OSNUTEK Na podlagi 17. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80 in 30/87) in 83. člena Statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/ 86), je Skupščina občine Ljubljana Šiška na_________seji zbora združenega dela dne_____ in na______ seji zbora krajevnih skupnosti, dne_______sprejela naslednjo ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za razširitev pokopališča Smlednik V splošnem interesu je razširitev pokopališč Smlednik na zem-ljišču parc. št. 76/2 gozd v izmeri 538 m2, vl. št. 35 k. o. Smlednik, last Jenko Fraijca, Smlednik 40, Smlednik in parc. št. 1031/2 gozd vizmeri 1697 m2, vl. št. 55 k. o. Smlednik,last Konjar Franca, Smlednik 41, Smlednik. SKLEP o soglasju k statutu ŽG, Železniška srednja šola Ljubljana Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k statutu ŽG Železniška srednja šola Ljubljana. n. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Š«ev.: Oatuni: Predsednik skup&ine obiine Ljubljana Šišlta RadoROTER Obrazložitev ŽelezniSka srednja šoia Ljubljana je 26. 10. 1987 z referendu-mom sprejela svoj statut in se konstituirala kot enovita delovna organizacija. Statut piodrobneje opredeljuje: — finno, sedež in dejavnost šole, — družbeno ekonomske odnose, — organizacijo in izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, — status delavcev v Železniški srednji šoli Ljubljana, — položaj udeležencev izobraževanja, — uresničevanje samoupravljanja, — delovanje samoupravne delavske kontrole, — disciplinska in odškodninska odgovornost delavcev Železni-ške srednje šole Ljubljana, — delo komisije za analizo učinkovitosti dela, — pooblastila strokovnih organov, — posebne določbe v zvezi z udeleženci izobraževanja, . — obveščanje, — poslovna tajnost, — zagotavljanje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaš-čite, Obrazložitev Krajevna skupnost Smlednik je predlagala, da skupšiina občine v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana na seji z odločbo ugotovi, da je razširitev pokopališča Smlednik v splošnem inte-resu. Predlogu je priložila samoupravni sporazum o temeljih plana KS Smlednik za obdobje 1986-1990, v katerera je kot eno izmed planskih halog opredelila tudi razširitev pokopališča v Smledniku. Krajevna skupnost meni, da je razširitev pokopališča v Smledniku nujno potrebna saj nanj gravitirajo tudi sosednje krajevne skupno-sti, posebno KS Pirniče in del Medvod in da je zato v splošnem interesu ražširitev pokopališča na neposredno sosednje zemlpče. Za razSintev pokopališča je bila izdelana lokacijska dokumehta-cija št. 30367, iz katere je razvidno, da se pokopališče širi na parc. št. 76/2 gozd v izmeri 538 m2 in na parc. št. 1031/2 gozd v izmeri 1697 mrk. o. Smlednik. Lastnika teh nepremičnin se z razširitvijo pokopališča ne stri-njata, ker sta mnenja, da je sama lokacija razširitve pokopališča popolnoma neustrezna, zaradi sestave tal in konfiguracije terena, zaradi bližine hiš in vrta ter neposredne bližine reke Save. Razširitev pokopališča Smlednik je predvidena v družbenem planuobčineLjubljanaŠiškazaobdobje 1986 do 1990,objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 45/86 in opredeljena kot investicija KS Smlednik v spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Ljubljana Šiška za to srednjeročno obdobje, objavljenih v Ur. list SRS, št. 47/87. Iz prostorskega dela družbenega plana je razvidno, da predvi-dena razširitev pokopališča leži v območju z oznako SM 13/1 Smlednik. t Lokacijska dokumentacija je bila izdelana že v letu 1984, in se sklada s prostorskim delom tega srednjeročnega družbeoega plana. Z razširitvijo pokopališča na parc. št. 76/2 in parc. št. 1031/2 k. o. Smlednik, niso tangirane kmetijske površine, saj sta obe parceli po katastrski kulturi gozd. Po 17. členu zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepre-mičnin v družbeni lastnini skupščina občine na seji z odločbo ugotovi splošni interes za gradnjo ali izvedbo drugih del v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana, če razlastitveni upraviče-nec v skladu s sprejetimi planskimi akti želi na določenem zem-Ijišču gradjti ali izvesti druga dela. KS Smlednik se je kot razlasti-tveni upravičenec izkazaia s planskimi akti v obliki že navedenega samoupravnega sporazuma in izdelano lokacijsko dokumentacijo, ki predvidevata razširitev pokopališča na zemljišdu parc. št. 76/2 in 1031/2 k. o. Smlednik. Ker je razširitev pokopališča predvidena tudi v družbenem planu je splošni interes zanj izkazan. Morebitna tožba zoper to odločbo ne zadrži postopka za razla-stitev. Odškodninski postopek za zemljišče se izvede po pravnomočno končanem razlastitvenem postopku. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor. Morebitna tožba se vloži v roku 30 dni od prejema te odločbe pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani in ne zadrži postopka za razlastitev. Štev.: Datiun: Predsednik Skupščine občine Ljubljana Siška Rado ROTER PREDLOG SKLEPA: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Šiška je na svoji 108. seji, dne 11. 1. 1988 določil osnutek odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za razširitev pokopališča Smlednik in ga predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti -v obravnavo in sprejem. Delegatska vprašanja in odgovori 12. seja zbora KS, 28. 5. 1987 KS VAŠE - GORIČANE VPRAŠANJE: Kdo je odgovoren za ureditev grajsltega vria v Goričanah? ODGOVOR: Leta 1983 je izdelala ing. Darja Marinšek predlog za ureditev parka in je predlagala rekonstrukcijo po vzoru Attemsovega vrta iz 18. stoletja. Istočasno je tudi bila dana iniciativa občine Ljubljana-Šiška in krajevnih skupnosti Goričane in Medvode, da bi uredili v sklopu grajskega parka tudi spominski park predsednika Tita in zasadili tu 88 dreves. To je bilo v okviru akcije praznovanja 50-letnice zasedanja Goričanske konference KPJ za Slovenija leta 1984. Imenovan je bil koordinacijski odbor, ki je povezoval šte-vilne dejavnike za ureditev parka. Vse delo je vodil Komite za urejanje prostora občine Ljubljana-Šiška. S pomočjo delovnih organizacij in mladinske delovne brigade so bila opravljena vsa zemeljska dela za ravninski ravni del vrta — opravljena so bila tudi potrebna irigacijska dela in v zasnovi 4 kareji — zasajeni je bilo drevje - gaber - 2 x po 88 dreves. Za leto 1984 je občinski komite za urejanje prostora načrtoval še drugo fazo zemeljskih del na brežini pod dvorcem in ureditve dostopnih poti iz vrta do gradu. Izdelani so bili načrti, do realiza-cije te faze obnove vrta pa ni več prišlo. Tako je bila akcija ureditve vrta le delno uresničena kot nujna za akcijo praznovanja 50-letnice Goričanske konference. Delo I. faze ureditve vrta (sku-paj s prostovoljnim delom) je bilo po ustni informaciji občinskega komiteja za urejanje prostora, vredno 12 milijonov din. Muzej je v naslednjih letih v okviru svojih možnosti vzdrževal tako začetno nrejen vrt - plel plevel, skrbel za ponovno kultivira-nje gornje plasti ruše z gnojenjem in večkratno košnjo travnatih površin. To je bil predpogoj za vsa nadaljnja kultivacijska dela pri ureditvi vrta. Ob zemeljskih delih na vrtu so namreč vso zgornjo rodovitno rušo odstranili in odpeljali. Tako je ostala le mrtva zemlja, ki jo je bilo potrebno kultivirati za nadaljnjo zazelenitev vrta, kot tudi zaradi hitrejše in boljše rasti dreves -gabra. Ta izredno počasi raste, tudi zaradi slabe zemlje. Drug resen problem za rast na vrtu so tudi strupeni izpušni plini iz okoliških tovarn, ki neusmiljeno uničujejo rast v patku. Od posajenih 176 dreves se je do danes delno posušilo le 19 dreves, pa še od teh nekatera ponovno zelenijo. Posušena drevesa bo muzej prav te dni nadomestil z novimi. Pri obnovi vrta oz. grajskega parka je imel muzej največ dela z obnovo zidane ograje, ki se je zaradi potresnih poškodb v prete-klih letih v zimi 1984/85 delno podrla oz. se je začela v temeljih posedati, na velikem delu pa je odpadel ves omet. Za to sanacijo smo v letu 1986 in 1987 dobili od KSS in LKS sredstva v višini 10.000.000 din. S tem denarjem smo opravili nujno potrebna dela: jaške za raeteorae vode, porušili in ponovno pozidali več stebrov ograje ob gradu, pozidali nove stebre in del ograje, obnovili grob cementni in fini omet in betonske kape na vsej ograji na zgornjem delu parka, skratka sanirali smo skorajda vso vrtno ograjo okrog gradu, asfaltirali ploščad pred vhodom, itd. SEM ni nikoli sprejel od SO Ljubljaifti-Šiška nobenih sredstev za vzdrževanje vrta, temveč samo obveznosti za ujegovo vzdtževa-nje in tako imenovano načelno podporo. SEM načrtuje v letu 1989 ureditev ravninskega dela goričan-skega parka, tako da bi ga lahko tudi odprli za javnost. Odgovor pripravil: Slovenski etnografski muzej IVAN SEDEJ BORIS KUHAR 13. Skupno zasedanje, 27. 10. 1987 KS dr. PETRA DRŽAJA VPRAŠANJE: Kdaj bo končno rešen problem kanalizacije na Gospodinjski ul. 7, 9, 11, 25 ter 27? ODGOVOR: Iz\Yšni svet je v zvezi z razreševanjem navedene problematike organiziral dva sestanka in sicer 30. 10. 1987 in 5. 11. 1987. Na sestanku so sodelovali poleg predstavnikov izvršnega sveta pred-stavniki prizadete krajevne skupnosti, hišnega sveta Gospodinjska 7, 9, 11, 13, 23, 15, 25 in 27, DO Vodovod kanalizacija, ZIL TOZD Urejanje Enota Šiška, Koraunalne skupnosti ljubljanskih občin, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška, stanovanjskega podjetja Ljubljana in komiteja za urejanje prostora. Na navedenih sestankih je bilo dogovorjeno: - ureditev kanalizacije na Gospodinjski je potrebno izvesti takoj, čim bodo za to dani pogoji, - DO Vodovod kanalizacija bo do konca leta 1987 izdelala projekt ureditve meteorne kanalizacije. Za izdelavo tega projekta je KSLO namreč že dala ustrezno naročilnico. K izvedbi projekta se bo pristopilo takoj, čim bodo za to podani ustrezni vremenski pogoji. Sredstva bo zagotovila KSLO. - DO Vodovod kanalizacija bo v okviru svoje redne dejavnosti izdelala dolgoročni projekt celotne preureditve kanalizacije tega območja. Tudi naloge na tem projektu so že v izdelavi. - predstavniki HS se zavezujejo, da bodo na zborih stanovalcev seznanili krajane s tozadevno problematiko. Pojasnili jim bodo, da gre projekt zunanje ureditve meteome kanalizacije v realizacijo že v letu 1988. Prav tako pa morajo v svoj fmančni program skupnosti stanovalcev za leto 1988 vnesti naročilo za izdelavo projekta ureditve hišne kanalizacije ter ga posredovati Samoupravni stano-vanjski skupnosti, da ga vnese v svoje programe za leto 1988. Še zlasti jim je potrebno pojasniti, da brez njihovega sodelovaAja zadeve ne bo mogoče dokončno realizirati. * - predstavniki Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška in Stanovanjskega podjetja Ljubljana pa se zave-zujejo, da bodo uvrstili navedene predloge hišnih svetov oz. skup-nosti stanovalcev Gospodinjske ulice v svoje programe za leto 1988 in skrbeli za nadaljnji postopek razreševanja navedene problema-tike. - predstavniki KS se zavezujejo, da bodo celotno zadevo pojas-nili na zboru krajanov kot odgovor na delegatsko vprašanje. Predloge hišnih svetov, zborov stanovalcev oz. zbora krajanov o predmetni zadevi pa bodo uvrstili v programe za leto 1988. Istočasno bodo dostavili tudi pismeno zahtevo in jo kot delegati zagovarjali na skupščini KSLO, da se ureditev kanalizacije v Gospodinjski ulici uvreti v I. prioriteto. Pri tem pa želimo poudariti tudi naslednje: Smatramo pa, da bi problematiko morala razreševati KS in Samoupravna stanovanjska skupnost občine ter Komunalna skup-nost ljubljanskih občin ob sodelovanju upravnega organa, kar pa v danem primeru ni bilo storjeno in jim lahko za takšno neangaži-ranost izrečemo kritiko. IzviSni svet smatra, da je bilo tako ukrepanje interventne narave v dani situaciji nujno, vendar pa meni, da takšen način razreševa-nja tovrstne problematike ne more postati praksa. ODGOVOR PRIPRAVIL: IZVRŠNI SVET OBČINE KS NA JAMI POBUDA za zmanjševanje družbene režije. ODGOVOR: Izvršni svet je pobudo delegacije proučil in smatra, da je uteme-Ijena. Čeprav v tekstu predloga resolucije o izvajanju družbenega plana v letu 1986-1990 v letu 1988 ni tako opredeljene naloge, Izvršni svet meni, da je zajeta v vseh ostalih zadolžitvan in usmeri- tvah, ki zahtevajo racionalno gospodarjenje in smotmo porabo v okviru razpoložljivega dohodka in omejitvenih ukrepov. Izvršni svet mem, da naloge ni potrebno eksplicitno navajati, ziasti zaradi tega ne, kt- ~>i niti v pristojnosti Izvršnega sveta niti v domeni same občine, u« bi lahko tako akcijo izpeljali. Za uspešno izvedbo so potrebne "iižbenopolitične aktivnosti na vseh ravneh, ki naj zmanjšajo predv_ t. pretirani normativizem zako-nodaje, podzakonskih aktov, pogos.^ kolizije med zakoni, podrob-nega spremljanja pri izvajanju posameznih interventnih ukrepov (spremljanje razporejanja dohodka, spremljanje porabe omejenih sredstev) pretiranih evidenc (spremljciip pristopov organizacij in skupnosti k posameznim samoupravnim »j. "umora interesnih skupnosti, ugotavljanje sprejetih planskih aktov v rokih) in pomanjkljivih informacij (v statistiki Narodne banke so izpuščeni podatki o neblagovnem izvozu in vseh ostalih oblikah menjave s tujino). Ob tem moramo poudariti, da ne gre samo za družbeno režijo državne uprave, temveč tudi za nadgradnjo v sistemih interesnih skupnosti, ki praktično opravljajo na svojem področju enako funk-cijo in tudi v drugih organizacijah in skupnostih. Izvršni svet pričakuje, da bo na osnovi protiinflacijskega pro-grama, v katerem je poudarjena naloga za odpravo pretiranega normativizma, izdelan tudi program, ki naj bi odpravljal navedene anomalije. Na osnovi takega programa bomo tudi v občini naredili vse, da ga bomo uresničili, ker ni niti v interesu delavcev državne uprave, še manj pa v interesu občinskega Izvršnega sveta, da mora občan predložiti ob vsakem svojem zahtevku celo vrsto dokazil (npr. za obrtno dovoljenje od 5 do 8, odvisno od zahtevnosti) ali ponavijanje določenih postopkov (npr. ob združitvi dveh samostoj-nih nosilcev obsega dela je potreben ponoven tehnični pregled, prav tako ob spremembi nosilca iste dejavnosti v istih prostorih itd.). Smatramo, da lahko v občini zelo malo vplivamo na to proble-matiko, ker naloge ne izhajajo iz sklepov občinske skupščine ali njenega Izvršnega sveta. Kljub temu lahko trdimo, da smo v občin-ski upravi zaustavili zaposlovanje kljub povečanju opravil in da bomo z uvajanjem računalniško podprtega informacijskega sistema izboljšali tudi poslovanje občinske državne uprave, čeprav še nismo preboleli otroških bolezni na tem področju. Izvršni svet meni, da je pobuda utemeljena in da dela v tej smeri, da jo bo realiziral, prav tako pa bo to pobudo prenesel v republi-ško skupščino ob obravnavi republiške resolucije za leto 1988. ODGOVOR PRIPRAVIL IZVRŠNI SVET OBČINE 16. seja zbora KS, 26. 11. 1987 KS PODUTIK VPRAŠANJE: Kje je meja z otokom ŠO in otokom SS 3/1? ODGOVOR: Izgradnji skakalnice je namenjen otok ŠR 3/1 in območjem ŠS 3/ 1 poteka od predvidene nove Podutiške ceste na zemljišču parc. št. 1052 proti jugu preko stare Podutiške ceste, preko zemljišča parc. št. 1051/1 do meje s parcelo 1061/1, tu zavije proti jugovzhodu in poteka po severnovzhodni meji parcele 1061 do vogala parcele 702/2, tu zavije proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele 1061/1 do vogala s parcelo 701/2, poteka po južni meji parcele 701/2 in nato po vzhodni meji parcele 702/10 do parcele 1045 vse k. o. Glince. Zemljišče parc. št. 702/10 k. o. Glince spada v površine območja urejanja ŠR 3/1, ki so namenjene rekreaciji. Tako določa dolgo- ' ročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 — 2000 (Uradni list SRS 11/86) in srednjeročni plan občine Ljubljana- SiSka za obdobje 1986-90 (Uradni Iist SRS, 45/86). 2. KS Podutik sprašuje tudi, do katere faze je Komite za urejanje prostora pripravil dokumentacijo za trgovino na lokaciji sedanje stanovanjske hiše Podutiška 161. Odgovor: Gradnja trgovine na Podutiški 161 je vnešena v prostorske ureditvene pogoje za plansko celoto Š 3 Podutik, ki so v izdelavi in bodo javno razgrnjeni v mesecu januarju. Gradnja trgovine je predvidena tudi z resolucijo za leto 1988 Izvedena je že bila tudi sprememba namembnosti stanovanj-skega objekta v poslovni objekt. V teku je sklepanje pogodbe o oddaji zemljišča in plačilu stro-škov priprave med ZIL, TOZD Urejanje stavbnega zemljišča in DO Emona. Na ZRMK je bilo posredovano naročilo za izdelavo strokovne ocene o neprimernosti objekta Podutiška 161 za bivanje, na pod-lagi katere bo izdana rušitvena odločba za objekt. ODGOVOR PRIPRAVIL: Predsednik komiteja za urejanje prostora Peter OGORELEC KS KOMANDANTA STANETA II VPRAŠANJE: 1. Kaj je s prostorom, ki je rezervirsn za Šišensko tržnico? 2. Ali bo izgradnja Trga komandanta Staneta oziroma blagovnice? ODGOVOR: 1. Rezervat za Šišensko tržnico, ki je opredeljen v veljavnem zazidalnem načrtu za območje Kosez še vedno velja. Gradnja ni realizirana, ker trenutno zanjo ni investitorja. Govorice o pobudi, da se na tem delu zgradi individualne stanovanjske hiše, so neutemeljene. 2. V tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izgradnja Trga komandanta Staneta z veleblagovnico in ostalimi objekti, ki so načrtovani v zazidalnem načrtu za to območje. Zaradi po pro-gramu zahtevne gradnje ni ustreznega investitorja. ODGOVOR PRIPRAVIL: Komite za urejanje prostora občine Alenkn BEVK-GOMBOŠI 15. seja druibeno-poiitičnega zbora, 26. 11. 87 VPRAŠANJE: Kolikšni so slroški sanacije poškodovanih spomenikov na Žalah in iz katerih sredstev bo sanacija financirajia ODGOVOR: Otroci so na pokopališču Žale poškodovali 137 nagrobnih obele-žij - TOZD Žale je sam saniral poškodbe na 67 grobovih v skupni vrednosti 1,652.920 din, 61 poškodb vskupni vrednosti 8,863.096 din so odpravili kamnoseki in kamnoseške organizacije, 6 najemni-kov je popravilo poškodbe v lastni režiji in nimajo odškodninskega zahtevka, 2 poškodbi sta še v teku sanacije. Vse stroške je kril TOZD Žale v breme tekočega poslovanja. ODGOVOR PRIPRAVILO: KOMUNALNO PODJETJE UUBUANA TOZD ŽALE Boris ZORMAN 17. seja zbora KS, 22. 12. 1987 KS DOLOMITSKI ODRED VPRASANJE: Kdaj se bo pričela gradnja trgovskega centra na Brilejevi ul.? ODGOVOR: Mercator Rožnik, TOZD Grraada, Ljubljana, Titova 135 je kot investitor gradnje trgovine v SŠ 8/2 v KS Dolomitski odred naro-čila pri Mercator-Tehna, TOZD Investa izdelavo investicijsko tehnične dokumetacije za objekt samopostrežne trgovine z bi-fejem. Za izdelavo omenjene dokumentacije je sklenila pogodbo št. 3015/87 dne 20. 8. 1987. Projektantska ocena stroškov načrtovane investicije znaša 1.974,200.000 dinarjev. Poleg pogodbe je bila pri Komiteju za upravne, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Šiška dne 2.3. 1987 vložeria vloga za izdajo lokacijske odločbe. Lokacijska odločba nam do danes še ni izdana. V zvezi s sporočilom o pričetku gradnje vam ne morerao dati ustreznega odgovora, ker smo pri ocenjevanju predvidene investi-cije prišli do zaključka, da investicijska vrednost načrtovane grad-nje presega vse finančne zmožnosti naše temcljne organizacije. Zaradi tega skoraj ne vidimo nobene možnosti, da bi z gradnjo trgovine lahko pričeli v letu 1988. Ker so protiinflacijski ukrepi prizadeli tudi naSo branžo, bi predvidena gradnja prav lahko povzročila motnje v poslovanju naše TOZD. Prepniam smo, da boste našo odločitev razumeli ter jo na ustrezen način posredovali krajanom. ODGOVOR PRIPRAVIL: MERCATOR ROŽNIK TOZD GRMADA Peter MOHAR ODGOVOR: Glede na to, da so pretekli roki, o katerih smo se dogovorili na 69. seji Izvršnega sveta dne 18. 5. 1987, kateri so prisostvovali predstavniki SOZD Mercator, DO Rožnik, TOZD Grmada, je Izvršni svet v začetku meseca decembra (4. 12. 1987) pozval navedeno temeljno organizacijo, da ga obvesti o poteku izvajanja dogovorjenih del in nalog, rokovno opredeljenih na seji IzvrŠnega sveta. S strani temeljne organizacije je bil posredovan odgovor, s katerim je bila seznanjena tudi prizadeta krajevna skupnost. Izvršni svet je ponovno pozval SOZD Mercator - osebno predsednika poslovodnega odbora, da o tej zadevi dokončno sporoči njihovo odločitev, o čemer bo naknadno obvestil KS. ODGOVOR PRIPRAVIL IZVRŠNI SVET OBClNE KS LITOSTROJ! VPRAŠANJE glede problematike kanalizacije na Obirski 21 a-25a ODGOVOR: S postopno dozidavo spremljajočih objektov (WZ, šola itd.) v bločnem deiu Litostrojskega naselja in z vedno večjih deležem utrjenih površin je tudi zgrajena javna kanalizacija vedno bolj obremenjena. Ker je dimenzionirana na gospodarsko upravičen naliv, ki nastopa 1 x letno, prihaja ob nalivih, ki so lzdatnejši od računskega naliva, do preobremenitve omrežja. Zaradi tega je s 36. členom Pravilnika za projektiranje in gradnjo kanalizacijskih naprav v Ljubljani določeno. da direktni priključki iz kleti na javno kanalizacijo niso dopustni. Kletno kanalizacijo je možno priključiti na javni kanal samo preko zaklopke ali zasuna in preko kletnega črpališča. Uporabniki kanalizacije Obirska 21 a do 25 a morajo svojo klet zaščititi z enim od teh dveh ukrepov. ODGOVOR PRIPRAVILA: DELOVNA ORGANIZACUA VODOVOD - KANALIZACUA, UUBUANA Štefan FLISAR KS SMLEDNIK VPRAŠANJE: Ponovno vprašanje v zvezi z rekonstrukcijo Ceste R-314 ODGOVOR: - regionalne ceste so prešle v republiško pristojnost šele v sep-tembru 1987 - plan za leto 1988 bo sprejet predvidoma v prvem tromesečju 1988. Zozirom na splošno pomanjkanje sredstev in prioriteto, vam ne moremo zagotoviti skorajšne realizacije srednjeročnega plana - naša strokovna služba si je ogledala navedeni cestni odsek ter se strinja z vašimi ugotovitvami. ODGOVOR PRIPRAVILA: SOZD ZDRUŽENA CESTNA PODJETJA SLOVENUE Delovna skupnost skupnih služb Tehnični sektor Lado PRAH 15. sejazboraKS, 1. 10. 87 KS EDVARD KARDEU VPRAŠANJE v zvezi z redkim in nerednim prevozom proge MPP, St. 16 ODGOVOR: Proga št. 16 je s svojim današnjim voznim redom pričela z obra-tovanjem že 22. 6. 1979 in je bila prvenstveno namenjena pred-vsem za prevoz delavcev v tovarao Rašica. Te posle in naloge je opravljala vseskozi brez kakršnekoli pripombe, posebno s strani industrije in ni bilo doslej nikakršne pripombe. Glede redkejšega ali gostejšega prometa bi se morali pogovarjati s Komunalno skupnostjo ljubljanskih občin, ki ima v rokah finančna sredstva za dodatne potrebe, ki nastopajo v takih sluča-jih. V kolikor teh sredstev ni ali jih ni dovolj, vsaka zgostitev prevoznih kapacitet sploh ne pride v poštev in mora obveljati današnji vozni red. Kar se tiče pravočasnega prihoda učencev, dijakov in študentov v šolo, smo že večkrat apelirali na razne forume, da bi pričetek pouka piilagodili obstoječim možnostim transporta. V naših pogo-jih se namreč konice prometa brez osnove gostijo, namesto da bi se redčile. Tako n. pr. jutranja konica pri nas obsega le dve uri (od 5.20 do 7.20), vsepovsod na zapadu pa traja konica tri do tri in pol ure. Enako je z opoldansko konico. Vendar doslej nismo uspeli dopovedati na nobenem od merodajnih forumov, da bi se zadeva uredila. V času prilagajanja letnemu času je bilo morje sestankov tudi v tej smeri, rezultat pa je, kot čutimo, ničen. Ta problematika pa ni značilna le za progo št. 16, ampak velja tudi za druge proge, kjer so konice še bolj pereče. Zato velja za vse take proge enaka problematika, ki se s samim premikanjem voz-nega reda ne da odpraviti, brez dodaje novih (dodatnih) promet-nih sredstev, za katera pa ni denarja. ODGOVOR PRIPRAVIL INTEGRAL, MPP Andrej OSTERMAN 20. seja zbora združenega dela, 22. 12. 87 KD št. 15 - DO LEK VPRAŠANJE oz. zahteva za podrobnejšo informadjo o stanju zaklonišč v Ljubljani. ODGOVOR: Gradnjo javnih zaklonišč in njihovo financiranje opredeljujejo določila Zakona o SLO in DS SR Slovenije ter Odlok o zakloniščih na območju Ijubljanskih občin. V Ljubljani se javna zaklonišča gradijo na podlagi programa graditve javnih zaklonišL do leta 2000, ki so ga obravnavali in sprejeli vsi občinski sveti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kot tudi občinski štabi za civilno zaščito, v pripravi pa so sodelovale tudi krajevne skupnosti. Glede na dotok sredstev, ki se zbirajo na posebnem računu, v skladu z zakonskimi določili (3% od novogradenj, 3% od stana-rin oziroma najemnin in 0,06% od nabavne vrednosti objekta), se načrtuje dinamika gradnje javnih zaklonišč tako, da se skuša čimbolj enakomerno pokrivati primanjkljaj po zaklanjanju prebi-valstva v vseh ljubljanskih občinah. Pri gradnji javnih zaklonišč se bolj upošteva dvonamenska grad-nja tako, da je zagotovljena tudi mirnodobna izkoriščenost prosto-rov javnih zaklonišč (npr. za skladišča trgovin in tržnice, shrambe stanovalcev, garderobe, klubske prostore, strelišča za zračno orožje itd.) V letu 1987 so bila vsa zaklonišča projektirana za dvonamensko uporabo. Trenutno so v gradnji naslednji objekti: 1. Zaklonišče zmogljivosti za 300 oseb na Papirniškem trgu v Vevčah — predvideno kot prostori za KS Vevče Kašelj, taborni-ški odred Pugled in prostori za potrebe lokalov nad zakloniščem. Mesto Ljubljana financira 240 zaklonišLnih mest. 2. Zaklonišče zmogljivosti za 300 oseb v Oskrbovalnem centru Nama ob Slovenčevi cesti, občina Bežigrad. V zaklonišču bo skladišče Oskrbnega centra Nama, mesto Ljubljana financira 123 zakloniščnih mest. 3. Zaklonišče zmogljivosti za 200 oseb v poslovno stanovanj-skem objektu ob Poljanski cesti. V zaklonišču bodo shrambe stanovalcev. Mesto Ljubljana financira 175 zakloniščnih tnest. 4. Zaklonišče zmogljivosti za 300 oseb v poslovno stanovanj-skem objektu L-2 Kolodvor ob Ulici Moša Pijade. V zaklonišču bodo shrambe za stanovalce objekta. Mesto Ljubljana financira gradnjo zaklonišča v celoti. 5. Zaklonišče zmogljivosti za 200 oseb ob garažni hiši v soseski »Rapova jama« ob Vojkovi cesti. V zaklonišču bo skladišče opreme civilne zaščite. Mesto Ljubljana financira gradnjo zaklo-nišča v celoti. 6. Zaklonišče zmogljivosti za 150 oseb v trgovini Škofljica. Zaklonišče bo trgovina uporabljala kot skladišče. Mesto Ljubljana financira 125 zakloniščnih mest. V letu 1988 je predvidena gradnja dvonamenskih javnih zaklo-nišC za potrebe prebivalcev na posebnih območjih, ki se bodo gradila v sklopu naslednjih objektov: UKC (300 mest), telovadnica osnovne šole Vita Kraigherja (300 mest), garažna hiša na Trgu osvoboditve (300 mest), zaklonišče ob Ruski ulici (200 mest), ter priprave za gradnjo zaklonišč na Brezovici, garažni hiši ob Kersni-kovi, stanovanjsko poslovnem objektu L-l Tekstil ob Moše Pijade-jevi in javno zaklonišče v Kosezah. V letu 1987 bo s prejemki za zaklonišča predvideno zbranih 667.830.903 din odnosno z vsemi predvidenimi prihodki 884.000.000 din (sovlaganja soinvestitorjev, obresti ter najemnine od oddanih zaklonišč). S prej navedenimi prispevki je bilo v Ljubljani v letu 1986 zbranih 345.243.849 din (skupaj z drugimi prihodki 384.615.052 din). Zbrana sredstva so bila porabljena izključno za gradnjo javnih zaklonišč (dograditev, novogradnje, priprave za gradnjo, vzdrževanje) in sicer: - dograjena so bila javna zaklonišča na Kvedrovi, Majaronovi, Stolpniški ulici, Energetska baza za zaklonišče Gornji trg in zaklo-nišče na Brezovici - novo zgrajeno je bilo dvonamensko zaklonišče ob Drenikovi cesti - sofinancirana je bila gradnja skupnega zaklonišča v objektu Oskrbni center Nama — priprave za gradnjo so potekale za zaklonišče na Papirniškem trgu v Vevčah in ob Moše Pijadejevi ulici v sklopu predvidenega stanovanjsko poslovnega objekta L-2 Kolodvor. Za vsa dosedaj porabljena sredstva za gradnjo javnih zaklonišč (od leta 1973 do 1986), ki skupno znašajo 877.954.007 din pa je bilo v petih ljubljanskih občinah zgrajenih 54 enot javnih zaklonišč z 12451 zakloniščnimi mesti. Nadzor nad namensko porabo teh sredstev opravlja Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane in Mestni štab za civilno zaščito. Kontrolo namen-skega trošenja sredstev pa je opravila tudi glavna inšpekrija Zvez-nega sekretariata za ljudsko obrambo v začetku februarja 1987 in ugotovila, da se sredstva trošijo strogo namensko. Poročila oziroma informacije o vprašanjih gradnje, vzdrževanja in uporabe zaklonišč obravnavajo Sveti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občin in mesta, Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Predsedstvu Mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, štabi za civilno zaščito mesta in občin, občasno pa tudi drugi organi. Skupščina mesta Ljubljane redno vsako drugo leto obravnava poročilo o gradnji zaklonišč na območju ljubljanskih občin. V občini Ljubljana ŠiŠka imamo zaklonišča v naslednjih krajev-nih skupnostih: 1. KS Ljubo Šercer 100 oseb 2. KSNaJami 1250 oseb 3. KSPodutik 200oseb 4. KS Gameljne-Rašica 100 oseb S.KSKoseze 3330 oseb 6. KS Komandanta Staneta 1100 oseb 7. KS Petra Držaja 450 oseb 8. KS Zgornja Šiška 600 oseb 9. KS Vodice 200 oseb 10. KS Edvard Kardelj 180oseb 11. KS Vižmarje-Brod 675 oseb 12. KSŠentvid 1300 oseb 13.KSSmlednik 200oseb 14. KS Pirniče 200 oseb 15. KS Milan Majcen 920 oseb 16. KS Preska 400 oseb 17. KS Vaše-Goričane 200 oseb 18. KS Medvode 1000 oseb 19. KSLitostroj • 1995 oseb 20. KS Hinko Smrekar 1950 oseb 21. KS Gunclje-Male Vižmarje 50 oseb 22. KS Dolomitskega odreda 2671 oseb 23.KSDravlje 4497 oseb 24. KS Bratov Babnik 1900 oseb Skupaj: 25.468 oseb Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana. Javna zaklonišča vzdržuje mestni upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo. Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organiza-cije. Skupna zaklonišča vzdržujejo lastniki ali upravljalci zaklonišč. Zaklonišča v stanovanjskih zgradbah in družinska zaklonišča vzdržujejo njihovi lastnikl ali upravljalci hiš. Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela, zaklo-nišča v stanovanjskih zgradbah, družinska zaklonišča in skupna zaklonišča se lahko v mirnem času uporabljajo v dnige namene pod naslednjimi pogoji: - da se v njih ne opravijo spremembe ali adaptacije, ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča ali spremembp osnovnega namena; - da se ne uporabljajo na način, s katerim bi poslabšali higien-ske in tehnične pogoje zaklonišča; - da se v njih ne skladiščijo vnetljive in strupene snovi, druge ekološko oporečne snovi ter razni razsuti materiali. Če se zaklonišča uporabljajo v druge namene, jih je treba v primeru vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazniti oziroma usposobiti. Prostorov, ki so potrebni za skladiščenje opreme in prostorov z napravami za zaklonišča, ni dovoljeno uporabljati v dmge na-mene. V občini Ljubljana Šiška so vsa javna zaklonišča vzdrževana in. uporabna, kar velja tudi za zaklonišča v OZD in TOZD. Skupna zakJonišča v stanovanjskih blokib oziroma skupinah hiš so v večini primerov urejna, problem je samo tam, kjer stanovalci preko hišnih svetov ne nadzirajo stanja svojih zaklonišč, jih ne vzdržu-jejo, dopuščajo otrokom in ostaJim, da poškodujejo naprave in opremo, skratka, da uničijo pošteno in težko plačano premoženje. Na srečo takšno ravnanje beležimo v naši občini samo v enem primem. ODGOVOR PRlPRAVIL: OBČINSKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO HUBERT OCVIRK