Uhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov. l»,ued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE U redni A k i in upravntikt prostori: 2657 South Lawndale Ave. Office of Publlcatlon: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 41)04 l £70—YEAR XXXVI Cena lista je $6 00 Jf SSL«! "SSS^^dl^uS ciSaiS' il Siroti*? CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 1. DECEMBRA (DECEMBER 1). 1844 Subscrlptlon $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 235 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in seetion 1103. Act of Oct 3. 1H17, authorued on Juiu- ItfIH Rusi in Titovi partizani v ofenzivi; p\DftFTfQT™; Domaie VMti ■■ ■ ■ ■■> j - i ■■ rKUIljiAVaUVNU zavezniki v akciji na zapadni Mi zagotovilo Deveta ameriška armada izvojevala nove uspehe v prodiranju proti glavnemu mestu Socialist foTfMTCl Porurja. Ostanki nemške sile zdrobljeni v bitki pri Hurtgenu. Kanadske čete udrle v uglj^g i)IqJq Nemčijo iz Holandije.- Ruske armade oku- P ' pirale čez 350 naselbin v ofenzivi v južni Ogrski in severni Jugoslaviji in raztegnile fronto na 93 milj.—Ameriški letalci napadli japonski konvoj in potopili deset transportov in tri rušilce LONDON, 30. nov.—Ruske in milj južnozapadno od Budimpe-jugoslovanske partisanako enote šte; Mohač, 80 milj južno od ogr-bo prodrle 25 mili zapadno od ske prestolnice, in Bataszek, 85 Donave v južnosapadnom dolu milj južnozapadno od Budimpe-Oarske Cilj novo ofenzive je šte. Nemško poveljstvo je pri-obkroiiiev Budimpešte, glavne- j znalo izgubo Peča in Mohača, nega mesta Ogrske, in prodiranje P« Bataszeka. Mikolajczyk ignoriral apel za sodelovanje do avstrijsko moje. kar bi preprečilo nemškim oboroženim silam beg z Balkana. LONDON. 30. nov.—Čete ameriške devete armade so okupirale nemško mesto Lindorn v veliki | ofenzivi, ki se razvija v smeri proti Dusaoldorfu, glavnemu mestu Porurj*. Nemška obrambna črta ob reki Roor se je začela krhati pod udarci ameriške oborožene sile. ki šteje 275.000 mež v 23 divizijah. Iz Berlina peročajo, da je Eisonhower vrgel v ofenzivo na zapadni fronti 70 divizij ali približno 900.000 mož. • Pariz. 30. nov.—Deveta ameriška armada je obnovila napa-de na nemške pozicije in izvojevala nove uspehe v prodiranju proti Dusseldorfu, glavnemu mestu Porurja. Okupirala je sedem porurskih mest po spojitvi s prvo ameriško armado. Prvi oddelki devete armade so dospeli do točke, ki je oddaljena samo 25 milj od Dusseldorfa. Sedma ameriška armada, kalen- poveljnik je general Alex-mder M. Patch, se je obrnila od Slrasbourga, glavnega mesta Al/actje, v severozapadno smer m /acela prodirati proti Bavarci i Zasedla je Erstcin, Bisch-huli/, IJhrvviller, Andlau in Ma-I/riilinm. Vse ozemlje na zapadni strani reke Roer, severno in južno "d Ju lic ha je pod kontrolo de-• ■le ameriške armade. Nemci " i a/dejali dva mostova na tej i' ki v bližini Julicha. Zadnji ostanki nemške sile so I Ii zdrobljeni v gozdu pri Hurt-i' nu Ameriške čete so dospele :<> iavnine na zapadni strani !'. Ima. nemškega industrijske-; .« m komunikacijskega centra. Ti • tja ameriška armada pod i eljstvom generala Pattona m udu a naprej v industrijsko . ii sko kotlino na 28 milj dol-i 11 ,,nt i Prvi oddelki te arma--» . približali Saarlauternu, ! i ic.uenajii, Merzigu, Forbachu S.ii i egueminesu. ''•■t«- prve kanadske armade l»mi e proti sovražniku na ■krm ozemlju. Udrle so v ' • ■ n.« i j m iz Holandije in zasedli tiatcgičnih točk Z.ive/niški glavni stan poro i i jr ( ez dva tisoč ameriških •'•>. mrtalo bombe na mesta in i . 't ijska središča v severoza • ■mi Nemčiji. Tarča bombardi • ja i/ zraka so bila mesta ' m.m Misburg, • Essen, Neuss H i «■ i bo i g Američani so vrgl • d' .i tisoč bomb nu ta mesta -« dva bombnika sta bila iz jma v napadih na ta mest? London. 30. nov,—Moskva p' 1 • ia vi t tisk«* ai made prodi o ilj dale« onstran I>mavi i m Ogrski m i.iztegnil« ' ■ .1 '»3 rt n I j Mai *al Stalir odredbi dneva na/na > - rusk« sile okupiral« ■h t elbm v ju/ru < >g' Tretja ruska armada in jugoslovanski partizani so prekoračili Donavo severno od kraja, kjer se reka Drava spoji z Donavo. Moskva pravi, da so ruske čete v akciji na ozemlju, ki je oddaljeno sto milj od avstrijske meje in 130 milj od Dunaja, glavnega avstrijskega mesta. Leyte. Filipini. 30. nov.—Ameriški letalci so napadli japonski konvoj, ki je bil na poti proti temu otoku. Bombe so potopile deset transportov in tri rušilce. General Douglas MacArthur poroča, da je najmanj 4000 japonskih vojakov utonilo. Japonska letala, ki so ščitila konvoj, so bila razpršena. MacArthur poroča, da so se vsi dosedanji japonski poskusi glede ojačanja vojaške posadke na Leytu izjalovili. Enote ameriške bojne mornarice in letalske sile so v zadnjih treh tednih potopile 26 japonskih ladij in transportov. Sodi se, da je najmanj 21,000 Japoncev utonilo. Deževni nalivi še vedno ovirajo ameriške operacije proti japonski sili na otoku Leytu. Slednja je koncentrirana v Ormocu Načrt za pomoč delavcem v evropskih državah sprejet DELAVSKI ODBOR KRITIZIRAN Kriza se poostrila v Italiji Bojazen pred civilno vojno Rim, 30. nov.—Položaj v Italiji dozoreva za civilno vojno. No-| benega izgleda ni. da bo vladna kriza, ki je nastala zaradi resig-1 nacije vlade premierja Bonom.-ja rešena s kompromisom. Bojne črte so bile že potegnjene kar priznavajo tudi voditelji na obeh straneh Italija stoji pred odločitvijo. Izbirati bo morala med konservativnim kapitalističnim vladnim ustrojem, kakršnega je imela v dobi pred Mussolinijevim režimom, m demokratično vlado. Vsi odgovor m voditelji priznavajo nujnost radikalnih socialnih reform. Kriza se je poostrila zaradi in tervencije Velike Britanije Noel Charles, britski poslanik v Rimu je izjavil, da je proti temu da bi grof Ca i lo Sforza postal predsednik nove italijanski vlade. Razkol med desnica!ji m levi čaiji m- J1' povečal Prvi so za zeli stališče, da mora vse služiti državi Oni so proti odstranitvi fašistov l/ utadov Levičarji so se izrekli /» dra stično akcijo proti fašističnim elementom Oni tidijo da j«' P" 11 ehna opeiarija. da si' te »h mente i/loči m likvidira .Jogo* . pon lavi 11 ijjo\ i u ivih »ti kater« f en 71VI S r u'l..t sW«, o grm UvM'h< *o Rus . P«< London. 30. nov,—Predsednik Vladislav Raczkiewicz skuša rešiti krizo poljske vlade. On je poveril sestavo nove vlade To-masu Arciszevvskemu, voditelju socialistične stranke. Jan Kvvapinski, ki je tudi socialist, se je zaman trudil v naporih za formiranje nove vlade, ki naj bi nasledila ono, katere predsednik je bil Stanislav Mi-kolajczyk. Slednji je vodja kmečke stranke. Mikolajczyk jt5 ignoriral apel za sodelovanje. Arciszevvski, kakor Kvvapinski, je znan kot sovražnik sovjetov Tudi v primeru, da sestavi vlado, se ne bo dolgo vzdržala na ki milu. Vojna v Evropi se bo zavlekla Premier Churchill svari pred optimizmom Londep. 30. nov.—P r etn i e r Churchill je v svojem govoru v parlamentu omenil možnost, da se bo vojna v Evropi zavlekla čez poletje, ona na Pacifiku proti japonskim silam pa za nedoločen čas. | ' Vse naše zadeve do najmanjših deta j lev dominira vojna," je rekel Churchill. "I/- tega razlo-! ^a svarim parlament in ljudstvo, naj se ne udajate optimiz-| mu, da bo konflikt kmalu kon-1 čan. Sovražnik razpolaga še z ogromno oboroženo silo, kar moramo upoštevati." Churchill je omenil po tež. koče na zapadni fronti, zaeno pa je pohvalil britske, kanadske m ameriške sile. ki se odločno in lunaftko bore proti sovražniku kljub potežkočam. On je povedal parlamentu, da je Antverp, belgijska luka, odprt plovbi m 1 da t|a prihaja orožje, strelivo m drugi vojni material za zavezni-' ške armade Nov grob Chicago.—Dne 2S> nov. je v Lvonsu umrl Frank Potokar, star 88 let in član društva 270 SNPJ. Rojen je bil v občim Cerklje pri Krškem Truplo U ži pri pogrebniku na 8120 Salis-bui v ave , Lyons Pogreb se vrši v soboto, 2 dec., ob zjutraj Pismo la Jugoalavllo Chicago. — Frank Rezinovtch priprave za splošne volitve v jugoslaviji BruaelK Belglja.-P r •im i e r]Ljud$tVO odloči glede ubert Pierlot je pozval člane povratka kralja Belgijska gerilska grupa posvarjena Anglija podprla belgijsko vlado Hubert Pierlot je pozval gerilske grupe, naj se pridružijo popularni armadi, zaeno pu jih je posvaril, du bo odredil akcijo, ima pismo iz Jugoslavije od An- če su ne bodo odzvuli pozivu. Francoski general svari Nemce Eksekucije talcev za umore vojakov r ik 1 Masne aretacije v Palestini Kairo Kgijit. 30 no\ i is« b n bilo aretiranih \ P*'4 r,; \ /\e/i z umorom lorda M neja butskega poslanik.. Sfednjerr vzhodu I bil umor j< fi v K.iifo , i -..iI« <,dr« dil.i ČVz WHl d a r 11 k 1 F.eiptfck. Pariz, 30 nov -General Jai (,uea LeClerc. poveljnik druge francoske oklopne divizije je objavil pioklamaeijo v Stias bourgu. glavnem mestu Alzurij. , grožnjo da bo pet nemških talcev ust l eljefilh za umoi en. ;-a fiancoskega vojaka Geneial |e naznanil, da odi« <1 |)(i x pioklarnaeiji stopi v m-Ijii v«, to soboto Ta dob* a smrtn -kazen za one ki ne oddajo <.»«»> Ja francoskim vojaškim avtor it« tam sleherni nemški vojak k |„ preoblek« I v ' fN 'III" obli ko I,o ustreljen Kot dezerler Ki aneoska vojaška polieiju j« j»rev/el.i kontrolo v Stiasbourp ob ia vi pioklarr»M«ije Zavezniška pomot grškemu ljudstvu VVashington ^ r :v> P' a vi d.. v» I, na potrt«»« New Orloane. La., 30. nov.— Delegatje na konvenciji Amerike delavske federacije so soglasno obnovili in potrdili zagotovilo, dano predsedniku Roosevel-tu, da unije ADF ne bodo vodile stavk, dokler traja vojna. Zu-devno resolucijo je predložil konvenciji John P. Frey, predsednik departmentu kovinarskih unij ADF. William Green, predsednik ADF, je po sprejetju resolucije izjavil, da bosta generala Dvvight 1). Eisenhower in Douglas MacArthur obveščena o akciji konvencije. Druge resolucije, sprejete na konvenciji, poziviijo kongres, naj prekliče Connally-Smithov protistavkovni zakon, ki tudi prepoveduje delavskim unijam trošenje denarja v političnih kampanjah. Konvencija je obsodila rasne diskriminacije in zahtevala odpravo volilnega davka v južnih drŽavah. Načrt, da ADF zbere sklad milijon dolarjev tn"pomoč delavcem v osvobojenih evropskih državah, je bil odobren. K.ou-veneija se je tudi izrekla za sodelovanje Amerike v naporih, katerih cilj jo ustanovitev mednarodne organizacije za vzdrževanje in zaščito miru po vsem svetu po zskl j učenju sedanje vojne. Delegatje so |x»trdili stališče članov eksekutivnega sveta, ki so odklonili vabilo Kongresa britskih strokovnih unij, naj pošlje rezperezntante na mednarodno delavsko konferenco v Londonu Vabilo je bilo odklonjeno, ker se bodo konference udeležili predstavniki ruskih unij, ki p«, izjavi voditeljev AF niso svobodne, temveč orodje sovjetske vlade. i Green in drugi voditelji ADF I .so kritizirali federalni delavski odbor Očitali so mu, da je pristranski v prilog unijam Kon-uresa industrijskih oi guni/.uelj m v škodo unijam ADK Napa dali so tudi vojni delavski od bor, ker se je izrekel proti reviziji mezdne foi mule malega jekla Danes se bodo vršile volitve uradnikov, nakar bo konvencija zaključena Predsednik unije ADh hvali Hillmanov odbor :i(| noV -Petei llo teja Rezinovichu. /glasi se naj osebno ali pismeno pri Ameriškem rdečem kuhi, 818 S. Mi-chigan ave., Chicago. 111. Is Cleveland« Cleveland, Ohio V bolnišnico Lakeside se je moral podati Anton Wapotich, finančni tajnik društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. Člani naj se v vseh društvenih zadevah7obračajo na tajnika VVilliama Candona.—Dru- Vlada se je odločila za pre-osnovu narodne ailmade, da se poveča njeua udarna sila na frontah," je dejal Pierlot. "Velika Britanija nam je zagotovila pomoč pri vežbanju in oborožitvi te armade, Vlada je izdala ukaz kot predstavnica ljudstva in zahteva pokorščino." General VV. F. Erakine, načelnik britske vojaške misije »v. Bruslju, je dejal, da bodo zaves*' ima Anthony J. Fortuna je bila nlške čete pomagale pri vzdrži uradno obveščena, da je U. nov padel v Franciji edini sin An-thonv J. Fortuna ml. vanju miru in reda v Belgiji, Več tisoč članov gerilske sih se je jmi objavi poziva predsed mku belgijske vlade zbralo pred parlamentom in demonstriralo proti ukazu, naj .s,e pridružijo redni armadi. To je bila ena faza opozicije proti vladi, ki je zabredla v krizo, ko ho trije ministri reaignirali. lz vlade so izstopili Albert Marteaux in R. Diapy, komunista, in F. Deman.v. Marteaux je bil minister zdravstva, ostala dva pa minitdra brez pol tfelja. Kriza je nastala ns seji čia nov kabineta, ko se Je večina Chicago, bllM predsednik unije raz vazal rev mleka včlanjene v Ameiiski delavski federaciji, je pohvalil bona .......... .. akcijo K..O-! sovjetskim Mlam industrijskih oigani/a«-iJ Naeelnik «xibora je Sldney I 'II mJ|h pr^tsednik unij«- A mu Iga ,,.,1 Clothing Workeis Ho boio/« ,M. c.ote, ki se je .Kiločlla za »>«m stiani netilke aima'k pnitl Petra DR. MAČEK SE UMAKNIL S PO-' ZORISCA Moakva. 30. nov.—Po izjavi reprezentantov maršala Tita v Moskvi se bodo vršile splošne volitve v Jugoslaviji kmalu po osvoboditvi dežele. Pri teh bo ljudstvo odločilo o vprašanju, ali se kralj Peter vrne na prestol ali ne. \ Ljudstvo je že dobilo zagotovilo, da bo Imelo priliko, da izrazi svoje mnenje glede monarhije. Skoro gotovo je, da se bo večina izrekla proti povratku krni ju Pet rs v Jugoslavijo. Volitve se bodo vršile v okvl-iii ustroju narodne osvobodilne fronte. Star e Jugoslovanske stranke ne bodo reprezentlr^ne iz enostavnega razloga, ker ni-mujo več zuslombe pri ljudstvu. Hrvaška kmečka stranka je v ru/sulu in njen vpliv je izginil. Dr. Vladimir Muček, vodja te stranke, se Je umaknil s političnega pozorišču, dočim ao bivši čluni tu stranke stopili v vrste partizanov ln se navdušili za program obnove Jugoslavije, ka-terega je začrtala Titova osvobodilna fronta. Srbske stranke in frakcije, katerih prngrumi ao bili nacionalistični ln centralistični, ao tudi izginile Voditelji teh ao pobegnili I/. Jugoslavije; Izgleda, da se bodo vrnili, nI. General Drsžs Mihajlovič, bi vAi vojni minister v ubežnl ju-gohlovuiiskl vladi, In njegovi Francija proti bloku zapadnih držav Sporazum z Anglijo, Rusijo in Ameriko Parts. 30 nov Francoski dl plomuticni ln politični krogi se četnlkl so bili razpršeni. V Mos ,e strinjajo s sugestijo britske kvo dos,»elo ,M,ročilo pravi da ■ * * je Mihajlovič z nekateilrni svo-imi prljatidjl pobegnil Iz Jugoslavije v Italijo. Osvobodilna fronta je edina politična Sila, ki Aleje v Jugoslaviji Očitno Je >.e zdaj, da njeni voditelji ne bodo osvojili ali posnemali tipa starega francoskega purlumentamega režima, ki je povzročal kuvsanje na Balkanu pred vojno ln je omogočil diktature v vseh balkunsklh državah Voditelji Osvobodilne fi tinte v Jugoslaviji se ogrevajo /u novo demokracija, kl se Im» lahko pillugodllu položaju nu Balkanu n ban )•' imenitno delo nji m vzbudil rneoi izvršil volilni kalupa l»ol*t irilo zaVOht Cerkveni svet proti zvezi z Vatikanom Pittsbui j-di, Pa 30 nov I IM|nl HV. t piotestant«»vsklh «ei kva I«" soglasno spiejel t« s« J" tlu« i piotl katrl.i m je iziek« ustanovitvi dipl"0,atlčniii A met iko »n Vatika o« t U« 1 it«*« 1 R. soli .< n ■ i' 1 a Ogrski kmetje hooperirajo z Rumi ri' n i, da bi V ».tika , mei i h k' vlade glede ustunovltve bloku zapadnih evropskih drŽSV po zu-ključenju vojne. Diskuzlja « tem Je povezana s povabilom premierja Churchillu, zunanjega ministra Eduna in predsedniku Rooseveltu, nuj obiščejo Frun-cljo. Eden se je izrekel za ustanovitev bloka /iipudnih evropskih držuv po konferenci / belgijskim zunanjim iiililistiom Spsokoin. Po poročilih v francoskih li»Hli nuj bi Vehku Britanija, Franci-j ju, Uolundlju m Belgija tvoille jedni bloku. Francoski kiogi so zavzeli stališče, »la tak blok bi le t vol 11 del večjega mednarodnega ustioja General Charlus de Gaulle, predsednik zaCasnr francoske vlade, se je iziekel proti lolllil-runju bloka zupudnlh držav, ka-teiemu bi nasprotovale v/hodne evropske drŽave. < >n je zu sklenitev popolnega spoia/uma med Kiuncljo, Veliko Biitunijo. s«»-vjetsko Rusijo in Ameriko De (iuiille je tekel, ilu bi sejailieiišk moi ala Ameiika zanimati za evtopsko politiko iz ra/loga ie ševanja glavnih evropskih pro-bi« inov Ako Arnetlka ne bo h'» telil sodelovati bodo Kiatielja Velika Bi It uri i jm ln Rusija f«»i n, 11 a le novi zvez<» Kiaiicosku vlad« naglasu važn«»st inednu lodrte ot gunlzael je, v kati 11 naj Iti jrrn-le vse države irpie/enta • i jo I >i žave, l« i imajo etiuk«' • k««tiornske m |/arlammt dal zaupnico Kmgu MM.,*a .K,- '«' Odpor ftroti Nemcem u Slovaki ji Bonnet imenovan za poslanika v Ameriki |\m/ 30 nov -£lanl francoskega rninlsti skegu »veta ao imenovall II Bot.neta 7* P'»«la- mka >. Ameriki Bonnet Je bil n,ir i-,tei z.» u fot ttiaelje v ikIIvm M, ^i.nul« l>«- Oaulla v Alžlru, Alz«-i ii.i Kepatriacija jugo-slovanskih beguncev D C Ji Naznani ki pfi*k |jud*t\ i klali \ /di il /a1« /ii l^i Off) j r i 'tiui i r k< 1, i 30 nov — udav l )a je t iug'Milovanskl iti tudi večjegu dela ostalega sveta. Iz te agonije se bo Evropa mogla iešiti le z ustvaritvijo novega družabnega reda na principih zadružništva in demokratičnega socializma. Te besede naj bodo uvod k naslovu članka, ki bi se tudi lahko glasil: Ameriška zunanja politiku.. To politiko je zadnjih dvanajst let (par mesecev manj) vod'l Cordell Hull, ki je radi bolezni in visoke starosti te dni resigniral »n je zda?deležen polno slavospe-vov. Seveda ni te politike vodil sam, marveč tudi predsedntk Roosevelt, ki ima v vseh važnih zadevah končno besedo v tem področju. — . Zo zunanjo politiko te dežele sta odgovorna oba: predsednik in dižavni tajnik. Ne mislimo zanikati slave ne prvemu, ne drugemu, toda v aadnjih dvanajstih letih je bila ameriška zunanja politika čudna stvar, polna kontiadikeij, nejasnosti in zapasenja velikih zgodovinskih priložnosti. Takoj prvo leta po nastopu službe sta Roosevelt in Hull "torpedi rala" svetovno ekonomsko konferenco v Londonu. Slo je za saniranje svetovne valuto in evropskih valut, ki so bile v pravem kaosu, kakor je bila v kaosu tudi mednarodna trgovina. Ker je bilo za saniranje obeh: svetovne valute in mednarodne trgovine potiebno, da Amerika pristane na večje koncesije, predvsem v odplavi carinskega zidu. je ameriška vlada to odklonila, nakar se je konfeiencn razbila in svet pogreznil še v večjo gospodarsko krizo. Cordell Hull je potem z rasnimi poedinimi državami začel sklepati p referenčne trgovinske pogodbe, s katerimi je zbil navzdol carinske plotove. To politiko "favoriziranlh narodov" jc dosledno zasledoval vsa li ta in si s tem iztekel nnjvečje zasluge. Diuga svetla točka in sploh največji triumf Rooseveltovo admi-i listi acije v zunanji i>olltiki It' razvoj politike "dobrega sosedstva" napiarn državam latinske Amerike. Roosevelt ln Hull sta napravila konec tipičn' imperialistični politiki napram Mehiki, Centralni m Južni Ameriki. Ta politika je trajala skozi več kot tri desetletja m je po vsej latiiuki Ameriki prinesla Združenim državam le mrž-njo m sovraštvo. Ta politiku je biln /nnnn kot "dolarska diplomacija," "politika /rušenja "dobrega sosedstva." Na drugi Mium pa je tel i Koosevelt-Hullova politika napram Kitaj, ki in Japonski nič diugega kot velika kontradikcija. Ko je Japonska leta 1937 napadla Kitajsko, je Roosevelt ignoriral nev-tialiiOHtni zakon; skori vec lit. ko je krvavela Kitajska, sta s Hullotn igiala politiko ptiča noja mi msta hotela videti vojne na Daljnem \/hoe strani. Kupčija je bila dobra, pro-f i u veliki . . Japonskim imperialistom te omogočila tudi velike kicdi'« samo da jc bil v te < biznis na račun človeške krvi—yw, tudi ki vi amnitkih vojna-*U kovtdnim narttofii svetovni mir. K* i novo svetovno klan r<( ose vt lt 'n Hull postopala napram &pan-tm dt nokraticnt španski vladi, katero st.i Vlado krvnika Franca sta priznala brez po- l i.r <■> n- šc dane, "person i grata" v Wa»h« i - ta tu o ■ t Dal lani. llabsbui zanotn Otonom 1'ol-tika samih kontradikcij . . . !• i Nt met i sta Hull in Roosevelt zaslcdo-i». I it i K' > i«ik.ti |f Mitlei ptičel s krvavim i i t,. |» litik.i )*• bila na vsej črti negativ-vtekfga načita. k.ti naj zraste na po-• ) sta Hull m MooNcvelt /apasla največjo f t« kdat nud»la k.ikun državnikom. Ame-jajno ptiliko, da bi bila takoj |m» sprejetju tonila |h*-«I svet s kakim poštenim dale-n moki >t 1(110 evrtipsko tfdeiaci)u m tiajesv .t ni ntoriln s*- Jc dahe* (stln^sjo temelji za pa se joče za dolarjem, dočim' brezplačno. POROČILO O PRISPEVKIH S SEVERNI STftANI CHICAGA / - Chicago, 1)1- — Na zadnji seji podružnice št. 2, SANSa smo sklenili, da gremo nabirat prispevke in obleko od hiše do hiše in tako pomagamo nakupiti najpotrebnejše našim ljudem v stari domovini. Dasiravno je v tej mali slovenski naselbini na severni strani Chicaga to precej težavno, ker smo tako raztreše-ni, smo vseeno precej dobro u-speli. Do sedaj smo nabrali precejšen kUp obleke in obuval in pa nekaj nad $500 gotovine. Seveda bi bil lahko boljši odziv, ampak smo vseerto zadovoljni. "Kolektali" smo tudi pri "rojakih", kateri so nam rekli "jaz ne dam ničesar ^a to" in podobno. Žalostno, toda ostali nam bodo v spominu. Sreča, da takih "rojakov" ni veliko. Imen vseh darovalcev obleke nimamo še danes, kakor hitro pa jih u-redimo skupaj, jih bomo izročili skupnemu Odboru, kjer bodo zapisani v posebni knjigi. Omenim pa naj ha tem mestu nekatere, na primer: Paula Pasht je poleg $5 prispevala tudi tri ducate gorkih zipnskih kap za dečke. Adolf Klanchnik, kateri ima svojo pralnico v tem delu mesta, je podaril več sto parov nogavic, veliko srajc in spodnjega perila. Vse je bilo oprano. Mrs. Grasich je dala dva velika zavoja ni tako tudi veliko drugih. Največjo medaljo pri tem pa zasluži naš stari prijatelj Peter Šolar. Dal nam je na razpolago prostor v svoji hiši, poleg tega pa je še šival, čistil in zlagal roko v zavoje po cele dneve, tako da je bilo vse pripravljeno in povezano, ko smo prišli s tovornim avtomobilom, da odpeljemo na glavno zbirališče. Tudi kolektat je šel in dal tudi sam petak in nekaj oblake. Z Jo-sephom Kernom sta poleg obleke nabrala petdesetak. Joe je 4«1 tudi svoj avf6, da sta se skupaj vozila. Peter, v imenu naše podružnice ti odborniki izrekamo posebno zahvalo za tvoj trud. Najlepša hvala tudi Mathu Jemcu, ki nam je vse pripeljal pa desetak. <• Darovali so sledeči: Frank in Rose Sejovic $50; po $25: Joe in Mary Arnez, Louis in Jennie Volk; po $20: Frank Oglar in J,jhn Turk; Frank in Mary Stefe po $15; po $10: Malh in Mary Cukale, Mary Turk, Lud-wig Katz, John Morsi, Theresa Garden, Frank Pushnik in žena, Peter in Fr. Swolsak, Jobana Klanchnik, Ludvik Bei«anL Joseph Centiach, Louis Praportnik, Betty J. Sears in Louis Mesec. Louis Setina $7.50. Po $5: Peter Šolar, Peter Šolar mL, Joseph Kepi, Antonija Bergant, William Miller, Martin in M. Ambram, Philip in J. Sober, Joe in Fr. Ambram, Louis Skerbinek, Leo in B. Ma-ticich, Angela Meznar, John Kern, Abrams Bros., Joe in Fr. Vrechek, Joe in M. Stirn, Michael in A. Koder, Michael in L. Ribnikar. Frances Lukanich, Antoinette Zavrl, Uršula Nad-^ rah, John Bergant, Anton Bre-gant, John Kolosa in žena, R Leben, mrs. Dolinsek, Marcus Kroshl, Will Lepcin, Paul Pasht Louis in J. Slamnik, Math Logar, Caroline .Katz, Hugh R Adams, Theresa Bergant, Frank in J. Susteršič, Ludwig in N Janežič. Joe Pushauc in žena $4. Po $3: John Stirn, Louis Gru den, Jennie Lesnik, John Saga din, Fannie Medizer, M. Yus-ling. Po $2: Ludvvig Blas, Steve Krmelich, Mary Pasht, M. But ciak, Mildred Komotar, Mary Warner, Mary Praust, A. Le wandowski, John Dolinar, Fred Halberth, Joe Cirar, -Paula Brown in Sophie Sober. Frank Droltz $1.50. Po $1: A. Proust, J. Proust, F. Proust, K. Zabkar, L. Zbashnik, J. Sernel, S. Lewandowski, A. Hoverton, I. Moatto, M. Yager, M. Kobal, F. Powers,*H, Nico-dere, C. Welley, J. Dobrauz in neimenovana. Ob tej priliki hočem tudi o-meniti našo priredbo, ki se bo vršila 20. januarja 1945. Bodite pripravljeni, da bomo imeli tudi s tem uspeh — veliko udeležbo. Ves čisti dobiček bo oddan za naše brate in sestare v stari domovini. Posebne kolekte na tej priredbi ne bo. Več o programu te priredbe bomo poro čali pozneje. Na koncu pa se najlepše zahvaljujemo vsem darovalcem! Za podružnico št. 2 SANSa: Louis Volk. predsednik, Joku Turk. tajnik, Ludwl« Katz, blagajnik. li našemu skupnemu delu, ki ga vrši SANS v korist slovenskemu narodu. Kako pa je sedaj v stari domovini? Partizani se hrabro bo- Letos je minilo 23 let. odkar sva z možem obiskala svojce v Jugoslaviji, obenem pa tudi pri-jatelje v okolici Št. Petra na Notranjskem, torej ozemlje, ki so ga ukradU Lahi. Videla sem da so bili naši ljudje preganjani in zaničevani ter v večnem stra- njo, proti tujemu iti domačemu hu pred Mussolini je vimi rabiti" sovražniku že tri in pol leta. ^ fcudji^ ko so nam rekli! Hitlerju pomagajo razni sloven- da smrt kakor ^ ski kvizlingi, torej izdajalci slo-venskega naroda, katere vodita škof Rožman in general Rup-nik. Ti hitlerjevci so grd madež za vse Slovence, so velika sramota za ves narod. K sreči pa so izdajalci v manjšini, kajti velika večina slovenskega naroda je na strani partizanske osvobodilne fronte. Slovenski partizani so resnično rešili čast slovenskega ljudstva—ne samo čast, ampak izvojevali so mu svobodo, združeno in avtonomno SJp-venijo v okviru demokratične in federativne Jugoslavije. * Tako gibanje je pač vredno, da ga vsi podpremo. „ Johana Pečjak. POROČILO Z ZAPADA * Red Lodge. Monl.—Na novembrski seji društva št. 81 SNPJ sem z veseljem prečitala ob vestilo, da je prišel čas, da lahko vsaj za prvo silo pomagamo našemu bednemu narodu v stari domovini. Takoj smo šli na delo in v nekaj dneh smo nabrali obleke za štiri zaboje, ki so ženjstvo. Lahko si predstavlja-mo, da so naši ljudje v sedanji vojni prestali še veliko več gor-j a kot prej. Vsa čfcst članom in članicam SNPJ, ki so bili aktivni v ju. bilejni kampanji za pridobiva-nje novifc članov, le žal n Joe Batiš, Jennie Belay, Frank Beniger, Andrew Božič (zidar), Frank Božiov Jack in Anna Ce-bulj, John Centa. Frank Osnik-Joe Champa in žena. J<*' DoJ* gan, Joseph A. Drašler L»ub 1 R—' - —-r" — r. Na konvenciji je bil tudi Dular, Anton Eppich, Anna w Frank Oblak iz Pittsburgha, poUte, John Filipič, J. Frančeskm. domače Krekov France iz Nove vasi, ki ga pa nisem poznala, kajti po 30 letih se človek pač spremeni. Pogovor se je »sukal na mlada leta, koliko lepih iger je bilo vprizorjenih v So-kolskem domu, na kateregr smo bili tako ponosni. Vse to nas sedaj še bolj boli ob misli, ds so sovražniki slovenskega naroda marsikaj uničili v idilični žiraki okolici. Vsekakor pa se našemu trpečemu ljudstvu bliža končno osvobojenje. zakar gre največ zasluge hrabrim partizanom, ki se borijo pod spretnim vodstvom maršala Tita, tako tudi našim zaveznikom. Anton Garbas, Anton Coriick (Green Rd). Gus Groboljsek m žena, Dominic Hribar, John Hrvatin, Frank Jančar, Frank Kcr-ner, Frank Klemenčič 141). Ku- John Lun-Maj- IM' J< P M«-BI* PETKK. 1. DECEMBRA Glasovi iz naselbin (Nadalj«vw»J* * ' Novak. Joseph Orehovec in žena Louis Pečenko, Anton Peru-sek (Maple Hghts), John Peterka John Petrič, Andy Poklar, Mike Poklar, Frank Popotnik, John Prijatelj (Conneaut, O.), Frank Razinger, J. Selan, Valentine Sever, Joseph Stric (Mid-wa\'7PD'. E. SlaVfh, Marie Stav-rina, Švelc in žena, Matija Svet, Andrej Tekauc, Tinko Udovich, Frank Vrček, Mary Wapotich, Frank Wirant, Anthony Zakraj-šek. Po $3: Jack Brgoč, Anton Ju-retič. Rudy Orel, Frank Preveč (E. 185), Frank Previc (E. 96), Anton Tomšič, Mary Yakšič. Po $2: Louis Bele, Frank Božič, Frank Česen, A. Debelak in žena, Frank Delost, Frank Fur-lan, E. Gorshe, Rose Hanko, Vincent Janšek, A. Konestabo, Angela Kos, Frank Leben, Ma-ry Lustik, Mary Mahnič, mrs. M. Milavec, Mary Modic, neimenovan, L. Poljšak, Andy Puz, Louis Sadar, J. Sanj in, John Simčič, Victor Skok, Angel Srenšek, Rose §trumbely, R. A. Trošt. Malija Kobal $1.50. Po $1: Mary Furlan, Anion Gustinčič, Mary Ivančič, M. Kle-mcns, John Kokal, Geo. Nago-de, neimenovan, mrs. G. Orel, Partizan, Victoria Poljšak; Fr. Sire, Joe Šircelj, Jos. Vičič, Leo Wolf, Frank Zupančič, Joseph Zupančič. Krist Šiokel je nabral sledeče: po $5: Jakob Medved in Frank Bogolin. Inek Sankar $3. Po $2: Matt Brezovar, Valentine Po-dorieszack in Frank Turk. Po $1: Joseph Klemenčič, Jakob Pirnat in John Tome.—Skupaj $22.------ Joseph Vesel je nabral sledeče: Rudolf Čermelj $10. Po $5: John Čermelj, Matt Čermelj, Louis Valič, Joseph Vesel. Po $3: (Just Čermelj, Joseph Kaluža, Toni Koloini, Frank Štibil st. in Anton Vatovec. Po $2: Peter Liehen, Andrej Liker, Anto-nia Lozar in John Novinec. Po $1: mrs. F. Štibil in John Va-lich. Skupaj $55. Skupna vsota poslana na glavni urad SANSa znaša $2946.75. S tem je naš Cleveland dokazal, du ima globoko čuteče srce /a svojce v domovini in da smo pripravljeni hitro priskočiti na pomoč. Iskrena hvala vsem darovalcem in sodelavcem! Narodu v domovini bo olajšano trpljenje, vi pa imejte zavest, da ste storili svojo dolžnost! Kakor hitro bodo računi prireditve pregledani, bomo poro-rali in poslali čisti prebitek SANSu. Za podružnico št. 39 SANSa: Mary Kritmančič. tajnica. ZOPET POD NOŽEM Export. Pa—Že zopet moram M"Vati, da je zdravnik odredil, ponovno pod vržem operami- m sicer že četrtič za isto bo-neprilike v črevesju. Čim '•« < nem kraju zašijejo, se že na (,,-ugem odpre, tako da je že vse •;-"vesje zašito. Pri tem pa je '•«'1 j večji križ to, ker sem stara, •«Jti preteklega 16. julija sva z " o/em praznovala zlato poroko kmalu bom imela sedem kri-na grbi. Zadnja operacija se je izvrši-1 ,jn« 26. sept. 1943, sedaj pa ;i» J(' bila napovedana za 11 novembra. Ni še vse "po-,v"ano", pn moram spet pod Pri tem je slabo tudi to, '' ne morem od jednote niče-' dobiti, kajti pravila ne do-1 •'"> Vsled tega priporočam, f" prihodnja konvencija ne-ukrenila za člane, ki jih za-taka nesreča A segment uj< m že 25 let, za tako ope-•J" pa ne dobim niti penija '>»»«' Lanska operacija in ki bolnišnice so stali $242, '<' Ne smemo pozabiti naših marljivih članic, ki so pridno delale, krpale, zavijale in čistile večer za večerom, Vse, od prve do zadnie, so delale kot mravlje! Ne prenehajte z delom! In vas, darovalci, prosimo, ako imate še kaj obleke, ki je ne potrebujete več, prinesite jo k nam v Slovenski delavski dom na Waterloo rd. in me bomo u-redile vse potrebno delo, da s tem zopet osrečimo naše siromake v stari domovini. • Najlepša hvala gre tudi marljivim delavkam krožka št. 1 Progresivnih Slovenk! Eva Coff, poročevalka. Pripomba uredništva: Nam je žal, ker radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti imena darovalcev obleke. ZA PODPORO STARI DOMOVINI Bridgeville, Pa. —Na zadnji redni seji društva št. 295 SNPJ smo sklenili, da tudi mi kaj storimo za podporo stari domovinL Sestra Frances Skvartz in jaz svo bili izvoljeni, da greva okrog nabirat prispevke. Naši rojaki so bili precej radodarni in darovali obleko in denar. Darovali so sledeči: John Kvartich $10. ^Po $5: Paul Skvartz in žena, Mary Pleler-sek. Joseph Zurman, Frances Oblack in Louis Marusic; po $2: Alojzia T«me, Frances Kusel, Josephine Gruden, Martin Gruden, Joseph Včrdinek. II i za bet h Čadcš; do $1: Frank Milavec, LAUSCHETOVA ZMAGA Cleveland. Ohio.—Da je bil Frank Lausche izvoljen za governerja države Ohio, je sedaj že "stara" novica. Prejel je 107,-000 glasov večine. Da je bilo za volitve veliko zanimanje, se lahko razume. To zanimanje je bilo splošno in večina je zadovoljna, da je bil Roosevelt ponovno izvoljen, kajti veČina je glasova* la zanj, ampak ne v naši državi Lahko se tudi razume, da so naši ljudje z velikim veseljem pozdravili izvolitev Lauscheta po vsej Ameriki. Frank Lausche je sijajno zmagal predvsem s svojo lastno energijo,' sposobnostjo, prikup-Ijivostjo, poštenostjo in izborno personaliteto. Razvil se je v prvovrstnega govornika, ki je orepričevalen, priprost, domač in privlačen. Kamor koli je šel in govoril, ga je ljudstvo parno poslušalo in vsepovsod si je pridobil zaupanje volilcev. Tak ie naš Frank, sedanji župan mesta Clevelanda, ki z okolico vred šteje milijon prebivalcev. On je kandidiral na svojem rekordu kot dvakratni župan Clevelanda in bivši sodnik. Na njegovi zmagi mu moramo vsi čestitati, dobršen del čestitk pa gre tudi njegovemu veščemu tajniku Johnnyju E. Lokarju, ki je vodil Lauschctovo kampanjo na zelo- spreten ^način. 'Oba, Lausche iri Lokar, sta Člana društva št. 614 SNPJ. ki se ipienuje Strugglers, ksterci je Lokar pomagal ustanoviti in mu več let tudi uspešno predsedoval. Lau-schetova zmaga dovolj jasno priča, da sta oba moža zmožna svoje naloge, zakar zaslužita vse priznanje. Pri zadnjih volitvah sta zmagala tudi dva moja znanca in prijatelja, namreč dosedanji župan mesta Maple Heights Peha-rek, ki je češkega rodu in delavski zagovornik, za okrajnega komisarja, tako tudi mestni sodnik Julius Kovachy za okrajnega sodnika. Med tem pa je izgubil Pikrel za zveznega senatorja, ki je kandidiral proti Taf-tu. Z izvolitvijo Lauscheta za governerja pa smo izgubili župana, ki ga bo po pravilih nasledil pravni direktor Burke, katerega poznam osebno že ve let, njegovo prepričanje pa mi ni znano. • Anton Jankovich. matizem pozimi L 1937-38 in zopet 1. 1939-40. Držalo me je po dva meseca, a ko sem začutil meseca avgusta 1. 1941, da me bo bolezen še huje mučila, sem novembra istega lete odkuril proti Floridi in se nastanil v Mia-miju. , Tu sem se takoj počutil bolje. Vsako jutro sem vstajal in se grel na soncu. V treh tednih sem bil popolnoma zdrav in sem še danes. Tako sem ae znebil rev-matizma in bolečin, SNPJ pa sem prihranil nekaj stotakov v bolniškem skladu. Floridako sonce ie res zdravilno, zato pišem ta dopis z željo, da bi pomagal rojakom, ki jih muči revmatiaem, kakor je mene. Tu pa naj malo pojasnim. Že $>red časom je Milan Medvešek pisal v koloni "Od čase do časa", da je aonee najboljši/zdravnik za revmatizem in da ne bi bilo napačno iti v Florido, toda reven človek si kaj takega težko privošči, ker stane veliko denarja. Toda tu ae ni nič teže preživljati kot kje drugje v Ameriki. Delo pa tudi lahko vsakdo dobi in tako se lahko človek preživlja in zaeno se znebi revmatizma. Tu je veliko prilik za kakšno obrt ali kaj drugega. Kaže, da bodo dobre delavske razmere tudi po vojni. Ne smem pozabiti tukajšnjih slovenskih farmarjev, ki sem jih obiskal pred letom dni. Tudi oni dobro uspevajo. Oni so j s ko prijazni in postrežljivi, le škoda, da so oddaljeni 250 milj od tukaj. Tam imajo tudi društvo Št. 603 SNPJ in lep Slovenski dom, kjer se skupaj shajajo in zabavajo. Gotov sem, da ne bo nikomur žal, ako jih obišče. Lepo bodo vsakemu rojaku postregli in pokazali svoja krasne farme. Tu navajam svoj naslov, v primeru, da bi me ielel kdo obiskati: Anton Vozel, 443 N. E. 2nd ave., Miami 36, Fla. Anton Vosel. 1U<\ l//if/Vmai M A|S Slovensko Narodno Podporno Jednoto 2»i? S9 So. Lavr ndaia Ava. Chicago M. lUUet« Ml ao L»\ mi ao.Tai OLAVNI ODBOR U vrtal VINCENT ( AINKAH. Kl pr«d«rdiilk _ r A V11»liK, «1 umik ANTON TRtVlAR. «1 pomuftal Ujnik_____ MIRKO O KUHKL. |l l>U««mm LAWHENCS ORAUlHHRK. Ulolk bol odd MIcHARl. VRHOVNIH, dlrvkt mlad oddvl PHILIP OODINA. upi«viu-1) «ImiU «... ANTON UANOCN. uivdnik lUalU ...... ....... wndate Ar« . Chtcaco M. IU. i«redal« Av«. Chteago lil. IM1 So. Lavmdal« A v«. (htctgo U. UL mi So Lawndal« A v« . Chicago U. IU WT ao Lawn4oto Av« . Chtcogo B. Ul. mi So Lswnd«l« Av«. fhkca*o U. IU Ml Bo Lsomdal« Av«, Chtosgo U Ui Ml 0». L«wnd«l« Av«.. Chlcag« U. Ul. GLAS IZ FLORIDE M lami. Fla.—V teni mestu se nahajam že več kot tri leta in ves čas sem iskal prilike, da bi prišel v stike s Slovenci, toda do sedaj »e mi še ni posrečilo Namenil sem se oglasiti v Prosveti in poročati o tukajšnjih razmerah. Podnebje je zelo zdravo, zlasti ugodno za one, ki S POTA Pred nekoliko dnevi sem obiskal rojake v severnem delu min-nesotske države, severno od Du-lutha, nato pa sem se vrnil v svoje bivališče. Največ presedim na kakšnem naslonjaču, čitam in premišljujem. Na misel sta ml prišla pisatelj Jurčič in pesnik Gregorčič. Ko sem bil leta 1908 v Sloveniji, sem obiskal njuna rojstna kraja, o čemer sem takrat pisal v Prosveti. Josip Jurčič Je,bil doma iz Muljave pri Krki na Dolenjskem. Ko sem obiskal njegov dom. sem se ustavil v Vidmarjev! gostilni, kjer sem tudi prenočil. Hotel sem si ogledati Jurčičev dom, njegov rojstni kraj in okolico. Z menoj v Sloveniji se je takrat mudil tudi znani slovenski misijonar Buh. Razume se. da nisem šel z njim okrog slovenskih duhovnikov, četudi sem bil povabljen; odklonil sem tudi povabilo, da bi šel z njim na kosilo k škofu Jegliču. Rsjši sem se odpravil v Muljavo, kajti na tistem kraju, kjer se je rodij Jurčič in potem |>ohajal šolo, sem hotel biti sam, da se naužl-jem tistega svežegs zraku ' Naslednji dan sem se z vlakom odpeljal v Ljubljano in od tam v Gorico, kjer ao odkrili spomenik Simonu Gregorčiču, "goriškemu alavčku", Gregorčič je bil doma iz V ranega pod Krnom na Goriškem, kjer je preživel brezskrbna otroška U-*ta v "planinskem' raju". Tam se je Gregorčič naužil protestna lepote ob zeleni Soči, ki jo je po. zneje ovekovečil v svoji nesmrt ni pesmi. Nabral sem šopetv le pih cvetic in jih položil na Gr*. ( gorčičev grob Letos je p<»teklo 100 let, odkar sta se rodila ona njena moža, Gregorčič na Goriškem. Jurčič na. Dolenjskem. Slovenskemu narodu sta dala mnogo, zato nu busi a nikdar pozabljena Gra got t u »ve preroške besede eo s« že uresničile in aedaj se na /orju kefcr zaria svobode Gre gon ič je vedel, da prthe)* "vi her strešen* s ft»rk**e joga "Grorje. de daleč ni te dan1" jr svaril, nato pe )e b*Ui Bnči n* I ročil: "Kar vode v tvojih bo ple ninah . . . prtdrvl vsa na dan narasti vsklpi * tok strašen* Ne stiskaj v meje se bregov srdit* rez brariove stopi, ter tujce zernljeiocne. vtef* ne dno ra/pev pri jiifCMiovanskem dvoru Hidiard C Pat ter »on Jr, )i o biiKal mimstfa Savo K"**Awi- Pw »dMdcUt« MICIIAZL R Kl'KIEH, prvi pod*>r«da»dnUi CAMUAIS ŽARNICX. drvel *>dt»r*da«dntli Dtotrtktal nQnei JOS CULKAR. prvo okratj« _________ JAM as MAGlJCH, drugo okroftj« RAVMOND TRAVNIK, e«tj« efctoll* JOHN aeiujut. trnu. «kn»tj« ___ URŠULA AMIUUttlCIt. P«to »kro|j« M>WARD TOM.OC. *Mlo okioftj« _ -------------am M. Ualveraal. Pa. Mi W. flMh at. CI«v«Uad l Ohto ----Mt MATH PZTROVICH prodMdnlk VINCENT CAINKAR .......... A VIDER __________ MIN Ko Q KUHEL______ JACOR ZUPAN . _____________ LONALD J. LOTRICH _________ RUDOUMI LISCU_______ ANTON INVUR, |>r«d»dntk . rRANK VRATAHICIL. rRANK BARMf_______________ ANOREW VIORICH_______ JOSEPHINE MOČNIK______________ PRANK EAITE. pr«dMdnlk ..... AN1)I«KW ORUM _____________ JOHN OUP NUI) MAUIAI ...__________________ JOSKTII riTOLT. OR JOlfN J. ZAVERTN1K WoodUnd Av« . Johaatova. Ps —- R. D. No L 0«k mogli po vzrojiti pomanjkanje kavčuka v tej deželi, (Pri tem so enako krive tudt nekatere anierišk« koi por udje - Standard Oll. Du> Pontovi inteiesl ln diugl, kl so imeli rnonopoTikc dogovore t nemškimi karteli Ured rta-cistlčnd dominacijo Celo v«»ja-. lice ,tnf«irmacije so bil« oddan« nemškim družbam še |xitcm, ko je bil Hitler že na vladi. Karteli ao tako popolnoma pr«*vrgli osnove |>atentncga sistema, da ne .odgovarja več svojemu prvotnemu cilju. Patenti so jim alužlli v svrho, da se Izognejo določba m zakonom proti trustom. Izkoriščati so Jih, da s grožnjami prisilijo neodvisne podjetnike, da se podvržejo kontroli kartelov. In s patenti so tudi pobijali ustanovitev novih in razvoj starih industrij mnogo tudi takih, ki so bile velike važnosti za naš vojni napor. Berge navaja naslednje industrije med onimi, ki ao pod kontrolo maloštevilnih klik, ki imajo v svojih rokah monopol na podlagi patentov: Radio, razstreliva, očala, posode is atekla, vitamini, zdravila, barvila, elek-trični predmeti, kavčuk. Na tipičen način je izražen smoter mono|K)llsacije v zapis-ku tvrdke iz industrije strojev za isdelovanje steklene posode, ki pravi naslednje: "Vzemanje patentov zasleduje tli poglavitne cilje, in sicer prvič, kriti našo strojno produkcijo, da je ne bo mogoče poane-mati. Drugič, da ustavimu razvoj produkcije drugih strojev, katere bi Utegnile spraviti v prodajo druge tovauiu, za late svr-he kot naše, a nu podlagi diu* gačrilti metod. Tretjič, da one« mogočnim izboljšanje strojev konkurence, da ne bo mogla priti na trg z boljšimi proizvodi," Karteli so po svoji volji do-ločuli cene, (n so s svojimi metodami omejili dela znanstvenega raziskovanja. V mnogih alučajih so celo potlačili že dosežene rezultate, ker niso bili v skladu z njihovimi trgovskimi Interesi V drtr^ti slučajih so karteli ravnali v nasprotju z ja»no izleženimi nameril tn politiko vlade Zedinjenih držav. Am*> liški člani kartelov so spravib v nevarnost vojaške predpise. Berge tudi zahteva, da kurteli s tem, du predlote vladi besedilo mednarodnih dogovorov, še ne smejo hiti razrešeni kazenske odgovornosti To naj služI le vladi in nurodu, da bo javnost vedela, kuj delajo Le na ta način bo konec teh "zasebnih vlad," Pied vojno je celo prišlo do tega, da »o nemški karteli na |>odlogi sporazumov z ameriškimi dražbami rezervirali zase prave "gonpodatake kolonije" v latirukl Ameriki, v katerih a-| meriško tvr^lki rtieo moglo prodajati, kai je slabo vplivalo na našo politiko dffbrega aoaestve. ONA It44 WAH FtMft , če V |>Hek, 17 t m J«- bil po alonlk Patterson sprejet v udu Jerici k n Petro II priliki mu p* iziočH i ritnico. ta> kateri njo pr»VP- LET? CI VI PROSVETA GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA ■PIAAL BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanj«) Vpliv Marijinih govorov na vse prisotne je bil nekaj silnega in morebiti ni bilo človeka v tej sobi, ki bi ne ljubil Marije prav tako močno kot Simon, dasi na svoj način; kajti Simonova ljubezen je vendarle bila ljubezen člove-ka-umetnika, ki je tako malo komu umljiva. Vsi so pa kljub temu, da so vedeli, kaj se bo zgodita, verjeli, da Marija ne more nikoli več od njih. Bila jim je lepa, prelepa silna duia. Njene besede so jim povedale vsak dan nekaj novega, velikega; stopili so na nove steze lepega upanja in novega veselja. Njene besede pa so nosili tudi drugim in tako so potovale te besede daleč v sama predmestja, kjer se je ustavljal tok tistih, ki so prihajali od gora in ravnin. Veliko ljudi je poznalo ime Marije, ki umira v Gornjem mestu. Ti ljudje so se pričeli zavedati, da niso le orodje drugim, ampak da so živi člani velike skupine bratov in sester, ki mora vendarle nekoč premagati svet. Spoznali so, da imajo tudi oni in samo oni, ki so bratje in' sestre, pravico do življenja, da vseh božjih lepot in do brezmejnih prostorov vesoljstva. Rekla je. Marija: Simon, povej živo in resnično zgodbo o Kraljičinem studencu." Simon je pravil: — Priili so sovražniki v deželo in sklenili polastiti se gora, dolin in polj, lastnine velikega ljudstva, ki je s svojimi rokami klicalo življenje iz sokov zemlje. Videli so pa sovražniki, da je ljudstvo silno in številno in da si ga ne bodo mogli ukloniti s silo. Izmislili so si zvijačo in so v vse studence, ki so jih porajale gore, nalili opojnega strupa. < Ljudstvo je pilo strup in se ni zavedalo njegovih strahotnih posledic. Srup je mamil duše, troval je misli in srca je pretvarjal v Žive stroje. Kot kuga se je razlival ta strup po pokrajinah in izpreminjal tisoče ljudi v slabotne sužnje. Sovražniki so mislili, d* so postali gospodarji tega ljudstva. Pili ao, prepevali in poskakovali v razkošnih plesih sredi svojega veselja. Pod goro pa je živela ljudska kraljica, ki ji je bilo ime: Moč, odpor, ljubezen in lepota. Njene oči so se spreminjale v temno nebo in bliski iz njenih zenic so klicali Boga na maščevanje. Bog pa ni hotel usli&ati kraljice, kot da sam pričakuje nekaj velikega. Kraljica je šla od človeka do človeka in mu s prsti odpirala oči. Toda polmrtveci so prosili. "Vode nimamo. Daj nam žive vode. Vsi studenci v* deželi so otro-vani. Ti nam praviš, o kraljica, otrovani so. Daj nam sveže žive vode!" Kraljica ljudstva je ubogala ljudi. Vrnila se je pod goro, razgalila je svoje bele prsi in si zabodla meč v srce. Njeno belo truplo je ležalo na zeleni trati med orjaškimi drevesi. Zemlja je pila kri, ki je bila darovana za ljudstvo gora, dolin in polj. Zemljavje razpeljala tok srca k belim hišam. Pod visoko goro je izviral studenec živ in rdeč kot kri. Z izžeja-nimi ustnicami so pili ljudje živo vodo. V njihove duše se je naselila kraljica, ki ji je ime: Moč, odpor, ljubezen in lepota. Dvignile so se trume in pobile sovražnike svoje dežele in odslej je le ljubezen in lepota kraljevala po gorah, dolinah in poljih. — "PrečitaJ jim zgodbo o Jelki," je zaprosila Marija. Simon je čital dolgo in tiho. Vsi navzoči so razumeli, Marija je s tiho ljubeznijo opazovala Simona. Neslišno so se ji premikale ustnice in neslišno je spremljala njegove besede In radovala se je v svoji duši. Simon ps je dojemal iz njenega obraza podobo čiste- ga in velikega človeka, podobo Tistega, ki je dahnil nekoč življenje sami zemlji in jo podu-hovil v človeka in ga dvignil k sebi. 33. "Velik človek se smrti ne boji. Ona je preji i ten je tistih, ki še čakajo, za celo vesoljstvo, je le silno nadaljevanje velikega življenja, je pot duše v objem Tistega, od katerega je izšla." Tako je rekla Marija Manciki. Mancika je pristopila k ležišču. Deklici sta se gledati iz oči v oči. Mancika je stisnila svoje ustnice k Marijinim ustnicam. Dve pesmi sta se združili v eno. Še to noč je stopila Mancika krog polnoči v molilnico. Ni bilo razen nje drugega človeka. Le mesečina je razsvetljevala široki temotni prostor. Visoko gorr so živele orgle. Mancika, ta lepa duša, je stopala proti ospredju. In zazdelo se ji je, da orgle spremljajo njene korake in da igra nanje nekdo nevidni. Kdo? Duša je trepetala. Manciki so se svetile oči kot dva ognja. Stopala je naprej in naprej, neslišno, in prisluškovala glasovom. Na koncu svetišča je razprostrla roke, dvignila je čelo kvišku, lasje so se ji usuli kot slap nazaj — orgie so igrale, igrale, v Mancikini duši se je budila nova pesem — in je bila pesem glas sve-čenice sredi svetišča v tisti uri, ko je Marijina duša že razprostrla krila v svoj svet mimo zvezd. i Mancika je poljubila Marijo. Potem je prijela nehote Marijo za roko in strmela v njen obraz. Nenadoma je Mancikin obraz lahno po-bledel. Namignila je Simonu, naj pristopi, in mu položila v dlan Marijino roko in mu ne^aj zašepetala. Tudi Simpn je sedaj le za videz spremenil izraz in prikimal Manciki, da jo je razumel. Nalahno je položil roko na prsi, ki so dihale neenakomerno. Sonce se je doteknilo še enkrat njenega obraza in se nagnilo daleč onstran hiš za obzorja. "Igrala bi rada še enkrat," je rekla Marija, ki ni umeknila pogleda s Simonovega obraza. .Toda Simon je molčal. Malči, Jurkica in vsa družba se je približala ležišču. Zaslutili so vsi in pogovor je utihnil. "Igrala bi rada," je zaprosila Marija, Simon ni odgovoril, a sklonil se je in jo poljubil. Jurkica je pričela jokati. Marija je ujela njene ročice v svoje in stisnila otroka k sebi. "Igrala bi rada," je ponovila že kot iz daljnih sanj. Simon se je zdrznil. Vzel je gosli in jih stis-ninl k licu. Zenice so mu bile široke, temotne in kot otrple, a roka, ki je vodila lok, se ni tresla. Potoval je mirno po pojočih strunah. Marija ni zaprla oči. Široko odprte so gledale daleč, toda na njenih ustnicah se je prikazal nasmeh. , Marija je stopala naprej in naprej. Toda njene stopinje so bile sedaj neslišne. Po belih cestah so ji prihajali angeli naproti. "Zakaj ne pojete, vi beli angeli?" je vprašala Marija. - v "Godbe pojo namesto nas, sestra," so odgovorili angeli. Obkrožili so jo, dvignili so ji bele roke in jo vodili naprej. "Kdo igra te godbe?" je vprašala Marija Danico in Jelko, ki sta se približali potujočim. Danica in Jelka sta odgovorili: "Naš brat igra, sestra!" "Človek umetnik igra. Na mali zvezdici sredi vsemirja stoji. Njegova godba je danes pojoča molitev," so rekli angeli. Marija se je smejala radostna in šli so naprej in naprej proti neskončnemu zlatemu mestu, ki se je širilo gori visoko nad vsemirjem . . . (Dalj« prihodnjič.) POSTELJA GOSPODA F1BRIHA Oskar Hudales (Nadaljevanje.) "Kaj? Samo 10 do 19 dinarjev? Alt ste znoreli?" "Nič nisem znorel. Nor b» bil, če bi plačal več. Sicer pa. če mislite, da vam les v teh strminah kdo drugi bolje plača, kar dajte mu gs. Za to orno dobim okrog Smrekovca le*a, kolikor ga ho- t M cem. "Toda, gospod Slapar, takega lesa ne. Poglejte! Vse smreke m» ravne kakor sveče in le za spoznanje koničaste." "To vidim tudi sam, dragi moj A misliti morate^ge ta le* raste in koliko bo strodkOv, preden gu tpiavim v dolino. Veste kuj* Posekajte ga %aml, sami na splavite v dolino Tam vam ga plačam po 80 dinarjev." Htložnik je /a hip pomislil. Hitro je preračunal in spoznal, da tudi na ta način ni nič na dobičku. I/gubil In le mnogo časa m vse delo bi. bilo zaman Ve- del je tudi, da mu noben drug trgovec ne bo dal več. ker so se vsi držali cen, ki jih je postavil Slapar. Zgodilo se je ono, česar se je najbolj bal. Pri tej cent bo moral prodati ves gozd. "Po H« dinarjev ste pred dvanajstimi teti plačali les nu štoru," je rekel |M»bito, "danes pa komaj po 10 ln 15?" "Da, včasih'" se je nesmehnil trgovec. ' Saj ste sami rekli, da so v splošnem padle cene od tedaj v razmerju 1:3. Kakor vidite je prt lesu ta razlika še večja. Pri nas v Jugoslaviji, imamo lesa več ko dovolj. In več ko je kakega blaga, manjšo ceno ima. Od eelc )tne površine naše države, ki znaša 24899(1 km1, odpade 77 200 km* na gozde, to se pravi, skoraj »j Poleg tega smo včasih prodali mnogo lesa v Italijo, danes pa veliko manj Tako je. vidite!" Hrložnik ni takoj odgovoril. !>cle če* čas se je sunkoma zdra- mil, ponudil Slaparju žuljavo desnico in rekel: "Velja! Pojdi va domov, da narediva pogodbo." Ko sta prispela na Brložnikovo kmetijo in sedla v hiši zopet za mizo. je Slapar takoj izvlekel papir in nalivno pero ter začel pisati pogodbo. Določila sta še nekatere podrobnosti. Slapar je vrgel tisoč dinarjev kot aro na mizo in kupčija je bila gotova. "Koko sta se dogovorila?" je vprašala /ena. ko je kupec odšel. "Tako pač," je neodločno odgovoril gospodar. "Mislil sem, da bo bolje, toda trd je kakor kamen. Od 10 do 15 dinarjev bo plačal za m9." "Moj Bog!" je vzkliknila. "Saj to ni' nikaka cena!" • "Ni mogoče drugače. Več kot plača Slapar, ne plača nihče. Poleg tega pri njem ni treba čakati na denar "Jurja" mi je dal na račun." "Kdaj pričnejo sekati?" "Takoj prihodnji teden. Posekali bodo kar na frato. Eh. škoda je gozda, a pomagaj si, če si moreš! Izračunal *em. da bom * izkupičkom plačal najnujnejše dolgove, nakupil nekaj obleke tn popi m vil hleve Več ne bom mogel storiti. Res ne vem. kaj AS AMERICAN TROOPS APPROACH METZ FRONT PETEK. .^DKr^J Hotelske služkinj in čistilke STALNO DFI o ^E, DEL0VNF OKoLlSčJ Full ali "part time," kak^ fl $92.00 na mesec. Ogi*,^ ^ EDGEWATER BEACH HOTE v uposlovalnem uradu _5357 Sheridan Road KURJAČ—HIŠNIK, /a spi^T pravila. Dobra plača ^CRH* 1055. POMOČNICE bolničark^Tj zavod, dobra plača. K^uTcr? ford 1055. ' C RA» A PATROL OP AMERICAN SOtDIERS ls shown entering a house in a French tovvn near the front, during the persistent and »jstematic drive of the American Thlrd Army to enetrele Metz. Besides battllng snow and aleet, General Patton's tanks and infantry have shattered ali of the violent Nazi counter-attacks ln the area of the fortress of Metz. Official U. S. Signal Corps Radiophoto. * * - - " * bo z nami, če ta gospodarska stiska ne odjenja." "Varovati se bomo pač morali,*' je rekla gospodinja, "da zopet ne zabredemo v dolgove." "Dokler nima živina nikake cene in dokler bomo imeli toliko izdatkov, ni mogoče misliti, da bi mogli izhajati brez dolgov." "In kaj potem?" je vprašala Brložnioa. "Potem? Kaj bo potem . . . ?" Skomignil je z rameni in s trdimi koraki odšel iz hiše. Žena je uprla pogled na vrata, ki so se zaprla za njim. Ustnice so ji zatrepetale in dvoje solz ji je kanilo preko zagorelih lic. Nato je vstala tudi ona. Popravila si je ruto, otrnila solze in odšla po svojem poslu. V senci pred hišo so se veselo podili njeni otroci. Zvečerilo se je. Pred hišo je Brložnik klepal koso za jutrišnjo košnjo. Preko pobpčj^ planine so padle dolge, vijoličast sence in se plazile vedno dalje v dolino. Vrhovi Menine so žareli v zlatorume-nem siju večernega sonca, ki se je pqtap|«jlo za Savinjske Alpe. Savinja jp hipoma izgubila svoj srebrni, blesk in je ležala sredi doline, kakor pozabljen svetlo-moder trak. Tudi cvetoči arniki na bližnjem travniku so potemneli. Za-molklorumeni so se skrivali med dišečo travo. Žito se je nalahno priklanjalo, kakor da klone od naporov dneva. Mirna, spokojna tišina je božala ozračje. V vrhu bližnje smreke je mehko požvižgaval kos. Še mehkeje mu je odgovarjal drozg iz žive meje za vrtom. Nageljčki so duhteli in bolj ko je umirala dnevna luč, opojnejši je bil njih vonj. Večernica se je kakor velik, rumen cvet skrila za vrhovi borovcev. Samo nekaj trenutkov je še drhtela njena luč skozi zve-rižene veje in ugasnila. Troje, četvero zvezd je zatrepetalo nu zamolklem nebu. Utihnila sta drozg in kos. Utihnila je tudi pesem Brložnikove-ga kladivu. Bil je tih, pokojen večer. Večer, kakršnih je doživel Brložnik že kdo ve koliko. In vendar ni bil tak. Vsaj zanj ne. Kajti težka misel mu je z mrzlimi prsti oklenila srce. GOZD JE UMRL "Gospod Tone Slapar naznanja, da rabi več lesnih delavcev, sekačev. Tisti, ki bi radi dobili delo, naj se takoj zglase v njegovi pisarni." Tako je oznanil občinski sluga v Trgu po rani maši.' Gruča poslušalcev se je zamajala in se razdelila na manjše skupine, ki so krenile v različne smeri. Le kakih deset mož in fantov je obstalo pod široko lipo v živahnem pogovoru. "Jaz grem," je rekel Breznikov Anz. "Kaj pa vi?" "Seveda gremo!" je odgovorilo nekaj glasov. "Pa kar zdajle." "Zdi se mi, da bo precej dela," je menil Jurjev Franc. "Drugače bi Slapar tega ne dal tako na veliko oznaniti." "Pravijo, da je kupil ves gozd od Brložnika,'* je pripomnil njegov brat Miha. "Če je tako, bomo imeli dovolj kljuvanja za pol leta," se je razveselil Reilkač, reven bajtar, ki je imel kup otrok in le slučajen zaslužek. x "Radoveden sem, koliko bo plačal," se je oglasil navadno molčeči Goličnikov Franc. "I, koliko!" ga je/avrnil Špe-harjev Matevž. "Navadno pla čujejo po 15 dinarjev od m3." (Dalje prihodnjič.) DELO DOBE hišnice "janitresses" Ženske za čiščenje Delovna ur« od 5:30 popoldne do 12. ur« zvečer. Vojno nujna induairlja. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici . VPRAŠAJTE pri: ilunois bell telephone c0mpany "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. VVashington Street • . • f : • . • ■„»••■ t, KUHARSKA KNJIGA: of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Recipes NOVA IZDAJA STANE SEDAJ *3.00 —^ Knjiga jc trdo vezana in ima 821 atrani<^— Recept! ao napisani v aagloikan J Miku: ponakad pa so tudi v Jealku narod«. Id mn j« kaka Jod posebno v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanja in ae hočejo v nJem čimbolj izvelbati in izpopolniti Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, ti« Went ISth Street Razni mali oglasi PRODA SE tekoča mesnica. Zidano poslopje na vogalu. 5 sob stan. v ozadju. Oorka voda—stoker kurjava. Tile prostor za klobase in kajenje, ter kokoši. 2 kari garaža. Zmerna cena. 3800 W. 24th St. Chas. Blahut, lastnik. Crawford 3705. PRODA SE OKROG 90 AKROV ZEMLJE, 35 mil severno na Highway 45, 1000 čevljev ob jezeru. Osem akrov lesa, ostalo A-l rodovitna zemlja. Devet sob hiša, dve kopalnici, štala in druga poslopja. Cena je $35,000. Pogoje vredimo. L. I. BEHM Grayslake, Illinois Phone 5151 GOSPODINJA in kuharica, 4 odra-ščene osebe. Plača $25.00. 3106 W. Rooševelt Road. Kedzie 0568. HTS FINISH THI J0S-SUY !XTRA BONDS T0DAYI Potrebujemo 6 MOŠKIH za splošno delo v skladišču POSTRE2NIKE DOBRA PLAČA STALNO POVOJNO DELO VAUGHANS SEEDSTČRE 601 W. JACKSON FIREMEN—KUB JAČI za stoker kotel, nočno ali dneva delo, dobra plača. YELLOW CAB CO., 57 E. 21st Street. "BUS B0YV STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes! Oglasite se Edgeivater Beach Hotel v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road WINDOW WASHER Uradno poslopje. Unijska plača. Vprašajte WINDOW superintenden 164 W. Jackson AGITIRAJTE ZA PROSVEfl TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila z* veselice in shode, vizitnice, časnik«, knjig«, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleikem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • • * • Va« pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne. unUsko delo prve vrsta Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T ERY 2657-59 S. Lawndale Avenue . • • Chicago 23. Illlnok TEL. ROCZWELL 4104 York II. N. Y. naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na lisi Prostato lo pritteje eden. dva« tri, iilri ali pet članov Is ene druilne k eni naročnini List Prosveta stane se vse enako, sa člane ali nečlana S6 00 sa ono letno naročnino. Kot oa člani ie plačajo pri asosmeniu 11.20 sa tednik, so Jim to priiteje h naročnlnL Torej sedaj nl vuokt. reči. da Jo Ust predrag ia člane SNPJ. List Prosveta Jo vale lastnina la gotovo Jo v vsaki druilnl nekdo. U bi rad čital list vsak dan. Pojasnilot—Vselej kakor hitro ksteri teh članov preneha biti član SNPJ, aH če so preseli proč od druiino in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotlčne druiino, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega nt stori, tedaj mora 'iprsvniJtvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cona listu Prosveta Jot ■, Za ZoruL driave in Kanado 99.00 1 tednik la. .. 2 tednika in 2 tednike ln...„ 4 tednike ln. .. I tednikov ln --2.40 -------1.20 ------- nič Za Evropo Je..- Za Chicago In okolico Je 1 In........... I tednike la__—...... 4 tednike la.____________ 9 tednikov la.---- $7 SO 6.30 . 5.10 3.10 2.70 . ali Ispolalto spodnji kupon. priloftlte potrebno vsoto denar]« Moner Order v pismu in si naročita Prosveto. UsL ki Jo vata lastnina PROSVETA. SNPJ, 24ST So. Lasvadalo Ava. Chicago 22. DI. Prl lota no poftlljsm naročnino sa list Prosvsto vsoto f 1. Um-----------------------------ČL druttvs U Naslov .... Ustavita tednik ln ge pripišite k moji naročnini od slsdsči* članov mojo druiinoi ' 2. ------------------------------ČL druitva *t.......... —' 2 --------------------------------------ČL druttva tt. - - 4. _________SK__________________ČL društva tt. - I.----------------ČL drvttva tt. - M#tto ——------------- . . , , Drftava.. _ » "■ ■— Nov naročnik □ ~ Star ■osnfalk □