71. Številka. Ljubljana, v torek 28. marca 1899 XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja TBak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter Telja po poŠti prejeman za avstro-oger ake deželo za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld ., za jeden mesec 1 gll. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 3 gld 30 kr, za jeden meaec 1 ffld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr za Satrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina ssnaSa. — Na naročbo, brez istodobno vposiljatve naročnine, se no ozira. — Za oznanila plačuje M od Stiriatopne petit-vrste pa S kr. 6a so oznanil ■ i j a leokrst tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj He izvoli trankovati. — Rokopisi se no vračajo - Uredništva in a p r a v n 111 v o jo na Koagramom trga It. 12. Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegovo ulico št. 2, Vhod » upravruštvo pa s KongrsaMga trga K. 12 telefon . :*-4. Šolska debata v koroškem deželnem zboru. V koroškem deželnem zboru je bil v petek na razpravi deželni šolski zaklad, pri kateri priliki je prišlo do debate, ki nam jasno kaže, da ni prav nič upanja, da se v narodnem oziru premene sedanje šolske razmere. Potrebščina koroškega dsž. za klada znaša 58t.f>00 gld, pokritje pa 45.400 gld., tako da mora dežela za svoje šolstvo plačati 530.100 gld. To je za koroško deželo, katero ima okroglih 100000 prebivalcev manj kakor Kranjska, prav znamenita svota, katera izpričuje, da Koroška za šolstvo razmeroma prav mnogo stori. Toda slovenski narod na Koroškem ima od tega šolstva bore malo koristi. To šolstvo pospešuje omiko in napredek nemškega prebivalstva koroške dežele, omiko in napredek slovenskega prebivalstva pa zadržuje in prebivalstvo samo germanizuje. Dolgoletni boj za pridobitev slovenske ljudske šole ni imel skoro nič uspeha. Proti slovenskim zahtevam so se združili Nemci in vlada, katerim je jedino za germanizacijo slovenskega prebivalstva na Koroškem, a koder slovenskemu prizadevanju že na noben način ni bilo možno kljubovati, tam 80 se ustanovile neke šolske spake, katere so se krstile „utrakvistične šoleJ. V petkovi seji koroškega dež. zbora sta navzočna slovenska poslanca pojasnila delovanje teh utrakvističnih šol. Povedala sta, da so te šole nič vredne in da nimajo uspehov, ker učitelji niti slovenskega jezika niso zmožni. IJtrakvistična šola na Koroškem je po teh pojasnilih zavod, na katerem se slovenski otroci deloma poučujejo v slovenskem jeziku, dasi ni potrebnih knjig in dasi učitelji ne znajo slovenskega jezika!! Ako take razmere niso barbarske in sramotne za celo državo, potem res ne vemo, kaj naj se še tako imenuje. Toda nemške večine deželnega zbora se to ni prijelo. Zagodla je na staro struno : da je prebivalstvo s šolo popolnoma zadovoljno, in da slovensko prebivalstvo samo LISTEK. Slovensko gledališče. (aZa pravio in src«*. Tragedija v potih ile-janjih iz časa kniotiških uporov 1. 1678. — Spisal A n t on M od ved) Dr. K. Glaser je uvrstil v IV. delu svoje B Zgodovine slovenskega slovstva" Antona Med votla, mej dramatiške pisatelje. In po vsi pravici! Z dramatiškimi deli, ki jih je doslej priobčil v „Dom in Svetu", je dokazal, da tiči v njem dramatik izredne nadarjenosti in duhovitosti, da smemo z dr. Glaserjem vred reči tudi mi: „Slovenska dramatika lahko stavlja v nadarjenega in izredno marljivega pisatelja za bodočnost najlepšo nade". Anton Medved zajema snov svojim dramatiškim spisom iz naše domače zgodovine. S tem je dokazal, da se je resno pripravljal za delovanje na drainatiškem polju. Z bistrim očesom je prelistaval zgodovino žalostne naše preteklosti, našel tamkaj mnogo oseb, dogodkov in prizorov, ki so ga navdušili, da jih je utelesil v igrah, ki imajo stalno literarno vrednost, ki ne upli-vajo samo na čitatelja, temveč ki dosezajo svoj namen — o čemer smo se prepričali v nedeljo — tudi na odru. ne želi, naj bi se mladina šolala v svojem materinem jeziku. Napram takim budalastim trditvam jo odveč vsaka polemika, zlasti ker je nemška večina uepristopna vsakemu pametnemu dokazu Ta večina hoče šolo porabiti za nasilno germanizovanje slovenskega prebivalstva na Koroškem in od tega tudi ne bo odnehala, zlasti ker ima na strani vse odločilne faktorje. Razen deposediranega dr. Steinv/en derja, ki je svoj čas kot poročevalec o dež. šolskem zakladu obljubil koroškim Slovencem slovenske ljudske šole, pa se je sedaj vsedel na svojo besedo, ter za Plawetzem in Metnitzern pobiral stopinje, oglasil seje proti slovenskim zahtevam tudi nemško-nacijonalni dež šolski nadzornik PaIIa. Zavzemal se je z vso gorečnostjo za „utrakvistične šoleza šole, v katerih poučujejo slovenščine nezmožni učitelji, za te karikature ljudskih šol. tako da je iz njegovih besed jasno posneti, da koroški Slovenci tudi od c e a. k r. v 1 a d e n i m a j o ničesar pričakovati. Največje nasprotstvo povsod — to je pokazala šolska debata v koroškem dež zboru. Upali smo, da se vsaj za časa, ko je na krmilu Thunovo ministerstvo, razmere nekoliko premene, a ta debata nam je vzela vsako upanje. _•_ Deželni zbor kranjski. (IV. seja dne 23. marca.) Konec.) Poslanec vitez Langer je svoj govor končal tako-le : Da se vrnemo zopet h Kranjski, vprašam : Na. kateri način je odpomoči prej omenjenim nedostatkom pri obnovitvi vinogradov P Na to moram prav odločno odgovoriti; S tem, da se omogoči prebivalstvu čim lajše dobivanje kranjskemu podnebju primernih in kvalitativno kar najboljših po-žlahtnjencev že požlahtnjenih amerikanskih trt, tako da bo tudi manjšemu posestniku mogoče zasaditi vsaj jeden del svojega vinograda s takimi požlahtnjenimi trtami in dobivati iz njega za toli popularno zeleno požlahtnjenje potrebnega trsja. Tragedija v petih dejanjih „Viljem Ostro vrhar", drama v petih dejanjih »Zarja slave" in tragedija v petih dejanjih „Zarja življenja11 so bogati plodovi njegovega dramatišk »ga pisateljevanja, ki mu bodo ohranili ime v knjigi zgodovine razvitka slovenske drame, a tragedija v petih dejanjih „Z a pravdo in srce", mu je odprla pot na slovenski oder, kjer bo — o tem smo prepričani — ostala in po nekaterih izpremenah in okrajšavah šo mnogokrat, uplivaia na slovensko občinstvo z ono mogočno silo, s katoro ga je navduševala preteklo nedeljo ves večer. Mej dramo, ki je namenjena knjigi, in mej dramo, ki jo je spisal pisatelj za oder, je dokaj razlike. V knjigi učinkuje igra prej nego na odru. Duhoviti monolog in dolgi dialog, ki je dahnil vanj pisatelj poetiško svojo dušo, prijata bralcu, ga zabavata in mu nudita priliko, da razraotriva pesnikov o duševno obzorje, da se zaglablja v njegove misli, da se mu odpira pogled v svet, mej ljudi. Na odru pa mora biti vse kratko, vse krepko, in vse, kar se zgodi, se mora zgoditi naglo. V brzera teku mora hiteti življenje pred gledalčevimi očmi, hipoma se mora razvijati prizor za prizorom, brez zadržka mora teči na pozoriSči dejanje; ka kor zavesa na odru, ki ima pot kvišku in Da se to doseže, je pred vsem potrebno, opustiti pepmijero v Ljubljani. Na me s* o te naj se v vsakem vinorodnih štirih okra jev pod gotovimi kavtelami od države in od dežele dajo po jedni kmetijski podružnici za več let izdatne podpore, da napravijo nove ali razširijo že obstoječe nasade za vzgojo požlahtnjenih ameriških trt. Predlog dež. odbora določa za vse štiri podružnice 2000 gld.. nasvet . kateri jaz zastopam, zviša to svoto na letnih 5000 gM. in je obilo upanja, da dovoli jednako svoto tudi država. Ako »lobi vsaka štirih podružnična leto nad 2000 gld podpore, potem zamore kaj storiti, vsekakor zase več, kakor trtnica v Ljubljani. Brezobrestna posojila, katera naj ae dajo l. 1899., naj ne znaš ijo, kakor doslej, do 30.000 gld. od strani dežele, nego naj znašajo 50.000 gld in ravno toliko je obljubila vlada. Skupaj torej 100.000 gld. Pa tudi za 1. 190« t Vas, velecenjeni gospodje, že danes prosim, — radi hitrega izplačila — dovoliti blagohotno našemu kmetskemu stanu, tisto svoto, kakor za letošnje leto. S tem končam in prosim, da sprejmete nasledje predloge ! I. Deželnemu odboru se naroča: 1 i Ukrene se naj nemudoma, da se opusti pepinijera v Ljubljani. V vsakem štirih okrajev Krško, Črnomelj, Novomesto in Po-stojina se naj tekom petih let subvenci-jonira filijalka c. kr. deželne kmetijske družbe v to svrho, < la se gojr- plemenite ameriške trte in sicer s pogojem, da si deželni odbor pridrži pravico, dotične nasade in račune o njih nadzorovati ter na predlog filijalke določati vrsto ameriških cepljenk in plemenitih trt. Polovica dohodkov iz prodaje poplemenjenih trt pripadejo tekom dobe, ko se daje podpora, deželi, polovica pa subvencionirani fili-jalki, ki je zavezana, da vzdržuje po preteku omenjene dobe trtne nasade na svoje stroške še nadaljnih 5 let. Seveda more takrat ceno trt sama določiti ter skupiček sama porabiti. 3.) Stopi naj s c. kr. vlado v dogovor, da se zagotovi filijalkam tudi iz državnih sredstev jednaka podpora za gojitev poplemenjenih ameriških trt. II. Za 1, 1899. se naj dovolijo iz de- nizdolu, se mora stopnjevati glavno dejanje brez uhajanja v stran do vrhunca in zaključka. Oder je zavit v gosto meglo. Pisatelj, ki jo prodre, ki najde sredstva, s katerimi doseza svoj namen, ta zadene občinstvo s svojimi deli naravnost v odprto dušo, ta je ubral pravi pot, in zmagoslavna bo njegova hoja po gledaliških deskah . . . »Viljema Ostro vrharja" in „Kocijanarja" (»Zarje slave" in „Zarje življenja") ni menda pisal Medved za oder, nego za knjigo. Zdi se nam, kakor da je hotel v teh delih izpisati kipeče svoje pesniško navdahnjenje, da jo hotel izrabiti liriko in epiko, ki mu je prebujno silila v pero, kakor izrabi slikar nepotrebne barve, išče in išče, dokler ne najde prave boje svojim slikam . . . In Anton Medved je brenknil ob pravo struno, in ne motimo se, če trdimo, da bodo nje glasovi še bogato vreli izpod njegovih prstov. Žal nam je samo, da niso Medvedove igre „Za pravdo in srce" že prej uprizorili, nego šele koncem sezone. Ta igra bi v končani gledališki sezoni večkrat napolnila gledališče. Veseli nas pa, da je priredil igro za oder g. Govokar, in da so si jo izbrali za benelično predstavo naSi domači igralci ter jo igrati že po končani sezoni. Upamo, da jo sprejme intendanoa v svoj repertoir. želnega zaklada sledeči krediti: t.) Za potovalne učitelje za vinorejo 1710 gld. 2.) Za vinogradnike na Kodelijevern vrtu 537 gld. 3.) Za podpore iilijalkam c. kr. deželne kmetijske družbe glasom odst. I. točka 2, 6000 gld. 4 i Za brezobrestna posojila posameznim vinogradnikom do naj-viš.ega zneska 200 gld., ako dovoli c. kr vlada jednako svoto 30.000 gld. Skupaj 37.247 gld. III. Deželni odbor se pooblašča, da postavi vrhu dovolitve brezobrestnih posojil za regeneracijo okuženih vinogradov rnej potrebščine za 190» leto 80.000 gld. in za 1900 še izredni znesek 20 000 gld. Hkratu se deželnemu odboru naroča, da stopi v tej zadevi z visoko vlado v dogovor ter jo naprosi, da vstavi v tO svrho in za Kranjsko določeni državni prispevek v višini kredita, kateri je dovolil za I. 1900 dež. zbor. v preliminar za bodoče leto ter da odredi, da se izplača pravočasno. Posl. P o v š e je dejal: Gospod poročevalec je navedel, da so bili 'roški za deželno pepinijero izredno veliki, da so znašali v 5 letih 18 000 gld. Reči moram, da me je tako očitanje kaj nemilo dregnilo, ker sem kot člen deželnega odbora sprejel to, kar sem že našel. Gospod referent je jako jasno dokazal, da je bila a priori nesrečna misel, v ob-nebju ljubljanskem napraviti trtnico za iz-gojevanje cepljenk, kajti če katera rastlina, potrebuje ravno trta gorkega obnebja za dozorenje lesu, toliko bolj p i za cepljenje, ki je v nemilem obnebju jako težko vspevno. .Jako predrzna sta bila toraj misel in upanje, da se bo v ljubljanskem obnebju posrečila ta akcija. 1 lodisi temu kakor že hoče, zbornica, ki se je že lani izrekla za decentralizacijo deželne trtnice, bo gotovo pritrdila, da se mora sedaj ta nedostatek odpraviti in vzgoja cepljenk dati v drugo prikladnejše obnebje. Predlog iinančnega odseka je toraj, da se nadaljno vzdržavanje deželne pepi-nijere pri prisilni delavnici opusti, vendar pa bodi resnici na ljubo in v pojasnilo členom visoke zbornice in tudi javnosti, Gospod Medved, ki je videl sam svoje delo na odru, videl in čutil njega vrline in napake, naj sedaj igro strogo prebere . . . Z malim trudom bo ustvaril popolno delo, ki bo v bodoči gledališki sezoni lahko zvesto služilo svojemu namenu . . . Svoji tragediji je zajel Anton Medved snov iz burne in tragiSke dobe kraetiških uporov I. 1573. To bogato gradi vo je spretno uporabil v žaloigri, katere zadnja tri dejanja so polna poetičnih in pretresljivih drama-tiških prizorov. Tako upliva zlasti konec tretjega in zadnjega dejanja z elementarno silo. „Za pravdo in srce" je napravila na občinstvo najugodnejši vtisk, ker so splošno značaji črtani jasno in umljivo, če izvzamemo Katarino ;gdčno. Slavcev o), ki je izmej glavnih oseb, ki pa prav za prav ne ve, kaj hoče. Krepko je slikana Barbara pl. Bela (gospa Danilova), nje sin ESrazem (g. L o v š i n), kmet Lokvanec (g.Ve r o vše k), njegov sin Andrej (g. Danilo), kmetiški fant Oberč (gdč. Ogrinčeva), slepec Grajan (g. Inemann) in oskrbnik Dizma (g. Orehe k). Izmej manjših ulog plemenito seva značaj Valvasorjev (g. Nolli). V teh osebah je naslikal s krepkimi potezami. Medved dve nasprotujoči si stranki: oš<< brezdušno stranko grajske gospode, k trdosrčnosti je reprezentantinja Barbara in da ne bo občinstvo, ki ni natančno poučeno, bese-1, ki so padle v finančnem odseku, napačno tolmačilo, povedano kakšen je pravi račun troškov. ki jih je imela dežela za pepini|ero v petih letih Vsled trditve gospoda referenta v finančnem odseku, da je imela namreč dežela od LW4.—1808 1. celih 18000 gld troškov. je na nvjo zahtevo sestavilo knjigo vods'vo na'anč--n račun o vseh * roških in dohodkih /a deželna trtn;co v teh 5 letih. Iz tega računa ie ra'.vilno, da M znašali tr-ški /a deželno trtnico od 1894 1. t. j odkar s - us'anovila in do konca 1898 I., skupaj 9642 nI L .'U kr (MKttO najemščina-je znašala 1800 gl 1 i, dohodki pa MM gld. 34 kr. skupni troški znašajo torej 4282 gld 97 kr. Odkod toraj ti t&000l Pripomniti je treba, da so se oddajale eepljenke vedno po prav nizkih cenah in mnogo tudi zastonj, isto tako zastonj podlage. Tudi teh troškov bi toraj ne bilo, ko bi se ne bile oddajale cepljehke po tako nizkih cenah in mnogo tisoč tudi zastonj Iz od knjigovodstva sestavljenega poročila je razvidno, da se je oddalo iz deželne trtnice v teku 5 let skupaj 104804 za sajenja na stalno mesto sposobnih cepljenk, in sicer se je oddalo: 81 70t> cepljenk proti plačilu po 4, 5, 7 in le 14 884 cepljenk po 8 gld za sto komadov, ter 23 120 komadov zastonj : dalje 319.400 korenjakov zastonj Ako bi se prodale te eepljenke po cenah, kakor jih drugod prodajajo, namreč po 12—16 gld 100. bi znašalo izkupilo za 104864 cepljenk lepo svoto 12.783 do 1(5.783 gld.. tako ne samo da bi bili pokriti vsi troški. marveč bi bilo še 3000 do 7000 prebitka. Radi pomanjkanja trt, se je iz preostalega kredita aa trtnico za 1897. 1. nakupilo spi mladi 1898. 1. še 450»t cepljenk za svoto 702 gld in 50 kr. od teh se je prodalo 1000 komadov a 8 gld. in 3500 komadov a. 4 o ž i č stavil predlog : Dež odboru se naroča, naj po svojih organih skrbi, da bodo vinogradniki, ki dobe brezobrestna posojila, obnavljali svoje vinograde praviloma v dobri zemlji in samo na primernih krajih, kjer je upati, da bodo po sedanjih uspehih gotovo uspevali. Poročevalec vitez L a n g e r je izjavil z ozirom na Povšetova izvajanja, da. če so njngove navedbe o stroških in dohodkih resnične, potem ni ravno tako nujno in umestno preložiti sedanjo trtnico. Poslanec P o v š e je na to konstatiral faktično, da je račun, katerega je ;zročil, izdelan strogo na podlagi obračunov, ki se nahajajo pri deželnem knjigovodstvu in da je dotični račun sestavljen ne od ujega, ampak od deželnega knjigovodstva. Na opazko gospoda poročevalca vit. Langerja pa, ki pravi, da če bi veljal ta račuu, t. j. če so bili taki dohodki, ni take sile in ni utemeljeno, da bi se trtnica sploh premestila, je rekel, da bi bila premestitev umestna, tudi če bi bil račun ugoden, kajti prvič je decentralizacija koristna in drugič je premestitev v vinsko obnebje že a priori tak moment, da bi moral odločevati, tudi če bi imeli od deželne trtnice dobičke. Deželni odbor je že svoj čas dal nalog vinarskemu potovalnemu učitelju, da se strogo drži sklepa, ki ga je storila visoka zbornica po svoečasnem nasvetu gospoda poslanca Luckmanna. Gospod vinarski potovalni učitelj Gombač je tudi hodil vedno revidirat, in so njegova, te točke zadevajoča poročila, pri deželnem odboru na razpolago. On sam se je tudi v svoji prošnji za po-vekšanje plače skliceval na večji posel, katerega ima z revidiranjem in nadzorovanjem omenjenih nasadov, da se prepriča, jeli posamezni posestniki in podružnice izpolnjujejo svoje dolžnosti. Pri specijalni debati so bili sprejeti odsekovi predlogi, katere je podpiral tudi Gospa Danilova je bila ponosna., brezsrčna Barbara, da si ne moremo misliti boljše. Ljubezniva in prisrčna je bila gdč. Slavce v a, prav izvrstno je igrala gdčna. Ogrinčeva, ki je bila glavna podpora ensamblu, ki je bil tako slab, da je zmedel celo gospoda Verovška. Dokaj nam je ugajal g. Lovšin, ki pa je preveč dekla-moval in premalo igral. Jako pa smo bili zadovoljni z g. Danilom, manj z gosp. Oreh ko m, ki je igral grdega Dizmo premrzlo, premrtvo. Mož na svojem mestu, klasičen v maski, veleodličen v igri je bil g Inemann, ki je igral slepca s pretresljivo realistiko. Manjše uloge sta izvrstno rešila gg. Nolli in Fedyczko\vski, ki sta sodelovala z ljubeznivo prijaznostjo do svojih koleg v drami. Zadovoljil nas je tudi g Po lasek. Kako se ne sme nikdar in nikjer igrati, je pokazal najsijajnejše pred-stavljavec kmeta Zoriča Da je občinstvo mnogo in navdušeno ploskalo, smo omenili že včeraj. Naj bo to odkrito priznanje g. Medvedu zahvala in vspodbuda k nadaljnjemu delovanju. Kdor ima moč in voljo, naj dela brez ozira na levo in desno! Lastna zavest, ki mu ničesar ne očita, je umetniku najslajše plačilo. —a — deželni predsednik in dodatni predlog posl. Božiča. Prihodnja seja deželnega zbora bo dne 5 aprila. V IJ ubijani, 28. marca. Jezikovni zakon. ,Sonn- in Montagszeitung4, ki ima zveze z vlado, poroča, da je vlada izvršitev sklepa, izdati s i? 14 jezikoven zakon če ne povsem opustila, pa vsaj začasno od-go lila Veliki odpor Nemcev, zlasti pa Če hov, ki so se najodločnejše izrekli proti zaključenim nemškim je/akovnim okrajem, je ostrašil vlado, da misli s svojim zakonom še počakati, ker bi se atest onemogočila ter morala bržčas sočasno z zakonovim rojstvom odstopiti. Narodno-politični program Nemcev. Glasilo ustavovernih veleposestnikov je prineslo sledeče strankarsko-oficijozno poročilo: „Proddela za osnutek narodno-političnega programa nemških strank se sedaj naglo bližajo svojemu zvršetku. Kakor čujemo, se snidejo zaupniki štajerskega Še ta teden v deželnem glavnem mestu, da se posvetujejo o referatu, kateri so izdelali dr I locbenburger, dr. HoIfman-NVellenhof in grof Stiirgkh Tudi v Šleziji se završtS Se ta teden priprave za deželni program Na Koroškem se istotako kmalu dožene to vprašanje. Deželni referati bodo torej spisani še pred Veliko nočjo, tako da se snidejo zastopniki posameznih dežel kmalu po velikonočnih praznikih. „Proč od Rima!" Radikalnonacijonalna agitacija za prestop nemških Avstrijcev v protestantizem je vzbudila živahno katoliško protiagitacijo. Po Velikinoči se snide na Dunaju škofovska konferenca, ki se bode pred vsem bavila s tem vprašanjem, kako bi se zajezilo schonererjansko versko agitiranje. Konferenca pa se bode pečala tudi z znanim odlokom upravnega sodišča glede podpiranja cerkvenih stavb. Ker proti odlokom upravnega sodišča ni nobene apelacije, no bo mogla konferenca skleniti ničesar konkretnega v tej zadevi. Boji na Filipinih. Zadnje dni se je primerilo ob Manili zopet nekaj vročih bitk Brzojavke pa ai glede uspehov Amerikancev močno ugovarjajo. Nekatere trdijo, da so prodrli Ameri-rikanci daleč proti severu v smeri proti Malolosu, druge brzojavke pa poročajo, da se je moral general Mac Arthur umakniti proti jugu. Mesto Malabon je gorelo. Nekateri trdijo, da so vžgali Amerikanci s svojimi baterijami, drugi pa priznavajo, da so vžgali meato Filipinci sami Jasno pa je iz nasprotujočih se poročil to, da je bil general Otis zopet iznenađen, kajti odpor Fi-lipinoev je bil mnogo večji kakor ga je pričakoval. Bržčas so ostali Amerikanci s težkim trudom in z velikimi žrtvami zmagoviti. Vlada v \Vashingtonu je odredila, da gre na Filipine še šest pešpolkov, tako da je sedaj ondi že skoraj vsa regularna vojska Zjedinjenih držav. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. marca. — Osebne vesti. Rudniški upravitelj v Brixleggu g. Alojzij plem. Koschin je imenovan materijalnim upraviteljem rudniškem ravnateljstvu v Idriji. — Na adreso deželnega zbora. Piše se narn: V jedni prihodnjih sej kranjskega deželnega zbora pridejo na dnevni red de-želnokulturne zadeve. Pri tej priliki treba bode na vsaki način ponoviti sklep glede naprave deželnega kulturnega zavoda in to tem krepkeje, ker je za ta zavod ne samo od dežele kranjske, katera bode jedna zadnjih avstrijskih kronovin, ki dobi ta vele-važni urad, ampak tudi od finančnega mi-nisterstva dovoljen kredit, in dežela valed pomanjkanja tega urada ne participira primerno na dotičnem državnem kreditu, kakor bi sicer imela. Veliko nedostatkov vsled poplav voda bi se lehko odstranilo in veliko sveta kulturi pridobilo, ako bi tudi v tej zadevi, storil kar se zahteva, gosp. deželni predsednik, ki ne pusti domačemu državnemu tehniku, da bi se posvetil tej za deželo našo velevažni zadevi. Gospodom poslancem, katerim je v istini na blagostanju našega kmetskoga ljudstvo kaj ležeče, dana je tedaj prilika, da store odločne korake v to, da se odstrani zavora, ki je v splošno škodo naši domovini, poleg tega pa poskrbd tudi za to, da tehnično mesto ne dobi ino zeraec ali pa še celo kak polovičar, kakor se je to z imenovanjem nekega gozdnega tehnika svojedobno nameravalo. — Gorjanski — „Soči" in Osbrsdtku. Z Goriškega se nam piše: Zopet je blagovolil g. Gabršček izdati izjavo v Št. 23 „Soče", kjer naznanja najprej ,,naročnikom", da na| „dopošljejo naročnino le do končaj unija; ako bo „Soča" Se nadalje izhajala, se že oglasimo (Mi A G) pravočasno." Iz odgo vora „Slov. Nar." pa je vredno ponatisniti: „Čutira potrebo, odgovoriti „Slov. Narodu-nekoliko besed na z >petni napad »SI. N -se norčuje z menoj, da sem se proglasil za voditelja goriških Slovencev. Pred vsem nuj rečem, da O tem v „Soči" ni sledu „Narod" je hotel tako razumeti „Sočo". — Proti koncu izjave pa: »Jaz preneham izdajati „Sočo-, „l'ri-mor c a", „Slov. križ.'. .A dr I a ti sohe Post" itd. opustim sodelovanje in vodstvo v raznih društvih itd. Končno pa: »Svetnik sicer nisem, marveč grešen človek, toda takih grdobij, kakoršnih me dolži „SI. N.", si nisem svest. A Gabršček." Ti moj mili bože! Zdaj v tem svetem postnem času uganjati take burke, je pač preveč. Res je, od resnega do smešnega je samo maj hen korak. Kdo na Goriškem, ki pozna našega Drejčka, bi zamogel verjeti — če tudi o resnem času — njegovi raci, kater., je spustil naročnikom? Ali se dobe na Goriškem še taki najivneži, ki bi verjeli njegovi izjavi, da bi pustil zlepa iz rok svoje rokopise P Gabršček pričakuje na svojo izjavo, da morda preneha z izdavanjem „Soče" itd., da bode naše ljudstvo vpilo na ves glas In vseh koncih in krajih: za božjo voljo, tega ne, ker sicer naš narod pogine ... Z gotovostjo pričakujemo, da bode »Soča" kmalu pričela objavljati poročila (se ve naročena), s katerimi se zahteva in prosi in roti, naj ostane vse tako, kakor je bilo doslej. In sklep nam je že znan. „Z ozirom na vse došle nam mnogoštevilne prošnje, zagotovila, zaupanja itd. itd. bodemo nadaljevali in vztrajali v boju in v delu za narod po geslu: Bog in narod!4 Tako se bo končal ta prozorni manever. In videli bodete. da smo pravi preroki. — Škandal. V Tomišlju službuje kot benefioijat in kurat neki Jože Knific. Ta človek se je predrznil v nedeljo raz lečo imenovati občespoštovanoga g. M. Peruz-zija in nekega drugega veljaka goljufa in sleparja. Knific ju je kar imenoma na ta nečuven način r a/žalil, dasi nima v to niti sence povoda. in sta oba tako vzgledna poštenjaka, da kak Jože Knilic niti vreden ni, da bi jima prah s Čevljev obrisal. Knific pride seveda pred sodišče. Zares, lepe izglede nam dajejo ti ka'oliški duhovniki! — — Znamenje časa! Iz Begunj na Gorenjskem se poroča, da hočejo tudi tam ustanoviti konsumno društvo. Za ustanovitev iste se baje zanimajo najbolj gospod župan Jane, g. nad učitelj Zavrl in posestnik Luka Grilc. — Tudi na štajerskem! „Domovina" poroča, da se snuje v Rečici konsumno društvo za okraj Gornji grad. Ta okraj je popolnoma slovenski in če se ne motimo, je tam sarno jeden jedin Nemec — oskrbnik ljubljanskega knezoškofa. Konsumno društvo je torej naperjeno pač le proti slovenskim trgovcem in obrtnikom — mej tem ko se nihče ne gane tam, kjer so trgovci in obrtniki Nemci in nemškutarji. Izvestni krogi na Štajerskem so se menda naveličali sloge in miru in hočejo na vsak način tudi. na Štajerskem imeti domači boj. — Svarilo. Nemškim dijakom i/, realko, ki se ponoči vračajo po cesti na Rožnik s strelišča in po potu v mesto, vpijejo in kriče in delajo škodo na mladih drevesih in ograjah, priporočamo, naj hodijo mirno in naj ne izzivajo mirnih ljudi) na cesti. — Glas iz občinstva. Piše se nam: V Trnovem in v Krakovem je bila noč od sobote na nedeljo prav nemirna. Neki raz-posajenci so rogovih in uganjali naslane burko. Preobračali so klopi in jih obešali na kostanje, na nekem kraju pa celo preobrnili losen salon, ne da bi jih bil kak redar zasačil. — Nezgoda. Josip Češnovar, delavec v Zadvoru, padel je včeraj pred Likarjevo tobačno prodajalnico v Sv. Florjana ulicah tako nesrečno, da si je z vil levo nogo, Mož je bil malo pregloboko v kozarec pogledal. — „Olasbsna Matica" v Ljubljani. Izredni občni zbor bo v sredo, 29 t. m, zvečer ob polu 7. uri v društveni pevski dvorani (Vegove ulice). Pristop imajo samo druStveniki. Častni člani, ustanovniki, redni člani in svojelastni člani pevskega zbora v zmislu >j-a G „Poslovnika za pevski zbor"*. — Želji iz trgovskih krogov izraženi v ai-nočnem „Slovenskim Narodu", naj se izredni občni zbor preloži na H. uro, odbor ni mogel ustreči, ker bi obvestilo vnanjim članom prepozno došlo. Obžaluje pa, da se mu ta želja v tej obliki ni preje prijavila. - - Odbor .Glasbene Matice" v Ljubljani — Ogenj v deželnem gledališču. V nedeljo zvečer pred pričetkom predstave vnele so se bile v gledališkem dimniku saje. Ogenj sta delavca. Marinšek in SeliŠkar takoj pogasila. Škode in nevarnosti ni bilo nobene. — Tatvina v realki. V podstrešji na realki spravila je bila deželna vlada po potresu svoje stare spise. Teh spisov je bilo sedaj mnogo pokradenih in prodanih pri mesarjih in trgovcih Policija je neki tudi že prijela jedno žensko, ki je spise kradla in prodajata. — Iz Spodnje Šiške se nam piše: Predavanje „o slovenski narodni pesmi" privabilo je prošlo nedeljo še dosti poslušalcev v našo čitalnico. G. Jančigaj je govoril nad jedno uro gladko, poučno in zanimivo. Nadarjenemu govorniku priznala se je glasna zahvala in pohvala za skrbno prirejeno znanstveno predavanje. Izrekla se je občna želja, da bi sledila po praznikih še druga podobna predavanja Odbor čitalnice ima nalogo, da kolikor mogoče vstreže pouka željnim društvenikom. — Laški defravdantje. Kako izborno znajo Lahi upravljati z občinskimi denarji, to se vidi v Istri. Skoro vsak teden pridejo na dan kake defravdacije. Zdaj ima sodišče zopet vse polno dela v Milju, kjer so laški gospodarji veliko let občino kar sistematično škodovali. Preiskovalni sodnik je dal aretovati bivšega župana Ubaldinija in dva druga Laha, preiskava pa teče tudi proti bivšemu županu dru Vallonu. Istrski deželni odbor ni v treh letih nič zapazil, kako v Milju kradejo občinski denar! Ali ni to čudovita nebrižnost — ka-li? — Varujte ptičke. Mraz in lakota sta zadnje dni ugonobila mnogo ptičev Samo pri vili g. Treota je ležalo v nedeljo kacih 50 mrtvih ptičev (mej njimi tudi divji golob), kateri so prepozno našli pot do hiše g. Treota, kjer se zanje v resnici tako skrbi, kakor malokje. Pa ptičev ne pokon čavata samo mraz in glad — tudi ljudje jih ubijajo. Tako so v soboto v ograjeni mestni drevesnici kraj tivolskega ribnika nam neznani ljudje ptiče streljali. To je odločno obsojati. —- Hrvatsko pevsko in tamburaško druitvo ,,Lovor" v Opatiji priredi v ponedeljek, dne H. aprila v prostorih „Zore" svoj sedmi koncert s plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 kroni za osebo. * Papeževo zdravje se je baje že izdatno izboljšalo. Telesno in duševne moči se mu naglo vračajo. Baje je bral papež 25. t. m. že brez vsake pomoči mašo. Po Velikinoči bode maševal že zopet v cerkvi sv. Petra. Zdravnika obiskujeta papeža le poredkoma. * Bauernfeldovo nagrado v znesku po 1000 gld. dobe avstrijski nemški pesniki: Ferdinad p I. S a a r , Artur Schnitzler in K. K a r 1 w e i s, „Vzpodbujevalno" nagrado dobi Leon II i r s c h f e 1 d. * Orožnik ubil orožnika. Nedavno je bil imenovan orožniški stražmojster Flerik zapovednikom orožniške postaje v Nagy-Szalanczu. Pred kratkim je Flerik naznanil orožnika Lukacsa, da prihaja redno prekasno v vojašnico. Vsled tega je Lukacs Flerika s svojo puško ustrelil v prsa, da je obležal takoj mrtev. Lukacs je nato zbežal v uniformi in s puško brez sledu. * Na smrt obsojen operni pevec. Petdesetletni pevec Kornelij \Veiser je zabodel zboristko gospo Lino Richterjevo v neki diisseldorfski gostilni iz ljubosumnosti. Sodišče je obsodilo Weiserja na smrt. * Sleparski ljubimec. 2< »letni gledališki kapelnik v Landshutu, Aleksander Hoch je bil zaročen z neko meščanko, katere stariši so ga izdatno podpirali. Zajedno Pa je imel Hoch ljubirasko razmerje z neko kletno igralko, kateri je tudi obljubil, da *e ž njo poroči. Igralka ima Ž njim dete. Sedaj so Hocha zaprli, ker so ga meščanka in njeni stariši radi sleparstva naznanili sodišču v Pasovu. Igralka pa je prišla z otrokom ter prosila sodišče, da bi se smela s Hochom v ječi poročiti. Dasi je bil Hoch s tem zadovoljen, je sodišče njeno prošnjo zavrnilo. • Nova versks sekta v Parizu. Poleg brahminske, zoroasterske, gnostiške, sata-nistične in druge verske občine imajo sedaj v Parizu še občino, ki časti Izido. Začela sta to novo „ vero" neki Anglež in Angležinja, katerih prava imena so neznana, a se imenujeta „duhovnik lihamses" in „du-hovniea Anari". Ta dva človeka imata v fantastičnem slogu sezidano in fantastično opremljeno vilo, kjer se vršo" „božje službe-na čast Izidi Skrivnost ne „molitve", čudno omamljive dišave, večna luč pred kipom Izide, klicanje duhov in „ples elementrov", to se vidi, sliši in duha pri „mašah". Baje je izmej vsega najlepši ples lepe „duhov niče" Nari in še neke druge lepe Parižanke, ki je tudi ..duhovnica" Izide. Plešeta nam reč kakor plešejo Bajadere in sta zaviti le v tančice. * Zadnja potomka rodbine Danteja umrla. GhrofiOa Ooz/.adina ■ Gozzadini je umrla v Villanovi pri Bolonji. Bila je zadnja potomka iz rodbine pesnika Dante Alighie-rija. Živela je — ločena od soproga -jako potratno, nemoralno in ekscentrično, ter je zapustila 3 milijone nekemu izmej svojih ljubimcev. " Epidemična blaznost? Mej mlajšimi ženskami srednjega stanu v New Yorku se je pojavila nekaka epidemična blaznost. Tekom zadnjih štirih tednov je zblaznelo 04 žensk. Večja polovica teh ne-srečnic pripada v vrsto hčera in žen boljših meščanov, ostale so iz delavskih in služabniških krogov. Specijalist dr. Elton meni, da je glavni vzrok te epidemične blaznosti način življenja. Amerikanke srednjega stanu ee premalo sprehajajo, čepe' vedno doma, pijejo močno kavo ter se žaloste, da ne morejo uživati življenje kakor one milijonarke, o katerih poroča časopisje dan za dnevom. Književnost. — Oton Zupančič: Čaša opojnosti. Založil Lavoslav S c h \v e n t n e r. V Ljubljani 1899. Pod tem naslovom je izšla danes nova zbirka pesmij, katere je razdelil na 110 straneh pesnik pod temi za-glavji: Albertina. — Zimski žarki. — Steze brez cilja. — Seguidille. — Bolne rože. — Jutro. — Romance. Oton Zupančič je skozi in skozi moderno čuteč in pišoč pesnik, ter nosijo vse njegove pesni znak največje individuvalnosti in subjektivnosti. Pesnik je gotovo najzanimivejši in najoriginalnejši pojav na slovenskem Parnasu tekom zadnjih let. Knjiga velja samo 1 gld. (Po pošti 5 kr. več.) Natisnila jo je na najfinejšem papirju, slonokostene barve podolgovatega formata „Narodna Tiskarna". Na platnicah je izvirna naslovna slika v secesijonističnem slogu. Več spregovorimo o knjigi v kratkem v listku. Telefonična in brzojavna poročila. Nove spravne konference. Dunaj 28. marca. Današnjo izjavo namestnika grofa Kielmannsegga v deželnem zboru dolenjeavstrijskein je tolmačiti kot naznanilo, da poskusi vlada rešitev jezikovnega vprašanja na češkem potom novih spravnih konferenc. Že sedaj je zagotovljeno, da se Čehi in češki veleposestniki teh konferenc udeleže, ali pa se jih udeleže tudi Nemci, je jako dvomljivo. Ako bi se Nemci konferenc ne udeležili, potem bi se vlada glede jezikovnega vprašanja poraz u mela samo s Čehi in s češkimi veleposestniki in izdala na podlagi tega dogovora jezikovni zakon. Vlada in jezikovno vprašanje. Dunaj 28. marca. V današnji seji deželnega zbora nižjeavstrijskega je namestnik grof Kielmansegg nastopil z jako važno izjavo. Na dnevnem redu so predlogi proti porabi § 14. za uveljavljenje jezikovnega zakona in nagodbe. Poročal jo dr. Kopp. Namestnik grof Kielmansegg je izrekel upanje in apeliral na vse stranke, naj premagajo svoj strah pred javnostjo in naj se zbero vos krog posvetovalno mize, da omogočijo rešitev jezikovnega vprašanja Ako se to zgodi, potem ne bo nobenega vzroka storiti drugih korakov, da se reši jezikovno vprašanje. (Občna senzacija.) Princ Liechtenstein in princ Auers-perg sta se na veliko začudenje obstruk-cijonistov izrekla za to, da se uveljavi jezikovni zakon s § 14. Grof Fries je nasprotoval stavljenim predlogom, Schei-cher pa je polemizoval proti ScbdnefSf jancem in Židom. Zdaj govori Philippo-v i <:, ki je zasnoval svoj govor na današnji članek ,N. Fr. Pr.a, v kateri se na podlagi Kaizlovega članka v „Češki Revue" doka zuje, da so bili najodličnejši češki politiki vedno za jednojezičnost. Nacijonaler: F0r-ster je rekel, da Nemci ne škilijo v Nemčijo, ampak da kar očitno gledajo čez meje. Liechtenstein je predlagal, naj as iz predloga izpusti odstavek, s katerim se deželni zbor izreka za to, da se jezikovni zakon ne sme uveljaviti s §14 Občno začudenje je obudilo, da deželnega maršala barona Gu denu.sa ni bilo na današnjo sejo. Politične konference. Dunaj 28. marca. Ogerski rninister-ski predsednik Szel! je bil danes pri cesarju v posebni avdijenci, in je popoludne konferiral z grofom Thunorn in dr. Kaizlom. Vlada proti Luegerjevi volilni reformi. D u naj 28. marca. V sinočni seji odseka za mestno volilno reformo je namestnik grof Kielmahsegg izjavil, da vlada ne more pritrditi projektu volilne reforme, ki odpravlja volilne razrede in mestni svet ter tacega projekta ne more predložiti v sankcijo. S tem je Luegerjev načrt pokopan in morda je s tem najbolj zadovoljen sam — Lueger. V blaznosti. Dunaj 28. marca. Danes ponoči je železniški čuvaj Anton Majer v Marcheggu s kuhinjskim nožem svoji ženi glavo popolnoma odrezal in potem hotel umoriti svojo 751etno svakinjo, katera pa se ga je ubranila. Majer je zbežal, a so ga vjeli. Sodi se, da je zločin storil v blaznosti. Deželnozborska volitev. Gradec 28. marca. Pri današnji dopolnilni deželnozborski volitvi iz kurije veleposestnikov je bil na mesto grofa \Vurm-branda izvoljen baron Kelleraperg. Cališki deželni zbor. Lvov 28. marca. V sinočni seji je deželni zbor sprejel z vsemi proti trem glasom pooštrenje deželnozborskega opravil-nika. Socijalni demokratje so ponoči radi tega uprizorili večje demonstracije. Lvovska tehnika. Lvov 28. marca. „Dziennik Polski" naznanja, da vsled konflikta mej rektorjem in profesorji namerava vlada zaključiti tehniko za nekaj časa. Delegacija in drž. zbor. Budimpešta 28. marca. „Pester Lloyd" javlja, da se snideta delegacji ali koncem meseca oktobra ali začetkom meseca novembra. Avstrijski parlament se skliče meseca septembra, da voli člane delegacije. Mirovna konferenca. Rim 28. marca. Mirovna konferenca je sklicana na dan 18. maja. Papež ni bil povabljen, da pošlje svojega zastopnika. Omadeževan. tPovest iz Nizozemske.) (Dalje.) A Roza ni slišala vsega tega nič. Kakor okamenela je gledala sivkasto-rumeno kolekovano polo. In v mislih združilo se ji je eno z drugim, in vedno bolj jasno, vedno bolj grozno postalo je pred tem sre-pim pogledom. „To je,* zavpila je, »zdaj imam, zdaj vem pravo!" In pokimala je zopet in zopet, kakor nekdo, kateremu se izpolni Česar se je vedno bal. „Roza,u zakliče sedaj stari gospod, „Ti vender ne boš tega verjela —tt „Resnica je, oče,u — ter padla na divan — „resnica je to, jaz vem!" „Kako? Kaj? Ti si vedela — ?u „Nisem vedela kaj je storil, a vedela sem, da nekaj skriva pred menoj. Kako sem ga prosila, da bi mi povedal resnico! Na kolenih skoraj — a ni hotel. Lagal se je, čutila sem, da laže. In sedaj, sedaj vera . . . „To ni mogoče," mrmral je sodni predsednik. „Resnica je," dejala je Roza, bolj šepetajo, kakor osupla svojega priznanja. Sodni predsednik se je skušal pre magati. Še enkrat je vzel v roke oni uso-depolni akt ter ga natanko pregledal. Če se ni tisoč slučajev zarotilo, ni bilo nobenega dvoma na resni'i te izjave Se to, da je zastopn ik zatoženca zahteval tak izpisek, govorilo je za to. In ime, kraj in dan rojstva, stan, skratkavse.se je strinjalo Zdaj je prišlo tudi njemu na urn, kaj je st ašno razkrije naredilo verjetno. Kako čudno se je vedno Henrik ogibal vsakemu razgovoru o sv ji preteklosti' Njegovi papirji, katere je želel oče pri neki priliki videti, so se zgubili, nprnu, ki je bil vzor redu. In sedaj Rozina trditev — o, ni bilo več mogoče dvomiti! Smrtnobled, s temno p'.gnmnost jo v potezah obraza sedel je tu Strašna vest bila je resnica, njegov zet je bil že kaznovan. Prejšnji kaznjenec bil je ud njegove rodovine, rodovine sodnikove, visoko-čialanega pravoslovca, neomahljivega varuha pravice. Nepopisna groza se ga je polastila, neka nevolja, neki strah, za kate-rega ni besedi j. Zapor, podlo zločinstvo v hiši sodnega predsednika, hudobija in ostud-nost v neposredni, neločljivi zvezi z njegovo osebo — to je bilo grozno. Mej vzvišenim sedežem sodnijskega predsednika in mej obtožno klopjo bilo je za starega moža brezdno, katero se napolniti ne da. čez katero ne pelje noben most. Sicer je zatoženec bil deležen dobrot moderne človekoljubnosti, a mej njim in sodnikom ni bilo človeškega dotikljaja. Kdorkoli prido na založeno klop, ta zgubi vsako čast, po kateri je do sedaj stal v eni vrsti s sodnikom. Kakor hitro so se za njirn zaprle ona majhna vra*a, ni več rgospod", temveč le: „zatoženec X". Naj ga njegovo rojstvo, njegova izobraženost, njegovo prizadevanje še tako visoko vzdiguje nad bližnjike, naj ga je privedla slabost ali strast na to stališče, naj je to storil z dobrim ali slabim namenom — vse jedno. Kdor stoji pri zatožni klopi, za tistega ni druge pravice, ko pisana, ista pravica, katera gre tudi navadnemu tatu, po-tepaču, v kaznilnici osivelemu človeku. Za razsodbo nj govega „slučaja", za določitev kazni, morda tudi za odločbo, ali mu je verjeti, naj se ga obdrži v ječi ali pusti prostega — za ta razsodek k večjemu se ozira na njegovo pretoklost in omiko. A vse iz tega izhajajoče olajšave so pismeno potrjena, ustavne pravice posameznega: on lahko zahteva, in izsili, da se mu dovolijo. A česar ne more predlagati in z vsemi pravnimi sredstvi celega sveta ne more doseči, je ono razmerje, katero zunaj so Ine dvorane veže sodnika z vsakim človekom, bodi si najnižjega stanu. Drvarju, kateri mu razžaga in razseka drva, bi sodnik brez pomisleka ponudil roko v slovo, za njega bi imel morda kako prijazno besedo. A da bi dal zatožencu, človeku, ki je grešil proti zakonu najmanjše znamenje človeške vkupnosti, da bi le en trenotek ž njim ravnal, kakor da bi one lesene pregraje ne bilo. to bi se mu zdelo globoko podnjegovo častjo. (Dalje prih ) Darila. Za Kunšičev spomenik poslali »m do sedaj: Gosji. Ivan Hribar, župan in đoi. poslanec, 10 K; gosp. Ivan Škrjanee, pravnik, 2 K; gosp. Vincenc Černe, o. kr. poštar v Gorjah, 48 K, in sicer so darovali po 2 K: gospici Fanika Oražem, poštna upraviteljica na Bledu, in postna upraviteljica v Gorjah, gg. Janez Ažman, župnik, dr. Ivan Jan, Vincenc Černc, r. kr. poštar, Gregor Jensko, e. kr. gozdar. Martin Schvregel, Josip Zumer, po 1 K, goapica Realka Strle, učiteljica, in gg. Matija Mrak, župnik, Janez (irdee, kaplan, Fran Truha, c. kr. gosdar, Jakob Žumer, župan, Janez Žumer, obd, tajnik. Josip Žirovnik, učitelj, v večjih in manjših doneskih 25 K; gospa Antonija Planinec v Divači •1 K: goapica Horma Kokalj na Javorniku 15 K; skupaj 79 K. Condurango Maiaga vino (želodec krepčujoče vino). (19—13) Sunja, 23. septembra 1898. Blag, gosp. >I. LeuNt^u, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Vaše Condurango Maiaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do J6^' Dr. J. Folnegovlč, obč. zdravnik. Zahvala gospej Ivani VVucherer za podelitev krasne šolske zastave in traka z napisom: „Spoinin 5oletnice F. J. I.". Za ta lepi, visokocenjeni dar izreka podpisano šolsko vodstvo najsrčnejšo zahvalo. . &o1b3co vedstvo -v I_teaoa.li. dno* 26. sufioa 1800. Ivan Šemrl, vodja šolo. Čaša opojnosti. (B8;i-2> Umrli so v Ljubljani: Dne 88, marca: Alojzija Rndel, gostija, 68 let. Hranilni "na cesta -st. 10, kostna tuberkuloza. _ H ,■• |u Zelenko, agentova hči. 1 'lan, Franc Jožefova ceeta St. 6, življenska slabost Dne 24 marca: UrSula ColariiV šivilja. 70 let. Kapiteljska ulice st 18, ostareloet — Jožef polen,, posestnikov sin. 1 dan. K, sn'i;.i kap. Meteorologično poročilo. Stanje g £j « Čas op» i i aro- 9m * zov;inia metra g «s v mm. tZ 1 Vetrovi Nebo 11 27. 9. zvečer 7412 88, 7 ziutraj 748*8 , 8. popol. i 74t 2 14 sr sever jasno 8*9 bL ssahod megla a 9*4 bI. jug del. 0Ma& 5 Srednja včerajSnja temperatura 0*t* nor-male: 5 8". dne 88. marca 1899. Skupni državni dolg v notah. Skupni državni d.jlg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4' , . Ogerska zlata renta 4° 0. . . Ogerska krnska renta 4''., Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice.......36H London vista........12<» Nemški drž. bankovci za 100 mark 59 20 mark.......... 11 20 frankov......... 9 anaki bankovci.....44 C kr. cekini........ 5 101 gld 08 kr. 100 120 100 119 97 92 L :J6 S5 80 50 711 56 3o «7 Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Srećke na mesečne obroka po 2, 3, 5 —10 gld. Gostilna za tujce s sobami za prenočevanje ali brez njih. ali lac^^a.rra.a. na deželi vzame se najraje v najem. — Ponudbe naj ae* pošiljajo pod. L. V. 1000 poste restante kolodvor Maribor. 592) Potrtega srca javljamo tužno vest, da se je naSa mati, oziroma taSča in stara mati Neža Griga v nedeljo, dne 96. mareija 1899 ob jednej po polunoči, po kratkej mučnej bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče v 81. letu svoje starosti preselila na boljši svet Umrljivt ostanki drage pokojnice bili so danes popoludne ob polu treh v stolnej lupnej cerkvi pri Sv. Petru v Brnu blagoslovljeni in potem na osrednjem pokopališči v lastno grobnico k večnemu počitku položeni. Svete maše zadušnice brale se bodo jutri dne 29. mareija 1899 ob 9. dopo-ludne v st< >lnej župne j cerkvi pri Sv. Petru. Fokol&iOO priporočam') v blag spomin V L j ubijan i, dne 28. mareija 1899. Milica Hribarjeva Ivan Hribar, župan ljubljanski zet. dr. Ivan M. Hribar odvetniški koncipijent vnuk. 1594) Naročila na fogoš, šil, krape in postrvi m , za veliki petek, dalje na lepe štajerske kapune l klg. okoli 1 gld. 50 kr.) ae do torka zvečer vsprejemajo pri tirmi ggoogoogo jrg »»»»» I §ričar iti-iotno Protivinsko pivo. Od sedaj naprej razprodajam izborno misrčiio piv« iz kneza A. J. Sotrwarzenberga pivovarne, ustanovljene leta 1598. v Prott-vinu — po konkurenčnih cenah v sodčkih in steklenicah na debelo v zalogi na Marije Terezije cesti št. 2 v Ljubljani. Radi izvanredne kakovosti in ugodnih een blagovolijo naj se častiti odjemalci pri cenj. naročilih, katera bodem vedno vestno in točno izvrševal, obrniti s polnim zaupanjem na glavnega zastopnika za Kranjsko in južne kronovine c«® 2) Anton Ditrich-a v Ljubljani. a^?«aWi^ -Va>^^ Vijiinice in kuverte s iirmo priporoča Gorodno tiskarna v Ljubljani. v///. ■ i H znamka Sjj/os/Lo Tzot U3ST ncšjholjsi znan ^ manšetah in srajcah izdelek v ovratnikih, se dobiva v najbolj renomi- j *i ^ ranih prodajalnlcah in trgovinah z moškim modnim blagom tu- ln . I Na drobno I se ne prodaja in platnenim inozemstva. Na drobno J se ne prodaja i (591-1) M. JOSS & LOVVENSTEIN. o kr, dvorna založnika PRAGA, VII. Registrovana znamka Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".