192. številka.
Ljubljana, v petek 23. avgusta 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Iahaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman aa avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 ta. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaSa |K)5tnina.— Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBttjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Shod zaupnih mož v Mariboru.
Z mnogim zanimanjem in od nekaterih strani tudi z velikimi nadami pričakovani shod zaupnih mož štajerskih Slovencev se je vršil včeraj. Udeležba je bila velika. Zbralo se je 250 do 300 zaupnikov. Ali — to konstatiramo že sedaj — shod ni imel tistega pomena, kakor se mu je hotel dati, in shod tudi ne bo imel tistega vspeha, katerega se je pričakovalo.
Shod so sklicali slovenski deželni poslanci štajerski, ki so tudi sami izbrali »zaupnike«. Povabljeni so bili pač nekateri člani šmarskega »slovenskega kmetskega društva« in nekateri napredni učitelji, a razume se ob sebi, da so bili sicer povabljeni skoro izključno sami zanesljivi ki-movci prečastite duhovščine, ki je dominirala na shodu, kakor dominira sploh v vsem javnem življenju na Slovenskem Štajerskem. Avzlictemuse jenatem shodu klerikalna ladja že prav močno potapljala in stajo rešila samo dr. Dečko in dr. Rosina.
Iz poslanskih krogov se je prvotno shod zaupnih mož naznanjal kot protest 7.oper nemško nasilno gospodstvo na Štajerskem. Mi tudi čisto nič ne dvomimo, daje bil to prvotni namen shoda, ali shod sam je imel drugačen značaj. Sprejete so bile sicer zoper nemško na-silstvo naperjene resolucije, razni govorniki so sicer ostro bičali postopanje vlade in nemške večine v deželnem zboru, ali strele so vendar v prvi vrsti letele na napredno narodno gibanje mej štajerskimi kmetovalci, na nasprotnike poslanske abstinenčne taktike in na slovensko časopisje, ki si upa svoje mnenje o abstinenci imeti.
Ker se je izvedelo, da se snuje shod zaupnih mož, gojili smo vedno mnenje, da bodo poslanci skušali priti do kacega porazumljenja   s  slovenskimi kmetskimi
LISTEK.
Po Rusiji.
(Popotne črtice.   Spisal G. S.) (Dalje.)
Na Nikolajevem kolodvoru sem sedel na vlak, da me odpelje v Moskvo. Železnica iz Petrograda v Moskvo se je zgradila za Nikolaja I., ki je baje na vprašanje, kod naj pelje proga, vzel ravnilo in potegnil na zemljevidu ravno črto iz Petrograda v Moskvo. V kupeju II. razreda sedel sem prijaznemu gospodu nasproti, s katerim sva začela kmalu živahen razgovor. Omenil je, da ne pozna mnogo inostranskih potovalcev, katere je privabilo v deželo zanimanje za ruske razmere. Zaslužek je privlačna sila. Uslužljivost nasproti inozemcu diči posameznega Rusa, posebno pa ruskega uradnika. Na to sem se spomnil besed nekega Rusa na mestnem uradu v Petrogradu, kjer so izročali inozemcem in domačinom »pasporte« (na Ruskem ga mora imeti vsak domačin), da že čaka štiri ure brezuspešno na svoje dokumente, da bi ga pa uradnik že zdavno zadovoljil, ako bi z njim govoril francoski. Reči je hotel, da »činovnik« tujce očitno protežuje pred domačini. Omenil sem svojemu sopotniku, da ima
društvi, saj mora vsakdo spoznati, da imajo j ta društva veliko prihodnost, in da bodo j razmere na Štajerskem korenito premenile in premenile na bolje. Toda ne. Gospod Robič je z vidnim sovraštvom razglasil organizatorje teh društev kot izdajalce narodnih pravic! Lahko si je misliti, kakšen utis je to naredilo in kakšen bo odgovor na to!
Shod je otvoril deželni poslanec g. dr. Rosina. Kakor znano, je dr. šusteršič svoj čas napadel dr. Rosino na strasten način kot fanatičnega liberalca. Na shodu smo slišali od nekaterih zanesljivih somišljenikov, da velja gosp. dr. Rosina sedaj vobče za klerikalca. Neki duhovnik se je izrazil: Vse smo že pogruntali, kaj so v resnici klerikalci ali liberalci, samo dr. Rosine še nismo pogruntali — vsi pa so bili jedini v tem, da je voda napeljana tako, da dobi g. dr. Rosina vodstvo štajerskih Slovencev v roke.
Shod je torej otvoril g. dr. Rosina, ki je tudi postavil liter vina pred gg. poslance. Vino je bilo seve namenjeno za gg. govornike, a vendar se je delalo mnogo dovtipov . . .
Predsednikom shoda je bil izvoljen deželnega glavarja namestnik, gospod dr. Sernec, podpredsednikom nadžupnik g. Voh iz Konjic.
Predsednik g. dr. Sernec je pozdravil udeležnike shoda in trdil, da se je abstinenca povsod odobravala. Pozneje so se v raznih krajih priredili shodi, na katere se poslanci niso vabili. Ti shodi so se izrekli zoper abstinenco, a to ni bil izraz prave narodne volje. Na teh shodih se je delal razpor, kakršen je na Kranjskem. Na Štajerskem je potrebna sloga.
Shod je potem sklenil izreči mlado-češkemu klubu svoje sožalje na smrti dr. Kaizla, na kar je prišlo na vrsto poročilo poslanca Robiča.
Govornik je v svojih izvajanjih imenoval kmetski stan glavni steber naroda.
rusko plemstvo še mnogo privilegijev, na kar je dejal: »Le na videz, in to je glavna razlika med Rusijo in Avstrijo, da so pri nas privilegiji na papirju in jih v istini ni, pri vas pa, da niso več zakonito utemeljeni, resnično pa eksistujejo; poglejte le, koliko je pri vas ministrov, generalov in drugih visokih uradnikov neplemita-šev.« Zašla sva na socijalno vprašanje in omenil sem velike stavke premogokopov po Češkem, na kar je odgovoril: »Kako dolgo vendar se je vlekel ta spor med delavci in delodajalci, ne da bi vlada posegla vmes; vaša vlada je očividno odvisna od velikih kapitalistov in se ne upa podpirati opravičenih zahtev delavcev. Drugače je pri nas v Rusiji. Ako nastane razprtija, zaukaže naša vlada jedni kakor drugi strani podvreči se njeni, kolikor mogoče za obe strani pravični razsodbi. In ravno tako so zvezane vaši vladi roke proti Židom, ki imajo skoraj ves vaš kapital v rokah, do-čim je naša od Židov popolnoma neodvisna in jim precej prikrajšuje jednake pravice z drugimi državljani. V ruska vseučilišča na pr. se sprejema 10°/0 Židov, in na pravniško fakulteto samo 5%. Državna služba je Židu dostopna še le tri leta po prestopu h kakšni kristjanski konfesiji. Zakon med Židi in pravoslavnimi pa je prepovedan.«
Vozili smo se mimo rodovitnih kra-
Dež. zbor štajerski pa ni imel nikdar srca za slovenskega kmeta in ga povsod prikrajšuje. To kaže tudi nasvetovana pre-memba dež. reda. Govornik je ostro prijemal »Domovino« ker je konstatirala, da se baron Rokitanskv krepko zavzema za nemške kmete, rekši, da Rokitanskega predlog glede dež. reda ne obsega za Spodnji Štajer ničesar. Slovenski poslanci so izstopili iz dež. zbora, ker skrbi ta samo za Nemce, ker nemška večina niti srca nima za najnujnejše gospodarske in kulturne potrebe Slovencev. Govornik je potem silno obširno razpravljal o regulaciji Pesnice, čitaje cele spise iz »Štajerca« in je povedal, da se je vlada pogajala s poslanci zaradi vstopa v dež. zbor, ter da so poslanci zahtevali en milijon kron brezobrestnega posojila za vinogradnike, katerega pogoja pa vlada ni hotela izpolniti. Gosp. Robič je kmetski organizaciji, ki se je na raznih shodih izrekla zoper abstinenco, očital, da je poslancem v hrbet streljala (odločni ugovori) ter udeležnike dotičnih kmetskih shodov imenoval izdajalce slovenskih narodnih pravic, kar je duhovnike tako navdušilo, da so ploskali kakor besni. Izstop iz deželnega zbora je jedini korak, p katerim se da kaj doseči, je rekel gosp. Robič, in potem povedal, da je v ponedeljek govoril z namestnikom grofom Clarvjem, kateri je rekel, da vlada silno želi, naj bi se poslanci vrnili v deželni zbor, g. Robič pa da je to odločno odklonil. Končno je g. Robič še apeliral na slovensko žurnalistiko, naj ne zahteva, da bi poslanci opustili abstinenco.
Posl. dr. Dečko je v obširnem govoru pojasnil razmere v štajerskem deželnem zboru, kako nemška večina zapostavlja slovensko prebivalstvo v gospodarskem in v kulturnem oziru, in kako slovenske poslance insultira. Dokazoval je z navajanjem konkretnih dejstev, da so bili slovenski poslanci opravičeni in primorani,  nastopiti  pot   abstinence, ker
jev. Pa tudi precej tovarn sem videl na tej progi.
Z nekim pobožnim čustvom vstopil sem v staro stolico mogočnih cesarjev, v slavno Moskvo. Kmalu sem se prepričal o resničnosti besed, da ima Petrograd bolj zapadno lice, in da spoznaš pravo rusko življenje šele v starodavni Moskvi.
Slučaj je hotel, da sem dal opravek zobozdravnici. Priznati moram, da se je s svojo nežno roko vedla spretneje kakor zobozdravniki v Avstriji, katerim sem dajal opraviti.
V sredini mesta na visokem holmu, previšujočem vso Moskvo, leži Kremi, v katerem so osredotočeni skoraj vsi spomini na preteklost te stolice. Napotil sem se tja gor in vstopil sem skozi »Nikola-jevska vrata«. Prvi vtisek je nepopisno prijeten. Najboljši opis, najizbornejša slika ti ne moreta vzbuditi približne predstave o veličastnosti Kremla. Moj občutek je bil: kje začeti z ogledovanjem, toliko zname-nitostij nudilo se je mojim očem na prvi pogled. Povspel sem se sprva na »Ivan Velikija t. j. velikanski zvonik, ki je 82 metrov visok, s petimi nadstropji, štiri spodnja so osemvoglata, peto okroglo. Vrh pokriva pozlačena kupola s pozlačenim križem na mestu prejšnjega, katerega so odtrgali Francozi 1. 1812., misleči, da je iz zlata.   Na prvi pogled z visokega
samo z njo se da kaj doseži. Abstinenca govori več nego vsi govori. Kar so doslej štajerski Slovenci dosegli, to so dosegli samo s slogo. Ta sloga se mora ohraniti. Tuji elementi sicer skušajo Svatoplukovo metlo zlomiti, ali avtonomija Spod Šta-jerja se doseže samo s slogo.
Odbornik slovenskega kmetskega društva za šmarski okraj gosp. Jakob Vrečko je imel toliko poguma, da je v preprostih, a moških besedah izrazil svoje mnenje o slovenski politiki na Štajerskem. Izjavil je, da se kmetski stan premalo uvažuje in se izrekel zoper to, da ima duhovščina pri vsaki zadevi odločilni vpliv. Izrekel se je tudi zoper abstinenco. Ljudstvo abstinence sploh ne prenese in to iz gospodarskih ozirov, zdaj pa celo ni ž njo zadovoljno, ker so poslanci v dež. zboru premalo odločno in trdno nastopali. Tedaj, ko so se Slovencem zgodile take krivice, da je dež. zbor iz dež. sredstva dal podpore »Studentenheimu« in »Schul-vereinu«, tedaj bi bili morali poslanci tirati obstrukcijo. Šele če bi s to nič ne bili opravili, naj bi bili izstopili iz dež. zbora. Tako pa niso postopali. Vojak, če je poslan v boj pa vrže puško v koruzo, je begun, in tudi kmetsko ljudstvo ima utis, da se poslani niso upali v pravi boj, ampak so vrgli puško v koruzo. Duhovniki so ves čas tega govora kričali in demonstrirali proti govorniku, dasi so kmetje Vrečkotu živahno pritrjevali.
Gospod dr. B rum en je rekel, da doslej še ni izvedel, zakaj je shod bil sklican. Strinja se sicer načeloma s poslanci, prizna pa tudi, da ima Vrečko prav.
V tem trenotku je bil položaj tak, da bi se lahko potopila poslanska ladja. Rešil jo je dr. Rosina, ki je z diploma-tično spretnostjo odgovarjal na posamezna izvajanja in vcepil udeležnikom mnenje, da bi narodno stvar silno oškodili, če bi se izrekli zoper abstinenco, kajti s tem bi bil uničen upliv poslancev pri vladi in bi vlada ž njimi sploh nič več ne računala.
zvonika sem osupnil. Tako nenavaden, čudovito nenavaden je bil zame pogled preko mesta, ležečega mi pod nogami. Kamor se ti ozre oko, same raznobarvne, rudeče, žolte, zelene strehe, med katerimi mole kvišku velikanske pravoslavno cerkve, značilne, pozlačene kupole; zraven pa posebej stoječi zvoniki-velikani. Ta vtisek bil je tako prijeten, da sem dolgo le občudoval ensemble, ne spustivši se v podrobnosti. Pravijo, da ima »belokamen-naja« Moskva že nekoliko azijatsko lice. Nazvanje »Rome Tatare« je tudi opravičeno; pozneje so me spominjala mesta ob Volgi s tatarskim prebivalstvom na Moskvo. Izmed podrobnostij zanimal sem so najbolj za »Vrabčeve gore«, odkoder je Napoleon prvikrat pogledal na stolico, predno je vstopil vanjo. Na tem mestu, kjer je nekdaj stal zmagovalec vse Evrope, nahaja se dandanes gostilna z verando; razgled odtod ne zaostaje za tem z Ivana Velikega. Smelo lahko trdim, da predstavlja vsako poslopje Kremla zgodovinsko arhitektonično znamenitost.
Začnimo pri »Velikem dvorcu« (Bolšoj dvorec). V posebnem njegovem traktu se nahaja Terem (Teremij dvorec) s celo vrsto malih, nizkih, starinsko-opremljenih sob, večjidel v stanju, kakor so bili ob času smrti carja Teodora (1682). Posebno znamenita v velikem dvoru je
Izvajanja đr. Rosine so odločila. Na predlog gosp. dr. Firbasa so bile sprejete naslednje resolucije:
1. da shod z ozirom na razmere, vladajoče v Gradcu v deželnem zastopu in pri deželni vladi, skrajno protivne slovenskemu narodu, odobrava abstinenco slovenskih deželnih poslancev Štajerskih ter jim prepušča, da tudi v bodoče uravnajo po vsakokratnih razmerah svoje postopanje ;
2. da protestuje proti temu, da porablja deželni zbor deželna sredstva enostranski za gospodarsko in kulturno korist nemških sodeželanov, prikrajšuje pa slovenske sodeželane v gospodarskem oziru ter odreka istim pripomočke za vsak kulturni napredek ;
3. da protestira zoper sklepe, s katerimi se deželni dohodki porabljajo v podpiranje germanizatoričnih ter nemško-nacijonalnih namenov in društev kakor: Sudmark, Schulverein, Studentenheim itd.
4. da protestuje zoper sklep deželnega zbora, vsled katerega se naj že sam na sebi kmetskemu prebivalstvu krivični volilni red za okrajne zastope spremeni tako, da bi se izročila vsa moč meščanskemu življu.
Slovenski zaupniki izjavljajo, da se slovenski narod na Štajerskem ne čuti varnega v svojem obstanku, dokler ne doseže za Spodnje - Štajersko avtonomije v tem, da se administativno loči od nemške Štajerske, da se uvede v deželnem zboru v narodnih zadevah kurijalno zborovanje da se loči deželni šolski svet v dve sekciji — nemško in slovensko — kateri samostojno opravlja te agende slovenskih oziroma nemških šol, da se nadzorstvo slov. šol izroči dež. šol. nadzorniku slov. narodnosti, da se po primerni spremembi deželnega volilnega reda in deželnega reda zagodovi slov. narodu primerno zastopstvo v deželnem zboru in deželnem odboru;
Slovenski zaupniki zahtevajo nadalje, da se osnuje zadostno število slovenskih kmetijskih, meščanskih in drugih strokovnih šol, kakoršnih je nemških na Šta-jerskem v izobilju.
Slovenski zaupniki poživljajo svoje zastopnike, da skušajo z vsemi sredstvi doseči izpolnitev teh narodnih zahtev. Ob enem izjavljajo, da pričakujejo od vsake pravične vlade, da se podpirajo, oziroma izvršijo zgoraj navedene zahteve slov. naroda, — da bode vlada nastavljala na Spodnjem Štajerskem — katero je sedaj domena protežiranih nemških uradnikov — slov. uradnike — ter da ne bode predlagala v sankcijo dež. zakonov, ki žalijo slov. narod, ali so naperjeni proti njegovim interesom ali njegovemu obstanku.
O vseh teh resolucijah se je glasovalo skupno, ne posamično.
Na predlog g. Baš a je bila sprejeta še resolucija,  naj bi se drž. poslanci zje-
Jurijeva dvorana. Stebri in vitki slopovi nosijo strop, nad kapitelji se nahajajo Viktorije s ščiti, na katerih so zaznamovane zmage Rusije in grbi podvrženih pokrajin. Na stenah so vdolbena na mramornih ploščah z zlatimi črkami imena in osnovna leta polkov, odlikovavših se v ruskih vojnah ter imena vseh častnikov, obdarjenih z redom sv. Jurija t. j. z najvišjim ruskim redom za vojaške zasluge.
Najzanimivejši del dvora je zakladnica (Oružejnaja palata). V tej vise viteške oprave starih carjev in bojarov (plemeni-tašev), poleg mnogovrstnega starinskega in novega orožja, pa tudi zastave, ko so bile vzete premaganim sovražnikom. Tako sem našel v jednem kotu celo kopico zastav s svetimi podobami z napisom: .,BcHrepcKin 3HaneHfl B3HTafl m. 1849. ro^y.'" (Zastave 1. 1849 premaganih ogrskih polkov.) Popolnoma jednake s sv. podobami sem videl pozneje v narodnem muzeju v Budimpešti in tudi povedal svojemu ma-djarskemu vodniku po muzeju o ogrskih zastavah v »Orožni palači«, kar nanj oči-vidno ni napravilo najprijetnejšega vtiska. V drugem kotu našel sem kopico poljskih zastav. Prevedeni napis se glasi: Aleksander I. dobrotnik Poljske, podaril je te zastave svoji poljski armadi. Velikodušju odgovorila je izdaja. Hrabra, zvesta ruska armada je vrnila te zastave, vzevši Varšavo in prizanesši ji 24. in 26. avgusta leta 1831.
dinili in zlasti pri proračunu in pri nagodbi z Ogrsko jednotno postopali.
Po kratkem, a živahnem prizoru, v katerem je padla beseda »pesek v oči« in so duhovniki zopet kričali na ves glas, je dr. Sernec zaključil zborovanje, rekši mej drugim »gorje tistim, ki nam mečejo polena pod noge, te moramo zatirati«. Zavzel se je za duhovščino in zopet povedal, da kranjskih razmer na Štajerskem ni treba.
Končno se je sklenila udanostna izjava cesarju in izjava, naj bi mariborski škof kmalu ozdravil.
Temu imamo dostaviti za naš list, da bomo slej kakor prej nasprotniki abstinence.
Naša stranka.
v.
Toliko nerodnosti o pojmovanju gospodarskih prikaznij, kakor na Slovenskem, se pač ne najde nikjer. Že zadolženemu neokretnemu našemu kmetu se odpirajo po zadružnih posojilnicah na stežaj vrata do zadolžitve, in da ložje uhaja na tuje ter doma svoja zemljišča zanemari in pusti, da se naše kmetiško ženstvo vlaču-gari na božjih in druzih potih. In kakšni so otroci teh izseljencev, joj! — Vse mora imeti svojo pripravljalno šolo. Tudi zadružno gospodarjenje. Ta šola je le lepo razvito liberalno, kapitalistično gospodarstvo, ki človeka izvežba v raznih opravkih, ki jih zahteva zadruga in ga dela samo-svestnega človeka. Poštenost se mora prej izgojiti in anafalbetnost mora izginiti. Gospodarstvo mora vsaj v nekaterih krogih biti uspešno, trgovski, tehnični nauki morajo v šoli prevladati, mehanične šole morajo prej svoje delo opraviti, tovornice morajo svoje ljudi vaditi na strogo disciplino v delu, v varčenju, v združevanju. — Če pa o kom, velja o našem kmetu, da je »anticollectivistischer Bauernschadl«. Kmetska zadruga je umrla že v 9. stoletju. Tlačan je bil v duši ranjen človek, ki je le na to gledal, da bi svojega zatiralca goljufal. Naš kmet pridela do tričetrt živil sam, kmetuje ekstenzivno. Konsumne zadruge pa so zanj pogubne. Produktivne zadruge najdejo nema ušesa. In le s tem bi bilo začeti, ako je kaj pametnih rediteljev najti. Ali kaj hočemo s kmetom, ki komaj čaka, da pride na ladijo, ki ga prepelje v tujino! On nima zanimanja za to beračijo doma, ker je obupan. Dajmo mu več kmetijskega sveta, kupujmo grajščine, ki ne morejo živeti, zanj, da se osnujejo kmetske zadruge na njih. V dobro gospodarsko stanje ga postavimo in kmalo bo pametnejši. To je le mogoče, ako kapita-lije pripravimo, ki zamorejo temu namenu služiti.
S tem smo nacrtali svoj položaj. Iz njega se vidi, ali je treba liberalne stranke na Slovenskem, in s tem smo označili njen načrt delovanja. Komaj v prvih razvojih liberalnega gospodarstva smo danes. Stranka je nastala organično iz gospodarskih in modernemu gospodarstvu primernega naziranja. Staro poslopje je še podirati, šuto istega spraviti stran. Stari gospodarski sistem in njega družabno življenje zastopajoči katoliški duhovnik je bil in bo ovira drugim razvojem. Kaj pomaga par z njegovo pomočjo ob mejah dob ljenih volilnih bitk, narod je vendarle dan za dnevom siromašneji. Lačen narod, če-gar najboljše kmetsko možtvo je v tujini, ne onemogoči potujčenja. Slovenski Štajerci dajejo dandanes strašanske kontingente izseljencev in Štajerci imajo vendar mej Slovenci najrodovitnejša tla. Tam je vladala sloga, pa tudi tihota groba. Vsak duševni, gospodarski boj izživlja eneržijo, ki bi drugače spala, stvarja ukaželjnost in ž njo boljšega delavca in gospodarja. Ni res, da polovičarstvo v naukih nič ni vredno. »Neumneži« na gimnazijskih klopeh so dali v trgovini, v praktičnih opravkih že dosti spretnih gospodarjev. Kaj porečete spravaši k temu, da Kranjska, v kateri že več desetletij živo proti popstvu vre, več inteligentnih mož da, kakor —. Na Kranjskem imajo torišče, da se poskušajo duševne moči. Drugod pa se upije: »Živio« in še danes ni nobeno mesto dobljeno. Z liberalnim, odkritosrčnim nastopanjem smo na Kranjskem svoje odtujene meščane domu privabili, in tudi Nemci niso tako ljuti sovražniki, kakor so bili. In ali ste jih videli te narodnjake, naše celibatarje,
kako so se vedli v dozdajnih bojih! Ni vid iti grših strasti, kakor jih razvijajo ti naši duhovniki. Pa so »Kriščevi namestniki«, pa so domoljubi! Pa spravaši, ali vidite, da jim gre za kasto, le za to se človek tako srdito bojuje. Ta kasta pa ni identična z ono ljudstva. Naši duhovniki so členi rimske hierarhije, ne pa narodnjaki. Če bi kateri to biti hotel, ne sme. Na Kranjskem je bilo v času luteranske reformacije glavno ognjišče tega znamenitega gibanja na avst. jugu. Bog dal, da bi tudi mej druzimi Slovenci živel ta duh, kakor se vsaj nekoliko v poslednjih časih kaže na Kranjskem! Bog živi energičnega Slovenca, ki je do vrata sit postal obetanj na srečo v nebesih!
"V LJubljani, 23. avgusta. Francija in Turčija.
Med tem, ko se pariški listi že vesele, da pride ruski car s carico, je do zorel konflikt s Turčijo, in poslanik Con-tans je pretrgal s turško vlado vse diplomatske zveze. Zunanji minister Delcasso je izjavil, da se docela strinja s Constan-som, in oklopne vojne ladije »Charles Martel«, »Bouvet« in Jaureguiberrv« ter križarica »Galilee« so dobile brzojavno povelje, naj se pripravijo, da odplovejo v Dardanele. Nadejati se je, da do vojne ne pride in da turška vlada izprevidi, da se mora udati francoskim opravičenim zahtevam. Kritična afera ima denarno podlago. Dva Francoza sta posodila Turški vladi za železnice 50 milijonov frankov, a ne moreta dobiti denarja nazaj, dasi je minilo že dvoje desetletij. Ali turške blagajnice so prazne; uradniki ne dobivajo vsak mesec svoje plače, turški poslaniki so brez denarja ter zapuščajo svoja mesta da, celo turške ladije so po tujih lukah v denarnih stiskah ter se živi vojaštvo na tujem le od dolgov. Razume se, da turška vlada dolgov ne plačuje, zato tudi Francoza svojih 50 milijonov ne dobita še dolgo, ali pa nikdar. Pred leti so francoski kapitalisti osnovali z velikimi denarnimi žrtvami društvo quaijev in dockov v Carigradu ter napravili v luki velike stavbe in skladišča za trgovske ladije. Ali turška vlada je nakrat onemogočila društvu te stavbe in ta skladišča rabiti, a tudi 50 milijonov frankov noče plačati kot odškodnino. Ker se noče odločiti na nobeno stran, je poslanik Constans nastopil energično in zahteval pri sultanu, da se društvu ustreže tako ali drugače, sicer se diplomatske zveze pretrgajo. Sultan je Constansu vse obljubil, a nato svojo besedo — snedel. Zato je Constans svojo grožnjo uresničil. Razmere so torej na Balkanu nakrat postale kritične, hudourni oblaki se zbirajo in v daljavi grmi. Ali pa pride res do vojne V Turška vlada, ki je radi uspehov v vojni z Grčijo silo prevzetna, si pač stvar še premisli. Mirovni zapisnik.
Poslaniki vlastij so se končno ven-dar-le zjedinili in so po brezkončnih konferencah sestavili mirovni zapisnik z 12 točkami ter ga predložili v podpis pooblaščencem kitajsko vlade. Gotovo bode preteklo še precej časa, da podpišejo Kitajci ta zapisnik definitivno, dotlej pa prav za prav vojna na Kitajskem še ni končana. Glavne točke tega zapisnika so te-Ie: Kitajska plača vlastim 450 milijonov ta«"lov v 39 letih v polletnih obrokih, po-slaniški oddelek mesta v Pekinu se utrdi in so dovoljene straže, fort Taku in drugi forti med Pekinom in morjem se podero, velevlasti zasedejo glavna in najvažnejša mesta med Pekinom in morjem, biti člen boksarskih, tujcem sovražnih društev je prepovedano in se kaznuje s smrtjo, Tsung-li-Yamen se izpremeni v zunanje ministrstvo, končno se izpremeni dvorni cere-monijel pri sprejemu tujih odposlancev. Ako bode treba, se uvoz orožja na Kitajsko prepove docela za dve leti. To so torej točke, sad vojne in dolgoveznih pogajanj.
Vojna v Južni Afriki.
Lista »Daily Mail« in »Daily Express« poročata iznova, da zapusti lord Kitchener Južno Afriko takrat, ko se vrne guverner Milner. To se zgodi okoli 15. septembra. Na Kitchenerjevo mesto stopi Gladstonejev nečak, general Lvttleton. »Daily News« poročajo hkratu, da spočetkom južnoafri-čanskega poletja, t. j. meseca septembra ostavi velik del angleških pešpolkov Južno Afriko ter se vrne na Angleško. Poslej se
omeje Angleži na defenzivo ter ne bodo Burov več preganjali z »letečimi kolonami«, nego branili okupirano ozemlje s takozva-nimi blokhišami, v katere nastanijo tudi črnce. Teh je v Transvaalu okoli 650.000, v Oranju 130.000, v Natalu 460.000 in v Kaplandiji 1,150.000. Angleška vlada hoče oborožiti okoli 60.000 črncev proti Burom. »Daily News« se boje, da bo imelo to grozne posledice, črnci sovražijo Bure in — Angleže! General French je pregnal iz Kaplandije Kruitzingerja, ki je utekel preko reke Oranje s 70 možmi. Drugi se mu pridružijo polagoma. Ustaja v Kaplandiji se širi. Zastopnik Oranja, dr. Henrik Miiller je dobil zanesljivo poročilo, da je zgrabilo 11—12 tisoč naseljencev v Kaplandiji za orožje. Položaj v Kaplandiji je naravnost kritičen. Angleži so konfuzni. Vsa poročila zadržujejo, da se resnica ne izve. Iz Južne Afrike se je vrnil dr. Kari Peters, ki piše, da sta Botha in Devvet preložila svoje operacije v kraje, kjer se doslej vojna ni vršila. Prostora je še dovelj, kamor se morejo Buri umakniti. Razdalje so glavna ovira Angležev. Kitchener je 19. t. m. sporočil, da je bilo od 12. t. m. nadalje 64 Burov ubitih, 20 ranjenih, 248 ujetih, 95 pa se jih je udalo. Razen tega so zaplenili Angleži 267 pušk, 13.700 patron, 127 vozov, 940 konj in 4700 glav živine. Polkovnik Benson je 16. avgusta presenetil bur sko taborišče pri Doornpoortu, dva Bura sta bila ubita in 60 ujetih, med temi stotnika Breitenbach in Devilliers, oče gospe Schalka-Burgerja. Polkovnik Garrat je presenetil pri Honigspruitu bursko taborišče ter ujel 25 Burov, med njimi župana Steyna iz Vredeforta. Južno Thabanchuja operira general Knox proti 250 Burom, ki so blizu VVepenerja. »Standard« poroča, da so burske žene v taboriščih ujetnikov jako bojevite in polne upanja. Prepričane so, da Buri končno gotovo zmagajo. Angleži hočejo farme Burov, ki se nočejo udati, razprodati, da poplačajo stroške, ki jih imajo s taborišči ujetnikov.
Dopisi.
Iz Podrage, 20. avgusta. Gospod Uršič iz Pod brega pri J^t. Vidu preganjal je po izvršenih državnozborskih volitvah napredno-narodne soobčane kar vse vprek s tožbami, ako so mu očitali krivično raz-delbo povodenjskih podpor 1. 1885, katero je v družbi s pokojnim župnikom Toma-žičem kot po povodnji prizadeti takratni župan tako zakrivil, da so hudo prizadeti in znani siromaki prav malo ali ničesar dobili, dočim je on sam — podporo deleči župan! — po lastnem priznanji dobil nad G00 gld., t. j. nad 50«/« od na 1200 gld. cenjene škode, o kateri škodi pa nekdo celo trdi, da ni iznašala niti 200 gld., o čemer se pa mi tukaj ne bomo prepirali.
Dolgih 16 let je g. Uršič molčal in požiral najstrupenejša očitanja, in šele sedaj po smrti župnika Tomažiča začel se je zavedati, da so taka očitanja, ako so neresnična, za prizadeto osebo zelo težke žalitve, ki vpijejo po zadoščenju.
In g. Uršič začel je letos zares toža-riti svoje priproste soobčane, in ves ta nastop napravil je utis, da hoče s tožbami, ki so se iz s rahu pred stroški in kaznijo s poravnavami končale, ustrahovati ljudski glas, ki je božji glas.
Tožil je tudi g. poštarja Kavčiča ml., ki je pa nastopil dokaz resnice. Hkratu zabrusila sta g. Uršiču »Narod« in »Rodoljub« vsa ta očitanja v obraz in ga nara v n o s t p o z v a 1 a, na j tož i tud i nj u, ako ima kaj časti vsebi. Tega gosp. Uršič, kateremu je bilo mej tem srce v hlače zlezlo, noče storiti iz umevnih vzrokov, pač pa je porabil pred naivnimi klerikalci naiven izgovor, da bi mene tožil, ako mu tako očitanjo izrečem. Na to sem jaz v št. 185. »Slov. Naroda« ponovil na las tisto, prav tisto očitanje, zbog katerega on g. Kavčiča toži, misleč, da sem zadel pravo struno.
Iz odprtega pisma, katero je v št. 188. »Slovenec« na me adresoval, posnamem pa, da išče g. Uršič prav kakor pri »Narodu« in »Rodoljubu« izgovorov in poti, po kateri bi se odkri-žal tožbe, katero mi je javno zagrozil, ker si je v svesti, da bi mu taka tožba prinesla samo škodo in sramoto.
Jaz nočem in nimam časa z gosp. Uršičem slepih misij loviti; v svesti sem
si težke obdolžit«*, ki sem jo zoper gosp. Uršiča javno izrekel, in zavedam se, da pomenja ta izjava — ako je neresnična — težko žalitev takratnega župana g. Uršiča, ki me mora tožiti, ako ima le iskro osebne časti v sebi, kar tudi od njega pričakujem, ker sicer se je sam obsodil. In s tem končam svojo polemiko.
Ivan Božič.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. avgusta.
— Osebne vesti. Gospa baronica Heinova je v Mittevvaldu na Koroškem obolela za osepnicami, a se že bolje počuti. — Upokojeni podpolkovnik v Novem mestu, gosp. A. Poli, jc povzdignjen v plemstvo.
— Shod v Čezsoči. V nedeljo popoludne se je vršil v Cezsoči zaupen shod narodno-napredne stranke, na katerem je dr. Turna govoril o klerikalizmu, o stremljenju narodno-napredne stranke, o občinskih rečeh, cestah itd. Shod se je izvršil v najlepšem redu, v čast napredni stranki in v zadovoljnost vrlih naših Cez-sočanov.
— Pogreb deželnega poslanca Aniona Kleina je pokazal, koliko prijateljev je imel blagi pokojnik, ki je bil delaven in navdušen za napredek mesta in dežele. Poleg zastopnikov deželne vlade, deželnega zbora, občinskega sveta in magistrata se je udeležilo pogreba tudi mnogo zastopnikov ljubljanskih tiskaren, potem uradništva in dam. Meščanska godba je igrala žalobne koračnice, pevsko društvo »Slavec« pa je zapelo žalostinki. Pogreb je bil dokaz, da je umrl s Klei-nom vrl zastopnik meščanstva. N. v m. p.!
— Iz Št. Jernejske okolice na Dolenjskem se nam piše: Naše tretjerednice so ta teden vse razgrete. Kaplani in seveda dekan so jim povedali, da pridejo prevzvišeni knez in škof v soboto, sv. Jerneja dan, v Št. Jernej. Navduševali so te ubogo ženice, ali kakor se hoče vzeti, pri nas kruha ne stradamo in
— človek mora s človekom veselje imeti, je že zdavna od meniških časov pri nas tudi vodilo življenja — naj gredo gosp. škofu, ki se iz Novega mesta pripeljejo, nasproti nemara do Gradišča. Velik šun-der mora biti. V soboto 24. t. m. je velik semenj v Št. Jerneju, vrh tega bomo videli procesijo, svetinje vredne 10 kr. — plačane z goldinarji, bandere itd. In nedeljo pridiga — o volitvah. Torej tako nizko je že kranjsko  škofijstvo padlo! —
— Križarska vojska! Št. Jernej leži sredi važnega volilnega okraja. Zenstvo se mora nahujskati, zadnje utočišče za nekaj čas?. Dr. Šusteršič je v hudih stiskah. Še ni dolo:o tega, ko se je uprizarjal velik šun-der s streljanjem in b and eri, ako se je kaka posvetna ekscelenca pripeljala na oglede v kak kmetski kraj, v kako manjše mestece. — Minol je, utihnil je ta šunder. Danes se ne more poročati po teh slav-Ijencih, višjim, da je ljudstvo z vladanjem jako zadovoljno, da je prav ponižno, da stoji špalir s pripognjenimi glavami, da upije do hripavosti: živio! Odklenkalo je. Njega prevzvišenost Anton Bonaventura na agitaciji na Št. Jernejskem semnju! — Najboljši semenj je le-ta za prodajo pra-scev in rejnih prešičev. Iz vse Temence, iz Gorenje Krke bo tudi vse polno sej-marjev. Fettich - Frankheim, Št. Jernejski župnik, jo je dobro pogodil. Škofa ta dan sem. Ali naj vijoletni zavratnik agitira, da se prasci in prašiči lože prodajo? Nedeljo pa navdušen govor v cerkvi, v kateri je nekdaj Primož Trubar srca in um župljanov St. Jernejske fare povzdigoval do jasnih, srečnejših višin — tudi na zemlji. Različna navdušenja! — Tam pred 400 let krep duh dolenjskega rojaka, ki nosi knjigo pouka med ljudstvo, tu gorenjski rojak, ki se peča s svetinjami, 10 kr. vrednimi. Tam novi čas, višje, obširnejše obzorje, tukaj tradicija brižinskih škofov, tradicija tlakarske debe. — Prav blizu, četrt ure, v Pleterjib danes 140 francoskih mnihov, tam pred 400 leti prazna grajščina, prosta, prazna dolinica mnihov; tedaj predmet za izkoriščanje po kmetih, ako ne bi zopet drugi mnih, jezuit se vanj bil vsel, ko je Trubar moral iz dežele. Danes zopet meniška domena. Zgodovinska tla! Rimljani so v tej šentjernejski ravnini bivali, imeli lepo kmetijo.   Doli ob Gorjancih so zasadili
»marno vino«, ki je slovelo in morda Se bo. Ustaje do kosti izglodanih kmetov so v 16. stoletju trikrat v tej ravnini do Save in čez njo imele svoja taborišča. — Škof Anton Bonaventura hoče na teh tleh blagosloviti samostan iz tujine prišlih mnihov, hoče ljudstvo nakuriti, da sledi za praporjem, ki ga nosi on, oziroma dr. Šusteršič! — Nekaj časa se bodo morda še mlaji — redki so že v naši ravnini ter v hribih, — ob prihodih škofov — političnih bojevnikov — stavili, a ne dolgo. Iz Pleteri) se bo zasvetilo, zasvetilo tudi iz premogokopov Vestfalna in iz Amerike. — Vse se enkrat obrabi. Novi časi, novi »serenissimi«. A v bližnji bodočnosti se bodo rakete tudi tukaj žgale v proslavo ljudij, ki bodo kazali ljudstvu pot do produktivnega dela, lepega zadovoljnega družbinskega življenja v dobro, pametno uredovanem gospodarstvu, v katerem ne bo trotov, snedcev, lenuhov, makari tudi kje gori pri Sv. Jeri. Naprej tako, prevzvišenost Anton Bonaventura! Dolgo se ta vaš šunder tudi na Slovenskem ne bo dal uprizarjati. Ljudje postajajo vsaki dan pametnejši. Čim več vašega trušča in šun-dra, tem prej zažari novo doba.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" izleti prihodnjo nedeljo za »Sokolom« v Logatec. Odhod ob 1. uri popoludne. Sestanek pri sočlanu »Komanu« na Rimski cesti št. 24.
— Obrtna zadruga za radovljiški okraj. Spoštovanim obrtnikom se naznani, da so pravila obrtniške zadruge za sodni okraj radovljiški potrjena. Obrtniki se naj za to zadrugo zanimajo, ker bode vsakemu v korist. V svrho posvetovanja o tej zadrugi bo dne 25. avgusta t. 1. na vrtu gostilne gospoda Kosmača v Radovljici sestanek obrtnikov.
— Nesreča. 77 let staro gluhonemo vžitkarico je v Gorenjih Dupljah neznan voznik, ki je bil na potu iz Tržiča v Kranj, povozil in jo tako poškodoval, da je žena v bolnici vsled teh poškodb umrla.
— Izpred sodišča. Resnici na ljubo in ker nečemo nikomur delati krivice, konstatiramo z ozirom na svoje poročilo v št. 135. v katerem je bilo povedana, daje bil g.Vetter v Radovljici obsojen radi žaljenja časti in telesne poškodbe, in na poročilo v št. 188., da se je v tej zadevi včeraj vršila vzklicna obravnava pri kateri je bil g. Vetter popolnoma oproščen. Glede prestopka po § 411 je bil g. Vetter oproščen, ker se je izkazalo, da ni ustrelil dotičnega lovskega tatu v hrbet in da je sploh bil v silobranu. Glede prestopkov radi žaljenja časti pa je bil oproščen, ker se je izkazalo, da sploh ni bilo dejanske podlage za žaljenje časti. To prijavljamo, ker se nam je zatrdilo, da gosp. Vetter ni v nikaki zvezi z zadnjimi dopisi v »(Irazer Tages-post« in v »(irazer Tagblattu«.
— Zopet velika nesreča s petrolejem. Kuharica davčnega kontrolorja v Ajdovščini je hotela v ponedeljek zvečer ob 6. uri napraviti ogenj, da skuha večerjo. Oblila je drva s petrolejem ter prižgala ogenj. Plamen se hitro vname in pride v dotiko s petrolejem v steklenici, ki je eksplodirala. Kuharica je hotela v naglici pogasiti ogenj ter vrgla nanj škaf vode, ali v tem hipu jo je objel plamen in obžgal. V njeni bližini sta se igrala tačas dva otroka g. kontrolorja, in jednega, triletnega dečka, je tudi objel plamen ter ga nevarno ožgal. Bližnji, ki so prihiteli, so le z veliko težavo pogasili ogenj ter potegnili kuharico in dečka iz njega. Kuharica, ki je mlada vdova, doma iz Viži-nade v Istri, je vsled groznih opeklin drugo jutro ob 4. uri umrla. Zapustila je troje nedoraslih sirot. Deček pa je umrl v naslednji noči. Gospa soproga kontro-lorjeva je vsled strahu in prijetih opeklin pri gašenju ter že od prej kritičnega telesnega stanja v nevarnem položaju.
— „Societa Ginnastica". Ni še posebno dolgo tega, kar je tržaško na-mestništvo razpustilo iredentovsko telovadno društvo »Unione Ginnastica«, v Trstu zaradi političnih agitacij. Člani tega društva so koj po razpustu sklenili ustanoviti drugo popolnoma jednako društvo »Societa Ginnastica« a vlada jim tega ni dovolila.
— Izlet v Devin. V nedeljo dne 25. t. m. napravi »Tržaški Sokol« izlet v Devin,  katerega izleta  se udeleži tudi
»Goriški Sokol«. Slavnost obeta biti zanimiva in m pričakuje obilne udeležbe.
— „Ljubljanska meščanska godba1' priredi v soboto koncert na vrtu »Narodnega doma«, ako bi bilo vreme neugodno, pa v »Areni«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — V nedeljo dopoludne je na Hafnerjevem vrtu ob pol 11. do pol 12. ure zajutrkni koncert. Vstopnina prosta. Prostovoljni doneski v nabavo uniforme godcem se hvaležno sprejemajo. Promenadni koncert odpade vsled tega, ker so nekateri godci odšli k orožnim vajam.
— Koncert meščanske godbe je privabil včeraj prav mnogobrojno in izbrano občinstvo na prostorni Hafnerjev vrt, najboljši dokaz, da se koncerti meščanske godbe v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva postali prav priljubljeni. Godba je včeraj svirala na lok in se odlikovala pod vodstvom g. kapelnika B en iš k a posebno z lepo umirjeno diskretnostjo izvajanja posameznih točk. Blagodejno je uplivalo, da so se posebno trobila lepo podrejala celoti, da se ni čulo tisto nadležno naprej siljenje močnejših trobil, ki so poprej časih bila le na kvar splošnemu harmoničnemu vtisku. Včeraj sta nam posebno ugajala krilni rog in eufonij, katera sta svirala svoje točke s prav elegantno linostjo. Vse točke so zbujale glasno pohvalo.
— Ponesrečil je danes popoludne pri razkladanju vreč z voza g. Vekoslav Dolničar, trgovec z moko na sv. Martina cesti št. 14.
' Prostovoljni davkoplačevalci. Taki so: 1. loteristi, ki plačajo na leto 15 milijonov davka — iz neumnosti; 2. kadilci, katerih davek znaša na leto okroglih 100 milijonov in 3. pivci, kojih indirektni davek špirita je jednak prejšnjemu. Te davke dobiva c. kr. erar popolnoma prostovoljno, ne da bi potreboval k iztirjavanju kakega eksekutorja.
* Cesar Viljem II. — nežen sin. V »Cri de Pariz« objavlja neki nemški poročevalec sledeče iz zasebnega življenja nemškega cesarja: Ko je cesar izvedel o smrti svoje matere, ni bil nič kaj vznemirjen. Ravno je kvartal in šele po končani igri je dal potrebna naročila. Pogled na njegovo mater mu je bil neprestano očitanje za njegovo surovo vedenje leta 1888. ob smrti Friderikovi. Svojo mater je zelo nerad obiskaval, zlasti pa nikdar ni stopil z veseljem v zasebno njeno sobo, kjer je stala zmiraj še ona miza, na katero je udaril s palico ob času, ko je bil njegov oče na smrtni postelji. Viljem je hotel takrat s silo vdreti v sobo bolnega očeta, da ta podpiše odpoved vladanja, katero sta takrat skrpucala še z zvitim Bismarckom. To surovo vedenje je preprečila le zdaj mrtva Viljemova mati, ker mu je zabranila vstop v bolnikovo sobo. Viljem je vzdignil palico na svojo mater — in mati se je le k sreči izognila brutalnemu udarcu. Palica je treščila ob mizo ter jo razbila. Cesarica pa je shranila to mizico v spomin sinovega ravnanja. Pred svojo smrtjo je tudi odposlala na Angleško vsa zaupna pisma Friderika III. Ta so baje zelo kompromi-tujoča za Bismarcka in Viljema II. Cesar jih je vedno iskal, in komaj je njegova mati zatisnila oči, so že brskali njegovi uradniki po vseh kotih, da bi izvohali, kar bi bilo znabiti sramotilno za njihovega cesarja. Torej še v zadnjih trenutkih rogal se je nemški cesar spominu svoje plemenite matere.
* Moška lepota v Berolinu. Nedavno je konkuriralo v Berolinu 40 možkih za prvomestništvo lepote. V ta namen se je sešla jury, v kateri je bil slikar, kipar, direktor fiziologičnega zavoda berolinske univerze in še par dru-zih profesorjev. Gledala pa ni ta jury toliko na lepoto obraza, kot na lepo ter proporcionalno vzraslo telo. Odvrgla je popolnoma 33 konkurentov; izmej ostalih pa so dobili le trije nagrado.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 23. avgusta. Mej vlado in Cehi se je doseglo porazumljenje glede novih volitev za češki deželni zbor. Po tem porazumljenju se razpusti češki
deželni zbor že tekom prihodnjega tedna. Volitve se bodo vršile že v prvi polovici meseca oktobra
Praga 23. avgusta. V mlado-čeških krogih vlada velika nevolja, ker takoimenovano konservativno vele-posestvo ni k pogrebu dra Kaizla poslalo nobenega zastopnika.
Lvov 23 avgusta Kanonik Mar-dyrosiewicz, ki je kot ravnatelj tukajšnje katoliške zastavljalnice po-neveril več kakor četrt milijona kron, je obsojen na osem mesecev v ječo. Drž. pravdnik se je pritožil, češ, da je kazen prenizka.
Pariz 23 avgusta. „Tempsa pravi, da se pretrga diplomat:čna zveza mej Francijo in Turčijo šele potem oficijelno, ako vstraja sultan na svojem stališču. Turški poslanik, ki je iz Pariza odsoten, je dobil obvestilo, naj se ne vrne na svoje mesto, dokler ni cela zadeva poravnana. Za sedaj pravi imenovani ofi-ciozni list, vlada še ne misli uprizoriti pomorske demonstracije zoper Turčijo.
Pariz 23. avgusta. Zopet so nekateri generalni soveti sklenili izjave, s katerimi pozdravljajo napovedani obisk ruskega carja na Francoskem. Revija bo v Rouenu.
Berolin 23. avgusta. Ruski car je definitivno sprejel povabilo nemškega cesarja in se udeleži vojaških vaj v Gdansku.
Bruselj 23. avgusta. „Indepen-dence Belge" javlja iz Kodanja, da so ondotni dvorni krogi dobili obvestila, da bo ruski car na sestanku z nemškim cesarjem skušal pridobiti Nemčijo za intervencijo v prid Burom.
Narodno gospodarstvo.
Obrt in trgovina z žeblji in železnimi izdelki v Kropi in Kamni Gorici.
Spisal nadučitelj Jo s. KoroSec. (Dalje.)
Kredit je tako dragocena stvar, da danes brez kredita nobeden trgovec kup-čevati ne more; zato je pa tudi glavna skrb vsakega kroparsko - kamnogoriškega trgovca, da si ohrani kredit. Žebljarska obrt in trgovina brez kredita danes takoj zastane.
Fužine in boljcen so podrti in stoje. Železo kupujejo vsled tega današnje dni trgovci pri »Kranjski obrtni družbi na Savi«, ali pa pri tvrdki »Miihlbacher »& Nachfolger« v Borovljah na Koroškem, nekaj tudi od kneza Sch\varzenberga na Štajerskem in v Železnikih od Globočnikov. Trgovci imajo le malo kredita, razun nekaj večih tvrdk. Tu se očitno pokaže potreba zadruge. V družbi je moč. Spoznavši, da si je treba pomagati, ustanovili so v Kropi leta 1895. »Prvo zadrugo za žeb-ljarske in druge železne izdelke. Največ zaslug, da se je uresničila ta ideja, ima g. cesarski svetnik Ivan Murnik, -J- dr. Supan in domači župnik Hoenigmann. Vsak trgovec je dal nekaj tisočakov, in tako so pridobili precej kredita in si tudi lahko naročili skupaj več vagonov železa in v delo vzeli več delavcev kovačev.
Mrtvega kapitala, ali bolje rečeno, doma spravljenega denarja kroparski in kamnogoriški trgovec navadno nima. Vse svoje novce ima založene v kupčiji, in pogostokrat se marsikateri vsled izplačil delavcem sobote bolj boji, ko kmet eksekutorja, ker ni še dobil od trgovcev nakazanega denarja. V zvezi so s poštno hranilnico avstrijska pa tudi z ogrsko. Da so tudi z bankami v zvezi, mi ni potreba šele omeniti, ker te poravnajo razne tu-in inozemske menjice. Pripovedujejo pa trgovci sami, da na ta način so največ izgubili plačil za žeblje po svetu. Lahko bi še jedno Kropo kupili, toliko so le sedaj živeči trgovci razdali raznim falirancem.
Žebljarija je modi podvržena tako kot krila dražestnih gospic in gospa. Kdor je napredoval z modo, tisti trgovec dobro stoji, kdor pa ni vedel, kakšno blago pojema, katerega se vedno manj proda, moral se je sam uničiti. Še sedaj imajo razni trgovci za tisoče kron nerabnega blaga, katero ni več vredno, kot rena. Pred 15 leti so v Kropi kovali skoraj same konjake, danes lahko jeden kovač vse na-kuje. Jedino za turške konjake, imenovane »kamelarje«, dobe večja naročila.
(Da|je prih.)
Darila.
Družbi sv. Cirila In Matoda so od 1. do 20. avgusta poslali prispevkov p. n. gospoda in druStva: UpravniBtvo „Slov. Naroda" 254 06 K, notar Mih. JezovSek na Vranskem ob izleta Za« gorskega Sokola na Vransko nabranih 13 K, župnik Iv. Sakaer v HotedrSici B K, dr. R. PipuB v Mariboru pri SkrbinSkovem večeru bralnega in pevskega društva .Maribor" nabranih 11*38 K, na novi masi g. Ign. Zaplotnika v Letenicah gospice : obe Golobov i in Rozmanova pri svatih nabrale 6008 K, tovarnar Iv. JebaCin ob blagoslovljenju nove tovarne 400 K, akademiki pri veselici v Dobu nabranih B3"63 K (po „Slov. Narodu"), župnik P. Bohinjec v Horjulu 10 K, župnik V. Aljančič na Dobravi pri Kropi, ker se radi bolezni ni mogel udeležiti vel. skupščine v Mariboru 10 K, cand. iur. Avg. KolBek v Konjicah pri koncertu konjiškega pevskega društva nabranih 60 K, abit. Janko Pretnar dohodek dijaške veselice na Jesenicah 120 K, Litijsko-5martin8ko pevsko društvo dohodek koncerta v Trebnjem 60 K (po „Slov. Narodu"); podružnice: v Žužemberku ob ob-hodnici svetnika J. Struclja nabranih 1350 K, za sodni okraj Brdo 105 K, v Ljutomeru 16 K, moška v Trnovem pri D. Bistrici 41 K, na Greti pri Trstu 300 K, ženska v Logatcu Četrto pokrovi-teljnino 200 K (zastopnica gdč. M. Tollazzi), v Selcih (Gorenjsko) 32 30 K, moSka v Škofji Loki 9360 K, novoustanovljena ženska za Št. Lorenc nad Mariborom in okolico pokroviteljnino 200 K, ženska v Ribnici pokroviteljnino 200 K (zastop. niča gospa Alb. Višnikar), moška v Kranju 102 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila In Metoda.
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje antiseptična
Melnsina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po pošti razpošilja se vsak .'dan dvakrat.
Jedina zaloga (28—34)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta Štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. avgusta: Anton KoviC, zidarjev sin. 5 mes., sv. Petra cesta St. 39, vnetje trebušne mrene. — Marija Umek, agentova hči, 2 mes.. Konjušne ulice št. 13, Črevesni katar.
Dne 18. avgusta: Ivan Hvala, sprevodnikov sin, 21, leta, BohoriCeve ulice, škarlatica.
Dne 19. avgusta: Anton Klein, tiskarnar in posestnik, 72 let, Špitalske ulice št. 5, otrpnjenje srca. — Ivan Mam, delavCev sin, 3 mes., Črna vas št. 21, Črevesni katar.
V hiralnici:
Dne 18. avgusta: Lovro KolniCar, Čuvaj, 48 let, vnetje možgan.
V deželni bolnici:
Dne 17. avgusta: Marija Černivc, dninarica, 74 let, prisad. — Josip Mikec, paznik, 59 let, črevobol. — Terezija Žlebnik, dninarica, 65 let, srCna hiba.
Dne 19. avgusta: Ivana Hvala, sprevodni-kova hCi, 6 let, škarlatica.
Meteorologično poročilo.
Viilna nad morjem 806'S m. Srednji sraćnl Uak 786-0 mm
g > <
Štanjel g P Cas opa-; baro- g,> zovanja metra  g g
|v mm. ^ rs
Vet rovi
Nebo
I!
22 23
9. zveCer
7. zjutraj 2. popol.
740 4    157 si. jvzhod jasno
7419 740 5
10 4 si. jzahod megla ! 23 7 si. jjzah. i jasno
Srednja vCerajšnja temperatura 17-6°, nor-male: 182°.
Dunajska borza
dne 23. avgusta 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98!90
Skupni državni dolg v srebru .... 9880
Avstrijska zlata renta....... 118 80
Avstrijska kronska renta 4°/0  .... 95* 65
Ogrska zlata renta 4°/0 ....... 118 50
Ogrska kronska ronta 4*70 ..... 93 05 Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1672 —
Kreditne delnice   . ....... 633 59
London vista.......... 239 37
Nemški državni bankovci za 100 mark . 117'12
20 mark .   . ....... 2344
20 frankov...... .  ,  .      . 19 02
Italijanski bankovci........ 9110
C. kr. cekini...........1132
Zahtevajte
Brinovec
Frana Cvek-a v Kamniku.
(1680-8)
Zahvala.
Povodom neizrecno britke izgube našega nepozabnega, dobrega očeta, oziroma brata, tasta in starega očeta, gospoda
Antona Kleina
hišnega in tiskarniškega posestnika, lastnika zlatega zaslužnega križca s krono, deželnega poslanca, podpredsednika trgovinske in obrtne zbornice, ravnatelja ljubljanske mestne hranilnice itd. itd.
nam je došlo od vseh strani toliko dokazov odkritosrčnega in prisrčnega sočutja, da čutimo dolžnost, izreči najiakre-nejšo zahvalo xa to, kakor tudi za mnoge in lepe poklonjene vence in za mnogobrojno in čestilno udeležbo pri pogrebu vsem dragim prijateljem, znancem in korporacijam, posebno pa slav. pevskemu društvu .Slavec" in slav meščanski godbi za ganljive pete žalostinke, oziroma za žalno godbo.
V L j u b 1 j a n i, dne" 22. avgusta 1901.
(1808)
Globoko žalujoča rodbina Klein.
3 lovski psi
mladi, istrijanske prve vrste (med njimi dva povsem jednako rujava), se oddajo do I. septembra t. I.
Fister (1803—1)        Podnart, Gorenjsko.
Spreten komi
norimberške in galanterijske stroke in za kranjske izdelke se sprejme za en-gros trgovino.
Ponudbe pod spreten komi št. 1000
upravništvu »Slov. Naroda«. (1792-2)
majhen, mlad, svetlorujav
psiček
(1799)
brez znamke, se Je Izgubil.
Kdor ga najde, blagovoli ga oddati proti nagradi na Poljanski cesti št. 57.
malo rabljeno, močno in z lahkim gonom, proda po nizki ceni (1800—i)
Oroslav Fug-ina v Ljubljani, Koiizej, III. nadstr.
tovarniška zaloga
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje s—
renomiranih
Dur opp-koles
(951-16) in
Waffenrader.
Vino
iz najboljših vinogradov trike gore pri Jf o vem mestu
priporoča
(1671—10)
Josip JVtedved
v Povem mestu, na Dolenjskem.
Cas. kr. avstrijski
državni železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junij« 1901. leta.
Odhod ts IO ubijane jnft, kol. Proga oea
Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeuste&te, Inomost, Monakovo, Ljubno; čet Selztbal v Auauee, Solnogr&d, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Donaj Cez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj oiiobiii vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfesre, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solno^rad, Inomost, 6ea Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno , £ez Selztbal v Soino-grad, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeito Ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 oa zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga Iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjntraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob II. ari 16 m dopoldne osobni vlak b Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Hebhv Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Lanca, Steyra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabfa. — Ob 4. ari 38 m popoludne osobm vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3H m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontaola. Proga lz Novega meata ln Ko6evJa. Osobni vlaki : Ob ti. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob s, ar 89 m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 4b iu zvečer, istotako. OdOod lz LJubljano drž. kol. v Aamnrk. Mešani vlaki: Ob 1. ari iio m zjutraj, ob ... tiri 5 m popoludne, ob S. ari &0 m in ob 10 ari 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeijah in praznikih — Prihod v LJubljano drž kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4i* ni zjutraj, ob 11. ari B m dopoludne, ob 6. ari 1<- m in ob i>. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih (.1393)
Proda se novo, dobro ohranjena
trdo furnirano, politirano. Rabilo se je komaj 4 mesece.
Poizve se v hotelu ..pri avstrijskem cesarju", sobna St. 2. (1756—3}-
Sprejme se s 1. event. 15. oktobrom
trpki sotrudnik
manufakturist pri        (1771—3>
Češnik & Milavec v Ljubljani.
Prednost imajo v Ljubljani službujoči. Absolviran
sprejme se takoj (1791—2}
v pisarni dr. F.Tekavčiča
odvetnika v Ljubljani.
Mlad
trgovski pomočnik
Specerist, kakor tudi
učenec ll797-':
kateri je dovršil ljudsko Solo, se sprejmeta tako> v trgovino mešanega blaga.
Janko Popović v Cerknici.
Popolna oprava
za špecerijsko prodajal&ics
dobro ohranjena, se po ceni odda.
Natančni naslov pove tvrdka (12-15;r.
Edmund Kavčič
7 Ljubljani, Prešernove ulico, nasproti pošte,
otoVO Jggs»*.
eksistenco
nudi zastopstvo plzenske zadružne pivovarne.
G
Prosilci, ki razpolagajo s kapitalom nekaterih tisočev kron, naj se javijo pri dosedanjem zastopniku L. Iw1asaryk-u«
Mizarska zadruga
v Sent Vidu pri Ljubljani
se  priporoča slavnemu   občinstvu v naručitev
raznovrstne
temne in likane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih.
V prav obilno  naročitev se priporoča
•loslp ArKai«
(502—26) naCelnik.
Čudežna
svetilka.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelanaj svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 33
Lekarna
v Ljubljani, Jurčičev trg št, 2
priporoča:
Povsod znane ,.l)un»JMke želodčne
kapljice", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K.
■tali?-putler. priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna škat-ljica 30 h. 1 vejSja škatljica 50 h.
jVIentltol-praMek za znl>«», jako dober in neškodljiv, v plehastih skatljicah a 60 h.
K temu Iflenthol zobna ln ustna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo *anesl|ivo močna, cista, kemična
sodovica in polcalice.
S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko.
Xja»stn.l3c: 33
Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 33
po najnii'. |llt cenah.
Ifan M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni »troji po najnižjih cenah.
Bicikle in v to stroko spadajoča popra-
_vila izvrSuje dobro ln ceno. 33
Wm~ Vnanja naročila se točno izvrše". ~W
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o cenah  brez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških cenah.
Sukneni ostanki
33
različnih vrat za polovico eene.
Vzorce pošilja na zaritevanje poštnine prosto.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
C$+B
KU
S5
27