Št. 852
V Ljubljani, nedelja dne 19. februarja 1911.
Leto II
Posamezna štet. v Ljubljani in Trstu K vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah i* praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto •eloletno K 18—, polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. t	Telefon številka 118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven	Ljubljane	in	Trsta 6 vin.
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski trild 8. Dopisi se pošiljajo nre<liilštvu, naročnina upravništr* Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem ogiaSauju popast. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Iz zasedanja dež. zbora Kranjskega.
Ljubljana 18. svečana.
Po maši, ki stane ubogo našo deželo 100 krone, se je deželni zbor po preteku štirih mesecev zopet sešel k enodnevnemu zasedanju, ki se je pričelo ob pol 10. uri.
Od poslancev so odsotni: baroni Schwegel, Bom, Codelli, poslanec Turk ter oboleli dr. Žitnik. Škofa seveda ne manjka. Deželni glavar pl. Suklje zasede svoj prostor in ko se kot zadnji prikaže tudi deželni predsednik v dvorano proglasi
otvoritev zgodovinske seje.
Spominja se 50 letnice ustave ter omenja, da je kranjski dež. zbor prvi, ki je sklican v tem jubileju. Kranjski deželni zbor se je prvi sešel 6. aprila 1. 1861. pod deželnim glavarjem baronom Codellijem in pl. Ulepitschem kot zastopnikoma dežele ozir. vlade.
Predlaga odpošiljatev pozdravne brzojavke na najvišje mesto v obeh deželnih jezikih. (Sprejeto.) S trikratnimi živio in hoch-klici se zaključi jubilejni del seje. — Nato podeli baron Schwarz v obeh jezikih svoj de-želno-vladno očetovski pozdrav.
Naznanila deželnozbor-skega predsedstva.
Glavar prečita razne došle predloge, interpelacije, ter pozove zapisnikarja posl. dr. Novaka in Demšarja na njuni mesti.
Namestnikom deželnega odbornika
se izvoli iz cele zbornice posl. Lavrenčič s 30 od 40 oddanih glasov. Nato sledi tolikanj pričakovana debata o
načrtu deželnega melijo-racijskega zakona in m e 1 i -joracijskega posojila.
Posl. dr. Šušteršič predlaga takojšnjo splošno razpravo. O tej točki poroča dr. Lampe. Priglasita se le dva govornika napredne stranke posl. dr. Triller in Gangl.
Dr. Triller omenja, da nar. napredna stranka načeloma ne nasprotuje temu zakonu. Toda ta načelna naklonjenost je vezana na dva pogoja in sicer na: soudeležbo manjšine pri se-stavkah načrta ter izvajanje načela pravičnosti pri razdelitvi melijoracij-skega zaklada. Glede prvega pogoja govornik kritizira postopanje večine, ker je pri »interministerijalnih konferencah* odločevala usodo melijor. načrta, ne da bi se ji zdelo vredno pritegniti k takemu za celo deželo važnemu koraku tudi zastopnike mest.
Podrepna muha na mande-ljevem cvetju.
Profesorja Jarca je stvarno izvajanje dr. Trillerja tako zasrbelo, da se je začel zaganjati vanj kot podrepna muha. Dr. Triller je kmalo spoznal, da Jarc zopet boleha vsled vremenske iz-
premembe. Ta nervoznost Jarčeva je tem lažje umljiva, ker je letos m a n -deljevo cvetje izredno kmalo pognalo. (Splošna veselost. Jarc poparjen izgine s prizorišča.) — Ko se je Jarc »razšel* govornik dr. Triller nadaljuje o drugem pogoju. Ima pomisleke proti banki »Union* in sicer da se melijoracijsko posojilo pri tej banki konvertira šele 1. 1929. in ne v krajšem roku, vsled česar zna biti dežela oškodovana za 450.000 kron na obrestih. Cestni zakon je zadal Ljubljani globoko rano. Zdaj je prilika, da tisti, ki so to rano povzročili, jo vsaj nekoliko zacelijo. Za krivični cestni zakon naj se da kompezacija pri melioracijskem zakonu in sicer v svrho podpor za
kanalizacijo Ljubljane in ostalih mest.
Naprava modernih kanalizacij je iz zdravstvenega ozira nujno potrebna, zato govornik stavi sledečo
resolucijo:
Visoki deželni zbor skleni: Priznavajoč načelno obvezo dežele do primernega prispevka mestni občini ljubljanski za zgradbo kanalov-zbiral-nikov ob regulovani Ljubljanici, naroča deželni zbor deželnemu odboru, da predloži že pričetkom prihodnjega zasedanja zakonski načrt, s katerim naj se dovoli ljubljanski mestni občini v označeno vsoto 30% prispevek iz deželnega melioracijskega zaklada.
Drugi govornik posl. Gangl |opo-zarja na svoja že ob prejšnjih zasedanjih izražena očitanja, da Idrija vedno le plačuje deželne davke, toda dežela se dosedaj za Idiijčane ni prav nič brigala. Dolžnost dežele pa je, se z izdatnimi podporami resno pobrigati za uravnavo voda, cest in potrebščin v Idriji sami.
Zatorej stavi še enkrat tozadevni predlog in pričakuje, da melijoracijski zaklad ne pozabi tudi Idrije.
Poročevalec dr. Lampe se kratko in poredno zvija nad izvajanji obeh govornikov. Nato zbornica preide v nadrobno razpravo, pri kateri se vsi od dr. Trillerja stavljeni spreminjevalni predlogi k posamoznim paragrafom od strani večine odklonijo. To je že stara pesem pri naših klerikalcih. Brez na-daljnih ugovorov se ob četrt na poldne zakon, oziroma poročilo sprejme tudi v tretjem branju. Kranjska ima torej poleg starega, še 10 miljonov novega dolga!
In s tem je bil glavni del dnevnega reda prve seje rešen. In sicer rešen brez vsake pričakovane opozicije.
Brez posebnih debat, suhoparno kot je cela današnja seja, so bile sprejete in rešene tudi ostale točke dnevnega reda, zadevno cest v Belokrajini zagradb Gradašice in Iške, sprememD gasilstvenega zakona, pobiranja občinskih doklad 122°/0 Postojna, 174°/0 občina Celje, 136°/o Draga, 120% Vrhnika 122°/o okr. Kostanjevica, konečno prispevkov h kanalizaciji v Postojni.
Med temi točkami se je sprejel tudi predlog za
eksposituro urada za zgradbo hudournikov v Ljubljani.
Na dr. Krekovo vprašanje odgovarja dr. Lampe, da se z uravnavo Kamniške Bistrice prične že letos pri Ihanu.
Klerikalci in deželni glavar za-branijo posl. Lenarčiču kritiko o
umazani konkurenci
proti naprednim denarnim zavodom na Vrhniki. Gospodjo že vedo, zakaj jim taka kritika ne diši.
Po izčrpanem dnevnem redu utemeljuje dr. Šušteršič svoj nujni predlog o
pospeševanju zadružništva na Kranjskem.
Pri tem jako previdno cika na polom pri »Glavni posojilnici.'* Pravi, da bodo odslej klerikalci držali vse zadružništvo s svojo »deželno* roko za vrat. — Nujnost soglasno sprejeta, izvoli se odsek, ki se o tem predlogu posvetuje ter o njem poroča že v drugi seji. V odseku so: dr. Tavčar, dr. Krek, prof. Jarc, Schollmayer, in iz cele zbornice: dr. Šušteršič in dr. Lampe.
Glavar zaključi ob 12 20 sejo ter naznani prihodnjo sejo ob 5. popoldne.
Iz slovenskih krajev.
Z Jesenic. H u d t r n je postalo »Jutro* raznim Jeseničanom. V farovžu so imeli pod umnim predsedstvom župnika Skubica modro posvetovanje, kje tiči in kdo je tista grešna duša, ki piše v »Jutro*. Sad tega modrega posvetovanja nam še ni znan, a Vas, g. urednik, gotovo obvestimo, ko ga izvemo.
Z velikim pompom poroča zadnji sobotni »Slovenec" o delovanju jeseniških katoliških društev. Naj Vam podam, potrpežljivi čitatelji, ekscerpt tajnikovega poročila.
Telovadno društvo »Orel* se je ravno 11 krat udelpžilo pri raznih gostilniških pretepih. 16 Marijinih hčera je obiskala hudomušna štorklja in so napravile znanstveno ekspedicijo v Rim, gerent Čebulj je šel dvakrat na »počitnice* po trudapolnem delu, da se malo oddahne in opomore, naša prečastita duhovščina je naprdvila nešteto neumnosti, — župnik Skubic se 7 krat nesmrtno blamiral, v sodnijski preiskavi je pa ravno 36 za sveto vero in krščansko življenje vnetih mož. Blagor tebi, slovenski rod!
Še nekaj je važno I Vsi niso tega kalibra in so siti svojih voditeljev, kar se je pokazalo pri volitvi častnega člana v krščanski-socijalni zvezi. Na predlog župnika Skubica, naj se izvoli častnim članom avtor »drame* »Bohinjski ajmoht v rižotu* g. Fr. ks. Steržaj, ki jo je podaril jeseniški krš-čansko-socijalni zvezi, je zmagal po šestkratni volitvi z enim glasom večine. To je predlagatelja iajmoštra Skubica tako ujezilo, da je opustil drugi predlog, s katerim je nameraval samega sebe predlagati častnim članom.
Iz Zagorja ob Savi. Poroča se nam, da so Zagorje tisti srečni kraj, kjer dobivajo naročniki »Jutra* nedeljsko številko šele v ponedeljk dopoldan, čeravno pride »Jutro* že v nedeljo ob pol 1 uri popoldan na pošto. So nekateri gospodje, (posebno rudniški) toliko srečni, da dobijo časopise in druge stvari takoj po prihodu vlaka, seveda med temi niso naročniki »Jutra*. Kajti gosp. poštni oficljant mora še preje vzeti »Jutro* naslovljeno drugim v gostilno s seboj, da ga pri kosilu prebere in še potem menda celi popoldan nosi v žepu, da dobijo naročniki drugi dan časopis tak v roke kakor bi bil že mesec dni star in se valjal po mizi. Upamo da bodejo te vrstice pomagale ako ne, še bodemo drugam obrnili.
Iz Domžal. Telovadno društvo »Sokol* v Domžalah priredi danes, dne 19. svečana t. 1. ob 8 uri zvečer »Plesni venček* v dvorani »Sokolskega doma* s sodelovanjem ljubljanskega orkestra. — Vstopnina 1 K. Ker ima Sokol sedaj svoj dom, v katerem se nahaja prostorna dvorana z večjimi predsobami, bodo zado voljni ne samo plesalci, ampak tudi vsi, ki bodo posetili to prireditev.
Tukaj ima društvo zelo težavno narodno stališče, ker se mora boriti na eni strani proti močni protiorgani-zaciji, na drugi strani zopet preti nasilnim Nemcem, ki hočejo zagospodariti v naši občini. — Zato pa prosimo slavno občinstvo, da blagovoli s svojim obilnim obiskom podpirati sokolske prireditve, da na ta način pokažete nasprotnikom, da se zanimate za naše delo. »Sokol* pa bode storil vse, kar bode v njegovih močeh, da bodo vse njegove prireditve zadovoljile vsakega posetnika, ki bode zopet Sokola na ta način podprl in vspodbudil za vstrajno in vsestransko razširanje sokolske misli. Vabila so se že odposlala, če ga kdo pomotoma ni prejel, naj vseeno pride, ker pri tolikem delu se lahko koga prezre. Poskrbljeno je tudi za telesne potrebe vsakega posameznika. Prepričani bodite, da se bode odbor potrudil v vsakem oziru, da bode vsestranska zabava.
Na svidenje torej v nedeljo v Sokolskem domu na Domžalah.
Iz Bizovika pri Ljubljani. Konečno se je tudi nam izpolnila vroča želja, ki smo jo gojili že več let. Ustanovitev pevskega društva je danes gotova stvar. V nedeljo, 12. februarja t. 1. popoldne je sklical vpripravljalni odbor v gostilno g. F. Čerina ustanovni občni zbor slov. pevskega društva »Zvezda* na Bizoviku. Prosil je g. Iv. Dražila, predsednika »Slavca* za sodelovanje na tem občnem zboru, ki naj bi kot dolgoleten predsednik najstarejšega ljubljanskega pevskega društva podal primerne nasvete, ker si je kot dolgoleten delavec na pevskem polju pridobil obilo prakse. Predsednik pripravljalnega odbora g. Brezovar otvori ob 5. uri zborovanje, pozdravi g. Dražila, »Slavce* iz Ljubljane in v velikem številu zbrane zborovalce. Nato je dal besedo g. Dražilu, kateri je v tričetrt ure trajajočem govoru
opisal namen in pomen petja in pevskih društev, zasluge slov. pesmi za narodno probujo in nadaljnji kulturni razvitek naroda. G. Dražil je povdarjal zlasti veliki pomen pesmi za časa narodnih taborov. Bodril je navzoče, naj pri snovanju društva skrbe vedno za trdno podlago in disciplino, treznost in požrtvovalnost. Bizovičane poživljamo, naj vstrajajo na svoji dosedanji poti in vspeh jim bo zagotovljen.
Splošni pregled.
Stoletnica poljskega Usta. Gaze-taLvowska slavi pol stoletja svojega obstanka. List je izdal obširno delo, ki popisuje razvoj Galicije tekom te dobe.
Perzija dobi novo ministrstvo. Zaradi težkih notranjih razmer in vsled slabih odnošajev na zunaj se hoče Perzija vsaj v ministrstvu prenoviti. Sedanji min. predsednik odstopi in na njegovo mesto pride minister zunanjih zadev.
Vprašanje avtonomije v poljskem kraljevstvu je komisija, ki je bila za to določena, razrešila in bo v kratkem predložila cel načrt ruski dumi. Gre se pred vsem za avtonomijo zemstev, ki bi imela svojo upravo po zakonu iz 1. 1890. V Varšavi bi bilo zastopstvo vseh zemstev. V dumi pride predloga kmalu na vrsto.
Velikanski vihar v Gradcu. V petek zvečer je nastal v Gradcu velikanski vihar, tako da je letela opeka s streh in so bili ljudje v veliki nevarnosti. Vihar je divjal več ur in je povzročil mnogo škode. V več krajih je nastal ogenj v mestu. Nebo se je porudečilo in se čudno svetilo. Tudi drugod na severu so čntili manjši vihar.
Vsled sklenjene trgovinske pogodbe med Avstrijo In Srbijo so bili odlikovani z velikim križem belega orla: Aehrenthal, Bienerth, Weiskirchner in Hieronymi in ogrski poljedelski minister Serenyi, veliki red sv. Save sta dobila Pop in Forgacs, Riedl in Kal-man. Grof Khuen reda ni dobil ker ga že ima.
Rusija In Kitajska sta prišli v zadnjem času navskriž. Večletno sovraštvo proti Rusom se je pokazalo posebno ob priliki kolere, ki jo Kitajci smatrajo za božjo kazen, ki je prišla zaradi — tujcev. Kitajska vlada sama ni ničesar storila, da bi preprečila take vraže, nasprotno je sama skušala kaliti mir proti Rusiji in ji le njene notranje slabe razmere niso dovoljevale še bolj javno kazati, da ji niso ljubi evropejski sosedje. V zadnjem času so se raznesle vesti, da so Kitajci hoteli obrniti kugo proti Evropejcem posebno proti Rusom in so hoteli tujce mučiti s tem, da so jim metali mrtva trupla pred hiše, ker so mislili, da bo bolezen iz mrtveca prišla v hišo tujcev ter jih pomorila.Ra-zaražilo jih je tudi sežiganje mrličev in niso priznavali dobrih namenov ruske vlade, ki je na ta način bila pri-
MICHEL ZfcVACO:
LISTEK.
Most vzdihljajev.
Roman Iz starih Benetek.
— A jaz, je dejal Roland s še odločnejšim glasom, jaz hočem, da govorite I
Mož je začudeno pogledal Rolanda. In njegova trdna volja ga je morala naposled premagati. Kajti odgovoril je:
— Ce hočete, naj bol . . . Pravkar ste me pomilovali, in vai glas je bil tako sočuten, da sem se moral razjokati. In potem ... naj bo to moja kazen . . . Vedite torej, da je- živela tiste čase v Benetkah rodbina, tako srečna, da je vse mesto strmelo nad njo. Oče je bil dož . . .
Rolanda je silovito pretreslo.
— In dož in dogaresa sta imela sina, mladega, lepega, močnega, ljubljenega in občudovanega od vseh. In ta mladi mož je ljubil — do oboževanja — žlahtno in čisto deklico, ki je tudi s svoje strani zrla nanj kakor na božanstvo . . . Toda kaj vam je? ... Vi ječite? . . .
— Nadaljuj! je dejal Roland s hripavim glasom.
— Tihol je zamolklo vzkliknil jetnik; vzpel se je pokonci ter nastavil uho.
Roland je s silnim naporom premagal čuvstva, ki so se razvnemala v njem. Prisluhnil je . .g. Nekdo je prihajal ... da, zunaj se je slišalo korakanje večih ljudi . . .
■— Brž 1 je dejal jetnik, planil k izdrti plošči ter jo privzdignil.
Roland je izginil v rovu, rekoč s čudno pretečim glasom: Vrnem sel
Ta hip so se vrata odprla.
Jetnik je bil vrgel svojo odejo na ploščo ter sedel nanjo.
Kakih deset mož je stopilo v ječo.
eden izmed njih se je zdel kakor kak sodnijski pisar ali glasnik; v rokah je držal papir. Za njim je prihajal orjak v rdeči obleki, ki je nosil na roki nekako črno ogrinjalo. Ostali
so bili oboroženi ječarji.
— Vstanite in poslušajte razsodbo najvišjega sodišča! je dejal pisar.
Jetnik je vstal.
Pisar je jel čitati svoj papir, mrmraje njegovo besedilo s tistim nerazumljivim glasom, ki je že iz pamtiveka lasten sod-nijskim uradnikom.
A jetnik je vendarle razumel, da je obsojen, in da mu bo krvnik odsekal glavo.
— Dobro! je dejal z divjim glasom. In kdaj se izvrši smrtna obsodba ?
— Ali niste poslušali? . . . Jutri zjutraj 1 . . . Milost najvišjega sodišča vam pušča časa do jutri zjutraj, da se spravite z Bogom, ki ste ga žalili s svojimi zločini. Kar se tiče ljudi, sem vam pooblaščen sporočiti, da vam odpuščajo 1
— Lepo odpuščanje je to, tristo satanov! je kriknil obsojenec med nervoznim krohotom.
— Ali hočete duhovnika?
— Čemu neki?
— Poslali vam ga bomo. Glejte, da boste poslušali opomine svetega moža in namestnika božjega z zbranim srcem!
— Grom in peklo! Če se kdo predrzne stopiti v to ječo pred izvršitvijo obsodbe, ga zadavim! je zarenčal jetnik, spomi-njaje	se	poseta,	ki mu ga je bil Roland napovedal.
—	Dobro!	je dejal pisar. Pa crkni kakor pes,	če nočeš
drugače! . . . Krvnik, prični svoj posel!
In izginil je. Mož v rdeči obleki pa je pristopil k jetniku ter mu vrgel črno haljo, ki jo je nosil na roki, čez glavo.
Ta	rdečeoblečeni mož je bil krvnik, in njegova	črna halja
je	bila vreča, v	katero so odevali obsojence na smrt	— bila je
poslednja praznična obleka pogubljenih!
Pod to vrečo, ki se je spuščala do kolen, so bile obsojenčeve roke svobodne, in tkanina je bila toliko tenka, da se je mogel prosto gibati. Zvezali so vsakega obsojenca šele ob znožju šafota, v hipu, ko so mu potegnili vrečo raz glavo.
Jetnik je vztrepetal, ko je začutil na svojih ramah mrtvaško odelo — nekak mrtvaški prt, ki ga bo moral živ nositi vso noč do drugega jutra! Drzni smeh, ki ga je bil stresal v prvem tre-notku, mu je mahoma zmrznil na ustnicah. Streslo ga je, in ko
je premagal ta ta prvotni občutek groze, je bila njegova ječa prazna!
Nekaj minut je obstal kakor okamenel.
Ledeni dih bližnje smrti ga je mrazil do mozga.
Izvil se mu je hripav vzdihljaj, in preko njegovih ustnic je prišla edina beseda:
—	Umreti!
Zvok lastnega glasu ga je prestrašil; zbal se ga je kakor neznanega, groznega nečesa. Upor življenskega nagona mu je pognal kurjo polt po životu. Dokler je bila smrt še negotova, in je imel še pretvezo, da se je mogel oklepati nade v življenje, toliko časa ni trepetal.
Toda zdaj ... o, zdaj se mu je zazdelo življenje v tej
temni ječi kakor zaklad, ki uha niški kruh se mu je zazdel pre ljudje, ki bi jih bil rad objema
a izmed drhtečih rok. Cmi jet-estna hrana, in ječarji — prijazni in poljubljal, če bi imel še ži-
veti I Življenske sile so napale vse njegovo bitje, obšlo ga je nemogoče kesanje . . . Zaškripal je z zobmi, in hruto ihtenje je zahropelo v njegovih prsih; obenem mu je ušla z ustnic beseda, še turobnejša in brezupnejša od prve:
— Živeti! . . ,
Jetnik se je bil polagoma približal vratom, ki so se po odhodu krvnikovem zopet zaprla, in je iztegnil roke, kakor da hoče nečesa prositi.
Takrat pa je legla tuja roka na njegovo ramo.
Nekaj ga je silno pretreslo. Ves prepadel se je ozrl.
Skozi tkanino svoje vreče je spoznal jetnika, ki se mu je prikazal — Rolanda, ki (e vstal izpod zemlje, kakor iz globočine grobov.
— Ah, res, ^ stel ... je zamrmral.
Roland ga je pomeril s čudnim pogledom,	ki	se	je kar	za-
svetil v polumraku. Obsojenec je videl ta pogled, in se je stresel, kakor da mu je zdajci izvedeti nekaj strašnega.
Potegnil si je vrečo, ki mu jo je krvnik nataknil, z	glave,
in jo je vrgel v kot.
— Vidite, je dejal z žalostnim usmevom, da moram umreti.
— Kdaj?
— Jutri zarana I ____________________ (Dalje.)
Dnhpr tpk f	Zdrav Želodec Imamo in nič nas ne tišči želodec, odkar rabimo izborne Fellerjeve kroglice z rabarbaram in znamko .Elzine kroglice*. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite te tudi, uravnavajo
*	telesno odvajanje In pospešujejo prebavo. 6 Škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E V. Feller v Stubici, Elizin trg št. 264 na Hrvaškem.
siljena postopati. Birž. Vjedomosti naznanjajo da rusko ministrstvo zunanjih zadev pripravlja daljše poročilo o rusko-kitajskih razmerah, kjer bodo z dokumenti dokazana izzivanja kitajske vlade. V zadnjem času so bile v vojnem ministrstvu važne konference o rusko-japonskih odnošajih. Mogoče je, da Rusija zasede nekaj važnejših točk, kjer kažejo Kitajci največ odpora.
Amerikauskl plani za bodočnost se kažejo v carinski pogodbi s Kanado. Mark, ki bo v prihodnjem kongresu nastopil kot govornik, je rekel, da bo ta pogodka privedla dojte-ga da bodo Zedinjene države Kanado anektirale. Anglija bi proti temu ne i-mela ničesar in bi rada prepustila Kanado Zedinjenim državam. To je tudi namen sedanjih pogajanj. Markov govor je bil z odobravanjem sprejet. Splošno se sodi, da se bo v Kanadi ohladilo navdušenje za pogodbo pa tudi Anglija bo gotovo protestirala, ker je v Londonu vzbudil ta govor veliko nevoljo.
DNEVNE VESTI.
Klobasa v ..Edinosti". Tržaški slovenski dnevnik je začel odgovarjati na našo kritiko tržaških razmer. Pod naslovom »Tržaško Slovenstvo, njega vodstvo in njega delo“ je začela izhajati klobasa, katere konec bomo zagledali približno čez enajst dni, ker pri »Edinosti" je že taka nanada, da dela v takih slučajih prav dolge klobase, ki jih razdeli natančno na dvanajst več ali manj enakih delov. Potrudili se bomo prečitati celo pridigo, ki dobi potem primeren odgovor.
»Rdeči Prapor" in kralj Peter. Z drugega stališča seveda kot .Slovenec" se zaletuje tudi organ socijal-nih demokratov v one, ki so pozdravili v Ljubljani kralja Petra. Kar se nas tiče odgovarjamo »Rdečemu Pra-porju" čisto mirno in odkritosrčno, da je veljal pozdrav srbskemu narodu, ki ga je pri tej priliki reprezentiral slučajno r;'. ki kralj in kdor nam očita kak ’ izantinizem, nas slabo pozna,
nam nalašč dela krivico.
V	Trst? Povodom polemike, ki se je razvila med nami in tržaško .Edinostjo" radi članka v »Edinosti" .V Trst?" smo prejeli iz Trsta toliko pritožb na tamošnje slovenske odvetnike, da teh pritožb ne moremo priobčiti v celoti. Vsebina vseh teh pritožb je pa ta-le: Ako pride k tržaškemu slovenskemu odvetniku človek, ki ni premožen, mora čakati cele tedne predno pride na vrsto in ako se mu že posreči, da pride pred gospoda doktorja, se mu lahko zgodi — ako ima spor s kakim premožnejšim človekom — da ga odvetnik nahruli, češ, kako si upa tožiti takega človeka 1 Tržaški slovenski odvetniki imajo toliko dela, da ga komaj zdelujejo in v interesu slovenskega tržaškega prebivalstva bi bilo, da je v Trstu čem več slovenskih odvetnikov, ker potem bi tudi manj premožni lahko dobivali v svojih pravnih zadevah zastopnike. Na to vprašanje se ne sme gledati samo s stališča tržaških odvetnikov in odvetniških kandidatov, nego s stališča celokupnega slovenskega prebivalstva v Trstu.
Klerikalni volilni shodi. Se le zdaj so dobili klerikalci z veliko težavo dva lokala za svoje politične shode! Enega so sklicali za danes v Ljudski dom (na staro strelišče) druzega k Flegarju v Vodmat. Nikjer v mestu jim ni hotel in jim ne da lokala za volilni shod noben človek, to je dovelj dokaz, da jih nihče ne mara in da jim je v Ljubljani odklenkalo.
MALI LISTEK. ”
Smeh.
Rusko spisal Leonid Andrejev. Prevel P. Pamidor.
(Konec.)
»Jaz sem!* sem rekel tiho, polglasno, samo svojo srečo v mislih, ko sem jo gledal tu pred seboj.
Mirne modre oči so se dvignile in meni se je zdelo, da me je v temni noči, na neznanem tujem morju, nenadno obsejal mir obetajoči žarek svetlobe iz reflektorja prijateljske la-dije. Vse, kar bi ji rad rekel v tem trenutku tihe in vendar tako glasne ljubezni, vse je bilo v mojein pogledu, s katerim sem jo objel . . .
A ona je stala tiho. Zdelo se mi je, da sem zapazil v njenih očeh nenavadno blestenje, kakor zlate iskre na modrem ozadju neba. Potem se-n videl, kako so se njena polna lepa ustna s trudom branila močnega trepetanja . . .
»Da, da — jaz sem,* sem potrdil
Jaz oveseljen vsled tega trepetanja, ;i sem ga smatral za znamenje njene radosti... »Zakaj niste prišli danes?*
In ona? — Smejala se jel —■ Nikdar bi si ne bil mislil, da se more tako smejati!
Nekaj vre v »Katoliški tiskarni".
Vse se je v petek na večer popraše-valo kam hitita blagajnik dr. Cekal in tajnik kaplan Smolnikar, ki sta ob 5. uri dirjala čez frančiškanski most proti »Ljudski posojilnici*. Eni so rekli da v »Ljudsko posojilnico*. »Katoliško tiskarno" terja za 500.000 K
—	za dolg, drugi so spet trdili, da je v Kat. tiskarni in v Ljudskem domu nekaj narobe, da bo treba poravnati. Najgotovejše je to, da sta šla ta dva funkcijonarja nekam denar iskat.
Osebna vest. V soboto dopoldne, kmalu ko je izšla v »Jutru* »Žalostna pesem o še bolj žalostni usodi Ljubljane*, ki je vzbudila povsod veliko zanimanje, je srečal naš gospod Bav-bav na Dunajski cesti, ravno pred Hribarjevo tiskarno gospoda Boltatuga Pepeta s Kudeluga. Razgovor, ki se je med njima razvil in ki je bil vele-interesanten, prinese »Jutro* v svoji pondeljkovi (jutrišnji) številki.
Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo priredi v nedeljo, dne 19. t. m. ctf> 3. uri popoldne v stari Breskvarjevi gostilni, Velika čolnarska u-1 i c a 17 shod za člane in somišljenike. Poročalo se bo o gospodarskem položaju, o novem volilnem redu in predstoječi občinski volitvi. Krakov-čani in Trnovčani! Pridite vsi na shod, da izveste resnico in se prepričate o nakani, ki je naperjena proti Ljubljani in ki zna postati osode-polna za Vaše denarnice.
Vrhnika brez zdravnika. Poroča se nain, da je pred par dnevi v obče priljubljeni skrbni zdravnik gospod dr. Buh zapustil Vrhniko, ter se preselil v Novo mesto na Dolenjsko. Sedaj je Vrhnika brez zdravnika, kajti dr. Marolt je s posli preobložen; kot župan ima v tednu še tri uradne dneve po okolici, tako, da je Vrhnika brez zdravnika. Bilo bi nam jako ustreženo, ako bi se kmalu dobil kak zdravnik ki bi prišel na Vrhniko.
Vprašanje primarljatov v Novem mestu rešeno, iz Novega mesta nam poročajo, da je imenovan primarijem na kandijski bolnici dr. Buh iz Vrhnike, primarijem na ženski bolnici v Novem mestu pa dr. Strašek iz Novega mesta.
Nočno službo imajo tekoči teden sledeče lekarne: Čižmaf, Jurčičev trg; Piccoli, Dunajska cesta; Sušnik, Marijin trg.
Uspeh subskripclje V. emisije delnic Jadranske banke v Trstu.
Poroča se nam, da je tudi ta emisija delnic Jadranske banke končala s polnim vspehom in da je bil na subskrip-cijo izloženi znesek K 2,000.000 prepisan. To dejstvo najbolje priča, da uživa imenovani zavod največje zaupanje v kapitalističnih krogih. Filial-ka Jadranske banke v Ljubljani je pričela ravnokar svoje poslovanje.
Osuševalno delo se je deloma že pričelo. Z malim parnikom in pripetimi čolni se dovaža kamenje iz Podpeči v mesto. Za nalaganje kamenja se uporablja zdaj pet velikih čolnov, v delu je ravnokar zopet obsežen čoln, ki se bo k parniku pripenjal in nakladal z materijalom. Ker je voda v Gruberjevem prekopu od zatvornic do Dolenjskega mostu zamrznila, uporablja ta prostor šolska mladina za drsališče. Podjetnik ima zdaj še kaj malo delavcev v službi.
Kdor zaničuje se sam ... Načelnik zdravstveuega zastopa v Krškem, g. Ivan Sterle, kovač v Krškem, kol-kuje svoja pisma s kolkom »Reichs-verein fUr Kindeschutz Rohitsch-Sauer-brunn*. Zdravstveni zastop v Krškem je lahko ponosen na takega svojega
»Skoro na smrt ste me mučili, o neusmiljena, sladka . . .* sem prosil odgovora.
A ona se je smejala. Mirni sijaj njenih oči je izginil; kakor da je izginilo mirno sijoče solnce v lepem septemberskem dnevu nenadoma za gručo malih razkuštranih oblakov . . . Tisočžarki sijaj nevzdržnega smeha je kraljeval na njenem obrazu. Tudi to je bilo solnce; — a zame z vso silo žareče, neusmiljeno, pekoče žareče solnce.
»Torej vi ste," je rekla naposled, le s težavo zadržavajoča smeh. »Ne!
—	Ampak, kako ste komični!*
Zdaj sem razumel — maska! Glava se mi je povesila na prsi, vse v meni se je skoro zgrudilo, a strahovit obup me je tlačil k tlom . . . Njej pa je bilo menda še težje zadr-žavati smeh, in začela je pazljivo motriti plešoče pare, da bi me ne videla. Jaz pa sem nadaljeval: »Ali vas ni sram, da se smejete? Kaj ne vidite za to smešno krinko mojega trpečega obraza? — Samo, da bi vas videl, da bi se radostil ob pogledu na vas, da bi se pomiril ob žametnem zvoku vašega glasu in se znova osrečil, samo zato sem zlezel v te bedaste cunje ... Vi ste mi vzbudili slutnjo sreče in blaženost miru, da, skoro obljubili ste mi, in vi mi jemljete vse to tako hitro, tako neusmiljeno zopet nazaj!
načelnika. Pričakujemo, da bodo vsi zavedni Slovenci, zlasti pa zdravstvena zastopstva odločno odklonila taka pisma. Cernu imamo narodne kolke.
Obletnica smrti velikega slovenskega rodoljuba, blagopokojnega g. Karla Kotnika, bodi nam bodrilo k požrtvovalnemu rodoljubnemu delovanju. Oskrbimo si narodni kolek s Kotnikovo podobo in darujmo v častni spomin na največjega slovenskega mecena darove prekoristni naši družbi sv. Cirila in Metoda.
Slavčeva maškarada. Vabila za »Veliki pustni korzo* ki se vrši na pustno nedeljo v hotelu »Union" so se začela razpošiljati, dasi se jih razpošlje nad 3000 je vendar mogoče da komu ne bode dostavljeno. Dotični blagovole naj jih zahtevati pri odboru ali pa v prodajalnah vstopnic le proti izkazu vabila na dotično ime. Nema-skovanim ni potreba vabila in je vsakdo dobrodošel. Predprodaja vstopnic se nahaja v prodajalni g. L. Černeta zlatarja v Volfovi ulici in v trafiki ge. Češarkove v Šelenburgovi ulici.
Sokol v Mostah priredi v nedeljo, dne 26. februarja veliko maškerado »Pod lipo" po domače pri Trčku v Mostah. Vstopnina 30 vinarjev. Člani in maske vstopnine prosti. Spored: Šaljiva pošta, korijandoli in prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Ob enem se zahvaljujemo vsem dobrotnikom Sokola, ki mnogo žrtvujejo za društvo, v prvi vrsti br. Fr. Staretu, tajniku našemu, kateri tudi požrtvovalno deluje pri podružnici C. in M. dru-be v Mostah. Najprisrčnejša zahvala vsem! Na zdar!	Odbor.
»Zagorski fantje* prirede na pustno nedeljo dne 26. t. m. v Sokolskem domu v Zagorju ob Savi veliko predpustno veselico. Na sporedu sta burki »Mutasti muzikant* in »Potepuh pred sodiščem*, nadalje šaljiva pošta, ribji lov in ples. Sodeluje tam-buraški zbor »Glasbenega društva* v Zagorju in svetovno znana kmečka godba iz Renk. Ker je čisti dobiček namenjen novemu odru za gledališke predstave v Sokolskem domu, se pričakuje velike udeležbe, zlasti iz Litije, Šmartna, Trbovelj in Hrastnika, ter se preplačila hvaležno sprejemajo.
Narodna čitalnica v Krškem priredi na pustni torek (28./II.) svojo III. veliko maškarado pod naslovom: »Kakor kdo more.* Zanimanje za to prireditev je že sedaj splošno ter se je prijavilo že lepo število mask, tako da obeta biti ta maškarada, kot zadnja prireditev pred-pustom, ena najbolj animiranih predpustnih veselic v Krškem.
I. ljubljanskega zavoda za stra-ženje In zaklepanje nadstražnik Anton Ga/ser je v noči na soboto pri svojem obhodu zapazil, da gori hodnik prvega nadstropja v hiši Slomškova ulica št. 4. Poklical je hitro v bližini stoječega mestnega stražnika Josipa Keka ter z njegovo pomočjo pogasil ogenj in tako preprečil večjo nesrečo. Ogenj je nastal v lesenem zaboju za pepel. Vi Čja _ previdnost strank bi bila potrebna. Čast pa gospodoma Gajserju in Keku, ki sta bila v svojih službah na pravem mestu.
Lisica v svinjski koži. Vraga, kakšni čudeži se gode. Gospodje od »pravice* so te dni pogruntali, da se hiše same zagovarjajo, če jih kdo razžali in zdaj so celo dognali, da se dobe pri nas tudi lisice v svinjski koži. In to je prišlo tako na dan. V Lazarinijevem revirju nekje je čakala stara lisica konec svojega grešnega življenja. Pri sprednjem koncu jo je še malo držala duša nazaj, pri zadnjem prestreljenem koncu ji je že zdavno ušla naprej. Tako v zadnjih
Prosim vas — povejte mi: Zakaj, zakaj niste danes prišli? ...”
Hitro, z odgovorom na sladkih, polnih ustnicah, kjer je počival vedno sanjajoči,	skoro	neopažni	nasmeh,
resno razumevanje v mir sijočih očeh, se je obrnila k meni ... in nevzdržno, vsa tresoča se, se je znova krivila od smeha . . . Komaj še dihajoč, skoro v joku, si je pokrila obraz z	robcem	in	dejala	trudoma,
pretrgano: »Ampak poglejte se vendar! . . .	Tam	za	vami .	. . ogledalo ...	Ne .	.	.	kako	ste . . .
smešni!'
Stisnil sem obrvi mračno in bolestno in skoro škripajoč z zobmi sem se obrnil z bledim, kot stena bledim obrazom k ogledalu:	— idiotsko-
miren, brezmejno brezbrižen, nečloveško bedast obraz mi je gledal nasproti. In jaz — sem se tudi smejal! In z obrazom, ki je še trepetal smeh na njem, toda že z glasom vstajajočega srda in razdraženega obupa sem rekel, ne, zakričal sem: »Vi se ne bi smeli smejati!*
In ko se je nekoliko pomirila, sem začel šep^taje govoriti o svoji ljubezni. Nikoli nisem govoril tako lepo, tako toplo, tako prepričevalno o ljubezni, zakaj nikoli nisem ljubil tako močno. Govoril sem o bolesti brezuspešnega pričakovanja, o strupenih solzah brezumne ljubosumnosti in hrepenenja, ko vznemirja duha
izdihljejih jo dobi usmiljena Samaritanka. Skušala jo je pobasati v vrečo, da ji doma preskrbi boljšo mrtvaško postelj in priliko za zadnjo skesano poknro. Lisica, stara grešnica, je nehvaležno pokazala Samaritanki zobe in s sprednjim odnesla tudi zadnji konec. Pa maščevanje ji je sledilo za petami. Kmalu naleti na kmeta, udri jo, je dejal — in lisici je ušla tudi duša iz sprednjega konca. Kmet jo je slekel iz kože in brez pogreba in brez vsega zakopal. Pa tudi kmetu je sledilo maščevanje za petami. Tirali so ga v Ljubljano pred gospoda, ki ima pravico v rokah. Trdno se je držal toženec pri prvi razpravi. A roka pravice ga ni izpustila iz rok. Moral je orožnika peljati do groba rajnke lisice ter v izkopanem grobu dokazati, da lisice ni slekel iz kože. In zopet je stal pred gospodom, ki ima pravico v roki. In zopet je vpričo orožnika trdil, da je lisico pokopal v njeni lastni koži. Priča pa je rekla, da lisica je bila v koži, ampak ta koža je imela slučajno — ščetine. Ker imajo ščetin-sko kožo navadno le prašiči, so to uganjko tako razrešili, da je kmet odrl lisico zaradi dražje kože, v nadomestilo pa jo oblekel v cenejšo svinjsko kožo. Na podlagi tega razkritja je roka pravice toženca zašila na dva dni. — Kaj pa, če se je oborožena priča glede kože vendarle zmotila? Komisija na lici mesta bi ta dvom nedvomno razgnala.
Tatinski berač. Ko je predvčerajšnjem popoldne neki 44 letni mož beračil po sv. Petra nasipu, je v neki tamkajšnji gostilni v odsotnosti natakarice ukradel z mize štiri servijete. Toda berač ni imel sreče. Natakarica je takoj zapazila tatvino in tatinskega berača mesto miloščine izročila stražniku, ki ga je vtaknil v luknjo. Policija je dognala, da je bil Josip Ložar že 17krat kaznovan radi tatvine.
Slovenskim občinam in denarnim zavodom poslala je družba sv. Cirila in Metoda preteklo jesen prošnjo za podporo. Opravičila je svojo vlogo s tem, da jej je priložila družbeno jubilejno knjigo, opisujočo njeno četrtstoletno velepomenljivo delovanje, opozorila pa je obenem na velike o-brambne in prosvetne potrebe za slovensko mladino na obmejnih pokraji-jinah, katero nam hočejo odtujiti »Schulverein* in »Tiidmark* ter »Lega nazionale“. Z ogroženih obmejnih pokrajin prihajajo namreč obupni glasovi in prošnje: „Na pomoč! Obvarujte, rešite sluvensko zemljo in slovensko ljudstvo Slovenstvu!" Ti klici so naslovlleni na družbo sv. Cirila in Metoda, veljajo pa vsem Sloven5em, posebno še slovenskim občinam in dobro vspevajočim denarnim zavodom.
V	imenu rojakov, bivajočih v ogroženih pokrajinah prosi vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda za podporo in te prošnje so našle često priiaznih odzivov. Vsem občinam na čelu koraka mestna občina ljubljanska. Darovala|je C. M. družbi 1. 1909. 1500 K„ 1. 1910. 2000 K, Mii za leto 1911. je dovoljenih 1500 K, poleg tega bo vplačanih v petih letih pet obrambnih „kame-nov“ po 200 K. Od drugih občin in od denarnih zavodoV je prejela družba 1. 1910. podpore 3804 K, a 1. 1909 K 7736. Družba sv. Cirila in Metoda se je odločila letos vsled nujnih potreb za ustanovitev novih šol, stroški so proračunjeni na okroglo vsoto pol milijona kron. Vsled tega se je mogla nadejati vsestranske in pomnožene podpore, da se stari zavodi ohranijo in da se novi omogoče. Dejstva pa kažejo nasprotno. Neverjetno, ali resnično je, da nekatera županstva ne marajo informacij o narodnih potrebah in o družbenem dolovanju; jubi-
vedno čuječa fantazija, vedno nove slike, nove muke vzbujajoča, vstvar-jajoča brezmočen nemir, ki se ne da premagati, ki samo tišči k tlom in stiska srce. Govoril sem o svoji duši, ki je polna ljubezni, ki trosi pred njeno podobo, kakor svečenica, najlepše darove, ki nam jih je podarilo nebo ... In videl sem, kako so se nagnile njene dolge trepalnice in ob-senčile lahno' obledela lica. Videl sem, kako je odsevalo tajno se vzbujajoče toplo čuvstvo z rožnatim odsevom na nežni, v zlatem žametu blesteči polti; opazil sem, kako si je vse njeno prožno telo želelo k meni brez volje, tajno, samo zame opazno . . . Imela je kostim kraljice noči, in, vsa kakor sladka uganka, v Črne čipke, kakor v mrak zavita, blesketajoča v briljantih, kakor v blestečih zvezdah, je bila tako lepa, tako ljubka, kakor že davno pozabljeni sen detinskih let ... Go voril sem, in solze so mi napolnile oči in v jasni radosti je trepetalo moje ljubeče srce ... In slednjič sem videl na njenih ustnicah tisti tajin-stveni, nežno udani nasmeh vstajajoče ženske ljubezni . . . Videl sem, kako so se obrvi nalahno trepetaje dvignile, kako se je lepa, mirno zlatoobkro-žena glavica počasi nagnila k meni; že sem slutil brezmejno, rahlo, tajno se porajajoče blestenje v čarobnih očeh ... Ne — takega smeha še nisem slišal nikoli I . . .
lejne knjige so se vrnile neprečitane, opremljene pa z nepopisano poštno položnico. Mestna občina ljubljanska je ostala zvesta družbi sv. Cirila in Metoda, v zvestobi jo posnemajo tudi letos nekatere tovarišice preteklih let, mnoge pa pogrešamo in tem težje pogrešamo, čim večja je potreba skupnega dela v blagor našega naroda. Izrekamo torej iskreno* željo, da se priglase družbi sv, Cirila in Metoda z gmotno podporo vse slovenske občine In vsi narodni denarni zavodi.
Družbi sv. Cirila In Metoda je
poslala ženska podružnica v Št. Jurju ob juž. ž. 140 K prispevka od zborovanja za 1. 1910 1911. — G. Fr. Oset v Trbovljah je poslal 5 K, katere je daroval g. Al. Petelin, asist. j. žel. v spomin na 7.2. 1910. Hvala!
Slovenska Filharmonija
je postala izmed najvažnejših socialnih in kulturnih činiteljev ne samo za Ljubljano, ampak za Slovence sploh. Odkar so se razmere med Slovenci obrnile tako, da smo navezani le na slovenski orkester, svira Slovenska Filharmonija pri vseh koncertih in drugih prireditvah naših društev. Brez Slovenske Filharmonije bi bilo socialno življenje osobito v Ljubljani docela mrtvo in društveno delovanje sploh nemogoče. Brez koncertov, brezglasbe bi bilo glavno slovenskomesto, da ni Slovenske Filharmonije. In kar je glavno: brez opere in operete bi bilo! Slovensko gledališče bi bilo brez orkestra ali pa bi si moralo ustanoviti in plačevati lastno dosti dražjo godbo. In Glasbena Matica! In vsa druga slovenska društva brez godbe, brez instrumentalnih vzporednih točk! Zamrle bi vse vrtne veselice, zamrle vse velike narodne slavnosti I Danes pa imamo še velik, izboren, umetniškiorkester SlovenskeFilharmonije. Naše deželno gledališče, naša Glasbena Matica", »Ljubljana*, »Slavec* — vsa naša javnost uporablja ta orkester dan na dan, večer za večerom. Slovensko Filharmonijo moramo zahvaliti na najlepših glasbenih prireditvah, na slovenskih opernih in operetnih predstavah, na koncertnih točkah Glasbene Matice in drugih društev, na krasnih komornih večerih, na vsi glasbeni umetnosti slovenske javnosti.
Mislili bi, da je to dejstvo znano in jasno vsakemu Slovencu ter se za to tudi primerno upošteva. Pričakovali bi tudi, da vsi Slovenci svoj edini slovenski umetniški orkester ljubijo in ga podpirajo. A mesto tega vidimo brezbrižnost celo v krogih, ki so priznano premožni. Tako ne moremo dalje! Ako naj se Slovenska Filharmonija vzdrži, je treba podpore vseh dobrih Slovencev brez razlike. Podjetje plačuje 35 godcev najboljše sposobnosti, a to stane mnogo denarja. Proračun in računski sklepi kažejo, da stane orkester te kakovosti vzlic vsemu štedenju na leto okroglo 75000 kron, ali dnevno 206 k r o n. Z manjšimi vzdrževalnimi stroški dobrega civilnega orkestra vzdržavati sploh ni mogoče. To ne kaže samo dolgoletna izkušnja pri orkestru Slovenske Filharmonije, prej pri društveni in še prej pri meščanski godbi, ampak podpirajo to trditev izkušnje v vseh drugih mestih, kjer obstoje take godbe.
Vzdrževalni stroški so višji nego pri vsaki vojaški godbi, ker imajo civilni orkestri izdatke (bolniška blagajna, starostno zavarovanje, davek i. dr.), ki jih vojaške godbe nimajo,
'Ti~ IM i
»Ne — ne, ne morem! . . .* je skoraj zaječala v smehu in z nalahko nazaj nagnjeno glavo pustila, da je smeh prosto in nevzdržno odmeval po dvorani.
O, samo za trenotek, da bi imel človeški obraz! . . . Grizel sem se v ustnice, solze so mi lile čez razgreti obraz, vse moje bis vo je trepetalo v bolesti in srdu, a ta prokleta bedasta maska, na kateri je bilo vse pravilno in na svojem mestu — nos, oči, usta
—	ta maska je gledala med tem za me in v mojem imenu vse to z neomajno, v svoji budalosti strašno brezbrižnostjo ... In ko sem se oddaljil, omahovaje na pisanih nogah, je donel za menoj njen zveneči, grmeči smeh: kakor da pada visoko z gore bistri potoček v dolino, razbijaje se na ostrih skalah in čereh . . .
4.
Po široki, prazni in zaspani cesti smo se vrača i proti domu, napolnjujoč nočno tišino z veselo razigranim govorjenjem. Cela gruča je bila pijana veselja in dobre volje in eden se je obrnil name: »Ti si imel kolosalni uspeh! Takega smeha nisem slišal še nikoli . . . Ainpak, kaj delaš? Zakaj si trgaš masko? . . . Deca! — Saj je zblaznel! — Glejte ga, trga si kostim . . . Joka! . . .*
Zato je tudi prireditev s civilnim orkestrom dražja.
Uvažuje to dejstvo, še bolj pa kulturno in socialno važnost tega podjetja, stopa podpisani odbor pred slovensko javnost z gorkim pozivom, naj izdatno, gotovo pa izdatnejše nego doslej podpira Slovensko Filharmonijo. Temu pozivu povod je dalo dejstvo, da člani v večji meri odstopajo, kakor pa pristopajo. Ako gre tako dalje, mora Filharmonija prenehati. Danes pa brez dobrega vcivilnega orkestra biti ne moremo. Črez nekaj mesecev ustanoviti bi se moral nov orkester z novimi ogromnimi nenadomestnimi ustanovnimi stroški. Z višjim številom članstva računati moramo tudi zategadelj, ker je članstvo glavni či-nitelj, ki more orkester vzdržati v polnem številu preko poletnih mesecev, ko ni toliko zaslužka, da bi ta kril vzdrzevalne
stroke.	.
Zato pristopi vsak Slovenec kot p od p o r n1 elan Slovenski Filharmoniji. Eno krono na mesec lahko utrpi vsakdo? Vsi Slovenci torej na krov, da se v 7 H r ? i in izpopolni nas edini umetniški.;orkester! Ljubljančanje, uvažujte to in storite svojo narodno dolžnost, dokler je še'čas.
Odbor »Slovenske Filharmonije".
Kako daleč pridemo še v Ljubljani. »
JSL SKL * “
I(U
Sultiri! Jest sm gspud Boltatu Pepe s Kudeluga!
Iz večerne ali II, seje deželnega zbora.
Za 5. uro popoldne določena JI. seja se je pričela izredno jtočno še le ob 6. uri 15 minut zvečer. Šuklje je namreč začel popoldne čas po za-padni polovici svojega globusa. Svetujemo mu, naj prihodnjič, ko določa čas za seje,, obrne globus na drugo polavico. Če naš nasvet slučajno ne zanima le njega, pa naj ga obrne na pravi naslov. Prav pa to na vsak način ni, če se za 5. uro popoldne napovedana seja zavlači za 1. in četrt ure.
Dnevni red je to pot ostal neoznačen. Deželni glavar otvori sejo, naznani več interpelacij, med njimi dve tudi na njega (pa ne zaradi salutiranja policistov) nadalje določi, da bo poslanec Gangl svoj nujni predlog utemeljeval še le koncem seje. Nato se pride v razpravo
ustno poročilo odseka za pospeševanje zadružništva.
Poroča poslanec Jarc, ki navaja podrobne podatke o zadrugah na Kranjskem. Predlaga ustanovitev deželnega zadružnega urada potom deželnega zakonika. Zadružna zveza naj postane centrala vseh ostalih zadrug. Tej centrali naj se dovoli redna podpora letno 12.000 K. Ker pa bo ta centrala mnogo stala, treba je večjega posojila. In to posojilo naj bi se vzelo iz
Vseučiliškega zaklada
in sicer kot brezobrestno posojilo proti enoletni odpovedi. Jarc garantira, da s tem posojilom vprašanje slovenskega vseučilišča ne bo oškodovano. (Vprašanje gotovo ne, ampak slovensko vseučilišče samo): Deželni odbor naj se ozira tudi na podporo kreditnih zadrug.
Zadružnim organizacijam naj de-Ž^lni odbor v izrednih slučajih dovoli deželno jamstvo v znesku 2 mi-‘•Jona K. Glede asanacije Glavne posojilnice nai deželni odbor stopi v stik z vlado, mestno občino itd., ter.se za vsak slučaj dovoli pomožni p ris p e v,e k 50.000 K. (Splošno odobravanje.)
Seja prekinjena.
Ob 7. uri naznani deželni glavar, da sejo prekine za pol ure. Ker poznamo zdaj dolgost takih pol ur, zaključimo za danes tudi mi poročilo o večerni seji. O Jarčevem poro61u pa še posebej spregovorimo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Srbske šole v Stari Srbiji.
Solun, 18. februarja. Visoka porta je izdala ukaz, da se morajo vse srbske šole v Stari Srbiji zopet odpreti. Srbski krogi si razlagajo ta korak tako, da hoče turška vlada na ta način preprečiti skupno vstaško akcijo med bolgarskimi, albanskimi, grškimi in srbskimi vstaškimi četami.
Hrvaški sabor.
Zagreb, 18. februarja. V današnji seji hrvatskega sabora se je pričela debata o adresnem načrtu. Referent vladne stranke, dr. Spevec je utemlje-val adresni načrt, katerega je izdelal adresni odsek. Med njegovim govorom je prišlo do ostrih spopadov med vladnimi pristaši in poslanci srb.-hr-vaške koalicije.
Afera Banjanin.
Zagreb, 18. febr. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudilo občo pozornost, da so dospeli danes iz Zagreba v Budimpešto vsi od imunitetnega odseka ogrskega državnega zbora izdelani akti, nanašajoči se na Ba-njanina. Razburjenje radi tega je tem večje, ker je šele pred kratkim ban Tomašič izjavil v saboru, da bi ta korak pomenil kršitev ogrsko - hrvaške nagodbe.
Delegacije.
Budimpešta, 18. febr. Vojni odsek avstrijske delegacije je danes dokončal svoje delo. Mornarični budget je sprejet v vseh točkah. Proti so glasovali le češki delegati. Dalje je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se poživlja skupnega vojnega ministra Schonaicha, naj v slučaju, ako bi domači železni karteli stavili previsoke cene za zgradbo novih ladij, oddajo dela takoj inozemskim tvrdkam. Tako Schonaich kakor Montecucoli si lahko zapišeta današnji dan v svoj album. Dobila sta vse, kar sta si poželela.
Pasivna resistenca.
Trst, 18. februarja. Pasivna resistenca državnih uradnikov se nadaljuje. Jutranja pošta, katero dobe stranke že ob 8. zjutraj, je bila dostavljena šele popoldne. Visoki poštni krogi zahtevajo od trgovskega ministra Weisskirchnerja pomoči. Pasivni resistenci so se danes pridružili tudi sodni sluge. Na državnem kolodvoru stoji 100 vagonov, 300 naloženih pa ne more naprej. Zamude so velikanske. Ko se je danes pripeljal v Trst bivši železniški minister dr. Derschatta, sedanji ravnatelj Lloyda, ga je ustavil neki finančni uradnik in pregledal vso njegovo prtljago. Minister je moral mirno čakati, da je uradnik dokončal svoje delo.
Rusija In Kitajska.
London, 18. februarja. Ruska nota Kitajski, katera se smatra kot ultima-tum, je vzbudila v Londonu precejšnjo nezadovoljnost. Politični krogi so prepričani, da bo morala Kitajska v sedanjih razmerah kapitulirati pred Rusijo, zlasti ker stoji na strani Rusije tudi Japonska. Rusija stremi po aneksiji Mongolije.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 18. februarja. Vladna bančna predloga je bila danes sprejeta.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut,
Tiska »Učiteljska tiskarna”, Ljubljana.
Za „l)imbo sv. Cirila in Metoda”.
Izkaz daril, poslanih našemu upravništvu.
Gosp. Peter Miklavčič v Kočevju K 2 65. Hvala!
Mali oglasi
Dve sobi y pritličja za društvo, ali pisarno se takoj oddasta. Naslov pove inseratni oddelek .Jutra*.	112/2—1
Dvtt enaka in*»kerndn* kostumu, enkrat rabljena, se ceno prodata. Vprašanje pod .Odaliska*, poste restante.	10 /3—1
Lokal za pisarno ali prodajalno se odda. Pojasnila: Inseratni oddelek .Jutra". 94/10-7
Konces^a 7-a gostilno, zvezana z koncesijo za kavarno in prenočevanje tujcev, se odda v Ljubljani od 1. maja 1911 naprej, proti primerni odškodnini. Več pove inseratni od-pelek „Jutra“.	112/3—1
Krojaškega pomočnika se takoj sprejme v Ljubljani na Krakovskem nasipu štev. 12.
108/1—1
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja, ki se nam je izkazalo vsled smrti našega ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta
Karola Birtič-a
strojevodje drž. železnice v Divači
se globoko ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo cenjenemu pevskemu društvu za častno udeležbo in ganljivo petje ter za krasne, darovane vence. Bodi izrečena vsem najprisrčnejša zahvala! Divača, dne 15. februarja 1911.
Žalujoči ostali.
za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kut najboljše sredstvo 5 kg franko K 4 —.
Kuč
Br. Novakovič, Ljubljana.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Gospodična
ki službuje že nad 2 leti pri nekem notarju izven Ljubljane, želi vstopiti v službo pri kakem notarju ali kot blagajničarka v Ljubljani. Prijazne ponudbe na inserat. oddel. „Jutra“ pod „K 16“.
Malo rabljena
nnrava za Špecerijsko trgovino
se ceno proda. Kje, pove inseratni oddelek „Jutra\
Sl. občinstvu vljudno naznanjam, da sem ustanovil samostojno
krojaško obrt
na Sv. Petra cesti št. 4, II. nad.
ter se obenem najvljudneje priporočam za obila naročila, katera bom izvrševal solidno in vestno.
Franc Može, krojaški mojster.
Pozor!
• ••
Pozorl
Naprodaj je
stavbišče
v Novem Vodmatu.
Natančneje se poizve pri g. I. Smoletu v Št. Vidu št. 8 nad Ljubljano.
Namesto 40K, samo 6K Priložnostni nakup.
Gamsovabrada
podobna jelenovi bradi,
pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s siarosrebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup razpošilja po povzetju
izdelovalec gamsovih brad
Fenichel, Dunaj IX.,
Mnogo priznalnih pisem t
HISA
z gostilniško koncesijo
se proda pod jako ugodnimi pogoji. Podrobnosti v c. kr. konc. prometni pisarni
PETER MATELIČ, Ljubljana
Škofja ul. 10. — Telefon 155.
"" P ............—
Garantirano pristne
lijte lis
po okusu nedosežne, brez primere drugim izdelkom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov. Par 44 vin. R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko.
Stampilje
\ seh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
Ljubljana, Sv. Petra c. 6.
Ceniki franko.
Olimpija
krema
je suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema, i kosmetično sredstvo ■^prve vrste. 1 lonček velja 1 krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v glavni zalogi: Lekarna Trnkoczy, Ljubljana.
hiša
Redka prilika! Najugodnejši nakup!
Prodaja ali zamenjava hiše.
Proda se nova, enonadstropna, davka prosta
z vrtom
v solnčnati tegi ter v blišini električne železnice v Ljubljani. Hiša se jako dobro obrestuje ter so plačilni pogoji najugodnejši. Eventualno se zamenja s kako manjšo, četudi ne ravno novo hišo. Pismena vprašanja na inseratni biro „Jutra“.
Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri „Črnem orlu“, Novi trg v Celovcu.
Tovarniška znamka „IKO“.
<u u
■a « 03	£3
> <u
S ^
•*-* > 5 ...G
* S
«J ._‘j§ ■“ o-S
§ g S
š I «
«w s «.s, w “ 'š? o ._•§ ■S •§ •—> "a-1 « £ UJ
<L> Z
£ t
•S =>
g C/3 O*
c/3 BES
Lastna tovarna ur v Švici.
1 do 2 vin. obratnih stroškov na uro in HP z mojim pat.
s81811iibKS3
motorjem z močnim pritiskom in za surovo olje od 16 PH naprej;
4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobi-lah, dalje 2—3 HP tudi stoječe motorje
Tvornica motorjev
I. Imlaloiski
Dunaj III., Paulusg. 1.
Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji.
—
3
o
JS
2
V)
T3
03
>
£
Oj
fcJD
O
rt
N
M. DRENIK
Lj-u/bljaiia, Kongresni trg- '7. Predtiskarija, Risarski atelije. Plisiranje. Kufriranje. Montiranje.
= Tamburiranje in vezenje na roko.----------
Največja zaloga ženskih ročnih del
________in	vsakovrstnega	materijala.
M
ES
O
r*
O
K*
c
c2<
a.
t£2.
o
Ustanovljena leta 1818.
Ustanovljena leta 1818.
Pivovarna Mengeš
JULIUS STARE
Zaloga v Ljubljanj “r^19:
priporoča svoje izborno vležano
marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
• • • •
• • • •
*
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožna ulica št. 15. :
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za :	zobozdravnike.
Kes. fona K 450.000.
Ke5,ooo.ooT Ljubljanska Ssreniina banica v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 8.
-	Podružnic© v Spljetu Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici =
Priporoča promese na dunajske komunalne srečke a K 18’—; žrebanje: dne 1. marca; glavni dobitek: K 300.000
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter lih nbrestuie od dne vloge po oistih 4 '|» °io
VABILO NA XXXI. OBČNI ZBOR
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani
reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se vrši dne 16. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Dunajski cesti štev. 18.
DNEVNI RED:	1.	Nagovor	predsednika.	— 2. Poročilo ravnateljstva. — 3. Poročilo nadzorstva. — 4. Revizijsko poročilo. — 5. Odobritev letnega računa. — 6. Razdelitev čistega dobička. — 7. Vo-
litev predsednika, podpredsednika, treh članov načelstva in treh članov nadzorstva. — 8. Predlogi zadružnikov.
V	Ljubljani, dne 14. februarja 1911.	Načelstvo.
Prejemki.	DENARNI	PROMET	v	letu 1910 K 99,443.166-32.	Izdatki.
1	Račun blagajne: Gotovine dne 1. januarja 1910			K	h	1			K	h
			618188	46			o j Gotovina dne 31. decembra 1910		698831	46
2		deležev:			2		deležev:		
		Vplačani glavni deleži		4200	— l			Izplačani glavni deleži		4200		
		„ opravilni deleži		208	—			„ opravilni deleži		60		
3		rezervnih zakladov:			3		vlog:		
		Dvignjene obresti glavnega rezervnega zaklada		8356	62			Izplačane hranilne vloge		6654420	41
		* „ posebnega rezervnega zaklada in doneski za-					„ „ »na tekoči račun		4573897	44
		družnikov 		7537	92			, , »po nabiralnikih		17954	27
4		pokojninskega zaklada:			4		posojil:		
		Dvignjene obresti in prispevki uradnikov		3168	98 1			Izplačana posojila		5258958	79
5		vlog:					Odpis v letu 1910		949	84
		Prejete hranilne vloge		5769959	31 |	5	V	tekoči:	472810	
		» » »na tekoči račun		4053054	49 j			Vrnjena glavnica			67
		„ _ »po nabiralnikih		23382	27 1	6	y>	reeskompta:		
6		posoj il:					Vrnjena glavnica		30000	—
		Vrnjena posojila		6586776	19 !	7	n	naloženega denarja:		42
7		tekoči:					Naložena glavnica		13876213	
		Prejeta glavnica		130418	67	8	9	poštne hranilnice:		29
8		reeskompta:					Naložena glavnica		18373100	
		Prejeta glavnica		15000	—	9	v	zadružnega doma:		84
9	»	naloženega denarja:					Davki, poprave in odpis		7138	
10		Dvignjena glavnica		13590783	53	10	r>	zadružnih hiš:		
	9	poštne hranilnice:					Davki in poprave		6982	91
		Dvignjena glavnica	•		18366470	42	11	*	vrednostnih listin:		
11	9	zadružnega doma:					Nakup vrednostnih listin		169920	—
		Prejete najemščine in odpis		16195	31	12	7>	prehodnih zneskov:	38167	12
12	n	zadružnih hiš:					Izplačani prehodni zneski			
13		Prejete najemščine		21473	32	13	»	inventarja:	1312	
		vrednostnih listin:					Nakup inventarja			—
		Prejemki za odprodajo		114976	—	14	y>	dividende:		
14	9	prehodnih zneskov:					Izplačana dividenda		2000	—
15		Vrnjeni prehodni zneski		34310	44	15	y>	nagrad:		
		inventarja:			N		Izplačane nagrade		13260	—
		Prejeta skupila		9	40	16	v	dobrodelnih namenov:		
16		obresti:					Izplačane razne podpore		4180	—
	\	Prejete obresti posojil		885740	12	17	»	obresti:		
		* zamudne obresti		11108	18			Izplačane obresti hranilnih vlog		88119	41
		„ obresti vrednostnih listin		39754	11			» » » „ na tekoči račun 		6642	19
		» ' „ naloženega denarja		73699	64 i			„ » „ „ po nabiralnikih		53	31
17	*	upravnih dohodkov:					Povrnjene obresti posojil		1694	23
		Prejeti upravni dohodki		5321	74			Plačane obresti tekočega računa	 reeskomnta .	3760 360 19894	92 10 24
					18	y>	davka: Plačani davek 			
					19		upravnih stroškov:	54081	26
					20		Izplačani upravni stroški			
	J					v	doneskov državni zavarovalnici nameščencev: Izplačani doneski		1130		
			50380093	12 i				50380093	12
								i	
Debet.
IZKAZ ZGUBE IN DOBIČKA za upravno leto 1910.
Kredit.
2
3
4
5 §
7
8 9
Račun obresti:
Izplačane obresti hranilnih vlog............................
,	„	„	„	na tekoči račun..............
„	„	„	„	po nabiralnikih..............
Kapitalizovane obresti hranilnih vlog......................
*	„	„	»na tekoči račun.............
„	„	„	„ po nabiralnikih...........
Za leto 1911 predplačane obresti posojil...................
V letu 1910 za leto 1909 prejete obresti posojil...........
Povrnjene obresti posojil..................................
Plačane obresti tekočega računa............................
V letu 1910 za leto 1909 vnovčeni kuponi vrednostnih listin . Plačane obresti v reeskomptu...............................
„ zadružnega doma:
Davki, poprave, l°/o	odpisa in predplačane najemščine ....
s	zadružnih hiš:
Davki, poprave in predplačane najemščine....................
„	inventarja:
10% odpis za obrabo.........................................
„	davka:
V letu 1910 plačani	davek...................................
„	posojil:
Odpis v letu 1910...........................................
„ upravnih stroškov:
Upravni stroški v letu 1910.................................
„ doneskov državni zavarovalnici nameščencev
Vplačila v letu 1910........................................
> zgubeindobička:
_____	Cisti dobiček v letu	1910 .  ...............................
K
88119
6642
53
731575 42922 639 36841 ♦ 175259 1694 3760 18245 360
8999
8817
1793
19894
949
54081
1130
172560
h
41
19
31
79 67
80 51 59
23 92 50 10
12
16
89
24 84 26
42
1374340
95
Račun obresti:
Prejete obresti posojil......................
V letu 1909 za leto 1910 prejete obresti posojil
Zaostale obresti posojil.....................
Prejete zamudne obresti......................
Prejete obresti naloženega denarja...........
„	„	vrednostnih	listin	...........
„ vrednostnih listin:
Nedvignjeni kuponi...........................
kurzni dobiček v letu 1910...................
„	zadružnega doma:
V letu	1910	prejete	najemščine . ...........
V letu	1909	za leto	1910 prejete	najemščine	.
„	zadružnih hiš:
V letu	1910	prejete	najemščine..............
V letu	1909	za leto	1910 prejete	najemščine	.
„	u p r a v n i h d o h o d k o v:
Upravni dohodki v letu 1910..................
„	zgubeindobička:
Pripisani ostanek dobička	iz leta 1909 ....
K
885740	12
40010	77
209514	86
11108	18
73699	64
39754	11
14218	_
49375	94
14238	85
1574	52
21473	32
1623	88
5321	74
6687	02
1374340
95
Aktiva.
BILANCA za upravno leto 1910«
Pasiva.
3
4
5
6
7
8 9
1910
Račun blagajne:
Stanje dne 31. decembra , posojil:
a) Stanje vknjiženih posojil:
«) na zadolžnice..........................K	8,123.119-39
(i) na zastavna pisma.....................#	479992-50
b) Stanje meničnih posojil.................  4,265.031-66
c) Stanje posojil v tekočem računu.......... 3,101.624-37
„	naloženegadenarja:
Stanje dne 31. decembra 1910.............................
,	zadružnega doma:
Stanje dne 31. decembra ,	zadružnih hiš:
Stanje dne 31. decembra „ zadružnega zeml jišča:
Stanje dne 31. decembra 1910...................
•	vrednostnih listin:
Stanje dne 31. decembra 1910...................
Nedvignjeni kuponi.............................
»	prehodnih zneskov:
Stanje dne 31. decembra 1910...................
„	inventarja:
Stanje dne 31. decembra 1910...................
„	obresti:
 	Stanje zastalih obresti posojil dne 31. decembra 1910
1910
1910
K
698831
15969767	92
1974751	03
197715	54
313974	41
89253	50
462678 14218	—
9502	86
16145	01
209514	86
19956352
46
59
Račun deležev:
Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1910 Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1910
„ vlog:
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1910 Kapitalizovane obresti za leto 1910	....
Stanje hran. vlog na tek. račun dne 31. dec. 1910 Kapitalizovane obresti za leto 1910	....
Stanje hran. vlog po nabiralnikih 31. dec. 1910 Kapitalizovane obresti za leto 1910	... .
rezervnih zakladov:
K
20.000-— 7.078 —
K
17,697.487-53 731.575-79 795.71811 42.92267 19.416 33 63980
Stanje glavnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1910 . Stanje posebnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1910 pokojninskega zaklada:
Stanje dne 31. decembra 1910......................
zadružnega doma:
Za leto 1911 predplačane najemščine...............
zadružnih hiš:
Za leto 1911 predplačane najemščine...............
obresti:
Za leto 1911 predplačane obresti posojil..........
zgubeindobička:
Čisti dobiček za leto 1910........................
27078
19287760	23
202950 184403	96 43
41063	51
1860	28
1834	25
36841	51
172560	42
19956352
59
Letni račun in bilanca so razpoloženi v smislu % 25 »družnih pravil zadružnikom v pregled
Načelstvo.