Poštnina plačana v gotovini Leto LXII »ev 53. V UUbil v ton* 5 mcrco 19Z9. Ceno Din 1. Izhaja vtak dan popoldne, IrvzcmSi nedelje in praznik«. — Inseratl do 30 petit ft Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50. »ečji Insertti pctit rsta Dm 4.—. Popust po dogovoru Inseratni davek poaebej. •Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 144,— Din, za inozemstvo 300.— Dm. Rokopisi se ne vračajo Nase telefonske številke so: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Naše telefonske številke so- 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Vojaški arzenal v Sofiji zletel v zrak Sinoči je nastal v arzenalu požar - Sledila je strahovita ekslozija, ki je porušila vse poslopje -10 vojakov in 28 delavcev je bilo ubitih, mnogo pa težko ranjenih - Škoda sega v milijarde — Sofija, 5. marva. Sinoči je nastala okrog 9. zvečer strahovita eksplozija, ki je namah spravila pokonci vse mesto. Ljadje so bežali na ulico in s strahom sledili nadaljnim detonacijam, ki so prihajale v smeri od vojaškega arzenala na periferiji mesta. Nebo se je ob vsaki detonaciji posvetilo, kakor ob belem dnevu. Vojaštvo in gasilci so takoj stopili v akcijo, zaprli dohode v ogroženi del mesta ter spravljali v varnost prebivalce hiš, ki so v bližini arzenala in ki so bile v nevarnosti, da se porušijo Šele pozneje se je moglo ugotoviti obseg katastrofe. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je nastal v vojaškem arzenalu požar. Ogenj se je najprej pojavil v oddelku za puške, ki je tik poleg stražnice. Bržkone je nastal vsled pokvarjenega dimnika. Iz oddelka za puške se je ogenj bliskovito razširil na vse poslopje in še predno so mogli preplašeni vojaki, ki so bili na straži pri arzenalu, pobegniti, je zletelo poslopje ob silni detonaciji v zrak. Gasilci dolgo niso mogli blizu, ker je sledila eksplozija za eksplozijo tako, da je bila vsaka reševalna akcija izključena. Šele pozneje se je z velikim naporom posrečilo požar udušiti. Katastrofa je zahtevala tudi veliko število človeških žrtev. Izmed delavcev, ki so bili v času katastrofe zaposleni v arzenalu, je bilo 28 ubitih, 12 pa teko težko ranjenih, da ni uoa-nja, da jim bodo mogli zdravniki rešiti življenje. Vsi vojaki, ki so bili na straži, 16 70 številu, so izginili brez sledu. O njih niso našli niti ostankov in jih je bržkone že pri prvi eksploziji raztrgalo na drobne kosce. Na lice mesta sta takoj po prvi eksploziji prihitela vojni minister in komandant garnizi-je. Vojni minister je osebno vodil reševalno akcijo ter izdal navodila za prevoz ranjencev. Razen osobja, ki je bilo zaposleno v arzenalu, je bilo ranjenih tudi mnogo civilistov, ki so bili v času eksplozije v bližini arzanala. Na vseh hišah v okolici so popokale šipe in na mnogih stavbah kaže zidovje velike razpoke tako, da bo treba poslopja bržkone evakuirati. Škodo, ki jo je povzročila eksplozija, cenijo na več milijard. Določitev davčnih stopenj za zemljarino Novo določene stopnje bodo le začasne, da se ugotovi finančni efekt po izenačenju — Beograd, 5. marca. Pred sprejet« jem zakona o neposrednih davkih se bivša Narodna skupščina ni mogla spo* razumeti glede določitve davčnih sto* penj zemljarine čeprav je davek na >emljišča najvažnejša davčna panoga v našem davčnem sistemu. Tako je bilo z zakonom o neposrednih davkih sa* mim prepuščeno Narodni skupščini, naj s posebnim zakonom določi dav< čne stopnje zemljarine. Tendenca era* ra je bila. da bi se davčne stopnje do* ločile tako, da bi zemljišča po novem zakonu ne dajala manjšega finančnega er^kta kakor doslej. Potrebno je, da se izvrši izenačenjze davkov po vsej dr* žavi, ker so bile davčne stopnje raz* lične v posameznih krajih. Za določi* tev katastralnega čistega dohodka, ki bi naj bil podlaga zemljarini, je izdelan nov zakon o katastrih, čegar izvrševa* nje je že v teku. Finančno ministrstvo je odločilo, da se vprašanje davčne stopnje na zemljišča določi s kraljevim ukazom. Sedaj se vrši izračunavanje davčne stopnje na podlagi dobljenih podatkov o katastralnem dohodku. Ka* kor vse kaže, bo nova davčna stopnja veljala samo za leto dni, da bi se spo* znalo, kakšen finančni efekt bo imela in kako se bo mogla uveljaviti. Pospeševanje razlastitvenega postopka Stroga navodila ministrstva za javna dela — Razlastitve naj se vrše hitro in točno — Beograd, 5. marca. V svrho pospeševanja postopanja pri ekspropriacijah in da bi prenehale neprestane pritožbe prizadetih krogov, je izdal minister za javna dela vsem podrejenim organom sledečo odredbo: Opazil sem, da podrejeni organi tega ministrstva ne posvečajo dovoljne pažnje poslom pri razlastitvi nepremičnin za javne ceste, javne zgradbe itd. Pregled terena, sestava načrtov, pregled spisov in slično se ne vrsi s potrebno pazljivostjo in točnostjo, tako da poteče od dneva razlastitve pa do izplačila odškodnine često nad eno leto. kar je tako v škodo prizadetega posestnika, kakor v škodo države in izpodjeda ugled organov ministrstva za javna dela. Da se v bodoče to prepreči, odrejam: j 1. Vse posle pri razlastitvi nepremičnin in priznanju odškodnine je smatrati kot nujne ter jih je izvrševati z največjo hitrostjo in točnostjo, pri čemer se je strogo izogibati vsakega nepotrebnega zavlačevanja. 2. Celokupno razlastitveno postopanje naj se izvrši strogo po določbah zakona ter se v bodoče ne sme več dogajati, da bi se moral isti predmet vračati nižjim oblastem v izpopolnitev. 3. Odposlanec ministrstva odnosno podrejene oblasti naj vsakokrat opozori ocenjevalce in pritegnjene strokovnjake na neugodne posledice pretiranih ocen, ker vsaka revizija zahteva obnovo celokupnega postopanja in povzroča zavlačevanje na škodo lastnika in države. Možnost direktnega sporazuma glede Belja Praktična stran sporazuma v Lausani — Nadaljevala se bodo direktna pogajanja med našo državo in Madžaisko — Ženeva, 5. marca. Nas stalni delegat pri Društvu narodov Potic je skupno s predsednikom komisije in državnim zastopnikom prt mešanem arbitražnem sodišču Dušanom Subotičem dosegel sporazum z madžarskim delegatom dr. Gajzagom. da se madžarska tožba glede posestva Belje, ki je bila postavljena na dnevni red današnje seje Sveta Društva narodov, odgodi do prihodnjega zasedanja v mesecu juniju, ker •-o zastopniki obeh strank prišli do prepričanja, da ni potrebe za imenovanje novega nevtralnega sodnika, namesto našega sodnika dr. Arangjeloviča, ki je lani meseca septembra v bojazni, da bi sodišče ne pre-1 koračilo meje svoje oblasti, zapustil sejo sodišča, ki ni zaradi tega moglo sklepati o vprašanju svoje pristojnosti, niti izreči razsodbe v glavni stvari o vprašanju posesti Belja. Akt o tem sporazumu so izročili v nedeljo opoldne generalnemu tajniku Društva narodov Drummondu naš delegat Potic ter delegat Madžarske pri Društvu narodov Cievcsi tako, da svet Društva narodov ni danes tega vprašanja niti postavil na dnevni red svojega zasedanja. Praktični značaj tega sporazuma obstoji v tem, ker se bo profesor dr. Aranglelo- vič eventuelno vrnil, da se pred sodiščem v Haagu reši prej vprašanje o pristojnosti sodišča v eni izmel prihodnjih sej. Istočasno se daje možnost naši in madžarski vladi, da rešita spor s prijateljskim sporazumom izven sodišča brez posredovanja Društva narodov. Z odstavitvijo tega vprašanja z dnevnega reda sveta Društva narodov je odstranjena tudi nevarnost, da bi se poslabšala prijateljska atmosfera med našo in madžarsko vlado z nepotrebnimi razpravami v Ženevi sedaj ali kasneje v Haagu, dokler obstoja možnost za prijateljsko sporazumevanje. Ta sporazum odgovarja tudi namenom predsednika mešanega sodišča v Haagu dr. Slotena, ki je v Lausanni vodil predhodna pogajanja z našim zastopnikom dr. Subotičem in delegatom Foti-ćem. Izredne cestne doklade — Beograd, 5. marca. Minister za javna dela je naročil vsem gradbenim direkcijam, naj uvedejo na podlagi določb finančnega zakona za vsa ona podjetja in osebe, ki preko mere izkoriščajo državne ceste, posebne doklade. Te doklade bodo pobirali Pristojni davčni uradi skupno z ostalimi davki. Vse gradbene direkcije so prejele tozadevna podrobnejša navodila. Verouk v strokovnih šolah — Beograd, 5. marca. Zastopniki katoliške in pravoslavne cerkve že dolgo časa pošiljajo razne spomenice minisru trgovine, naj se v strokovnih trgovskih in obrtniških šolah uvede verouk kot obvezen predmet. To vprašanje se sedaj proučuje v ministrstvu trgovine. Kakor se doznava, v ministrstvu niso pripravljeni pristati na to zahtevo, ker so strokovne šole že itak preobremenjene z raznimi predmeti. Misli se samo na kompromisno rešitev, da bi cerkve same ali pa ministrstvo ver iz svojih sredstev prevzele poučevanje verouka na ta način, da bi določile duhovnike, ki bi v nedeljah imeli verska predavanja učencem. Izplačilo uradniških zaostankov — Beograd, 5. marca. FinančnT minister je odredil vsem davčniTi uradom in finančnim upravam, da izplačajo zaostale prejemke uradnikov iz leta 1923 in 1924. Komunističiio rovarenje v Italiji — Rim, 5. marca. Pred izrednim fašističnim sodiščem za zaščito države je obtoženih 15 komunistov, da so hoteli ustanoviti tajno komunistično organizacijo. Med njimi je tudi Švicarski državljan Hof-mayer, o katerem trdi obtožnica, da je držal zvezo med zastopniki komunistične centrale v inozemstvu in italijanskimi komunisti. Ta komunistična organizacija je nameravala pridobiti tudi primorske in goriške Slovence, da bi podpirali prevratne namere komunistov. Prva seja nove ljubljanske občinske uprave Zaprisega župana in ostalih občinskih odbornikov — Na jutrišnji seji občinske uprave se bodo konstituirali odseki in upravni odbori Včeraj j*e je sestal k »voji prvi sej novoimenovani ljubljanski občinski svet. Kakor znano, je v novem občinskem »vetu 8 članov, ki v prejšnjem niso bili. Na včerajšnji seii je veliki župan dr. Vodopivec zaprisegel župana dr. Puca ter ostale občinske odbornike. Zaprisega se je vršila v slavnostno okrašeni in razsvetljeni motni posvetovalnici ter so se je udeležili vsi ob-čiski odborniki razen profesorja Evgena Jarca, ki je opravičil svojo odsotnost zara-di bolezni, in Mihe Kreka, ki se je odpovedal mestu v občinskem svetu zaradi bolezni in stanovskih zadev Zaprisežen je bil najprej župan dr. Pucin sicer pred razpelom, pred katerim je ležala stara zgodovnska sodni ska palica iz 1. 1500, ki ima poleg letnice vrezane tudi besede: *,Save saneta justilia< in ki je bila včasih znak oblasti nekdanjih mestnih sodnkov, ki so namesto poznejših županov vodili občinske posle ter izvrševali tudi sodno oblast v področju ljubljanske občine. Nato so bii zapriseženi podžupan ing. Dušan Sernec in vsi ostali občinski odborniki po zaprUeci je imel \eliki župan dr. Vodopivec nagovor, v katerem je povdar-.\al potrebo Jtedn;e in racijonelnega pomodarstva v občinski upravi brez vsakih strankarskih ozirov in vplivo\. Mestni župan dr. pu. m je zahvalil velikemu županu za njegov nagovor ter ga naprosil, naj »poroči na naj vi* e mesto zahvalo občinske uprave ljubljanske za izkazano zaupanječ V nadaljnem v\'«m govoru je župan povdarjal željo, da bi namesto dosedan e atmosfere nezaupanja ^topilo zaupanje in meg*ebojno spoštovanj. Svoi govor je zaključil z vzklikom Njeg. Vel. kralju in n^ov^mu domu, kateremu so se vsi občinski svetniki rtoje pridružili. Po podpisu protokola zaprisego .e veliki župan zapustil posvetovalnico, nak:ir >*» župan dr. Puc naznanil, da sklicuje prihodnjo sejo očinske uprave za jutri ob 17-, ko se bodo konstituirali razni občinski odseki in upravni odbor. Podrobnejše poročilo o poteku seje je že objavilo danafinjo -Jutr^«. Uši uiti oho oestolico Revolucijonami pokret v Mehiki se vedno bolj širi - Situacija za vlado je zelo resna - Krvavi spopadi — Pariz, 5. marca. Čeravno zaradi stro* ge cenzure ni mogoče dobiti jasne slike o položaju v Mehiki, dokazujejo ukrepi, ki jih je pod vzela mehiška vlada, da smatra situacijo za skrajno resno. Uporniki, ki so se zbirali v Veracruzu, so včeraj krenili na pot in se pripravljajo za generalni napad na glavno mesto. Zaradi neugodnega terena in gorate pokrajine pa zelo počasi napredujejo. Danes so svoje pozicije utrdili severno od Sonore ter so zasedli vse prehode preko gorovja. Več žu* panov cbmejnih mest se je brzojavno obr* nilo na vlado Zedinjenih držav v \Vashing* tenu s prošnjo za pomoč, vendar pa so do» bili odgovor, da ameriška vlada zaenkrat še ne misli intervenirati, ker se noče vrne* šavati v notranje mehiške zadeve. — Mežica City, 3. marca. Mehiška prf-stolica je podobna velikemu vojaškemu taborišču. V mestu *o koncentrirane vladne čete, ki se pripravljajo na odhod pro4i upornikom. Dane« jopoldne krene na bojišče tudi letalski oddelek. Uporniki so na meji v bližini Veracruza ustavili v s* vlake, ki so vozili proe ie bojita ničesar v delu proti sedanjemu turškemu režimu. Priznala sta, da sta žare* sodelovala v pripravah za atentat na Kemal-pašo in da iščeta sedaj podpore zunanjih sil za odstranitev sedanjega turškega režima. Ugotovili so, da sta oba novinarja komunista, ter v službi sovjetske diplomacije. Imenujeta se Mustafa Serdi in Osman Vasi t. „Nobile se ne more opravičiti" Porazna ugotovitev italijanske oreiskovalne komisije o ponesrečeni polarni ekspediciji generala Nobila — Rim, 5. marca. Komisija, ki ji je bila povervena pre:skava v zadevi No-bilove polarne eksped cije, je izročila ministrskermi predsednku Mussolinrju ooročilo. ki uzotavlb da je iz^ruba zrakoplova »Italie* nastala vsled napačne* ga manevriranja kar je pripisati tudi sestavi posadke. Odgovornost za to napačno manevriranje pade vsekakor na povelinika. Vcmisija ugorvalja soglasno, da se zadržanje Mariana in Zappija nikakor ne more grajati, temveč je celo hvale* vredno. O rešitvi Nobila ugotavlja komisi: ja soglasno, da se nječovo postopanje nikakor ne more opravičiti in da se more tolmačiti samo s fizično in moralno depresijo, v kateri se je nahaial. onrm^čiti pa se ne more čeprav ie bilo odločilno nujno povabilo Lvndbor?; ha. na i vstopi v niego\- letalo in se tako reši. O reševalnem delu je komisija mnenj:!, da je bilo štor i en rj vse mogoče za i7«1f»flnvanie, pomoč in rešitev pone» ------. kakor tudi za izsleditev zra* koplova. Poročilo komisije o ponesrečeni No* bilovi polarni ekspediciji odkrito pri* znava zasluge članov pomožnih eksp« dicij, zlasti pn Amundsena in njegovih spremljevalcev. Sodelovanje tujih dr* žav je veličasten primer človeške solif darnosti, ki kulminira v hrabri in po» žrtvovalni akciji sovjetskega ledolo* milca »Krasina« in v požrtvovalnosti polarnega raziskovatelja Amundsem. Poročilo je ministrski predsednik Mussolini noolnoma odobril, s čemer ie bila izrečena tudi končna sodba nad Nobilom. Borzna nnrnJHIa. ZAGRFBsKA BORZA. Devize: Duciaj MX».*7, Am*trdam 2*2 5, Berlin 13.5225, Milan >* 40. London 27*52. \ewvork 56.87, Piri/ 22258. Prnga 16*7*. Cunh 1095«. — Efekti: Vojna Skoda 427. INOZEMSKE BORZE Cunh: Beograd «125. Dunaj 73.05. ftti. dimpeš'a «0 60. Berlin 123.37. Praga 15 305, Milan 27 23, Pariz 3031, London 25 23. New. vork 520. Stran 2. »SCOVENSKI NAROPcdne 5. marca 19». ^fcv "3 Uciteljstvo ljubljanske oblasti dobi place jutri Nad 2000 učiteljev ostalo pet dni brez plač. — Danes je prispelo obvestilo iz Beograda, da je kredit otvorjen Ljubljana. 5. marca. Knjigovodstvo velikega županstva je prejelo od 1. t. m. neSteto brzojavk podeželskih šolskih vodstev, kje biči vzrok, da ni prejelo učiteljstvo 1. t. m. svojih plač. Na vel'ko županstvo so prihajale tudi deputacije tako, da so imeli rrmoso posla samo z dajanjem infor-tinacij. Pod ipritiskfirn vedno večjega povpraševanja se je prosvetni oddelek odloČil, da pošlje tekom današnjega dne vsem tukajšnjim dnevnikom uradno obvestilo, v katerem razloži uči tel i-stvu. zakaj ni prejelo plač in kdaj ie pričakovati, da jih bo prejelo. V ljubljanski in mariborski oblasti je skupno 3900 učiteljev. Knjigovodstvo velikega županstva je za-prosilo za kredite za četrto tromesečje državnega proračuna že meseca januarja. Ministrstvo je odobrilo za obe oblasti le en del kredita tako, da je ostalo knjigovodstvo pred kočljivo nalogo, kako naj razdeli ta denar. Odločilo se je, da nakaže plače učiteljstvu v mariborski oblasti, ker jih je manj kot v ljubljanski. Tako je učiteljstvo v mariborski oblasti prejelo plače pravočasno, v ljubljanski pa n-c. V ljubljanski oblasti je uslužbenib nad 2000 učiteljev in učiteljic. Ker morajo poravnati prvega v mesecu svoie dbveznosti. je razumljivo, da je nastalo veliko razburjenje med njimi. Povpraševali so na finančni direkciji ter na knjigovodstvu, kdaj prejmejo plače, a nihče jim ni vedel dati pojasnila. Zvedeli so le, da je prosvetni oddelek velikega županstva interveniral v 13eosra-dti, da se tak o i odobri kredit še za ostalo učteljstvo. Danes dopoldne je knjigovodstvo k sreči prejelo obvestilo, da je ministr- stvo v Beogradu otvorilo kredit ter da naj pripravi vse potrebno, da se plače učiteljstvu takoj izplačajo. Ker je knjigovodstvo imelo položnice že pred 1. marcem pripravljene, bo prejelo učiteljstvo v Ljubljani plače že tekom današnjega dne, ono na deželi pa jutri. Kakor smo zvedeli na velikem županstvu, so zadnje tromesečje držav-nega proračuna vedno kakšne težtcoce tako, da vedno preti nevarnost, da se plače ne bodo mogle izplačati. Druga leta in tudi lani je bilo tako. Sele v zadnjem trenutku je prispelo brzojavno obvestilo, da je kredit otvorjen. Obstoji bojazen, da se bodo enake težkoče pojavile tudi prihodnji mesec. Zato prosimo zlasti trgovec, naj uvažujejo te informacije ter naj v bodoče ne pritiskajo na učiteljstvo. naj poravna svoje zaostanke, misleč, da je že prejelo svoje plače. Izjava prosvetnega šefa dr. Capudra V zadevi uradnega obvestila prosvetnega n-delka smo se obrnili pred zaključkom lista na prosvetnega šefa dr. Capudra, ki je izjavil, da so se pojavljale ovire pri izplačevanju plač v zadnjem tromesečiu državnega proračuna še vsa leta. Ministrstvo ie nakazalo le en del kredita tako. da knjigovodstvo še ne more izplačati plač vsemu učiteljstvu v ljubljanski oblasti. Zato bo knjigovodstvo še počakalo z nakazili. Storjeni so vsi potrebni koraki, da bo odobren še primanjkljaj, kar pa bo najbrže trajalo še nckai dni. Uradnega obvestila prosvetni oddelek ne bo izdal. Težak in važen je babiški poklic Poklic, ki je v najtesnejši zvezi s človeško usodo, o katerem se pa malo piše. — V Sloveniji je okrog 700 babic« Pred d.nevi je kronist »Slov. Naroda< zabeležil 25-letni jubilej babice Marije Po-Uanckrve. Vkratkj notici ie poudari! važnost in omalovaževanje babi skesa poklica s stavkom: O marš.čem se piše, najmanj pa o babiskem poklicu, ki je pa vendar v najtesnejši zvez. s človeško usodo. Ker me zanima vse, kar je v bolj ali manj tesna zvezi s človeško usodo, sem se zamisli! in jel premišljevati, v koliko ima kronist prav. Ta.ko sem pri Sel do zakl-jučka, da je bil babiški poklic res v najtesnejši zvezi s človeško usodo, kajti usoda naših mater in naših novorojenčkov je v pretežni večini slučajev položena v roke babic. Pomislil sem nadali e, da je babica tud j mene prinesla na svet in spomnil sem se otroških let in velikega spoštovanja in skoro tajinstvenega občutka spričo vaške babice, tiste, ki nosi otroke iz vaške luže. Izredna pomembnost .izredna odgovornost in posebnost babiškesa poklica je, mislim, s tem dovolj jasno označena. Res sem vesel, da me je kronist opozoril na izredno važnost babiškc£a poklica, kajti v izvrševanju svoje dolžnosti sem kot novinar pri proučevanju pomembnosti, križev in težav babiškega poklica izsledil nov dokaz, da je samozataje vanje slavna novinarjeva čednost. Odpravil sem se z namenom, da se pogovorim s kako imenitno ljubljansko babico in zvem kaj o njenem poklicu. Adresar mi je olajšal delo, kajti doslej z babicami nisem ime] opravka v svojem življenju, če izvizamem trenutek, ko sem se rodil. Ampak tedaj je imeJa babica z menoj opravka. Tafao sem našel ulico in hišno številko. Plaho sem se oziral okoli po kavami, ko sem Hstad pri črki »13*, če me morda kdo opazuje. Oprezno sem se še ozrl, preden sem začel čitati naslove ljubljanskih babic. Uudje so hudobni, sem si mislil. Ker še ni dolgo tega, kar sem postal »soprog*, katero besedo ljubljanski filologi, ki se prepirajo, ali naj Slovenci lajamo atj cljkalo, razlagajo iz položaja omoženega moškega, ki je »so — vprežen«, sem bil še bolj previden. Obrekovalcev je dosti in lahko b\ mi kaj nečednega podtaknili ali vsaj kaj sumili glede moje sovpre-ženosti spričo dejstva, da se že zanimam za stanovanja babe. S tem pa žrtve, ki jih zahteva moj poklic, še niso bile pri kraju. Našel sem hišo in trkal v pritličju, v prvem nadstropju, na Teva in na desna vrata in spraševal po ba-bioi. Odpirale so mi ženice, deklice in možakarji, hudomušno so se nasmehnili, za-vdlj hinavske oči in pomežiknili. O samoza-tajevansje, ti novinarjeva glavna Čednost! Naposled sem jo našel. Stopil sem v stanovanje predsednice Društva diplomiranih babic za Slovenijo ge. Katinke KvartiČeve, vpokojene šolske babice. Društvo diplomiranih babic Pred 10 leti je ga. Marija Poljainčeva, znana ljubljanska babica, sprožila mise*!. da je treba slovenske babice organizirati. Naše babice se torej dolgo niso organizirale, če pomislimo, da imajo čevljarji, krojači, cestni pometači, uradniki in drugj stanovi že desetletja svoja stanovska društva. »Se pogledale se nismo na cesti, ko smo se srečavale. Stran smo se obrnile in se nismo hotele poznati. Zdaj smo pa organizirane in složne, kakor sestre,* mi je dejala babica. S težkimi porodnimi bolečinaimi je bilo torej rojeno Društvo dipl. slovenskih babic. Zanimivo je, da so se prve društvene seje in sestanki vršili kar po kuhinjah te ali one babice. §e bolj zanimivo pa je, da je težke porodne bolečine Društva babic lajšal kaplan g. Hafner Ta jLOi>p-od kaplan je babicam pomagal prj organizaciji, jim dajal navodila in se mnogo žrtvoval za društvo z namenom, da bi ne bilo mrtvorojenče. Danes ima društvo že svojo sobo, svoje pohištvo, svoja tiskana pravila in svoje glasilo »Babiški vestnik«. Društvo je začelo delovati z vso vnemo za strokovno izobrazbo naših babic in za njjh gospodarsko osamosvojitev. Skromen kotiček je babicam prepustil, dokler niso dobile svojega glasila, list >-Delavska pravica«. Proti mazaštvu Društvo dipl. babic je začeio hud boj proti mazaštvu v babiskem poklicu, ki je posebno razširjen na deželi. Kmečki ljudje zaupajo več mazački ali konjederki, kakor pa diplomirani babici. Deloma so tega krive same poklicne babice, ker trpe iz raznih ozirov v svojem okraju nepoklicne mazačke. Z dežele dobiva društvo neprestano pritožbe. Položaji podeželskih babic je zato skoro obupen. Kruh jim odjedajo konjederke. Neštetokrat se dogaja na deželi, da mož sam opravi babiško pomoč Ce *;re po sreči, je dobro. Ce se pojavijo težkoče, pokličejo najprvo mazačko, ki opravi svoj posel z neizkušenimi rokami in žlico. Ce se tudi tej ne posreči spraviti otroka na svet, pc kličejo babico k umirajoči materi Porodnica izkrvavj in umre v rokah babice, ki ni mogla več pomagati. Drugi dan se razširijo po vasi govorice, da je umrla, ker je bila babica zraven Taki primeri pričaio o nizki higijenski tzobra/hj našega ljudstva, kj je še vedno babjeverno in zaupa mazački in všinterci« ter babice naravnost sovraži. Društvu babic gre zato zasluga za pobijanje maizaštva in s tem dvisanje zdravstvenega stanja prebivalstva. Neštetokrat se tudi zgodi, da porodnica ali njeni sorodniki zavrnejo babico zato, ker zahteva čisto perilo in razkuži orodje, porodnico in svoje roke z lizolom, češ, da so to same sitnosti, čemu je treba čistega perila in smrdečega lizola? Zlasti podeželskim babicam dela mazaštvo mnogo neprilik in škode. Ljubljanska porodnišnica Že od leta 1S10 obstoja v ljubljanski bolnici porodnišnica, kjer ji tudi šo'a za babice. L. 1911 so porodnišnico razširili. Tedaj so sprejemali v porodnišnico le zdravniške pomoči potrebne porodnice, torej le tako zvane patološke ali nepravilne porode. Sem so prišle tudi rodit revne matere, ki so bile doma brez pomoči in pa žene najrevnejših. Med vojno je b,lo v porodnišnici zlasti mnoao begunk. Posebno požrtvovalnega se je izkazal tedanjj šef pokojni dr. A. Va-lenta, ki je s svojo veščo roko rešil marsikateri slovenski materi življenje. Vsem je še v spominu, ko je dr Va-lenta z apelom na javnost pomagal begunki, ki je prišla iz Gorice z odstreljeno re- ko. Moža so ji ubili na front;, njeni trije otročiči so se jj izgubili in bila je noseča. V porodnišnici je rodila — dvojčke. Znsn je tudi primer uboge služkinje, ki je rodila trojčke. Ljubljanske tospe so ji darjvaJe otroško opremo in ji pomatale z denarno podporo. Globoko je presunila vse tragična smrt dr. Valente, ki je bil plemenit dobrotnik naših trpečih mater. Po prevratu je prevzel vodstvo porodnišnice đr. Watzke, sedanji pri mar i j celjske bolnice. Po njem je pa postal njen 5ef prof. dr. A. Zalokar. ki je porodnišnico preuredH v popolnoma moderno in času ter potrebam primerno žensko bolnico in čigar velika zasluga je tudi, da je strokovna izobrazba naših babic vedno popolnejša in ki jim pomaga nesebično tudi v stremljenju za gospodarsko osamosvojitvijo. Vaša ženska bolnica se lahko kosa pod vodstvom prof. dr. A. Zalokar j a in njegove asistence z vsakim sličnim modernim inozemskim zavodom. Število porodov narašča Zanimivo je, da je v ljubljanski porodnišnici obisk vedno večji. Nekoč so tu rodile le revne in zdravniške pomoči potrebne matere. Zdaj gredo porodnice najraje v bolnico. V porodnišnici se rod; letno okoli 1000 otrok 2al je pa v bolnici tudi največ patoloških porodov. Matere z dežele, ki težko delajo, in matere, živeče v bedi in pomanjkanju, rode skoro večinoma nepravilno. Beda in trpljenje nosečih mater je kriva, da se rode mrtvorojenčki in spački. Z dežele večinoma prihajajo porodnice, ki niso pravočasno poklicale babice. Potrebna je operaci'a. Jetika mori otroke že v kali kajti večina jetičnih mater ima abnormalen porod. V porodnišnic] se še najbolj občutijo in pokažejo strašne posledice vojne Otroci bolnih in okuženih mož, ki so dobili bolezen v vojni, ne morejo biti zdravi. Kot posledica vohne se mora smatrati tudi veliko število sifilitičnih otrok K sreči je pa patoloških porodov v bolnici od leta do leta manj in tudi strašne posledice svetovne vojne ponehujejo. Tudi število porodov naraiča. Predlanskim se je n. pr. rodilo v Ljubljani 1590 otrok, lani pa 113 več. iz spominov izkušene babice Morda bj bili spomini kake izkušene in ..namenite babice zanimivejši kakor spomini kafce*a vojskovodje ali državnika. »Romane bi lahko pisala,« m: je zatrjevala neka izkušena ljubljanska babfca. Ne morete si misliti, kakSne boje imamo z botri in botricami. ki po krstu ulivajo novorojenčku v" no in žganje v usta. To mu bo dalo moč, menijo in namočijo piškot v vino ter ga stlačijo otroku v usta. Mnogo neprijetnosti jmago tudi mlajše babice, katerim ljudstvo ne zaupa. Babica mora biti vedno pripravljena. Ob vsaki uri, ob vsakem vremenu, ponoči ali Podnevi jo lahko pokličejo k porodnici. Odgovorna je za življenje otroka in matere Občutki babice ob postelji trpeče matere so nepopisni. Zahtevajo duševnih in telesnih moči. Za vse to trpljenje dobi podeželska babica cekar moke aH fižola. Ponoči mora v temi po nevarnih potih več kilometrov daleč. Veliko je tudi trpljenje babice-matere ki mora pustiti doma svoje otročiče in oditi porodnici na pomoč. Ljudje ne upoštevajo dovolj važnosti in trpljenja babiškega poklica. Ko je otrok na svetu in je mati zopet zdrava, pozabijo tudi na babico. Koliko babic je v Sloveniji Znano je, da gredo v babiško šolo le revnejše ženske. Spričo vsega trptjen-ja in bridkosti, ki je združeno s tem poklicem, premožnejša ženska ne bo šla ra babico. V šoli za babice v Ljubljanj je zato tudj vedno manj učenk. Lani je bilo v babhfti Šolj še 25 učenk, letos pa jih je samo H. Babic jo sedaj v Sloveniji okrog 700. Afera armenskega bogataša Savojana Savojan trdi, da je oila njegova žena dogovorjena z njegovimi sovražniki in da ga je z njihovo pomočjo okradla — Že no in njene pomagače je ovadil Poročali »uio že o seiiiacvioiialiiem begu žene armenskega bogataša A?orta Savojana, ki je Je vedno predmet najživahnej-ših pogovorov v BeogTadu. t^avojan je poslal beograjskemu i Vremenu: daljne pismo, v katerem podrobno pojasnjuje, kako je njegova lepa žena Adirin pobegnila z družinskim nakitom, vrednim več milijonov dinarjev. V odprtem pismu prav i Savojan, da ?e je v času, ko se je mudil v Londonu, da bi dobil potreben kapital za eksploatacijo petrolejskih vrelcev v oa^i državi, za kar je dobil od naše države i>otrebne koncesije, osnovala v Beogradu proti njemu cela zarota, da bi po dobro premišljenem nacrtu ugonobila njega in njegovo družino. Namen zarotnikov je bil ustrašiti Savojana in naščuvati proti njemu oblasti tako. da bi se Savojan ne upal več vrniti v našo državo. Zarotniki so upali, da se ne bom več vrnil v Jugoslavijo in da bo lahko njegova zapeljana žena z njimi nemoteno živela na njegovem posestvu. V dokaz predlaga dve pismi svoje žene in njenega zapeljivea ter eno njeno brzojavko. Savojan opozarja tudi beograjsko i>oii-cijo na ta pisma, ki nikakor niso v skladu z zakoni o javni varnosti. Za dokaz teh trditev je posebne važnosti Še pismo, ki ga je pisala žena za časa njegove odsotnosti svoji omoženi sestri v Carigrad. Iz tega pisma, ki ga je pisala žena 17-sebruarja, nadaljuje Savojan, je razvidno, da je snovala proti meni zaroto S? v času. ko sem se mudil v Londonu, kljub temu, da je meni med tem pošiljala pisma, v katerih mi obljublja večno zvestobo. Že tedaj je imela nacrt, da se me iznebi ini se polasti mojega premoženj-* ter se omoži z drugim. Žena Adirin mi je za ča:-a moje odsotnosti odnesla iz hiše vse dragocenosti :n druge vrednostne predmete. Ko sem se vrnil, sem našel hišo oplenjeno. Da se nisem dotaknil ničesar po povratku, lahko potrdijo številne priče, katerih imena ra-vajam. Odoliujem tudi Slobodana Paviovi-ča, da je moji ženi pomagal z nekaterimi prijatelji pleniti moje stanovanje. Iz stanovanja mi je izginilo tudi pohištvo; tako se nahaja moja pisalna miza pri Slobodanu pavlovitu, g med preiskavo bodo drugod našli že drugo moje imetje. Žena je preiskovalnim oblastem izjavila, da je imela £e dolgo namen zapustiti me in se ločiti. Ker j*» to namero izvršila in razdejala pohištvo, zahtevam od oblasti, da uvedbo preiskavo tudi v tej smeri. Armenski bogataš navaja dalje, da je imel v svojem stanovanju 8 dragocenih perzijskih zaves, 16 večjih in manjših perzijskih preprog, dragocene odeje, zlato ta-bakiiero ter druge manjše dragocenosti Vse to je izginilo iz stanovanja. Že te stvari so bile vredne več stotisoč dinarjev. Savojan navaja tudi priče, ki lahko vsak Čas potrdijo, da so vsi navedeni predmeti bili res v njegovem stauovanju, preden je odpotoval v London. Na moj naslov je neka večja tvrdka iz Londona poslala v moji odsotnosti tu i i 135 kg težak zavoj, v katerem so bile sune dragocene smirnske preproge. Tč preproge je dala moja žena ocariniti ter jih je prodala. Samo carine je bilo treba plačati nad 20 tisoč Din. Same preproge so pa bile vredne več stotisoČ dinarjev. Tudi za to navaja Savojan razne priče in prosi, naj, jih zaslišijo. Moja žena Adrina je v časopisih izjavila, da sploh nisem imel toliko denarja, kolikor jo obtožujem, da mi ga ukradla in nato pobegnila. Gotovo pa je, da bi ne imela še zdaj toliko prijateljev okoli sebe, ki so ji tudi pomagali pri begu in plenltvi mojega stanovanja, če ne bi imela še mojega denarja. Samo zaradi nje bi se je ti brezvestneži ne držali več. Od londonskih bank sem že zahteval potrdila o velikih vso* tah, ki sem jih ženi poslal i/ Londona. Žena mi je v treh pismih potrdila, da je prejela velike vsote denarja od mene, ko sem bil v Londonu. Pisala mi je celo, da je denar varno naložila. V drugem pismu mi je po* trdila prejem 300.000 Din. Kmalu sem ji poslal 10 tisoč funtov, kar znaša približno 2 milijona 750 tisoč Dm. Prejema tega zne* ska mi ni več potrdila. V potrdilo, da mi je odnesla ogromne vsote, navajam tudi pismo njenega zeta kot odgovor na njeno pismo, v katerem piše, da zbira moj denar, da bo pobegnila od mene z otroci in se omočila z nekim 1°^ eltnlm ljubčkom. Končno navaja Savojan. da gre v tem primeru za oplenitev velikega bogastva, za demoralizacijo stanu in ugrabljenje otrok in razdejanje družine ter pričakuje, kaj bodo oblasti ukrenile na tožbo, ki jo je vložil proti ženi in njenim pomagačem. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Ul BLJAVSKA DB4HA (Začetek ob 20, izpremembe označene). Torek, 26.: Dantonova smrt. Premijera. Premijerski abonma. Sreda, ti.: Vdova Rošlinka. A. Četrtek. 7.: Utopljenca. Ljudska predstava po zndiaikih cenah. Izrv. Pe:ek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: ob 15.: SnezuiČka ia škratje. Mladinska predstava po zaitanih cenah. Im*. LJUBLJANSKA OPEBA (Začetek ob pol 20, izprememb? »rcnačen«) Torek, 5.: Zaprto. Sreda. 6.: Fame. B. Cetrt-ek, 7.: Zaprto. Petek, S.: Bez iz seca>a. D. Violinski koncert Jaroslava Kociana Koncertov irredno revna ic:oia;^ stzona nam je včeraj »večer v Lnionu praieila v:jolfi-ski koncert nekdaj s:l-no s!avn*za virtuoza Ja-roslava Kociana s klavirskim sprem !«icva!c«m (hribom Kred*bo ki je nastop:! tudi samostojno. Kocianova vijolins-ka i«rra se odlikuje s poiJob-Licnostto :n vneto umirjenostjo, ki napravita ^emtertam vtis meiiajriooega poda,va4VK», to pa zlasti na poslušalca, ki je vajen slišati, zlasti pa videti virtuoza v romantični luči demoniz-ma. V prav poseiavt odiiko š:^>cm Koc auu, da tii skasa! pubike frapica-ti v več;i meri z v r-ttK^rK.mi fokusi in Je. z maLmi izjemajti:. pr,-lafffdvl program realn m mazftainru potrebam sedanje dob«. Lepo in plemenito je poda! Bachovo Fuzo. Larjrhetto in AKtjro a>*ai ter nas seznan ! z umetniško vsoko kvalitativnimi v'-rimi skladbami Suka: Onasi Ba'latta. Appassi^-nato, Un poco triste ia Burlesko, h kateri ;e morad »o4«'i «•*« y*e*r. 1'v^dij h-*" Ca.ikovdrt«a ie po vs# • j •»••<* P'c-i^ran. nje*. . Jr . , • takemu t tam • i v-* ■'•matu in mai Koct*« z njsrn ■: pmes.i n Je*ar prer^- ts:c*a*3D ^adepeu v.-ji.,:tjevi L- mkt t^rj/ . njna k« : ».a-n- ■ de'o o kake ».neMtV« vredaos:: in %\ •.:. \ * nista k - ' da po4až« z a*) vse >»«# 'ehr? J• e »p Te kna Kooiaa ■, ^»e v najv*' mer . ?■ J- danes vt: etfn.--. kar h- 'J benc zrt !»)j'j(i,ut. Sicer Jen- ■ ga zah:eva . v<_ J ?j. h-, . *o!e. k« : ki smo jo vajen sabljajo '4 v--!jr/> '.4.<„* *bo*o I kttafino Kia-stfn^ n . v>. - h fel. MS* vuolmsk: ,::eraturi re Mca #» l - v e c 3. Koc'an je u~ :m -tp!«v«a !vf k ob sfclepu na tvj-^a ' ' na mr>ra! vedr* I nova dndaiar N:ei?n vp- w .trt.-T' ianretVl »vc.io ::a» ..■ bah V. Novata pa s* rm je §4ti fttkoNU triaden m površen. Put»' *. i -'j*,» • i #vf •» Ivorane. dkVHm rv ČVivek mfef*. da V» koncert raaprodan. V dvrira^i e !w!a h!adrw. Za d. Jd se mora pia&a*i za ofrevamje dvoran«, fei bik) !a*rko topVjse. _č. Uletfattike abotteaite opozarja««* na spremembo opernega repvru. ara. V vredc dme 6. t. m. »e poje Oounodova opera Fau«*; z z^». Maj-d;£evo. ffo. BoJiCevo i« gnc. Sranovo ter srt. Banovcem, Rumr/'ern. Janflcmm in Povhetom. Opero dftrigica ka«pelmk z- BaUtka. *odelrur>e tudi celotni baJffini »r»r s so'ottfesi t- Cjok . na :n ^ne. Motiar.ieve. FVeđfstava ?«e vro*i zopet v sredo i. t. m. za abonettte reda A. V cXsrte* dne 7. t. m. p* se i«Ta pri !Jwhkm cena« %ele*abevna Nes'rrv-eva veseiVvara »ftoptjeuca«. ZaČ>tek predstav* ob 20. uc. železnica Kolftdar. Dane*: Toreit, o. marca 1W; katoliCa. in: rTvzebij; pravoslavni: JT>. februarja Lav. Današnje prireditve. [»Vama: »Dantonova smrt». Kino MatK-a: cRrvolucifrka ivatba». Kino Ideal: najkasneje do 15. marca 1929 ter hkrati s predloženo davčno prijavo opravičilo prekoračitev roka, zakaj se davčna prijava n* moff!a vložiti v določenem roku. Družba sv. Cirila ia M«to*a v Uut»li«»< je prejela me*-eca februarja 19219 l .s'edeoe ?r.-sipevke: I. Podružnice: Kos.tajnd»vnca 1*5 IMi , KittVffota 10 Dan; C*IJe. ž. 2186 Din; Manbuf ž. 1602 Doc; Ribnica. 2. 162 Din; Laiko 4W Don; Vransko 600 Dn; Radeče 100 IMa, 1 r-borvlje. ž. 797 Din; Trbovlje, m. 125 Din; Rb-nica na Pobonju 2004 Din; Ptuj, m. 2250 D.n. Ptuc. i .2250 Din; LtfuMjana: semt jako bvko- trnovska m. 2000 Din; skupaj 14.771 Din 11. Na. MraJnUJ: Podrufruca Rtbntca na l\jhvr>a 146.40 Din. III. Razai prl»o«vU: Jos* Pc c-oi'k. Urubljana. UtiJO Din: J. Majar**). B*>rovni-ca. 100 Din; V. Suliadotlnik. Borovnic j, 10 1^; zbirka šolske rru!aub!Jana. 100 Din; dr. R. Krivic, LJubljana. 100 Din; 1. Kadfic. StriMti 100 Din; P. Ram. Ve«A« Laiče 100 t>in; dr. R. Pintar. CeJiie 1000 Din; B. Z&.& Lrafctjana 100 Din; Con&ulat de Prance. U«Wjana 50 Dni, dr. A. KobaiL Ljubljana 50 Dta; i*r. Ko&cnirui. Gorutf eraa-\-nik. Kranj. 50 Dm; P. §*• dd. Javoroik 50 Din; E. Jerars in dm«, L*ub-|a&a. 30 Din; Fran KobJer. Radovljica. 3U Dm; A. Hozihevar. LjubUaua 10 Din; dr. A. Zmdar-iič, Maribor 10 Dtn; Fr. DAM. U«t»r$ana 2&) Din; R. Srmelovsdci. Lpubilana 200 Din; A. Z*\-rek. ViSwta sora 100 Din; Jos. Trn*. No^o mesto 100 Din; !v. Petril, Borovnica 100 Dm. M. Marincek, Novo mesto 100 Din; dr. R. Razmik, Maribor 100 Din; V. Gascr. Ruše 100 i>n, dr. Iv. Dobraivc, R*dovii»ca 50 Dm. A K per, RađeAt 100 Da; Qr. Triar. Logatec 10o Dio; M. Domice!]. Rakek 100 Din; L. Zore. Kranjska »ora 50 Din; Fr. KnaiW, Šmartno »0 Dm; A. Brenči. Ptufl 50 Dia; L HML L|ub-Ijana 50 Din; A. Ko»ek. Marenbret 50 Dm; H. Pavfter. Kranj 50 Din; F. Orrv\ *vvo ">«*»<> 30 Dw; A. Cveafci, S<- Peter 25 L>«; C. Be-leniek. Podareda 20 Dm; Ur. h. R»*doit. Ko-mioe 20 Diai; V. Cajrelimn. 5«*artno 20 Dai; A. Strtac. Kamnik. 10 Din; W. Uranuc. Ret-me 10 Din; ie»tiaoiki prtriio«ovnik. Krme! 300 Drn; Av». Jenko. Uubljana 200 Dm; dr. C. Re-kar. J«en4ce 100 Dia; dr. Dra«. Treo. Uubda-na 100 Dtn; M- Hočevar. Novo meseo 50 D - . dr. O Papež LjubSan* 30 Dm; W. Brlah. Bistrica 30 Din; dr. A. Ceiark. Trebnje 20 D*n; ft. Gorican. ViSnja &r* X> !>■•; Janko Žiro%-nik. Krairj 20 Din. Fr. ^uitar, Uubijana 20 Dm. A. Vodh* LruMJana 200 Din: M. Suttner. L>ub-Wana 5 OOi«; I- Hamdtoriek. Ptuj 40 D4n; dr Fr. Ko»oi. Jesenice 30 90 Dji; M. Ma-Sv. Marko 20 Din: Fr. Prijatelj. Tržitce 10 Din; Br. F^atndk. Radeče 200 Dm, A C»tI . Ptuj 150 I>in: Borovn-^ i Vrban-nc. Zafren T(k> Din; Jak. Z«!aniik. Ljublana, 50 Din; A. Koder. Murska £< bota 50 Dm; M Sebemkar. Lnec 50 Din; dr. R. J. Kune, S>>venjfr*4«c 50 Di«; dr. B. Ipavic, Maribor 40 ]Mm. R BratWvič\ Pt«4 25 Dm; M rtumer. PodtaS r : Din; Fr. štirc, Bo5na 20 Dm; R MaJ^ter. Majhne 20 Dji; I. Sbtnar Kamn k 50 Din; »ok Mosetvh. LjuNsiana 10 Dta; Iv. rtochmiirer Mar bor 10 Dtn; sktapaj fSH.1.48 Di«. — Vse»-vsek prlapevkov 21.9HM Din. Štev 53 »SrOVENSKT NAROD« dne 5. marca 1929. Stran S. Dnevne vesti. __ Minister Drinković o stanovanjskem vprašanju. Minister socijalne politike dr. Drinković je dal zagrebškim novinarjem o stanovanjskem vprašanju naslednjo izjavo: Sprejel sem tastopalkc hišnih po->estnikov in najemnikov. Prvi so mi pojasnili svoje stališče in zahtevali, da se stanovanjski zakon popolnoma ukine, zastopniki organizacije najemnikov so pa zahtevali, da se stanovanjski zn\on podaljša. Stanovanjsko vprašanje je že več let na dnevnem redu in ga bo treba končno rešiti. Ne morem vam definitivno reči, da-li bo stanovanjski zakon popolnoma ukinjen. ker je treba proučiti v zvezi s tem mnoga vprašanja. Mislil se*n, da se bo stanovanjski zakon sjm po sebi izživel in da ga re bo treba podaljšati. Toda v slučaju, da bi se stanovanjski zakon ne podaljšal odnosno da bi bil ukinjen, bo vendar treba ntkaj storiti, da se zaščitijo gospodarsko Šibkejši sloji, vdove in državni uradniki. Predno pa pade kolčna odločitev, bom proučil dejansk: položaj in zaslišal predstavnike obeh zainteresiranih organizacij. O tem boni še obvestil ministrski svet in če bo potrebno, se bodo zaščitili siromaš-nejši sloji. Sicer pa mislim, da stanovanjsko vprašanje sedaj ni več tako aktualno, kakor je bilo pred leti. V kolikor sem informiran, rešuje stanovanjsko vprašanje v večjrih mestih, ita pr. v Zagrebu, občina, ki pridno gratli manjša stanovanja. Bodite prepričani, da borno pravični in da bomo zaslišali ene in druge, predno pade končna odločitev. — Otvoritev telefona Dolenja vas pri Ribnici. Dne 1^. januarja je bila pri poš:i Dolenja vas pri Ribnici otvoriena iavna telefonska govorilnica. — Otvoritev telefona Begunje pri Lescah. Dne 15. januarja je bila pri pošti Beguni pri Lescah otvoriena javna telefonska govorilnica. -- Sprejemanje brzojavk za državne oblasti. Ministrstvo je ugotovilo, da se ob sprejemanju zasebnih brzojavk, k; so naslovljene na državne oblasti, ne postopa po odredbi člena 112 pravilnika v brzojavni službi in na koncu brzojavke ne pristavlja predpisana obvezna pripomba • taksa plačana*. Posebno pa se opozarja na to. da so podvržene taksi po zakonu o taksah tudi vse vloge, razen prošenj, pritožb itd., ki so brzojavno odpravljajo na naslov Nj. Vel. kralja, upravo dvora itd., in da tudi zanje veljajo odredbe omenjenega člena pravilnika. — V poštni službi v območni ljubljanskega ravnateljstva ne bo redukcij. Ker je na poštah v Sloveniji število nameščencev itak minimalno, je ravnateljstvo ministrstvu predlagalo, da se v interesu točne poštne, brzojavne hi telefonske službe ne sme reducirati noben nameščenec. Veliko Število poštnih uslužbencev posebno še na deželi mora dan na dan delati po 9 do 10 ur, ker so preobloženi z uradnimi opravki. O redukciji v poštni službi v Sloveniji torej ni govora. — Kongr«'> iugoMoveiisk^ga olimpijskega rtlbora. V mvleljo dopoldne ee je vršil v Beogradu kongres Jucoslovenskega olimpijskega odbora, na katerem j.e zastopal •IZ^S iz Ljubljane dr. Milan liristić iz Beograda, JSS \k\ M. Vojnovie. V poročilu glavnega organizatorja naših tekmovalcev na amsterdamski olimpiadi so omenjeni krasni uspehi naših Sokolov s prvakom Leonom Stukljeni na čelu, ki mu gre glavna zasluga, da se ie plasirala naša država na tretje mesto. Za predsednika našega olimpijskega odbora je bil izvoljen general Dušan SMauović. za tajnika polkovnik Pju-kić, £a blagajnika polkovnik Knežević. — Oddaja postrvjega larada iz «bla>t-nrjM vališta v Boh. Itistrici. V vodali pod-roria ljubljanske oblasti se bo vložilo v trtu 19*29. 800.000 /aroda postrvi iz oblast-i.rga valisea v Boh. Bistriti Ha%[>o5iL:anje postrvjega zaroda ae bo pričelo v aparatih z kisikom prieetkom mapi in bo trajalo do konca junija. Vsi latauiki, zakupniki ali lodzakupniki ribarskh okrajev se opozarjajo, da nemudoma priglase število poatr-vjega zaroda, ki ga žele to leto \ ložiti. Opozarjajo se vsi interesenti, da bo v slučaju neprijave ali nezadostne prijave obl. odbor odredil j« lastnem prevdarku število zaroda, ki ga jo treba vložiti za posamezne revirje V prijavi naj se navede Ločno namernima zel. postaja, kamor se bo odpremil transport rib. o čemer bo vsak interesent pravočasno obveščen. Posebna navod ih ulede ravnanja z ribami in vla^a-nlem prejjne \.-ak interesent pismeno. Cena 1000 jrostrvic- pi> Din. Naročila naj se |>osljejo na naslov: Oblastni odbor, Ljubljana, ribarski In lovski referat. Gosposka u Ura >t. 15. — Za pos|H'»e vanje iavoz* lesa. Prejeli srno: Slovenski gospodarski kroci. predponi >eveda izvozniki lesa, so z veseljem pozdravili vest, da se je pričela zanimati tudi železniška uprava ia ureditev re-pedi. Nastopilo je tudi več graških umetnikov, po odmoru Pa je bila lepotna konkurenca, pri kateri je zmagala Grudčanka Trudi Giesc. Plesu so prisostvovali tudi graški češkoslovaški konzul dr. Alahac, . zastopniki graškega športnega kluba Hakoah, štajerske nogometne podzveze in sodniškega zbora. — Muhast] sušeč. Sušeč ie znan kot zelo muhast mesec. Pokazal je to že prve dni. Po mrzlih dnevih je danes začelo po mnogih krajih snežiti, večinoma ie bilo oblačno, samo v Kotoribi v Prekmurju so imeli davi lepo vreme. Temperatura je varirala med — 2 stopinj do — 5 stop. C, najvišja je bila v Št. Janžu na Dolenjskem in sicer + 1° C, a najnižja v Kranjski go-— 14 stop. C. V bohinjskem kotu, na Štajerskem in v ljubljanski okolici je dopoldne naletaval sneg. Promet se počasi normalizira in vlaki prihajajo tfanc$ z ne znatnimi zamudami v Ljubljano. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno z manjšimi padavinami in temperaturo okrog 0 stopinj. Včeraj ie bilo lepo samo v Skoplju in Sarajevu, drugod pa oblačno. V Splitu je deževalo. Maksimalna temperatura j.e znašala v Zagrebu 9, v Mariboru 7, v Ljubljani 4.4, v Splitu 4, v Beogradu 0.5, v Skoplju 0 stopinj. Zanimivo je, da je v Splitu v opoldanskih urah bolj hladno, nego v drugih krajih. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7G1.5 mm, temperatura je znašala —5 stopinj C. — Traelčna smrt Slovenca v Ameriki. V kraju Diammondsville v Ameriki se je 25. januarja ustrelil 52Ietni Ignac Gornik. Pokojni dela! v rudniku Diamond Coa! and Coco Co. Lani v avgustu ga je v rudniku doletela precej težka nesreča. Poškodoval si :e pri delu desno nogo in je delj časa ostal doma. Dne 21. novembra ga je rudniški zdravnik primoral da ie šel zopet na delo. Toda Gornik je delal samo en dan. že drugega dne je moral domov. Noga ga je bolela vedno bolj in bolečinam se je končno pridružila še hripa. Na bolnika je to vplivalo precej porazno in 25. januarja si je v duševni zmedenosti pognal kroglo v glavo. Bil ie takoj mrtev. Pokoj-je bil doma iz vasi Svrževo. fara šent Janž na Dolenjskem. — 18 tisoč potnih listov. In imotskega okraia se letno izseli več tisoč prebivalcev, kar ni čuda spričo bede in pomanjkanja, ki vlada v tem okraiu. Zadnja tri leta je pa izseljevanje iz tega kraja doseglo naravnost rekordno število. Lani je bilo namreč v imotski kraiini izdanih nič manj nego 18 tisoč potnih listov večinoma moškim. Ostali so samo še otroci in starci, vsi delazmožni moški so šli s trebuhom za kruhom Po svetu. — Vročekrvnost Jugoslovena na Dunaju. V zaporih deželnega sodišča na Dunaju sedi jugoslovenski državljan Gerogjev-Szilagv. Včeraj dopoldne je z britvijo napadel svojega tovariša v celici in ga težko poškodoval. Res sreča je bila, da je jetni-ški paznil opazil nevarnost in preprečil umor. Boie je hotel Giergjev s tem simulirati blaznost.. Avstrijske oblasti ga namreč nameravajo izročiti našim in tega se m-ož boji, ker ima precej masla na glavi. __ Služkinja žrtev ideparja. Služkinjo iz Velikega Trgovišta Antoni;o Ban je njen gospodar poslal v Zagreb, da kupi 10 litrov ruma in druge potrebščine. Služkinja je svoj posel opravila in krenila na glavni kolodvor, da bi se odpeljala. Tu se je pa za-plella v pogovor z nekim mladeničem, ki se ji jo predstavil kot Josipa. Mladenič je Antonijo pregovoril, da je ostala v Zagrebu do večera. Svoje zavoje je nesla v bližnjo gostilno, z neznanim kavalirjem je pa odšla v okolico mesta in se z njim v n^ki gostilni prav dobro zabavah. Na Selski cesti se ;e mladenič poslovil od nje, češ, da se kmalu vrne. Ker ga pa le ni bilo nazaj, je odšla v gostilno ]>o zavoje in zvedela, da jih je odnesel njen kavalir. Služkinja je tatvino prijavila policiji. — Prebivalci >mrtuega otoka rečeni. Poročali «-mo že o obupnem položaju prebivalcev na otoku Krugu pri Zagrebu, ki so jih ledene mase popolnoma obkolile in so bili odrezani od sveta. Posebna rešilna ekspedicija je končno dosegia nesrečneže ter jim prinesla hrane. Ekspedicija je morala preko ledenih mas, ki so bile mestoma 2 m debele. Sava je bila pokrita z debelim ledom, mestoma pa samo z 2 cm debelo ledeno skorjo, ki se je udirala pod nogami. Pot od brega do otoka, ki so ga nazvali »smrtni otoki, je bila zelo nevarna in čudno je, da se ni nihče ponesrečil. Obkoljeni otočani so sprejeli rešitelje z velikim veseljem, še bolj veseli so bili hrane, ki jo jim je poslala mestna občina. 2-enske so jokale od radosti. K sreči so imeil otočani dovolj kuriva, sicer bi v 11 dneh, ko so bili odrezani od sveta, gotovo zmrznili. __ Stoja Marko videva se bo v Moskvi urno žila. iz Podgorice poročajo, da je piper-ski župnik Vasilije požanć dobil iz Moskve pismo Stoje Markovieeve, nečakinje pioslulega dr. Vukašina Markovića, s katerim je 3 leta hajdukovala po Crni gori. DoČim se je Vukašinu Markovicu posrečilo pobegniti v Rusijo, so Stojo ujeli in cetinj-Fko sodišče jo je obodilo na 16 let ječe. Odpeljali so jo v zagrebško žensko kaznilnico, od koder je pa lani na prav čuden način pobegnila v Rusijo. V pismu Stoja navaja, da se ji v Moskvi godi prav dobro ter da se bo kmalu omoiila z nekim sovjetskim komisarjem, za kar ratti krstni list. Župnika prosi, naj, ji pošlje krstni list. Za stroške je priložila ček za 40 dolarjev. — Mladoletni vlomilci. Pred dnevi je kurjač Paskvan Scnjan javil zagrebški direkciji, da mu je nekdo iz stanovanja odnesel dva kovčega, v katerem je imel obleko in okoli 2000 I>ln. Mizarski pomočnik Mato lianjka mu je pa kmalu povedal, da sta na njegovem dvorišču dva vlomljena prazna kovega. Istočasno sta opazila nekega de:ka, ki je bežni z dvorišča. Ko sta ga ujela, sta nsšla v njegovem žepu ukraden denar ter ga izročila stražniku. De- ček je izjavil, ćd se piše Rudolt Š. in da je izvršil tatvino z nekim Franom P., ki ga je spoznal na Sušaku in ki ga je tudi nagovoril k tatvini Mladoletni tat je nadalje priznal okoli 10 večjih in manjših tatvin v Zagrebu. S Sušaka so pa sporočili zagrebški policiji, da je Rudolf potepuh, k: je že na Sušaku izvrši! več tatvin. Za Francom F. je izdana tiralica. — Zločinec ugrabil dekleta. Mehmed Biltić iz Lubarde je bil obsojen na 5 let težke ječe. ki jo je odsedel in se nedavno vrnil domov iz kaznilnice v Zenici. Ker še ni b'l oženjen, se je začel ozirati po dekletih, da bi si izbral ženo. Zaljubil se je v lS!etno Fatimo Nanič, ki ga pa ni marala zaradi njegove preteklosti. Zato Je sklenil ugrabiti jo ter jo odpeljati na svoj dom. Nekega dne je Fatima obiska1! so-rednico v bližnji vasi. Baltič se je z bratom Osmanom skril v zasedo ob poti in čakal dekleta, ki se je pro:i večeru vračala domov s stricem Jakobom Livakovi-čem. Baltič je skočil iz zasede in povabil Fatimo, Livakovič jo je pa branil. Baltič je potegnil iz žepa samokres in ustrelil na Livakovića, ki je imel seboj sekiro in z njo začel udrihati po napadalcu. Oba sta dobila težke poškodbe in sta morala v bolnico. Osman je med tem odvede! Fatimo v Mehmedovo hišo. k'Cr so jo našli orožniki in jo osvobodili. — Poln želode*, neredna vrenia v debelem črevesu, odebelost jeter, zastajanje žo! ča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utriparre odpravi naravna ^Franz-Josefo-va« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki mora: o mnogo sedeti, z »Franz-Joseovo« vodo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerifah in speč. trgovinah. 1-L — Legitimacije za znižano vožnjo ter brezplačni vizum za velesejem na Dunaju in v Pragi se dobe pri «Putniku«. Ljubljana. Dunajska cesta 1, palača Kreditne banke. \*6*n GRADSKA LEKARNA, Kamenita ul. 11. Prosim, pošljite mi s povzetjem 2 *Reu« matisav, od katerega je gosp. Petrovič v kratkem času ozdravel. Sikola Mrdjenović, Staza. Iz Ljubljane —!j Glavni odbor «Rdečega križa* za siromašne ljubljanske rodbine. Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križ^» je prejel preko oblastnega odbora od glavnega odbora Rdečega kriza- v Beogradu 15.0<«0 Din. da jih razdeli nred siromašne ljubljanske rodbine, ki imajo večie Število otrok. Krajevni odbor bo po priporočilih iu prošnjah, ki jih je prejel od siromašnih rodbin, razdelil to podporo jutri ob 7 zvečer v šentjakobski šoli v pritlični sob: št. 3. —U Prveza popoldanske k a vlaka, ki ;e odhajal iz Ljubljane po 13 uri na Dolanj-sko - občinstvo silno pogreša. Šolska mla. dina, ki se je prej vozila domov s prvim vlakom, mora čakati zdaj po raznih hišah drugega vlaka, kar je v škcd!o otrokom in .-taršem. Naj bi se že kmalu uvedel redni železniški promet tudi na dolenjski železnici! —U V prid zgradbe Postnega doma v Ljubljani. Te dni se postavi v vestibi'u ljubljanske glavne pošte kiosk, kjer se bodo prodajale znamke, kolki, tobak, dopisnice, razglednice itd. Da pride poštna organizacija čim prej do potrebnega kapitala za zgradbo društvenega doma. je prosila poštno upravo dovoljenja za postavitev kioska. Cisti dobiček od prodanih poštnih vrednotic bo kolikor toliko le pripomogel k zgradbi Poštnega doma. —1j Naši izseljenci In Ljubljana. Zadnje mesece je opažati značilno dejstvo, da število naših izseljencev, ki n\\ odprem-liajo razne parobrodne družbe iz Ljubljane, zelo pada- in da se vrši koncentracija vseh izseljencev iz Slovenije v Zagrebu, kamor je v zadnjih dveh mesecih večji naval slovenskih izselieneev, kakor preišnja leta. V Zagreb potujejo celo izseljenci iz obmejnih kraiev. ka!cor iz logaškega, kočevskega in črnomaljskega okraja. Izseljevanje v Kanado ie zadn;e čase reducirano na minimum, živahnejše je pa ?e vedno izseljevanje v Argentino. Meseca januarja je bilo z liubljanskaga glavnega kolodvora odpravljenih 29 izseljencev, *ned temi 3 v Argentino, ostali so bili po večini povratniki. Februarja je bilo z glavnega kolodvora odpravljenih 35 izseljencev, od teh 10 v Argentino. Izseljevanje v Kanado je deloma ponehak). —I) Ljubljanski trf. Druga leta oh tem času je bil ljubljanski živilski trg že dobro založen z solato vseh vrst, letos se pa dobi samo endivja in še ta redko. Kriva je izredno ostra zima. Z drugimi potrebščinami je trg dobro založen in tudi jajc ne primanjkuje. —U Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja kotlov dne 6., 7. in 8. marca 1929 zaprta. —!j Rok oko-popoldne Atene. 10. t. m. v Unionu. Okultnim potom bo stopil med na« kavalir iz dobe rokokoja. Godala bodo zadrhtela, ljubki amoreti poživljali oder, vrstili se menueti, ishrane glasbene točke, pevski dueti in kolormturne piece, plesale eravote, razvijale se pestre iive slike po francoskih in angleških slikarjih, vse kot kontrast eksotienemu ritmu modernega jama ob zaključku sunake aezone. — Poživimo v naši družabnosti smisel za komorno glasbo, petje in umetnost — Prijavnice izdaja dnevno pisarna Atene. Duna^ka cesta la V od 10. do 12. ure. 167/n V zakonu. — Nesraronež, in ti si upaš trditi, da si bil do dveh pri prijatelju Čebu-laifu? Saj sem bila ba§ jaz takrat pri nJem! prekipevajoča razposajenost na veselih in razkošnih zabavah, kjer je ženska lepora se veliko bolj mikavna. Seveaa ne sme biti barvilo za ustnice in šminka, ki polti samo Skoduk, pač pa naravna lepota, katere očarujoča mikavnost ic posledica nefovanja z Elida. Blida dnevna krema se v kožo popolnoma v^rka in da polti Čudovito, aia- bastru podobno, svef o barvo ter se ne sveri. Prepreči raskavost in neJepo rdečico kože. Elida puder za dopolnilo toakte, k ncien kot dih, diskretno in vendar dovolj močno parfimiran. Nepogrešljiv za karmonično pojavo dame. Hvečer preden se gre k počitku naj se uporablja Elida nočno kremo zm čiščenje in prebranicvanje kože. Najsigurnejše sredstvo, da se zjutraj zbudite lepi NEGOVANJE KOZE Z ELIDA Iz Celja —c l mrli ?« t Olju. Dne J. t. m. Alojzij Cvetko, dietni siu trgovca iz, Celjn, na Brvg-u pri Celju Neža Batič. t>7lf*tna sh karjeva žena. v metni uboiniri na Slrmi-ikoveni tryu pa G61etna Katarina Belina. Dne 3. t. m. ;e umrl v tukajšnji javni bolnici 431etni Jožef Drame, posestnikov *in \l Roginske sjoree pri Šmarju. —c Skrlatinka v sj»rujeeraj^ki-m okraju. Pred dnevi je pričela rar^jjtti nied otroci v »»ornjegra iskani okraju epidemija ^krla-huke. ki išče svo"e mlade žrtve predvsem v hribovitih krajih, dočim >e doline zaenkrat še ogiba. V tukajšnjo javno bolntro ro pripeljali z avtomobilom Dri. lligijen-skeira zavoda iz Ljubljano 10 ni škrlatinki obolelih olrok iz občine Lubno, J otroka pa iz obeine Rf^ica ob Savinji. V občini £t. Jur ob Taboru ie izbruhnila epio rezervirali \stopnice za ome-ojeni predstavi, da jih dvignejo oajpozne.e ^o četrtka 7. t. m. zvečer, ker se bodo sicer vstopnice prodale drugim interesentom. Na razpolago je ie dovolj ložu i h sedežev, ki se dobe v predprodaji v knjigarni (iončar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. —c Irgubljeno in najdeno. V petek .»e izgubil posestnik Simon Kompos iz Dobrne pri Celju med vožnjo v Vojnik z avto-busove strehe usnjat kovček z vsebino \eč ženskih oblek in perila, zlato verižico in obrtnim listom v skupni vrednosti 4 do 500O Din. — Pred Mestnim kinom je bila najdena uenjata kožuhovinasta rokavica, ki je bila oddana na polici i- __c Va*ka idila sredi t elja. V nedeljo popoldne se je odigTal v Aleksandrovi ubei prav niičen prizor. Iz neke gostilne aa Glavnem trgu sta bila na zahtevo gostov in gostilniškega osobja vržena okrog lt>. ure na cesto močno nasekana gosta Gustelj in Polde, obrtniška pomočnika iz celjske okolice, ker sta nadlegovala coste. Ko .-ta se naenkrat znašla na toplem solncu, »ta ae silno razburila in pričela pozivati ves svet na junaški mejdan z divjimi kriki: sAuf biks!< Res sta kmalu prihitela k razgrajačema dva stražnika, ki sta huda fanta spravila v zapor, kjer sta *e junaka do včerajšnjega jutra dovolj ohladila, nakar *ta bila izpuščena. Hude zime v starih časih V zadnji številki »Krasne Gazete« Piše znani ruski meteorolog Svjatski o strupenem mrazu, ki je letos pritskal v Evropi, zlasti v severovzhodnem in srednjem delu. Pri tem omenja hude zime tekom zadnjih 100 let in še iz starejših časov. Profesor Vojejkov, ki je proučeval petrograjsko podnebje koncem preteklega stoletja, je ugotovil, da velja v Petrogradu za hudo zimo taka. ko kaže toplomer najmanj 12 dni zaipo-red 20 stopinj pod ničlo. Takih zim je bilo od 1. 1750 do 1*90 ež Julij II. je !. 1505 najel Švicarje za svojo osebno gardo. Hotel jih je imeti 2000, toda v Rim jih je prišlo satno 250. Da so svojemu gospodarju zvesto sJužili, priča njihova junaška smrt pri razdejanju Rima i. 1527, ko so se zabarikadirali v cerkev *v. Petra in so do zadnjega padh. F'Oznejc so sprejemal v papeževe garde samo bvicarje. Zdaj je nastalo vprašanje, ali morejo služiti pri papežu tudi po obnovitvi cerkvene drŽave, ko je postal papež suveren in ko še vedno velja prepoved švicarskega zveznega sveta, da švicarski državljani ne smejo sJužiti v armadah tujih držav. Zdi se pa, da do konvikta ne ho prišlo, ker je malo vct-jetno. da bi kdo trdil, da ie nar>ežeA;» švicarska Karda armadn. Nemci slave svojega bokserja Vsa Nemčija je v ekstazi. \t Amerike se je vrnil sloviti b^ver »^ax SchmeJing, ki je porazil s\ojCga prt,' tivnika Riska in se tako kvalificiral /.a nadaljno borbo proti Sharkevu in morda tudi proti Dempsevu samemu. Schmelingova zmaga je Nemce zelo navdušila in zato ni čuda, da so mu priredili sijajen sprejem. 2 njim sta se pripeljala iz Amerike sloviti filmski igralec Conrad Veidt, ki se je vrnil r filmske prestolice Holywood v domovino, in slavni nemški operni peve^ Sch!usflu<. ki je gostoval z velikim usr>ehom v newyorški Metropolitan orperi. Toda teh dveh navdušeno občinstvo skoro m opaziVo. Da so Nemci tako navdušeno sprejtli Schmeiinga, ni čuda, saj je storil doinovifli v Ameriki prav tako ali pa še večjo uslugo, kot t!ckener s poletom Zeppelina. Mentaliteta Američanov se pai bistveno razlikuje od naše in športni usp#h je vre-Jen več nego vsa propaganda. Tega se Nemci dobro zavedajo in /ato so tako navdušeni za Schmeiinga. O tem se je lahko prepričal tudi Conrad Veidt. Ko je s SchmeHngom rapu-včal parnik. ie bila »brana na ooali ogromna množica, ki je z nepopisnim navdušenjem sprejela Schmelinra. dočim se za Veidta in pevca Schhisnu-sa še zmenila ni. Stran 4. »S L O V F N S K T N A R O D« dne 5. marca 1929. ^tev * 3 Suženj hi Rimljanka Roman« Ne. zdaj je zdrav ko riba. - Zdi se, da mu je Guclijev lek pomagal, — ie dejala Frontina smeje. Preklinjal sem svojo usodo, ko so mi povedali, da ie bila mlada gospa v Campori, pa je nisem mogel videti. Zardel setn pa od radosti, ko sem zvedel, da je vprašala po meni. - Ste cul;? A? V mlado gospo sem bil namreč do ušes zaljubljen, pa naj sem si še tako tajil. Moje srce je neprestano koprnelo po nji. Toda to ni bila grešna strast ne zgolj spolni nagon. V Frontini sem prav za prav oboževal svojo ženo, kateri sem pred bogom in pred ljudmi prisegel večno zvestobo. V nji sem videl podobo svoje žene, ki se mi je smehVala iz groba v vsej svoiii lepoti in mikavnosti. Bila mi ?e žarek uspani? in sreče. Znova po več noči nisem zatisnil oči. Drevje k* strahotno ječalo in šumelo, kakor da ihte nad mrličem pre-Tcae. one staroveske /ene. ki so proti plačilu objokavale mrtve. Saj sem bil tudi jaz samo živi mrtvec. Zdelo se mi je, da sem preoerel okostnjak, ki ga je pustila tu polpretekla doba. Bil sem živa senca pozne dobe. ki šele pride. Čez Jva tedna pa je nastal V mojem življenju važen preokret. Poklicali so me nazaj v Aqumcum, v Fronfnino vilo na bregu Dunava. Tako bom lahko zopet vsak dan videl dražestno bitje. XII. Ljubezen CuSpta Fada. Najraje bi od veselja prepeval in plesal. Kaj me briga, da se pobožni pastir Congrio zgraža nad menoj! — Toda. Vidnare. bodi vendar pameten. — Veselim se samo zato, ker poj-deš tudi ti z menoj v mesto, dragi Coitario. Zopet bova skupaj. Tudi Congra so namreč poklicali v Aquincum. Zaposlen bo v staji, kjer bo stroge! konjem in mezgom. Iz mene so pa napravili casparia. Kot kopališki sluga sem se imenitno obnese!. Vsak dan sem pripravljal kopel lepi Frontini. S pipami sem znal imen't-no manipulirati. Saj tršem bil zaman toliko let na budimpeštanski tehniki. Nekoč se ie pokvaril vodovod in takoj sem ga popravi S tem sem si pridobi! med služinčadk) še večji ugled. — Glej glej. Viduare vendarle ni tako zabit, kakor smo mislili. Kaj vse znq ta kvadski sužeroj! Celo peniculus mi ni delal preglavic Tako nazivajo ljudje starega veka lisičji rep. ki ga rabijo za brisanje prahu Z njim sem moral brisati prah s stebrov, preprog, sten in mizice, v kateri je imela Frontina toaletne potrebščine. Bil sem srečen in zadovoljen. Tudi red« t i sem se bi1 začel. Majbori me je pa veselilo, da sem vsak dai' vdel oboževano Frontino. Ona me pa menda sploh ni opazila. Na pozdrave mi je odgovarjala samo mimogrede. Za njo sem bil pač suženj, senca moškega in nič več. Kot suženj se nisem smel prištevati med ljudi. Včasi sem jo videl v prozorni obleki in vsa kri mi je šinila v glavo, ko sem občudoval njeno krasno telo. Frontina se je tako malo zmenila zame, da me navadno še opazila ni. V njenih očeh sem bil razumna, zanesljiva domača žival in nič več. Tako malo se ie zmenila zame. da se pred menoj še sramovala ni. Kakor se slači dama 20. stoletja vpričo svojega psič-ka ali papige, tako se je slačila ona vpričo mene. In vendar sem bil do ušes zaljubljen v nio. Vsako noč sem imel blazne sanje. Prebledeval sem in srce mi je začelo močno utripati, kadarkoli sem zagledal v kopeli njeno vitko postavo. Včasi me ie obs^a blazna želja, da bi skočil k nji, jo obiel in strastno poljubil ta ponosna, krasna usta. Toda to bi hU moral plačati z glavo. Vedel sem d^bro. kai bi se zgodilo, Če bi se spozabil tako daleč. Privezali bi me k vratom in bičal' tako dolgo, dokler bi ne larjfbitfl. Ali pa b; se seznanil z »lamrnae ardentis«. plesatf bi moral po razbeljenem žeVzu dokler bi ne obležal mrtev. Lahko b* se tudi zgodbo, da bi m** z živimi mačkami in oodzanami zašili v vrečo in vrgli v Dunav. Umreti pa rvisem hotel. Bil sem zaljubljen in s tem je povedano vse. Pogled na Frontino me ie prikopal na življenje. Hrenenel sem po sreči in ljubavni opojnosti. Toda v mlado gospo n;sem bil zaljubljen samo iaz. marveč twti mladi centurio. ki se ie udelež'1 gost;ie. na kateri sem odkril Frnnt'ni svoie srce misleč, da ie mola *ena. Imenoval se je Cusoius Fadus. Bil ie notrvmec onega Cuspia, ki je bil po Ponciiu Pilatu prokurator Judeje. To ie bil zelo bogat in odličen mladenič Edna nie-gova želia je bila dobiti Frontino za ženo. Toda Frontina ni hotela ničesar slišati o tem. Cuspi-us pa je imel močnega zaščitnika v osebi stare gospe. Publia ju ie hotela na vsak način združiti. Stara ie bla trmasta, energična in vztrajna. B;lo je jasno, da bo kljub Frontinmenm odporu svoj cilj prej ali slej dosegla. Pirquetove zasluge za moderno medicino Danes so pokopali na Dunaju učenjaka, } ' ie obogatil moderno medicino z važnim odkritjem — Zakonca Pirquet sta se zastrupila s ciankalijem žicon Kljiab_ vciikernu razmahu moderne tehnike še vedno po pravici občudujemo spomenike neomejene moči vladarjev starega Fgrpta, impozantne piramide, zgrajene ob reki Nil. Pretežna večiaa ljudi si že zdaj predstavna grobnice egipčanskih faraonov kot nekaj. kar se rudi zdaj, ko je človeštvo že tako napredovalo, ne da prekosti. V piramidah vidi tudi moderno človeštvo rezultat ogromnega dela stotisocev sužnjev. Najstarejše piramide so se ohranile v zapadni dolini Nila. Najstarečš'' sta piramidi faraona Snefru. ena pri Dah-Šuru .druga pr; Medirmu. Medumsko Diramido. ki ie visoka 38 metrov in je bila že v starem veku nmnana, ie odkril L 1881 egiptolog Maspero. Najznamenitejša in najiiTTpozantnetša je skupina treh piramid .ki so jih zgradili faraoni četrte cHnastii-e Heops, Hafer in Menkauer Naivečia med n'vgnve rodbine. Poleg tega bo v trii velika knjižnica, znanstveni laboratorij in visoka šola ki bo nameščena v gomili nad9t*-or»i h. Vrh o-iramide bo zgraiena zvezdama, za katero naroči Morgan teleskop. Pritisni deli piramide bodo tvorili nekak splošni rrruzei. kamor pride vse, kar je ustvarilo moderno človeštvo na pobu znanosti- k-nj ževnosti, gospodarstva, ^ehmke itd . Zgodovina se ponavlja. Morgan hoče zgraditi to, kar so pred tisočletji zgradili že faraoni, Nie-sr^va r.:*-anvd:i bo seveda drugačna in služila bo drugi mmamenom. Kar je grad lo pred tisočletji 100.000 sužnjev 30 let, bo zgrajeno s pomočjo moderne tehnike v enem ali dveh letih. In to je glavna razlika med Heopsovo in Morganovo piramido. Milijarder Morgan zgradi ogromno piramido Piramida bo visoka 210 metrov, v nji bo velik muzej in zakladnica Morganove rodbine — Graditi jo začno prihodnje leto Najboljše najtrajoešje, zato 13 najcenejše! /te v soboto smo poročali o tragični smrti slavnega dunajskega učenjaka prof. Klementa Pirqueta in njegove soproge. Oblasti so odredile obdukcijo obeh trupel in izkazalo se je, da sta se zakonca Pirquet zastT*\p:la s ciankalijem. Tudi pisma, ki jih je priložil profesor svoji oporoki in v katerih prosi oblasti, naj njegovega trupla ne ob-doicirajo. pričajo, da sta se zakonca Pirquet zastrupila. Danes popoldne se je vršil pogreb tragično umrlega učenja in njegove soproge. Nesrečna zakonca so pokopali v častni grob na glavne dunajskem pokopal'scu, ki ga 'e dala na raz.oo4ago dunajska občna. V oporoki je Pirquet določil za svojega univerzalnega dediča adoptiranega sina dr. Hansa Pirqueta. Zakonca Pir-auet sta namreč adoptirala leta 1926 mladega doktorja, sina nekega avstrijskega posestnika. Hans Pirquet, doktor državnih ved, se mudi že od novembra lanskega leta na študijskem potovanju v Ameriki, od koder je bil brzojavno pozvan na Dunaj. Dr. Pirquet je bil šef otroške klinike na Dunaju ni učenjak svetovnega slovesa. Njegova tragedija je tem večja ker je dosegel kot učenjak višek svoje življenjske poti in ker ga ie čakala še večja slava. Kot malokater: učenjak ie bil Pirquet že v mladih letih priznan doma in v tujini. Nekaj let po končanih študijah je bil povabljen na ameriško stolico in kmalu nato v Vrarislavo kot nasledn'k znamenitega specialista za otroške bolezni Czerne-ga. V starosti 37 let je postal Šef znamenite dunaiske otroške klinike, ki jo " TI " ' ' ~l *■■!' W Uli i' ur P—— je kot izredno talentiran organizator moderniziral in izpopolnil tako. da slovi sedaj no vsem svetu. Poleg tega m je pridob 1 pri pomožni akciji v Ameriki med svetovno vojno za Dunai toliko zaslug, da je prihajal v rv štev K : bodoči prezident Avstrije. Vse te zasluge so pa bolj lokalnega znača n ceniti jih znajo v polni mer -. Dunaičani. P:rquet pa ni b 1 samo velik dobrotnik Dunaja, marveč kot strokovnjak na pojju moderne medicine tud. človeštva. Njegov u«peh: v rnedi^ so izraženi v dveh geslih: v Pnjuctov reakciji n v pojmu AUergre ki je njen temelj. Pirguet je prvi dokazal. ŠM reagira koža in sluznica človeka, ki ie obolel na kak: nfekcij. zlasti tuberkulozi, na vtelešenjc istega patoge nega činitelja v kožo al s!uzn;co z ol •-nnm lokalnim vnetjem, dočim ostaneta koža in sluznica pri zdravih ,; iieh ne-izipremenjena. Ta nojav se naziva zdi' na Pirquetov predlog splošno ATer in na rrjem sloni Pirqueto\a reak. določena prvotno sam,> za ugutm tuberkuloze zda; pa razš;rena že na številne druge bolezni, kukor na vene-rijo (Lustseuche). razne kožne bolezni itd. Pirquetova reakc^a je neprecenljiv pripomoček v otroški medeni, v katero se da ugotoviti Kochov bac:l tudi tam. ker se kl'Trčno še ne dni dognati prvi znaki tuberkuloze. Pojem Allergije je postal v kratkem neprecenljiv v teoretični in prak* medicini. Pojasnjuje nam neštete pojave iz vede o irm>nizacij n služi nam naravnost kot rdeča nit za spoznavanje raznih zagonetnih patoloških poia-vov. V nove'šem času je posta! neobhodno potreben za d'agnoro razn:h kožnih bolezn'. naduhe itd. Poleg tega nam kaže na medsebojno odv;sno\t povsem raznolik h kl;n:čn h ooiavov. o kateri poprej n;hče ni slutil Pirquetovo odkritje Allergije lahko torej smatramo za klasično in merodajno za vso medicino. P;rquet ie poleg tega nadomeMil dosedanje biološko presojanje hrane z lastn m sistemom, ki ga je nazval nem^vstem. Pnota rmi je namesto ka-lorlie hranilna zmožnost ene*a kubičnega centimetra mleka in nadaljnje merilo višine sedečega otroškega telesa. To oriiginaVno naziranje Je pa še predmet diskusij. Nadalje je dokazal učinek uftravijoliČastih žarkov na obsevano mleko, ki postane s tem zborno lekar-srvo proti rahitis-u. Radodaren mož — Vedino si sanjala o lep. kožuiio-vini, draga ženica. No, in danes sem ti jo končno kupil. — Kaj praviš? Je-li mogoče! Kaj si mi pa kupil: — 1'sico, bobra aH ha;-melina? — Sovražim emitacije. Kupil sem ti pristnega zajca. Siromak. — Pomisli, Aron, ta siromak Jaj-teles ie včeraj umrl. — Kaj? Jajteles da je bil siromak? Komaj ie zavaroval hišo, mu je pogorela, zavaroval se je za slučaj nezgode in zlomil si je roko. prejšnji teden se je zavaroval za slučaj smrti, pa je že umrl. Kdor ima tako srečo, ni siromak. OCaPtNIENJE YT>eh uvoznih ui izvoznih m tranzitnih pošiljk oskrbi hitro skrbno in po najnižji tarili RAJKO TURK. carinski posredi nik, LJUBLJANA Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« oega btasa in vse informacije brezplačno *| 61 Gradb. ur. št. 12 I. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo zidarskih, betonskih in težas*- i det dalje 'esarsinh, ključavničarskih, pleskar^ . a stekiarskih de* ter uddaio železne strešna konstrukcije, podganje keramitneya tlaka ui obV..: r-stćn s tajdnčnirrj piOščanu za napravo uovegi prtiidca D-lporoca ii G FScooM. lekaroai v Ljub tU nI 102/1 Slike za legitimacije i L deluje naiUitreJe totocrat Husua ttbSar. Ljubllaoa. Sv Petra c 25 S9/1 Šiviljo ra clk-cak »Anrta«-stTOi za šivanje ženskih kiobukov. perfektno, sprejmem z^a takoj. Ponudbe z označbo zahtevkov uaj se tako] pošljejo na oaslov: Jelena Sav-kov. rtiodistšnia. Vršac. 427 Plačilno natakarico prvovrstno in kavcije rmožoo, sprejmem Oferte s sliko na naslov: »Velika kavama«, Kočevje 421 Trgovska hiša euonadstnop-na. se proda v sreda-ni trsa Motnik. na oajprometMJ-šem kraju, z gostilniško pravico, trgovskimi lokali, kesrfjisčem in trafiko, po zmerni ceni Eksistenca zas;zwana — Več se izve pri lasfiniku Kogej Tx. m!.. Motraik. Postrežnico snaia*?, zanesliLvo, ap-re-jmem za [x>sipra\ijan>e parketnih s-ob za do-poldajiiske ure. 446 Služkinjo snaino. vas^»5o kn pridno, vajeno samostojne kuhe, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanMb služb na tr^viino Ješe, Skofja LoJta. 445 Kroj. pomočnika za veliko delo sprejme Franc Ruprnk, Doiljni Lojatec 64. 444 Ajdovo moko po 5 Din garantirano pristno od 25 kz naprej razpošilja Pavel Se-dej, uanemi :nlm. Javornik, Qo« rVdovec«M00 I. Stjepušii ZUULMnsti^ uatire, ti«. Itole. pirtitire i nuk p+ trcMCtac n tva^Uzteeto. • Otftikma m partsk^ HMM Cjcaid Iraiko davna zahvala. Podpisana tvrdka je prejela od zavarovalnice „CROAT/A" v ZAGMBU, podružnice v Ljubljani polno odškodnino za škodo, nastalo pri transportu pohištva od Ljubljane do Pirota za račun g. generala Dragana Korais-a, za kar se imenovani družbi javno zahvaljujemo in ta najstarejši domači za\x>d x takomur najtopleje priporočamo. »LEV ANTE« mednarodni špeđdtaJui dražba z u. i LJUBLJANA Kdor oglašuje, ta napreduje! ^odeljute vsakovrstne kredUe eskotntira menice, inkasira fakture ter izvrstne razen deviznih In vnutntti vse v , bančno stroko spadajoče posle - ZADRUŽNA HRANILNICA reg. pos. in gospodarska zadruga m. o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem računu ter jth obrestuje po dogovoru najugodneje »o.i Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterl * vodi poseben Oddelek z j njih prodalo, poieg tega proda tudi srećke Ratne Slete na