Suzorju 1,800.000 Din. V tem času je Suzor prejel od bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva veg jx>brani znesek za nezgodno zavarovanje v višini 2,600.000 Din in ker je med nameščenci le malo nezgod, je na rentah v tem času izplačal le nekaj 100.000 Din. Poleg tega pobere bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva sedaj preko 400.000 Din na leto še za borzo dela. Te številke kažejo. da bolniško zavarovanje nameščencev že sedaj prispeva znatne zneske za delav- Konferenca mlinske industrije v Beogradu V LJdruženju mlinske industriie v Beogradu se je vršila dvodnevna konferenca predstavnikov industrijskih mlinov v naši državi, kjer je bila po dolgotrajnih diskusijah sprejeta daljša icsolucija. Ta re solucija najprej navaja, da je potrošnja pšenične moke, ki jo proizvajajo industrii-ski mlini, po uredbi 6®/» skupnega davka na poslovni promet padla za 25'/» nasproti letu 1932. Visoka stopnja poslovnega davka sam a na sebi izziva izigravanje zakonska določbe glede oprostitve poslovnega davka pri mletju žita kmetovalcev za lastno potrebo, ki je oproščeno prometnega davka. Kontrola proti zlorabam se tu ne da izvesti tako, da bi bila popolna. Zato zahteva resolucija ukinjenje onih dveh odstotkov, ki so bili dodani skupnemu davku na moko zaradi kritja izgube pri žitnem režimu. Tako na 4*/» znižani skupni davek, pa naj m potem izenači s skupnim davkom na koruzno moko, ki znaša le 2.4 •/». To izenačenje je potrebno tudi zaradi tega, ker moramo v notranjosti države forsirati konsum pšenične moke, saj je možnost izvoza pšenice omejena, dočim Itomo konizo, ki se zaradi klimatskih razmer more pridelovati le v južnoevropskih državžah, vedno lahko izvažali. Resolucija nadalje zahteva, da se znižajo prevozni stroški in da se popolnoma izenačijo tarife za pšenico, koruzo in moko za vse oddaljenosti (to bi pomenilo ukinjenje mlinske tarife, kar ni v interesu pasivnih pokrajin). Resolucija nadalje zahteva ukinjenje Prizada in prepustitev izvoza pš< niče na preferenčnih kontingentih privatni iniciativi. To naj se uredi na enak način, kakor pri izvozu živine. Ce pa je potrebno, da ostane Prizad, potem naj bo delovanje te družbe urejeno tako, da bo ta družba enakopraven tekmec ostalim izvoznikom. Kreditna politika Narodne banke V beograjski iPolitikk razpravlja dr Ivo Belin o kreditni |>olit)ki Narodne banke ter ugotavlja, da Narodna banka še vedno vodi politiko deflacije, ki se kaže v nazadovanju kreditiranja gospodarstva. V teku lanskega leta so se menična in iombardna posojila zmanjšala za 338 milijonov, v teku leta 1933. pa za 355 milijonov. Od najvišjega stanja v jeseni 1932 so menična in Iombardna posojila redaeirana za ogromno vsoto 794 milijonov Din. kajti v jeseni 1932 so znašala menična in Iombardna posojila 2558 milijonov, ob koncu lanskega leta pa le še 1764 milijonov Din. Od jeseni 1931, ko ie nastopil naval vlagateljev, do jeseni 1932, ko je bila kreditna kriza na višku, je Narodna banka povišala eskont in lombard za nad 1 milijardo. TI krediti so bili po večini dani denarnim zavodom. ker pa so bili dani le »»ostopno in v manjšem obsegu, niso inogli povzročiti pomirjenja vlagateljev Če Narodna banka tedaj ni bila v stanju dati denarnim zavodom na razpolago potreben kredit v celo ti, da vzdržijo naval vlagateljev, tedai bi bilo l>olje. da sploh ne bi dala denarnim zavodom toliko kreditov. Danes so v težkem položaju baš oni denarni zavodi, ki jim je Narodna banka leta 19R1 in 1932 dala večje kredite S sredstvi, dobljenimi od Narodne banke, so denarni zavodi izpla čevali vloge, ki so obremenjevale zavod le « 4«/, obre«tl natovorili pa so si dole nasproti Narodni banki »s katerega so morali plačati 7 5#.'r obresti Narodna taiis ra je kmalu pričela i*- sko zavarovanje in se Ic upravičeno upira prevelikemu apotitu Suzorja. Pogrešno je nadalje naziranje zagovornikov Suzorjevoga načrta, da je juridična, struktura privatno-društvonih blagajn danes taka, da je ogrožen obstoj zavarovanja izven okvira delavskega zavarovanja odnosno da bi bil oviran soliden napredek, češ da zasebno-društvene blagajne nimajo značaja javnopravne organizacije Tu jo treba ugotoviti, da so društvene bolniško blagajne nesporno javnopravnega značaja; na tem dejstvu S 151. zakona o zavarovanju delavcev no uiore nič«?sar spreminjati, saj so društvene bolniške blagajne, kakor vsi okrožni uradi, krajevni organi Suzorja. torej nesumljivo sestavni deli nesporno javne ustanove. Bolniška blagajna Trgov skeea bolniškega in podpornena društva v Ljubljani j*1 po določbi finančne*a zakon? za 1. 1927-2S krajevni organ Suzorja, "kar ugotavlja tudi pravilnik te bolniške blagajne. ki ga je spre'elo ravnateljstvo Suzorja in ca je potrdilo ministrstvo za so-ciaino politiko H člen teea pravilnika določa. da je ta boln'ška blacajna krajevni orsan Suzorja) Naziranje. ki se čine v za ščito sk'enov SnzoH* reorganizacije, češ da v smt*!" 5 42 zakona o zavarovanju delavcev p!ač''ul nalo»i blasain nimajo značaja javnih izvršiln'h listin, je nrnv tako zmotno, kaitl 2 to^fca 5 42 do k>ča. da se vso toHafve Cnzorta in nieio-vih oroanov ftorel tudi društvenih boln'-fclrih Idaenint n«h'r"V) administrativno tii-ko 'j-otor drž«tvn' davek Tudi vsi ostali skleni, ki izvira io iz. pO-?rešno«»a toima^enia $ i fi na mre-* društvene blagajne ne morfio onravllati poslov t/J 4!h n»'"feva $130 -/aVona (kontrola poffp^.i? e-le^o '"vaipnla n-p^n^ov o zašč'-ti in varnost.' ?;vHenla i'sln*bencev. izter-?avan'e nr,«oe,"lrov r<>5ev*»sp sporov itd ) ne moreVi držati, »"'m so društvene br>'ni-šVe blaeaino kr»ievni nr!»ini Sužnja. To nntrMitf. fii.li pra v"n' V 1 'nhl ia netrp bolniške blaeraine. potrjen o«rie nevarnosti, k»!ti dru-S+vene hoiniri"« hlaoa-ne *o l»ra;evni orna-ni SMTeria in i«"'« enalt« pravice in uoorf. nosti IraUor v»i Hrnnl lrrai»wni ornani. N" varnost za o»»stol bolnistelh Manaln viJi!o edino od aospo^ov. ki odločajo v Suzorju. p. s. terjavati te kredite in tako se jc zgodilo, da so mogli oni denarni zavodi, ki so imeli večje obveznosti nasproti Narodni banki, le v minimalni meri zadovoljevati zahteve vlagateljev, ker so morali vsa razjioložlii-va sredstva porabiti za odplačilo dolga pri Narodni banki. Milijarda dinarjev, ki jo i« dala Narodna banka denarnim zavodom, pa nI šla v cirkulacijo in nI pripomogla k izboljšanju gospodarske delavnosti. Največji del tega denarja je bil takrat tesavriran. Narodna banka je brezobzirno izterjevala kredite, ki jih je dala v dobi akutne krize, kar se kaže v zmanjšanju eskontnega ia lombardnega kredita za skoro 800 milijonov Din v dobrih dveh letih. Denarni zavodi pa so zopet, da zadostijo zahtevam Narodne banke, vršili pritisk na svoje dolžniku. Zmanjšanje obtoka zaradi tesavriranja :n zaradi izterjevanja kreditov od strani Narodne banke, vse to je imelo bistven vpliv na razvoj našega gospodarskega življenja. Nastane vprašanje, ali je na mestu kreditna politika. aH politika deflacije, ki jo Narodna banka forsira več nego dve leti, in vprašanje, če ni čas, da se ta [»olitika revidira. Mnoge države, ki so prej skušal«« da rešijo problem cen in vzdrževanje pozicije v svetovni trgovini z deflacijo. so žo spremenile svojo poliliko. Deloma so problem rešile z devalvacijo. Tudi Francija, ki nadalje striktno stoji na stališču zlate valute, opušča sedanjo politiko deflacijo iu se je v zadnjem času odločila ra razširjanje kreditov. Tudi pri nas bi bila potrebna revizija te politike, ker se zdi. da politiko deflacije forsiramo samo Še mi. Gospodarske vesti = Veliko zanimanje za na& tobak. Te dni smo poročali, da je sklonila čefika mo-nopolska uprava nakup 3 in pol milijona kg na5ega tobaka v vrednosti okrog t>o milijonov Din. Poleg češkoslovaške sta se že prej zanimali za naš tobak Nemčija in Francija. V kratkem pričakujejo v Sarajevu posebno komisijo poljske tobačne režije, ki hoče kupiti 1 milijon kg hercegovskega tobaka, iz Sarajeva poročajo nada-ije, da je tudi neka egiptska tvornica_ cigaret (Port Said Sall Association) poslala uvojega predstavnika v Bosno, ki je tam sklenil nakup 1S0.000 kg na.š?ga tobaka proti takojšnjemu plačilu. Koliko je doslej Nemčija kupila našega tobaka, ni znano, vendar pričakujejo še novih nakupov. Pri vsem tem je zanimivo, da se inozemski interesenti v prvi vrsti zanimajo za hercegovski tobak. Tu se je izkazala pogrešna politika naše monopolske uprave, ki je ba.š pri sadnji hercegovskega tobaka prejšnja leta izvedla prav znatne omejitve in je šele lotos dovolila sadnjo večjega števila rastlin če b! imeli več dobrega hercegovskega tobaka na razpolago, bi lahko v preteklem letu prodali v inozemstvo znatno večje količine Ker lam iz letine 1932. nismo imeli na razpolago večjih količin tobaka boljše kakovosti, ki ga zahteva inozemstvo, in je bila na drugi strani produkcija precej restringirana je bil tudi naš izvoz slab. Tobak lanskega pridelka pa je šele sedaj sposoben za izvoz. Lani smo izvozili le 75 ton tobaka nasproti 462. 582. 294 in 121 tonam v prejšnjih štirih letih. Vrednost izvoženega tobaka pa je lani znašala 25.4 milijona Din nasproti 143 2, 237 5. 124.0 in C2.6 milijona Din v prejšnjih štirih letih. = Izvoz fižola v Francijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ima na razpolago seznam francoskih uvoznikov, ki imajo fiuncoc»ka uvozna dovoljenja za jugorlown-ski fižol. Zainteresirani jugoslovenski izvozniki. ki bi želeli izvoziti fižol v teku tega tromesečja v Francijo, lahko dobe ta seznam ol Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu- — ZdnižtMije trgovcev za mesto Celje je na svoji seji v ponedeljek z zadoščenjem pozdravilo najnovejše ukrepe ministra financ za znižanje obrestne more Narodne banke v upanju, da bodo ti ukrepi dovedli do izboljšanja težkih gospodarskih razmer. Sklenilo je naprositi merodajne činiteije, da bi se tudi razlika med debetno in kreditno obrestno mero pri denarnih zavodih maksimirala tako. da bi zr.ašala največ 2 do 3 odstotke, saj je pred svetovno vojno razlika znašala največ 2 odstotka. Splošni odpis dolgov pa odklanja, ker je ta zahteva uničujoča za kredit, ki je temelj vsega gospodarstva in proti vsem načelom nedotakljivosti zasebne lastnine. = V likvidacijo sta prešli naslednji dve tvrdki: Tekstilbazar družba z o. z. (likvidatorja Caharija Ida in Fran Ramovš i in Parna žaga Nazarje, družba z o. z. v Na-zarjih (likvidator Karel Hiiltzer). = Povišanje glavnice. Izredni občni zbor škofjeloške predilnice, družbe z o. z. v šk. Loki, je dne 16. januarja sklenil zvišanje osnovne glavnice družbe od 240 000 Din na 500 000 Din. Kot Poslovodja je na novo vpisan g. Franjo Sire, industrijec v Kranju. =r Konkurz je razglašen o imovini Franceta Ferka. posestnika in zidarskega mojstra v Podborštu pri črnučah (upravnik mase Franc Lorčič. Ljubljana, Krekov trg 10; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Ljubljani 8 februarja ob 9.. prijavni rok do 25. februarja, ugotovitveni narok 8. marca). — Podaljšan rok za izmenjavo platišč na tovornih vozilih. Na predlog gradbenega ministra je ministrski svet izdal uredbo, s katero se rok za izmenjavo platišč na ohstoječih tovornih vozilih v smislu zakona o zaščiti javnih cest podaljša do 31. decembra 1936. — Dobave. Dne 18 februarja se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija ?a dobavo ca. 17.000 m' drv. Dne 4. februarja se bo vršila |>ri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 46."Hifl kg svinjske masti. Dne S. februarja se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Ze-miinn ofortna lieitaciia gled" dobave perila. 9. februarja i»a glede dobave etuijev za sanitetni material. KUSANGO GROZOTNO POROČILO agrarne 50 bi.. 7®'« Blair 08.50 — 09, 80'* Blair 73.c0 — 77, 7"'o Drž. hipotekama banka 73.50 — 75, 132.50 — 135; oves: bosanski 89 — 94; koru/a: baška j>o 63 — 70. banatska po (>6 — 63; moka: baška in banatska :0: po 210 _ 230; baška ,2« |«o 195 — 215, baška pa po 175 _ 195; otrobi: baški debeli 100 - 105. drobni 85 — 9tj. -j- Norosadska blagovna borza (1. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšeniea: baška in sremska 122.50 — 125; gomjebanatska 120 — 125; baška potiska in slavonska l'J3 — 127.50. — Koruza; baška in sferi-Vi (;7_Cj; suSotia 70—72; ba-sušena 67—69. Oves: baški — 80; slavonski SO _ 85. — Ječmen." 112.50. jan, 115 — 65 CO kg 117.50. 110 -~ .M o! natska 64—60: in sremski 7^ — Ri: baška baški. sreni-ki, G7'<'*s ka 125 — 127.50. — Moka; bnška m banatska .0g< in -Ogat 192.50 _ 215; >2« 172..:0 — 195: <5 152.50 .. 175; :6< 1^5 do 147.5); .7-: 110 — 115: x8: 85 do uovno že z največjim us|tehom izvajana na našem odru. Glavno ulogo poje ga. Zlata Gjungjenac - O a ve tla. Veljajo znižane 0|K>me cene. Zvečer ob 20. so ponovi prvič v letošnji sezoni Slraus«e»va opereta Netopir v preniierski zasedbi. V r<žiji g. univ. '.ajev Matija. UAUIBOttSkO (JLLD ALlSct. 7*č.-tek ub 20 Sohola. 2. ol) 15.: Stambulska roža. i V slednjič. Znatno znižane cono. — Oij 20: Zdravnik r.a razimtju. Premiera. Nedelja. 3. ob 35.: Od zore do mraka. Znižane cene. — <)!• '-'(t.: Izgubljeni valček. Znižane ceno. ★ Premiera komedije Bernarda a Zdravnik 11:1 razpotju« bo drevi. Delo ima vse tipične znake svojega avtorji« ki j.- blesteč dialektik, duhovit satirik, v prvi vrsti pa ognjevit borec proti lažni morali, f i liste j-stvu iu o/kosrčnosli uialomeščan&tva. Slavni praški kvartet (preje kvartet Zil:.i| Ih> koncertirai v iiiarilKiiskom gledališču v torek. 5. t. ni. Povsod si osvaja občinstvo z izredno ubranim igranjem ter naglašajo kritiki njegovo subtilno izvajanje iu redki homogeni zvok. Nedvomno bo ta koncert ?a Maribor velik umetniški dogodek. Voljam bloki. Red A. Eksplozija v londonski plinarni V londonski plinarni jc te dni zagorel kotel, ki je bil med najmodernejšimi v Evropi. 0 — —_ _, ■ , - t a juoslo^esske kjrfUe v Pri£ ' — - 1 nai— f * _a -i 7ur -m-i. Knimr. -;nr 3 — u' cCTBI -C "hi. - a —.-.zt ZrfZ—~ . --tLa Er tSZTS — r.zs^- - _ m. . -ar iu " TTl " T . — — T^T- rte-".a ^ n r>- - - —- e ne tod: hester zt i mr» mzu, u»ui RBHp Dim »c T* TJT- :: i - -____„ - - — - -*a--a ar. s. m amnjir -z;a ~-cz.. or- -rzr a —a* azEzzl -T m>K±-~r~z ba.r za- Ezi - : au asmit ■»»- - 3,' BETK - n »'-.-nt ' it" n -. va oa: ai r ~ iz&iu ".zrn- imm±: na. -r^-lia. _ «_ a * - - «S3L —211 "JI ta-«- 1 n i: ti--r-1 --»i - *a az ■ 2- —- -- - . iSU ■ _ Xm * - •D^rlca pleše- t Lj-abljaiu — V - - • ~ - - ' ; • -'l-rTIH I__ L. . »11.-? — ni _r & r ./n —- _ — __ i ___ • ■ "Z ZZižTT. " : --- " :. a* tbbe -i:—- .i: u.;: " Si. V~ '*-»! BMBi k. t "Eet. ~n. ~Z - - -■ - -: - raj' - ••i.- - - — 3 - - — - - — "ll- —r" 1 "i--- . -TJ . nsr ' grut • ——1 • — T. . — - - » . -e T 2T l. ii t- i" »r ta. ta -1 tu«« JX — - fc— .x m 'tr. m1 zi. * - J. - j ~ — ' —.. ta"^-:: ' ' —— . - — rr— -— ■ - — fc^Ti—i •—»i- _ — :.- .-- -- dam. m : 0 Ljub liani, o irjeci umetiK^ti in ljndeh r»~i : n Elr^' Vr« i— ;; Tti -ii jr.n—F 3 -n -r- I r' - , 'T ti :,-rr -— r-1** ."ari ne - ~ ' « sa 7 i —SI -T B--va 1 —: T-F 1 T - * ■ « - r' -n- r {?T —TU! JEl.c » r r ~rfPTi" - . — TTTP" T '"> "" " 'J 7W . O. D . i ^ rrr: - -^- -rr: ar -, ti z- ... —r. ---nca- * r i. m - --_ -t r—iTTier - - —rr™vrt: • r- —1 n T ~,:,"in:fctrtx — -'-v. vrrr1* 1 r^usi .iztlz -- ZZ ~ — "--— — - — : - - ~ z~. - ~ - - ^ - tirrair r ~ • * nai - ; --•."! ž—J6* II 11 .i' j# k s TUITS' -^eiid EinsiT"" -"irra —^ * A .zmznmi. t z>tr --"TT eri Trz~ —z vi T — u. -1 rrr: rmt. »r r Trn 3 za ..ucr-"f - .ar. ^z- rrr :r - ae trr rr it »r tt tttittz asir i -ara 2twr- r —:sir. e ?ir s t-tj-:. uat - trrr an: rr r i— cr t trn, i^r »r-rr——ud -*Ti:r ■— — -T-3JJ ---— I ^ — - >-»dr ~ r- * n>*r*t:r. rr .«r- T^r-er rr-r>f- ••tui'1 — s^e —ai »r— »t is^t-iir: r tik- ■—s* i—— 1 a ^-^r mr nd" ttt mi m - iu'- tJt —;;et 1 -u" - r^rr --a— :^rrr f- T»r------- -——.ji- m> -J-T ne -m " Tizmn1 nen * inn"itwm; jeit. c - * -ti. 38« -s-»rr « r- ra n a- 1 »uma 1 trn"*TT' r * i'-3- _ . -__ zimr-rr-itm ___ . t. aEr smt — "T. 'Z_. ii S TV ■>STt T'- * Z zs.'.: i ■ erw isT' rr - - -z aarrrr — - -t -—-rz itik r — z c —k. I» = . -------t - c - ----» i—" — ru. t.n . r:; s ra zid - ^za^r r- rt zu^ -1— .. — - . sne 2T-: zr -..rr nssr-es 1 r -r- —- :—-a - ~ -—"zz- -nanar men -l ne i m« sii n K sacr -ae- njil « * tt 1 ' T! T—C ~ - ; r- miiff n —r rt? rs;: nrrrT! * --- • r—t. rcrrt- er-.; r - z ■ - -mr— r ti r~ r—v« - tib tm— 1 - «-^-mi —----— <> -e 1 « sar- kt »-rr - n-. cniMr -m? - mr 3tzz nrrir irammiir tt imtrmi « - r *-» - —r~- : - - —— * t ti — rr — - - - . . - - j — _ -> - irrjrrr -a,- -?- ' - v_ rrr -r ► iza; — —«ttz z -r -- ■« ■■ - T*rr> sn. —z -—■ -r —. r—T — f. . — -Vf ; —- ZT T---— — -rm. ~~rr- 5 ..1-..-^ - — 1« —- —- -• —, j -■ r^uiiz-1**-'ra- rr s*ra* Brn-r""^?-* - ■ . — —33- -3-- «—3- cajcir - r' - ibi"— tmcrrnct oc mazat ir ■nm-T i. -ciiTB r * -rrr 11 wl"'' 1 ir _ _ _ . ... _ r.33 cmlit žz t»n 1; '—-n--■ 1» _ ran » . z_ -■ inr 11 n a: - E-' • nr - 22&~-t__ li. Z -z-z-a" —ai • — ~~i..-?"^. • - -• a.- ^ n — a- er.r- : šr»r- '-- - - -rr . izzi: —ra»- . —___z;, i z. asir * I uusa vr d£»z:ie=-^t :r*ta-r ui^ 1 r>-i_.~a — - z-*. Z~T a ■ " z "a 1 'r - _ ar- m ^ - _a. -p— —_. - ■ Z~L " rtuttt- a - "n- — 1 r.. i dainaiictaizie t rrr-iar— b Usn-s-« r—. a V_i.r Fvpuiz e — . * —-a: -e- -i.er r _rz a »li as i.—fr.;—3 ntr~r.7s autr r*--rar~ t_s. — • ra-zarr^r * »»Liiim rrrr-trraz. 3 - aaar—ii 3"" i- "" zi. -T- — eeri. taic cr ti nirr> — zzr _ - a » »--art «q: a -r>!5sr nrr aairr- rr dtljczji zmar^- i -a; - ~t a ta- 3. r~ - er-t rr »ms « * ^nL TI iza-lE-« - « v—z Traij—I t T*=aa?nr:irs £ztw:mn« zanšiE s eri-—"rr T»tTTtrv Nn« nnnar t fam—r saš K «n- « raan rtsrr.ln tr-rtr*?— nak rtanmci "'"Mi S"-aL jot tr r — T T5i- TT"">- —T —J- - - ^ nnsa^a., imrr ^ Kraljestvo mode Lepi škotski vzorci Vsako loto se iznova pokaže, da si ženske spomladi želijo svežih barv in živahnih vzorcev, ker so se temnih zimskih oblačil že dodobra naveličale. Tudi letos računajo vodilni modni saloni s tem vsakoletnim preokretom, pred vsemi drugimi vzorci pa dajejo prvenstvo škotskim, ki dopuščajo mnogo originalnih možnosti izdelave. Morda je tudi poroka na angleškem dvoru, ki se je o njej govorilo po vsem svetu, nekoliko vplivala na novo modo karirastih tkanin, saj so pri tej priliki veljale za najbolj učinkovite originalne Škotska noše ... škotski vzorci so izredno živahni in živahnost je v mednih zadevah odločujočega pomena, kajti s poudarjeno rezervira-nostjo še nobena moda ni prodrla do popolnega uspeha. Smisel in cilj vsega modnega ustvarjanja je polepšanje žene, ki ga nc bomo dosegli morda z »rezervirano3t-jo«, temveč z nekoliko umetniške drznosti in z radostnim poudarjanjem vsega novega. Ženska lepota mora biti vedno spremenljiva, če hočemo, da ostane trajno privlačna! Sicer pa vedno enaka moda utruja in tudi iz tega razloga se bodo ženske razveselile spremembe, ki jo prinašajo nova karirasta blaga Seveda bi bilo zgrešeno, če b: hotele ta živahno učinkujoča tvoriva komplicirano izdelati, ker bi s tem dosegle le nekakšno »nejasnost« in preoblo-ženost, ki ne pristoji nobeni ženi. Le poudarjeno preprosti kroji so primerni za kariraste vzorce, ki so že sami po sebi dovolj nenavadni. Posebno lepe so kombinacije škotskega tvoriva in enobarvnega blaga. ker na ta način karirasti vzorci še bolj plastično« izstopijo. Iz naših skic razvidite, kako si zamišljamo nove modele iz škotskega tvoriva: Kakor znano, se je dolga tunika uspešno uvedla v vsakdanjo modo K enobarv-•mu krilu posebno originalno učinkuje Zanimive torbice takšna tunika iz karirastega blaga, ki jo opremimo s svetlo pralno garnituro in s širokim, usnjenim pasom. Ozka tunika je postrani zapeta s svetlimi gumbi (1. skica). Karirasti kostum nam izvrstno rabi za v mesto, za izlete in pozneje tudi za potovanja. Reverji iz lakastega usnja in soglašajoči lakasti gumbi so okusni in nenavadni (2. skica). Ozki. tričetrtinski kep, ki nadomestuje lani moderne paletoje. spada k značilnim motivom nove mode. Namestu rokavov ima tak kep postranske prereze, nosimo pa ga prekc temne obleke, in sicer zaradi kontrasta, ki je pri karirastih tvorivih izredno važen (3. skica). Tudi najbolj preprost, karirast plašč se prijetno razlikuje od vseh dragih spomladanskih plaščev. Karirasto tvorivo je izdelano v različnih smereh vzorca in je na ta način še bolj učinkovito Pokončen ovratnik, širok usnjen pas in gumbno okrasje so modne posebnosti, ki zaslužijo mnogo pozornosti (predzadnja skica). Kariraste svile so bile že v prejSnjem stoletju jako moderne. Letos bomo videli zlasti mnogo »škotskih« taftov za lepe popoldanske in tudi za poletne večerne obleke. Zanimiva je taka popoldanska obleka z belim ovratnikom iz organdija, ki jo vidite na naši zadnji skici! Končno se je moda naveličala doslej modernih oblik, torbic in hoče vpeljati povsem nove torbice iz barvastega usnja. Dva zanimiva modela športnih torbic vi- fiite na naši skici. DAMSKE KROJE po meri, iz najnovejših žurnalov, ki so damam na razpolago, izdeluje po najnižjih cenah MODNI SALON ROZMAN Dvorni trg 3 (nasproti univerze) 1323 Obeski na športni verižici V vsaki ženski, četudi je še tako treznih in stvarnih misli, tiči nekaj nagnjenja k romantiki, k nesodobni igravosti... Samo tej okolnosti moremo pripisovati priljubljenost drobnih zapestnib verižic z raz- Dimčo Ocetarov: Bela smrt deda Hrisana i. Letina je bogato obrodila. Sadja je bilo toliko, da so sc veje lomile. Žito je rodilo tako bogato, da so Jabolkov« čani želi več mesecev. Kope snopov so v/raslc do nebes. Začela se je mla* cev. V tem času je ruska vojska preko« račila Dunav Prišel je ukaz, da se mo* ra vse umakniti v Zagore onstran Balkana Jabolkovčani pripravljajo vo* zove Žalost se jim bere v očeh. ker zapuščajo za seboj toliko snopov, ki so jih s toliko ljubeznijo nabrali po požetih poljih, s težkim trpljenjem Zdaj morajo zapustiti vse poganom »Zažgimo snope!« so svetovali mlajši »Nikakor ne.« so nasprotovali sta* rejši »To je kruh Greh bi bil pred Rogom, če jih zažgemo Kaj }e kruh tega kriv? Pustili ga bomo, pa Bog poma2aj!« Počasi so se pomaknili težko nalo* ženi vozovi S težavo so se ločili Ja* bolkovčani od svojih domov Zazdelo »e iim je, da v višavah plava beli orel, maha s krili in jim kaže pot proti Sipki. Na Sipki so bili zbrani žene, otroci in starčki. Vsi so hoteli prekoračiti Balkan, ker od Stare Zagore in Kazan* lika so pritiskale trume turške vojske. Na prehodu Sipke so kozaki, belo oblečeni, veselo sprejemali begunce, mahaje s sabljami. Od časa do časa je zvenčanje orožja napolnilo prostore Balkana, dajalo upanje beguncem in mrzlično razburjalo turško vojsko. Ko so prekoračili Balkan, se je dedo Hrisan nastanil s svojo družino v Ze* lenem drevesu. Ko je proti večeru za* nihal nad Zelenim drevesom lahen ve* trič, so zasijali ognji v bližini begun* skih vozov Dedo Hrisan je dal na ogenj kafeniče in se je med vrenjem globoko zamislil, žalostni spomini na boje za Orlovo gnezdo so mu vstajali pred očmi. Tam so se bojevali mladi bolgarski opolčenci. Solnce je peklo, da so iim pokale ustnice — peklenska ?efa jih ie mučila, vendar so obstali pred hudimi napadi zaslepliene turške drhali Krepki »urž« fe stresal gole skale Orlovega gnezda Spodaj so vni* le turške tolne: »Alah! Alah!« Trupla so padala drugo no'eg drugega in so oškropila z vročo krvio rumeno travo. Ko je mladim opolčencem zmanjkalo nimi malimi obeski. Sedaj pa je moda prinesla novo inačico teh verižic, in sicer športne verižice a emajliraniml obeski, ki večinoma predstavljajo ljubke živalske motive: malega psička, mucko, ptičico ali ribico. Taka športna verižica z obeskom daje tudi najbolj preprostemu kostumu s presitimi robovi in enobarvnim šalom nekaj posebno mikavnega, ker združuje odobri, stari slog« z moderno muhavostjo. VI GREŠITE! ako Se niste uporabili patentiranega svilnega mila, ki vam varuje kožo pred gubami in jo ohrani svežo in mehko. Zahtevajte Semo Silk milo v vseh lekarnah, drogerijah in pa rf umerijah! ŠAH Prvenstvo Bukarešte je osvojil Herland z 8 točkami (iz 9). Slede Mendelsohn 7, dr. Proč a 6 in pol, VVechsler 5 in pol. V Bukarešti pripravljajo medmestne tekme z Beogradom in Sofijo. V češkem kopališču Luhačovicah se bo vršil od 6. do 20. junija m^čan mednarodni turnir z 12 udeleženci. Kakor posnemam iz vabila bodo izmed inozemcev igrali Becker. Lilienthal, Najdorf (Varšava), pire in L Steiner, iz Češkoslovaške med drugimi Flohr, Opočansky, Pokorny, Zinner. Razpisanih je 6 nagrad od 6500 Kč navzdol. ★ Moskovski turnir se približuje in vsi udeleženci se skrbno pripravljajo nanj, pa tudi že odpravljajo na pot. Med potjo igrajo simultanke, za trening pa tudi konzul-tacijske partije. Capablanca ln Lilienthal sta igrala vefi takih partij na Holandskem. Sedaj je Capablanca v Berlinu, kjer je imel 1. in 2. razne produkcije. Dne 5. februarja igra v Pragi veliko simultanko proti 35 nasprotnikom. Istočasno bo igral tudi Flohr simultanko proti 35 drugim igralcem, kar bo dalo zanimivo borbo za boljši rezultat med obema, brez dvoma najboljšima igralcema simultank na svetu. Capablanca igra nato še v Mor. Ostravi, 8. februarja pa v VarSavi. z druge strani bo »prodiral« Splelmann, ki je začel te dni s produkcijami na Dunaju, v simultanki je dosegel odličen rezultat 4-19, =9. _6 v 5 urah. S temi produkcijami pa se Špiel-mann, kakor poročajo, tudi poslavlja od Dunaja. Težke gospodarske razmere na Dunaju ga menda silijo, da zapušča po 50-letnem bivanju svoje rodno mesto. Spiel-mann bo med potjo igral Se v Mor Ostravi. Krakovu in VarSavi. Do io. februarja bodo najbrž že vsi udeleženci turnirja iz Evrope zbrani v Moskvi. Eden najmočnejših sovjetsko-ruakih zastopnikov na moskovskem turnirju bo mladi Rjumin. Njegov stil dobro karakterizi-ra naslednja partija, ki je bila igrana v decembru na turnirju za prvenstvo Rusije. Angleika otvoritev. Beli: MazeL Orni; Rjumin. 1. e2—e4 «7—e5 Z Sf6 ali e« bi črni Se lahko preSel v damski gambit, tako pa nastane prava angleška partija, ki je prav za prav le sici-lijanska otvoritev z zamenjanimi barvami. 2. Sbl—c3 Sb8—c6 3. Sgl- f3 d7—d6 Na videz zelo defenzivno, črni pa ima, kakor se pokaže, svoje posebne načrte. Po Sf6 bi imel črni Se tudi možnost, da igra d7—d5, na 4. d4 pa ed4:, 5. Sd4:, Lb4' 4. d2—d4 f7—f6 Zanimiva ideja, ki pa najbrž ne bo imela prevelike teoretične vrednosti, čeprav se v partiji izvrstno obnese. Na tem mestu se Igra tudi Le7, kar pa po e4 in d5 vodi do stisnjene pozicije. 5. e2—e3 ___ e4 bi bilo vsekakor bolj podjetno, čeprav se razvoj skakača preko h6 ne bi dal preprečiti 5. e4, g6 6. Le3, Sh6. Toda nato bi beli lahko poskusil 7. de5\ fe5-* 8. L#S 5 .------Sg8—h6 6. b2—h3 ___ Tudi ta sistem razvoja je najbrž dober za belega. 6 .------Sh6—f7 7. Lcl—b2 g7 g6 Na e7 bi bil lovec brez moči, zato ga je pač treba fianketirati. Poteza g6 bi bila prej ali slej vsekakor potrebna, ker bi beli igral a3, Ld3 in Dc2. 8. Ddl—d2 --- Tu pa beli začne igrati slabo. Imel je na razpolago zanimivo in pač korektno potezo 8. Sd2!. n. pr ed4:, 9. Sd5! ali Lg7, 9. Sd5 in pozneje f4. 8 .------Lf8—g7 9. 0 0 0 --- Zelo riskantno. 9.------0—0 Pri različnih rohadah pride napad na damsko krilo navadno prej. 10. Lfl—e2 Tf8—e8 11. Kcl—bi --- Zapreti pozicijo s d5 je bilo pač bolje in bi tudi lažje pariralo grožnji preko h6 (po ed4:) Tako dobi črni kar več tempov za napad. 11 .------Lc8—f5-f- 12. Kbl—al --- 12. e4, Lh6!, 13. Del, ed4:, 14. ef5:, dc3:, 15. Lc3:, Sfe5 bi za belega tudi ne bilo posebno prijetno, ker bi mu deplasiralo damo. 12 .------Sc6—b4 13. Tdl—cl --- Zopet nI Slo e4 zaradi Lh6. 13 .------c 7—c5! Pričetek ostrega napada. Beli mora vzeti, ker grozi ed4: ter zopet Lh6. 14. d4:c5 Dd8—a5! Dam čmt seveda ne bo menjal, saj bi imel potem celo slabšo končnico. Tako pa njegov napad res prodre. 15: c5: d6 --- Na Sa4 bi prišlo pač dc5:t 16. a3. Ted8. 17. ab4:, cb4: 18. Del. a6, 19. La3, Lf8 ter b5 15 .------e5—e4! S tem je partija odločena, kakor se hitro pokaže. 16. Sf3—d4 Sb4: a2 Sedaj, ko skakač ne krije več bele dame. je to mogoče 17. b3—b4 --- Edino. 17.------Sa2: b4-f 18. Kal—bi Sf7—e5 črnemu ni do ubogega kmeta d6, temveč do točke d3, od koder bo nadaljeval napad. Zanimivo je, da sta nasprotnika Se vedno materialno enano močna, toda raztrgana bela rohadna pozicija prinese odločitev. g6: f5 Te8—<18 Sb4—d3 f2 19. Sd4: f5 20. Tel—dl 21. Lb2—al Z grožnjo Sd5. 21.--- 22. Le2: d3 --- Drugače odloči seveda Sc4:. 22. — — — Se5: d3 23. Sc3—d5 Da5—a4 24. Sd5—e7-f --- Žal ne gre Da2, ker potem točka ne bi bila več branjena. 24 .--------Kg8—h8 25. Se7: f5 Ta8—c8 Proti Tc4: ali Tc5 in a5 ni več obrambe. 26. Dd2—a2 Da4—b4 + 27. Lal—b2 Tc8—c5 Dvojna grožnja Ta3 in Tf3: dobi figuro. 28. Da2—a3 Da4: a3 29. Lb2:a3 Te»: f5 30. f2—f3?! --- Izgubi še kvaliteto, obenem pa nastavlja tudi past, v katero pa se črni ne ulovi. 30 .------Tf3—a5 Ne pa Sf2, 31. e7, Shl:, Le7, Td7:, 33. Td7: in beli ima še nekaj izgledov na remis. 31. Kbl—a2 Sd3—?2 32. Ka2—b2 Sf2: hI 33. d6—d? Ta5: a3 beli se vda VASJA PIRC. Med gosposkih obrazov Spomin Iz okolice Dubrovnika Morda vam bo za teh nekaj vrstic vzbudila zanimanje naslednja, še danes živa anekdota: — Velmož iz Dubrovnika Je pred stoletji Setal vzdolž Konavlja. Na poljih so kmetje opravljali težaška dela kakor povsod. Sonce jih je žgalo v vročem popoldnevu. Ponosni Dubrovčan se je čutil gospodarja nad njimi in jim hotel svojo prešerno oblast tudi pokazati. Objestno in zajedljivo, kakor imajo Dubrovčani navado, je glasno pobaral najbližjega kmeta: »Moj Bog, koliko dubrovniških plemičev zdaj koplje tod zemljo!« S tem je jasno namignil na nezakonite sinove Dubrovča-nov z dekleti iz Konavlja. Eden med plemenitimi in krepkimi kmeti ga je brž zavrnil: »I, prav toliko, kolikor sedi Ko-navljanov v vašem velikem senatu.« Tako mu jc vrnil njegovo nanigovanje s svojo aluzijo na nezakonske odnošaje čilih, krepkih, ponosnih Konavljanov s plemenitimi ženami dubrovniških plemičev. Anekdota ne pove plemenitaševega odgovora. ★ Redki med nami vedo za Konavlje. Majhno je in skrito. Ko se iz Dubrovnika nad prekrasnimi, s kamnitimi ograjami obda-nimi vrtovi povzpne cesta navkreber, da se onkraj malega sedla spusti navzdol proti lepim krajem Boke Kotorske, srečava najprej mnoge kilometre dolgo peščeno obalo ob morju, kjer kraljujejo mala letovišča Kupari, Srebreno, Mlini, Ljuta in Tiha, in hiti nato čez drugo, Se manjše sedlo od prvega proti Konavlju in dalje proti Hercegnovem. Morja ni več. Skrivajo ga na desni strani razgrizene skale, a na levi leži veliko, morda 30 km dolgo in 10 km Široko Konavljansko polje, ki ga za časa nalivov in zlasti ob spomladanskem deževju voda vsega zalije, da se pri Hercegnovem skoraj združi s prvim, najlepšim zalivom kotorekega kraljestva, v lepih in čistih domovih gospodarijo tod plemeniti Konavljani, kmetje aristokratskih obrazov in obnašanja, ki jim plemenitost in prirojeno uglajenost izdaja vsak njihov gib. Kačaste stopnice, skrbno zaščitene z visokim kamenjem, med katerim je skrita zemlja, so zasajene z lepimi vrstami žlahtnih trt. Domovi se belijo med njimi, a globoko v dolini so kmetje stkali prelepo preprogo posevkov, ki bodo morda dočakali žetev, ako ie nebo ne udari z neusmiljenim bičem Na eni in drugi strani so posejane vasice. Bregovi so skoraj previsni in je videti, kakor da bodo zdaj pa zdaj pokopali pod seboj vsa naselja in trpek trud žuljavih kmečkih dlani. Gruda, Cilipt, Mrcine in Pločice so največje vasi, ne ravno ubo?e, ker trta tod rodi plemenito, dragoceno vino, a vendar v težkem življenju, ker jim voda pogosto uniči vsa njihova polja in vse, s čimer bi napolnili prostrane kašče v svojih domačijah. V ka-častih klancih se spušča tod zadnji odce-pek železnice proti Zeleniki, a prehodna cesta je skoraj najvažnejša v naši državi: ona veže kraljevski Dubrovnik z romantično Boko in ponosnim Cetinjem. Malo zgodovine iz teh krajev, da jih spoznate v njihovem bistvu — v gosposkih obrazih kmetov od tod. V začetku XV. stoletja so jih kupili tedaj mogočni Dubrovčani in jih podredili svoji republiki, ki pa je imela z njimi sila preglavic. Z vojskami so jih morali pogosto pokoriti, ker je z novo dobo napočilo za Konavljane streliva, se je začel boj s kamenjem in drevjem in nazadnje s trupli padlih tovarišev. II. Takoj ko je ruska vojska vzela Pleven in so opolčenci hrabro obdrža* li v slavni zmagi Sipko, so Jabolkov* čani spet dobili upanje. Prihajal je bo* žič. Niso hoteli v tujem kraju obha* jati za kristjane tako velikega prazni* ka. Začeli so se pripravljati na pot. Nekateri možje z ženami in otroki so ostali pri vozovih. Drugi so sklenili, da se po najkrajši poti čez Mara*gidik vrnejo domov. Tudi dedo Hrisan se je napravil na pot v rodno vas. »Dedo Hrisane. pot je dolga, nf zate! Ostani pri vozovih!« so mu pri* govarjali mlajši. »Naj se zgodi, kar hoče,« jih je za« vrnil dedo Hrisan. »Tudi 6e umrjem na potu, ne bodo veliko žalovali za menoj Kaj naj še čakam? Svoboda razprostira perotnice nad mojo rojst* no vasjo.« Tako je govoril dedo Hrisan. Bilo je leno vreme Ko so prekoračili Ostreč in Krevenik ln so prišli na Mara*eidik se je neho pokrilo s črnimi, težkim' oblaki, ki so se jim spustili nizko nad glave. Začelo je snežiti Tiho so pada* le bele snežinke in so pobelile ljudi, drevesa in zemljo. »Dobro letino bomo imeli,« je rekel dedo Hrisan svoji ženi in se je vzpe* njal navzgor. Ko je nastala noč, je za* čelo močneje snežiti. Starčka sta hi* tela, da bi dohitela Deskorezcc. toda oni so bili že daleč. Zapihal je veter. Babica Hrista je že utrujena. Ko se je utrudil tudi dedo Hrisan, sta se usedla na neko skalo, da bi se odpočila. Baba Hrisanica se je tresla od mraza. Star* ček je prijel svojo ženo za rame in jo je malo stresel, da bi se ogrela. Za tem je potegnil iz žepa kresilo, nabral je nekaj dračja in zakuril. »Babo, morda so kedaj na tem me* stu hajduki zasadili svoio zastavo. Nič ne žalujem; mirno lahko greva na* vzgor.« »To bo bela smrt, Hrisan. Doživeli smo svobodo domovine, zdaj že lahko umrjeva...« Zadnji ostanki ognja so ugašali, ali >d belih višin Balkana sta se dvigali liuni duši v višavo nroti Bogu. Se danes štrli sredi Balkana ob iz* voru Teže samoten kamenit križ, ki •inomlni* nvmoidnče potnike na belo smrt deda Hrisana in njegove stare žene. tudi novo življenje, ki se mu je upirala vsa njihova notranjost. Narod se težko, silno težko loči od svojih šeg in tradicij. Kljub vsemu je vpliv republike sv. Vlaha viden še danes na Vsakem koraku skozi Konavlje. Do XV. stoletja so se namreč večinoma pečali z živinorejo, kakor še danes njihovi hercegovski sosedi, nakar so se pod vplivom naprednih republikanskih pleme-nitašev lotili bolj kmetijstva. V onih letih so posadili oljke in trte. ki jih še danes preživljajo Za Dubrovčanov kajpak Konavljani niso obdelovali zemlje zase, nego za svoje mogočne zaščitnike. Desetino .so jim dajali in še več, kakor nekdaj naši kmetje grofom. Napredek v veliki meri, ki bi bil sicer spričo odličnega podnebja za oljko in trto kaj lahek, je seveda izostajal. Davek je bil glavno, a davščine bistre človeka. Tako so tudi Konavljani tedaj postali lokavi in so skušali ob vsaki priložnosti ukaniti Dubrovčana za njegovo. Ti njihovi značilni potezi sta jim ostali do danes. Konavljanov z Dubrovčani niso vezale le suženjske vezi. ki jih je narekovala pohlepnost gospodarjev po pridelkih, nego .so Dubrovčani kaj radi jemali v svojo službo tudi dekleta in fante iz Konavlja, ker so bili spretni in siia bistri. Moški za težaška dela v dubrovniških palačah in vrtovih, a ženske za služkinje. Legenda jc ohranila mnogo prigod in nezgod iz časov službovanja Konavljanov v plemenitih dubrovniških patricijskih hišah in so večinoma vse žalostne, življenje Dubrovčanov je namreč tedaj na videz potekalo mirno, ker je za vse ono skrito vedel le najožji krog posvečenih. Dolga in težka leta so ostali Konavljani dubrovniški sužnji. Nekoliko s svojo lastno marljivostjo, a precej tudi zaradi vedno se spreminjajočih razmer v svetu so se sčasoma osvobodili. Svojo zemljo so deloma od Dubrovčanov tudi odkupili in kasneje z njimi celo živahno trgovali. Zakon o agrarni reformi pred nekaj leti jim je po stoletjih povrnil pravo kmečko svobodo. Pesem odmeva vzdolž doline. Sleherni Konavljan poje pri delu. Poje pesem svobodne zemlje in svobodnega sonca, ki so po njem njegovi dedi in pradedi hrepeneli vso svojo življenjsko dobo. še starci pojo in so radi zgovorni. Silno so verni in vse pričakujejo od Boga, ki jim je v vsakem stavku najljubša beseda. Vera jim je ohranila vse njihove lep? šege. vera jih je ohranila v preprosti prijaznosti in neizmerni. v naši domovini gotovo največji gostoljubnosti, a prav tako jih je vera ohranila v starokopitnosti osemdesetih let Niso morda neizobraženi, ker nepismenih med njimi sploh ni, pač pa so primitivni v načinu obdelovanja svojih gospodarstev. Z lesenimi plugi orjejo zemljo, ki je marsikje posejan* s kamenjem, kakor polje po babjem pšenu. Nasprotno od primitivnega obdelovanja njiv in sploh nasadov so si Konavljani zgradili zelo lepe domačije, krite z opeko in v notranjosti izredno čiste in prostorne. Vsakega neznanca povabijo radi vanje in mu ponudijo kos kruha, ocvrto jajce in požirek težkega, žlahtnega vina. Najlepša v Konavlju je narodna noša, noša teh plemenitih kmetov ali kmečkih plemenitašev. ki jo po pravici štejejo med najlepše v naši domovini in v svetu Zlasti ženske so sijajne, izvezene v narodnih motivih in bogate zlata. Celo premoženje so jim, a dekletom pogosto edina, res bogata dota poleg bale, ker gotovine niti v Konavlju danes nimajo več. Koščena pest ozloglašcne krize je posegla tudi v te domove, a poleg tega jih bičajo tudi razne bolezni v vinogradih in nasadih oljke. Vprašal sem kmeta, kako žive. — ijaleč je Bog, daleč so dobri časi, daleč je občina, blizu so le financi. Bog nam pomagaj! Sedež občine za vse Konavljansko polje je v Cavtatu. oddaljenem 20 km, ki leži na skrajnem robu celega občinskega področja. — Kako otroci ? — Bog jih je vzgojil. Plemeniti so. Glej jim poteze! Oni bodo dočakali boljše čase. ki nam niso naklonjeni, kakor niso bili našim pradedom za nasilij Dubrovčanov. — Toda bolje bo vendar kmalu! — Le Bog to ve tn on bo odločil o naši usodi Bodi nam milr»sten! Njemu in domovini dajemo, kar je njuno. Njima naša ljubezen! Naš rod je preživljal suženjstvo, svobodo uničevanje, zasmeh. bolest, vojno ln svobodno domovino. V svetem pismu so besede: po sedmih juliih so prišla bogata leta. Visoki, brezzobi Orjen je menda prikimal tam daleč na obzorju Vladimir Regallv. Revija 21VLJENJ? IN SVET POS4M1T7NA ST' » " KA ! Din SEGAJTE PO DOBKEM ^TIVU! bistroumna re tetama Ortfrnahri dcimileGi, let prrnaia[c mitrf Električne smrti — ni ®r po ratiesnc knei *_nttr —r * ;nunaten • ::: jtim •■»snsa i ".'i msa ;a i« t- i"* >• ! I'.; .. j Tlts* ■ ; •• T- -i?:TT!! ni str- * u: pm i :—imrm ~ua - .ansi. iu •a..; nrrru: t; a"at:.sr .7*-r.ar"uu rana n LtrTTttii n af:.v;a.. : stara iii k sir* :a- iiusr « tu ums-Lita -snama nt ixrru ] nt: .r-rtirr- c r h; masa las-itmu :k.u-a Ttsumisma n nim^a. . u; - : M i lini i nai .un Kn;':sra "tunine isimse. ~i Kun-a ~.rv nnwi*vu »: tssmrn n u-u;.t d it au-a inmmiu ..-i n nia muram iua nuat: ;rt-nu truaiR lunan n nn.j u:: Ti Tma-t rt iRriBsrura nt —rita iRnttM.un n . !iun. nanu amitr tt. u 7r.sr—_;.; " ua.t-mm a-'u tat * i is;r*"! Kimunti '"a • ui iii rita iRiitsta ir-v :r.k:r: t ~:.uur.":r a. iutasa m ib k-tat -;t ti tt asa * a rr:-i :r inrrun u :a — •> .. ■ " • • t tri V.r^rmu jrunu .i.; * an r*- tt n: »«: t »•. T.n-: m:iru. : ui .un:. . nr v- i m ■ «.;.:.• ">: "i : .. ";; tt ra Z u: • itt-Ti :n<'n\: t;:a an»*rivKa riuru ta rrmttr rrn •• — tt r-:tt:k.; > i { * i n i t ; i t i : :: HI linjum ::v: lili; tr.:T«* ::m»;u -tnr a k :.rm_nn tt :Ii.: imi:.::m: eta iit;n u: ^ n ii: iur"i»- u r~m c* t-jtl «:u m i i hh;m m. Ui iii ni:r-; «: n:>.;:: * muu^ih iru:. • vr. Ui3 n lurajii lmjtsin ndiičia luTri * tt:ttr: "tt: i ilp" umi ' ; ri~'i:rntfn taičn tt :t:«tf!»r itt::: tu-~ik: ^^Ui-ni:: rr^iu: t n ii t * i : i: t : t • t ' itair iir«*i -?*•• i;. .tt tt : ... u: Min *ti? e«ffT!misiti e tu. KTnr •-,rxen *rf.. i:n ii:TB;«im tt :tt; }»:.».ni:a J U: - . n : -;;:■.-.:—- "i n ••.::• » -i " futr n«: it itt::a i" :a tr:«rx — ; : 3Ji:r iiu "^gju^;!: n«ssi n a *; .;r : 1 ti -t;, "it ,::t >:nr:tt. *;;:::r k M^a« * — minil iu =i-.*T«xa iu. 2ucii.ii mi a* f *-inaii ."»-ilinttn z- t^-i - ui 'ittuTr-- ia in *nni'a BUi".. -"ir"-: la^n.: la-"-HTU^. — £a..-r-> - TitHtn«-.:' :n irT.-.'niLi>a:ttm a ar»—.J mupiui iimnavt: u "sanrir • z— -n •• ; ■; :r--s " i J ci " entna ani- ul ""itfn i--zci-it:.«fr n "Uii • ac::*-: nit: uj ::i:';-*< irrrcitrr«- u h: izi.r«. . ai u--.ritt iimtuai:»r:a :rr i ^naili iraerT*- .* ™nr.» f* •• sptll asjsta j • rruši.- :llh::ts. c-i.u -.- ".nnnau. r-cu it-.; - rx mra 5^.*- p. «un.^insrn. ir-.xur:jia k- t- iilba i nu ic-r-t:.—. ia ui. -: "tt. n e ij~ £cttubi-u * -»h: rr-^kt^nia :.ur;i if-laj. ui ■ Mina mt*- -i Ui " m. -tcj. nrr-.a n t»>- ir- ltsrta * iar-:rv- a irm uoto. lila. " :-- ia man: -:: • ; » rara:. l^-.j. h a-: i a j u ~ra ia .o. -k: im " u - sriiia.- z:;- um. ~ a a-.-E.i r .-ui a •"i t* :iRa r.u. iK.iar-aa. a*- ia nx" f rt--, a «-airua. u « i.u.rzL -a "X a • —si;. 7 iia ir. lj—- mrlL ui ira -aai lkstvimnn ar- ■ ac n- * eu ij a •*"• utitivrita- k: u ' rr—-unui-n ia Snra^i::: -- nI * cvc aiaa ai: za~i--i-k a* ~ u-- xl x -—' i. i a> pAa. e it-imi a^. - armanca. aHa. " :oh a-imi a iriai a a^ip. i'.cr-a—ra a— « aia^a. ra •* ia ai rra •«: i *gi'"». - mnt^if * ~ . - •* ia n : acna a.^-ia e aa~- r»;. 7 m rt 2» u~a—— —« arr- : aa. -r a "r*-:,. -^il. rr>>..: i Irca i^- -aa ainr-i aa-a-ltt a aiatts a -ra ia*t "r - ia I siau ti t r i • i • t n . .. a nt;:!:.; ;...: "r t tfitt ^ iri-; . iRKi : J 1 * 1 I i : " I i ~ i" -a ;.i sr" a:n • .nikanu tira . ;ui:k r tt aa...r:i tt ra.aai :.;aa rT . tt:r'i nt /m < r ,::ir "... ~ita am ~ix:a:nu zt :.nttr*.:a:::a:rx . m-att ;:'.i r.». t ••■..•: it : -r^ti " .:.:::.i iiina.att * uatt •—• a. -a;:.uTiu ram: ia ..i:.: : :K-.ir'iau • saa.tm :a:isr^.;rn rri-" ::. .. :: "a n -* i tt :t-;: :. ru«.;:" ari- -1-: :'-«»ta:n: * ♦ .r.tri;: a ia -.iiijti-"U.-a. ..aa;: i ur: .t ir: tt;a iu:;a r.Ka :v-iT".u :;rauh v a., a. th.'ue« * i:attr-j;::i aum-.iah :a ma • niii u ..:• t r* iar-i~. T:tttai". m tt tt- trn. ia tt '•. ;:m ?i:» 2~r*tn. »ai. a t- •liR -.i. •v: T—a tt i:ii n i i i : ir-.rmm rnuitn ; ;: ji tt ;a. * a;.t r a:tat — : it*:-: ta.-a n :: ;•» tt -s.Ta—; .att;«-.at- «. .a: n: ; ■ nar. a':c"..:-ci. mar::.:.; a :a. n -.t "aa - i; : matii: :u.ai:. ;: • * ■ai—::a i * ::a:a en "rmanu •• v r*:ia a ar.tirj ui*isen it;.-: .a a: tn t : !.. " a i...;,a.:a **aair »aata. Zaklad sr edi morja u ki w ii v irsz-z ® rx v Tltetam sK^aant :::. tt >a: :.a a uii. - .. ;;. irrr. _aa.aa la «: : r jicair lisca ..rvatnra v nunrit anra ^t n:ii:»;t s»;_att-.aa: t*_ i aan jr-ta aor :ruar- ir n r a.. :■• »<1^: p**« '•-;.' _a - "M^Titim " 'ta • ; > -T~ma »«»>?»*- .""• it :ci -- ; a • Kr-ompir in protin — -t.___ r: - ra.: . ....---a it: larri la ~uu • ■. RTT" -l —*"r.n: " n tis« m ia "a. .R n raara; "•■•im lati ::ra- ■•a ia i i T;t r ni • -r . ---M.U___ . ... t*. :: en aa.u • ".urt.-: sa.tm m:r-a r t aa smumir ... ia • 'ari: aarua a"" ar k v-.umih aa:. "t n*"xii::t x: ia:art--: iun:udti iuri.Ka T aienc-aiirn ;ra u u: "I. ,;.:mi tt .....—--:!t,_ . :"o- ;• -aii r- • »in ir-Kirs:tt mstu ni. a K.t.ai ir* a an čir; a: r—L ; :rrramrmi u:rt-" ar«: iitw;tt* atai.i nu. . iu: tt «t - jrn-r.: rr-ta :«a '—rm :'ciai:ia umka.n a; iu-:tt -i;atiK a nimsn. :ar ia im nia nt ia- a • i:<;ur- h: n> aa; - ai it; ;ra tt ur^.-. : a- lit icni: irrm- "a.i:: ra n.airi :•: iu: aa. Egipčani in pi.smejd p^rtata i^rti^ ~ i. H! mka tta ' • . - a _-a-aaa *ai .— -"ai -.a ur riiH.ta. ai k: : : : tir: : msui a a : . .... t-1 Tar* :■■ .—x-: rr^airav ; r r : - • ■ rr ailia—• " : .a"i.r ia ..........: :—ara. : aa r ■•-■ a - :■• - -i iair la-z: . I r. : . -a » -:■:: araa m.' iu am: c ZA SHZM EN- RJLATLK ČAS »Ii:wi!tL "a.ii a"- t;*: ti tt itaa;antsiat:. : i; . -. a -a • -,.a t: • ir n-aa. "nu- ".: r. . • ::: ..; a-:.. :.. "..a tt :• > lirrrr-a: ::, . :a ii. -x-:r.. : ■— n:<*::r t * ~a.a :<— t a.i ;: s m :ii ramia. i-. : ; t: nt-; a a : ,:a. > t j':" ~ n; aa.:- : tt * snaa* itt- xrr:.; ...; '■-auKa m "C"u:at::- nu:nx • fwri š Kt aua.' :.irmm. • "* »_i.i iu ie. • o.a nt: it a— : : ^a. n. . :t;a» "~att ■'.' . a *a:;;:anu , a"*;" "a itt-:: i: "a :«.:a , u.mi:v « ■ Iar*i"Tia: t irina.;. n- mii:»n*"u a"..::. :• :..: . "■:: -;n.a»i::^»;: iramitra;;. ••i».am::;a « tu. »isnra : -a " Ta znuuaia mniaa « »Jarain. -a -W;H attaei K» —t. i i—armk.m :n uc^nir ^ -aaa mi utrzi-ir-a :. a . _j5it_. ia ki n : "rtararicu i!""ira.' Zi.:.aaiBi:t ar.ie. L.-r rra:a .H ~iia ntšr,""a Tnmsr-f—uat; H" naKttait: a -a :a« c—»pv n f* na.a Treaa:a ia k: i auaa a T naaia a-:-aa.ta iraiii: '.*}-:a: ararrfatT^n.. Iraaaat* vu.cn y iina-.—i t«: a.: ajr. asfr^ rrar c e r aa lara-:--a" ar-rt-a. it-'..^ -»>1 •'* :-: ■ t:' .* ai a'":a. "i HSRifat:nr f» a. -""'"ta "U**! a .nnu. n i «• iiu-u -^-ua enrmen. NEKAJ ZA VSE Lr-i"! * K:iata » uiratsn marala :nrc—i araa. it ik- i var ai. v k- r—a a-aa r-aa - timmira. K:iaa a-ia. a n a—a lur -m auu: ra stra a naa-i '• r-a: ni :jc :>ia:i. "Siih? a aaa - •■* - ;iaat' ii:ai:Tif si mi.a Tr--"-:(aa.n an-rra ii"sr trni:' nr.: niai h - alikt in>t^ c L:ui>- - vamnae—a;ui i- la bii:jkinii''j#r a nuka-ia vr -»uni bubu 7':jia-nrn>CTr """~a it-rr * mm-m Fan n. >-aa.n- iaai r: ir-rnt*r. - tx.Tj r. a.u-La namkam au-aa ~a»a umumuma nana:;: hut-> a"r,Ti mri ara -tira :rnnx "^aip^mt- — -"-ar m • i .• '(r 11 a— h K«*"vtu a. rat-jifsr *r?ii: ETL TJ a* H laara-ri aia::ai""> iinrsaujt. rrt«a- a—aii aafrriarar" n a*"ra r a t-tk—h—"mil z:n !waa c h nr-ud nuinii z:n rani -at*1" h aatmttri Ei-mra. h i. n* a vri Et':mi~a nr-at.-; nunsr p n iii *?nual * z: ur k •■mat'" noanune a—ui. 2*tti p tai:uii nrr.»m iur:>»-:a n -a^rpni ritni",n Eivmra "ara f niti : imutir hiti a-urii :r-riairr' a m: rrh hi iHrf~ar p r-ruc-uiKoa {:ui:I n iH.rr.«r-p vru"rrf m^i^t--le ucaas. A c arun "tt: i«fn z^rinu ir-r ki ia"."ud imv. nu ir-i—iitruani le -araaa r: am ui :«ti itar mme -laramatt av-ra n w ai » "am ituiiti ie san-Hi---Bfc i m - ■!■ .13 n. v eter ~ -imi;:*.!iaau tt aiaitr-Va imrinr ^amn rr-sr*'. ai a an ia rasi: -s $n i—::<;!rx iiuiar ia it nami na;a r:;aaia tr_.tf.: Za - 7: tt a. am:m - Tr«t. t« :!•: attrr>* au tt ;a ratr. *'"*:.;.aa: .a.:, - r.aatrn ir lumtan ; > "a * i •ri.m a"*a.att:n en t.i - irmttm * ..au ;;:';rar t; :a rut:, t * —pt: ia. . t: T" e ,tneaiiL :aa-a e :i rr« anra : -a. r a .»; t: .a- : t; larm _.tr ; t; Tni .tK ". : t;*".;.:; t; -rtt.—a . . ;.?tn Trtt;:~ir. A ;-.; arn t« nit m • a ...ar arn; : a.ia mm: :ir" saa .. - an.r a ja T»r a----era ia — • ' *• na a i * ■ ::r • loiim Tirreatr lan rim:m. ia : :n-: —taa t.-; *• i • aa;:=rtt —aitt lu—rtaits n "'iri !■■ !P. T a-*".*". "--tjRiTT! — tu; yt ai : ta a aman •rudim zia^htsr ia **.« Ti a i a::a :<; ai mri tmer :mt-ar~ n la- S-Č"^ eriti mem v.:»: •« A- trau :»ca * . :uen :taau. ~u.:— tt n--at "b«:K..mt:r.Ka aii .i. ;: u in ~a:a k : Tr;'ir*tii. . a-: a. n: i tta.. r «u.a:.- : ra—:.:,-_- v tiv naa: n .ar: ur : - _-r. .aa «•:: :amraa ^ucKons --~aur. »tt;:anitr' ir. ~a:—; a.. « luu: jtt: i. r*. -aa::-•:a aa.-n •-';_ r**i "-•■•: *a ...a :a "...•; "riain tu a:nu:i". it;a: -a ;;.; :r. a.:iu it;., n nu;: "im**: r-rniar ltirrmr :nrr*"i: n T'..: •*. ' aatta . •• ;:i .. • :.. auaaa" I.t jUiS ■ ;• tt l.. a:";.. * — r- ia i" -r. :rru£a trta. riamuaia :aa.a»: * —taa - .15 mi: i:n ••«* n ... -r ;: • .i -i t-- ;a.a~.rn: ur :aa »* . aim»a -..:::■ a a. 7a;ra: « -auia ......ia ia.t ■ --.ir- . a i trnaiiii n :>:. ttt:a:a 'JUM —. a.a.ntt rrt ta tt : rita. — . ?-:.ai . rrtr UTlfjia. rr;;:a ;; it in v — ;•• i «n»i ia.at:n emir n nu • :a... ia nrti-iaii as«: •" s: la.n t- itra mr naa ::a;.-»: a - ia nar a- k: ~i.:a' a:.a :r ta. Trsi ?* trn ru v a- lesen r ;a ;::a a-.: aa. ;: * ~ .alti a:a r> n:mu •:. t_ s :aa mx i tu Tttaa a t-:: h. n cr ia :r:tau u I r* m! * ,;rT : : - :a • ;: : n. <_.:-ta :a mc-i nam r- ;:i v.tr~'i u imsa ii ^i rr-iai J -t- la---3- niTT-m jsz - Ta.. • i ■ ■. - --a. I a-. TuHitrrn Lajae®o olje Ln storta ?ii i a • i ■ i« etn. ?-wmereu : mi-i iii U"»a.mii TPttfm T b e m- ni"i«i ir-Ijm-ia li-vnur/i f tnua.n •*IT/, i { rrtn im*-. -a- d n h* ara-i *aa r">3i a. : a aur-ai a> m ie '«sr *. ia h i TiHi' ' ' •—!>-■• ira,- nT? rr~ar rra n riin*-"—ruš miti a . 7'TiiSH n p. i'T a-tin a :::t::-ai Ita. • mar.tcu. -i- -j-;-v rr :ii * .t:!-! i . :-rta tt a:'-aao. .; aa rt it aaa: ts : v a auiac -nnir.s Lma - iiier atsita. ia • srai-t a ».ijni; » trn.a L atst.ss tt Tr-:s.a—:«: a an : i :rn a -onimi f_ -i Ki ;«; ;?i naii;::« .nrmml: "aa run:--t;an au.;uaar i. a n:r.si ia "a ; !a-aa "taura :.at.: mir-; n; i sa _i:»*-;a HiaKTMi aa : "jt. K : aai" »a >ar-s: t* "a — a aa r~w:iai T1 nu rama -I trr. -*aa ia:i ia:ir-.-~ — -rr-; imi □ * itttie: r. nuni is amruiri i ar « are r!""rr si. «: -uiir^raie.r ;ai-i.i trau.ti ~".a:a. sa e. "rtaa .' -^»ar.a at n rx • aii. a irra. tr * ..m 1 T"-" : tnr e mts - irr--H:i. a-u:i ::;aa Ta-1; «;;:a "liti as 50 er. ■ «s;r"" : t si r «s na t-:a.r ara niiaii Trr-.s tr* - - sia-: aiena. Tnt-ai a — aal •• a: "ir - Ka iar »"n : -rsr-_i —aa a. * ** . r* na« ':i:>a;a tt n :nrsiaa ;...; - a; - ti erura aiu:a -iianr. t ntainiirn. nutr -•—<;• .. r ^a***n T«?«!«: i a tri:.-- .: T't tu i»s:a v:a ii r n Kara ..anc u tar"u ran :>t HUWM|U nii aa.iiun ai «; <; nr :'trt"--tt: i n --"a: rr. a: -ta1 - h - -.: ZimsGe cbleke a. r~ -r-af rn:n -t. ra nr a naaena: minmiJ r —- »Tt . Dr i z : S*c± » * 'r L; - b! KLi vir^; v H ®sa p n - * "„i: • • "j: * t mttr ;.a—ra. Z milijonov na beraško palico :jk.:iu j Ti":ita.: At ft t. dic n : :c • m t: T ' -j* r*"li: aa—r ■ iia^ar- _. i j -u«. dafjiU. Iti j«e portai ▼ eantear T Pet men TTI La z^- iNerai .—.•: its.m -ran a v.ma.a . : r' ; . i . t: Tr i*; •" t; t; ""*" si rta ISC z "trau. .a-:i - i !■.•;<•" rr-ta n e "i i iv; i ; .c-att: t ttrri a. luzvi-ri-žns. e n.a:.. .i ttrn mii riiir«* ra:a a-n na-ua • i i m tt Tamt9>a muar tr -.:—. r. ... it: .. th •: raaia ;a-laa - :aa ar tr* :rxaia"ui tt -t-rrmi u«i tt. :.s.-:ra.i k: -arrfuitri ; i tt^-p-atair-ana ~r.:. 7m ur .. « »-'skt. ta e a:aa:l-; ira: rr.ir»* .a:.: :ir«t!a- ta ti -ra;.-. tur t; trr ;'a**x • ia nr: it a: - —ta-: ani-r ataur ra " "a r * ? ira. " i r. nie aaaa. ?-miii m nt n is iratr .t nar-;-- ;a.; r k riti ~r:a ra •i>:'a-a:c-: m Jirnx ti -a: :« k iih ra: :tt »unr '>:mr a aira tr tui :h mm"r:i uiti. :trrr*-r t k lun«*"': auri ;:tr;.uirisa rara v r* - ;.:: srrr. :r:i. .am ar a nai .rua uiri. n fi na«■ * r. msiri: a:ntr:-u .»ir-rn. ... «: n la "Hia T a;n lia*- mraam mii t;nar nt tt 7iui.:r" i. i iina"s mane. n h: ;aiu.a .-iu.: T" ir«**ta: t—rnr -a a :i • t-ta., ta r «t :r lurtui tmami n s itt-u;. :a ir —taa tricut :-*n> mra. :s :a :»Taatt ;a at iiiituuu mi. ki —Tutrie :r:aiit:t lhitra" u*t ^i tai; :r * tvat a nu nati nu«t mri ua.ts . uimtn n au Trt^R--- :rits tu r~t * i^unics * ;n-s Tur u. : rr ir. nu: :r nu rr-m-«"~:t:. "uit. trna.u mrnimesr! '"<•- mr »t anrri--i. T in »r k -miritr:« »risn u— rssrr« ki:i tsrk.n* n «s k ~sa um« ui : "siinm *:im:m r-'trcp"ui:s*- n ,-*trpvuk * ura-ncn. ita is * tunurtr ; . .'"tu m is m in*-i T-s"atsu. "iits r ir>"-<:ir ;u:nti stsirmtn a mliianrar. Tkcnica r aini amesiu. nt r "uanRTa*"u iun»t nvss m :wtt: ran-f nunir tnsr nsnnmR. i "r.iar ki Tiiu an k i !R»!?mr~i rr ;ra u. T.in ur r njumi "Kt. mr r mm. lairn**- m b amn .smtsj ira. umu nraui nt: a iiamaiaii * uanfr—na. a - rr .*-•» r t*" ar.s-ts. ia mi iRinia: i n. t ar.atam. t * ; t rr-t **n .nu «s n »t- na ; mttrai ata . I sr umua rtr: .a n ««t nu it vrt ittar-s,:a::i i—l:a'"*--'ua :r n*"• an u arL nu r : a- n—n • :«rrr.la irnsr a ;;t n na aa *r;-a Kana::. I utaarttm r nj'uri "ari r« rr a-:s r. a ;.a: "t. ;:w n r.tu ;.:n< -a i ts|'r*i ifc.-*»;u * ti iai. nt te »u a ismi::'a iart—i tr~ua:c:t ar nu ::: :>t R "ittsa ",«;t :irxx:tt:'u t .•:. a:'..i aa- r.: rui-na* ?r nri: i:m n iii r u r 'a :•: i rs:-u n TRmisnlc inai iur R-.a-ui.:» "-itaitr-r rr:*n:r- " •; r ran ar —al : n*-Zi'"aa :m : ai" : >a *" :;:: ? t.-a a :«tr in. v-i »t r Tra»s ui * ainua. :a r r . run. ia r le—tint: tra ni * " r lu t . il tm 'sna -a a nainri: r* ;tt »s: n:r ..r-x:i a n u 1 n ... a:'! raar Ta .; a:ritn ene tt .; ir : -ats ; a—i a tt-.-" r. a. Traia"rta t- -r-.-- a..* ."a'; a irstisr t t trn n*" t si u - Tritnr : a ia •a -f i;.— ANEKDOTA l.: r IhariH "licnin auta :c :mssx —iniaan n t; * irr.su ".ra« i trmi iu at*- nruts Ta itrT-e atnaaa a - ntiraa. ? u-n» n ;«sr:n.u cm!nt. - n ta- n« a na setja .—ra. ..in r nrra.a. ta r zamik aiun. s-n t r—ln *s b n *•■» KiMStaic. vf»i r nu ittrn r nrra tliint-.a uairt" ... a :.a.sa n r au r as • iratr!u ia trt. au t- - uaa—la ; ru i :«sr-aum •> • rr -r. -as rr -a. ia nu Tr ne .-tar v r m:n. t m..; :a rnua*:: israsrn. i'-retai: i s «tr.. aix a laaaa nai nr VSAK DAN ENA kr: 82stuar-r**u a-t:iki ~r" i. a r -nskp*-ua Tusisn- n it;aa n." m iriti «t ta" ::t t...t :r ra '—si ..ar in uiaMa fTTITTHUi R mmtr.ri u. "•*.: «i)i«Tua:h iiuemii "«i#::n :r:c v«;: t um ir-rn" a. Luia-tr-*iiu;.: "tr ri.t tn : Trsnra*"i. 7 :ita ma siten .« r r-' :»riu r r ' ""'i K—u: n Kiuiuorata. iu n :ai::ir.i :a**nir.u "ir-rtt; kKra.ktu .tm" *rs:i:tu -trna imeania n r*"i u ir r t utre. ;:n mu: -uri if"! iu mru Imam r n*"i niranist m-mriia luintr-r*"i iu niuiiii ut-nu b 'ajnimii K:iri:t • u—iu n""!ini Kasn n Kinrr-in -ruanirfm aai ia b nuraiii :u*"na imr*': *-nr luatsr-R*- mtasm tt-Tn "mm Ir:i0;»s:i inuntrn* mirsm—i th r ia Kiitliur h -u^-nhis uiimiitu at nt ie me •» ndnčs mior-rsti itaisn r Rm un uma. » ,taia. sa, » natea nfi t»s tth'j— .-'"at9R fHlil f ".-i'' arotrr- { rrn »u.n. m\ gx mnut r« f B a ia g arite < S P O Reorganizacija R T JNSaveza Sklicanje glavne skupščine — Kasta Hadii pripravila načrt za reorganizacijo — Stališče ljubljanskega podsaveza Z vzpostavitvijo stare savezne uprave v nogometnem savezu je stopilo tudi vprašanje reorganizacije našega nogometnega športa v svojo zaključno tazo. Samo vprašanje ni sporno, o tem so si vsi edini, da je treba nekaj ukreniti, samo način izvedbe reorganizacije in njen obseg ni naletel na enodu.šnost. .Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je s svojim ukrepom 0. Br. 4031 od 20. junija 1934 ukinilo legalno izbrano savezno upravo, in imenovalo novo upravo, v kateri so bili v glavnem zastopani vsi vodilni klubi cele države in vse vpo-Stev prihajajoče struje. la imenovana sa-vez.na uprava je prejela naiog, da izvede t. septembra 1034 popolno reorganizacijo jugoslovenskega nogometnega športa. Prevlada joči strun v savezni upravi se nista mogla zediniti na skupen predlog za reorganizacijo .-»sveža, nakar «o koncem novembra 1934 >H>dali ostavke na svoje položaje v JNS člani te uprave, ki se zbirajo okoli grupe SSK. Po kratkem provizoriju je minister za telesno vzgojo naroda imenoval v savez komisariat, ki je razpustil tudi^ vse pod.-avezne uprave in imenoval ua čelo pod«avezom komisariate. Ta situacija ni trajala dolgo. Že po dobrem tednu je novi minister za telesno vzgojo naroda razveljavil vse prejšnje ukrepe ministrstva, vzpostavil je legalno savezno upravo in via facti vodijo podsa-ve/.ne posle legalne podsavezne uprave, ki niti niso izvršiie predaje koniisariatom Prvi čin zopet vzpostavljene savezne uprave je bil, da je sklicala redno savezno skupščino, ki bi se bila ob normalnih prilikah morala vršili že najpozneje tekon minulega decembra. Na dnevni red je postavila tudi točko o reorganizaciji saveza (sprememba pravil). Tretji podpredsednik saveza g. Kosta Hadži je prejel nalog, da pripravi elaborat za to reorganizacijo, (i. Hadži se j« z okrožnico z dne 16. januarja obrnil na vse podsaveze s pozivom, naj mu do 25. januarja sporočijo svoja mišljenja glede nameravane reorganizacij saveza. V piaktični del spopolnitve in zboljšanja administracije, t. j. v vprašanja, ki se tičejo bolj vsakodnevnega praktične' ■ja življenja našega nogometnega športa, savezni mandatar ni spustil, vendar je pozval podsaveze, naj mu tudi tozadevno dostavijo svoje eventuelne želje. Bolj se je osredotočil na apolitični* del nameravane re'orme in je svoj Ouestionaire zgostil v naslednjih 12 točk: 1. elektorski sistem zastopstva klubov na saveznih skupščinah: 2. proporcionalni volilni sistem na saveznih skupščinah; 3, eventuelna reorganizacija saveza; 4. denarno poslovanje saveza, nadzor nad tem poslovanjem, odgovornost za redno poslovanje; 5. eventuelna uvedba profesionali-zma; 0. banovinski podsavezi; 7. način zastopstva klul>ov na podsaveznih skupščinah; 8. proporcionalni volilni red na podsaveznih skupščinah; 9. denarno poslovanje v podsavezi h, nadzor nad tem poslovanjem in odgovornost za pravilno poslovanje; 10. avtonomija podsavezov, zlasti v zvezi z zadnjimi poskusi, da se uvedejo v podsaveze komisariati; 11. avtonomija zbora nogometnih sodnikov in eventuelna reorganizacija; 12 odnosi sodnikov napram -avezu in podsavezom, če se spremeni sedanji položaj. V k r-tkem razpoložljivem času je LNP izdelal svoj predlog in ga poslal g. Hadži-iu, obenem je LNP dostavil s posebno okrožnico ta predlog tudi vsem svojim klubom. Stališče podsaveza glede gornjih vpra. anj je tako Za savezne skupščine naj se uvede elektorski sistem, lako da bo prišel na vsakih 10 klubov pa en delegat, ostanek nad 5 klubov bi prejel tudi svojega delegata. Elek-torie volijo pod.-avezne skupščine po čistem proporcu. Tak sistem v glavnem ne bi spremenil nič na položaju, saj večje število delegatov itak ne hodi na savezne skupščine, imel bi pa ta sislem to dobro stran, da l>i s saveznih skupščin zginili številni lokalni delegati s saveznega sedeža, ki samo motijo miren potek skupščin. Na saveznih skupščinah naj se uvede volilni red po proporcu s to omejitvijo, da prejme večinska lista vse predsedstvo, ostala odborniška mesta se pa razdelijo po čistem proporcu in bi bila na tej razdelitvi sorazmerno udeležena tudi večinska lista. S tem je zagotovljena uspešna kontrola s strani opozicije, večini pa je treba dati možnost, da z zasedbo važnih funkcij v upravi lahko nemoteno dela. Glede reorganizacije saveza je LNP mišljenja. da je treba težišče organizacije nogometnega sjiorta prenesti v podsaveze, do-čiro bi savezu pripadla le kontrola nad točnim izvajanjem pravil. V tem delu Hadži jeva okrožnica ni jasna Nemara da se za nameravano »reorganizacijo-: saveza skrivajo davni nameni, da bi se izvedla n-»-kak a >podela vlasti t med Zagrebom in in Beogradom, vsaj na videz, če že ne za res. Vendar dvomimo, da bi se Beograd tozadevno spustil v kake kombinacije in špekulacije. ki bi bile za druge podsaveze po-vse nesprejemljive. Poslovanje s savezno imovino je prav zadnje dni predmet javnih razprav po časopisih Administracija saveza stane mesečno okoli 20 000 Din, kar je vsekakor na moč pretirano, zlasti če se upošteva, da ae po podsavezi!) izvrši skoro vse delo po amatersk načelu in z zelo skromnimi sredstvi LNP |e v svojem predlogu nadzor nad materialnim poslovanjem v savezu ločil: na nadzor glede upravičenosti izdatkov in na nadzor glede pravilnega knjiženja. Prvi na i bi pripadel na savezni skupščini izvoljenemu nadzornemu odboru. V ta odbor bi se izvolili trije zastopniki raznih podsavezov tako da bi po gotovpm turnusu prišli tekom časa vsi podsavezi na vrsto Točnost kmigovodstva na bi pa pregledal uradni revizor glavnega zadružnega saveza. Ta način nadzorstva bi bil gotovo uspešen in pri resnem '»vajanju nadzorstva bi se lah ko zavrla pofamost in izključila vsaka mal verzacija. V kolikor bi pa prišlo do nered- nosti, naj prevzame materialno odgovor nost celokupen upravni odbor saveza, tako da bi bili vsi odborniki osebno odgovorni za izdatke. Glede profesionalizma se je LNP izjavil, da za to pri nas prilike še niso dozorele in bi uvedba piofestonaliznia bila našemu športu samo v kvar. LNP zastopa stališče, da moramo ostati še nadalje pri čistem amaterizmu. Na banovinskih podsavezih LNP ni direktno zainteresiran, ker 6e meje njegovega teritorija v glavnem krijejo z mejami Dravske barovine Prim-ipijelno pa je proti banovinskim podsavezom, ker je v posameznih banovinah po več močnih športnih središč, vpoštevati pa je treba tudi prometne komunikacije itd. V zastopstvu klubov na podsaveznih skupščinah naj ostane vse po starem. Izbira delecatov naj bo 7,a klube povsem svobodna, klub? naj bodo v vsakem pogledu svobodni in enakopravni. Volitve na podsaveznih skupščinah raj se izvedejo analogno kakor na savezni skupščini, t. j. po proporcu z omenjeno omejitvijo. Točnost denarnega poslovanja v nodsa-vezih naj se zagotovi jx> istem načelu kot v savezu. Nadzorstvo naj se izbere iz krogov okrožnih (župi:i'i) odborov, nadzorni odbor naj se pojača s savezni m zastopnikom, in lako sestavljeni pregleda upravičenost izdatkov; pravilno knjigovodstvo pa naj kontrolira uradni revizor zadružne re- vizijske zveze. Odredi naj ee materialna in osebna odgovornost odbornikov upravnega odbora podsaveza zu pravilno upravljanje jHHisavezne imovine. V tej zvezi je važen tudi predlog LNP, po katerem uaj bi se vse dajatve klubov stekale saiuo v podsavezne blagajne, tako da ne bi bilo treba odvajati denarnih prispevkov Savezu. Savez naj bi našel kritje za svoje izdatke iz skupičkov reprezentativnih mednarodnih tekem, ki prinašajo, ob rigoroz-nein gospodarenju, več kot je savezu 7i njegov obstoj potrebno. K poglavju o avtonomiji podsavezov predlaga LNP, naj se podsavezom prizna značaj pravne osebe. Savez bi bil upravičen razpustiti |.-odsavezno upravo le v dveu primerih, če se ugotovijo malverzacije in če se i>odsavez upre saveznemu tolmačenju pravil in pravilnikov. Pristojnost glede sprejema novih članov naj preide na |»d-saveze, ki samo notificirajo savezu sprejem novega člana. Obenem aaj se poostrijo pogoji za sprejem novih članov v savez.. O večnem sodniškem vprašanju je LNP zavzel naslednje stališče: Poslovanje sodnikov naj se loči v strokovno in praktično. Glede prvega naj si sodniki ustanovijo svojo strokovno organizacijo, kar se pa tiče sodniškega udrtistvovan|a na zelenem polju. naj se povsem podredijo savezu, odnosno podsavezom. Vprašanje reorganizacije JNSaveza je zlasti v tej poslovni dobi bilo večkrat s povdarkom načeto Ni nobenega dvoma, da je reorganizacija potrebna. Potrebno bi pa bilo. da se slvar resno in lehlno premisli ter da se nova organizacija našega nogometnega športa postavi na solidne temelje. ki naj vzdržijo daljšo dobo. LNP je kljub kratko odmerjenem času vso stvar dobro prelehlal in preciziral svoje stališče, izvirajoče iz mnogoletnega praktičnega dela, v predlogih, ki smo jih zgoraj našteli. Prepričani smo. da bodo lahko tvorili vsaj bazo za diskusijo o projektu reorganizacije. —k. sk jJd za kombinacijo, sladom; 10. te* ni« arja: popoldne specialni skoki na 7o m skakalnici; zvečer zaključni banket in razdelitev nagrad. Program je precej pester, tako da bo lahko nastopil Dečman v četverni kombinaciji (tek 18 km, skoki, smuk in slalom). Zelo redki so tekmovalci, ki zmorejo vse te panoge in zato upravičeno pričakujemo od Dečm&na dobre rezultate. Tekmovalci bodo imeli enotna oblačila: modre hlače bele nogavice, vsi enake puloverje in kape. Ker pa je to državna reprezentanca. bodo imeli vsi državne grbe. Odhod ekipe bo v soboto ob 20.43 z glav-nesa kolodvora. Nemška zimskosportna prvenstva 1935 Na velikih smučarskih prireditvah v Garmisch - Partenkirclienu se Nemčija temeljito pripravlja na prihodnjo olimpijado — Pred obnovo športnih odnošajev med Nemčijo in Avstrijo? Te dni se bodo v Garmisch-Partenklrche-nu, na tleh, kjer bo 1. 1936. IV. zimskosportna olimpijada, zaključila nemška zimskosportna prvenstva, ki so bila letos organizirana s prav posebnim bleskom in žrtvami. Nemci so na prireditev povabili vse, kar kaj pomeni v zimskem športu ter dali gostom — posel/no pa številnim zastopnikom tiska — velike ugodnosti za po-set teh tekem. Spored je obsegal tekmovanja v vseh zimskosportnih disciplinah, in sicer ločeno za nemška in dijaška pr-venstva ter za člane SS in SA in končno mednarodno za bob in smučarske discipline. Nemci so se za to zadnjo preizkušnjo — tehnično in organizacijsko — dobro pripravili in žc dosedanje vesti o organizaciji so dosledno vse samo najugodnejše. Zanimivo je. da je državni športni vodja izda! proglas, v katerem poziva vse svoje športne tovariše na čim večjo vztrajnost in požrtvovalnost, obenem pa iz.raža željo, naj se na ta športna prvenstva nihče ne pokaže v fraku in smokingu. Prav za prav čudno za Nemo«, V; tako ljubijo red in pravila! Teden od 30. do 27. jan. je bil v glavnem posvečen nemškim prvenstvom, ki so sc kljub temu, da je v začetku nagajalo vreme, najbolj odlikovala pc £rtromni udeležbi, če prav so tudi kakovostno pokazala več kot bi mogla po drugih državah — s samo domačo udeležbo. Med tekmami je nemška smučarska zveza prejela tudi senzacionalno vabilo, naj bi odšla na skakalne tekme v Inomost. Odločitve še ni, vendar je s tem vabilom dana možnost, da Nemčija in Avstrija obnovita športne od-nošaje, ki so od zadnje politične napetosti med obema državama še zmerom prekinjena. Udeležba mednarodne konkurence je bila ogromna. Za 6tafeto 4 X 10 km se je prijavilo 5 državnih, vsega pa 25 moštev. Za vztrajnostni tek na 30 km je bilo 82 prijav, rekordno število udeležencev pa je bilo priglašenih za 18 km, in sicer nič manj kot 454, torej za skoraj štiri ure startanja. Nič manj ne zaostaja udeležba za skakalne tekme, za katere se jc zglasilo 105 tekmovalcev. Glavni tajnik je zato naprosil vse voditelje ekip — razen Norvežanov — naj po zmožnostih omejijo število skakalcev. ker sicer ne more prevzeti odgovornosti za brezhiben potek tekem. Pretekli petek so ponoči z mednarodno udeležbo otvarjali olimpijsko skakalnico v Garmisehu. Za inozemstvo so startali samo Norvežani. Zmagal je Birger Ruud s skokoma 59 in 33 m ter 228.3 točke. Tudi drugo in tretje mesto je pripadlo Nor vežanom. V Garmisch bo po končanih tekmah prispel predsednik Fise major Oestgaard iz Osla, da si ogleda vse zim-skosportne naprave za olimpiado. V nedeljo je bilo v Garmisehu prvo važ no mednarodno srečanje. Na 50 km je startalo 73 tekačev, in sicer 58 Nemcev, 6 Fincev, 5 Italijanov, 3 Norvežani In Poljak Karpiel. Tek je končal z zmagoslavjem Norvežanov, ki so s tremi možmi zasedli tudi prva tri mesta. Siccr pa je šla borba tako samo med njimi in Finci, odločilen naskok je pridobil Norvežan Hat-ten že po 22 km. Vso tekmo je naletaval sneg in čas zmagovalca Hattena (3:38.46) je najboljši v zadnjih letih. Drugi je bil Bestad v 3:40:10, tretji pa Brudahl v 3:47:07. Vrstni red ostalih: 4. Nurmela 3:51:12: 5. Karpinnen (oba Finska) 3:51:20; 6. Scalet (Italija) 3:58:24: 7. Ponn (Bavar-ska) 4:01:17; 8 Husu (Fin.) 4:03:11 itd. ! Seniorji so progo presmučali v 4 urah In I pol. Norveška zmaga na 50 km je že dan pozneje odjeknila po vsem svetu. Od doma so prejeli na kupe brzojavnih čestitk, med drugim tudi od prestolonaslednika Olafa. V torek (29.) je bil tek vojaških patrulj na 25 km s streljanjem pri 18 km Startalo je 11 patrulj, med njimi »udi finska držav na. ki je tudi zmagala Fi nci so se v tehniki pa tudi v streljanju pokazali odlične mo« stre kot posameznik5 in kot celota Za progo so potreboval' 9 \'emc; so za ostal' za 2 minut« ir no! Vi startn in c> lju so prevladovali visoki vojaški dostojanstveniki. Največje zanimanje vlada v Nemčiji za nedeljske skakalne tekme, na katere pričakujejo ogromno ljudi — najmanj 40.tH)0. * Zimski drobiž Prvenstvo Slezije na 16 km si je v Bad Reinerzu v krasnem času priboril na* večletni znanec Erik Marx v času 48:39 Snežne razmere odlične, temperatura 10 stopinj pod ničlo. Prvenstvo Saške v kombinaciji je v Oberwiesenthalu osvojil znani Walter Glass iz Klingenthala s 446.5 točke. V teku je bil komaj šesti, zato pa v skokih za precej najboljši. 321etni švedski olimpijski zmagovalec Sven Utterstrom ie nedavno v teku na 23 km spet dokazal svojo odlično formo. Cas je imel 1:27:40. Tragična nezgoda je doletela znanega ameriškega hitrostnega drsalca Biallasa, ki je na vseh dosedanjih olimpijadah zastopal ameriške barve. Blizu Michigana Ja je povozil vlak ter ga t"i.o težko poškodoval, da so mu morali odrezati nogo. Iz Amerike prihaja vest, da so največjo smuško skakalnico blizu Salt Lake Cityja nekoliko popravili, da bi tudi Američani začeli z rekordnimi skoki do 100 m. Na otvoritvi je skočil Alf Engen, ki jc bil do tedaj s 83 m rekorder na tej strmini, 90 metrov. Ce nI ameriška, bomo morali tudi mi poeraviti Planico. Danes in jutri na hokej Prvak Avstrije KAC : Ilirija drevi ob 20., jutri ob 11. Mednarodno gostovanje avstrijskega prvaka v hokeju na ledu, celovškega KAC, je povzročilo v LJubljani veliko pozornost in vlada posebno za današnjo prvo tekmo ogromno zanimanje. Pri nas KAC ni neznan in smo ga videli dosedaj že v treh tekmah proti Iliriji, vendar pribaia to pot prvič kot prvak Avstrije. Klagenfurter AC nastopi v Ljubljani kompleten v svoji najmočnejši postavi, s katero je bil letos na turneji po Italiji in Franciji. KAC prihaja sredi hokejske sezone v najboljši formi. Preteklo nedeljo je imel v gosteh vra-čajočo se madžarsko reprezentanco iz Da-vosa in jo po sijajni igri prisilil na remi* 2:2. Ilirija Je leto3 ostala še neporažena in se je za današnje in jutrišnje srečanje kar najbolje pripravila, tako da lahko upamo na odličen odpor in časten izid. Drsališče se bo danes za navadne drsalce zaprlo ob 18. ter bo ponovno odprto ob 19.30. Na ta način bo omogočeno tudi drsalcem, da prisostvujejo tekmi in uživajo pri športu do 22., ko bo drsališče zaprto. Jutrišnja tekma se bo pričela ob 11. Drsalci imajo tiste ugodnosti kot danes in Ikx1o lahko uporabljali ostali dve tretjini drsalne ploskve dopoldne. Vstopnina k tekmam je 10 Din. za člane rn dijake 8 Din, za po-setnike sezonskih kart pa samo 5 Din (v nedeljo dopoldne). Svetovno akademske prvenstvo v smučanju Svetovno akademsko prvenstvo v zimsko - športnih panogah se bo vršilo v sve-tovnoznanem zimskem centrumu, v St. Moritzu. To bo največja letošnja atrakcija za Švico; tekmovanja bodo trajala od 4. do 10. februarja Vse evropske države so že prijavile svojo udeležbo. Po enoletnem presledku bodo tudi naši akademiki nastopili na tem prvenstvu in tako nastopili že tretjič v Švici Tekmovali so 1. 1933. tudi v St. Moritzu (o rezultatih smo že poročali* 'n 1. 1932. v Grindelvvaldenu. Letošnja postava je; Baebler, Dečmin, Heim, Mušič, Palme ta Priveršek; vsi U tekmovalci so dosegli na slovanskem prvenstvu prav lepa rezultate, zlasti Baebler in Heim. Program letošnjega tekmovanja je: 4 februarja: svečan obhod tekmovalcev po St. Moritzu in slovesna otvoritev prvenstva na zimskem stadionu 5 februarja tek na 18 km: 8 februarja: odmor, odnosno trening* 7 febnurja: smuk; 8 februarja: zjutraj štafeta; 9. februarja; popoldne Vesti iz JZSS Smuški učitelj g stane Pclaii je sinoči odpotoval v Beograd, kjer bo nadaljeval vežbanje kraljevske rodbine v smučanju. G. Pelan bo letos v Beogractu nadaljeval svoječasni tečaj, ki ga na priporočilo JZSS pred leti začel na Bledu in s katerim je imel že dosedaj prav dobre uspehe. Savez je naknadno dognal, da Je na po kljuških tekmah startalo več tekmovalcev, ki so tik preo tem nastopili na sokolskih smuških tekmah v Zagorju. Na prijavo pristojnih podsavezov je savez na zacmji seji sklenil razveljaviti na PoKljuki od njih dosežene rezultate in do nadaljnjega za-braniti prizadetim start na saveznih prireditvah. Kakor se sliši, sta SSKJ in JZSS že v razgovorih, da se ta spor, ki jc zdaj pokazat prve kvarne poslcdice, čimprej iz-gladi. Na torkovi seji je bila določena tudi poimenska udeležba naših tekmovalcev na Fis-tekmah v Visokih Tatrah. Po neofici-elni razporeditvi bodo startali: v staleti 5X10 km: Bervar. Smolej, Knap, Jakopič Alb. in Janša. (Računa se tudi na start Baeblerja, če se pravočasno vrne iz svi-ce!); na 50 km: Bervar, Smolej, Janša; v kombinaciji: Baebler, Dečman, Jakopič Alb. in šramel ter v skokih: Palme, Baebler, Dečman, Novšak, šramel in Jakopič Albin. škoda je, da je savez odrekel sodelovanje na tekmah v alpski kombinaciji za prvenstvo CSR, v katerih bi bili samo maloštevilni naši odlični specialisti v teh disciplinah gotovo prinesli domov najboljše uspehe. LZSP (Službeno). Verificirajo se za STK Moste Roš Tone, za SK Ilirijo Križman Franc, za Sm. K- Ljubljano stifel Otto, za Slalom klub 34 Czurda Hugo. Predverifi-cirajo se pa za Sm. K. Ljubljano Bevcc Edo in Polajnar Hinko, za Slalom klub 31 Magister Slavko. — Podsavezno prvenstvo v smuku in slalomu se bo dajies pričelo. Start za smuk je določen ob 14., start za slalom pa jutri ob 10. Prijave za tekmovanje se sprejemajo do žrebanja, ki bo danes 2. februarja ob 11. v domu na Kof-cah. Kot ura.sk i podsavez Ljubljana. Važna seja upravnega odbora podsaveza v torek, 5. t. m. ob 20. v posebni sobi pri sAmeri-kancuc. Vsi odborniki z ozirom na pred-stoječi občni zbor podsaveza ter saveza gotovo, klubi, ki še niso poslali statističnih podatkov in plačali članarine za leto 1935, se zadnjič pozivajo, da članarino v skupnem znesku 100 Din (po 50 Din za savez in podsavez) do 8- t. m. poravnajo. SodniSki zbor JLAS (sekcija Ljubljana). V ponedeljek bo seja v lovski sobi pri Sla-miču. JASO. Danes ob 20.45 odhod tekmovalcev v St. Moritz. Naslednji tovariši naj bodo točno ob 20 na glavnem kolodvoru: Mi-kuletič, Dečman, Palme, Mušič in Priveršek. v Lescah se bo priključil Baebler, na Jesenicah pa Keim. Vsak naj prinese s seboj akademsko legitimacijo ter savezno legitimacijo za polovično vožnjo; prvih pet | navedenih tovarišev po še 80 Din za potni list. Naslov tekmovalcev bo: Jugoslavische Akademische Ekipe, St. Moritz, Hotel Steffani. pričakovati je, da bodo vsi prijatelji belega športa naslavljali našim akademikom bodrilna pisma, da bodo vedeli, da niso sami v tujini, ampak jim sledrmJ v mislih vsi smučarji, predvsem akademiki. Našim fantom želimo največjih uj»pe-hov. Smučarski klub Begunj« priredi v nedeljo 10. februarja medklubsko tekmo v teku na progi 15 km. Proga bo zanimiva in bo imela 200 m višinske razlike. Start v Begunjah ob 10., prijave na predpisanih tiskovinah s 5 Din prijavnine se sprejemajo do najkasneje 9. ure. Prvi trije tekmovalci prejmejo diplome in spominska darila. Rezultat se objavi po tekmi v restavraciji Turiste. ASK Primorje (nogometna sekrija). Da- ^as ob 14 naj bodo gotovo v garderobi za radi cross-eountrija Zemljak, Starec, Bon celj, Slamič, Makovec, Pupo, Tavčar, Pi-šck n, Pepček, Zemljič, Doležal, Loboda, Race, Sovine, Jyeha, Podgornik. Juniorji in subjuniorji morajo priti v ponedeljek ob 14. v garderobo Trening v telovadairi v ponedeljek odpade. ŽSK Hernios (Nogometna sckcija). V smislu sklepa seje načelstva od 29. januarja bo redni letni občni zbor nogometne sekcije v ponedeljek 4. t. m. ob 19 30 pri Kočarju. Občnega zbora se morajo vsi igrači nogometne sekcije brezpogojno udeležiti. Dnevni red glej v objavni knjigi. SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora v torek 12. t. m. ob 20.30 v damski sobi kavarna Emona. SK Reka. za trening tekmo morajo biti ob 13. v garderobi: Jaka, Beseničar. De-bevc, Drage, Korle, Kamilo, Pino, Slanina, Tomažič i, Nany, Tine, Dane, Korli, Laznik, Kokalj, Kokolj, Rožmanc, Petrov-člč, Cankov Zore Tomažič II, Lojze, Novak, Cesnik Lukman IL Trem^l. Za imenovane strogo obvezno. Kdor ima opremo, naj jo prinese s seboj, za ostale mora preskrbeti gospodar. SK Mars. Redni občni zbor kluba bo v nedeljo 24 februarja. Cas in kraj bosta pravočasno javljena. Pozivajo se vsi redni člani, da poravnajo svojo članarino, in da vrnejo vso opremo gospodarju v svrho pregleda in morebitnega popravila najpozneje do 10 februarja. Vremensko poročilo z Blok: —4, vzhodni veter, snega 15 cm na podlagi, pršič. Izgledi za praznike. Dohod preko Vel. Lašč s sanmi na Bloke Pot za avtomobilski promet prosta iz Ljubljane do Blok 48 km. Stalni smučarski tečaj. Vremensko poročilo. Mozirska koča, 1. februarja: —8 stopinj Celzija, deloma jasno. na polmetrski podlagi 70 cm snega. Smuka odlična. — Koča na Smrekovcu, 1 februarja: —7 stopinj Celzija, na stari 1 podlagi nad po metra odličnega snega. Smuka izvrstna. — Celjska koča. 1. fe-bruarfa —6 stopinj Celzija, lasno, na sta-j ri podile 15 rrr pršiča, izgledi za smuko v | praznikih odlični. Naročite se na naš prvi tednik za radiofo«iijo Radio Ljubljana ki zastopa interese |K>slu«^ilrrv že nad C let. Aktualni članki, misli k sjiorodom, kronik:* (togodkov v (itiRuifcm in tujem radiu, strokovne kritike, rubrika nt tilm in gramofonske plošče, Številne ilustracije, tehnični del, čez 20 strani sporedov. VSAK REDNI NAROČNIK IMA ZAVAROVAN SVOJ APARAT IN .'»•: SAM ZAVAROVAN ZA PRIMER SMKTNr, NEZGODE : 1'gaukitrski natečaj v vsaki številki, dobitki elektronke za aparat jmi izberi. Četrtletna naročnina Dni 35, poiletnu Din <0, celoletna Din 140, ena številka Oin 3. Zahtevajte brezplačno številko na ogled, pišite še uanes upravi teunika RADIO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 7, LJUBLJANA R št Sobota februar j". LJUBLJANA 7.30: Kmetijska posvetovalnica (inž. Sčidar Vinko). — 8.: Marijine pesmi na ploščah. — 8.20: Poročila. — 3.30: Komorna glasba radijskega orkestra. — 9-30: Versko predavanje (dr. R. C^bulj) 10.; Prenos iz stolnice. — 11.: Marjan Rus poje s spremi je van jem radijskega orkestra. — 12.: čaj;, radijski orkester. — 15: Plošče p3 željah. — 15.30: Pogovor s poslušalci. — 13; Akademski pevski kvin-t?t poje narodne in ponarodele pesmi, vmes triglavski šramel kvintet. — 20: Kraljevska vlade na d?lu: govor ministrskega predsednika g. Bogoljuba Jevtiča k dopolnilnim volitvam za senat. — 20.25: čas. jedilni list. program. — 20.30: Radijski orkester. — 21.15: Prenos medr.arottnega koncerta iz Zagreba. — 21.45: Cas, poročila. — 22.: Vomoergar: Sv. Trije kralji. Zvočna igra. BEOGRAD 16.15: Violina in viola. — 20.: Pesmi. — 20.30: Klavir. 21.15: Koncert iz Zagreba. — 22.35: Orkester. — 23.05: Plošče. — ZAGRI3B 12.: Plošče. — 17.15: Godalni trio. _ 21.15: Evropski koncert jugoslovenske glasbe. — 2145; Plošče. _ 22.15: Godalni kvartet. — PRAGA 19.15: lz Brna. — 20.45: Radijska revija. — 22 15: Plošče. _ 2230: Orkester. — BRNO: 1915: Glasba. — 20.^5. Progr-m iz PraSport je prostovoljna in v navado utrjena nega intenzivne vabo mišičevja, ki jo podpira stremljenje po uspehu in ki se l/d.ko povzpne do tveganja.« In še to-le: -•-S^orl ni človeku dan od prirode, ker nasprotuje živalskemu zakonu o najmanjši po-;U)i moči., ter: Športni značaj ima lahko vsa! c a vaja. prav taJVaje ca orodju, ki dopuščajo številno spremembe in sestave, težko uvrstimo in pri tekmi t - '.ko ocenimo; toda s športnega zrelišča zato niso manj vredne. So bistveno športne.« iCoubertin: Sportliche Erziehung, Stuttgtrt 192S.> — Jurij Eber. ustanovitelj Prirodnc metode . ki vzgaja s xsport-rimi. vajami (tek. lučanje, skok, borenje »tri. i razlaga: Šport so vse vrste telesnih vaj ali telesne dejavnosti, katerih smoter je neka storitev in ki jih izvršujemo v bistvu z namenom, boriti se zoper nekaj tfc ločenega. razdaljo, čas. zapreko, nevar-»Oft itd. (G. Hebert: Šport zoper telesno rzgojo. slovenski prevod, Jug. sokolska tatica v Ljubljani. 1933.1 Ravnatelj visoke šole za telesno vzgojo v Varšavi in športnik s dr. Gilevič pravi, da je .,šport določena oblika telesne dejavnosti s stremljenjem po čim boljšem uspehu, brez težnje po neposredni koristi.« Naš : Savez sportskih saveza ki mora biti najodlo-čilnejši, označuje v svoji spomenici iz leta lf>30. svoje delo med drugim tako-le: »Značilnost športne telovadbe (!) je borba, tekma in želja, doseči neki najboljši uspeh.« Zbrali smo samo nekaj razlag. Vse poudarjajo, da je bistvo športa stremljenje pi» boljšem uspehu; zato imamo na spo-r--du olimpijskih tekem tudi vaje na orodju; torej telovadbo kot najimenitnejši šport. To stremljenje se uresničuje danes nijvidneje v javnih tekmah in v rekordih. Nekaj primerov naj pokaže, kaj je šport in kaj ne. Uvodne vaje pri redni vadbeni uri niso šport, ker nimamo namena doseči pri njih neke storitve, nnmreč se hočemo zgolj razsribati in ogreti; nam-n je torej fizi-olc.ški. Sportovati začnemo šele v glavnem delu ure. ko skušamo namenoma zvišati i*i izboljšati svoje znanje, svoje storitve v vajah na orodju, prostih panoarah. igrah itd. Športnik-, ki vadi pripravljalne vaje 7.1 svoje panoge, ne sportuje, ker ima čisto fiziološki namen, da telo pripravi za športno vadbo. Ortopedska (zdravstvena) telovadba ni šport; takisto ne navadno kopanje, spreh *ii, smučarski in drugi izleti, ako nimnmo namena, da izvršimo določeno storitev. 5*port torej niso neke poljubno izbrane panoge telesnih vaj, temveč način, kako uporabljamo telovadbo: telovadba« pa pomeni vse vrste telovadnih vaj. ne glede r>a dob°r ali s-lab namen; tega določamo šele z besedami snort. telesna v-zgoja, ortopedska telovadba in podobno. Kadar to-rei govorimo o telesnih vajah v sološnem. rib imo besedo -telovadba ; nasprotno, kadar govorimo > športi, mislimo na storilnostjo telovadbo, ne pa r.a posamezne p-\. roge telovadbe ali celo le načine vaj; še mnogo manj seve na športna« društva. Zato lahko govorimo o soortni telovadbi'- in o telovadnem suertu ■ o >,športu na orodju t itd. V r^bi teh pojmov moramo biti .skrajno natančni, ako naj bo Jo raše razprave jasne. Trditev, da je telovadba proste in redovne vaje, orodna vadba in skuoine. šport pa smučanje - itd., je to^ej napačna in nerabna ter strokovno docela pogrešna. T. S- Iz češkoslovaškega Sokolstva Pregled tekem ČOS v letu 1935. r.oto 193." je nekako mejnik med /.letnim letom 1932 in prihodnjim X. vsesokol s k i 'n zletom I« ta U'38. < « škoslovaško So-kol.-tvo lw> v tem letu pomerilo svoje mori v raznih tekmah. Načelništvo članovimi priredile v prvi vrsti tekmo za prvenstvo COS in splošno tekmo n;žjega oddelka. Prva se bo priredila 2!). in 20. junija v Bratislavi, dočim bodo drugo izvedle v-e župe v lastnem območju hkratno 16 junija. Poleg tega načelništva ni pozabilo tudi na lahko atletiko in bo priredilo (i. oktobra tekmovanje v peteroboju v Pragi za posameznike in vrste. Dalje so nameravane prvenstvene toKme v igreh (odbojki, košarki, bazeni in tenisu) po društvih, izločilne po župah, pokrajinah zbrati in tako rešiti pozabljenju vsaj ono redko, kar je pristno naše narodno blago. Smučarski tečaj za sokolske tekmovalce Kakor smo že poročali, se bosta vrsti članov in članic SSK.I udeležili smučarskih tekem, ki jih priredi COS v B?nski By-strici na Češkoslovaškem od 7. do 10. februarja. Na podlagi uspehov izbirne tekrne 19. in 20. januarja v Zagorju je načelništvo saveza sestavilo vrsto S članov in 2 članic. Za te tekmovalce je načelništvo priredilo skupno vadbo pod vodstvom Rauhe-karja od 29. januarja do 3. februarja v Bo-hiniu. Župni smučarski tečaji .Sokolske župe Sarajevo, Celje, Maribor in Kranj so izvedle smučarske tečaje januarja, župe Novo mesto Ljubljana. Su-Šak-Keka in Zagreb pa bodo te tečaje priredile v mesecu februarju. Vse te po večini enotedenske tečaje vodijo Ivan česen, Nande Mainik in Milan Merhar, izprašani smučarski vodniki S.sK.1. ter končno za zvezno prvenstvo. V januarju od 24. do 27. bodo že tekme smučarjev in sicer to pot v Banjski Bistrici na Slovaškem, poleg vseh naštetih glavnih tekmovalnih skupin pridejo ua vrsto tu.ti vse ostale panoge: 14. julija bodo merili svoje moči v Pragi na Vita vi ka-noisti in veslači. 15 septembra l>o istota-ko v Pragi bojna tekma, daljo 13. in 14. ap>*ila za sabljače ter septembra tudi v rokoborbi. Naraščaj bo tekmoval edino v moravskih župah, dočim pridejo na vrsto češke in slovaške župe za naraščajske tekme šele leta l!+3i>. Sokol Ljubljana 111. Salonski orkester Sokola Ljubljana III. priredi svoj prvi javni koncert drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma na Tvršcvi cesti. Ker jc to prvi koncert mladega sokolskega orkestra, vabimo •k obilni udeležbi. štepanjskl Sokol je imel v nedeljo 13. januarja občuj zbor. 6ta:cš;na br. Slana se je najprej spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ui dinitcija, nato pa je nazdravil mlademu vladarju Nj. Vel. kralju Petru I i. Spomnil se je tudi med letom umrlega društvenega praporščaka br. Cenita iv>gai"nika. Poročila funkcionarjev so pokazala lepe uspehe na tehničnem, prosvetnem !n gospodarskem področju. Brat tajnik je podrobno opisal živahno društveno delovanje. Ob koncu leta je imelo društvo 104 telovadeče člane iu članic« na-raščajnikov in otrok obeh spolov, vseh društvenih pripadnikov pa 2'»S. Društveno Imetje znaša blizu 259.0C0 Din, društvena knjižnica, ki jo upravlja s. Mina Selanova, šteje 740 knjig. Izvoljen je bil po večini dosedanji upravni odbor: starosta Slana, podstarosta Kregar Frane, tajnik in statl-stikar Skubic, načelnik Bobnar, naeelnica čehova, podnačelnika in prosvetar Tomšič blagajnik Irt Anton, g<*podar Genussl, člani uprave: Bokavšek Fran, Fine, Mijič, Prešeren, Selanova (knjižničarka) in Vr-binc Matija, namestnika Valentinčič Anton in žirlan Franc (praporščak); nadzor ni odbor: Gostič Florijan in Novak Anton, namestnika Anžič France in Anžič Jože; razsodišče: predsednik dr. Lokar France, podpredsednik Novak Anton, zapisnikar Skubic Jakob, člana Slana Franc in žitnik Rudolf namestnika Kregar France in Kregar Josip. Kamniški Sokol je imel v preteklem tednu 31. občni zbor, ki ga je vodil podsta-rosta br. Kazimir Gnus, ker je starosta br. Slane Vedlin odšel na novo službeno mesto v Konjice. V uvodu je počastil spomin blagopokojnega vladarja in se nato spomnil dveh umrlih članov Frana Kreka in Vinka Možine. y nadaljnem govoru je podstarosta obžaloval odhod agilnega staroste br. Vedlina in prebral njegov brzojavni pozdrav. Poudaril je veliko naklonjenost, ki sta jo izkazovala društvu polkovnik g. Krstič in župan g. Kratnar. Po pozdravnem govoru župnega načelnika br. Lojzeta Vrhovca so podali društveni funkcionarji poročila, iz katerih posnemamo, da je kamniški Sokol v preteklem letu prav živahno deloval. Proslavil je 30 letnico z akademijo v Čitalnici in s telovadnim nastopom. Obe prireditvi sta bili na vzorni višini. Članstvo je z uspehom sodelovalo pri okrožnih smučarskih tekmah v Domžalah in lahkoalletskih tekmah v Mengšu, ter se polnoštevilno udeležilo okrožnega izleta ob otvoritvi Sokolskega doma v Radomljah. Denarnega prometa izkazuje blagajna 77.006 Din, industriji platnenih izdelkov v Jaršah je poklonila društvu 5.000 Din. br. Franc Majdič z Vira pa mu je zapustil v oporoki 3000 Din. Članstvo se je živahno udejstvovalo tudi na prosvetnem polju. Število članstva je naraslo za 27 in društvo šteje zdaj 175 članov in 0(5 članic. V potrdilo je bila predlagana nasledna uprava: starosta Kazimir Gnus, podstarosta Lojze Peterlia - Batog, načelnik Jurij Nemec, namestnik Franc Močnik, načelnica Mari Jurcova, namestnica Olga Senekoviče-va, prosvetar Emil Rus, tajnik Jožko Kle-menčič. blagi.jnik Ivan Golob, gospodar Janez Zore, matrikar Vinko Ržen; člani uprave: Fini Kenda. Loni Dolinšek. Fran Rebernik. Tomo llomar, Julij Cenčič in Franc Hribar. Sokolsko društvo Tržič priredi 4. t. m. ob 20 predavanje o temi: Kalifornija — raj večne pomladi. Predaval bo predavatelj ZKD g dr Pavel Breznik. Vsebino predavanja bodo pojasnjevale slike. Sokol v Itovtah je imel IV. letni občni zbor, ki ga je vodil starosta Kune ln očr-tal delovanje in napredek te obmejne postojanke. 17. izčrpnega poročila ostalih funkcionarjev povzemamo: Sokol v Rov-tah se je ustanovil 1. 1930. in se je z vztrajnim delom lepo razvil in napredoval. Zal jih je še mnogo, ki se držijo ob strani. Lani je Sokol kupil dom od tukajšnjega godbenega društva ter poravnal polovico kupnine iz dohodkov požrtvovalnih članov Sokola in drugih bratskih društev in pri-iateljev. Sokol je priredil v času obstoia že tri javne nastooe v Rovtah ter se udeležil sosednih javnih nastopov. Ima tudi več odsekov. Posebno ie omeniti pevski odsek, ki lepo napreduje pod vodstvom Kunca Josipa Prav tako s" pridno uriio tamburaš* in igralci pod istim vodstvom Društvo šteje 48 članov, med njimi 10 telovadcih V novi društveni upravi so: starosta Mcr- lak Anton, namestnik Kune Ignacij, načelnik Cuk Alojz, namestnik čuk Anton, načelnica žvanutova Silva, namestnica Piv-kova Marija, prosvetar Krašna Ivan, tajnik Logar Gašper, blagajnik Križaj Milan; uprava: Cuk Anton in Burnik Matevž; nadzorni odbor: Gliha Julij in Kune Anton; voditelj glasbenega in dramskega odseka Kune Joaip. Novi upravi želimo mnogo uspeha. Sokol v Radečah je Imel preteklo nedeljo občni zbor, ki ga je otvoril starosta Trepečnik starejši, nato pa je govoril podstarosta šolski upravitelj Ivo Pečnlk. Spomnil ee je pokojnega kralja Uedinitelja. članstvo je ua poziv podstaroste počastilo njegov spomin z dvominutnim moi-kem in z vzklikom »Slava«, \adalje je podstarosta nazdravil mlademu kralju Petru H. in je članstvo trikrat vzkliknilo -Zdravo!« Po poročilu funkcionarjev je zbor z velikim navdušenjem izvolil dr. Marka za starosto, za pod starost o Pobarja, za tajnika Pečnika, za pomočnika tajnika in po ročevalca Bratoka. za prosvetarja Vidmar ja. za. blagajnika Reša. za matrikarja č uka. za načelnika Mulana, za načelnioo De beljakovo, za podnačelnika Kamnikarja. za gospodarja Tručla :n Hallerjevo, ra predsednika dramskega o>!seka Pešca, za knjižničarko Peščevo, za strelski odsek Treprčnika mlajšega, za odbornike: Ko.' ška. Klanjška. Poharjevo Jožico. Tauchi-govo. Novaka in Kralja. Razsodišče sestavljajo: Nanut, Pohar. Haller. Lazn!k in Vodnšek. nadzorni o !bor Trepečnik starejši, Podlesnik in Medvedšček. za namestnike v razsodišču pa Bre-zjan, Grobovšek iu Poliarjeva Dana. KUSANG0 GROZOTNO POROČILO Sokol v Krškem je v soboto polagal račune o svojem delu v miniletn letu. Skupščina je bila izredno lepo obiskana. Otvo-ril jo je požrtvovalni starosta br. dr. Vladimir Borštnik Nato je zbrano članstvo sloje odpelo »Sokolski pr^drav.. p0 jzre. čenem pozdravu kraljevski rodbini (a je v veliki dvorani zaorila državna himna. Po izčrpnih poročilih društvenih funkcionarjev je bila soglasno izrečena pohvala blagajniku br. Zabkarju Josipu in podana razresnica dosedanji upravi. Pri volitvah je bil soglasno sprejet predlo«, da se predloži župi v potrditev tale uprava: starosta dr. Borštnik Vladimir, podslarosta Podjed Karlo, tajnik Bilenc Drago, blagajnik Zab-kar Josip, prosvet;y Vutkovič Josip, načelnik Kolšek Rado. podnačelnik Jernejčič Franio. načelnica Artač Anica, podnač.-l-nica Počivalškova Marica, matrikar Kontelj Josip. gos|x»Jar Vanič Janko, kapelnik Pfeifer Jožko; odborniki: Trepel Franjo. dr. Vidmar Drago, Rumpret Fero I, VaniČ Franc. Bratkovič Franc, Ilrovat Ivo, Vog-lar Alojz, JurČec Franc, Aparnik Gojko, Mikulič Oton in Ivačič Erno; namestniki odbornikov: Rumpret Fero II, Kramar Alojzij, dr. Tina Cuš, Ivanuš Kdo, Zabkir \ iktor in Rep Jožko; revizorji: Rendla Franc. Brandner Franc, in šilovinac Franr; predsednik uradbenesra 'odpeka Završnik Hubert, delegat dr. BoKUnik, predsednik veseličnega odseka Simončič Josip, praporščaki: Rumpret Fero I. Rumpret Lojze in Kramar Lojze; strelski odsek: Hrovat Ivo, Vanič Janko, Kolšek Rado in Podjed Karlo; častno razsodišče: Završnik Hubert, dr. Tomšič Josip. Eržen Valentin in Lipovi Peter; namestnika: Stoviček Karol :u Knez Anton. Sokol na Oznem je imel v nedeljo letni občni zbor, ki ga je vodil starešina Tušek Franjo. V uvodu se je spomnil pokojnega kralja Uedinitelja, čigar spomin so navzoči počastili s klici Slava«. Nato je orisal delovanje društva v preteklem letu. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo delo društva v preteklem letu zelo zadovoljivo. Po razrešnici odbora so bile volitve, pri katerih je bil za starešino ponovno izvoljen noumorni sokolski delavec Franjo Tušek. še o padanju rojstev v Trstu Zadnjič smo objavili uradne podatke o primerih rojstva in smrti v Tratu 1. 1934. in smo opozorili na alarmantne komentarje obeh fašističnih listov, ki prihajata v primerjanju teh demografskih podatkov v mestu in na deželi do zelo pesimističnih zaključkov glede bodočnosti italijanstva, ki je, kakor znano, v Julijski Krajini koncentrirano samo v mestih. S temi zanimivimi podatki sc ne bi niti bavili t al-; o obširno. ko bi tržaški listi sami ne bili tako močno »udarili pike na i«, kakor so to storili v svojih člankih. Dobro vemo, da padanje rojstev ni izključno tržaški pojav in da je Trst v primeri z drugimi laškimi mesti za las še na boljšem, saj smo prav te dni čitali v turinskem listu -Gazzetta del Popolo« še bolj pesimistične ugotovitve o demografskem gibanju v centru Pie-monta in v bolonjskem 'Restu del Carli-no* sl'čne pripombe o položaju v Bologni. Celo florentinska >Nazione« odkrito priznava, da mora večje število primerov smrti ko rojstva, ki ga registrirajo nekatera mesta in pokrajine v Italiji, resno vznemiriti vsakogar, ki ga skrbi bodočnost domovine. P.azumljivo je, da ima v Trstu ta vznemirjajoči poiav svoio posebno ostrino zaradi slovenske okolice, ki je zadnje čase morda tudi nekoVko nazadovala glede naravnega prirastka Vendar pa je po ugotovitvah tržaških listov ta presežek še vedno tako vel'k. da vrhns tržaškim Italijanom strah nred ^plodnimi rasami* v neposredni soseščini »Pooolo di Trirster. ki sa je že s tem pojavom ponovno bavil, se je v prvih dneh meseca januarja znova vrnil k problemu s plodne dežele« in je navedel za tr*«»ško ookraiino. ki šteje v ?9 občinah približno eno tretjino prebivalstva Tri nove konfinacije Kakor kažejo vesti, ki prihajajo zadnje čase iz krajev onstran nase zapadne meje, se je fašistični režim proti jugoslovenske-mu prebivalstvu v Italiji spet znatno poostril. Poročali smo Ze o več konfinacijali naših ljudi, očividno pa pokrajinske kon-financijske komisije še vedno niso izčrpalo svojega gradiva. Poleg vsega prihaja v tem področju fašističnega režima do veljave še neki novi moment. Običajno so doslej pošiljali naše režimu neljube ljudi pa tudi italijanske antifašiste v pregnanstvo na osamljeno otočje v južnem Tiren-skem morju ali v zapuščene kraje južnih pokrajin, sodeč po najnovejših konfinacijali pa so izbrali sedaj za pregnance nezdrave in še bolj zapuščene kraje v svojih afriških kolonijah. Poslednje tri konfinacije jc odredila goriška konfinacijska komisija proti našim rojakom Antonu čuku, Karlu Rndolfu in Viktorju Krivcu. Anton Cuk, ki ima manjše kmečko posestvo v Predgrižah pri Črnem vrhu, je star že okrog 50 let. V vojni je bil ranjen in je zaradi tega prejemal tudi neznatno invalidnino. V skrbeh, da je ne bi izgubil, ker mu je bila v današnjih časih dragocen dohodek, se ni nikoli bavil s politiko in je živel zgolj za svojo številno družino. Zato je njegova aretacija — prijeli so ga skupno z Rudolfom — vzbudila to!:ko večje začudenje. Obsojen je bil na tri leta konfinacije. Tudi Karel Rudolf je kmet, doma v L/O-meh pri Craem vrhu, star pa šele 37 let. Njega so obsodili na tri leta in šest mesecev pregnanstva. Oba sta bila konfinirana v nekem koncentracijskem taborišču v Libiji, kamor so ju po vesteh iz Gorice tudi že odvedli. Viktor Krivec, ki je po poklicu brivec in doma iz Prapetnega pri Tolminu, se je pa zadnje čase mudil v Jugoslaviji in je pred kratkim našel tudi skromno službo v neki vasi na Gorenjskem. Za božične praznike se je odpravil domov. Takoj po prihodu — 28. decembra so ga karabinjerji aretirali in odpeljali v Gorico Več tednov ni nihče izvedel, kaj se je z njim zgodilo. Sedaj je prišla vest, da so ga pred kratkim konfinirali za tri leta. Kraj, kamor ga bodo poslali v pregnanstvo, pa šc vedno ni znan. Krvav zaključek arnavtskega prijateljstva Prijatelj ustrelil prijatelja pred svojo hišo — Samostojna in odločna mladina Kosovska Mitrovica, 30. januarja. V vasi Bajgori, kjer prebivajo po večini Aruavti, se je odigral pred hišo bogatega Zečira llijasoviča krvav dogodek. Zečir je pred pragom svoje hiše ustrelil svojega prijatelja Kurtesa Memetoviča iz vasi Okre-šice. Oba premožna Arnavta je vezalo več kakor navadno prijateljstvo in pobnttim-stvo. Pred nekaj leti sta bila namreč sklenila :dvojnot prijateljstvo, ki ima med ar-liavtskim prebivalstvom veliko veljavo. Sestri Kurtesa sta se poročili s sinovoma Zečira, poznejt^ pa sta Kurtes m Zečir v pokrepitev dvojnega prijateljstva še sklenila zaroko Zečirove hčerke Zenife s Kurte-sovim sinom Dušo. Ko je bil ta zaročni dogovor sklenjen, sta bila zaročenca Se na-pol otroka, očeta pa sta se dogovorila, da bo poroka sklenjena letos, Ko bo Zenifa dopolnila 16. leto. Take arnavtske zaroke, ki jih sklepajo starši, ko so zaročenci še v otroških letih, imajo mnogokrat zle posledice in se jim le neiadi pokorijo ženini in neveste. V tem primeru pa se je med zaročencema razvila iskrena ljubezen in zaradi dvojnega prijateljstva že davno sklenjena zaroka, bi bila za oba mladenca velika sreča. To srečo pa je preprečila Zečirova (»ohlepnost po denarju. V njegovo lepo hčer Zenifo se je zagiedal neki sosed ter ponudil očetu veliko odkupnino za nevesto. Zaradi denarja je Zečir pozabil na dvojno prijateljstvo in na sklenjeno zaroko ter pred nekaj dnevi sprejel na račun kupnine za nevesto 4.000 Din. Zenifa je bila zaradi tega obupana, ravno tako njen zaročenec, vsa Kurtesova družina pa silno ogorčena. Tudi Zečirova sinova, poročena s sestrama Kurtesa, sta nastopila odločno proti očetu. Kurtes je na lep način opomnil svojega pobratima na obveze dvojnega prijatelj-stva in ker je imel vtisk. da se pobratim za vse to ne zmeni, je po starem arnavl-skeni običaju po dogovoru z vsemi člani svoje rodbine in tudi z Zečirovo hčerko na tihem pripravil otmiro neveste. S sinom. Zenifinim zaročencem in nekim prijate-liem se ie poda' v L'r.|^oro. Nedaleč od Ze-čircve hiše »tu se sin in priiateli skrila. Kurtes pa je sam prišel k pobralimu na obisk. Bil je sprejet po vseli prepisih po-bralim.stva. Ko pa sta se pobratima gostila in razguvarjala, sta se Kurtesov sin in njegov pomočnik na skrivaj priplazila v hišo ter oavedla mlado Zenifo, ki je bila že pripravljena. Kurtes je pri Zečiru prenočil iu ko »c je zjutraj od |>obi-atiriia poslavljal, je bi! ves vesel, ko je videl, da ta ničesar ne ve o spretno izvedeni olinici neveste. Po starem običaju se Zečir ves čas ni ločil od fvojega gosta, je tudi z njirti sjial v isti sobi in ti.Ko ni mogel vedeti, kaj se io zgodilo v hiši. Ko sta se jvibratima na dvorišču poslavljala, pa je Zečir le še stopil v hišo in tam takoj videl, kaj se je zgodilo. Napravil se je nevednega, se še enkrat l>oslovil od pobratima iu, ko je ta že zapuščal dvorišče, je zaklical za njim: — Počakaj, da ti še nekaj povem! Komaj se jo nič hudega sluteči Kurtes obrnil, je Zečir potegnil samokres in oddal nanj šesl strelov. Hudo ranjeni pobratim jc napravil še kakih 100 korakov do sosedove hiše. kjer je izkrvavel. Pred smrtjo je še naročil, naj sporočijo njegovi rodbini, da zaradi otrok ue sme biti osvete. Ženin in nevesta sta bila med tem že vsa srečna in vesela blizu Kurtesove domačije v dreniškem srezu. Ko so jo na potu ustavili orožniki, ki so bili o tragediji že telelonsko obveščeni, sta mlada zaljubljenca mislila, da je to zaradi pri vseh otmicah običajnega zaslišanja pred oblastjo Bila sta prepričana, da bo zadeva končana s tem, da Iro Zenifa pred oblastjo izjavila, da je prostovoljno šla s svojim izvoljencem. Zaljubljenca sta na poti veselo prepevala, blizu domače vasi pa jima je neki znan-, c sporočil žalostno vest o smrti ženinovega očeta. Zaročenca sla se sporazumela brez l>esed. Takoj, ko sta prispela sicer vsa potrta na doni ženinovega očeta, se je Zenifa napotila v občinsko pisarno ter tam izjavila. da je prekinila vse zveze z očetom in njegovim domom in da je z Dušo po svoji volji združena za življenje in smrt. Morilec Zečir je zbežal v gozdove, zreškemu načelstvu pa je po«lal vest. da se ne uda poorej, dokler nc ubije še enega sovražnika. v Trstu, za 1. 1934. naslednje zanimive številke: rojstev 5168, smrtnih primerov 4.084, preeežek rojstev 1084. v Trstu pa samo 322 Upoštevanja vredna Je nadalje posebna okoliščina, da je na deželi število rojstev v 1. 1934. napram 1. 1933. poraslo za nič manj ko 428. Ce primerjamo te številke s številom prebivalstva v Trstu (okrog 250000) in na deželi (80-000), vidimo. da Je naravni prirastek dežele na 1000 prebivalcev skoro dvanajstkrat večji. Ta poiav vznemirja Tržačane toliko bolj. v--* izkazuje Trst v zadnjih letih pošto; vlovanje rojstev. Luzzato-Fegiz na« jjvoji knjigi : La popolazione di Triest. » (Prebivalstvo Trsta Trst, 1929) demografske podatke za razdobje 1875— 1925: Dočim je prišlo L- 1875. na 1000 tržaških prebivalcev še 35 rojstev in leta 1900. še okrog 30, se od 1. 1900. dalje opa-£a stalno nazadovanje, tako da odpade L 1925. na 1000 tržaških prebivalcev samo še nekaj nad 15 rojste/. Ker je bilo lani v Trstu skupno 3328 rojstev, znaša ta pro-mile za 1. 1934. le okrog 12. V primeru s povprečno številko v dobi 1911—1913 je v letu 1922. padlo njih število za 20 odstotkov. v letu 1925 za 40. v letu 1928. celo za 50 odstotkov. Na podlagi teh podatkov prihaja že Luzzatto-Fegiz v citirani knjigi do resne ugotovitve: :>V zadnjih letih, in sicer v razdobju 1921—1928 je bilo torej nazadovanje rojstev v Trstu celo večje kakor bi je sami mogli pričakovati spričo stoletne tendence nazadovanja.« Kakor razberemo iz fašističnih listov, se Lurzat-to-Fegiz ni prav nič zmotil v svojih napovedih. Podatki, ki iib objavljajo tržaški fašistični listi za letošnji januar, nas le še boli p^-epričaio o točnosti te proerno-ze tudi za tekoče leto. Fašistični posebni tribuna] Fašistično posebno sodišče za zaščito države zajeda v poslednjih dvrh letih večinoma za zaprtimi vrati. Pr< d vsem ne prihajajo več v javnost vesti o proces'h proti vojaškim vohunom in jugoslovenskir> ter nerr.škim itujerodce-mt, ki jih je z-n* sla usoda državljanov druge vrste pre ac na 8. Nemec- na 7, Pobega na 5, ostali pa na triletno ječo. Obsojencem sta bili v smislu poslednjega amnestijf-kega dekreta odpuščeni po dve leti kazni. p— Tržaška »Societa Dalmatica« je letos izredno delavna. Na vse načine dela propasrando za »zasužnjeno« Dalmacijo, v prvi vrsti pa s predavanji, ki to običajna izredno dobro obiska ua in ki jim vselej prisostvujejo tudi zastopniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti. Tako je pred dnevi govoril o dalmatinskih vojščakih v službi Serenissime« (Benetk) neki Arriui-no Berlam. Predavanje je poslušal med drugimi tudi poveljnik tržaškega mesta general Pirzio Biroli, ki je predavatelju izrazil svojo posebno pohvalo /a n.v zovo dejo v korist D-lmaeije. Berlam je. kakor poroča >l*iccolo ', v svoj« m prt .iava-nju zatrjeval, vda so Dalmatinei v neprestanih in zapletenih borbah v srednjem veku. tako p*>d praporom sv. Marka kakor pod zastavo samostojne republike v Dubrovniku in B^ki Kotorski. vedno bra-nilt latinsko civilizacijo proti orientalskemu ali slovanskemu barbarstvu. V zahvalo so Benetke po njih imenovale eno najlepših svojih onrežij — Riva degli Sehiavo-ni (obrežje sužnjev)... — Prav je,« je zaključil predavatelj svoja izvajanja. - 7, 761.7. 1.0, 90, 0, 10, —, —; Rogašna Slatina 7. —. —5.0, 82. NW2, 10, —, — Temperatura: Ljubljana 0.0, —5.0; Ma ribor 2.0, —3.0; Zagreb 2.0, —3.0; Beo-g-ad —2.0. —C.0; Sarajevo —1.0, —14.0: Kumbor 8.0, 4.0; Split 4.0, —1.0; Rab 4.0. — 1.0; RoTafV- Slatina 0.0, —5.0. 1. februarja L.iubl;a nv. I, 7C1.7, —1.8, 81, N2, 3, —, —; Ljubljana 18, 760.9, 0.8, 69, NE1, o, —, —; Maribor 7. 759.1, — 0.0, 90, NW1. 4, —, —; Zisrreb 7. 7I59.S, 2.0, 60, NW2, 6, —, —; Beograd 7, 760.2, —3.0, so, Wl, 10, —, —; Sarajevo 7 765.8, —11.0, 90, 0, 8, —, —; Kumbor 7. 761.0, 4.0, 70, 0. 10. —, —; Split 7, 761.0, 3.0. 70. NNE1, 8, —, —; 'ab 7. 762.0, 3.0. 60. NE3. 10, —, —; Roe. .'at.!na 7, —, —4.0. 83, XW1. 10, —, —. Temperatura: Ljubljana 2.3, —5.2; Ma-"bor 3.0, —3.0; Zagreb 4.0, 0.0; Beograd 0, —5.0; Sarajevo 1.0, —16.0; Kumbor —. 1.0; Pplit 7.0, 3.0, Rab —, 2.0; Rog -latlna 2.0, —4.0. Kupujemo seno, deteljo, Iuzerno postavljeno franko vagon. Ponudbe s ceno na naslov: Jezbera & Comp. Praha, podružnica Celje. 1341 Ugodna prilika za nakup damskih zimskih plašcev. Zaradi konca sezije razpro- dajamo damske. dekliške, otroške plašče od ao—40 odstotkov ceneje Na zalogi prav lepa Izbira, primerna tudi za pomladansko zgodnjo sezono F. I. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. Sklicujte se na ta Inserat! Lepo kurje perje nečohano, kg. po Din 5.—, iz skladišča razpošilja po povzetju Viljem ABT, eksport, Maribor Najmanjši odjem 15 kg! ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda šVp f fffa1a I ^"^»^ei«« V H 9M A 6« ■ se najiskreneje zahvaljujemo vsen NA BLEDU eden za modno, drugi za delikatesno trgovino na najbolj prometnem kraju se oddasta Dopise na: A. VVolfling, Bled. 1298 Trgovski pomočnik mlad in vojaščine prost se sprejme v večji specerijski trgovini v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod šifro »Skladiščnik':. 1328 sc najiskreneje zahvaljujemo vsem za vsa izkazana nam sočutja. Posebno se zahvaljujemo C. duhovščini, zlasti vlč. g. proštu za prelepe tolažilne besede na grobu, g. ravnatelju tovarne »Petovia« za skrb za Časa pokojnikove bolezni, veteranskemu društvu za častno spremstvo, mestni godbi, njegovim cenj. stanovskim tovarišem, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ptuju, 31. januarja 1935. 1321 žalujoča rodbina STOŽER. Veliko industrijsko podjetje potrebuje RISARJA* karikaturista Ponudbe pod šifro sCrtač P-3700« poslati na Interre-klam d. d.. Zagreb. Masarykova 28. 1297 Svi/ot Oombaz. Muirune tn VOLNOZA PREPROGE gobeline, keUm-clela in si roj no pletenje Ve(e>irgovinct %/ofn* ZOBA V KO SCN&N^^s Prekrasne kodre dobite čez noč brez železa za ondullranje z litionom „ISOLDE« in kodralkama »FEMINA«. Uspeh, trajnost in neškodljivost zajamčena. Isolde Din 25.—. kodralka Din 8.—. ZA RAST LAS in proti prhljaju je nenadkriljiv BALSAM Din 35.— Originale Schrbder - Schenke razpošilja »OMNIA« oddelek 1/5. Gunduličeva 8rt. Poštnina pri predplačilu Din 7.—, pri povzetju Din 14.—. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik: Usnjarsko podjetje 53 let obstoječe prodam ali dam v najem takoj po zelo ugodnih pogojih. Kupec rabi 25.000 Din gotovine, ostalo plača v knjižicah ali pa prevzame hipoteko. Najemnina nizka, dela dovolj, takojšen nastop. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1218 RADIO ■NARODU f Kavarna Blizu cerkve Sv. Cirila in Metoda (Sv. Krištofa) zgradim takoj spomladi ob Tyrševi (Dunajski cesti) na zelo prometni točki veliko trgovsko in stanovanjsko hišo. V hiši bo velika moderna kavarna. Interesenti, ki bi se zanimali za prevzem kavarne v najem, vabim na razgovor. Bežigrad ima 6000 prebivalcev, večina Javnih in privatnih nameščencev in je irez kavarne. Uspeh je zasiguran. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1335 poslovodkinja za večji pension na Gorenjskem se išče. Zahteva se meščansko šolo in triletno prakso v hotelski ali pensionski obrti. Naslov v oglas. odd. »Jutra« pod »št. 1298«. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje. entel vložkov In čipk. predtlskn-nje. vezenje monogramov. zaves, perila hitro fino in poceni izvrši Matek & MikeS, Ljubljana poleg noteia štrukelj 12V Pozor gasilna društva! I Gasilske ČEPICE vseh vrst, po novem zakonu predpisane oblike, znake za čepice in ovratnike, položajne znake ter vse ostale potrebščine za gasil, uniforme dobite po originalnih tovarniških cenah pri glavnem zastopstvu največje speci-jalne tvornicc čepic I A. Vi voda, Kamnik I Zahtevajte ponudbe! 1286 Znani Sahrat the zdravi žolčne kamenčke in bolezni žolčnega mehurja. Zanimivo brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje zastonj lekarna »prt sv. Ivanu« Zagreb, Kaptol 17. Reg S. br. 27.870. ZDRAVNIKA ali magistra farmacije išče vel. kem. farm. podjetje za posedanje zdravnikov v Ljubljani in najbližji okolici. Ponudbe r* Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod br. 39487. 1318 Kupujte samo domače blago! &€>f er srednjih let, perfekten mehanik, zanesljiv vozač z večletno prakso se sprejme takoj pri tekstilni tovarni R. HRIBER-NIK & CO., St. Vid nad Ljubljano. Pismene ponudbe s prepisi spričeval je poslati do 10. februarja. 1340 Danes in jutri vas vabi staro znana gostilna v Ljubljani, Vegova ulica 10, kjer se toči priznano izbomi dolenjski cviček in fina ljutomerska naravna in sortirana vina. dobavljena direktno od vinogradnikov. Zato pa, kdor hoče res piti pristno kapljico, naj pride in se prepriča o prvovrstni kvaliteti. Na razpolago ob vsakem času vsakovrstna topla in mrzla jedila. Za zabavo preskrbljeno z igranjem klavirja in gramofona itd. Vsi, ki se hočejo v zimskih večerih dobro in poceni zabavati, naj zahajajo le v gostilno k '-PanjuTf«t;'». Našega iskreno ljubljenega in nenadomestljivega sina in brata HINKA STUD. MED. ni več. Zapustil nas je neutolažljive za vedno, v cvetu mladosti, po mučni bolezni in previden s tolažili svete vere dne 1. februarja 3935 ob 1. uri zjutraj. Na zadnji težki poti iz mrtvašnice javne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu spremimo nepozabnega pokojnika dne 3. februarja 1935 ob 16. uri. Ljubljana, dne 1. februarja 1935. J 326 HINKO PERNE, viš. fin. svetnik, oče; LJUDMILA, roj. MO-IIARČIC, mati; VERA, sestra; DUŠAN, brat, 1326 ZAHVALA Za premnoge pismene in ustmene izraze iskrenega sožalja, ki smo Jih prejeli ob smrti našega iskreno ljubljenega ?oproga, očeta, starega očeta, brata, strica ln tasta, gospoda Lovra Grčarja gostilničarja in posestnika za poklonjeno, prelepo cvetje in vence, za mnogoštevilno spremstvo, se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, »Čitalnici«, gasilski četi in Sokolu v Spod. šlški. gg. mestnim svetnikom. Zvezi in zadrugi gostil-ničarskih obrti za Dravsko banovino, njegovim stanovskim tovarišem in tovarlšicam in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili k poslednjemu počitku. V Ljubljani, dne 1. februarja 1935. 1322 Globoko žalujoči ostati. JENE MALIM OGLASOM Po 50 pat sa Oeaedo, um L.— da vaa za vsaa oglas in enKratno pri-stojbino L)u> 3.— za Sitro ali dajanje naslovov plačajo oni. Id Iščejo «lu£b. Najmanjši znettek za enkratno objavo oglatta Oin 12.—. Dopial m tenitve «e zaračunajo po Oln t.— za vsako besedo. Din 2.— davka 2a vsak oglas in enkratno pristojbino Oin 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši zneaek za enkratno objavo oglaaa Din 20._ » si ostali oglaHi ae zaračunajo p« Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za Sitro ali dajanje naslovov Najmanjši zneaefe za enkratno objavo oglasa Dtn 17.— MaUvglasi r-onuaDam na Stfre ne prilagajte znamk! Le. če samevate oo Ostasne« oddelka .Jut™. 0J,, J.. , znamkah. odeovor priložite Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim -pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni odH^ek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda l Um. davek 2 Oin, u šifro ali dajanj« aaalova S Oia Najmanjši toesek 17 Oin. Perfektno kuharico sn-ižuo in pridno, i dobrimi spričevali, i-če maj i. na rodbina na deželi — zraven sobarice. Nastop 15. februarja. — Ponudb« poti »-Slovenija« na oglasni od deJek »jutra«. Natakarico prijetne zunanjosti, pridno in pošteno sprejmem. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 3186-1 Prodajalko Špecerijske stroke, zmožno kavcije, iščem za takoj. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Kavcija«. isoo-1 Prikrojrvalko prvovrstno ia popolnoma samostojno, ?. večletno prakso, sprejmem za novo ustanovljen velik in fin d.imski salon, ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Bodočnost sitnima«. !.7>.V! Vodje podružnic * večjih krajih rabimo. — Totrebno l.j.onil Din. Ponudbe na oglasni oddelek »•Jutra« pod »Popolna samostojnost«. 1876-1 Trgovski sluga t nekaj kavcije, dobi mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« -ilro »Pošten 2t>2«. 3V0-I Prodajalka mcSanc stroge, starejša, samostojna in kavcije zmožna vajena preprostih odjemalcev se išče. Prosilke z dežele imajo prednost. Ponudbe na ogl. oid. Jutra pod Prodajalkam. 2105-1 Mojstra (Baschelrr>e'.stei-1 sprejmemo ln delavca Jn vzorcev na Raschelstro-Ju. Ponudbe na T. Pavlovih. Zagreb. Ljubljanska 7. 1988-1 Poselsko pomočnico pošteno, sposobno vseh hišnih del in kuhe, — sprejme za takojšen nastop boljša družina na deželi. Ponudbe z ?,a-htevkl ln navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vestna«. 2148-1 Katera večkrat zakrpa perilo, zašije novo. ali kuha. event. prinese hrano lz menze? Frizer sRap^«, Sv. Petra 25. 2181-1 Deklici ki se želi Izučiti v trgovini nudim stalno mesto. Vajena mora biti otrok in nekoliko kuhanja ter dobra računa-rlca. Takoj pa že dobi tudi nekaj plače. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vsestransko poštena«. 2059-1 Hotelskega slugo zrnu/nega nemščine, z do brimi spričevali, sprejme hotel Stinkeij. Pletiljo nogavic izvežbano sprejme Tončka Ogrinc. Aleševčeva 2*ft 1 Gospodično čeod značko »Prvovrstna 3o Celje«. Služkinjo ki dobro kuha. z dolgimi spričevali, sprejmem Vrstovškova 27, Mirle. ?292-l Mesečno plačo ii. V.*C nudimo gespodom. po možnosti upokojenim javnim nameščencem vseh večjih krajih Slovenije z dobrimi zveza-.. mi in poznanstvom i rJetllsno . kraju. Ponudbe z na proti mezdi (Lohnsticke- j ved bo referenc ln retur-rei) za izdelovanje naj- znamko na »Prometno novejših letnih kolekcij pisarno« Maribor, Ale-Ba bluze ln puloverje 1. _ ksandrova 30. £258-1 t. d. na pioskem, levo- ' ročnem in oeemključnem stroju, ki zna dobro obdelovati volno in bom b:*ž, iščemo. Treba Je poslati vzorce na ogled Ponudbe na T. Pavlo-rič. Zagreb. Ljubljanska f. 1987-1 Kleparja ti zna dobro netiti mlekarske kangle. proti jamstvu ln samostojnega ičem. Ponudbe na ogl. 5dd. »Jutra« pod »Li-mar«. 20S1-1 Prodajalka mešane stroke, z večletno prakso, dobi mesto. Biti mora pridna in poštena, po možnosti tudi aranžerka izložb. Vse ponudbe na podružnico •Jutra« v Celju pod značko: »Pridna ln poštena«. 2261-1 Trg. pomočnika mlajšega, mešane stroke, dobrega manufakturista. po možnosti z zuanjem nemškega jezika. sprejmem. Ponu-lbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dober detaj list St. 15»»«. 2056-1 Brivskega (tomočnika prostega vojaščine, sprejme S t, i r n Franc, brivec, Jurij ob južni žel. 2075-1 Krojači, pozor! Dobro vpeljana krojaška delavnica se proda sredi Ljubljane zaradi odpo-tovanja v inozemstvo zelo ugodno. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 2284-1 Natakarico nameravam premeniti. Sprejmem v botjšo gostilno v trgu natakarico y dežele, pridno, pošteno. prijasno. okrog 30 let, ki zna šivati. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, po možnosti s sliko, na ogl. odd. »Jutra« pod >Nastop spomladi«. 2288-1 G. Th Rotman: Brata Smuka Vetroslav je sopihaje pritekel na grič. Pogledal je, osupnil in se počehljal za uiesom... Zakaj grič je bil po naključju prav tisti, za katerim je Sedel Izidor, in Vetroslav je zaradi velike podobnosti mislil, da vidi Petra. Železninar perfekten v prodaji, 27 let sta:-, s prtma referencami. zmožen več jezikov želi menjati dosedanje mesto. Prevzame tudi vodstvo v mešani trgovini proti polni garanciji. Dopise prosim p d »Vsestransko« na ogl. odd. * Jutra«. 2071-2 Mizarski pomočnik želi p r e m e n i t i mesto v Ljubljano ali v ^..uno. — Kazuine se tudi na finejša dela. Nislov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na (lom. Naslov pustiti v oglunem oddelku »Jutra« 3UU1-S Mlada šivilja pridna in poštena, vešča vsega šivanja, želi po nizki ceni delati v boljših hišah. Kristina Sifko, Vodovodna cesta 5. 20tu 2 Pozor! 7-1 vsa čevljarska dela se toplo priporoča Ivan Z»-krajšek, Krojaška ulica 3. 3'27-2 ' Uradnik administrativno tehnični — išče primerno zaposlitev, tudi samo nekaj lir dnevno. Dopise na ogla«, od delek »Jutra« pod značko »Primerna plača«. ^UiiVS Starejša kuharica samostoma, do»ra gospodi nja, vešča vseli del, išče mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena *?«. 2019-2 Nagrado dam za pojasnila zelo rentabilnega izdelovanja trajno idočega predmeta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra pod »Sigu ren, trajen, dober dohodek«. 2158-3 Beseda 1 Oin, davek 2 Oin. t a iifro ali dajanje aaslova S Oin. Nalmanjši tnesek 17 Din. Iščem zastopstvo za Zagreb renomiranc tvornice. Ver ziran sem v manufakturni kratki in pleteninski stro ki ter zamorem dati jam stvo v vsaki višini. VlatKO Rosenherg, Zagreb, Tratin-eka 52. 18MVo Zastopnika za obiskovanje trgovin In industrij sprejmemo za ljubljansko okolico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« |>od »Agilcn 193,"»« Gospodična vajena pisarniških, blagaj niškili in gospodinjskih del. s prakso in znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, želi na meščenje takoj ali po do govoru. — Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva marljiva in resna«. 1930 2 Plačilni natakar prvovrstna moč, išče stal no ali sezonsko službo. -Gre tudi kot upravitelj ali poslovodja. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilni«. 2005-2 Trgovski pomočnik manufakturist, dober pro dajalec, vojaščine prost zmožen vseh pisarniških del in strojepisja, obvlada srbohrvaščino in korespon denco. išče mest" v trgovini. Zahtevek skromen. — Gre tudi kot sluga. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv r.o-niofnik«. 10.77-2 Natakarica poštena, stara 2<4 let, želi premeniti službo s 15. februarjem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Pridna«. 190t>-2 Slaščičarski pomočnik išče službo v hotelu ali slaščičarni. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod »Zmožen«. 20-1! 2 Službo lovca gozdarja ali oskrbnika iščem v Sloveniji. Sem oženjen in brez otrok Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru '.od »Lovec«. 3)«-? Samostojna prodajalka verxir.iiia v mešani stroki iu delikatesi. vajena tudi gostilne, išče službo. Gre tudi kot blagajničarka. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Samostojna pomoč v trgovini in gostilni«. 5027-2 Hotelska sobarica znanjem srbskega In nemškega jezika, zmožna. večleintmi spričevali — išče službo prve sobarice v prvovrstnem hotelu. Po nu dbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hotelska sobarica«. 1657-2 Šteparica vajena vsegn gospodinjstva išče službo na Gorenjskem Naslov v vseh poslovalni cah »Jntra«. 'M56-2 Izprašan strojnik strojni ključavničar za parne žage in milne, dober brusač žag Išče mesta. Gre tudi kot strojnik kurjač. 2arkovlč, Delnice, Supilova št. r07. 1997-2 Prodajalka z dežele začetnica, stara 20 let. želi meta v trgovini fpe- fitellgenta dobrega na- cerlje ln mešanega bla- 6 ^p^ i&čemo za proda ga. Pripravljena poma- j, tehničnega predmeta gatl v gospodinjstvu in p-otl proviziji. Ponudbe ostalem delu. Nekoliko p-^j »uveden« na oela* znanja v šivanju. Naslov oid ,jutra«. 2285-5 v vseh poslovalnicah Ju- Zastopnike za prodajo gasilskih apa ratov. iščemo v vseh več jih krajih. Proizvodnja Pastor, Zagreb, Vlaška nI. št. 6S. 1935-5 Potnika avto-vozača, vpeljanega v dravski banovini. Gorskem kotoru in Hrv. Primorjn, proti fiksumu sprejme sta ra in vpeljana tvrdka ma nufakture in industrije perila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Hfro »Vpeljan«. !8f>9-5 Potnika tra. 2076-2 Dekle z večletnim spričevalom, zdravo in pošteno, ki zna boljše kuhati in vsa hišna dela opravljati, reli -»reme-niti službo k boljši družini. Gre kot samostojna ku harica ali pa k majhni družini za vse. Nastopi lahko 15. februarja ali 1. marca. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30VM? Boljša gospodična išče mesto k otrokom — tudi izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« [>od »Zmožna«. 31<}0- Dekle vešča samostojnega kuhanja in vseh hišnih del, išče službo u takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pak dan. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Cista 23«. 2189-2 Trgovski pomočnik (poslovodja), galanterlst tn mešane stroke z dobrim spričevalom, vefič slov., srbohrv. ln nemškega Jezika, ki bi tudi potoval. Išče primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalna služba«. 2190-2 Perfektna kuharica vajena vsakega dela, fine ali meščanske kuhe želi službe v večji gostilni ali kakem drugem podjetju. Ponudbe na oglasni cddelek -Jutra« Prošnja! pod šifro »Samostojna« Mati devetih otrok, mož , bolan v bolnici, prosi usmiljena srca za malo podporo. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 2:43 2 V naslednjem trenutku se je izpremenl lo Vetroslavovo začudenje v občudovanje. »Vraga!« je vzklikni? »To je pa najbrže svetovni rekord!« Brez mnogih besed je odvedel osuplega Izidorja, ki se je bil do dobra posuiil, s seboj domov In mu poklonil krasno prekajeno on lat Strokovnjak nsnjarske ln čevljarske stroke, zmožen manLpu-laclje ln kalkulacije v fabrlkacljl čevljev, samostojen nakupova'ee sirovin ln dobro vpeljan odajalec izgotovi lenega blaga želi premeniti službo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strokovnlak« 2065-2 Perfektna šivilja gre na dom. 20 Din na dan. Kostume ln plašče. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« ali plamene ponudbe pod 17 700. 2074-2 Fina šivilja Brivski pomočnik. prvovrsten, v moški stroki tn dober bubl-strlžec. Išče službo za takoj. Ponudbe na podr »Jutra« v Celju pod značko: »Bubl-štuoer«. 2262-a Zaslužek Beseda f Din. davek 2 Din. za iifro «11 dajanje aaslova S Dia. Naimanjii znesek 17 Dia. Dolgoletna kore-spondentinja se prlporočp za nemško, angleško ter francosko korespondenco Cenjene dopise na ogl. odd. Ju za obleke In perilo, rrs po nizki eeni na dom Po nudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod mačko »Per ;tra pod šifro »Poldnev-foktna 50«. «061-9 no«. M31-4 Beseda I Oin. davek 2 Oia. za iifro ali dajaoje aaslova J Dia Naimanjii i sesek 17 Dia. OUak* 12 Dia Nemščino angleičino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. — Kolodvorska ulica VI, pritličje. .«£&-4 Francoščino od osnovnih sačetkov do popolnega obvladanja poučuje strokovna ačiteijica Beethovnova ulic« 15, visoko pritličje (v sredi). iSOl-4 Inštruktor inltruira vse realno-gimna-zijske predmete. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »lispeb in poceni«. .ajjo-4 Italijanščino, francoščino, nemščino in angleščino poučuje diplomirana gospa Honorar skromen. Informacije dnevno med 1. ia 3, Pavla Kovač, Miklošičeva eesta 2WIII. »115-4 Šoferska šola I. Gaberščlk b'v»i konkieac za iofmke Lz-piie, LjnMjaoa, Slomškova uiioa feev. 6 — garai« Stupica. Vožnje ob vsakem »Temenu v zaprtem avtomobilu. Sbj^-4 Izkušen inštruktor akademik, instruira proti stanovanjn. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Uspeh«. 32110 4 Instrukcije v francoščini ta 1. in 2. rasred gimna zije dajem po zelo nizkem honorarja. Jak, Jerneja-va 1, Ljubljana VIL Ht4 Prodam Seseda I Oln, davek S Dia ta iifro ali dajaoje aaslovs i Oio. Najmaojii toesek 17 Dta. Jahalno sedlo še novo po ugodni ceni proda Per, k&petan v p., Ljubljana, Maistrova 14. Ia ognjegasni aparati francoeki najnovejši sistem bret konkurence, sa poljubno napolnitev, 050 Din Dobro vpeljani. Zastopnike za dravsko in druge banovine tfčem. Ponudbe ua ogla«, oddelek »Jutra« pod »Aparati 1935«. 1904-6 Vse prvovrstne čebelar, potrebščine Vam nudi najceneje Fr. Stupiea, žeieznina, zaloga poljedelskih strojev in raz-strelji v v Ljubljani, Go sposvetska c. 1. Kupujsss čLst vosek (in ga zamenjavam za sat-nice), staro ielezo in dru ge kovine. :r> <-6 Dve postelji in gramofon vse malo rabljeno, zelo poceni naprodaj v Koleziji. Devinska ulica Jtev. 7. 2i01-6 Prodam en pult s trdo ploščo, 3 m dolg. 6 predalov, eno omaro s šipami, pripravno klobuke in eno kopalno bano. Ogled na Rimski cesti št. 5. Mi-helak. 2100-6 Prodam: S s ki opni postelji, 2 lesene postelji, i omaro. 3 pečko. Vprašati: Rimska cesta 11, pritličle. 2133-6 Zaradi odpotovanja prodam svojo zalogo galanterije ln hišnih potrebščin za vsako ceno — en b!oc ln en detall. Priložnost za proda 1 al-ce partijskega blaga. Dvofiikava ul. 8. — pritličje. 2151-6 Železne stopnice 4 m dolžine, knpi Mihelčič v Zagorju. l<*34-7 Srebrni čajni servis tor druge stare srebrnine in sntične nakite kupujem Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »l*rivat«. 31«»2-7 Otroške obleke za starost od 4. do 10. leta kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod rDobro ohranjene obleke«. 2077-7 Avto, rhoto Beseda 1 Dio, davek 2 Oin. za iifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimanjii tnesek 17 Din. Avto t 10 sedeži, prodam za vsako ceno. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod iifro »vsei.ni«. Avtobus lSsedeien v smeri vožnje. •I cyl., nova moderna karoserija, mala poraba ben cina, ugodno prodim. — Dr.pise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ekonomičen« !«N«-10 Smrekovo žaganje suhega, nudim po zelo nizki ceni približno 30 vagonov fco. vagon Soteska. — Naslov Rafko H»inrihar — Boh. Bi strte*. 2104-6 Limuzino ekonomično, brezhibno, ma lo rabljeno, poceni proda O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 31. 3031-10 Radi opustitve svile oddamo kar je Se na talo gi po telo niz...- cenah Marija Franner, §elenbur gova ulica štev. 3/1. Cebeljnak s 20 dunajskimi panji ln i roji naprodaj v bližini Ormoža. Naslov: Maribor Mejna nlica 5. KM 6 Fotoaparat 6 ln pol krat 9. (Patent Etul kamera) 4.5 do 10.5 Tessar kompur, skoro nov, dobro ohranjen, — vgodno prodam. Naslov vseh poslovalnicah »Jutra«. 2191-6 Železna blagajna s podstavkom ugodno naprodaj. Poltve se v Zve« ni knjigarni. Ljubljana, Pasala nebotičnika. 3297-6 Beseda 1 Dia, davek 2 Dia. sa iifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjii tnesek 17 Dia. Valvasor kupim. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutrs«. 18T76-8 Ženini črne suknje in obleke res poceni kupite pri Preskerja. Sv- Petra e. 14 91-6 Smrekovega žamanja eca 3 vagona, suhega. 1 ■ dolgega, dvakrat poveta nega t ileo. prodam. Obr iti se je aa tago Hribar, Medija-ftlake. 1984-6 Transmisijo ta umetni mlin in tago, irodam. — Pojasnita daje 5otoiek Podsreda pri Raj henburgn. 1988-6 Lepo starinsko ■vbo In "avljačo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Ju-tnM. M7M Sittengeschichte 8 knjig ia Meyerjev leksikon kompleten, vse dobro ohranjeno. prodam. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro >070«. _ £15-8 JiflffiHi Beaeda 1 Dia, davek 2 Dia, ta iifro ali dajaoje aaslova 3 Dia. Najmaojii tanek 17 Dlo. Tricikel rabljen, ta prevažanje blaga, knpim. Puoudbe t navedbo najniije ceoe je nasloviti na Hafner, Celovška ai, Ljubljana. — Oblačila Beaeda I Dia, davek 2 Dia, ta Mir« aH dajanje aa ulova i Dia. Najmaojii toesek n Dia. Vaša garderoba bo elegantna iu bo trajala leta, jo daete v likanje, čiščenje ia popravo paro-likalnid, modnemu ateljeju Josipa Bocu, Kolodvorska ul. 6. Najboljia in najce-nejia obnovljalnica oblačil 317-18 Beseda 1 Dia, davek 2 Dia, ta iifro ali dajaoje aaslova i Dia. Najmaojii toesek 17 Dia. Hrastove plohe 1 vagon lepih ugodno proda PorenU Ivan, Zavoglje it. 6, pošta Hrušica pri Ljubljani. 1947-15 Kupim jcMUa t Oin. davak l Uio. ta Mir« ali dajaoje naslova i Dia. Najmanjši tnesek 17 Dia. Vodno turbino ta ? do 2.5 m padca, ko pim. Ponudbe s popisom uporabe in nčinkom oosla ti na ogl. oddelek »Jutra« pod »Turbina«. 3030-7 Elektroštevec 220 V. kupi 9uateršiC, Frankopaa aka 91. 3276-7 Berkel tehtnico do 20 kg ln decimalko do 150 kg kupim. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 151. Berčun. S220-7 Pisalni ln šivalni stroja otomano ftelezen štedilnik ln harmoniko kupim. Ponudbe pod »Plačnik« na oglasni odd. Jutra. 2l»-7 A^o Fiat 520 dobro ohranjen, poceni prodam ali zamenjam za drugo blago. Polzve se v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1993 10 Lokomobilo »Lanz*, grajeno 1. 1916 (polštabllna). na pregreto paro ln 16 kub m ogrevne površine prodam Cena in plačilni poboji po dogovoru. Skala. Brežice. 1990-10 Kupim avto dvosedežem. dobro ohranjen, brezhiben, prlma marka. — Detajlne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prilika — nizka cena«. 2157-10 Motor A. I. S. razsvetltavo. rogom, prodam. Na ORled v ne-dello 3. februarja v eo-stilnl Franci la. — Kolodvorska ulica. Llub-ljana. 2187-10 Tovorni avto 2 ln pol tonski, dobro ohranjen, zaradi neza poslltve ugodno prodam. vzamem tudi dobro ohranjen osebni avto v račun Naslov: Prane Tschlnkel, trgovec. Kočevje. 2218-10 V najem 8eseda 1 Din, davek 2 Dio, ta iifro ali dajaoje aaslova 5 Dia. Najmanjii tnesek 17 Dia. Delavnico upora bi javo ta vsako obrt t velikiui dvoriščem iu drugimi prostori oddain v najem v Ptuju, Tratenja kova 5. 1901-17 Vsakovrstno pohištvo izdelano iz zajainčeuo tu bega lc.-a. dobite po znat no t n i t a n i b cenah pri tvrdki Ig. Repše, zaloga pohištva. Ljubljana. Dvor ni trg št 1. 01-12 6 orehovih stolov in raztezno mizo prodani. Kaslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3HI1-1Ž Hranilne knjižice Ljubljanske kredit, banke kupim proti takojšnjemu plačilu, l oiiudl« na naslov Slavko Gregorc, Kranj. Hrast, pisalne mize krasno orehovo spalnico, šperano in češnjevo navadno Ima naprodaj Ig. Vurnlk. Vižmarje št. 36, pred tovarno Hrlbemik, St. Vid. nad Ljubljano. 2081-12 I>o 15.000 posojila brez porokov dobijo državni. samoupravni in upokojeni uradniki. — Vprašanja na ogl. odd. ?Jutra« pod Dolgo-oč-na«. -.«83-16 Spalnico hrastovo, vezano, ugodno proda Martin Košir, mizar. Kroti, Novo mesto. 200G Spalnico za eno osebo, ali posamezne kose ugodno prodam. Rožna dolina, cesta S/23, pritličje. 31.10-12 Pohištvo vsakovrstno, lz mehkega. trdega ln vezaneqa lesa vam nudi najceneje Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov. _ Ljubljana. Vegova ul. 6. ?159-12 Vlogo Prve hrvatske šledionice prodam najvišjemu ponudniku ali zamenjam za opeko. Mežnarič Mirko, Zidani most. ^iirfsrt-io Kratkoročna posojila daje Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5. j'.7o-'6 Prilika! Z 10-O.i.non Din investicije za 3 specijalne stroje in instrukcije, za dame nudim. Ponudbe na ogla*, oddelek ».lutra« pod »Sigurna eksistenca«. 164(>7.io Hranilne knjižice Mestne hranilnice. Kmetske posojilrice in Kredit, banke kupim proti gotovini. Ponudbe na ogla.*, oddelek r Jutra < [K-l »Depozit.. Kdor poso4li 50.000 tfinarjev dobi enosobno s anovanje za procente. Pmudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod vPoso-Jilo«. 2164-16 Beseda I Um, davek 2 Oin, za šifro ali dajanje aaslova i Oin. Najmaojii tnesek 17 Dia. Pekarno v okolici Maribora prodani r.,ai dru/.inskili razim-j. — Nekaj hiiMHeke, ostalo pa knjižice in gotovina. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1919-16 Pekarno dobro idočo, oddani. uudbe na jiodruž. »»lutra« v Cielju pod značko »j«)'. 1957-59 Trgovski lokal prostoren, možnost najboljše izložbe, nnsproti gra/iu, ter manj«i lokaj r Ko^ia-liški ul. oddamo v najem. — Vprašati v Mariborskem kreditnem zavodu. c.1M"2-'i{| Trgovski lokal na prometnem kraju /.* Hleda odiiam s 1. jtilijenu Siava von lK>manski. Ljubljana, B^etnovnova nI. 15. artr-ip Fotoatel.je s popolnim inventarje« — doliro vpeljan, v centra Ljubljane ugodno prodam Naslov v vseh poslovalnicah ».lutra«. 3^23- Ccmcntarsko delavnico kompletno, oddam v St Vidu nad Ljubljano (nasproti cerkve). 3no?-19 _ Trg. špecerije .._ r T .... :ra dobrem položaiu t Hranilne knjižice ! Zagrebu, dobro uvedeno Okrajne posojilnice v prodam zaradi prevzetja Škofjl Loki. Hranilnice drugega obrata. Naslov v ln posojilnice v Kranju vseh poslovalnicah -Juter posojilnice na Igu tra«. 1992-19 kupim. Ceni. ponudbe z vpisom knjižice in navedbo cene na naslov: Pekar. slad. poštni predal 150, LJubljana 2177 16 LOJ Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova % Din Najmanjii tnesek 17 Dlo. Na koncert v gostilno Troha, Kodelje vo, na Svečnico in nedeljo — Točijo se dobra viua. 3113-18 Dobro gostilno in trgovino oddaai v najem. Naslov v vseli po^ovaluicab »Jutra« 197 iT Ako hočeš vesel ln dobre volje biti, pridi v nedeljo 3. februarja na koncert v gostilno pri »Univerzi«. Tam boš dobil dobra dalmatinska, štajerska vina in pristen cviček, ker enakega vsak nima. Gorka ln mrzla Jedila. Se priporoča Rezi Korltnik. 2109-18 Danes na purana in dobro kapljico na Strelišče pod Rožnik. 3181-18 Pridite na Svečnico in v nedeljo na veselo domačo zabavo v gostilno »Pav-šek«, Smartinska cesta. 2067-18 Pekarno vzamem v najem. Plačam odškodnino. Natančue ponudbe ua naslov: Dragutin Lach, Zlatar. 1804-17 Gostilno oddam v centru mesta zaradi selitve proti mali odškodnini ln nizki najemnini Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2224-17 Mesarijo že vpeljano event. t gostilno vzamem v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mesarija«. 3-J87-17 Majhno gostilno res dobro ldočo, v centru ali bližini Maribora ali LJubljane, po možnosti z vrtom, vzamem v najem. DopL«l na podružnico »Jutra« Ce J'e pod šifro: vDobra kuhinja«. 2260-17 Danes in jutri gremo vri na Glince k Mikllču na domačo zabavo s koncertom, do-n IS?lenburgovo ulico od-4-Vl>, ' dam takoj. Pripravno na. _ | obrtnika. »Venus* nasproti glavne pošte. 2146-1« Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Obveznice vojne škode tudi rH>sxnitznu kupi Fuchs Ljubljana, Go»potvetskii 1« i*. iS-', (i Knjižico Ljudske posojilnice1 r. vlogo 40.UOU Din kupi Ca ikl, Celje-Oaberje. 2CJS»-i«i Kam greš? Saj res, prijatelj, na koncert ln dobre koline, sladko vince k Štajercu v Moste. Tončka Polak. 2231-18 Hranilno knjižico kupim na obroke od boljše posojilnice do 20.000 Din. Ponudbe na . podr. Jutra« Maribor .131-18 |piXj značko »Sigurno«. 2251-16 r/. Beaeda t Dlo, davek 3 Dia. sa iifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmaojii toesek n Din. Spalnico it orehove korenine, vezan les, moderno, po u-oilai ceni proda Ivan Novak, mizarstvo, St. Vid, Vit-marje 63. 2232-12 Otomane žimnice. Couch spalne fotelje Itd. ugodno proda tapetntk Egon Za-krajšek. fielenburgova 4. I-to tam naprodaj rten ska Izložba. 2149-12 Pohištvo Na obrok« lo na hranfne knjidiee. — 8per«ne ors hov« apalaice. treAojev« ipMaoe ......3300 Din plenkane ..... 1800 . omare ....... 400 . poMeij« ...... 800 „ noAfte omairVee . . 130 * kuhinjske otrave . 850 „ kuhanj kreoeuee . 466 „ floftl ....... S0 * m.vtraei ......?30 . 8prejemaj« «• istkOTTsiia ooprariJ« po konknreetoib eenah V«e 4ru«» poh\i*w dobit* najem*?* *an»o f4 m'tar«itvu »8 A V A« Kol« dvoreVa oliea 18 H^ln« 6«va eeata ^ Telelon 2780 9279- ii V gostilni »Stara šola« Šiška, na Svcčntco. 2. ln v nedeljo 3. februarja koncert. Se priporoča Lavrlh. 2234-18 Plesna zabava danes ln Jutri se vrši v \ellkem salonu gostilne »Dalmacija«. Slška. Se priporoča Lasan. 2257-18 Kapital Jescda I Oio. davek I Dlo ta šifra ali dajanie aaalova i Oia Najmaojii toeaek 17 Dta Vlogo do 20.000 Prve Hrvatske štedione kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina takoj 400«. 19*1-16 'nožnice vseh bank nakup, prodaja m zaloga, vseb vrst posejila. kulantno in »anesljivo »Fioancler«, Zagreb, llica 9 Telefon Interurban 44-09 Naročila a dežele ae it vršujejo takoj. 67-16 Vpokojeno učiteljico, ali uradnico Slovenko z vlogo 50 000 Dtn Uče za takoj razširjen zagrebški trgovsk rivod, ki Ima velike po 8'ovne rv®se u Slovenijo Ponudbe sprejema: K BALKE. Zagreb. Illca 144 pritličje levo. 3089-1« Hranilne knjižice ln vrednostne papirje kupite in prodaste najbolje pri Bančno kom. zavodu. Maribor. Za odgovor 3 Din. 2-56-16 Vložne knjižice Hranilnice in posojilnice v Kranju in Občinske hranilnice v Marenber-gu kupim. Ponudbe pod »Dolžnik« na ogl. odd. »Jutra« Maribor. 2255-16 Majhen lokal vpeljan s slaščicami, bonboni oddam poceni v centru. (Pogoj odkupnina inventarja). Prometna ulica. Naslov v ogl. odd. Jutra«. 2144-1« Trgovski lokal odda za 1. marc v svojt palači: Alek-androva oo-sta—Beethovnova ulica, zavarovalnica »Dunav«. Informacije Isto tam * družbeni pisarni. 2114-19 Lokal ob cesti oddam takoj — tndi pisarno. Poitve te v dro-geriji »Herme««, Mikloš.!. čeva cesta 30. Hufet dobro vpeljan, vsled preselitve oddam, evpnl. a koncosiio. Naslov v »»cš» Doolovalnicah »Jutra«. 2293 Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske do 100.000 kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbo na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačujem dolgove«. 2:*75-16 Vložne knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske kupim do 560.000 Din ali od LJub-1 lanske kreditne banke. Dalmatinova ul. 3 II., levo. 2298-16 Posojila dovoljuje hranilnica javnim nameščencem ln upokojencem Prijave pismene (5 Din za odgovor) ln ustmene na Prometno pisarno Maribor. — Aleksandrova 30. 2264-16 Družabnika za rentabilno podletle IVem. Potreben kapital 2"»0 000 Din Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Bodočnost 250«. 2282-16 r/ Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjii toeaek 17 Din. 2 manjši parceli v občini St. Vid nad Lj"b-Ijano prodam za dobre hranilne knjižice. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno 2S«. l!>S-c?n Pekarno z majhnim posestvom tel« ugodno prodam. NaMov v vseh poslovalnicah ».lutra« iais-9) Hišo z gostilno v Celju ugodno prodam, e ven trojno oddam v najem. — Ponudbe na podružnico Jutra v ci-l u pod značko »Zelo prometna«. 19GS-30 Pritlično hišo v bližini dolenjskega kolodvora prodam. Naslov r vseb poslovalnicah »Jutra« 2049-« Krasno posestvo oralov nova gospodarska poslopja, blizu Maribora radi b n I « t n I tel« n godno prodam. _ Naslov pri rodružnici »Jutra« r Maribora. 1973-10 Tovai-na za bučno olje dobro idof«. t enonadstr. poslopji. veliko stanovanje — u posebnih ozirov po ceni naprodaj Dopise na Bogdan, Miribor Stritar jeva VL 1003-30 Izvrstna naložba denarja v ti£uvst.o hiio t vpelja do trgovino oa trlo pro Dietni torki tik Ljubljane t>r nudi t nakupom hiše zalog« in inveutarja. Pla filni pogoji ugodni. — fcvtnt oddam trgovino tu di » najem Informacije v OTlasiitui oddelku »Jutra« »Ii pa ponudbe pod šifro »Tik me«ta« na ogla* od delek »Jutra«. <>72-20 Sta\bno parcelo lepo 3300 kv. metrov. cb glavni cesti Šmarje ta pri Celju prodam. — Plača se lahko tudi s hranilno kn ižico Celj- - ke posojilnice Narodni dom Cena se '.zve: Gostilna Permoser. Gaber-jc. Celje. 1735-20 NAŠE PREPROGE IN PERZI3ANC1 so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje. Hišo s skladiščem in Ivoriščem, kupim sredi nusta. Ponudbe iw o».000 Din. radi nujne n nd potovanja. — Sater. • jmbuš kolodvor. 2»<36-2o Sta>bno parcelo •jjlepše stavb'šče v Mo-.u . prodam. Ponudbe na jla«. oddelek »Jutra« pod ,„ 11 .-a.. 3U1-20 Hišo s 3 sobami kuhinjo, shrambo, kletjo, -.do. »VHriko in vrtom. * Dev. Mar. v P>dju pri 1. nl.lh ,1 :elo usodno pr"-dam »ii menjam z večjo ji 3 pM'fe*:ji. — Xa si ■ 'V v rw.h poslo.alnieab --Jutra« ".90S-2P Majhno posestvo prodam Poslopje v nal-fcoršem stan tu, vodovod, fdnčna lesa. rsvntna. -tobuma zveza Rahne. p Td-ora, Dol* prt L'ub-L-ani.__2099-20 Fcrodna prilika Ki nakup vlnogradskega F**«tva ležečega na Tr-Skl eorl prt Novem me-stu. Nad 4 in pol ha vi-r. ograda. 1 ln pol ha njiv. travnika, gozda ln vrta. dve hiši ln go po-.Sa-fikD poslopje ter prl-likllne. Dražba pri sre-«kem sodišču v Novem »;estu dne 18 februarja 135 ob 8. tn po! v pobi ir Cenjeno 245.606 — n na mai'il p»*iudek il 73? 76 Din. tavciia 5.300,— D'.n. T^netša 30*a"mlla so na rarpola-ro t>'i Meseni hrnniln'cl Ouhljan-ki v Ljub'lani. 2030-.0 Vila v ljubljan.sk! okolici, idealna lega. lastno koipa-l.šče, velik vrt in sadovnjak. gozd. majhna moderna ekonomija. zelo ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Priložnost« na ogl. odd. »Jutra«. 2137-20 Zemljišče ograjeno, z leseno hišico, "i minut od postaje Med vode prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra^ 2200-20 Hišo v Ljubljani l—^stanovanjsko kupim za /otovino. Posredovalci iz ključeni. Ponudbe na oirl. oddelek »Jutra« pod šilro »Oniverzitet«. —'>7-20 Tovarno s koncesijo stavbni kompleks zem-1» prodam. — Kupim Injižtce ljubljanskih zavodov. 120000 plačane (<*z 6 mesecev 95 odst. Naslov v ogl oddelku Jutra«. " 2183-20 Dve hiši 7 mesarijo tn gostr.no. - = >nii pritikllnami. vrtom, na prometnem mestu, takoj ugodno na p odat. Ponudbe pod šifro Ugodno " 33« na ogl. ov v oglasnem oddcIUn > Jutra«. 2036-22 Dvosob. stanovanje s kabinetom, takoj oddam v Mariborski ulici £t. Stanovanje le[>o in šolnino, eno- ali dvosobno, 3 pritiklinaiui oddam tnVoj ali i marcem «a Glincah, cesta V11/20. 2084-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom in pritiklina mi oddam na f--*ševi ce s ti 981. Ogledati med :}. in 4. popoldne. 3000-31 S tanovanje Vilo z vrtom B» Mirjn prodam. Event. prodam del vrta ia parcelo proti gotovini. — Po-cdbp na o^rNsni oddelek >' ra« šifro .\firi*». 310?-?' Hvostanovanj. hiša s elektriko in vodovodom v fci.d, i minuti od tramvaja v Vodmatu naprodaj fi 70.000 Din. Naslov v vseh j.oslovalnicah »Jutra« 2163-20 Beseda 1 Din, davek Z Oio. t a Šifro ali dajanje aaslova S Oia Naimanjši tnesek <7 Oio Enosob. stanovanje podpritlično, na Kodclje-vem oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 2011-.21 Podpritlično stanovanje lef>0 in suho ,takoj od dam v Zeleni jami — Prešernova ulica 15. 31.35-31 Dvosob. stanovanje parketirano, visokopritlično »ddam s 1. marcem v Ka radžifevi ulici št. 12. — Ogledati od f. nre dalje. 2000-31 Enosob. stanovanje lepo, tik postsje cestne železnice takoj ali s prvim oddam na Glincah. Tržaška ccsta iV,. ?0O! -31 Dvosob. stanovanje lepo ln solnfno. oddam s 1. marcem mirni stranki odraJer.ih oseb. Vprašati v Dravski ulici H. 3120-31 Trisob. stanovanje elegantno, I. nadstropje, pripravno tudi za poslovne prostore se takoj odda. Gajeva 6. Vpraša se pri hišniku. 2103-21 Vi se hočete izseliti Gotovo Imate več vsako-"•rstnih rabljenih predmetov. katere več ne po-trebulete. Ponudite iste v dober nakup »Prometu«. Napoleonov trg 7. Nasproti križevniške cerkve. Tam tudi ugodno naprošat večla Izbira dobro ohranjenih predmetov. 212821 Enosob. stanovanje in prazno sobo « štedilnikom, oddam r Yn.ima.tn, Društvena nI. 31.■>}-:!' Fnosob. stanovanje oddam na Vodovodni ce sti štev. 77 ta t-ikoj. 2166-3' Dvosob. stanovanje s kabinetom in vsemi pri-tiklinami. solnfno. prostorno, nain?odneie odda Fa-tur. VeCna pot 7 (nasproti Strelišča). 9172-3! Trisob. stanovanje komfortno, z vsemi priti klinami. celo nadstropie nove vile, ugodno oddam r, marcem na Tvrfevi cesti št. 90. " S! 73-31 Fnosob. stanovanje majhno, pripravno za samsko osebo se odda za takoj ali s 15. februarjem event. tudi deloma opremljeno. Po-Irve se pri Vilfan. Vodovodna cesta 40. 2156-21 Dvosob. stanovanje parketirano, oddam v Mo stah, Bazoviška ulica 4. Ž32.V31 Štirisob. stanovanje komfortno, solnčno, x verando in etažno knrjavo, je z majem prosto. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra«. S198-31 I Državni uradniki, ci ter privatniki obroke 12 do 24 ika cen čaatnlki, upokojen-imajo pravico na mesecev brez povito obresti. SARAJEVSKA TKALNICA PREPROG SKLADIŠČE ZAGREB, GUNDVLICEVA UL. J Stanovanje 3 aH 4 sob, komfortno, v strogem centru, najlepša lega, po[»olnoma renovira-no, takoj oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna stranka«. Dvosob. stanovanje s kopalnico takoj odda Tribuč. Glince, TržaSka 6, telefon 3605. S109-?! Fnosob. stanovanje s pritikliiami in velikim vrtom oddam za 300 Din. Jurfkova pot j5, ob Ižanski cesti. 2?>2-31 Enosob. stanovanje oddam. Naslov v vseh po-slovalnicah »Jutra«. J209-31 Enosob. stanovanje v pritličju takoj oddam v 7.i;leui jami. Tovarniška 7 Dvosob. stanovanje s kabinetom, balkonom, ko palnico in vsemi pritikli nami oddam s 1. majem ▼ Staničevi ulici 12. 33« 21 Štirisob. stanovanje v sredini mesta oddam • 1. marcem. Naslov v vseh poslovalnicah -»Jutra«. Enosob. stanovanje suho, oddam takoj odra sli družini v Kav>ko*i ul. št. o/I — Ljubljana VU. __3341-31 Solnčno stanovanje t sobi 25 m*, ena manj-feu kopalnica. prltlkUne, Hrket, elektrika, oddam i majem v vili pred Sv. Krištofom. VpraSatl Pupipls, Židovska steza št. 1 II. 2192-21 Dvosob. stanovanje za 500 Din meeečno • 1. marcem odda CigHe, Meet-ni trg 11. SCOO-ai Trisob. stanovanje solnčno in »račno, t vsemi pritiklinami, kopalnico in balkonom, plin, oddam z maiera v Staničevi ulici št. 1/1. _3306-31 Dvosob. stanovanje oddam v Postojnski nI. 18 2291 St Enosob. stanovanje takoj oddam na Kosoven« polju v Šiški. — Naslov r trgovini Ambrollč. 3^37-31 Podstrešno stanovanje dvosobno, oddam samo cdrasllm. Kreuzer, Pranji »panaka 23. Ljubljana VII, tik gorenjskega kolodvora. 2236-21 Šestsob. stanovanje komfortno v strogem centru mosta takoj oddam event. 15. februarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strogi center«. 22TTO-2I1 POPOLNOST RADIOTEHNIKE „SCHAUB" in „PAN" aparata PREDSTAVLJATA! Kmečko hišo * vrtom prodam v Tacnu. >~aiilov v vseh pj.fOi Din naprej, ter | gostilne in pekarlje prodaja Posredovalnica v Mariboru. Slovenska ulica jt. 36. 199epa hiša s pekarno več sta-iorvanji in nekaj »omlie poceni naprodaj tik kolodvora Polzela. Infor r,aci'e daje R. S a d a r, Polr-la. 19t0-2O Večstanovanj. hišo r dobroldočo pekarno, dva lokala. velik vrt (parcela» 'n hlev z dvoriščem prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2165-20 Zamenjani manjšo renovlrano hl-6o srerii Maribora (Mlinska 8) za Ljubi »ano— Zacrfb Tudi prodam. Posredovalcu nagrada Ponudbe na osi oddelek »Jutra« pod »Po-sest«. 2180 20 Velika izbira gramofonov, plošC, smuči ter predmetov. vseh športnih 1339 ZADNJA PRILIKA! IZREDNE CENE! Hišo ob TvrSev! cesti na periferij novo zMnno. * ? stanofanjl. vrtom. z betonir<v!»nI«Vo hi«n Mastna^ Pp. TTudinjs pri M. ,if v m mlinu. Samo še 4., 5., 6. in 7. februarja se vrši PRODAJA BLAGA V K0NKURZU „ J U G 0 S P 0 R T" in sicer v trgov, prostorih LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 34. Gramofoni med njimi orjaški za koncertne, društvene in kino dvorane, kavarne in restavracije na električni pogon; gramofonske plošče v veliki izbiri; radio-potrebščine. Trgovski inventar poraben za vsako trgovino, se proda skupno ali v posameznih delih. 1336 VELIKA inventurna prodaja? Razne zavese, stori, gardine, prti, garniture, preproge, predposteljniki itd. — po izredno nizkih cenah. SAMO DO 15. FEBRUARJA 193,"» A. & E. Skaberne, Ljubljana MESTNI TRG 1338 Zdravniki, pozor! 4-eobno komfortno stanovanje s kopalnico v bliii ni nove šol« TvrSeva ce sta, Ukoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tjrršev* ce-sta«. 2B72-21 tanovanja (Dal}eni mlin in zajo v Radohovi vasi s kompletnimi strojnimi napravami ter večje število različnih zemljiških in gozdnih parcel nahajajočih se v Radohovi vasi, Subračah in Temenici, se bo prodajalo na sodni dražbi dne 8. februarja 1935 ob 9. url zjutraj pri Sreskem sodišču v Višnji gori, aoba St. 3 Dražbeni pogoji so na vpogled pri Sreskem sodišču v Vifinji gori ln v pisarni g. dr. Albina Smoleta, LJubljana, Dalmatinova ulica St. 5. 1324 Beseda t Dio, davek 2 Din. M Šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši tnesek 17 Din. Zakonski par bret otrok, išče dvosobno stanovanje S pritiklinami za 15. februar, ponudbe i navedbo cene pod značko ►Siguren plačnik« na ogl. oddelek »Jutra«. 1902-3',» Štirisob. stanovanje solnčno, • kopalnico in vaemi pritikllnami, iščem s 1. majem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« >£tiri osebe«. lOa-31/a Stanovanje eao- al! dvosobno, » pritiklinami, Iščem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Ke periferija«. S047-3I/« Dvosob. stanovanje udobno, iščeta Metri ta maj v fredini mesta — na BleiveltoH cesti ali njeni bližini. Ponndb« na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Upokojenki«. 17:9-31/» Stanovanje 3—♦sobno, moderno, solnčno. v centra i š t • mirna ■tranka ca maj. Ponudbe s navedbo mesečne najem nine na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Termin maj«. 1061-31/« Dvosob. stanovanje solnčno, s predsobo, v I. nadstropju ali vlsoko-prltllčju. v mestu ali periferiji lAče samostojna gospa, za 1. maj. Ponudbe pod »Upokojena učiteljica« na ogl. odd. »Jutra« 2087-21 a Dvosob. stanovanje v mestu, solnčno, za maj lAče stalna dvočlanska stranka. Ponudbe z navedbo cene pod »VUjl uradnik« na oglasni oddelek ? Jutra«. 2089-21 a Dvosob. stanovanje » kabinetom, iščem za 2 osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Državni uradnik«. 2051-31'» Državni uradnik bre« otrok, išče enosobno stanovanje s kabinetom ali brez, za april »Ii maj v Sp. ftiški. ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena«. 2082-31'» Drž. uradnik v pok. Išče v mestnem rajonu za sebe ln svojo sestro — torej samo dve osebi — sigurno 6 prvim majem in sa stalno, solnčno, mirno ln zanesljivo čisto stanovanje z eno parketno sobo od 16 do 20 kvadratnih metrov, kuhinjo in pritiklinami v prvem ali drugem nadstropju odnosno mansardl. — Ponudbe s ceno zbira pod naslovom »Dv« Dolenjca« vratar hotela Balkan na Sv. Petra cesti 2142-21a Zakonca brez otrok ves dan odsotna, iščeta stanovanj« 2 sob. kopalnice ln drugih prt-tlklln * okolici Sv. Krištofa. Bežigrada ali Sp. Slike pod šifro ^Stalno ln čisto«. 2133-21a Dvosob. stanovanje na Mirju iščem za »pril »Ii tnaj. Plačam Din. — Po nndbe na orlasni oddelek »Jutrk« pod šifro »Parket« 2222-31/» Dvosob. stanovanje s kopalnico, r neposredni bliiini mesta iščem. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zakonski par brez otrok«. 3316-3!/» Stanovanje eno- ali dvosobno • kabi netom in pritiklinami, po možnosti sredi mesta iščem • 1. marcem. Ponudbe s reno na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stal na stranka SV«. 2031-3". » 2 prazni sobi event. s kuhin'o. pripravno tudi za poslovni lokal, oddam v I. nadstropju. — Ponudbe n» oglasni o«ide lek »Jutra« pod šifro »Po leg pošte«. -■-«j-23 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom in balkonom takoj oddam v I Io-riianski uliii štev. ?4. 2091-2:: Opremljeno sobo s posebnim vhodom — p" dojovoru oddam gosvodu ali gospodični na Mestnem trgu 9. čez dvorišče II. 2107 23 Veliko prazno sobo s souporabo kopalnice tn prostim vbodom oddam. — Naslov v vieh poslovalnicah »Jutra«. Sobo z 1 »Ii ? posteljam*, nasproti univerze oddam takoj. Naslov v vseh i«oslo-valnlrah »Jutra«. ^«6-23 Sostanovalca sprejmem po nizki ceni v toplo sobo. Naslov v vseh poslov»!nic»li »Jutra«. 2« «4-23 Sobo lepo opremljene, i vhodom iz stopnic takoj oddam v centru mesta. — Naslov v vseli iM>slovainic«h »Jutra« 3063-38 Prazno sobico » posebnim vhodom takoj oddam v Rožni nlici 33'T. 31K-20 Seseda I Din, davek 2 Dia. 3? *7 Opremljeno sobo t vhodom s stopnišča takoj oddam mirni in solidni oeebi. — A.. Stari trg St. 3?'I (vrata s šipami!. 2171-23 Enosob. stanovanje s kabinetom, za J oeebi — iščem s 1. marcem ali apriliMn. Ponudbe na ozl. oddelek »Jutra« pod šifro »Marec ali april«. 22U 1-ei/a Dvosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami. iščem • malem. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Drlavnl urad ni k 19:16«. 2366-91/a Točen plačnik ilče trisobno komfortno *tanov».n]e sredi mesta Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen in «na-žen M«. 3&HK31/1 Štirisob. stanovanje solnčno in moderno, iščem Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Komfnrt«. 31tV>-31/a Enosob. stanovanje s kuhin»o, s 1. majem išče Oabrovšek, I,«podvorska 31 »30-31/» Dvosob. stanovanje s pritiklinami, v mirni hiši iščem s 1. majem. Ponudbe na o-lasni oddelek »Jutra« pud »Upokojenec« 31»f-dl/a Sobo opremljeno ali prazno od dam v Zeleni jami. Pre Jernora ul. 2/1. 917K-33 Sostanovalko solidno, v srHini mesfn. s hrano sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 317R-2? Sobo jl-po, opremljeno, za 1 «?-> 2 boljši osebi, klavir, t amvaj. oddim. oblak. Cillnce XIII 11. 2092-23 Stanovanje dvo- do trisobno iščem r marcem s kopalnico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod .Solnčno«. 2161-21a Dvosob. stanovanje zračno ln prostorno, s kopalnico. Išče tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »1. Maj«. 2147-21» Sobe išče Beseda M farm, davek < 01», «a šifro »U dajaajt aaslova 1 Dia Najmanjši INHi O 01» Stalna uradnica 15če lepo opremljeno sjlnčno sobo s posebnim vhodom ter z uporabo kopalnice blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prijeten dom«. 2139-23» Prazno sobo ličem za takoj s »upa-r:ranim vhodom v Sp. Slškl. Ponudbe v oglas, odd. »Jutra«. 2233-33 Lepo sobo Iščem t tO.—-15. februarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iilro »Točno plačilo«. «204-23,» V St, Vidu ilčem opremljeno sobo za par določenih dni v mesecu. Ponudbe na Aloma CompaJiy. d. z o. z. Ljubljana, pod »Tr-p >VRkl potnik«. .2239 23a Sobo odda Beerds 1 Oia. davek 2 Oia <» Iifro «11 dajanie naslova 1 Din Nalmanji! tnesek 17 01» Sostanovalca Spre ime Rladarottl. Pred škofijo 19. 2006-23 G. sostanovalca v čisto sobo za 16^ Din sprejmem na Vrtači št 3 170! V Opremljeno sobo •»•Idam 2 solidnima oseh.i ma. Kaelov v vseb pošlo vaTtilcab »Jutra«. Opremlieno sobo separirano odda boljša rodbina, — stanujoča v centru, stalnemu ln solidnemu gospodu. Naslov v v.seh poslovalnicah »Jutra«. 2143-23 Jazbečarje odlikovanih staršev, prod« Vrenjak, Rožna dolina — cesta VLI\"2. 3344-2T Rjav seter belo liso na prsih ln na vseh štirih nogah se c zatekel. Dobi se pri Elite«, Prešernova ulira 2122-27 Mladi foksterijerji t ro«lovnikom. kakor tudi plemenske psice ,vse odlikovanih staršev, n.iprodaj v Z,g. Šiški, Vodnikova 71 Lovskega psa 'ptiča rjaš prodam. Kupim pa p«a čuvaja. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 2301-27 Hareer kanarčke na boH*nl razstavi dosegli odlikovano mesto prodam, samce ln samice Joie Bltenc, Kar-lTvIka cesta 9 II. 22-19-77 Male papige, eksotične ptiče, kanarčke čistokrvne liarcerie .izvrstne pevce in snmice za paritev proda Ko«, Nunska ul. 3. 2230 27 Dekle z dežele staro 3<» let. pridno in pošteno. posestnlca 8 oralov zemlje iu .VMil l>in, se ieli poročiti z uslužbencem ali D-isestnikom. Zemljo tudi proda. Dopise na podružnico ».Jutra« v Mariboru uod značko »Tajno«. 19?' K Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanie aaslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parne pekovske peči in stroje postavlja »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 2j. Zastopnike sprejme v vseli kra b. K 30 Inteligentna gdč. ieli v svrho 'enitve zna nja z g. častnikom — po možnosti aviatičarjem sli infenjerjem. 2t*»t-2.> Takoj poročim inteligentno damo, v starosti od ;J5—1"» let, event. tudi vdovo z ženskim detetom. Ločenke ne pridejo v poštev. Predpogoj srčna kultura, inteligenca in čed na zunanjost. Denar ali posestvo ni pogojno, ker posedujem sam preko pol milijona Din gotovine in posestvo, vendar je zaže-ijeno. da im« tudi dama nekaj svojeira. Točne p nudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Celju P". I značko »Res<-n kandidat-. Pliko pod zajamč«ro di-skr"-ci;o vrnem. Sobo 9 dobro domačo hrano ali brez oddam takoj 1 ali 2 prip^ostlm osebam. Mesečno 375 Din. Krem-2ar, Karlorska 26. £203 23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam mir neinn goepodn v 1 ulici 31, visoko pritličje, desno. 3i73-i3 I>epo sobo za pisarno oddam fakoj ali pozneje. P"izve se v drogeriji llermes na Miklošičevi cesti 3«. 3238"23 Dve sobi veliki sil msnj«i. s souporabo telefona, v I .nadstr. nad kavarno F.vr„y>a oo sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«. aJW-23 Soln"no sobo v centru uesta oddam stalnemu .'ospodo. X.i«lov v vseli poslovalnicah Jutra 2240 ?.' Sobo oddam gospodu na Jurčičevem trgu 2'!. 2277-23 Fino sobo oddam 2 gospodoma «11 zakoncema brez otrok — t uporabo kuhinje, tiiovska steza 6/IT. 3;U>-23 Beseda M para. davek Z 01». ta šifro ajl dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši tnesek 12 Dio. Zlat obesek od nlun.1, t rubinom in ze- firjem, s« m izgubila. Naj; ditelj naj proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 2(03-28 Zlata zapestnica verižna se Je zgubila. — Proti nagradi naj sc odda Maurin, Stari trg 2 in. 2221-28 rul ie»eda t Dia, davek 2 Oia • šilro ali dajanje aaslov« Oio. Najmanjši tnesefc M Oia Prikupno damo iz kraja ob železnici, išče za »ku|me izlet« premožru, treuotno nezadovoljen gospod. Slika tii/.eljeiia. Ponudhe na oglasni oddelek tjulra« poodično. . unudbe na oglasni oddelek Jutra u.hI šilro »l'r»a ijuoezeii«. 3014-34 "Prijatelja boljšega, naobraženega gospoda srednjih let, poštenega ln zdravega fceli spoznati mlada gospa prlkvt>lllve zunanjosti. Diskretnost predpogoj. -Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod 'Lepo diskretno prijateljstvo«. 1680-24 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam gospodu v centru mesta Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3373-23 Zračno sobo » poseb. vhodom in elek Uiko oddam tako,,, event. * hrano, fcabjek štev. 6(1. 2:74-23 Sobo solnčno in zračno, t vhodom • stopnjic takoj od dam na Sv. Petra ce«tl it. 91/1. Gospodično sprejmem n« hrano In sta novanje v centru mesta Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. Si*« 2* Za 80 Din mesečno spretrriem sostanovalca, preprosteea poS+eneca. čedneva. k1 Je ves dan v slu*bi Flo-t'lanska 40 podstrešte srednja vrata. 2230-23 Prijateljstva leipega. Iskrenega. na podlagi simpatije želi zaradi osamljenosti mlada zdrava gospa prlkuplji-ve zunanjosti z značaj-nlm. visoko naobraženlm p is podom sredntlh let Obojestranska dlskreclja l:i medsebojno spoštovali le častni predpogoji — Dopise na oerl. odd. »Jura« pod »Nesebično pri-ateljstvo«. 1681-24 Dve gospodični vedno pridni, želita dopi snvati z enaliiuia go«j»o-doma |>od šifro »Beatrika-: W1-24 Kateri starejši g-> pod bi posodil dami 4100 D!n v kntlžlcl ali denarju. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Sigurna vrnitev«. 2185-24 Kateri dobrosrčni gospod bi posodil mladi gospodični flflO Din? Ceni. ponudbe na podr. )>.Tutrn« Maribor pod šifro: »Mlada ljubav«. 2265-J4 WZT!HT79 te«ed» 1 01» davek 2 Dir il Mtr« »Ii J«i»nl» l»v, t Oin Naltniinlll »neseš 2» 01». 2enitve in poroke bo!l*r t; hranilni knjijici kup" mizarstvo »Sava«. MlVloši če v a cesta 6. 9280-29 T nformacije Davčne prijave pritožbe, prošnje za odlog. informacije daje: — »Davčna poelovalnlc»«. Ljubljana Miklošičeva V, II. nadstropje. 2368-31 TRPEČI Da žolčnih kamnih in žolču poskusite žolč ti i čaj iz lekarne Mr! ph. L JAKO BO VI CA, Zagreb, Ilica 16.5. TA VAM BO POMAGAL! Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 47 Din ovojček ali naravnost pri izdelovalcu s povzetjem: en zavojček Din 49.50, dva zavojčka Din 96.— S. br. 27413 od 28. decembra 1934. NEiNElfHEROLDoH 2AL.TOVARNE GLASBI1 MARIBOR št-loi. Sigurna eksistenca«. 1290 CITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA L. WOLFF: 12 Pokonci slavo »To, da človek gleda na red. Da drži 6amega sebe v redu!< Zasmejal se je. >Ali ne govorim kakor kak Nemec, ki hodi pot svojega življenja po naprej določenem sporedu?« Sarlota ga je začudeno pogledala. Platonova je postalo sram, da po jo smejal, in v zadregi se je pogladil po glavi. >Ali ljubite atonalno glasbo, madame?« ;Ne vem, kaj bi rekla.« »Po mojem mnenju je v atonalni glasbi čudovito pomirjenje. Naši živci ne prenašajo več milega blagoglasja sladkih napevov. Vsak sladki nnpev dobi čez štiri in dvajset ur značaj lajnanja. Seveda ima tudi lajna mnogo dobrih lastnosti. Jaz na primer —c Mahoma ]e premolknil in zamišljeno pogledal Šarloti v oči. >Vam l>o težko živeti, madame,« je žalostno dejal. »Prelepi ste. Lepota je nevaren dar.« Otožno se je nasmehnila. -Ca pa«f=e, gn.«pr>d Platonov.« 11. Frank Ditmar je sedel s svojim stricem Moschenheimom pri večerji v mali, siromašni obednici in poln sočutja gledal 6tarega moža, ki so mu prinesli samo ovseno kašo in kozarec mleka. »Čudiš so, da jc moja obedniea tako ubožna, jeli? A kaj bi mi bogata obedniea, ko ne smem ničesar jesti!!« Harrv Mosclienlieim sc je z zadovoljstvom ozrl po goflih stenah. rln sploh je razkošje zelo smešna reč. Razkošje vpliva sa.mo na t ste, ki si ga ne morejo privoščiti.« Popil jc požirek mleka. »Prejšnje čase setn zbiral dragoceno slike. Kaj bi človeku slike? Prodal sem jih. Z dobičkom, kakopak. Imel sem veliko knjižnico. Kaj bi ini knjige? Komu pomaga, modrost, ki je nakopičena v stoti^orih zvezkov? Nikomur nič ne pomaga. Ljudje so in ostanejo brezupno neumni. Svojo knjižnico sem podaril kaj vem kateri smešni univerzi. To je seveda dobra reklama za hotel ,Montrose'.< Starec se je pikro nasmehnil. »Verjemi mi, dragi, vse to je popolnoma nezmiselno.« »Tudi bogastvo?« je prežeče vprašal Frank Ditmar. »Nemara da. Za zdaj še ne vera. Cez nekaj let bom vedel. Vse-kako je denar moč. A najbrže je tudi moč nezmiselna. Za zdaj se ne vem.« Posrečilo se bo, je pomislil Ditmar, čeprav mu je srce tesnobno razbijalo. »Kako je pa e teboj?« je ravnodušno vprašal Harrv Moschenheim. »Kaj dela tvoje lepo posestvo?« >Z menoj je slabo, stric Harry.« Starec je nezaupljivo privzdignil obrvi. »Kako to?« »Posestvo sera moral prodati, stric Harry.« »Zakaj?« »Izgubljena vojna je kriva. Posestvo je bilo na Poznanjskem, kakor veš, stric Harrv. Poznanjska pokrajina je zdaj poljska.« »Nu in?« »Ker nisem hotel optirati za Poljsko, eo me izgnali: moral sem prodati posestvo za slepo ceno.« »Zakaj nisi optiral?« »Domovine se nisem mogel odreči,« je vzkliknil Frank. »To pač razumeš, stric Harry!« »Nikakor ne razumem!« jo ravnodušno odvrnil Harry Mosohen-heim. »Ce bi mi danes hotela država vzeti hotel, ako ne postanem pri tej priči Eskimojec, bi se neutegoma potrudil za eskimojsko državljanstvo.« Frank se je premagal in pomolčal. Za Šarloto gre, je pomislil in stisnil zobe. >In kaj si delali potem, ko je bilo posestvo prodano?« »Oženil sera se, stric IIarry. S Šarloto Gieevius iz Darkehmena, hčerko tamkajšnjega pastorja.« »Ne poznam.« Frank je hitro vzel iz listnice Šarlolino sliko in jo podal stricu. Harry Moschenheim je pogledal fotografijo, rekel: »Zala« in jo dal nazaj. »Ali imaš ženo s seboj?« »Ne, 6tric Harry. Ostala je v Berlinu. »Pri sorodnikih?« »Ne. Sarlota nima sorodnikov. Sama je na svetu. Stanuje v pen-ziji baronice Barsekow na Augsburški cesti.« »Neki baron Barsekow je bil poraivač posode v mojem hotelu,« je dejal Moschenheim in gledal nekaj časa v zrak. ^In kaj si storil z denarjem, ki si ga dobil za posestvo?« »Z nekim tovarišem sva ustanovila banko, stric Harry.« »Ali kaj razumeš o bankarstvu?« »Ne dosti, stric Harrv,« je skesano rekel Frank. »Veliko uenin^ sva morala plačati.« Starec se je zaničljivo nasmehnil. »Takrat so bili na Nemškem hudi časi, stric Harrv. Človek res ni vedel, kaj bi začel.« Dolg molk. >Banka je šla seveda rakom žvižgal?« Frank je pokimal. >In kaj delaš zdaj? Kakšne opravke imaš v Newyorku?c Frank je globoko zasopel. »Hotel sem te prositi, stric Harrv. da bi nama pomaga'1.« Starec je stisnil oči, kakor da bi se mu bleščalo. iKako si misliš to pomoč?« *Rad bi vzel na Nemškem majhno posestvo v zakup in začel iznova. V kmetijstvu nisem nepodkovan. Zelo priden bom, stric Harry. Ce si tako dober, da nama pr»sr»diš deset tisoč dolarjev, sva rešena.« Harrv Moschenheim je porinil mizo od sebe. skočil pokonci in z grozo vzkliknil: »Deset tisoč dolarjev? Deset tisoč doiarjev? Znoreli ste, vsi. kar vas živi v Nemčiji! Nihče izined vas več ne ve, kaj je denar Deset tisoč dolarjev? Nezaslišano!« Frank je boječe dejal: »Deset tisoč dolarjev pač ni mnogo za človeka, ki toliko zaslušši kakor ti.« »Nihče ne služi v svojo lastno pogubo, dragi moj.