47. številka. Ljubljana, v torek 26. februvarja. XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan iveSer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij'sko-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld.    » ki- , za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za ozuanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolbau. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Slovenskim pisateljem!
Upravni odbor „Narodne Tiskarne" razpisuje droje daril: prvo za štiri, dmgo za dva cekina za najboljša podlistka za „Slovenski Narod". Podlistek mora vsaj toli obsežen biti, da se tiska v treh številkah „Slovenskega Naroda". Pisatelj si lahko izbere vsakojako gradivo, tudi povestno ali novel'stiČno. Znan slovenski pisatelj bode na našo prošnjo razsojeval, kateri podlistek ima dobiti prvo, kateri drugo darilo. Za neobda-rovane, a v „Slovenskem Narodu" tiskane podlistke plačala se bode pisateljem primerna nagrada.
Gg. pisatelji naj pošljejo svoje spise do konca marca t. 1. brez podpisa upravnemu odboru, svoje ime pa naj prilože v zapečatenem zavitku.
V Ljubljani 24. febr. 1884.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
V LJubljani 26. februvarja. Dan na dan čujemo od strani levičnjakov in čitamo v raznih njih glasilih, da je nemštvo v Av-Btriji v nevarnosti, da se Nemci zatirajo, da narašča nlovanstva visoku plima, ki bodu poplavila vse nemštvo, vso kulturo v brezkrajno morje barbarstva in kar je več jednacih fraz. In kakor bi ti, kakor bolestni, tako izmišljeni kriki de ne bili dovolj, vidimo lastnega rodu sinove, ki k tej lažnjivej zgradbi nosijo drage volje svojega samolja apno, hoteč s tem pomagati zatiranemu germanstvu in lastnej koketnosti.
Da so vsi ti pojavi kakor nemško-židovskih listov, tako tudi nekaterih naših ljudij — katerih je pa Je pičlo Število — brez temelja, o tem je osvedočen vsakdo izmej nas, kajti nemščina imu v Cislitaviji toliko veljavo, toliko razširjenost, da o njenem zatiranji niti govoriti ni možno. — Oglejmo si le nekatera fakta. S cesarskim patentom z dne 1. januvarja 18G0 zaukazalo se je, da ima izhajati državni zakonik le v nemškem jeziku; nemški jezik proglasil se je takrat jedino avtentičnim. Ko se je napravila pogodba z Ogersko, proglasila se je v do-
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) VI. Poglavje. V spre j em. (Dalje.)
— Zakaj Bte pa bili zadovoljni s takimi pogoji? — opomnil je Serebrjani.
— Kaj praviš, knez? Ali je mari mogoče ukazovati carju? Ali on ni od Boga?
— Res je od Boga. Pa saj je sam govoril z vami? Zakaj mu pa neste povedali, da nečete opričine ?
— A, da bi zopet odšel? Kaj bi bilo potem? Ostali bi brez vladarja, kali? Kaj bi rekel k temu narod ?
Serebrjani bb je zamislil.
— Prav praviš, — rekel je po kratkem molčanji, — brez vladarja ne moremo biti. Kaj pa zdaj čakate? Zakaj mu ne poveste, da gine dežela od opričine?   Zakaj gledate vse mirno in molčite?
— Jaz ne molčim, kne2, — odgovoril je po-
tičnih avstrijskih kakor tudi ogerskih zakonih nemščina poslovnim jezikom avstrijskih delegacij. V dogovorih z Ogersko se je z zakonom z dne 27. julija 1878 v/last.i glede privilegij avstro-ogerske banke nemščina priznala poslovnim jezikom za avstrijsko državno polovico. Državue obreznice izdajajo ae iz-klj učljivo v nemškem, bankovci samo v nemškem in madjarskem jeziku. Državne pogodb* Bklepajo se v nemškem, ali pa v nemškem in francoskem in madjarskem jeziku. Uradni in poslovni jezik vseh c. kr. OBrednih oblastnij je v notranjem poslovanji in v vnanjem občevanji le nemški. Notranji službeni ali uradni jezik vseh c. kr. oblastnij je izimffi Galicijo in južno Tirolsko le nemški, kajti v Dalmaciji ju za vlade Jovanoviča nemščina postalo zelo imenitna in čim dalje tem bolj razširjeni*. Službeni jezik naše vojske, ne izimši niti brambovcev, je nemški. Cesarski dvor, vsi člani cesarske obitelji so nemškega rodu in mišljenja. Ministri, izimši trojico, so Nemci in najvišji uradniki v ministerstvih, v centralnih uradih na Duuaji, kakor tudi v kronovinah so večinoma Nemci. Akademija znanostij na Dunaji, petero vseučilišč, štiri višja tehnična učilišča, visoka šola z i kulturo zemljišč, dve akademiji umeteljnosti, veliko trgovskih učilnic, na stotine obrtnih lol, gimnazij, realk, in ljulskih šol, je ravno toliko dokazov, da se pravice Nemcem niti za las ne kratijo. Vsak javni uradnik zmožen je nemškega jezika, plemstvo ja z malimi izjemumi mej Čehi in Poljaki le nemško, vse železnice vsa večja podjetja so v nemških rokah in v socijalnim življenji čuje se toliko tega zatiranega jezika, da bi se skoro trdilo, da jih mej petimi Nemci šest uemčki govori.
Kako pohleven in skromen je nasproti delokrog slovenščini! Takoj na prvt>j stopinji jo že povsod zavračajo in nesmo še toliko napredovali, da bi se nam izdavale tiskovine slovenske, kjer lih zahtevamo. Smešno, jako smešno je, da je državna uprava omislila in tiskala vsakeršne slovenske tisko-viue, da se pa slednje neso razposlale, temveč leže dobro shranjene v varnih zalogah. Na poštah in pri brzojavnih uradih rabijo se skoro večiuorna nemške tiskovine in le izjemoma uraduje se slovenski, kar pa je zasluga dotičnega domoljubnega uradnika, nikakor pa ne poštnega vodstva.
nosno Morozov. — Jaz nikdar nesem skrival svojih misli j; zato sem pa tudi zdaj prišel ob carsko milost. Če me pokliče car k sebi, jaz ne bodem molčal, samo, da me nikdar poklicati neče. Našin-cev ni več v njegovem obližji. Pomisli, s kakimi ljudmi se je obdal. Ali so morda kaki stari rodovi okrog njega? Ne, nobenega starega rodu, samo trdi kmetje, kakeršnih bi naši predniki še za hlapce ne bili hoteli. Le poglej jih: Basmanova, oče in sin, od katerih ne vem, kateri je gnjusnejši; Maljuta Skuratov, ki je prav mesar ali pa divja zver, vedno je obrizgan s krvjo; Vaška Grjaznoj, kateremu ni uičesar preveč ostudno! BoriB Godunov, — ta bi prodal očeta in mater in še celo otroke svoje, da bi se le višje popel. Plemenitega rodu je samo Afa-nasij Vjazemski. Omadeževal je Bebe in nas vse ta hudobnež. Pa kaj so on meni za to I
Morozov je mahnil z roko, druge misli blodile so starcu po glavi. Zamislil se je tudi Serebrjani. Premišljeval je, kako se je spremenil car, in pozabil je razmere, v katere ga je postavila osoda k Morozovu.
Vzlic pogovarjanju silil ga je Družina Andre-vič z raznimi jedrni: s pečenko, raznimi juhami, ribjimi paštetami, v jesihu pripravljenim mesom in
Zaradi tiskovin se je že mnogo pisalo in govorilo, a do zdaj bilo bi vse zaman, kajti gotovi smo, da še jako veliko sodnij nema niti judne tiskovine in da so sodnije, ki slovenske tiskovine dejanski rabijo, še precej redke. Nečemo v tej zadevi nositi vode v Savo, ker je pritoževanj že bilo dovolj. Če je že pri tiskovinah tako trda, je naravno, da je v drugih ozirih še slabše in ne samo, da se nič na bolje ne obrača, temveč da se v zadnji čas opaža, da je skorood dneva do dneva slabše.
Ne dovolj, da nam uradni listi ravnopravnost kar meni nič tebi nič odrekajo, češ, saj ni izvedljiva, ker uradniki neso jezika zmožni— a ne povedo, zakaj so s t oprav letos zasledili to tajnost — opažamo dan na dan čudna znamenja, po katerih bi se Brnelo soditi, da je od zgoraj doli dana parola, tlačiti in dušiti narodno zavest in sploh skrbeti in deluti na to, da slovenska drevesa ne porasto previsoko. To je tudi uzrok, da živimo ob samih obljubah in tolažbah, da ga ni napredka, ne pridobitve, ni na tem ni na onem polji, da ni pravega upanja, da bi se obrnilo na bolje, ker v merodajnih krog'h nedostaje resne volje in prave skrbljivosti za nas in za naše potrebe.
Če pogledamo pri drugih narodih avstrijskih na bogato obloženo mizo, mora se nam skoro milo storiti, ko primerjamo, kako uborno je pri nas skrb-ljeno, kako vsaka najmanjša koncesija prouzroči toliko napora, kakor kako Sisifovo delo. Res, da je Poljakov in Čehov po številu več nego nas, da so važneji, da imajo svoje mnogobrojno plemstvo, svoje slavce rodbine in po teh zveze in upliv v visokih krogih, a država in vlada ima vender vsem narodnostim naspioti jednake dolžnosti treba tedaj, daje vsem naaproti jednako pravična in skrbna, ker ima vsak državljan pravico, zahtevati, da se mu štiti imetek in življenje, tedaj tudi njegovo svojstvo, njegova individualiteta.
Pri budgetnej debati imeli bo lo naši poslanci zopet priliko razkriti naše žalostne odnolaje, katerim v Avstriji ni nikjer kaj podobnega. Pri budgetnej debati naj tedaj poprimeio za besedo in razlože, da nemštvo pri nas ni zatirano, v nikakej nevarnosti, da pa pač nemštvo zatira sloven-
z raznovrstnimi drugimi mrzlimi jedili. Ko so postavili predenj razne pijače, nalil je Morozov dva kozarca malvazije, sebi in knezu, ustal je izza mize, vrgel je nazaj svoje lase, ki so bili znamenje carske nemilosti, ter je rekel, visoko vzdignivši svoj kozarec:
— Na zdravje velikega carja našega, Ivana Vasiljeviča.
— Razsvetli ga Bog, odpri mu oči! — odgovoril je Serebrjani, spraznivši svoj kozarec, ter oba sta se prekrižala.
Helena se ni nič prikazala mej kosilom, in tudi ni bila zraven pri pogovoru obeh bojarjev.
Mnogo je govoril Morozov o vladnih zadevah, o napadanji Krimcev na rusko zemljo, povpraševal je Serebrjanega o litovskej vojni, obsojeval je Knr-skega, ki jo je potegnil h kralju. Knez mu je odgovarjal na vsa vprašanja, nazaduje mu je povedal, kako se je spri z opričniki v vasi Medvedovki, kako se prepiral ž njimi v Moskvi, in kako je srečal blaženega, a ni se predrzni 1 omeniti nejasnih besed poslednjega.
Morozov ga je poslušal z veliko pazljivostjo.
— To je Blabo, knez, — rekel je in podrgnil se je z roko po telu — jako slabo. Da so ropali v
8 fino in to dosledno  in  sistematično, da | je sploh skrajni čas,  da se kaj stori za ravnopravnost in tako izvede vsaj jedna mrvica programa se- j dan je vlade in reši že davno zastavljena beseda in večkrat ponovljena obljuba.
0 zadevi Kaminskega.
Na Dnnaji 23. februvarija.
Ko je prvokrat bruhnila na površje javnega mnenja ta afera, čitali smo v vseh neraško-Židov-skih listih jako obširne članke, v katerih je Abrahama obrezani zarod v vsakovrstnih varijantah is-razoval svoje začudenje, da se kaj tacega sploh more dogoditi. Vsi čifutaki mladeniči bili so raz sebe nad tako nečuveno podlostjo in podkupljivostjo in zahtevali so unisono najskrajneja sredstva. To trajalo pa je samo par dnij. H krati utihnilo je vse kokodakanje po listih, afera Kamiuskega je zaspala, kakor marsikatera druga in marsikdo izmej naših čita-teljev ne pogrešal bi je več, da je ni državnega zbora „enfant terribleM, vitez Schonerer zopet poklical na dnevni red.
Vitez Schonerer kot divjak ima svoje zasobno polje, svoje posebno področje,  na katerem se mu sicer ni bati tekmeca, kajti njegov smoter je in ostane škandal. A v predstojećem  slučaji moramo mu izreči   priznanje.   Sprožil je  vprašanje,  ki bi sicer morebiti še dolgo  spalo spanje pravičnega, kajti niti desnica niti levica neste do  sedaj kazali posebnega  zanimanja  v tem  vprašanji.   A ko je Schonerer stavil vprašanje: Kaj pa se vari v tajnej kuhinji, katerej se  pravi: Afera Kaminski? moral se je naposled dati odgovor. In grof Clam Martiuic povedal je, da je dotični odbor izvolil dva poroču-l valca.   Prvi je svoje  poročilo že  dogotovil, drugi! poročevalec dr. Kopp p* še ne. Člauom odbora bilo^ bi jako ljubo, da je ta stvar že dognana.
Kriv zavlačenju je tedaj jedini dr. Kopp.' Lahka si mislimo, kako hudo more biti pri srci dru, Koppu, kajti ako hoče sestaviti svoje poročilo le nekoliko stvarno, le nekoliko objektivno, rezati mu je v lastno meso in to brez usmiljenja. To pa nikar tako.
Javna tajnost je namreč in Schonerer je v zbornici v 22- dan t. m. na ravnost omeuil, da je velik delež t olik rat imenovane provizije v znesku 600.000 gld , za katere je bil Kaminski po svojej lastnej trditvi oeleparjen — bil razdeljen mej razne Dunajske časopise in nekatere važneie časnike v glavnih mestih izven Dunaja. Ti gospodje časnikarji, ki so dobili svoje tisočake, biii so tudi poklicani k preiskovalnej aodniji, a akoravno so bili nekateri listi imenovani in prejeti zneski objavljeni, vender še nikdar neste čitali nobenega „deinenti" v tej zadevi.
Velike važnosti za javno moralo bi bilo, da Be objavijo vsi ti podkupljivi časopisi, da bi se vedeio. kako daleč sega podkupljivost in se tako našlo merilo za vrednost in verodostojnost tega ali onega časopisa. Ravno Lako važno bi bilo, da se navedo vse osobe, ki so bile v tej zadevi podmi-tene, a iz raznih uzrokov k preiskovalnemu sodniku neso bile pozvane, katerih imena so dobila zaštito pod plaščem „kršanske ljubezni", ali kako naj bi se reklo.
Samo s takim objavljenjem in primerno strogostjo bi se omejilo raaširjevanje kužne korupcije in podmitljivoti, vsled katerega boleha naša država in sploh človeška družba. Saj vender nihče zanika-val ne bode, da oi na Danaji možno nobeno podjetje, nobena kupčija, da bi se že naprej ne žrto-vala znatna vsota za reklamo in naklonjenost listov in nekaterih že določenih osob in organov.
To velja celo o vseh finančnih podjetjih drŽave same, iz tega se more izvajati, da je vsak finančni minister kolikor toliko zavisen od denarstvenih mogotcev in se teh mrež ne more oprostiti. Ta razvada, ta mej finančnimi baroni nekako neizogibni običaj, daje tej korupciji nekak značaj pravilnosti. S tem pa še nikakor ni rečeno, da država sama, da minister financ sam podmituje, podkupuje. Tega nikakor ne. A država, oziroma finančni minister primoran je pri ^obstoječih razmerah" oddajati to ali ono posojilo temu ali onemu zavodu, slednji pa podmituje in plačuje reklamo, imenoma na svojo škodo, v resnici pa na račun države, od katere je že z ozirom na take stroške toliko ceneje prevzel dotično izdanje.
Temu kvarnemu stanju more odpomoči jedino le državni zbor, ako se v tej zadevi resnobno postavi na noge. Od časnikov ni ničesar pričakovati, vsi so od raznih bank in železnic že podkupljeni in menda ga zdaj ni več na Dunaji dnevnika, ki bi ne dobival na leto od raznih bank in železnic na tisoče znašajoče podpore samo za to, da — molči. —
Po Schbnerer-ji sprožena afera Kaminskega naj bi bil poslancem brez razlike strankarskega stališča povod, da se vse umazanosti spravijo na dan, da občinstvo sprevidi, kaki so junnci, ki delajo javno mnenje in za zahtevano vsoto premiojajo nazore in mišljenje ter pišejo danes pro, jutri contra, po jutranjem pa, ko je denar že v žepu, pa dosledno molče in se ne brigajo več za še tako kričeč slučaj, — da se vsaj nekoliko zapreči korupcija ter daje duška prepotrebnej javnej morali.
Politični razgled.
Notranje* dežele.
V Ljubljani 26. februvarja.
V Boboto je poročal dr. Tonkli v budgetnem odseku <lr#.;i vii«>i» a zbora o soli, in pri tej priliki vp>ašal vlado, kedaj hoče izvesti sledeči resoluciji, kateri s ti se že lani stavili v državnem zboru: 1. Vlada naj začne dogovarjanja z ogersko vlado zastran znižanja cene soli, in o uspehu teh dogovorov poroča zbornici poslancev. 2. Vlada naj začne pogajati se z ogersko vlado zaradi narejanja živinske soli. Dunajevski je odgovoril, da se, kar se tiče prve resolucije, ne da nič doBeči, dokler ne preteče bedauja carinska in trgovinska pogodba. Z i napravo neke nove dobre živinske soli se pa že delajo poskusi. Poslanec dr. Đeer je nato predlagal, da naj odsek izjavi vladi svojo zadovoljnost z odgovorom, tikajočim se druge resolucije, čemur odsek pritrdi. Ta odsek je sedaj končal svoje delovanje. Generalno poročilo, katerega izdelava grof Henrik Clam Martinic, se bode v petek ali pa v soboto predložilo odseku. V zbornici se pa konci prihodnjega tedna začne budgetna debata. Do tedaj bode pa vlada predložila predlogo o budgetnem provizorji do konca aprila.
Poljski klub sklenil je siliti na to, da se hitro izvede decentralizacija železnic, ter ostati v vsem pri svojih prvih zahtevani h Izvolil je posebni komitet, ki ima delati na to, da se v tem obziru, kolikor je moč ustreže poljskim željam, in objaviti vladi, da Poljaki v tem vprašanji neso nič pripravljeni odjenjati.
Oger<ika ministra grofa Szapary-ja in grofa Szechenyi-ja, ki sta bila na Dunaji, vsprejel je v soboto cesarjevič naslednik. V nedeljo je grof Sza-pary pri avdijenci predložil cesarju finančni zakon za sankcijo. Grof Szapary ostal je še včeraj na Dunaji, trgovinski minister se je pa že v nedeljo vrnil v Pe'to. — Na Ogerskem so se že začele priprave za prihodnje volitve v državni zbor. Sklicujejo se že volilni zbori in stavijo se kandidati. Zlasti opozicija je jako delalna.
Vitanje države.
Kakor je Norddeutsche Ali. Ztg. izvedela iz Bflegagrada, se srbska skupščina ne bode tako hitro sklicala, kakor je to nameravalo Krističevo ministerstvo. Treba je poprej predelati predloge zakonov, ki se bodo predložile zbornici, kajti take ne ugajajo naprednjakom, kakeršne je izdelalo Kri-Btićevo ministerstvo.
V „National Zeitung" piše ae iz Dunaja, da je premeščenje poslanike Orlova v Berolin zgodilo se popolnem  iz ruske inicijative,  kakor  se je s|doh Rusija le iz lastne volje  približala Nemčiji. Misija kneza  Dolgorukega v Friedrichsrube je ie posledica te spremene ruske politike.   Ruska politika obrnila je svoje oči na drugo stran.   To jasno kaže zavojevauje Merva.   V petek odpotovala je iz Petrograda deputacija vitezov reda sv. Jurija, ki pojde pod vodstvom velikega kneza Mihaela čestitat carju Viljemu.   Govori se,  da so pri tej deputaciji tudi general Gurko, poveljnik gardinega kora, geueralni lieuteuant grof Šuvalov in poveljnik jednega gardinega polka.   — Širi se sedaj govorica, da se tudi pomladi ali po leti snideta nemški  cesar  in   ru..ki car.   Temu snidenju sedaj ni sicer nobene politične zapreke, vendar se še zdaj ne  ve, če se obistini. — Ruski listi večidelj trdijo, da premeščenje kneza Orlova   v B.rolin   ne  pomenja  mkake alijance z Nemčijo, pa tudi nikake mržnje proti Franciji. Tako pravi Nov. Vremja, da se je s tem hotelo le malo ustreči B^rolinskim   diplomatičnim   krogom. Knez Orlov združuje v sebi dobre lastnosti in prednosti novejše diplomacije; zlasti se odlikuje z odkritosrčnostjo in energijo, kateri dve lastnosti ati tudi laettii nemškemu kancelarju. Tak mož mora ravno ugajati knezu Bismarcku .... Za kako mržnjo so to premeščenje diplomatov ne sme smatrati. Rusija nema nikakega povoda razdirati dobrih razmer s Franciio. Naloga Rusije je sedaj samo v vsem odločilnim krogom v Evropi pokazati vrednost  ruskega prijateljstva. Evropske države morajo spoznati miroljubnost Rusije. Sicer je pa ladije sežgati vedno slaba diplo-matična taktika, zlasti sedaj bi za Rusijo   ne bila dobra. . . . Rusija se ničesar ne zaveže in si ohrani svobodno postopanje.   Vsi dogovori mej  Rusijo in Nemčijo imajo samo namen sporazumeti se v nekaterih \ ažiiih vprašanjih in ti ko se izogniti kakemu nesporazumi j enju.
Francoske čete se dobro koncentrirajo v Tonkingu. Došlo je že 4500 vojakov podkreplienja, drugi so pa še na potu. Konci tega meseca imel bode že general Millot 12000 najboljših vojakov in začel pripravljati se za naskok naBacNinch. To mesto bodo pa Francozi napali 7. ali 8. prihodnjega meseca. Napad se bode vršil od dveh stranij, in sicer od Ha NoY ja, kjer stoji general Millot in od Hai-Dzunga, kjer ima postavljene svoje vojake general Negrier. Misli se, da so Kitajci ostavili Bac-Ninh, in da bodo to mesto branili samo Anamiti in črni prapori.
tej vasi, to ui bič čudnega: kjijti vas je moja, a I kar je, v nemilost paiega bojarja, to sme vsakdo ropati. Taka je njih navada, kar morejo, vzemo, kar pa ne pa pokončajo z ognjem, živino pa pobijajo. Tudi blaženega juz poznam. Božji človek je. On ni samo tebe imenoval po imenu, ko te je videl prvi pot; a vsakega skoz iu skoz pregleda. Njega se še car boji. Kolikokrat je že očital krivice Ivanu Vaailjeviču v obraz. Ko bi bilo več takih svetih lju-dij, ne bilo bi opričine. Povej mi knez, — nadaljeval je bojar, — kdaj misliš pozdraviti carja?
— Jutri, ko se bode naredil dan — in pride carska milost iz spalnice.
— Kaj, knez? — Zdaj se že mrači, a ti moraš še prehoditi več nego sto vrst.
-- Kako? Mari carja ni v Krem Ij i V
— Ne, kuez. Razsrdili smo Boga, zapustil nas je car, vrnil se v Aleksandrovo slobodo.
— Oe je tako, oprosti, bojar, treba mi bo hiteti. Jaz še nesem bil doma. Zdaj hočem malo pogledati tja, a ko se jutri zdani,  odpravim  se v
slobodo.
— Ne hodi tja, knez!
— Zakaj ue, bojar?
— Varuj svojo glavo, Nikita RomanoviČ!
— Življenje je v božjih rokah, kar je namenjeno, to bode.
— Poslušaj me, Nikita Romanovič. Ti si morda že zgubil mene iz spomina, a jaz sem te že poznal, ko si bil še otrok. Tvoj pokojni oče živel je z menoj v najboljšem prijateljstvu. Umrl je on, Bog mu daj nebesa; zdaj nemaš nikogar, da bi ti kaj pomagal ali svetoval; tvoja osoda ni zavidna, Bog ve, da ne! Če pojdeš v slobodo, po tebi je, knez, zgubil bodeš glavo.
— Kaj, bojar, mi je že tako namenjeno.
— Nikita, ostani pri meni, jaz te bodem varoval. Nikdo te ne bode našel, moji hlapci te ne bodo izdali, živel bodeš v mojej hiši, kakor moj lastni sin.
— Bojar, pomisli, kaj si sam govoril o Kurb-skem. Ne spodobi se ruskemu bojarju, skrivati se carju.
<— Nikita RomanoviČ, Kurbski je — izdajalec. On jo je potegnii k carjevemu sovražniku; a kaj sem pa jaz? Ali sem jaz mari tudi carjev sovražnik?
— Odpusti, bojar, odpusti mi to nepremišljeno besedo, pa kar nam je uameujeuo, temu ne odidemo!
— Ce ti, dragi Nikita, ostaneš nekaj časa pri meni, mine morda carska jeza, in posrečilo se bo morebiti nama z velečastitim metropolitom poravnati vašo stvar; Če pa zdaj prideš, bo pa, kakor bi smolo vrgel v ogenj.
— Naše življenje je v božjih rokah, bojar. In ne smemo se truditi podaljšati je proti božjej volji, Zahvaljujem se za kruh in sol — pristavil je Sere-brjani ustajaje, — zahvaljujem se za prijaznost, pri teh besedah se je nehote malo Btresel, jaz pojdem. Z Bogom, Družina Andrejevič!
Morozov ga je pogledal z žalostnim sočuvst-vom, pa videlo se mu je, da je v dnu svojega srca odobraval njegov postopek, da bi on tudi ravno tako ravnal, ko bi bil na njegovem mestu.
r — Božji blagoslov naj te spremlja, Nikita Romanovič ! — rekel je on ustajajoč s klopi iu objemajoč kneza, — da bi le Bog potolažil carsko jezo, Ja se ti vrneš nepoškodovan, kakor otrok iz pla-meneče peči, da te jaz zopet objaraem, kakor te zdaj objemljem, iz vsega srca, iz vse duše.
Pregovor pravi: pešca izpremijo do vrat, koujika do konja. Knez in bojar sta se ločila na vežioem pragu. Bilo je že temno. Ko je jezdil ob plotu, zagledal je Serebrjani na vrtu belo obleko.
Volitve v lipanjsko zbornico bodo 10 maja. V začetku junija se bode sklicala zbornica, in bode debatirala o adresi, s katero se bode odgovorilo na prestolni govor, in vzela na znanje budget, o katerem se pa ne bode razgovarjalo; potem se bode pa odložilo zborovanje.
Izprazneoje Kartuma ae je že na povelje an-Vleškefjra generala Gordona pričelo. Vse egiptov-Bke čete odrinejo iz Kartuma, polkovnik Coetlogon in Ibrahim-paša sta že naprej odpotovala, da vse priredita, kar je potreba. Samo sudanske četo ostanejo, kakor posadka v Kartumu. Gordon upa, da bode pomiril Sudan, ne da bi bilo treba jednega puškinega strela. Njegov upliv je neki velikansk. Pri reviziji ječ zasledil je razne zlorabe, potem je izpustil jetnike, in prizadeva se povsod pravici pridobiti veljavo. V nekem pismu polkovniku Coetlo-gonu izjavil je general Gordon svoje mnenje o položaji v Egiptu. „Jaz mislim', rekel je, „da je ni nikako nevarno-ti za Kartum. Jaz mislim, da je v Kartumu ravno tako varno, kakor v Kajiri. Vaše vojaške usluge so tukaj nepotrebne. Jaz sem tega mnenja, da temu kraju ni grozila nevarnost od ka-ktga vnanjega sovražnika, a le od mestnega prebivalstva, katero je mučilo slabo vladanje Husseina-paše, ter je biio zato razdraženo Zagotovljeni bodite, da bode tu tako varno, kakor v Kensingtonskem parku, kadar jaz /opet ostavim ta kraj." Gordon-paša opravičuje svojo naredbo, ki dovoluje robstvo s tem, da z ločitvijo Sudana od Egipta, tam izgube vsi egiptovski zakoni veljavo.
Nubijske čete v Suukimu so se ustavile, da se nečejo ukrcati v Trinkidat rekoč, da njih krogle ne morejo prodreti ščitov, ki jih imajo ustaši in njih tudi ni treba v Triukitatu, ker je tam dovolj angleških vojakov. — Kakor novejša poročila poročajo, je Suakim v velikej nevarnosti, od kar so odšle mnoge angleške čete v Trinkitat. Daljše prodiranje proti sovražniku se jako počasi vrši, ker manjka topničarstva in drugih potrebnih priprav. Na zamorske čete se pa tudi ni zanašati. V Trinkitat prišlo je 4300 anglešk h vojakov; sovražnik se tam prikazuje od vseh stranij, njena sila se ceni na kakih 12.000 mož. — Osman Dtgma ima svoje čete zbrane pri Eltebu, in angleška vojska ae je napo tila tja, da ga prežene od tam. Sploh je položaj sedaj jako resen.
Dopisi,
lz Pulja 25. februvarja. [Izv. dop.] Pre-tečeno soboto so priredili nekateri tukaj bivajočih Slovanov v lepi dvorani restavracije „all, Apullo" plesno zabavo, katera se je tako povoljno izvršila, da sme osnovalni odbor popolnem zadovoljen biti.
Mnogobrojna udeležitev in živahna, neprisiljena zabava — plesalo se je do ranega jutra s posebno neutrudljivostjo - sti nam v dokaz, da je odbor pravi pot kreuil. O izvršitvi zabave se je čul le glas pohvale iu priznanja, tudi od neslovanske Strani.
Ta večer nam je dokaz, da tudi v Pulji mi Slovaui nesmo kar si bodi!
In tu se mi vrivajo razne misli. Kaj naj bi ne bil ravno vspeh tega večera jasen migi jej tukajšni Čitalnici? Kar se je posamičnim tako dobro obneslo, naj bi znabiti bilo društvu nemogoče? Ne, ne, vse, vse je mogoče, le resno hoteti je treba. Slovenci kažejo povsod nek poseben organizatoričen talent za priredjenje veselic in slavnostij, in tudi pri nas bo šlo, če hočete. Čitalnica, katera se je itak začela zadnje čase nekoliko bolj gibati, naj se poprime z vso eneržijo dela in le potem bode v  resnici iz-
vrševala svojo misijo v prid sveti slovanski stvari. Ona naj se vspne na častno mesto mej tukajšnjimi društvi, da bode imponirala tudi protivnikom; in, kakor znano, razorožimo protivnika najbolje s tem, ako ga prisilimo, da nas spoštuje. Toraj korajža velja!
Domače stvari.
— (Iz Celja) se nam piše 25. t. m.: Nemila o s oda. Prejšnji župan Novomeški (Rudol-fovo) g. Kmetic je imel tukaj poroko dne 12. t. m. ter se je semkaj preselil Kmalu potem je pa obolel in žalibog umrl v nedeljo. Danes pa je bil sijajen pogreb njegov, mnogo veucev, najlepši tisti, kate rega je „Novo Mesto" poslalo svojemu prejšnjemu županu 1 Celjski Slovenci obžalujejo to Bmrt temveč, ker se tukaj narodnjaki jako redko naletavajo.
— (Spomenico društva ^Edinosti") izročil je poslanec Nabergoj pretekli petek mini-Bterakemu predsedniku grofu Taaffe-ju. Spomenica došla je še o pravem času in se je nameravano imenovanje dra. Flappa, škofom v Poreči odložilo, morebiti celo popolnem ustavilo. Flappa so jako toplo priporočali škof dr. Zorn in škof dr. Glavina, pa grof Coronini.
— (Nemška omika v Ljubljanski kazini.) Minuli teden imelo je društvo „Alpecverein", katerega posebno protežira oče Dežman, v kazinskem salonu ples. Mej zabavo prišlo je do zaušnic mej znanim krojačem g. Wittom in uradnikom tabačne fabrike g. VVeiglhoferjem. Pozneje so se „omikani" gospodje zopet pobotali. Mi tega novega dokaza nemške omike ne bi omenjali, a ker ljubljanski butelj molči, moramo to zabeležiti, da se konstatuje, kako „tiu ton" vlada v krogih, kjer sta zastopana inteligencija in kapital Da bi se v kakem slovenskem društvu le srpo spogledali, ali če se kmetski fantje sporeko, se že telegrafuje iu pisari o „slo-venisehe Rohheit" na vse strani. Se ve da, v ka-zini so se pa tepli le „omikani" Nemci. „Ja Bauer, das ist was anderes!"
— (Milosrdnih nemilosrdnost.) Zopet emo primorani pod to rubriko objaviti dogodek, ki glasno trobenta, da je marsikaj gnilega v zavodu „usmiljenih sestra", katerim so v „Collegium Ma-rianum" izročena uboga deca.   Izpovedati moramo,
■ da nas v tej zadevi ne navdihuje ni najmanjša strast, ' da sploh senzačna poročila neso naš posel, da pa j živo čutimo dolžnost, grajati in ožigosati nedostatke i in prestopke, ki  so  kvarni javnej nravi in sploh i neso v soglasji z našo dobo.  Slučaj pa, o katerem nam je danes govoriti,  je naslednji:   Na Sv. Petra predmestji biva v Resljevih ulicah udova in mati četverih otrok v kolibi, katero si je postavila na prostoru, ki so jej ga blagodušno prepustili pokojnega zdravnika Kosa dediči.   Ta vdova, z imenom Grehota, ima 6 letnega sina, katerega je vsled velike bede srečno spravila v sirotišče, meneč, da je ondi v varnem zavetji.   A sirotišče bilo je pretepa-lišče iu Grehotiu sin bil je pretepan po „uotah", vrhu  tega  se  mu je  prepovedalo   obiskati svojo mater.  V nemilosrdnosti odlikovala  se je osobito „sestra Avguština", tako da sta se mali Grehota in njegov vrstnik, z imenom baron, zmenila, da uideta v Šiško k nekemu  znancu iu se  ne  vrneta več.
Srce mu je poskočilo. Ustavil je konja. K plotu prišla je Helena.
— Knez, — rekla je šepetajoč, — slišala sem tvoj pogovor z Družino Andrejevičem, ti greš v slobodo! Moj Bog, ti greš v smrt!
— Helena Dmitrijevna! Če mi je to namenil Bog, usmrtil me bode car. Našel nesem veselja, ko sem se vrnil v svojo domovino, Bog mi ni namenil sreče, ti me ne8i počakala, Helena Dmitrijevna! Morebiti me že ravno zdaj  potrebuje božja volja.
— Knez, mučili te bodo! Groza me je misliti na to! — Moj Bog, ali se ti je življenje že tako pristudilo ?
— Kaj mi je za življenje? — rekel je on in mahnil z roko.
— Presveta mati božja! — Če se že sebe nečeš usmiliti, usmili se vsaj mene! Usmili se mene, Nikita Komuno vir! Spomni se, da si me ljubil!
Mesec se je prikazal izza oblakov. Helenin obraz, njen z biseri obBUt kokošnik, ovratni kinč, demantni uhani in njeue oči, polne solz, lesketale bo se s čudnim bleskom. Plakala je Helena, pa bila je pripravljena, takoj obrisati solze in zasme-jati se. Jedna sama kneževa beseda spreobrnila bi
bila njeno žalost v neizmerno veselje. Pozabila je svojega moža, pozabila je vso previdnost. Serebrjani čital je v njenih očeh tako ljubezen, tako žalost, pa je nehote že omahoval. Sreča bila je zanj zgubljena. Imel jo je drugi, pa ona je še vedno njega ljubila, samo njega, Serebrjanega. Zakaj ne bi ostal, zakaj ne bi odložil pota v slobodo? Mari ga ni prosil sam Morozov?
Tako je mislil knez in očarovalne podobe risala je njegova domišljija, pa čuvstvo časti, ki je bilo zaspalo v njem, se je na mah zopet prebudilo.
„Ne," mislil si je ou, „ali bi ne bilo Bra-motno, da bi jaz, Četudi le z mislijo, žalil prijatelja svojega očeta! Samo hudobnež plačuje gostoljubje s prevaro, samo bojazljivec izogiblje se Binrti."
— Ali mari morem, da ne bi šel! — rekel je on odločno. — Ali je mogoče, da bi se jaz ogibal svojega carja, ko se pogubljajo najboljši ljudje. Z Bogom, Helena!
Te besede so se kakor nož zasadile v srce Heleni. V obupauji udarila je ob zemljo.
— Raztopi se pod menoj, mati vlažna zemlja! — jecljala je, — za me ni več prostora na širnem svetu! Sama se bodem umorila, otrovala se bodem.
Odšla sta res, a vrnila sta"se Tn po strogem izpraševanji, sta li bila pri Grehotovej materi, bila sta odpeljana v klet, kjer ju je neki Cerer strašno pretepel. Mati Grehota, ki je vse to poizvedel«, gre v sirotišče in zahteva, da se njeni sin odpusti, ker ga neče več pustiti v zavodu, kjer ae njegovo zdravje uničuje. .Sestra Avguština" s to zahtevo popolnem zadovoljna, veli dečku, naj sleče svojo sedanjo obleko ter obleče staro, s katero je prišel v zavod. To se zgodi in deček gre pod streho po staro obleko. Mej tem pripelje se nekaj Ljubljanske gospode in da bi Blednja ne videla plakajoče matere, reče jej „sestra Avguština" : „Le idite, danes naj bo fant ie tu, jutri ga že dobite". Uboga mati odide domov, a blagodejnega spanja ni na njene trudne oči. Neprestano se jej usiljuje osoda njenega 6 letnega sinka. Za-dremlje, skuša spati, vse zaman, nemir matrnega srca ne preneha in ljubezen materna ne da jej miru. Obleče se in ob 9. uri zvečer hki v „Collegium Marianum", kjer se jej po dolgem trkanji odpre. „Kje je moj sin?" kliče vznemirjena mati. „Pod streho ste ga poslali, ali je še tam?" Strah preletel je milosrdnice, kajti ob visokih obiskih pozabile so na dečka. V raztrganej srajci čepel je ubogi deček na brunu pod streho, noge bile so mu že prezeble, in da ni bilo skrbne matere, gotovo bi bil Čez noč zmrznil. Uboga mati vzela je sinka seboj, polnega golazni in zraščenega na jednej strani, na drugej pa po tepeži otrpnenega. To so posledice novodobne vzgoje, katere nas Bog varuj! Tu pač treba boljšega nadzorstva in nekoliko strogosti!
— (V posnemanje.) V Beljaškej okolici je, kakor poroča nMir", Štebenski župan vsled deželnega predsednika svarilne okrožnice, razglasil in pribil naslednji oklic: „1. Prepovedano je, v gostil-nicah, ki so blizu cerkve, ob nedeljah in praznikih mej božjo Blužbo pijačo prodajati. 3. Ravno tako je ostro prepovedano, se po kmetskih hišah zbirati v ta namen, da bi pri povasnijah žganje pili. 3. Vsaka gostilna mora po noči ob postavnem Času zaprta biti."
— (Zaradi veleizdaje) prijeli so v Linzu, čevljarskega pomagača Karola Hubmayer-ja, rodom Ljubljančana, ter ga odposlali c. kr. deželnej sodniji v Gradci. Tako poroča „ Vaterland".
— (Tepežinuboj.) V Kamenici pri Sv. Heleni so se fantje prošlo nedeljo zvečer jako hudo stepli. Poroča 8e nam, da je jeden ubit. a šest jih je težko poškodovanih. — Nekoliko več pameti!
— (V Podnartu) bi se bila 24. t. m. pripetila kmalu velika nesreča. Srečujoča se vlaka za-vozila sta po nepaznosti stražnika na jeden in isti tir. Hladnokrvnosti strojevodjev zahvali se je, da se je izognilo veliki katastrofi, kajti ta dva sta ustavila vsak svoj vlak.
— (V Gorjah) je pustno nedeljo večer mlad fant M. S. s Fortune, druzemu fantu, koji gaje na vaškem koritu stoje nagovoril, kam, da gre tako pozno, mesto odgovora zabodel svoj tolminski nož tako nesrečno v vrat, da mu je pri tej priči kri odtekla. Kratkobesednega zločinca imajo orožniki že v pesteh.
— (Prehitro obešen.) V Peštanskih listih in v Agramerici bila je nedavno veBt, da je rabelj Kozarek za obešanje  Sekule dobil 100 gld. Ker
Dalje ne morem živeti, kakor ti, Nikita Romanovift! Jaz ljubim tebe bolj kakor svoje življenje, bolj kakor ves svet, jaz nikogar razen tebe ne ljubim in tudi ljubila ne bodem!
Srce je bolelo Serebrjanega. Hotel je tolažiti Heleno; pa ona je vedno glasneje plakala. Ljudje bi jo utegnili slišati, zapaziti kneza in povedati bo-jarju. Serebrjani je to dobro razumel; da bi rešil Heleno, sklenil je hitro odtrgati se od nje.
— Z Bogom, Helena! zaklical je on: — z Bogom, duaa moja, veselje mojih dnij! Obriši si solze, Bog je milostljiv, morda se še vidiva !
Oblaki so zakrili mesec, veter je potresel lipove vrhove, in lepodiseče cvetje usipalo se je na kneza in Heleno. Zmajale so se stare veje, kakor bi hotele reči: za koga hočemo cveteti, za koga zeleneti! Zaman bosta propala vrl junak in ljubica njegova.
Ko se je Serebrjani poslednjikrat ozrl na Heleno, zagledal je za njo, sredi vrta, črno človeško podobo. Čudno se je to zdelo knezu, ali je kak sluga hodil po vrtu, ali je pa bil sam bojar Družina Andrejevič.
(Dalje prih.)
smo to vest tudi mi posneli, zdi se nam potrebno povedati, da ni popolnem istinita, kajti Sekula je še Živ in Še ne bode tako hitro obefeu. Koza-rek je sicer res bil v Oseku, dobil je tudi v re-snici za pot plačanih 100 gld., a Sekulo še neso obsodili, marveč na sovet veščakov odposlali so ga v blazoico v Stenjevc«, kjer ga opazujejo.
— (Razpisano je mesto) pristava pri c kr. okrožnej sodoiji v Rudolfovem. Prošnje do 11. marca na predsedstvo okrožne sod nije v Rudolfovem. — Razpisana je služba nadučitelja na dvo-razrednici v Košani. Plača 500 gold. Prednost daje se takim, ki so vešči orglanja. Prošnje do 30. marca t. m. na okrajni šolski svet v Postojini.
Telegrami  Slovenskemu Narodu":
London 26. februvarja. Po noči na Victorijinem kolodvoru v skladišči za blago močna eksplozija. Dva moža ranjena, nadstrešje razneseno v vzduh, okna razbita, sosedna poslopja poškodovana. Uzrok eksploziji najbrže dinamit.
Spodnja zbornica. Vlada potrjevaje, da se je Tokar udal, izjavlja da ni nobenega razloga, ustaviti marširanje vojakov v Trinkitat. Gra-ham dobil je napotek, naj mu bode glavna skrb varstvo Suakima, ki je najbolj v nevarnosti.
Kaj i r?i 26. februvarja. Poročilo iz Suakima : Zamorski vojaki so se uprli, ter pretili, da prestopijo k ustajnikom. Odpošljejo se v kratkem v Kajiro nazaj.
Razne vesti.
* (Naj starši žurnalist) dr. Bernstein umrl je pred par dnevi v Berolinu. Dosegel je za žurnalista redko starost 72 let. Bernstein uvel je takozvane političue uvodne članke v časopise. Poskušal se je tudi kot novelist.
* (Sto let) je preteklo 18. dan t. m., odkar se je porodil Paganini, največji virtuoz na gosli.
* (Društvo kneza Gagarina) priredilo je redno parobrodno plovbo po spodnjem Dunavu, mej Rusijo, Bulgarsko, Rumunsko, Srbijo in Ogersko. Da more tekmovati z avstro-ogerskim podunavskim parobrodnim društvom, dobiva knez Gagarin redno državno podporo in tako bilo mu je možno, tarife postaviti B* 30 °/0 nižje, nego li so avstrijski. To je napravilo veliko pozornost v trgovskih krogih, ker je jasen migljaj, da je Rusiji Dfttnen s pomočjo Bulgarske in Rumunske potisniti Avstrijo v stran. Kakor čitamo v najnovejših brzojavkah, je knez Gagarin že naprosil rumunsko vlado, naj mu v glavnih j)odunavskih mestih odkaže stajališča njegovim parobrodom.
* (Najstarša žena na svetu) je v Rusiji v selu Ivanovskem. Žena ima 150 let, a še vse zobe ter opravlja ročna dela, vzlasti šivauje brez očal. Otrok imela je 20, od katerih jih živi samo še dvoje, sin star 70, in hčerka stara 90 let.
* (K trgovini z ženskami.) Ruska policija je v Odesi zaprla celo društvo zločinskih trgovcev, ki so z zvijačo in s silo v Rusiji nabirali mlada dekleta in jih prodajali v turške hareme.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 ..
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   ..  40 ..
Upravnistvo ,,Slov. Naroda**,
Meteorologično poročilo.
Lek v dober kup. Bolujočim na želodci priporočati bo pristni „Moll-ovi Seidlitz-praški", kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh. bkatljica z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaj!, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (690—4)
i
g
zevanja ,
*» w min
Temperatura
Vetrovi
Mo-
Neho   krina v
UltU.
7. tjutraji 730 93». I -4- 4m0JC al. jvz.
2. pop. i 729 86nun. i -j- 104°C al. zah. 9. zvečer 732-01 mm.' -+- 3-8" rj Jsl. svz.
obl. obl. obl.
3-20». snega.
Srednja temperatura -f- 6*1°, za 5*5° nad nor malom.
dne 26. februvarja t. I. (Izvirno tule^raficno poročilo.>
Papirna renta .... .....	79	gld.	65
8 mbrna renta ....	80		60
Zlata renta........                                       . .	101		40
fj°0 marčna renta.......	95		30
Akcije narodne bank .....	844	l	—
Kreditne akcije           ....       . .	307	■	—
' on (ion    .            .        ...        . .	121		50
	—		_
Napol...........	v)		60 V,
C. kr. cekini...	")		71
Nemške marke ....	P>9		25
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld.	123		25
Državne srečke iz 1. 1964.        100 gld.	171		80
•1 \ avstr. zlata renta, davka prosta.	101		30
	121	n	90
4 n i n            n          D         — .» ....	90		30
	87	n	90
5°/c štajerske zemljišč, od/es. oblig. . .	104		_
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld.	117	■	_
Zemlj. obč. avstr. 4Vin/o zlati zast. listi .	120		60
Prior, onlig. Elizabetine zapad, železnice	106		65
Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice	105		20
	173		25
Kudolfove Brečke  ....         10 „	20		_
Akcije anglo-aVBtr. banke .        120 ,	115	j	_
Traniiuway-društ. velj.  170 gld. a. v.	23t>		25
Zahvala.
Za vse dokaze sočuvstva ob smrti mojega preljubijenoga jedinega nepozabljivega sina
Josipa Milone-ta,
za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in slednjič za mnoge darovane krasne vence izrekam svojo najtoplejšo zahvalo, kajti dokaz sočuvstva, ki ste ga meni v tem žalostnem času izkazali, bili so hladilna kaplja v strašno bolest mojega srca.
(125)
Neutolažljiva mati
1'oslaiio.
U5-4
GLAVNO SKLADIŠTE
MATT0£
J JE VE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
i kan izkušan liek proti trajnom kašlju plućevlno 1 želurica bolesti grkljana i proti mehirnim kataru,
III X K K >1 ATT OVIJ A
Karlovi vari i VVidn.
Ženitvena ponudba.
Mlad, 27 letni mož, čedne in jirijetne postave, iz poštene slovenske hiše, imajoč BOO gld. letne stalne plače, želi se seznaniti s pridno, pošteno, zalo Slovenko, najraje Ljubljančanko, od 24—26 let staro, ki ima tudi nekoliko gotovine. Kcsne ponudbe s fotografijo pod šifro <-. N. M. vsprejema upravnistvo ^Slovenskega Naroda".       (124—1)
Čudovite kapljice
Sv. Antona l'adovaii»ki'(ra.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejŠc želndčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadle?.nostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo Bamo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na Bvetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Cristo-loletti v Gorici. "V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkociv, na Mestnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (89—7) flaF" Varovati se je pokvarjenih pimnetkov, b katerimi se zaradi dooičkaželjuosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemaj o nobene moči in vrednosti.
B
Slamnike
vsake vrste razpošilja po nizkej ceni
Alojzij Štralier-jeva tovarna za slamnike
I /nrci. hiil.nr naročnine pošljejo kc takoj proti postnemu povzetju. (117—S)
V „NARODNI TISKARNI"
v I ii jii1>Ij;itii
je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8U, 32 p61. Cena 70 kr.
znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Zivotopisje, spisal Rajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Velja  ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, Bpisal J. Jurčič.   Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cfierbuliez, poslovenil Davorin llostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. Reviere, posloveuil Davorin llostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulai/e, poslovenil Davorin llostnik. Volja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži šo 16 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Novu pa 10 kr.
<Tj CE CD CD CD CD CD CD CD v ▼v v ▼ ^ v ▼ y v
Izumil!!!
Po neutrudljivih študijah ho je <lrn. pl. Ben-<!<'■■ -n posrečilo napraviti
pomado za laser
o katerej se po \ s«> j pravici trditi sme, da zadostuje svojemu namenu. Po tej poinadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izu-in i f cl i jamči za Kotov yt*peh.
Cena l«»ii«''ku %i jjf 1 <1.
Pristna bo dobiva proti predpošiljatvi zneska pri izumitelji samem,   dru. pl. Benclcnu, Prag, Salmgasse 7. (66—11)
Marij inceljske kapljice za želodec,
uupresežuo izvrstno zdravilo Eopei vse bolezni v želodci,
in pepresesno zoper neslaat do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihno-nje, kislo podiranje, 151-panje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno In slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz fcelodca), zoper krč v želodci, preobložonjo želodca z Jedjo aH pijačo, drve, /.oper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavna znloga:
Lekar C. Bra«ly9 Kremsier, Moravsko.
Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
aSJJF"   t » kr. -TfU
DPret-ve ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dnnaiskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem raesiu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna J oh i p Bergmann. V Post o j ni: Anton Leban. VGc rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kunferschmied. V K ra n j: lekar Drag. Savnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: Irkar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karo 1 Fabian:
B^F" SV9,rit8V T Ker se v zadnjem času naš izdelek posneudje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuie samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady &
Dostal _      Apotheker, sklenica mora biti zapečatena
z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisnono sodniško spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biLi zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—128)
I
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
LaBtnina in tisk -Narodne Tiskaru* u.