Uredništvo in opraraiStm:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z nredništvom se more govoriti tr»rk dan od 11—12. ure dopolcL.
Telefon št. 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 127.
Maribor, dne 7. novembra 1910.
Mnina listu:
Celo leto.................12 h>
Pol leta..................6	K
Četrt leta................ 3	K
Mesečno................... j	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petit vrste : pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Maribor, 7, nov.
Danes je za nas bivše Kruši če ve učence žalosten dan. Koliko spominov nam vzbuja tužna vest, da je prominil v soboto dne '5. t. m. na večer po daljši, hudi bolezni mož, katerega je iskreno ljubila inteligenca skoro cele Slovenije! Ni lahko najti učitelja ali profesorja, ki bi s tolikim ponosom gledal na svoje Čete, katere je vzgajal, kakor naš priljubljeni Iv. Krušič. Vsi stanovi dveh rodov ga čislajo za svojega največjega dobrotnika, kot učitelja, ga spoštujejo kot vzor-duhovnika, kot najboljšega in skrbnega vzgojitelja slovenskih sinov. Ko je obhajal leta 1906 svoje zlatomašnišftvo, so mu poklonili bivši učenci v znak hvaležnosti srebrn kelihi z napisom:	^Ljubljenemu
profesorju Ivanu Krušiču ob zlati maši hvaležni u-čenci.“ 'Do solz ginjen samega veselja je [ prevzel starček to darilce; srečni so bili njegovi dnevi starosti, dasi je pretrpel hude bolečine, ker je videl sadove svojih naukov na neštetih učencih, katerih je gotovo na tisoče. Živel je kojt profesor za svoje dijake, živel je pa tudi v pokoju» v duhu s svojimi učenci, katere je spremljala, njegova molitev na vseh potih v življenje. Po pravici se je izrekla leta 1906 ob,priliki njegovega zlatomašništva soglasna sodba, da se njegove slovesnosti udeležuje takorekoč cela Slovenija, Kratek nagovor na njega dovolj osvetljuje to dejstvo; „Celjski dijaki, različni po stanu, f starosti in mišljenju, službujoči v različnih deželah in krajih, so v ljubezni in spoštovanju do jubilarja Krušiča edini. In ta sladka zavest naj lajša gospodu jubilarju vse težave, ki so spojene z visoko starostjo.“
Rojen je bil ranjki dne 4. junija 1838 v Medlogu, pol ure od Celja; zibelka njegova je tekla v priprosti, toda pošteni kmečki hiši. Skromni in marljivi deček se je šolal v Celju, bogoslovne študije je dovršil v Celovcu in St. Andražu. Posvečen je bil v duhovnika dne 27. julija 1856, leta. Kot duhovnik je
služboval z veliko gorečnostjo v Artičah, pri Sv. Petru pod Sv. gor., v St. Vidu pri Ponkvi, in kot pro-vizor pri Sv. Roku ob Sotli.
Leta 1859 je bil poklican kot učitelj veronauka na gimnazijo v Celje, kjer je bil do leta 1893, ko je stopil v stalni pokoj. Razun tega je vodil rajnki od leta 1864 do 1878 prav skrbno dijaško semenišče v Celju, Leta 1877 je dobil Ivan Krušič naslov kn.-Šk. duhovskega svetovalca, leta 1893 častni naslov c. kr. šolskega svetnika in leta 1906 ob njegovi oOletniol v zahvalo za ves trud je bil imenovan za kn.-Šk. kons. svetnika.
Nobeno odlikovanje 1 ni toliko veselilo častitega starčka kakor hvaležnost1, odkrita ljubezen in prijateljske vezi, katere so gojili njegovi učenci do svojega učitelja ves čas njegovega življenja. (Ni mogoče danes naštevati raznih vrlin, ki so dičile tega vzgled-nega rodoljuba, Te vrline so prikupile Krušiča vsem znancem; lahko pač trdimo, da on ni imel sovražnika, niti neprijatelja. Tudi ni mogoče danes naštevati raznih spominov na zares originalnega moža, ki Je .s svojo individualnostjo, značajnostjo in vzgledom dal svojim učencem smer za njihovo delovanje v javnem življenju,;
Te vrstice naj zadostujejo v spomin na njega, na dan, ko položimo truplo svojega ljubljenca v hladno zemljo, žalujoči radi izgube vrlega, zasluženega sina slovenske kmečke matere. Naj počiva v miru, zemljica mu bodi lahka!
Shodi.
Včerajšnja nedelja ni bila ravno prijetna, a vendar z veseljem lahko beležimo nove vspehe našega ljudsko-izobraževalnega dela. Kljub slabemu vremenu se je zbralo povsod lepo število našega ljudstva, ki je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornikov'. Poročila, ki so nam došla do sedaj, so nas overila, da so besede padle na rodovitna tla ter bodo rodile gotovo lepe sadove.
Sevnica oh Savi.
Včeraj po prvem opravilu se je vršil v prostorih gospoda Starkla dobro obiskan shod S, K. Z.
Otvorit ga je častiti gospod župnik Doberšek in pozdravil poslanca dr. VerstovŠeka,
Predsednikom je bil izvoljen gospod Kozinc, ki je otvoril zborovanje in naglašal pomen S. K. Z.
Poslanec dr. Verstovšek je v poldrugo-urnem govoru označil delovanje poslancev S. K. Z, v deželnem zboru in opisal krivice, ki se godijo slovenskemu ljudstvu na Spodnjem Štajerskem od strani nestrpne večine; to krivično postopanje ' je prisililo poslance (v obstrukcijo.
Poslanec razloži na razumljiv način obstrukcijo, njene posledice, slabo gospodarstvo v deželi in poziva volilce, 'da potrpijo v tem boju, katerega mora izvojevati delegacija S. K. Z.
Nato govori o državnem zboru naglašajoe, da bi ta vlada bila v stanu, prej uvesti absolutizem, kakor bi dala Slovencem (tiste pravice, ki jim gredo. Toda vlada si bo premislila take korake, ker mora vedeti, da si ljudstvo ne bode več pustilo dopasti neomejenega gospodstva v državi.
Zlasti je gospod poslanec obširno bičal šulfer-ajnsko delovanje na Spodnjem Štajerskem in kazal zlasti na slabe posledice, katere ima pouk in vzgoja šullerajnskih Šol med slovensko mladino.
Gospod župnik Doberšek je nato predlagal dve resoluciji, katere so se sprejele soglasno:
1.	Zborovalci izrekajo popolno zaupanje svojim poslancem in zahtevajo od njih, da vstrajajo v obstrukciji, dokler zahtevajo to razmere, in obžalujejo liberalno časopisje celjsko, ki deluje zahrbtno proti delovanju S. K. Z.
2.	Zborovalci sklenejo,1 da se izrazi brzojavno simpatije zborovalcem protestnega shoda na Dunaju proti žalitvam svetega očeta po rimskem županu.
Tinje.
Jako lepo se je vršil shod S, K. Z., ki je zboroval včeraj dne 6. novembra]1 na našem ( prijaznem pohorskem Tinju. Kljub slabemu vremenu se je zbralo po predpoldanskem cerkvenem opravilu lepo število kmečkih mož. Zborovanje je otvoril s prijaznim pozdravom kmet Dvoršak.
Deželni poslanec Novak je v dveurnem govoru razložil zbranim volilcem f delovanje ■ poslancev
S.	K. Z, v deželnem in državnem zboru, pojasnjeval njih težavno stališče ter navedel vzroke, ki so jih vodili do obstrukcije, Volilci so z zanimanjem sledili poslančevim izvajanjem ter so se zgražali nad postopa-
PODLISTEK.
Kaj je storil en deček.
(Priredil Ker. J. L. Z.).
„Ali si slišal, Peter?“
„Slišal - kaj?“
,;Jaz sem čul f tam-le ' v tisti stari hiši nekoga klicati.“
„E, beži no. Kaj ne, bi me rad potegnil malo za nos? Saj nikdo tam ne živi.“
s,Motiš se. Jaz sem nekoga slišal, res.“
„Pa pojdiva in poglejva, [Ali če se norčuješ iz mene, se pazi!“
„Ne norčujem se. Pojdi!“
Dečka, ki sta šla skozi samoten del predmestja, kjer je bilo videti le par polomanih bajt, oprozno stopita proti nizki leseni koči, ki izgleda kot kak zapuščen hlev, in se po prstih splazita za njo ter pogledata skozi okno, katerega potrte šipe so zadelane s cunjami.
Docim gledata, zasliši se zopet' fiz koče globoko ječanje. Bil je bel dan — tri popoldne — vendar oba dečka prebledita strahu,
„Ali ti nisem pravil?“ šepeča Jaka,
Pa Peter ne črhne besede.
„Ali se bojiš, Peter?“
„Seveda se! Ne hodiva dalje, Jaka!“
„Le pojdiva! Narediva križ in kar potrkajva na duri!“
„Ti potrkaj, Jaka!“
Dečka se oba prekrižata, iBila sta katoličana in vestna učenca župne Šole ter stara okoli trinajst let. Jaka je bil za spoznanje mlajši, ali da je bil pa pogumnejši, pokaže sedaj njegov korajžni klopot na
"Vrftfei*	......
„Vstopi za božjo voljo, kdorkoli že si!“ se od
znotraj male hiše zasliši s pridušenim, 'mrtvaškim glasom.
Pa Petru je bilo to preveč. Obrne se in kakor jelen zbeži doli po zapuščenem potu. Še-le ko pride na Üakano cesto, se ustavi, loveč sapo. Od tam lahko razločno vidi malo kočo, a o Jaku ni ne duha ne sluha. Toda ker si je popolnoma svest, da Jaka lahko pazi na-se, in pa ker se boji koga poklicati, ki bi morda ozmerjal njegovo strahopetnost, feato tiho postopa okrog po cesti, želeč ugledati Jaka in ugibajoč, kaj se je pripetilo.
Toda Jaka — kaj se mu je zgodilo?
Ko se je v drugič pokrižal, ga je strah popustil, in ne oziraje se okrog za Petrom, upre se v duri ter jih brez težave odrine. Spočetka je bilo tako mračno, da ni mogel ničesar razločiti. Ali ko se njegovo oko temi privadi, zapazi v kotu posteljo in v njej obliko ženske, 'Gosti, beli lasje se ji usipajo o-krog obraza, in njene ustne so razpokane in suhe, dočim ga njene oči skoraj žge s svojim intenzivnim žarom.
„O, fantiček“, reče starka, „bi mi li ne Šel iskat požirka vode? Umiram žeje.“
Jaka vzame čašo, ki je stala na stolu poleg bolnice, ter teče ven k vodnjaku, na katerega se takoj spomni, da ga je prej videl, ter se v hipu zopet vrne. Sirota se vsede, hlastno prime čašo in pije vodo brez presledka, da je čisto zmanjka. Potem pa z vzdihom položi čašo zopet na stol ter zapre oči.
Jaka. si jo ogleduje. jZdi se mu stara in siromašna. Revščino je brati krog in krog nje. Mala peč, en ali dva stola, miza lesen zaboj, ki nadomestuje sklednik, in raztrgana preproga ob postelji to je vsa njena borna hišna oprava. V trenutku jo Jaka pregleda,
Kmalu starka zopet odpre oči' ter pravi Jaku slabotno:
„Dober deček si, in Bog te blagoslovi ! Bila
sem bolna- ta dva dni ;- nisem mogla niti iz postelje, pa žive duše ni bilo blizu. Do tedaj sem bila še precej pri zdravju in zmožna malo kuhati ter si za silo pomagati. Ko se me je pa lotil prehlad, me je pa tako izdelalo, da nisem mogla drugega kot tukaj ležati in stokati.“
,/fo sva s Petrom tudi slišala, ko sva šla mimo“, pravi Jaka.
JJe bil še nekdo drugi tu?“ pravi ženica.
„Da, pa Peter se je ustrašil ter jo popihal od tod“, pravi Jaka, smehljaje se.
„Kako ti je pa ime, dečko?“
„Jaka Rjavec.“
„Prav, Jaka Rjavec, imaš blagoslov stare sirote, katere mož je v sirotišnici; a ona pa neče iti tja, , dokler ima to streho nad glavo. Donm hočem umreti, naj si bo pa moj dom Še tako siromašen.“
„Ali nimate nič otrok ali pa koga drugega, ki bi vam pomagal?“ vpraša Jaka.
„Nikogar. Zapuščena sirota sem. Pa ko bi le mogla biti na nogah, bi nikdar ne trpela pomanjkanja. Ne jem skoro ničesar in kadar sem lačna, naredim si malo čaja, pa je.“
„Poklical bom našo mater, da vam kaj pripravi“, reče Jaka; „pna je dobra žena. 'Ali — kako se pa vi pišete?“
„Pravijo mi Tratnica, ime mi je pa Helena. — Zelo hvaležna bom, vaši materi, če mi more kaj poslati, ki bi me še nekaj časa obdržalo pri življenju.“
„Dobro“, pravi Jaka; „a sedaj moram oditi. Peter me bo iskal. Jutri pa zopet pridem sem, prav gotovo, Mrs. Tratnik. Ali vas ni tukaj strah čisto same?“
„Ne, sin, tukaj sem nikdar nikdo ne pride \ a-sovalcev nimam nikoli, pa jih tudi nikdar ne pogrešam. Oh, ko bi le mogla vstati! Ali bi mi ne Šel iskat še ene čaše vode? Drugače mislim, da ne rabim ničesar. Tako sem znotraj izsušena." (Dalje prihodnji«.)
njem nemškonacionalne deželnozborske večine n a pram zahtevam slovenskega ljudstva,
Poročilo se je vzelo z navdušenjem na znanje. Poslancu Novaku, kakor vsem poslancem S. K. Z. se je izrekla enoglasno zaupnica, s pripombo, da naj vstrajajo poslanci v započetem boju. Tozadevna resolucija je bila z navdušenjem sprejeta.
Sv. Bolfeiik pri Središču.
Včeraj dne 6. t. m, smo obhajali god našega farnega patrona. iPridigoval je pri tej priliki profesor dr.. H o h n j e c iz Maribora.
Popoldne je isti govornik v posojilničnih prostorih predaval mladin*, ki se je kljub skrajno slabemu vremenu zbrala v prav obilnem številu ne samo od Sv. Bolfenka, ampak tudi iz Središča. (Dr. Hoh-njec je najprej zavračal lažnjive in krivične napade na našo mladinsko organizacijo in potem vzpodbujal mladino, naj vestno in ob enem brezobzirno stopa naprej po poti, na kateri je že napravila dovolj krepkih korakov in dosegla mnogo vspehov,
f	Žerovinci.
Pri nas se je vršil včeraj dne C. nov. okrožni zadružni shod za ormožki okraj. Kljub slabemu vremenu se je zbralo častno število domačinov in zadru-garjev iz Ormoža, Velike. Nedelje in Sv. Tbmaža. V okr. predsedstvo so se volili gospodje: 'Ant. Meško, deželni poslanec, predsednik; Fr, Vraz, podpredsednik ; kaplan Fr. Štuhec, tajnik; f tajnik J, GaŠparič, tajnika namestnik.
O .poslovanju posojilnic je predaval nadrevizor Vlad. Pušenjak in dal migljaje za člane načelstva in nadzorstva, V debati so izražali člani načelstva zadrug v okrožju razne želje, f stavili f vprašanja itd, itd.	i •
Shod bo velikega pomena za gospodarsko organizacijo v ormoškem okraju, ker je vzbudil zanimanje za gospodarsko delo.
Prihodnji zadružni okrožni shod se vrši pri Veliki Nedelji. Upati je, da bodo okrožni zadružni shodi mnogo pripomogli k gospodarskemu napredku.
Politični pregled.
Pogajanja na Češkem.
O situaciji spravnih pogajanj fee na češki in nemški strani dokaj ugodnejše in mirnejše sodi. Posvetovanje neolicielnega redakcijskega komiteja je 5. t. m. dokončalo obravnave o kompromisnih predlegili glede spremembe deželnega reda, f pri katerih f se je dosegel obojestranski popolni sporazum. Glede narodnostnega ključa za nastavljence deželnih uradov so Cehi predlagani narodnostni ključ pripoznali, vendar pa le pod tem pogojem, da ostanejo vsi dosedanji u-radniki na svojih mestih. 'Nemci so se s to zahtevo zadovoljili in jej pritrdili. (Od nemške strani' se zahteva, da naj se, ker vsled kratkega časa ne bo mogoče doseči glede celega kompleksa spornih točk kompromisa, izvoli posebna permanenčna komisija, ki bo zborovala in obravnavala tudi v času, f ko bo češki deželni zbor odgoden.
Dne 5. t. m. (opoldne se je vršila konferenca načelnikov posameznih čeških in ( nemških deželuo-zborskih klubov, V tej konferenci se je povdarjalo, da bo potreba sklicati plenarno sejo narodnostno-politič-ne komisije in vseh pododsekov te komisije, da bo ratificirano vse dosedaj že obravnavano spravno gradivo. Se v seji je bil izvoljen posebni komite, ki bo obravnaval o zakonski predlogi glede rabe jezika pri
avtonomnih oblastvili in posebno glede rabe jezika v Pragi. — Danes dne 7, t. m. imajo češki deželni poslanci zborovanje, na katerem se bodo bavili z vprašanjem varstva manjšin in zlasti z vprašanjem o manjšinskem šolstvu.
+ f Občinske volitve v Gradcu.
Dne 16, novembra se vrše v Gradcu dopolnilne volitve iz III, razreda. Došlo bo do hudega boja med nemškimi nacionalei in socialnimi demokrati.
Občinske volitve v Poštorni.
V	Poštorni na Nižje-Avstrijskem se vršijo te dni t občinske volitve, (Nemci so se vrgli s pomočjo vlade z veliko silo v volilni boj. Državno pravdništ-vo je naperilo proti bivšemu češkemu županu Havli-čeku preiskavo radi prestopka proti varnosti volilne svobode. (Na vsak’ način hočejo Nemci ugonobiti češkega voditelja. Oblast je poslala v PoŠtorno močan žandarmerijski oddelek» da čuva ,„čiste volitve.“
V	soboto dne 5. nov, so se izvršile volitve, za IV, razred. Nasproti sta si stale dve stranki: narodni Cehi in Nemci združeni fe češkimi t nemškutarji. Udeležba je bila ogromna. Sijajno je zmagala češka lista. Med izvoljenimi je tudi bivši župan Havliček. Češki kandidatje so dobili 304—310 glasov, Nemci pa 247—251. Danes dne 7. nov. voli III. razred.
Bolezen srbskega prestolonaslednika Aleksandra.
Stanje1 prestolonaslednika Aleksandra se je znatno poslabšalo. Med prebivalstvom vlada radi tega velika skrb za njegovo življenje. Po Belgradu so se dne 5. t, m. popoldne raztrosile vesti, da zdravniki pravo stanje prestolonaslednikove bolezni zakrivajo in da je v resnici položaj veliko hujši. V dobro informiranih krogih se zopet zatrjuje, da so te vesti popolnoma neosnovane. Dne 5. t. m. opoldne je bil izdan glede prestolonaslednikove bolezni naslednji bu-letin. Prestolonaslednik je prebil noč precej mirno. Proti polnoči je njegova temperatura precej padla in sicer na 37.5, žila na 76. Proti jutru se je temperatura zopet zvišala in je znašala ob 7. uri zjutraj 39.3. Žila 96, Ob 10. uri dopoldne, so zdravniki preiskali prestolonaslednika in našli le minimalne znake bron-chialnega katarja in pa meteorisma. 'Temperatura 37.8, žila 84, dihanje 24,
Vzajemna trgovina med Avstrijo in Ogrsko.
Trgovinsko ministrstvo je ravnokar izdalo statistični izkaz o vzajemni trgovini med Avstrijo in O-grsko v mesecu septembru. Po tem je znašala vrednost uvoza iz Ogrske 123,3 milijonov kron, izvoza na Ogrsko pa 132,2 milijonov kron, tako da je v tem mesecu znašal aktivum v prospeh Avstrije 8.9 milijonov kron. V prvih devetih mesecih t. 1. je znašala vrednost uvoza iz Ogrske 866,9 milijonov kron (6 milijonov kron manj, nego v isti dobi leta 1909), vrednost izvoza na Ogrsko 1004.7, milijonov kron (več 66,5 milijonov kron). Torej znaša za Avstrijo akitivum 137.9 milijonov kron, napram aktivu 65,3 milijonov kron v taisti dobi minolega leta.
Kriza na Francoskem rešena.
Briand je sestavil nov kabinet. Vse struje med demokrati in republikanci so v njem zastopane in ce lo nekak soeialistično-radikalni odsev se opazuje. In najbolj značilno je, da je vsprejet v novi kabinet Lä-ferre, veliki mojster lože, K temu imenovanju pri pom-nja „Figaro“ : („Težko je verjeti, da bi bil Laferre pravi mož za ministrstvo socialnih zadev. Vloga, ki jo je igral kot veliki mojster prostozidarjev v aferi s poizvedovalnimi listinami — Laferre je namreč vpe-
ljal pri vojaštvu znani špiouski in denuncijanski sistem nad častniki glede njihovega verskega in političnega prepričanja — ga ne priporoča, da bi se mu poverilo portfelj v času, ko bo mogoče treba zahtevati od armade izvenreden nastop proti Vedno bolj grozeči revoluciji,
V torek dne 8. t, m. se bo novi kabinet predstavil zbornici» Združeni socialisti grozijo z nastopi in scenami, kakor jih zbornica še ni videla, ker je njihov odpor proti Briandu vedno hujši.
Kmetijski pouk pri vojaštvu v Nemčiji.
Ker je vojna uprava sprevidela, * da ima kmetijski ,pouk pri vojaštvu v Nemčiji zelo dobre posledice, namerava ta pouk sedaj še bolj razširiti. V to svrho se bodo vporabila posestva, vrtovi in druga h vojašnicam pripadajoča zemljišča,, da se vojakom še bolj vzljubi kmetijski pouk in da se ne odvadijo kmečkemu delu. Vojno ministrstvo je izdalo odlok, da se morajo vsa k vojašnieam pripadajoča zemljišča vpo-rabiti v to svrho, Kaj pa v Avstriji?
/ r Koliko izdajo velevlasti za mornarico.
Po poročilu angleške admiralitete znašajo proračuni za mornarico v letu 1911:
Velika Britanija	1820,074,000 mark
Združene	države	......	5515,000!.000	„
Nemčija	..........	430,000.000	„
Francoska: j ... . .	303,460,380
Rusija................ . . . >: .	96,475.000	„
Italija . . . ..................... 148,000.000
Avstro-Ogrska .	.	. . . . . .	57,348.248	„:
Uvedba razporoke na Portugalskem.
Lisabonski uradni list od dne 4, t, m. prinaša, dekret, s katerim se razglaša uvedba razporoke na Portugalskem.
Kitajski parlament.
Dne 4. t. m, je izšel cesarski edikt, s katerim se razglaša otvoritev prvega kitajskega parlamenta za leto 1913, (Obenem pa ta edikt iztira iz Pekinga vse člane takozvane parlamentarične lige, torej Člane, kateri so najbolj agitirali za dosego konstitucije na Kitajskem»
Raznoterosti.
Duhovniške vesti. Župnijo Sv, Lovrenc v Stranicah je dobil!' gospod Viktor Preglej, f I, kaplan v Konjicah, t—. Sqprovizor v Razborju je postal gospod Ivan Rožman, župnik v Zavodnjah,
Pogreb za pokojnim zlatomašnikom c, g, Kru-šieem bo v torek ob 9. uri dop.
Odborova seja Matice Slovenske dne r 4. nov. 1910, Vrazova Akademija se priredi začetkom decembra v Mestnem domu v Ljubljani. Publikacije za leto 1910 so natisnjene; tiska se le še kazalo imen in stvari v dr, Bog. Vošnjakovi „Ustavi in' pravi Napoleonove Ilirije“ in zadnji del „Letopisa.“! I Knjige se bodo začele razpošiljati po 1, dec, (Uredništvo svojih „Zbranih spisov“ prepušča 1 gospod i dr, Mencinger Matici, oziroma gospodu dr, Tominšeku, f ki je prevzel urejevanje. — Tehniški odsek’: Gradivo za tehniški slovar, ki je sedaj že razvrščeno po črkah, se abecedno uredi tudi v okviru vsake črke. Misel, da bi se izdalo za vsaka, stroko (in v praktične namene poedinih stanov tehniško nazivoslovje v manjših knjižicah, ne ustreza prvotnemu načrtu za to delo; ko izide veliki slovar, ga bodo prizadeti krogi izrabili v svoje svrhe. V svrho študij o slovenski hiši izda Matica informativen članek o dosedanjih razpravah in
Slovenija— Cerkvena država.
Ne bomo iskali kake notranje zveze med ustvaritvijo Slovenije in cerkvene države, kakor bi se moglo v prvem trenutku z ozirom na napis soditi,. Ta zveza med Slovenijo in cerkveno državo je popolnoma slučajna.
Kartograf Hanau je izdal v kartografskem zavodu G. Freytag in Berndt na Dunaju zemljevid Slovenije, kot nekako dopolnitev njegovega trias-zemlje-vida. Opremil pa je zemljevid s predgovorom na pri-djanem lističu. Čitatelji bodo sami takoj uvideli, da se ne moremo strinjati z vsemi njegovimi izvajanji, kakor tudi z njegovim zemljevidom ne, na katerem tvori mejo med Slovenci in Nemci Drava, Ampak nekatera izvajanja, osobito njegova ideja o ustvaritvi cerkvene države, bo gotovo zanimala. V razumevanje Hanauovih besed v predgovoru še omenjamo, da si misli Hanau Slovenijo kot del trialistične tvorbe Ilirije. Hanau piše:
Sedaj, ko si je moja v trias-zemljevidu označena misel pridobila nekoliko prijateljev, drznem se pojasniti ponatančnosti one misli.
Moj namen je, biti pravičen, kolikor je mogoče, vsem narodom habsburške monarhije, radi tega je potrebno, da se tudi v okvirju trias-ideje upošteva posamezne narodnosti.
Mora se tedaj podeliti posameznim narodom nekaka samouprava. Radi tega bi v novi ogrski državi Slovaško, Galicija, Bukovina in Sedmograško morale pridobiti zmerne (omejene) samouprave. Od Galicije bi se moralo priklopiti Bukovini velik vzhodnji del, samo da bi prav mnogo Rusinov prišlo k svojim bratom, in mnogoličnost Sedmograške zahteva podobno spremembo, kakor je ista v Švici, in sicer v 16 okrajih, da bi bilo mogoče Romunom. Ogrom in Nemcem
mirno drug poleg drugega živeti, kakor žive v Švici Nemci, Francozi in Italijani. 16 okraji bi odgovarjali 7 rumunskim, 5 ogrskim; no 4 nemškim sedanjim ko-mitatom v Sedmograškem.
V „Iliriji“ bi morala dobiti Slovenija posebno samoupravo. V tej novi1 avstrijski državi bi bilo kot prvo neobhodno potrebno : delitev Češke v češko in nemško Češko, ker na sedanji podlagi f se ne pride nikoli do sporazumljenja, dokler Cehi hočejo uresničiti svoj sen, podjarmiti vse češke Nemce in tako u-stanoviti češko kraljestvo. 'Žalibop' da niso še prišli do spoznanja, (da se je v Avstriji dosedanji zaspani nemški Mihel zbudil, in da je radi tega (ta up brezmiselna domišljija.
Moralo bi se iz Češke ustvariti dve deželi in sicer nemško Češko,, kakor dežela iz petih delov, od katerih soštirje znani veliki nemški jezikovni otoki, in peti del bi bil mal del Prage. Samo po sebi je pa razumljivo, da bi bil to oni del, v katerem stoji grad nemškega vladarja Češke. 'Iz tega bi sledilo, da bi ta delt obsegal Hradčin, Malo stran, Jožefovo ter Še Staro mesto, z eno besedo: Staro Prago.
Češkemu delu kraljevine bi se morala : potem dati tudi gotova samouprava,' kakor r tudi Moravski, od katere bi se moral oddeliti severni po večini nemški del in istega priklopiti Sleziji, tako da hi prišli Nemci k Nemcem.
Mogoče se bo kdo Čudil, da nisem predlagal samouprave za južno Tirolsko. To sem pa radi tega o-pustil, ker je moj star sen, da bi N j, apöst. Veličanstvo prve korake napravilo, da bi se južna Tirolska, katera segat tako globoko v Italijo, zamenjala za malo cerkveno državo, da bi se tem potom pripomoglo nasledniku f največjega apostola, svetemu očetu, do njegovega prava, in tako bi bilo končano njegovo skoraj že neznosno jetništvo. Kako veliko zaslugo bi
si steklo Nj. Veličanstvo za sveto /katoliško cerkev, ker prej ali slej pride južna iTdrolska naravnim potom k Italiji, ker je hrepenenje Italijanov po tej deželi ravno tako razumevno, kakor ni razumljivo ko-prnjenje po Trstu, f pred katerim že sedaj stanujejo Slovenci.	-
Ako bi se kedaj ta pobožna želja spolnila, bi jaz predlagal za novo cerkveno državo sledeči obseg: desni breg Rima, Campolungo do Governo Civitavecchia, Manzian a in Braeciano, potem pa tudi primor-. sko krajino, / katera bi segala na severu in severovzhodu do reke Mignon in sicer od Bole, navzdol, skoraj do Oriola ter do jezera, Braeciano in nekaj čez Vio Clodio naprej, na jugovzhodu in na jugu ,pa do Tibere.
Gotovo bi bila to samo prav skromna cerkvena država, 'ampak tudi zadostna, da bi sveti oče zopet pridobil dostojno samostanje.
Obrambo nove cerkvene države bi morale prevzeti Avstrija in Nemčija z avstrijskimi ter bavarskimi četami.
Ako bi pa bilo nedosegljivo, da bi se od avstrijske strani doprinesla tej sveti stvari tako velika žrtev, sem jaz kljub temu proti samoupravi južne ‘Tirolske, ker bi se s tem samo gojilo upanje Italijanov po združenju z Italijo.
Slednjič ponavljam še enkrat, k'ar sem že v začetku omenil, da moramo biti pravičnij narodom, kolikor je le mogoče; to vsebuje, 'da ni mogoče onim, kateri žive sredi drugega naroda» vladati po njih načinu, smatrati se morajo tedaj tam sami takorekoč tujcem, kateri naj bi se veselili, da tam, kjer gospo-* duje njih pleme, vlada mir vsled preosnove monar* hije, kakor je predlagana po teh zemljevidih.

člankih, ki se tičejo tega predmeta; napiše ga gospod deželni nadinžener V. Skaberne. Za nadaljnje študije, oziroma fotografiranje, Je v zvezo stopiti s Športnim društvom, fea financiranje 'pa z deželnim odborom kranjskim, — Znanstveni odsek: Zagrebški načrti za obdelavo poedinih strok v „Jugoslovanski Enciklopediji“, so se preštudirali: nasveti se pošljejo zagrebški Akademiji, Povabiti je strokovnjake za spiso-vanje člankov samih; nekateri so se že odzvali. — Zemljepisni (krajepisni) odsek: Korekture za zemljevid dobimo od c. in kr. geogr,: zavoda na Dunaju v dobi od januarja do marca, Krajepisna imena so došle zbrana iz 444 občin izmed približno 1120 slovenskih, oziroma mešanih občin. ’Že davno obljubljene zbirke za kozjanski in sevniški okraj še niso došle. Gospod profesor Pleteršnik bo izkušal stvar preprečiti s tem, da bo izpisoval imena iz uradnih map in izpiske pošiljal fv presojo. — Gospodarski odsek: Članarino je doslej poravnalo 8136 članov, Dedištvo kluba „Cirpolo itaiiauo“ se sprejme f z enim pridržkom. Matica je pred kratkim povabila na pristop k društvu na novo 70 gospodov ljubljanskih akademikov in učiteljev; odzvali so se trije,
„Društvo prijateljev poljskega naroda“! f je bilo dne o, t. m. ustanovljeno v srebrni dvorani iUniona v Ljubljani, že prvi večer je pokazala častna udeležba naše inteligence, da bo društvo krepko napredovalo in se razvijalo, 'Omenjamo, fda so došli zborovanju mnogoštevilni brzojavni pozdravi najodličnejših poljskih listov in rodoljubov* Društvo bo imelo svoje prostore v prostorih „Slovenske Straže“ f vij Bavarskem dvoru, kjer bo imelo tudi poljsko čitalnico in knjižnico ter bo vzdrževalo posredovanje med Poljaki in Slovenci, kar bo velike važnosti tudi na garodno-go-spodarskem polju. S poukom poljščine prične društvo ta teden, — Med drugimi je govoril tudi drž, in dež. poslanec dr. Benkovič, Povdarjal je, da mnogoštevilne brzojavke kažejo, da se je spoznavanje Slovencev med Poljaki obrnilo na bolje. V imenu državnozborskih poslancev Slovenskega kluba pozdravlja društvo z željo, da bi ne doseglo vspehov samo v kulturnem zbližanju, v osebnih stikih, ampak želi, da bi prišel kmalu tudi trenotek, da se doseže zbližanje tudi v državnem zakonodajnem zagtopu, ki reže pravico naši domovini in narodu, V tem imenu pozdravlja novo organizacijo !
Upi. [„Slovenski Narod“ od dne 4. t. m. ima dolgovezno in dolgočasno premišljevanje o izidu volitev za deželni zbor v II. dunajskem okraju. Svoje ekspektoracije završuje z naslednjimi rožnatimi konturami : „!Ta volitev je pa tudi poučna za naše kranjske in sploh slovenske razmere. Tudi naša klerikalna stranka se nahaja danes na tisti višini, na kateri je stala pred Luegerjevo smrtjo dunajska krščanskosocialna stranka. Naša klerikalna stranka hodi ravno tista pota nasilja in absolutizma, po katerih je hodila in hodi dunajska krščansko-socialna stranka. In zgodilo se bo v doglednem času, da bo morala tudi naša klerikalna stranka doživeti tisti proces, kateremu je podvrženo vse življenje na zemlji (— proces razpada in smrti.“ Gotovo nismo tako trdosrčni, da bi liberalcem, jki so sedaj na; Slovenskem res vsega usmiljenja vredne in potrebne reve, zamerili tako koketiranje s „svobodno“ bodočnostjo, V nesreči človek rabi tolažbe in liberalcem je sedaj edina tolažba Še igračkanje z lepimi sanjami, Ker 'dunajska volitev ni več kakor dnevnega pomena, je znamenje velike skromnosti in abnormalno razvite domišljije, če povzroča tako tolažeče zaključke, Ko bo Špindler obslu-ževal svojih pet dni f v celjski kajhi in bo pogrešal svobodnega solnca in jasne, vse obsevajoče luči, naj mu nudi tolažbo misel, da se je dunajskih ft,košeres“-židov polastilo hevtešljivo hrepenenje po veliki svobodi in žarki luči. Se „pajkeles“ si bodo odrezali, pa bodo vredni prijatelji naših liberalcev*
SUdmarka v škripcih, Siidmarka naznanja., da je morala v mesecu oktobru t. 1. fcelo odpreti svojo malho ter šteti na meje za razne ppjrebščine v prid nacionalnim namenom, 8750 K. Od teh odpade tudi 50 kron za neki slovenski kurz. Zato stokajo in prosijo pomoči in darila, da se to zopet kmalu pokrije! Slovenci, darujmo za „Slovensko Stražo“,!
Radovednost. List, ki izide vsak dan, stane veliko. Ce hoče izhajati, rabi veliko Število naročnikov, ali pa mnogo drugih podpor. Zato se marsikdo radovedno vprašuje, kako se mora celjski „Nar. Dnevn.“ še držati. Število plačujočih naročnikov je minimalno in znano prerokovanje, ki ga je govoril Bog očaku Abrahamu, kazoč na z zvezdami posuto nebo, se pri tem listu v najmanjšem odstotku gotovo nikoli ne bo uresničilo. Kdo bo pa tudi plačeval konfuzne liberalne neslanosti? Podporniki-somiŠljeniki so po večini zmrznili. Kar jih je bilo starejših in ti imajo denar, so se užaljeni umaknili v ozadje, mladini pa itak nič nimajo kot — — — no, bodimo diskretni. ’Zadružna zveza, celjska, ki je v začetku štela težke tisočake, nima Sedaj nič. Pri njej vlada, suša, kakor da bi ravnokar minilo sedem suhih egiptovskih let. Torej, odkod — denar? Kakor je ta del vprašanja zanimiv, ravnotako mora vzbujati radovednost neumorno potegovanje celjskih mladinov za starina, vseh Starihov, — mnenje ljubljanskin liberalcev — za hoirata dr. Ploja. tA.lt ni mogoče med obemi dejstvi kaka notranja zveza? Zastonj liberalec ne napravi ničesar in zastonj celjski mladini gotovo ne branijo Ploja in se delajo lepe vladi, ki ji tako ponižno služi, Kaj ko bi bile resnične govorice, ki se vedno bolj vstrajno Širijo, da so namreč dobili celjski liberalni listi na ra-<čmf raznih hoiratovih vladnih uslug lepe tisočake iz
dispozicijskega fonda. .Vse mogoče. Liberalec se proda za par grošev vsako minuto vladi in njenemu hofratu-mešetarju.
Nekoliko odgovora. V Plojev! „Slogi“ je priobčil slogaški Šegula celo vrsto člankov. Kdor jih je pregledal le površno mora vsklikniti z nami: „Difficile est satiram non scribere“, ali bolj razumljivo povedano: „Težko de človeku resno govoriti,“ Da bi izgledali članki bolj duhovito, so polni tujk in raznih citatov. Sicer jo to že zelo obrabljen trik, toda da bodo čitatelji videli, f da znamo tudi mi nekaj, se hočemo držati slične metode. Pri šlogaših, ki drže veliko na enotnost, bo to gotovo najumestneje. Po lastnem člankarjevem zatrdilu so članki pisani z njegovo „srčno krvjo,“ ' Brez ovinkov bodi povedano:	Kdor
ima že tako zastarelo srčno kri,, kakor jo je spoznati iz teh dopisov, ta naj lepo-molči in v svojem zapečku mirno premišljuje o slavi minulih dni, v javnost ne spadar več.	Dixi,.	Rekel sem. Takih nesla-
nosti, kakor v teh člankih, je zagledalo med Slovenci Še malo luč sveta in opravičeno je mnenje:	„[Quern
dii oderunt, slogašem fecerunt.“ Znana Ovidijeva prošnja:	„paree pater virgis, nollo componere ver-
sov“, prenešeno: „Odpusti mi oče, nikoli več nebom pisal člankov“, bi bila tukaj popolnoma na mestu. Stvar je namreč ta, da pri vsem besedičenju ni ra-zun brezpotrebnih slavospevov Ploju nič stvarnega. Vse je samo zabavljanje in .nedosledno f prerekanje. Nehote se človek spomni na značilni verz:	,j.Qnam-
quam sunt sub aqua, sub aqua, ' maledicere temp-tant.“ ICe tudi so pod vodo, 1 bi se Še vendar rade kregale.) Za konec še eno: „.Quod scrips!, scrips!.“
Izplačevanje (službenih! prejemkov po poštni hranilnici, (Ogrski korespondenčni urad poroča, da je honvedni minister odredil, 'da se s 1. januarjem 1911 izplačujejo plače honvednim častnikom in moštvu potom poštne hranilnice. Na ista način se bo tudi izplačevalo invalidom njihove prejemke.
Izvažanje ogrske živine. Letos se izvaža čez Zidanmost—Ljubljano—Trst mnogo živine iz Ogrskega v Trst in Gorico, oziroma v Italijo.
Koliko sladkorja se bo pridelalo leta 1910, Po cenitvi sladkornih industrijeev bo znašal pridelek sladkorja iz letošnje sladkorne pese v Evropi 74.65 milijonov meterskih stotov proti lanskim 60.82 mil. Letos se bo torej pridelalo za 13,88 milijonov meterskih stotov sladkorja več kot leta 1909. Za transport te zares ogromne množine sladkorja je potrebno 747 tisoč železničnih vagonov po 10 ton. Razvoziti mora to množino 25,700 vlakov. V Avstro-Ogrski se bo pridelalo iz letošnje pese 14.42 milijonov meterskih stotov sladkorja, za okroglo 2 mil, več kot lansko leto.
Češka visoka šola za politične vede. Iz Prage se poroča: Neki odbor, obstoječ iz poslancev, profesorjev visokih Šol in zasebnih učenjakov* je. po večletnih predpripravah naznanil, v da še bode v Pragi ustanovila češka visoka Šola za politične vede. Strokovnjaki bodo na tem zavodu predavali vsem, k’i se hočejo posvetiti javnemu delovanju.
Veliko deževje. Poroča se, da je včeraj dne 6. t. m. vsled velikega deževja izstopila Savinja, Ljubljanica in Sava, Tudi iz Primorskega, kakor iz alpskih dežel se poroča o neprestanem deževju zadnjih dni.
Nesreča v gorah. V petek dne 4. nov. smo poročali, da se pogrešata turista, dunajski profesor dr,
Derganc in inžener Himmelbauer, Rešilna ekspedicija je našla Derganca in Himmelbauerja (pod vrhom „Planspitze“'' j pri Gstatterbodenu/ f zmrznjena. Vsled hudega snežnega viharja, turista nista mogla z gore nazaj ter sta v mrazu 10 stopinj zmrznila v snegu. Včeraj dne 6. novembra so oba ponesrečenca spravili v dolino.
Štajersko.
Maribor. Glasbeno društvo je priredilo včeraj dne 6. t. m. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma koncert. Posamezne točke so se izvajale zelo precizno in se mora brez ovinkov priznati, da je Glasbeno društvo zelo napredovalo in se je v nedolgem času svojega obstanka izborno izvežbalo. Užitek, ki ga nam je nudil orkester, je bil prijeten ter je presenetil. Ako upoštevamo naše bolj .malenkostne razmere, potem moramo res reči, da ' smo,f bili r iznenađeni. Zdi se nam, da gre v f tem f oziru prva zahvala gospodu dirigentu. Občinstvo, (kojega ni bilo ravno preveč, je z živahnim aplavzom dajalo duška svojemu priznanju,
Maribor. Občinski svet je v svoji zadnji seji imenoval policijskega strašnega vodjo (Tomaža Koll-manna vsled 251etnega službovanja ( za policijskega stražmojstra.	. , ,	: t ; j
Požar. V Bohovi pri Hočah' je v nedeljo dne 6. novembra zvečer izbruhnil v hlevu posestnika J, Le-beja požar. Obširno gospodarsko poslopje s kmetijskimi potrebščinami vred je postalo žrtev požara.
Sv. Marjeta ob Pesnici, ‘Tudi v naš kraj so se zatekli tisti liberalci, ki so jih drugod zapodili. Ustanovili bi radi pri nas nekakšno ljudsko knjižnico, v kateri bi bile brošure in knjige pisane v liberalnem in protikrščanskem duhu. Ljudstvo v naši župniji je z malimi izjemami vse v našem taboru, torej upamo, da nikakor ne bo nasedlo na liberalne limanice. Naše voditelje pa prosimo, da nam ustanovijo izobraževalno društvo, ki bi bilo za naš kraj nujno potrebno. Ce v sosednem Št. Jakobu, St Juriju' inf Jarenini krščansko-socialna organizacija tako lepo uspeva, bi se ugodno razvijalo bralno društvo tudi pri nas.
Št. lij v Slov. goricah. Pretečeni petek dne 4* novembra bi bil rad vodja nove Šulferajnske Šole v-Ceršaku, bivši jareninski nadučitelj Breznik, začel s poukom, dasiravno še ni imel tozadevnega dovoljenja od deželnega Šolskega sveta»* Župan gospod Haue je odločno nastopil proti samovoljnemu početju Breznikovemu, Breznik je takoj prosil brzojavno za pomoč pri vodstvu Šulferajna na Dunaju, ki pa mu ni moglo pomagati. „Grazer Tagblatt“ od dne 6. novembra v. uvodniku kar divja v svoji vsenemški strasti in drzno napada gospoda Hanca, ker ni pripustil, 'da bi se proti določilom naše šolske postave vršil pouk iv nepotrebni Šoli. '„Tagespost“ pa sama priznava, da je ravnal gospod Haue popolnoma pravilno. Poslanec Malik se je peljal takoj, ko ga je Breznik obvestil o županovi odredbi, na Dunaj k naučnemu ministru, ki pa je Malika poučil, da se zamore pouk začeti Še le tedaj, ko to dovoli deželni Šolski svet. — r Kako potrebna je ta nova Šulferajnska mučilnica spričuje 'dejstvo, da se je vkljub strastni agitaciji vpisalo v Šolo samo 7, reci sedem otrok.
Jarenina. Pri nas Še sedaj nimamo Šole. Seveda, nadučitelj Breznik je moral po Ceršaku agitirati za novo Šulferajnsko šolo in je pri tem popolnoma pozabil na Jarenino, Poprave pri Šoli, ki bi se bile morale izvršiti v času počitnic, fee vrše sedaj in zato morajo biti počitnice. Srečna 'Jarenina in njeni otroci, ki imate počitnice, Ce bi ne bilo posilinemškega Breznika in „skrbne nemške“ večine krajnega Šolskega sveta, bi se vam bržkone ne godilo tako dobro.
Ljutomer. Prane 'Jožefova šola < v Ljutomeru priredi fv prid nbožni Šolski mladini v nedeljo dne 13, novembra tombolo v gostilni gospoda Aleks. Vaupotiča v Ljutomeru. Začetek ob 6, uri zvečer. K obilni udeležbi vabi šolsko vodstvo.
Laško. Brata Alojzij in Franc Kaplja, doma iz Smartna pri Litiji, sta v Oj strem, okraj Laško, dogovorjeno beračila od hiše do hiše. Radodarnim ljudem sta se skazala ! tako hvaležne, f da sta si nedovoljeno prilastila raznih stvari. 'Orožniki so ju '31, oktobra izročili okrajnemu sodišču v Laškem.
Št. Lenart v Slov. gor. Vabimo k okrožnemu zadružnemu shodu, kateri se vrši v nedeljo dne 13, t. m. v dvorani ArnuŠove gostilne v St, Lenartu v Slov. gor. Začetek točno ob 1. uri popoldan. Vspored:,
1.	Namen zadružnih okrožij, 2. Volitev okrožnega predsedstva. 3. Navodila za poslovanje, 4. Predavanje : Prodaja in razkosevanje posestev. Predava nad-revizor Vlad. Pušenjak iz Maribora. 5. Razgovor o poslovanju zadrug. Vse gospodarske organizacije v Šeritlenartskem okraju se vabijo, da pošljejo v velikem Številu svoje člane k temu (gospodarskemu sestanku !
Ormož. Nemška učiteljska društva v Mariboru» Celju in Ptuju so imenovala ormožkega advokata dr,: Gustava Delpina svojim Častnim članom. Dr. Delpin. je eden glavnih funkcionarjev pri nemškem Volksra-tu, in nemški učitelji so se mu bržkone hoteli izkazati hvaležne,, da jim potom Volksrata oskrbuje dobra učiteljska mesta.	.
Koroško.
Beljak. Razpisano je učno mesto proiesorja za klasično filologijo kot glavnim ( in nemščino kot postranskim predmetom na c, kr. državni realni gimnaziji v Beljaku z začetkom drugega tečaja 1910-11. Prosilci, ki imajo f učno sposobnost f za slovenščino, imajo ob sicer enakih pogojih prednost, 'Prošnje je treba vložiti do dne 30. novembra t. 1. na dež. šolski svet koroški,
Celovec. Proč od Rima so šli v 'Celovcu Adolf Scherrl, rojen 1886, inžener; Henrik Pierl, visokošo-lec, rojen 1883; Klotilda Palfner, prodajalka, rojena 1884; Herman Kranzmayr, rojen 1893; Hub, Pierl, stud. ing., rojen 1891; Hubert Karl, učenec strokovne šole, rojen 1892 v Trgu; Ernest'Pferscher, abs. strokovne šole, rojen v Inzersdorfu pri Dunaju; Fr. Happe, črkostavec; Anton Pohaječ, pek, rojen 1876, Pavla Maitisch, kuharica, rojena 1883, ki živi pri Po-haječu v Celovcu; Maks Fürst, učenec strokovne šole, rojen 1893. Torej sama mladež, ki gori za Ange-rerjevo „portugiesisch reden“ !
Razgled po svetu.
Semejnski sleparji na delu. Pred nekaj dnevi, na dan sv, Simona,, je bil v Miholjancu pri'Vir ju na Hrvaškem veliki letni semenj. Ko se je vračal neki kmet iz Gjurgjevca, ki je prodal za 2000 K raznega blaga, se mu je prisedel na voz v bližini Virja nek gosposko oblečen človek. Tujec mu je pripovedoval, da ima zelo dobro službo, zelo veliko plačo ter da bi se sedaj rad oženil. Ob enem je vprašal kmeta, ako nima hčere, godne za možitev, Ta mu je pritrdil; gosposko oblečen človek je bil tega tako vesel, da je začel objemati bodočega „tasta“, ki se je objemov komaj ubranil. Ko sta prišla, na neki velik most na poti y Gjurgjevac, je stopil tujec z voza, češ, da opravi „svoje potrebe,“ Odšel je pod most, kmet ga pa je zgoraj čakal. Ker pa „zeta“ le ni bilo izpod mostu, je Šel . gledat, kaj dela, (Tujca ni bilo nikjer, izginil je brez sledu. Kmet je pognal konje in ko se je v domači vasi ustavil pred neko gostilno, da bi iz-pil kozarec vina, je opazil, da nima v žepu niti vinarja. Takrat, ko ga je „zet“ objemal, mu je ukradel 2000 K, potem pa ga je silila „potreba“, da je odšel pod most in pobegnil. 'Sedaj iščejo orožniki pobeglega „zeta.“
Stran 4.
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Žide nice Moraysio.
80
Slovanska obrt.
liimM
Za nakupi
modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno za moške obleke, površnike, fino šukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore,razni cvilih, perje itd. priporoča
modna in manufakt trgovina
Štampilje M. E. SEPEC
j Maribor, Grajski trg, |
iz kavčuka se dobijo v tis kanti sv. Cirila v Mariboru
Edina slovenska kisla voda
Tolsto vrška slatina
je po zdravniških Strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grln, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravima, temveč je tndi osvežnjoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostn 1896 in na higijenični razstavi na Dnnaja 1899.
Naroča se pri eskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tndi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolsto-vrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.	149
j£ Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavarnje
za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. :: Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne
zavarovalnice“. Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnejšimi pogoji.	42
Razglas.
Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1910/11 visokošolcem:
Iz ustanove Franca R a p o c devet podpor po 300 K ter še posebej tri podpore po 300 K.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti (za podpore iz Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šcštanjskega okraja).
Piošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o izpitih in z indeksi, je vložiti, pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom) do 14. novembra t. 1.
V	prošnjah naj se tndi omeni, uživa li prošnjik že drugod kako podporo in v katerem znesku ter se naj tudi navede štndijski semester.
V	Mariboru, dne 29. vinotoka 1910.
170	Ravnateljstvo.
Vdani v božjo sveto voljo naznanjamo žalostno vest, da je Vsegamogočni sklenil, da se preseli v boljšo večnost Njegov služabnik prečastiti gospod
Ivan Krušić,
zlatomašnik, kn šk. konzistorijalni svetnik, c. kr šolski svetnik, c kr. profesor veronanka
v pok., nd raznih narodnih drnštev itd.
ki je po dolgi, s potrpežljivo vdanostjo prenašajoči bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti za umirajoče v soboto, dne 5. novembra 1910 ob 8. uri zvečer v 78. letu svoje starosti v Gospodu umrl.
Sprevod se vrši v torek, 8. nov. ob 9. uri od hiše žalosti v opatsko-župnijsko cerkev, po mrtvaških opravilih v cerkvi pa na okoliško pokopališče v Celju.
Celje, dne 5. novembra 1910.
178
Celjska duhovščina.
Uradne = == zavitke
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Somišljeniki! Zahtevajte po gostilnah naš list!
«
•i
Za božič in novo leto
priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
Goričar & Leskovšek, Celje.
Svileni, barvani in krop papir v vseh barvah, podobice za jaslice, narejene jaslice, zlato peno, barvo za mah, perje za cvetljice, žico itd.
Dopisnice za božič in novo leto
v največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo in umetna cvetljice. Kasete, albami za poezije, slike in dopisnice v veliki izbiri.
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Majsolidnejša in točna postrežba, mmttttt«
%
*
I
I
I
I
*
*
I
I
I
I
MAMIM d OJ» P O MU MI AM
priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAOREBbKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
jjpcxxx Restavracija XXXX£
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljČan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta ndobno kegljišče. Trtni pavfljos?
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Slovenec Konrad Skaza,
delavnica za vca cerkvena dela v St. Ubrieh, flvftdt«
...... Tirol ..........
80 najtopleje priporoča aa vsa cerkvena dela. Velikan» i 3 ■v. razpel. Novi Poiireiba solidna in hitra.
Ä8V. razpel. Novi »animivi slovenski ceniki laatenj k
.
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
W* samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami---
Postrežba točna in stroga solidna. ::
Zalofeik » it dajatvi j: Baaaordj „Strafe“.
OdfOTorai arafeik: Lar. Kamperi«.
Tiik tiskane sr. (Slila v Maribora.