93. številki).
U UuMloni. v torek, 24. aprila 1906.
XXXIX. leto.
[ihaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter relja po pošti prejeman sa avstro-ogrske deželo aa vse leto 15 K, aa pol leta 13 K, za Setrt leta B K 60 h,   aa en mesee t K 30 h.   Za LJubljano b poSiHanjem na dom sa rse lete
M K. m pol leta 12 K, za četrt leta 6 K. za en mesec 2 K. Kdor hodi sam pouj, plača aa vse leto 29 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K frO h. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Efa naročb« •res istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — ■ Za oznanila se plaČn)e od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če s« tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoli frank o vati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knanovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. —   Upravništvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št. 85.
Jiiođ deželnozborskih uo-IHceu u Kranju.
Impozanten je bil včerajšnji shod kranjskih, deželnozborskih volilcev. Shod je sklical „Meščanski volilni odbor- v Kranju in ga je obiskalo do 150 udeležencev, večinoma me-ščanov, pa tudi precej kmetskih volilcev. Shod se je vršil v P. Ma}TJevi restavraciji in se je odlikoval po navdušenju, ki je tekom celega zborovanja vladalo med vsemi udelež-niki. Klerikalci so sicer nekaj stikali glave pred shodom, a na shod si niso upali in so se lepo poskrili. Najbrž <o se spomnili na zadnji ljudski shod v ^iški.
Shod je otvoril g. Vinko M ajdi č, ki je dejal, da so zadnji dogodki v deželnem zboru napotili meščanski volilni odbor, da povabi deželnega po-^anca g. Cirila Pirca, da poroča o teh dogodkih in o njih vzrokih. Pozdravi vse navzoče in izraža veselje nad veliko udeležbo. Predlaga, da se izvoli predsednikom shoda dr. S tempih ar, kar je bilo z navdušenjem sprejeto.
Predsednikov nagovor.
Pozdravivši vse navzoče je dejal gospod predsednik:
1-i dni pred Veliko nočjo je bila kranjska dežela najbolj zanimiv predmet cele države. Ko smo brali o sklicanju deželnega zbora, smo se čudili vsi. Čudile so se vse stranke, vendar ta iznenađenost od ene stranke ni bila odkritosrčna. Ta stranka, klerikalna namreč, je uganjala komedijo s svojo iznenadenostjo in bila je tako nesramna, da so šli njeni voditelji celo interpelirat ministra. Vladni načrt volilne preosnove, predložen dne 2. aprila deželnemu zboru kranjskemu, je povzročil burne prizore. Ta načrt je političen unikum, ta volilna reforma je kardinalna nesmisel. Brez motivacije, brez statističnih podatkov, brez načela je podala vlada ta volilni načrt, ki je v najostrejšem nasprotju z resolucijo 17. novembra 1V<>5 v kranjskem deželnem zboru. S
tem volilnim načrtom so hoteli vreči meščanstvu vrv okoli vratu (Res je). Meščanstvo bi ne imelo potem nobene besede. Ta nevarnost je k sreči preprečena. Naš meščanski volilni odbor vam hoče dati priložnost, da se izrečete o tem volilnem načrtu. Udeležba kaže, da veste ceniti važnost zadnjega deželnozborskega zasedanja.
Govornik predstavi oblastvenega zastopnika vladnega tajnika gospoda Ekla, imenuje zapisnikarjem gosp. Janka Sajovica in da besedo deželnemu poslancu g. Cirilu Pire u , ki je bnrno aklamiran govoril
o volilni reformi za deželni zbor
približno tako-le:
Čislani gospodje volilci! Politično življenje v Avstriji se giblje v zadnjem Času skoro izključno v znamenju volilne reforme, zlasti pa še pri nas na Kranjskem. Vlada je predložila poslanski zbornici načrt volilne reforme za državni zbor, dne 2. t. m. pa deželnemu zboru načrt volilne preosnove za kranjski deželni zbor. Ker so pri obeh načrtih sodelovali naši klerikalci kot sebični svetovalci, je povsem naravno, da je v obeh slučajih naperjena ost volilnih preosnov proti našim mestom kot trdnjavam narodno - napredne misli na Kranjskem.
Ker je državni poslanec g. dr. Andrej Ferjančič vsled bolezni zadržan, hočem se jaz dotakniti vladnega načrta volilne reforme za državni zbor, v kolikor je to potrebno za ložje ume vanje vladnega načrta volilne reforme za deželni zbor.
28. februarja letos je vlada predložila poslanski zbornici načrt volilne reforme, ki naj bi temeljil na principu splošnosti in enakosti. Vlada je izjavila, da naj bo zbornica pristen odsev narodnih, gospodarskih in kulturnih razmer posameznih narodno -i in dežel. Ta izjava je bila pa le pretveza, da bi vlada lažje ljubkovala svoje ljubljence Nemce in stranke, ki stoje na njeni strani, pri nas torej klerikalce.
Volilni red, zasnovan strogo po načelih enakosti  in  splošnosti  bi mi
Slovenci kot Slovani le pozdravili z največjim veseljem, saj dobimo potem Slovani veliko premoč v državi. No, ta volilni načrt je pa pravo norčevanje iz splošne volilne pravice. 9 milijonov Nemcev dobi 205 mandatov, 15 milijonov Slovanov pa le 25 mandatov več. Štajerski Slovenci naj bi dobili mesto 9 le 6 poslancev, 100.000 koroških Slovencev pa le enega, ki je pa še ta dvomljiv, dočim bi morali dobiti 3 mandate. Vkljub temu se naši klerikalci vnemajo za vladno volilno reformo in so pripravljeni vsak čas glasovati za ta nestvor! <Fej, izdajalci!) Iz zakaj? Zato ker je po njihovem posredovanju pri vladi prišlo do takega načrta. Ti ljudje, ki se tako radi tolčejo na narodni boben, in ki nastopajo, kot da je od njih odvisen obstoj slovenskega naroda, so zdaj pokazali, da zapostavljajo koristi celokupnega naroda svojim strankarskim, nizkotnim nakanam. (Sram jih bodi!) Dočim povsod drugod mesta, trgi in industrijami kraji tvorijo zase mestne volilne okraje, so na Kranjskem na zahtevo klerikalcev vsi taki kraji razen Ljubljane izročeni na milost in nemilost klerikalcem. Tako so prejeli klerikalci za svojo izdajsko barantijo v državnem zboru takoj nekaj judeževih gro-šev na roko, ostala in sicer večja svota se jim je pa izplačala v podobi vladnega načrta volilne reforme za kranjski deželni zbor.
Kakor kaka katastrofa je vznemiril ta načrt prizadete kroge na Kranjskem. Že leta 1901. so klerikalci napeli vse sile, da bi dobili večino v kranjskem deželnem zboru, ž njo pa v roko deželne finance, s katerimi so hoteli krpati svojo ponesrečeno gospodarsko organizacijo (katoliško gimnazijo). Ker se jim to ni posrečilo, začeli so zahtevati preosnovo deželnega in deželnega volilne reda v smislu splošne in enake volilne pravice. To navdušenje in zahtevanje je bil pa le humbug, ker je bilo klerikalcem le na tem, da dobe večino v deželnem zboru in drugega nič.
Slovenska liberalna stranka se je vsekdar potezala za razširjenje volilne
pravice, samo to je zahtevala vedno, da se pravično razdele volilni okraji in se zajamči volilna svoboda (tako mora biti!;, zato je 17. novembra lani v deželnem zboru glasovala za znano resolucijo skupno s klerikalci, ki so smatrali to za svoj imeniten uspeh in si par dni na to nadeli nov pestrobojen „zidan gvantu s „Slovensko ljudsko stranko". A kako zaslužijo to ime'?
Od vlade dne 2. aprila t. 1. predloženi načrt volilne reforme je skr-pucan s klerikalnimi nasveti, zato pa je taka politična lopovščina, kakršna se Še ni zgodila v Avstriji, odkar živimo v ustavni dobi. Velikonočni zvonovi, o katerih je govoril deželni predsednik Schvvarz, bi naj peli pogrebno pesem stranki, ki je bila vsak Čas pripravljena za delo, in oznanje-vali naj bi zmago in mir onim, ki so skozi štiri leta Kradli svojim volilcem denar iz žepa! (Res je to!) Liberal-nim poslancem se je takoj zdelo potrebno, te zvonove prav korenito zavezati in z ragljami nekoliko „strašiti Boga."
Volilna reforma ima namreč namen : 1.) ohraniti, veleposestnikom njih posest in če le mogoče nakloniti Nemcem še kak mandat (Lum-parije!)2.) osigurati klerikalcem brezpogojno večino v deželnem zboru in 3.) ociganiti meščanstvo in delavstvo za kolikor mogoče veliko mandatov in docela obglaviti narodno-napredno stranko. (Škandal!) Vsled tega so se znašli v ljubeznivem objemu klerikalci in Nemci, dasi se je še lansko leto dr. Susteršič z vso lastno mu besnostjo zaganjal v veleposestnike in je bila vsaka najbolj poulična psovka, zabrušena v obraz Nemcem, najljubša beseda. Y znamenju volilne reforme sta se našla bratca in prav gmljivo ju je bilo gledati zunaj na hodniku, ko, kakor poje narodna pesem, „na klopi sta sedela in gledala v nebo" — namreč stari lisjak baron Schvegel zastopnik okostenelega veleposestva in ljudski tribun poosebljene splošne in enake volilne pravice, dr. Ivan Susteršič (drugi kameleon).   In   vlada  je „požegnala
ljubezen to zvestou — čeprav je bil >t konkubinat!
Nemcem se ne more ravno zameriti,   če   se  niso   protivili volilni preosnovi,   ker jim ohranjuje če tudi krivično   posestno   stanje. Falotstvo pa je, da   so se klerikalci pridružili Nemcem in jim pustili njih dosedanjo! ugodno  pozicijo, ki ni v nikakem razmerju s številom Nemcev v deželi.-' To efijaltstvo je treba  pribiti  in to tembolj,  ker je  izšlo  in stranke, ki se je obnašala, kot bi bila  vzela narodnost v zaknp in ki je   slovanskim ( liberalcem očitala leta in leta zvezo* z Nemci  in  jo   še   zdaj   očita, dasi smo imeli le taktičen dogovor glede gledališča, katero so hoteli klerikalci kot eminentno kulturni zavod uničiti. Sicer smo pa imeli v narodnem oziru ne   le   proste   ampak tudi Čiste roke.   |Živio   klici in ploskanje, i   Nemci   in  klerikalci se zdaj drug drugega sramujejo in se opravičujejo,  da  ne  obstoji  med njimi-nobena zveza. Oboji lažejo. Zveza je morala obstojati že pred 2. aprilom t.   L,   sicer   bi ne mogli   tako   skupno   nast o-; p a t i t a d a n.
(t. govornik se[je pečal nato podrobno z volilno reformo. Z novim volilnim.' razredom ne bo pomagano nobenemu sloju, najmanj pa delavstvu, za katerega imajo klerikalci tako dolge gibčne jezike. Tudi kmet ne bo imel nobenega haska od tega volilnega razreda, ker izvoljeni bodo klerikalni sebicneži, ki se menijo le za lastni žep. Vlada je to dobro vedela, vendar ker je klerikalnemu molohu ho-* tela vreči v žrelo meščanstvo, urad-nistvo, trgovstvo in obrtništvo, zato je storila tako, kot je bila želja dr. Susteršič a in njegovih lepili tovarišev.
G. govornik je kritiziral nato § 3 zakonskega načrta za spremembo volilnega reda na Kranjskem in opozarjal na gorostasne krivice, ki jih je zagrešila vlada skupno s klerikalci hoteč enkrat za vselej ubiti meščanstvo in delavstvo in vsako* svobodomiselno gibanje.
Nadaljeval je:
Taka volilna reforma je bila se-
LISTEK.
II hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Dalje.)
Zadovoljen s svojim uspehom se je Sancin dostojanstveno oddaljil, med tem, ko je stara ženica, vsa iz *ebe, bežala v hišo žalosti, kjer je vse prebivalce alarmirala in s svojim poročilom o pogovoru s Sancinom vzbudila občno preplašeuost.
Lavrina postrežnica je bila tako prestrašena in razburjena, da je JO-kaje prihitela k Lavri.
„Kaj se vam je zgodilo? Govorite vendar . .. Mene je že itak strah."
Postrežnica je sicer komaj čakala, da bi mogla povedati, kaj se je zgodilo, ali njena navada je bila, da se je pustila vselej prositi in tej navadi se tudi zdaj ni izneverila.
„Ah . .. nič posebnega ... same
neumnosti . . . ali prestrašila sem se vendar ... že zaradi vas."
Lavra je bila v svoji bolehnosti lahko razdražljiva in ker se je že itak bala Sancina bolj kot smrti, jo je hipoma prevzel strah
„Gotovo si nekaj izvedela o San-cinu . . . morda je bil celo tu . .. Moj Bog, bodi usmiljen . . ."
„če hočete že na vsak način vedeti . .. dobro . . . Sancin se je oglasil," je rekla postrežnica.
Lavra je obupno zakričala m potem od slabosti padla nazaj na posteljo, iz katere se je hotela dvigniti.
„Nic se tako ne bojte, gospodična . . . zdaj se res še ni ničesar bati. Sancin se ne upa v hišo . . . Najbrž ve, da je zastražena. Ali srečal je neko znanko in jo vprašal za
vas.
„Kaj je rekel ?u je dihnila Lavra.
„Kaj naj bi rekel ?u je ponavljala postrežnica in primaknila stol ter se usedla. „Grozil je, kakor imajo pač   moški   navado,   če   se  jim da
slovo."
„A kaj je rekel? Sancin je gro-
zi
il?"
„No . . . govoril je tako, kakor bi vas hotel umoriti.u
Novic se je iz Lavrinih prsi izvil klic bolestnega obupanja in koj nato je bolnica bruhnila kri, da je bita hipoma vsa postelja okrvavljena.
Sele zdaj je prišla postrežnica na misel, da bi bila morala molčati. Poslala je hitro po zdravnika in po Marka, v tem pa pomagala Lavri, kakor je vedela in znala, mehanično in brez sočutja, kakor pač delajo posli.
Zdravnik je kmalu prišel, zapisal neka zdravila in potem odšel mrmraje, da je j etičnim ljudem itak težko pomagati in da zna vsako novo razburjenje povzročiti smrt.
Marka je zdravnikovo pojasnilo toliko bolj potrlo, ker je Lavro popadla mrzlica. V tem stanju je reva trpela strašne bolečine. Neprestano je kričala, neprestano se borila s Sancinom, vedno je imela fantazije, da jo hoče Sancin umoriti.
Šele naslednjega dne se ji je obrnilo na bolje. Mrzlica je ponehala in Lavra je proti večeru zaspala.
Oster žvižg jo je vzbudil iz sanj. Planila je pokonci.
„Marko — pred hišo je Sancin."
V istini je bil Sancin šel mimo hiše in zažvižgal, kakor v prejšnjih dneh, kadar ni imel hišnega ključa pri sebi.
S tem žvižgom je hotel opozoriti svojo žrtev, da je na straži, da ni pozabil na svojo grožnjo in da hoče izvesti svoje maščevanje.
Zopet je Lavro prevzel strah. Zaman seje Marko trudil, da bi jo pomiril. Lavra ga niti slišala ni. Marko se je rotil, da mora Sancina ugonobiti, ali ni vedel, kako bi to storil.
Sancin se je zdaj po dnevi zdaj ponoči prikazal pred hišo, je dvakrat ali trikrat zažvižgal in potem hitro odšel, dobro vedoč, kak blazen strah so njegova znemenja obudila v Lavri. Izvedel je bil, da je Lavra nervozna, da jo je bolezen do skrajnosti oslabila, da trepeta, če se nanj le spomni, in zato jo je trpinčil s svojimi žvižgi, hoteč jo tako polagoma usmrtiti. In smejal se je satansko zadovoljno, če je pomislil, da pride trenotek, ko bo Lavra iz strahu pred njim izdihnila,
njemu pa ne bo moglo nobeno sodišče priti do živega.
To je trajalo več dni zapored — potem pa se Sancin dva dni ni oglasil.
Marka in Lavro je prevzelo veselo upanje, da ga več ne bo. Marko je ves dan prežal pri oknu, če se Sancin prikaže, a ni ga bilo.
Naslednji dan je bil topel in lep in Lavra je želela, da bi jo posadili na stol in primaknil k oknu, da se naužije toplega pomladanskega zraka.
Molče je slonela na stolu, držeč Marka za roko. Naenkrat je zakričala, blazno, grozno.
nTam je . . . tam je ..."
Marko je pogledal na stran, kamor je Lavra pokazala.
Na podstrešnem oknu nasprotne hiše je zagledal Sancina, ki je grozeče vihtel velik nož.
V tem hipu se je Lavra sklonil* kakor brez zavesti.
Marko jo je objel, a prepoznaj« bila vsaka poinoČ. Lavra je padla na stol mrtva. Umrla je bila od strahu. (Dalje prih.)
veda nesprejemljiva za narodno - napredno stranko, za zastopnike mest in trgov. Narodno - napredni poslanci so smatrali za svojo dolžnost, da preprečijo to volilno reformo in ker deželni glavar 15 od njih vloženih nujnih predlogov, ki bi se morali takoj obravnavati, ni hotel dejati na dnevni red, so začeli s hrupno obstrukcijo; to se jim je zdelo potrebno, ker je prišel škof v zbornico in bi Nemci in klerikalci sprejeli volilno reformo kar en bloc, ker bi imeli le z njegovim glasom zadostno večino. Mesto velikonočnih zvonov se je glasil kravji zvonec in boben je pel pogrebno pesem volilni reformi! (Ploskanje.)
V silobranu smo storili ta korak, dobro vedoč, da vas, meščanstvo, rešimo s preprečenjem volilne preosnove gotovega političnega pogina. (Gotovo!) Glavar je zaključil zvečer 4. t. m. sejo z besedami: „Ljudstvo bo sodilo o teh dogodkih" ! Da, na vas je, gospodje volilci, de izrazite svoje mnenje. ^Klici: Bomo že obsodili te naše sovražnike!) Narodno - napredni poslanci smo si v svesti, da smo storili svojo dolžnost in zato mirno pričakujemo vaše sodbe.
Burno gromovito ploskanje in viharni živio - klici so zadoneli po zborovališČu.
Na to je prebral gosp. Pollak sledečo
resolucijo:
Današnji shod narodno-naprednih volilcev mesta Kranj jemlje odobruje na znanje poročilo gospoda deželnega poslanca C i r i 1 a Pirca ter izreka njemu in njegovim tovarišem somišljenikom v dež. zboru svoje popolno zaupanje in zahvalo, to pa osobito zaradi njihovega neustrašenega in pogumnega odpora zoper nameravani atentat na volilno pravico meščanstva in delav-s tv a.
Resolucija je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta.
Nato je govoril gosp. dr. Josip Kušar z gromovitimi Na zdar-klici pozdravljen
o organizaciji narodno-napredne stranke.
Govoril je sledeče:
Častiti navzoči! Da ne bode nobenega dvoma, moram predvsem poudarjati, da imam v mislih položaj, kakršen vidimo pri nas na Gorenjskem. Drugi kraji — druga mesta, druge razmere, druge potrebe.
Govoriti mi je kot članu izvrŠe-valnega odbora o organizaciji naše narodno-napredne stranke. Da nam je take organizacije potreba, to leži na dlani in to nam je dokazalo ravnokar minolo deželnozborsko zasedanje, ki se je, kakor ste pravkar čuli iz ust našega g. deželnega poslanca, završilo s tem, da so zastopniki mest z brahijalno silo bili primorani braniti koristi mest in trgov, vsled česar se je zborovanje proti volji političnih nasprotnikov odgodilo; ako bi naši poslanci ne bili posegli po tem naj-najskrajnejšem sredstvu, po sredstvu bučeČe obstrukcije, onda bi zavladal nad našimi mesti in trgi črni kleri-kalizem, onda bi se šopirili z gospodstvom nad našimi mesti in trgi ljudje, ki nimajo prav nikakih meščanskih interesov, ki bi torej naših koristi niti zastopati ne mogli in zavladala bi nad nami roko v roki s klerikalizmom tista grda ničvredna nemšku-tarija (Res je!), ki je morila v zvezi z odreveneiim birokratizmom naše meščanstvo do približno 1. 1880., ko smo jo potisnili čez prag (Prav je bilo!), tisto meščanstvo, ki je bilo od nekdaj steber narodne olike, narodnega napredka in pa prvi gojitelj svobodne misli. — In ravno Kranj se more ponašati s to prednostjo, da je to lepo naše staroda%mo mesto, s pravico nazvano metropola Gorenjske, bilo prvo, ki je otreslo raz sebe okove nemškutarskega suženjstva, da se jih je oprostilo, je volilo prvega slov. poslanca v deželni zbor (Ploskanje in Živio-klici) in s tem dalo pravec drugim slovenskim mestom in trgom, kako jim je postopati, da si pred slovenskim svetom osvetlijo lice.
To tradicijo je mesto Kranj varovalo do zadnjega.
V zadnjem deželnozborskem zasedanju pa se je poskusil napad na to slobodno meščanstvo, napad na trdnjave pravega narodnjaštva, napad na trdnjave slobodne misli. (Res je!) — Hvala Bogu, da se je ta nakana izjalovila, in hvala našim poslancem, da so to nakano, čeprav z najskraj-nišimi sredstvi, preprečili. Zavladala bi bila prej ko prej strahovlada srednjeveških prvih stanov, duhovščine in grašcakov v korist bisagam in lačnim žepom. (Dobro!) Kdo bi bil pri tem tepenV Meščani, kmetje in pa delavci.
Bili so časi, ko je med našim narodom tlaČanom, bodisi meščanom, bodisi kmetom gospodaril ali graščak ali pa menih. Nobenega pravega prometa ni bilo, ker se niti meščan niti kmet ni mogel svobodno gibati ter je sad njegovega truda in dela zlezel v malho nenasitnega grašČaka, ozir. samostana.
Prišlo je pa sčasoma drugače. Zavedni meščani so se znali osvoboditi mučnega jarma, dobili so svoje pravice in svoboščine in pričelo seje novo življenje tako za meščana, tako za kmeta. Trgovina je zacvetela in se jela širiti, promet se je povzdignil in prinesel blagostanje v deželo.
Dasi so se mesta bistveno razlikovala od kmetskih naselbin, kakor je to še tudi danes, vendar ne smemo prezreti fakta, da se opaža od nekdaj do danes najožji stik med kmetom in meščanom ter obratno. Meščan navezan je na kmeta, kmet pa na mesto. Kdor kaj drugega trdi, je ali neved-než, ali pa zloben hujskač. Da je ta medsebojni stik v istini obstoječ, to je popolnoma naravno in to vidimo vsak slehrni dan, Kmet je producent, meščan po svoji veČini trgovec in obrtnik, ki kmetske produkte v denar spravi (Res je!); nasprotno pa kmetovalec brez mesta živeti ne more, ker potrebuje obrtnih izdelkov in trgovskih predmetov, katerih si sam iz matere zemlje pod nobenim pogojem izkopati ne more.
In ravno za Gorenjsko velja to v največji meri — to nam kažejo naši semnji, naši tržni dnevi. Zavračati se mora torej hujskajoča neresnica, kakor da bi samo meščan živel od kmeta; tudi kmet živi od meščana, kajti to je nepobitna naravna resnica. Večnih, naravnih resnic pa ne more s sveta spraviti nobeno zavijanje, nobeno hujskanje. Na podlagi tega pa je naše stališče tako, da obsojamo tisto grdo hujskanjekmetskega prebivalstva zoper meščanstvo, ki se je v zadnjem času jelo na prilog strankarskim interesom tako grdo propagirati, kajti od tega nima praktičen meščan nič, še manje pa kmet — pač edino, kar bi se s tem dalo doseči, je sovraštvo med tema slojema in to je tudi namen naših nasprotnikov, da bi to uživotvorili, ker bi potem njim cvetela in zorela pšenica, katero je kmet sej al. Do takega sovraštva pa priti ne sme, ker sta s tem prizadeta in oškodovana obadva delujoča sloja na korist tistih, o katerih že rimski pesnik pravi, da so „fruges consumere natiu, po dr. SusterŠičevi slovenščini rečeno nic delati, pa vse požreti. (Bučen smeh.)
Će pravijo, da so rza kmeta", je to zgolj fraza, njim je za gospodstvo nad kmetom in meščanom, kakor se je to godilo v srednjeveških od-nošajih. To je pokazalo zadnje deželnozborsko zasedanje. Poudarjati pa moram takoj tukaj, da se boj narodno-napredne stranke proti klerikalizmu ne bije zaradi tega, ker bi našo stranko morda vodilo sovraštvo do duhovskoga stanu. To ni res. Imamo še vzornih duhovnikov in te tudi spoštujemo in čislamo, in sicer bolj iskreno in resnično, nego tisti, ki imajo to spoštovanje vedno in povsod le na jeziku, i Resnica!) Naš boj pa velja tistim brezdomovincem, naj so potem maziljeni ali pa ne, ki izkoriščajo našo vero za bojno kopje, za sredstvo v to s vrh o, da bi zatrli svobodno misel v slovenskem narodu, da bi zatrli procvit in napredek v vseh panogah tega v istini dobrega in poštenega ljudstva, da bi s pone-umnevanjem mas dobili v roke vajeti in bič. (Res je !) Da se to ni zgodilo, se ima v svoj  prilog zahvaliti me-
ščanstvo v prvi vrsti ravno slovenski kmet.
Kakor hitro pa izgubi kmet stik z meščanstvom, izgubi vsako zaslombo in zaščito in tlačanil bede zopet, kakor je tlačanil v prošlih stoletjih gra-ščakom in samostanom.
če se meščanje potezajo za svoje pravice, je iz teh pravic izvirajocih dobrot deležen tudi kmetovalec. V tem smislu se nam je treba organi-zovati. Prvo in vrhovno pravilo nam bodi: korist in dobrobit slovenskega naroda ter njegova samostojnost v njegovem razvoju.
Nikdar ne bomo pritrdili načelu, da je hujskati z ozirom na strankarske koristi stan zoper stan j meščan in kmet naj složno živita in vzajemno delata in, če hoče pri tem sodelovati veleposestni in duhovski stan, dobrodošel, saj se pošteni ljudje brez zahrbtnih misli, ki imamo pred vsem začrtan blagor narodov, lahko znajdemo pri istem delu, pri istem stremljenju, čeprav vsak po svojem potu korakajoč. (Pritrjevanje.) Pota so različna, smoter je lahko isti.
Da pa temu danes ni tako in najbrže v doglednem Času tudi še ne bode, to pa ni krivda naše stranke, ki je vsikdar nastopila odkritosrčno ; to je krivda tistih, ki se tudi zveze z Nemci ne plašijo, če treba kmeta zoper meščanstvo nahujskati, če treba napredno meščanstvo ubiti in oropati njegovih naravnih pravic, pravic z ozirom na inteligenco, z ozirom na davčno moč. — Ravno radi tega pa je potrebno, da vodstvo nase stranke deluje na to, da razbistri pojme, da vžge luč resnice kmetskemu prebivalstvu, da mu pokaže, kje naj išče svojih prijateljev, katerih eksistenc naj se pa izogiba, da pa na drugi strani krepko podpre s svojim vplivom meščanski in ž njim spojeni delavski stan ter nastopi s tem pot realne politike v blagor celokupnega naroda slovenskega. (Pritrjevanje.,' — Saj smo vsi sinovi ene matere, slovenske domovine, (Res je!) in mislim, da je nepotrebno, če bi se posamezni narodovi sloji na ljubo gotovim sebičnikom med seboj sovražili in klali. iRes je!i V edinosti je moč. Te moči pa potrebujemo pred vsem napram kletim našim sovragom - tujcem, ker ..ošabno nosijo ti po koncu glave.B tistim priseljenim Nemcem, ki so se pri nas okožili in nam hočejo sedaj zapovedovati (srake): potrebujemo pa te moči tudi v boju proti tistim brezdomovincem, ki so označili ljubezen do domovine, ki so označili absolutno narodnost in rodoljubje za — greh. Prvi imajo v rokah kapital, drugi pa kapital in naravno stanovsko organizacijo — oboji pa]na svoji strani vlado.
Težak boj ima torej narodno-napredna stranka napram obema nasprotnikoma, toda zaupanja v svojo moč toliko časa ne bodemo izgubili, dokler nosimo v svojem srcu najdragocenejši zaklad, ki je jačji od materijalnih kapitaiov, to je zaklad, ki se imenuju „nesebična ljubezen do slovenskega naroda in mile nam domovine slovenske. (Resnica!) (Burno ploskanje.) Boj! odkrit boj je naše geslo. (Gotovo!) Da pa v tem boju tudi zmagamo, treba nam je edinstva vseh tistih, ki dobro mislijo za svoj narod. V vsakem večjem kraju se osnuj nekak pododbor, ki potom dne 25. marca 1906 izvoljenih zaupnih mož sporočaj svoja mnenja, želje in zahteve izvrševalnemu odboru v Ljubljani. Le-ti pododbori naj bodo v vednem stiku s prebivalstvom bodisi v mestih, trgih ali po deželi; oni naj bodo tisti aparat, ki naj podučuje ljudstvo glede političnih pravic, ki naj prežene dvome in na-sprotstva, ki naj spaja ne pa razdvaja posamezne stanove. Le-ti pododbori naj prevzemo v svoje roke politično agitacijo ne samo tik pred vsakoja-kimi volitvami, ampak zdržema, da se ne bode zgodilo stranki, kakor se je zgodilo pri zadnjih trgovskih in obrtnih volitvah, ko so bile glasovnice po nasprotnih agitatorjih pobrane in sicer tudi pri tacih volil-cih, ki veljajo za pristaše naše stranke. Sploh naj se v naši organizaciji pojavi svež, pomladanski vzduh. ki nas vabi kvišku, ki nam veli na-
prej in ki nam kaže potom vstraj-nosti in resnega dela cilj narodne in duševne slobode.
V to svrho vas vabimo imenom izvrŠevalnega odbora na vstrajno skupno delovanje v korist in prospeh celokupnega naroda slovenskega. Vi, Častiti someščanje, ste pa v prvi vrsti poklicani, da visoko držite prapor narodnosti in slobode, kajti meščanstvo je tisti stan, kjer se osredotočuje narodova moč in s tem narodov blagor.
Odrinite vsakega hujskača od sebe, držeč se vedno načela: Sveto služimo domovini sveti! Na zdar! (Burno dolgotrajno ploskanje in Živio- ter na zdar - klici.)
K besedi se je oglasil g. Vinko Majdič. Iz ravnokar čulih besedi, dejal je, smo spoznali, da je nastopila za narodno-napredno stranko pomlad, v kateri se ta stranka oživi in okrepi. Naj bi ta stranka postala močna, nepremagljiva, ob katero bodo zastonj butali črni valovi klerikalizma.
Govornik je prebral nastopno resolucijo:
Danes na volilnem shodu zbrani narodno-napredni meščani mesta Kranj izražajo soglasno svoje zaupanje iz v r š e v a 1 n em u odboru narodno-napredne stranke, kateri naj v isti smeri, kakršno je začrtal sedanji dejanski položaj slovenskega naroda, deluje skoziin-skozi v naprednem smislu v splošno probujo vseh stanov slovenskega naroda, ki bodi prava in resnična podlaga boljših časov nar o da-tlačan a.
Tudi ta resolucija je bila ^oglasno in z navdušenjem sprej e ta.
G. Janko Saj o vic je prebral brzojavko škofjeloškega župana gosp. Lenčka, kije vsled bolezni zadržan, se udeležiti zborovanja in pozdravlja shod. \
Ker se ni noben govornik oglasil k besedi, zahvalil se je predsednik g. dr. Stempihar še enkrat za obilo udeležbo. Zavest imam. da ste prišli vsi brez vsakega pritiska kot prosti možje, vneti za stvar, za katero se gre. Stvar, ki se opira na take ponosne volilce, ni izgubljena.
Shod se je izvršil v najlepšem redu in mirnosti, kar je najboljši dokaz, da so narodno-napredni volilci inteligentni ljudje, ki vedo ceniti resen položaj časa.   Zato:  čast jim !
Volilna reforma.
Dunaj, 23. aprila. V poslanskih krogih dvomijo, da bi vlada zadovoljila stranke s svojimi kompromisnimi predlogi. Na nemški strani priznavajo dobro voljo barona Gautscha, niso pa zadovoljni s številom pomnoženih mandatov. Baron Gautsch namerava baje že jutrišnji seji odseka za volilno reformo ofici-jalno naznaniti svoje kompromisu e predloge. Ako se med strankami doseže s p o r azumlj enj e o vladnih predlogih, prestopi se takoj k p ari ament ari z o vanj u ministrstva, za kar je krona že dala privoljenje.
Praga, 23. aprila. Voditelj čeških agrarnih poslancev je izjavil, da je vladna volilna predloga za njegovo stranko n e s p r e j e m 1 j iva. Ako se število čeških kmetskih mandatov ne pomnoži, pač pa se pomnože enostransko nemški mandati, bodo agrarci nastopili proti predlogi z vso brezobzirnostjo.
Lvov, 23. aprila. Na volilnem shodu, ki so ga priredili poslanci demokratične frakcije poljskega kluba, se je sprejela resolucij a, ki poziva demokratične poslance, naj delujejo z vsemi sredstvi za uresničenje vladne volilne reforme.
Novi položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 23. aprila. Volilna borba se je razvila zelo živahno po celi deželi. Nemadjarske narodnosti nimajo mnogo upanja, da bi spravile več svojih poslancev v parlament, kakor so jih imele dosedaj. Saši so sklenili, da bodo tam, kjer tekmujeta madjarski in rannmski kandidat med seboj, glasovali za madjarskega kandidata.
Državni tajnik v finančnem ministrstvu Aleksander P op o vitje izpovedal svojim volilcem v Bu-dapesti, da namerava vlada izvesti velike reforme na finančnem polju. Minister Kossuth baje proučava drugo železniško zvezo z Reko.
Ministrski predsednik dr. We-kerle je izjavil neki delavski deputaciji, da se vlada resno bavi i zavarovanjem delavcev za starost.
Minister Polonvi je rekel na sho,du v Budapešti, da mora vsak volil ec  biti Oger  in p atrij o t Politične pravice se ne smejo izrabljati proti državi.
Neredi v italijanski vojni mornarici.
Milan, 23. aprila. Preiskava . upravi v vojni mornarici je pokazala, da so mesto iz jekla rabili topove iz litega železa in da so pri strelnih poskusih rabili skrajno slabe oklopm* plošče in Še slabejše krogle.
Ministrska kriza v Srbiji.
Bel grad, 23. aprila. Danes je sestala skupščina. Prečital 'j> t se je samo dopis ministrskega predsednika, ki naznanja demisijo vlad-nato pa se je skupščina odgodila, da se sestavi nova vlada.' — Skoraj gotovo prevzamejo vlado samostojni radikal ci pod predsedstvom Nikole Nikoli ća. predsednika skupščine. V dveh dneh bo vlada sestavljena.
Iz Turčije
Carigrad, 23. aprila. Sultan j naročil,   naj   se   a vstr o - o gr sk eskadra, ki pride ta teden v -dus,  slovesno  sprejme  in  p -gosti. V ta namen je zboroval v raj izredni ministrski svet.
Ruska državna duma,
Petrograd, 23. aprila. Iz d -sedanjih volitev je dobila ustavna demokratična stranka 70" „ v-mandatcJv. Stranka pa se v dum. razcepi v brezobzirno opozicijo in v zmerne demokrate j kadeti Zadnji bodo najresnejša skupina v dumi ter se bodo bavili z važnim: reformami. Vlada si prizadeva, da pridobi .zmerne demokrate za sv« j c en trum. >
Spomenica o položaju na Daljnem Vztoku
Petrograd, 23. aprila. Izvrstni poznavalec Daljnega Vztoka, B a seno v, je izročil načelniku generalnega štaba spomenico, v kateri napoveduje novo vojno z Japonsko za ae-izogibno. Bašenov je napovedal' ž<-leta ltti>7. prvo vojno z Japonsko in tudi poraz Rusije. Glede druge vojn*' pravi, da bo gotovo izbruhnila v šestih letih, ker ima Japon>k svojo armado in mornaric« i pripravljeno in zagotovljeno p orno C Anglije. Mir v Pourtsmouthu je le kratko premirje. Japonska si bodi za vsako ceno prilastiti ruske nabrežn.-pokrajine v Daljnem Vztoku in Kam-čatko. Rusija se bo morala boriti proti dvema sovražnikoma, zaradi tega mora pustiti svojo mand-žursko armado na Daljnem Vztok utrditi mora vse postojanke vkljul japonskim ugovorom ter si priskrbeti v inozemskih ladjedelnicah liioCn brodovje.
Jlouensko gledališče.
(Občni zbor „Dram. društva".)
Kakor smo že poročali, se je vršil občni zbor „Dramatičnega društva-dne 20. t. m. Priobčiti imamo še poročilo intendance in blagajnikovo poročilo. Dasi se je izrekla na občnem zboru soglasna želja, da bi priobčili zlasti intendančno poročilo v popolnem obsegu, nam je to vsled njegove obširnosti na vsak način nemogoče in ga moramo skrajšati v toliko, kolikor ga je v naslednjem priobčenega...
Poročilo intendance.
Intendant slovenskega gledališta, g. Fran G o ve k ar, je poročal naslednje: Ponavadi je predstoječe poročilo podajalo tajništvo. Toda tekom let je prišel odbor našega društva do spoznanja, da je za prospeh zavoda in njegovega rednega poslovanja najprimernejše, da ima vodstvo gledališča v rokah edinole intendanca, sestoJjeČa
MT Dalje v prilogi. *7N
Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 93, dne 24. aprila 1906.
iz treh članov, dočini so ostali člani odbora le intendančni svetovalci ter soodločajejo edinole pri sklepanju augažraajev , pri sestavljanju repertoarja in pri večjih denarnih izdatkih. Na ta način se dvigne enotnost ekse-kutive ter se s tem dvigne intendanČna avtoriteta in obenem disciplina. Ta način se je obnesel letos prav zadovoljivo. Intendanca si je s tem res naložila dela in skrbi, brez katerih pri našem gledališču ne mine dan, vendar pa brez strahu prevzema nase tudi vso odgovornost, vse napake in končno tudi vse ponižne uspehe. Intendanca si ne domišlja, da je vedno zadela pravo in to tem manj, ker vodstvo našega gledališča nima niti najnujnejših umetniških in gmotnih sredstev za zavod, ki v vsakem oziru še vedno globoko tiči v diletantstvu in malomeščanstvu! Vkljub temu naj si nikdo ne domišlja, da bi v danih razmerah in brez dolgoletne prakse znal in mogel z razpoložljivim materijalom in z določenimi sredstvi do-s< 3 pri našem gledališču več, kakor smo dosezali mi. Kritiko vati, ostro, brezobzirno grajati zna pri nas že vsak ignorant in ljudje, ki nimajo niti najbledejšega pojma o intendantski praksi, so v svojih zahtevah najne-zmernejši in najarogantnejši. Brez pretiravanja lahko trdim, da bi lažje opravljal predsedniške posle vseh ne-stevilnih ljubljanskih pevskih društev, kakor edini posel intendanta slovenskega gledališča. Tu je treba izredne marljivosti, jeklene vztrajnosti, stoične mirnosti in neizmerno angelskega zatajevanja lastnega ponosa in lastne časti. Osobne žalitve, zahrbtnosti, naj-podlejšega zlorabljanja in brezvest-uosti je zlasti pri našem gledališču toliko, da bi moral človek izgubiti vsako spoštovanje pred gledališko umetnostjo, ako bi ga ne bila priroda obdarila z največjo porcijo flegme in humorja.
Odstopajoča intendanca je storila vse, kar je mogla in znala. Opravljala vodstvo slovenskega gledališča iz golega rodoljubja in z najčistejšo nesebičnostjo. Nočemo se hvaliti, a eno moramo pribiti. Izmed 195 ljubljan-skih društev nima nobeno toli razsež-nejra, v tolikerih umetniških strokah delujočega in s tolikim denarnim prometom razvijajočega se delokroga. Naše društvo je naj odličnejše in biti njegov odbornik je največja čast, ki >e more doseči v našem društvenem življenju, samo da se za to čast nihče nuČe potezati, nihče ne mara stopiti y odbor dramatičnega društva. To je značilno in govori s stoterimi jeziki, da mora biti odborništvo v našem društvu izredno težavno in nehvaležno. Zato se mu odtegajo ljubljanski gospodje, ki toli radi igrajo prvo violino in ki nahajajo na našem delu toliko graje vrednega.
To je treba povedati naši publiki, ki sanja vedno o čarobnih prijetnostih gledališkega vodstva. Naglasiti se mora vnovič, da „Dramatično društvo" opravlja čisto golo tlako, od katere ima korist le občinstvo in v prvi vrsti naše stolno mesto. Mi tlačanimo cel i Kranj s ki in L j ubij ani, do-naŠamo največje sploh možne žrtve ter hlapcu jemo iz čiste narodne zavednosti: zato pa odklanjamo vsak poskus, da bi se z nami }- stopalo kot s sijajno plačanimi na--tavljenci! Čas bi pa že bil, da bi bilo tega hlapčevstva konec ter se odreši „Dram. društvo" s tem, da se kreira bodisi pri deželi bodisi pri mestu služba nastavljenega intendanta, ki se bode imel baviti le z našim gledališčem.
V minoli sezoni je gojila intendanca zopet dramo, opero in opereto. Tolika raznoterost je za naše razmere preveč in naravna posledica tega je, da se nobena stroka ne more vzgajati do popolnosti ter da se mora vedno ta ali ona zanemarjati. Ako bi koteli imeti izvrstno zastopane vse stroke, morali bi angažirati še enkrat več članov in zlasti več prav dobrih "lanov, česar pa naša blagajna ne prenese in se moramo ubijati vsled tega z ljudmi, ki jih večkrat poberemo kar s ceste. Poleg sedanjega kapelnika bi morali imeti vsaj še spretnega kore-petitorja ter tudi še svoj gledališki orkester, kajti dosedanje razmerje z vojaško godbo je za redno poslovanje opere, operete in spevoigre nevzdrž-Ijivo in povzroča zavodu največjo gmotno škodo.
Intendanca je takoj spočetka sezone sprevidela, da ji bo možno uspešno delovati le na polju opere in operete, zato sta se ti dve stroki najbolj gojili. Da pa smo imeli pri tem velike neprilike z nekaterimi igralci, je znano. Najtežja coklja na opernem vozu je že dolgo naš orkester, letos je pa bil še prav posebno velika zavora, ker je sodeloval pri brezbrojnih koncertih v „Unionu" in drugih re-stavrantih in kavarnah, tako da seje morala intendanca za vojaški orkester uprav boriti, večkrat so bili pa pri predstavah celo glavni instrumentje jako slabo zasedeni. Mesto da bi imeli godci sami in z vojaškim kapelnikom vsaj eno predvajo, jih mora naš kapelnik obdelovati še čisto „na surovo"
in tudi to „Čitanje" je treba plačati. Kakor hitro pa je naš kapelnik izven vojašnice, se godci za svoj gledališki penzuin ne zmenijo nič več dotlej, da se jih pozove k gledališki skušnji z ensemblom.
Naš dosedanji diletantovski operni zbor je premalo izvežban in zato muzikalno jako nezanesljiv. Vzrok je ta, da se morejo skušnje za zbor vršiti le zvečer in ob nedeljah dopoldne in ker se operni zbor ne more udeležiti nobene generalne skušnje na odru, ki se vrše le dopoldne ali popoldne. Ker se mora zbor svojih vlog nauČiti'v 14 dneh do 3 tednih, ko ima le 9 do 11 skušenj vsega vkup — „Glasbena Matica" se je s svojimi inteligentnimi pevci učila 3! 2 meseca po 2—3 večere na teden vselej po poldrugo uro „Visoko pesem", predno je nastopila v koncertu — potem ni čudno, da naš operni zbor obrtnikov in delavk pri najboljši volji ne more nastopati umetniško ! Da se to odpravi, treba bo angažirati vsaj 4 pevce in 4 pevke stalno, da bodo na razpolago ves dan. Preskrbeti bo pa treba tudi za par-mesečni plesni tečaj za oba zbora, kajti neki naši pevci ne znajo zaplesati niti preprostega valčka ali mazurke!
V splošnem smo imeli letos šest novih oper <t. j. Čajkovskega ..Pikov o damo", \Yeissovega „Poljske ga Žida", Rossinije-vega .Brivca iz Se vil je", Lor-tz i n g o v e g a „C ar j a in tesarja", Hummelovo „Maro" in Pucci-nijevo „Tosco**) ter dve novi opereti to je Plan^uettove „K o r n e v i 1 s k e zvonove" in D o 1-lingerj e vega „D o n Cezarja"); poleg tega 4 opere starejšega repertoarja (Verdija „Trubadur" in ..Aid a", Smetanovega „Dali-borja in Weberj evega „Č a r o -strelca**) in eno starejšo opereto Straussov .Cigan baron")... Operi „Brivec" in „Car tesar- sta ležali od prejšnjih intendanc že par sezon kompletno pripravljeni ter sta se končno morali uprizoriti, zlasti ker se je hotelo enkrat poizkusiti tudi s komično opero, ki doseza uspehe povsod, zlasti še pri široki publiki. Poizkus pa se — žal — ni posrečil, dasi bi morala vsaj kabinetna Rossinijeva glasba v „Brivcu**, v tem vzoru komične opere svetovnega slovesa, zanimati tudi naše občinstvo! A tudi TVeissov „Poljski žid" s svojo mojstrsko moderno glasbo vzlio prav dobri izvedbi ni našel trdno pričakovanega odziva občinstva. Pripravljati za nase občinstvo repertoir je isto, kar — staviti v loterijo.
Operete imajo — kakor povsod — seveda tudi pri nas vedno velik gmotni uspeh, kar sicer ni dokaz posebnega okusa, a za gospodarja naše blagajnice najzanesljivejši kažipot. Delovanje z opereto pa je izredno težavno, ker operetnih pevcev in pevk sploh nimamo ter nam predvsem manjka domače operetne su-brete!
Opera in opereta pa sta v minoli sezoni vzlic vsemu dosegli rekord, kajti 13 različnih glasbenih del se ni spravilo na slovenski oder doslej še nikdar. Sedanja intendanca je samostojno izbrala iz vsega opernega in operetnega reper-toira v svoj program le „Pikovo damo", „Poljskega žida", „Maro", „Toscou in rDon Cezarja" ter vse reprize opere; torej prevzema tudi le za te popolno odgovornost. In srečen sem, da morem baš ob teh delih konstatirati popoln umetniški, moralni in tudi finan-cijalni uspeh.
Drama je zaostajala za opero. Ensemble je vsako sezono slabši, kajti naše dobre moči nas zapuščajo zaradi boljše eksistence pri drugih gledališčih in ker nastajajo, zlasti na Če-skem, nova gledališča ali pa se en-sembli dosedanjih gledališč vsled smrti ali upokojenja starih umetnikov in umetnic pomlajajo z novimi silami. Ker pri nas Slovencih za gledališče sposobni ljudje rajše postopajo in pasejo lenobo, dasi jedo pri tem najslabši kruh, dasi bi bili pri gledališču razmeroma prav dobro plačani, in ker se oglašajo v dramatično šolo le nezreli obrtni vajenci, nedorasli in duševno nerazviti dečki, s katerimi ni mogoče doseči ničesar pozitivnega, zato mora „Dramatično društvo" celo statiste jemati iz drugih narodnosti ter jih drago plačevati, dasi so prav tako nezreli, kot bi bili domačini, ki bi vsaj pravilno slovenski govorili.
Naš dramski ensemble šteje 22 osob, a ga ni možno z umetniškim uspehom uporabljati za nobeno dra-matsko stroko. Manjka nam igralnega osobja za domaČe kmetiške narodne igre, — manjka za fino salonsko veseloigro, — manjka docela za klasično dramo. Za vsako stroko imamo pač par dobrih zastopnikov, ki pa z ostalim ensemblom skupaj ne morejo dosezati čistih uspehov. Tako se ne more igrati nobeno delo v enotnem slogu ; zato pa so propadale na našem odru celo take igre, ki jih ob količkaj sposobnem ensemblu sicer nikjer ni bilo možno „ubiti", nego dosezajo drugod senzacionalne uspehe (n. pr. „Mirozov",
„Mala Dorrit", „Salome", „Knez sem-berijski**, „Bratje sv. Bernarda").
Vzlic temu pa je v minoli sezoni tudi drama imela več novitet, kakor v vseh dosedanjih sezonah, namreč 20; poleg tega se je pa še ponavljalo iz prejšnjega repertoir j a 11 večjih, skoraj le slovanskih iger. Skupaj torej 31 dram v šestih mesecih, vsak mesec 5 raznih del.
Dramske novitete so bile: „S a m s k i dvor" (Anzengruber), „Bratje sv. Bernarda" (Ohornj, „Detektiv" (Gettke-Leon), „Miro-zov" (Beverlein), „Mala Dorrit" (pl. Sehonthan , „A v t o m o b i 1 i s t" iKraatz), — „Salome" (Wilde O.), „Lukrecija Borgia" (V. Hugo), „C ar j e v kurir" (Jules Verne i, „M al i lord" (H. Burnet), „Dobri sodnik" (Bisson), — „Venus victrix" (Be-govie), „Knez semberijski" (Nu-šić), „Sveta vladar v škripcih" (Bozdech), „Njen sistem" (Štolba), „Tujikruh" <Turgenjev), „Cigani" i Jakob Dolinan, „Lj ub islav a" (E. Kristan), pred- in poigra predelane ^Županove Micke" idr. Vošnjak), „Sovražnik ljudstva" ilbsen).— Iz starejšega r e p e r t o i r a se je ponavljalo: rMlinar in njegova hči", „Jernej Tur azer", „D ese ti brat", „L egij o n arj i", „Rokov-njači", „Divji lovec", „Martin Krpan", „Županova Mi cika", „ V s t a j e n j e" , „ M o č t e m e " in „Lepa Lida". Skupaj 17 slovanskih, 8 nemških, 3 francoske, 2 angleški in
1 nordijska igra. — Gostovali so: g. Vlček, g. vitez Cammarota, ga. Dimitrij eviće v a, gospa pl. Srani o v a, ga. P o 1 a k o v a in g. ravnatelj Pijan.
Statistični pregled zadnjih 7 sezon kaže sledeči uspeh: V sezoni 1899/00 »intendanca : Milčinski in Hu-bad dramskih novitet 14, dramskih repriz 13, opernih novitet operetnih 3 4-1, opernih repriz operetnih 7. št. predstav 81; v sezoni U*00 01 ^ ista intendancai dr. n. 14. dr. r. 11. op. n.
2 4- 1, o. r. 7, predstav *.*0. povprečni dohodek predstave 188 K ; v sezoni 1901 02 idr. Tekavčič) dr. n. 13, dr. r. 18, o. n. 5, o. r. (i, predstav 89, povprečni dohodek predstave 170 K: v sezoni 1902 03 (Bleivveis in dr. Tekavčič dr. n. 18, dr. r. 16, o. n. 5. o. r. ♦ predstav 100, povprečni dohodek predstave 188 K; v sezoni 1V*03 04 lista intendancai dr. n. 18, dr. r. 16,
o. n. 5 -f 2. o. r. 3, predstav 92, povprečni dohodek predstave 210 K: v sezoni 1**04 <>•"> iBlei\veis> dr. n. 16, dr. r. 15. o. n. 1 4- L o. r. s? predstav 94, povprečni dohodek predstave 2192.") K: v sezoni 1905/0*4 »Govekan dr. n. 20. dr. r. 11, o. n. 6 + 2. o. r. 5, predstav 95, povprečni dohodek predstave 230 K.
Ta pregled kaže, da napredujemo zlasti v opernem repertoirju ter da je zanimanje občinstva za gledališče vsako sezono večje.
Opera je štela i* članov: 5 solistov, 3 solistice in eno solistico za manjše vloge ter 27 članov zbora, 1 kapelnika in 1 suliezo.
Drama je štela 22 članov in 2 sutlezi.
Statistov je bilo 10. Tehnično oso bje 10. Nadzornik skušenj J. Skupaj torej 82 plačanih osob. Orkester je štel 16—32 vojaških godcev.
ZavrŠuje svoje poročilo, ki se razlikuje od običajnih tajniških poročil zategadelj, ker sem hotel naliti naši gledališki publiki čistega vina ter raz-gnati vsaj za nekaj časa vse napačne pojme o prijetnostih gledališkega vodstva, pa mi je še dolžnost, da se zahvaljujem prav iskreno vsem faktorjem, ki so intendanco tekom minole sezone podpirali. V prvi vrsti se zahvaljujem naši narodnozavedni, razsodni in gledališče v resnici ljubeči publiki, dalje za prav izdatno podporo in vestne kritike našega časopisja, zlasti ^Slovenskega Naroda", „R d e Če g a praporja", „Slovenca", „Ljub. Zvona" in „Doma in Sveta", zahvaljujem se predsedstvu .Gledališkega podpornega društva** za naklonjeno podporo, dalje vsem t v r d k am, ki so posojale iz svojih zalog pohištvo, umetnine, blago i. dr., dalje gospodom tovarišem v odboru „Dramatičnoga društva" za vse dobre nasvete in razno podporo, končno pa še svojima tovarišema v intendanci, gosp. prof. Josipu Westru ter osobito gosp. finančnemu kotrolorju Franu Rozmanu, ki je s požrtvovalno vestnostjo in marljivostjo opravljal težki posel blagajnika ter mi je bil ves čas vztrajen ljubezniv kompanjon.
To poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. aprila. — Veseli se klerikalni Izrael, dokaz |e dognan I Na vse očitanja
in na vsa dokazovanja, da so klerikalci, na čelu jim dr. Susteršič, v zadevi volilne reforme izdali koroške in
štajerske Slovence, molči „Slovenec" kakor grob in si ne upa ziniti niti besedice, dobro vedoč, da so ta očitanja tako utemeljena, da jih ni mogoče ovreči, ako bi se stvar še tako zavijala. Zato „Slovenec" raje molči, ker se boji, da bi izbleknil kako novo tajnost o klerikalnem izdajstvu, čim bi odprl usta, da bi zagovarjal drja. SusterŠiča in njegove tovariše. Razume se, da mu je silno neprijetno, da glasovi o klerikalnem izdajstvu nečejo potihniti, marveč se vedno znova ponavljajo, zlasti ker je obsojen na grobni molk. Kar zona je pa obšla „Slovenca", ko je došla vest, da nameravajo štajerski Slovenci na shodu v ('elju razpravljati o volilni reformi in se pri tej priliki dotakniti tudi vprašanja, kdo je zakrivil kričečo krivico, da dobe štajerski Slovenci po novi volilni reformi mesto 9 samo »i mandatov. Klerikalce je že spreleta-val strah, da prideta na ta shod poslanca Ploj in liobič in da bosta pod pritiskom in na kategorično zahtevo zborovalcev razkrila v vsi goloti podlo klerikalno dejanje in potrdila vse ono, kar je v tem oziru pisal naš list. Toda Robič in Ploj nista prišla na shod in odpadla je nevarnost, da bi ju zborovalci pozvali na odgovor in zahtevali od njih pojasnila v zadevi volilne reforme. NeČemo preiskovati razlogov, ki so jih vodili, da se nista vdeležila shoda, na katerega sta bila pozvana, ne motimo pa se nemara, ako trdimo, da sta izostala v prvi vrsti zbog tega. ker bi morala na shodu govoriti in priznati, da se je število slovenskih mandatov na štajerskem skrčilo zaradi tega, ker BO kranjski klerikalni poslanci v tej zadevi sklenili pakt z vlado! Da Robiča in Ploja ni bilo na shod in da je bila s tem odstranjena preteča nevarnost, da se pred vso slovensko javnostjo stigmatizira in ožigosa klerikalno izdajstvo, to veseli sedaj klerikalce, da kar poskakujejo radosti in da hočejo iz tega kovati kar političen kapital. Včerajšnji „Slovenec" dostavlja namreč svojemu poročilu o celjskem shodu: „Narod" je v soboto pozival slovenske Štajerce, naj na shodu obsodijo klerikalno „izdajstvo". Ker tega izdajstva ni. se ga tudi obsoditi ni moglo in da se nihče ni hotel na ljubo „Narodu** oglasiti, je le dokaz, kako brez podlage so „Narod o ve" trditve. Ali ste čuli? Ker na celjskem shodu v od> t-nosti poslancev Robiča in Ploja ni nikdo zahteval pojasnila o klerikalnem izdajstvu dobro vedoČ, da ni nikogar na shodu, ki bi mogel dati na to pojasnila, trobi sedaj „Slovenec", da je to .dokaz, kako brez podlage 90 .Narodove" trditve!" l*es prekrasen dokaz je to! Sedaj mora ves slovenski svet verjeti, da o klerikalnem izdajstvu ne more biti govora! Veseli se klerikalni Izrael, težko zasoljeni dokaz, da klerikalci niso izdali štajerskih in koroških Slovencev, je dognan, doprinesen je bil na nedeljskem shodu v Celju! Caramba, to je res dokaz, ki drži, da se ga ne more izpodbiti! A vkljub temu naravnost sijajnemu dokazu dvomimo, da bi se našlo med trezno mislečimi Slovenci mnogo ljudi, ki bi verjeli takšnemu klerikalnemu dokazovanju! Da pa končno vendarle pride dovolj luči v zadevo glede slovenskih štajerskih mandatov in da rešimo „Slovenca" vseh nadaljnih skrbi, poživljamo oba štajerska drž. poslanca drja. Ploja, zlasti p a prof. H o b i č a, naj javno in odkrito povesta, ako ni bilo do pičice resnično naše poročilo o konferencah z ministrom Byl andt-Rheidtom in o 7. slov. mandatu na Štajerskem! Prosimo točnega in jasnega odgovora!
— Nesramen napad. Celjski revolverski list .Deutsche \Vacht** jo v predzadnji številki nesramno napadel gosp. gimnazijskega ravnatelja Senekoviea, ker je bil znova izvoljen v mestni občinski svet. Gosp. ravnatelj Senekovič je tako vzvišen nad vsak napad, da bi bilo pač odveč, ako bi ga hoteli braniti pred takimi podlimi napadi, ki nimajo drugega namena, kakor zagreniti marljivemu in požrtvovalnemu gosp. ravnatelju vsako javno delovanje in odvzeti obč.
svetu eno izmed najdelavnejših moči. Upamo pa, da ta infamen napad, ki je brez dvoma izšel iz krogov nemških profesorjev ljubljanskih, ne bo dosegel svojega cilja in da bo gosp. Senekovič ostal slej ko prej na svojem mestu v občinskem svetu ljubljanskem, kjer je takorekoč nenadomestljiva sila.
Imenovanja. 0. kr. okrajni komisar Gvidon Pazze je z Volo-skega premeščen na Krk, e. kr. okr. komisar dr. Herman bar. Kop 1-niger pa iz Malega Lošinja na Volosko.
— XLII. redni občni zbor „Slovenske Matice" bo v sredo dne velikega travna 190(1 ob šestih popoldne v veliki dvorani „Mestnega doma**, i— Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 30. malega travna letos. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za.l. L905. o. Volitev treh računskih presojevalcev. 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1906. 6. Poročilo o premembi društvenih pravil. 7. Dopolnilna volitev društvenega odbora. (Po >> 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg. dr. Frančišek Ilešič, Anton Koblar, Josip Kostanje-vec, Frančišek Leveč, Frančišek Novak, Frančišek Orožen, Rajko Peru-šek, Frančišek Šuklje, dr. Ivan Tavčar in dr. Frančišek Zbašnik Razen njih bo občnemu zboru izvoliti mesto iz-stopivšega dr. Ivana Janežiča še enega odbornika za dobo dveh let. V odboru pa še ostanejo gospodje: Anton Bartel, dr. Frančišek Detelfc, Jakob Dimnik, Frančišek Finžgar, Kngelbert Gangl, Frančišek Govekar, Peter Grasselli, dr. Anton Gregorčič, Frančišek Hubad, Ivan Majciger, Frančišek Milčinski, dr. Matija Murko, dr. Mihael Opeka, Luka Pintar, Maks Pleteršnik, dr. Lovro Požar, Andrej Senekovič, dr. Jakob Sket, dr. Josip Stare, Ivan Sušnik, Luka Svetec, dr. AValter Šmid, Ivan šubic, Anton Trstenjak, Jakob Turk, dr. Aleš Uše-ničnik, Ivan Vilhar, Frančišek Wie-sthaler in Vilibald Zupančič. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi lastnoročno podpisani volilni listki navzočih društve-nikov. 8. Posamezni nasveti in predlogi.
„Društvu slov. književnikov in časnikarjev" je darovala slavna „P o so j i ln i c a** v Logatcu, ob sklepu svojih letnih računov 40 kron. — Društveni odbor se slavni „Posojilnici** na tem plemenitem darilu iskreno zahvaljuje z željo, da bi njenemu lepemu zgledu sledili še drugi slovenski denarni zavodi.
— Roditeljski večer.  Prvi roditeljski večer na II. mestni osemraz-redni ljudski šoli na Cojzovi cesti je bil v soboto,   dne  7.   aprila t. 1. ob polu S. uri zvečer,   tldeležba je bila dovolj  dobra.   S svojo navzočnostjo je  počastil   ta  večer tudi g. ces. kr: okrajni   Šolski  nadzornik  A. Maief. Šolski vodja g. Fr. Gabrsek je prijazno pozdravil navzoče  starše in se jim zahvalil za udeležbo.   Potem je razložil namen in pomen roditeljskih večerov.  Nato je predaval g. učitelj Janko   Likar  o   vzgoji otrok pred šolsko dobo.   Snov je predaval zelo poljudno. Posebno je ugajalo poslušalcem to, da je vpletel med predavanje iz lastne skušnje vse polno epizod, koje je imel priliko opazovati kot učitelj na deželi. Za izborno predavanje je žel tudi burno pohvalo. Jedro njegovega predavanja je bilo: „Starši naj bi imeli vedno pred očmi, da se prične vzgoja otrok takoj z rojstvom. Paziti je na vsak pojav, ki se poraja v otroški duši. V prvi mladosti se za vzgojo lahko mnogo pridobi, ali pa tudi mnogo pokvari. Negujejo naj se vrline, zabranjujejo in odstranjujejo napake. Pred šolsko dobo, se ne sme siliti otrok k pozitivnemu učenju, to naj se prepusti šoli. Dostikrat se dogodi, da se s prezgodnjim učenjem uničijo duševne moči otročje iu tak  otrok ostane za vse življenje slaboumen. Pojasnil je g. predavatelj tudi, kolikega pomena pri vzgoji je harmonično vzajemno delovanje doma in šole. — Slednjič je povabil vse roditelje, da naj se udeleže debate b predavani snovi, na kar je priprav-, ljen on,  kakor tudi vse učiteljstvo z veseljem odgovarjati in stavljena vprašanja pojasnovati.  Začetek je storjen. Želeti je, da bi se roditeljski večefi razvili ne samo v mestih, temveč tudi po deželi. Dandanes se predava že o vseh mogočih stvareh, zakaj bi se n« predavalo  o  odgoji in vzgoji naše mladine, o negovanju najdražjega za» klada človeštva.  Šola pozna dom, a dom ne pozna še šole in težavnega dela svojega največjega dobrotnika — učitelja.  Učiteljstvo bo pridobilo ravno s temi predavanji med ljudstvom ono spoštovanje in ljubezen, kojo zasluži vsled svojega zvišenega
delovanja za blagor ljudstva. Starši pa bodo pridobili mnogo koristnih naukov za vzgojo svojih otrok. Taki večeri pa bi bili še bolj zanimivi in tudi plodonosnejši, ko bi se vnele po predavanju debate o predavani snovi. Končno bi bilo še želeti, da bi blagovolili starši kar možno v obilnem številu pohajati k tem predavanjem.
— Iz deželne bolnice. Napro-
šeni smo glede na notico z dne 21. t. m. priobčiti naslednje: Ker se Če-stokrat pripeti, da niso nekateri bolniki s posameznimi jedili zadovoljni, naznanjamo, da dobi vsak bolnik tista jedila, katera mu primarij dotičnega oddelka ordinira. Če pa želi kdo izmed bolnikov druga jedila, se mora obrniti do g. primarij a ali njegovega namestnika, kateri mu bode rad pre-drugačil ordinacijo, če je glede na bolezen to mogoče. Sicer pa naj bolniki, dokler so v bolnici, naznanjajo tudi svoje druge posebne zahteve naravnost vodstvu dež. bolnice.
— Čistost nemškega jezika.
Nemci pogosto stegujejo jezike čez slovenščino. Marsikako narodno pesem, v kateri so našli kak star izraz, ki zveni po nemško, so že mrcvarili in se norčevali iz nas, češ, da naš jezik ni čist. Tudi glede pisne slovenščine imajo večkrat bolečine in se vtiku-jejo v marsikaj, kar jih ne briga in česar ne razumejo. Ali naj ti kultu-nosci pogledajo enkrat svoj jezik! Y njem mrgoli tisoče in tisoče tujk, izrazi v njem so tako prisiljeno skovani, da nemški humoristični listi precej prostora zamaše z norčevanjem iz teh izrazov. Kako beraški je pa nemški jezik na izrazih, dokazuje naslov nekega feljtona, ki je izšel v .Vahtariei-. Tu se bere: rEin oster-reichischer Patriot von Anno 1813.** Tisoč let pilijo Nemci svoj jezik, a še do danes nimajo izraza za latinski rannusu ! Morebiti ga pa imajo, a ker je pri Nemcih navada, da je tisti del možganov, ki je napolnjen s šopirjenjem in napuhom, posebno velik, potem si lahko mislimo, da rabijo Nemci zato nenemške besede, da bi boli imponirali. Če si med seboj imponiraj o. nas nič ne briga, nam ne imponiraj o nič, kakov nam puhlo-glavci sploh vzbujajo samo bridko pomilovanje.
— Himen. Gospića Mihaela Javornik, nečakinja cesarskega svetnika Murnika, se je danes poročila z inženirjem Igo Šegom, predstojnikom kurilnice v Gradcu. Iskreno čestitamo!
— Poroki. Včeraj se je poročil g. Josip Kozak, občinski svetnik, posestnik in mesar v Ljubljani, z gospo Josipino Dolenec. — Danes pa se poročil g. Avguštin Zajec, restavrater v Ljubljani, z gospico Leopoldino Fritz. Naše iskrene čestitke!
— Stavka v Koslerjevi pivovarni. Kakor smo že poročali, so včeraj delavci pivovarne I. Kosler & Co. ustavili delo. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, so delavci v soboto oglasili deset zahtev, kakor zvišanje plač itd., s pristavkom, da morajo imeti odgovor v ponedeljek, dne 23. t. m. Lastniki pivovarne so včeraj delavcem oglasih, da bodo uvaže-vali njihove zahteve, če in kolikor jim bo mogoče in obljubili, da se stvar tekom prihodnjih 14 dni do-žene. Delavci s tem odgovorom niso bili zadovoljni in so včeraj ob 2. pop. ustavili delojin so vsi odpuščeni.
— Bližajo se nabori. Kot nabornik si dovoljujem izražati sledeči dve želji : V sobi pred dvorano rMestnega doma" naj se položi preproga. Dočim so namreč tla v dvorani sami, kjer se naborniki nahajajo k večjem 10 minut, pokrita s preprogo, moramo v predsobi včasih celo uro bosonogi stati na golih tleh pri vratih, da nam kdo drugi ne odvzame prostora. Dalje naj se naroči pri vratih posluj o čemu stražniku, naj pazi na redovne številke, da ne bode kar brez ozira nanje samolastno odločeval, kdo pride takoj na vrsto in kdo naj še čaka.
— Bitka med devičarji na Šmarni gori. Dne 17. t. m. je sta-rološki kaplan Ferjančič od vedel svojo družno Marijinih fantov na božjo pot na Šmarno goro. Tja je ravno ono dopoldne prišla tudi mla-deniška družba iz Vodic, pod načel-stvom nekega kaplana. Ker je imel eden staroloških fantov zakrivljena peresa na klobuku, je prišlo pred cerkvijo med oddelkoma do prepira, ki se je končno razvil v pravcato bitko. Ko je bilo že na obeh straneh več ranjencev, so poklicali nekega duhovnika, baje starološkega Ferjan-čiča, ki je taČas bil ravno opravil mašo. Ta se je zavzel za tepene de-viČarje, na kar so nasprotniki navalili še nanj ter ga baje poštene premika-stili. Pripovedujejo, da so ga fantje položili na kramarski štant, mu raz-strgali suknjo ter s krepeljci dobro preustrojili kožo. Ko so „kršČanski vojščaki" dovršili svoje delo, sta se sporeka baje še voditelja. Kaplana sta slavila junaštvo svojih kozlov, ki so končno raztrganih oblek in obloženi s krvavimi bulami klavrno od-
korakali domov. Pravijo, da „bitka na Šmarni gori" pride pred sodišče, kar pa je dvomljivo. Kristusovi namestniki bodo vsekako skušali stvar prikriti, da se rešijo blamaže.
— Napad. 10. t. m. je spremil hlapec Alojzij Volek v Grosupljem svojo ljubico domov proti Selu. Ko se je v Grosuplje vračal, napadla sta ga fanta Anton Erjavec in Anton Ja-nežič blizu Vrbana in ga težko poškodovala z nožem in čevlji. Razrezala sta mu tudi obleko in mu napravila 30 K škode.
— POŽar. 16, t. m. je pogorela v Gor. Jelenju pri Litiji hiša, pod, hlev in svinjak posestnika Ivana Sluge, hiša in gospodarsko poslopje pa sosedoma Pavlu Kišku in Francu Medvedšku. Kišku sta zgorela dva vola, dve kravi in en prašič, Slugi pa istotako en prašič. Skupna škoda znaša čez 10.000 K, dočim je zavarovalnine le 2400 K. Zažgal je Sluga po neprevidnosti, ko je kot strasten kadilec vedno z gorečo pipo lazil po hlevu in okoli slame.
— Vinski sejem spojen z vinsko razstavo V Postojni. Na nedeljskem pogovoru v Vipavi so se vsi navzoči posestniki izjavili, da se udeleže v kar naj obilnejšem številu dne <>. maja v Postojnski jami vr-šečega se vinskega semnja. Ker so večji posestniki, ki imajo tudi mnogo sortiranega vina. kakor n. pr. grof Lanthiery, Kari Mayer, J. Schvvickert, „Kmetijsko društvo", Fr. KauciČ. LavrenciČ i. dr. obljubili, da razstavijo veČ vrst vina, se bodo postavili v jami še posebni paviljoni, vsled cesar bo dobila vsa priredba značaj vinske razstave. Zato bi bilo želeti, da se te priredbe udeleže tudi Dolenjci s svojim pridelkom. Ves aranžma preskrbi deželni vinarski komisar g. Fr. (romba č. Vinski vzorci se bodo lahko poslali v Postojno par dni pred otvoritvijo. Čeravno bo jama slavnostno razsvetljena, je oskrbništvo jame določilo le T>0 h vstopnine. Razstavljali bodo docela vstopnine prosti. Osigurana je tudi godba in pevski zbor.
— Umrl je v Radovanju pri Mariboru nadučitelj Fr. Jauk.
—- Vlom v župnišče. V žicah pri Konjicah je vlomil neznan tat v župnišče. Župnik se je zbudil in videl nekoga rogoviliti po sobi, a se je tako bal, da ni zinil besedice. Tat je odnesel cerkveno blagajno s ltfO K in obligacije, katere je pa zunaj žup-nišČa vrgel proč in zapisal nanje, da že še pride, kadar bo kaj denarja v blagajni.
— Mlajše zdravnike opozarjamo na članek v sobotnem „Graškem Tagblattu", kjer stoji, da je razpisano mesto distriktnega zdravnika v S t. Štefanu ob Zilji na Koroškem. Kmetje v Ziljski dolini so premožni in naprednjega mišljenja. Kraj sam leži na ravnem in llure od železnice. Mlad zdravnik bi imel tam poleg dohodkov domače lekarne jako lepo prakso in bi lahko dosti delal za narodno stvar.
Iz goriških učiteljskih krogov. Učiteljstvo na Goriškem je znano kot narodno-zavedno in napredno; a vendar ima v svoji sredi še preveč takega materijala, ki rije nazaj v odvisnost. Zadnje zborovanje učiteljskega društva je zopet pokazalo, da ni vse zlato, kar se sveti, da je še precej takih, ki radi poljubujejo palico, ki jih tepe. Duhovščina sploh ni naklonjena niti ljudski šoli, niti samostojnemu učiteljsvu; izjeme so redke in ne pridejo v poštev. Duhovščina naša je v večini iz Mahni -čeve šole; več ni treba govoriti starejšemu uČiteljstvu; mlajše pa hodi rado za starejšim Oseba nadškofova ne pride v poštev. Preidimo k omenjenemu zborovanju. Udeležba je bila obilna, če povemo, da je zborovala le podružnica goriške okolice (sodnega okraja). Stavil se je predlog, naj se učitelj stvo pokloni po deputaciji novemu nadškofu. Proti predlogu so se navajali razni razlogi. Pri glasovanju se se ni nikakor dalo konstatirati, ali je bil predlog sprejet in vendar je deputacija šla k nadškofu . . . Vprašamo : v čigavem imenu ? V imenu učiteljskega društva za goriški okraj ni smela iti, ker je ni v to pooblastil niti občni zbor, (ki ga ni bilo), niti odbor, ki ni imel seje. V imenu podružnice tudi ni mogla iti, ker sklepi podružnice so veljavni šele potem, ko jih sprejme glavni odbor, ali občni zbor. V imenu zborovalcev podružnice tudi ni smela iti se klanjat deputacija, ako ni povedala nadškofu, da se ni dalo konstatirati pri zborovanju, ali je bil predlog sprejet, ker je bil zadel predlog ne hud odpor. Za danes nočemo drugega pristaviti, nego da obžalujemo tako postopanje, ki obsoja samo sebe. Ako bi bil vedel nadškof za to, pokazal bi bil deputaciji — vrata. Drugega ni zaslužila.
— Pepel iz Vezuva je padal v
sredo in četrtek tudi v Gorici in Furlaniji.
— Javna ljudska knjižnica v Nabrežini. Pred nedavnim Časom se je ustanovilo v Nabrežini po zaslugi tukajšnega slikarja g. Hollerja
društvo „javna ljudska knjižnica", ki je imelo dne 21. t. m. zvečer v prostorih tukajšnjega gostilničarja gosp. Ig. Tance svoj ustanovni in občni zbor s predavanjem o pomenu ljudskih knjižnic. — Predavatelj g. tehnik Rajmund Caharija je ob splošnem odobravanju naglašal velik pomen ljudskih knjižnic za izobrazbo, izrazil veselje nad novo ustanovljenim društvom in končno opozoril občinske zastopnike na njih dolžnosti, podpirati društvo, ki ima namen skrbeti za izobrazbo občanov. — Po predavanju so se odobruje vzela na znanje poročila začasnega tajnika, blagajnika in knjižničarja. Pri volitvah so bili izvoljeni V odbor gg. Ivan Škerjanc, predsednik, Hinko H o 11 ?r, podpredsednik, Ivan Kozmina, tajnik, Rado Medic, blagajnik, Anton Z o r m a n, knjižničar, Josip FranČeskin, Lam-bert Pertot, Ivan Caharija, Fran Nemec odborniki. August T a n c e, Feliks Gruden in Fran Makarovič pregledniki. Nadejati se je, da bode izvoljeni odbor posvetil vse svoje moči v prid in korist društvu, da bo kolikor mogoče ustrezalo svojemu namenu, po možnosti poučevati ljudstvo in ga izvleči iz tiste nevednosti in indiferentnosti, v katero je zapadlo brez lastne krivde.
— Ponarejalca denarja. Bl-letni Jožef Basso, pristojen v Mar-zelj na Francoskem in kletni Ivan Piscitello, pristojen v Palermo sta izdelovala goldinarje in krone iz slabe kovine. Vsled tega sta stala v soboto pred porotniki v Trstu. Ob-dolžena sta bila poleg tega tudi, da sta ponarejen denar razpečavala. Obdolženca sta priznala svoje dejanje, izgovarjala sta se le, da sta to storila le vsled slabih gmotnih razmer. Obsojen je bil Basso na 5 in Pisci lello na 2 leti. Po prestani kazni ju izti-rajo iz Avstrije.
— Tržaških tatov predrznost.
241etni Ivan PerŠič je v Trstu neki gospe iztrgal iz rok denarnico, v kateri je bilo nad 100 K denarja. Ker ga je pa gospa zgrabila in klicala na pomoč, skupil jo je Peršič slabo, ker denarja ni dobil, vrh tega so ga odpeljali v zapor.
— Otrpnenje tilnika so zapazili v P u 1 j u na 1<) letnem H o m a n u Laku.
Skrajni vandalizem. Prelepi tivolski nasadi so ponos Ljubljane in veselje za vsakega prijatelja naravnih lepot. Povsod se kaže strokovna roka izbornega mestnega vrtnarja. Zadnjo noč pa so neznani zlobneži na vandalski način opustošili krasne nasade, izruvali cvetlice in grmičevje, polomih drevesa, razbili klopi itd. Tako divjaštvo mora človeka pretresti in zbuditi skrajno jezo. Takim zločinom se mora priti za vsako ceno na sled, da se hudobneže občutljivo kaznuje. Vsakdo, ki mu je kaj znanega o tem, bo imel gotovo toliko poštenja, da naznani, četudi samo sum, mestnemu magistratu; kdor pa ve kaj pozitivnega, dobi na zahtevo tudi nagrado. Ta madež se mora odvrniti od Ljubljančanov!
— Tatvina. Na vrtu vrtnanja g. AViderja na cesti na Rožnik je bilo ukradeno okoli 40 komadov cipres in iz gorkih gred večje množine sadik različne zelenjadi. Skrajni čas bi bil, ker se te tatvine zmirom ponavljajo, da bi mestna policija tudi v tem kraju se pokazala in hudodelce zasačila.
— Mednarodna panorama na Pogačerjevem trgu ima ta teden
razstavljen najzanimivejši del Španije z mesti San Sebastian, Leon Fuetarabia, L o y o 1 a, Vigo, Algeciras, Gibraltar itd. Tudi neizogibno borbo z biki imamo priliko gledati. Nekaj pokrajin je prav zanimivih in romantičnih, povsod pa silijo v ospredje razkošne cerkve, obširni samostani in dobro rejeni kutarji. — Prihodnji teden potujemo v (Konstantine, Saharo in A 1 g i e r.
— Elektro - bioskop v Latter-mannovem drevoredu nam kaže ta
teden zopet lepo serijo živih slik, da zadovolje vsakega gledalca. Ugajajo zlasti humoristične slike, ki se poleg drugih odlikujejo po priznani jasnosti, točnosti in čistosti.
— Tepež. Snoči so se v neki gostilni na Radeckega cesti sprli razni obrtni pomočniki in je slednjič nastal pretep. Med tem je pleskarski pomočnik Fran Zgonc udaril mizarja Albina Cirka po glavi, kar je Cirkovega tovariša Franceta Šinkovca tako ujezilo, da je zgrabil za steklenico in ž njo udaril Zgonca po glavi m ga težko telesno poškodoval. Zgonca so prepeljali v deželno bolnišnico, Šinkovca in še dva druga pretepača pa je djala policija pod ključ.
— 400 kron je imel zašitih v suknjiču Peter Bauer iz Gornjega Rodovca, ki je še podvržen vojaški dolžnosti, a se je hotel izseliti v Ameriko, toda pot mu je preprečil na južnem kolodvoru službujoči nadstraž-nik Večerin.
— Pobegnil je včeraj opoldne pri Deghenghijevem skledišču na cesti na Rudolfovo železnico 251etni prisi-ljenec Karel Brandstatter, rodom iz
Walerna v Zgornji Avstriji. Pred pobegom je ukradel čuvaju Iv. Drakslerju dva suknjiča, hlače, dve jopici in čepico, se tam preoblekel in jo odknril v zlato prostost.
— NaglO vozil je včeraj hlapec Mihael Poznič po Marijinem trgu. Ker se zidar Ivan Leben ni mogel tako naglo izogniti, se je zaletel vanj konj in ga podrl na tla, a ga k sreči ni nič poškodoval.
— Pes je ugriznil včeraj na
Mestnem trgu ključavničarjevo ženo Marijo Gašperinovo z Jesenic. Popa-del jo je za desno nogo in jo lahko telesno poškodoval.
— Vitrine je ukradel v soboto
ponoči neki tat v delavnici kljuČar-skega mojstra Ivana Peterce na Dolenjski cesti. Tat je vlomil v delavnico pri oknu in odnesel pilo in pet vitrihov. Vsekako imamo pričakovati v kratkem kakih tatvin in naj bode občinstvo previdno.
— Pri včerajšnjem naboru je
bilo izmed 248 novačencev potrjenih 7 i j.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 1K3 Slovencev in 100 Hrvatov. V Heb je šlo 200, v Scheibbs 100, v Meran 90, v Prago 80, v Ino -most pa 40 Hrvatov. Na Dunaj je Šlo 100, v Budimpešto 40, v Kočevje 30, v Hrušico pa 25 laških zidarjev.
— Izgubljene reči. Gdč. J. K. je izgubila kratko žensko verižico, vredno 8 K. — Ivana Valesova je izgubila na južnem kolodvoru 2(0 K denarja.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8. do 14. aprila 1906. Število novorojencev 1<> (= 13-tf umrlih 14 (= 19'3" on), med njimi jih je umrlo za škarlatico 1, za vratico 1, zajetiko 3, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi s. Med njimi so bili tujci 4 (=28-50/o)» *z zavodov 6 (=42"8"()i. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za osepnicami (norice) 2, za ošpicami 2, za tifuzom 1, za vratico 1 oseba.
* Najnovejše   novice.   Grški
kralj Jurij je imenoval angleškega kralja Edvarda za admirala grške mornarice.
— Avstrijski poštni uradniki na deželi groze s splošnim štrajkom, ako se jim položaj ne zboljŠa.
— Voda je vdrla v novi predor skozi Ture pri Ga-steinu, da so morali z delom prenehati.
— Zaradi bolezni otrpne-nj a tilnika so v S Le sij i zaprli 2 šoli.
— Najstarejši človek na Angleškem, Jurij Fletcher je je umrl v Londonu 118 let star.
— D u n a j s k a mestna občina odkupi s 1. marcem PJ08 vse naprave mednarodne električne družbe za 21 milijonov kron.
* Potresna katastrofa v San
Frančišku. Po najnovejših poročilih se zapadni del mesta le reši plamenom. Požar je omejen na malo površje ob morju. Tudi vlaki so že začeli redno voziti ter so odpeljali že skoraj polovico prebivalcev iz mesta. — V porušenih delili mesta je popolna tema. Pri preiskavanju razvalin najdejo čim-dalje več mrtvih. Policija je izpustila v vseh gostilnah opojne pijače v kanale, da se roparji in preveč žejni ljudje ne opijejo. 1000 mož se je oborožilo kot specijalna policija za varstvo premičnin. V šotorih se je pojavilo več slučajev koz in legarja. — Predsednik Roosevelt pride še ta teden z vsemi ministri v San Fran-cisko. — Za ponesrečene je z živili in stanovanji zadostno preskrbljeno, le obleke primanjkuje. — General Founstou poroča uradno, da je vseh mrtvih v San Frančišku in okolici kakih 10.000. — Mesto Pitts-burg je ponudilo tisoč rodbinam iz San Frančiška popolno preskrbo za eno leto.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Navidezno prijateljstvo je obstajalo med fanti iz Porebra in onimi iz Gozda. Dne 4. kimovca 1905 so meli pri Omovškovih v Gozdu proso. Tja so prišli tudi trije fantje iz Porebra Že so se bližali pe vaj oči vasi, kar jih po prejšnjem dogovoru hipoma napadejo fantje: Matevž Tome, France in Alojzij Drb in Tone Resni k iz Gozda. Pri napadu so bili tepeni France Uranka r , Jakob Pančur in Janez Rak. Poslednja dva sta dobila le lahke JpoŠkodbe, medtem, ko je bil U ran k ar tako stoičen, da ni mogel več mesecev zapustiti postelje. Obsojeni so bili vsak na 6 mesecev ječe. Državni pravdnik je zaradi izmere kazni prijavil vzklic.
Dekleta pretepel. Vincenc Sini a, pečarski pomočnik v Ljubljani, je srečal v mestu neko znanko ter jo  peljal  v gostilno.   Tam jo je
pregovoril, da je šla ž njim na Zeleno cesto, kjer se je vršila neka veselica. Prišedši do nekega kozo I. je dekle takoj uganilo Simovo nakano ter jelo vpiti. Ker ni hotela utihniti, jo je začel obtoženec po glavi tepsti, jo potegnil z veliko silo za roko ter ji pri tem zlomil desno ključnico. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Dekleta je prevzel Rok Pogačnik, mizarski pomočnik v Ljubljani Jožefu Kreblju. Ta je videl v navzočnosti bratov Franceta in Janeza Susteršiča bivšo svojo ljubico pred Pogačnikovim stanovanjem z obdolžencem kramljati. Na Franceta Susteršiča poziv, naj pusti dekleta iti domu, je Pogačnik odgovoril z nož-i s katerim je tudi naskočil brata Janeza. Oba okvarjenca sta bila na prsih lahko poškodovana. Pogači:i! je bil obsojen na 3 mesece težke je*'
Telefonska m ufcojavna poročila.
Dunaj 24. aprila. Začetkoma današnje seje se je predsednik grof Vetter v toplih besedah spominjal umrlih poslancev viteza' Berksa in \Valza, omenil je. katastrofo, ki je zadela S a n F ran c is k o in si izprosil dovoljenje, da se izreče sočutje ameriški vladi. Poslanec dr. Jiiger in drugovi so vložili dva nujna predloga v zadevi fakultativ nega sežiganja mrliče v in radi češke obravnave pred okr. sodiščem v Asu dne 19. aprila. Posl. Zulechuei in drugovi so predložili zbornici nujni predlog v zadevi trgovinske pogodbe s Srbijo. I >r, Sylvester in tovariši so predlagali, naj se uredi razmerje med Avstrijo in Ogrsko s poni< regnikolarnih deputacij. Dr. V a-cak je interpeliral o pogodbi, ki jo je sklenila krona z ogrskim ministrskim predsednikom drjeni: Wekerlom in zahteval, da se dotične punktacije predlože parlamentu. Dr. Ellenbogen je vlor žil na vlado interpelacijo ra<H vdeležbe Avstrije pri ruskem posojilu. Razprava o posl, dr. Jiigerjevem predlogu glede sežiganja mrličev se je takoj pričela. Nujnost je bila odklonjena Sedaj se razpravlja o Zulechner jevem predlogu glede Srbije. Prihodnja seja bo v petek dopoldne
Dunaj 25. aprila Gališki na: mestnik grof Potočki in dež maršal gref Stanislav Badeni sta danes dospela semkaj. Sodi se, da sta dešla na Dunaj na poziv vlade, ki se hoče ž njima po svetovati v zadevi volilne re forme.
Dunaj 24. apr.la. Nemška ljudska stranka je imela dan;: sejo, na kateri je dr Oross poročal o uspehu svoje konference, ki jo je imel z ministrskim predsednikom baronom Gautschem Povedal je, da je vlada priprav ljena Nemcem dati 12 novih mandatov; med temi je tudi kočevski mandat.
Zagreb 24. aprila. Na seji „Narodne stranke* je ban Pe jače vi o poročal o svoji misiji -v Budimpešti. Naglašal je, da se mu je posrečilo doseči več konce v železniškem vprašanju, kakor tudi to, da se bodo pri skupnih uradih nastavljali Hrvati.
Belgrad 25 aprila. Predsednik skupščine Nikola Nikoli je prevzel sestavo novega kabi neta. Kralj Peter je dovolil v tp dasezarotniško vprašanje reši pred vsem drugimi.
Petrograd 24 aprila Gosu-darstveca duma se otveri 10. maj a. Car Nikolaj se je odločil, da bo zasedanje dume osebno otvoril i veliko slo esnostjo.
Moskva 25. aprila Za poslanca v dumo je bil izvoljen Dmitrij Sipo v, ki je obljubil da bo zastavil vse svoje moči v parlamentu, da se izvedejo reforme obljubljene v carskem manifestu z dne 30 oktobra m 1.
Sen Francisko 24 aprila Danes ob treh zjutraj je bil zopet močan potres, ki pa ni povzro čil nobene škode.
Gospodarstvo.
—   Cesarska   ruska vlada, gusko državno posojilo 1. 1905.
f nominalnem znesku rublje v 843,750.000 = K 2.1331000.000, ka-^ro se izžreba v 40 letih, poeenši s l majem 1917 n. št. D o leta li>16.
posojilo ne more niti odpovedati    niti konvertirati. % najvišjim  ukazom Nj. Veličanstva ruskega carja je bilo nakazano finan-jnemu ministru,  izdati f>" „ državno - »sojilo v nominalnem znesku rublje v \,m ».000  = frk. 2.250,000.000 = mgleških  liv.  69,323.000   = mark 1.818,000.000 = avst. K 2.133,000.000 v pokritje v omenjenem ukazu navedenih izdatkov. Posojilo je razdeljeno f450 serij (1—450), vsaka po 10.000 obligaciji (št. 1—10.000); vsaka obli-gacija velja rubljev 13750 = K 474. Obligacije   so izgotovljene v ruskem, trancoskeni.  angleškem in nemškem jeziku in se glasijo na lastnika, vendar pa se lahko prepišejo glasom dotičnih   določil   na  ime  in   zopet na lastnika. Obligacije se obrestujejo   s   5°/«   na   leto  od u o m i -nala in se izplačujejo obresti proti izročitvi   odpadajočih kuponov   1.   maja  in   1. novembra vsakega leta.  Prvi kupon zapade 1. novembra L906 n. št. Amortizacija tega  posojila se vrši tekom 40 let,   počenši  z letom 1917  v   vsakoletnih izžreba-njih. kojih prvo se vrši 1. februarja   1917   n. st.   V ta   namen je določena letna  amortizacijska kvota H52781612   " Q   od neodpovedanega dne 1.  februarja H»17 še v prometu se nahajajočega  nominalnega zneska posojila, katera se vsako leto pomnoži zaprištedene obresti izžrebanih obligacij. Žrebanje se vrši 1. februarja vsakega leta. Izplačilo izžrebanih komadov se vrši tri mesece po izžrebanju, torej  prvikrat  1.  maja 1917 n. st. preti vrnitvi obligacije s tal onom in fseh pozneje zapadaj o Čili kuponov. lEvent.  manjkajoči  kuponi se odtegnejo od kapitala.   Vlada si pridržuje pravico  vsak čas,  vendarle ne pred 1. majem L916 n. st., po prejšnji trimesečni odpovedi vse ali en del še v Inrometu se nahajajočih obligacij za luininalni znesek vnovčiti. Zastarenje »bligacij je  določeno na 30 let po j izžrebanju,  pri  kuponih   10  let od spelosti.   Izplačilo  obrestnih kupo-tov in izžrebanih obligacij je za vse-ej prosto sedanjega in bodočega ruski ga davka.   Še ne izžrebane obligacije se sprejmejo kot  kavcija pri : avali za državo in tudi kot Jamovo pri carini   in akcizih pri državnih blagajnah.  Zapadli kuponi kakor bdi izžrebane  obligacije  se sprejemajo   za  nominale  pri izplačevanju :a:ine. Plačevanje kuponov izžrebanih lin odpovedanih obligacij se vrši po [Volji lastnika v Petrogradu   v rub-Ijiii na Dunaju (v kronah | itd. Ste-|tilke izžrebanih obligacij bodo objav-le  v   dunajski r"\Viener Zeitung**. I Do izgotovljenja definitivnih komadov — kar  se  bode na  vsak način pred. 1. novembrom 1907 n. št. zgodilo — bodo izdana v  Avstriji začasna, avstrijsko  kolekovana potrdila, glaseča se na 1, 5 ali 10 obligacij : vsako potrdilo  bode  imelo  po  dva, in sicer |1. novembra   1906  in   1. maja 11)07 napadajoča   kupona.    Potrdila bodo opremljena s faksimilom podpisa zastopnika carskega ruskega finančnega I ministrstva    in    kontrolno bančno stampiljo, svoječasno se potem brez-)lačno  zamenijo  proti definitivnim, avstrijsko kolekovanim obligacijam. I Prvi kupon teh komadov bo zapadel 1. novembrom  1907.  — Petro-Igra d,  v   aprilu   1906.   — Carski ruski    finančni    minister. — prijave na zgornje posojilo sprejema Ljubljanska   kreditna banka \x Ljubljani,   in   sicer najkasneje  do   26. t. m.   Subskripcija se krši po kurru  88*—  za  100 no-l&inala in znaša torej efektivno r e s t o v a n j e polnih 51/2 %. Z Jozirom na ta izborni, v vsakem   oziru  popolnoma varni a pir, priporočamo takojšnjo iprijavo k subskripciji eventualno tudi brzojavno.
Ljubljanska kreditna banka.
etri&no tn te h c Če
navraolja kplc
belo in nežno.
Dobi se povsod.
Ooljne mastne pene
'oeringovega mila s sovo, zboljšanja z dodatnim patentno zav. cvetličnim mlekom, lepša kožo, sčistt polt, poživi delovanje kože in tudi na najobčutnejso kožo ne deluje dražljivo. Otrokom dobrota, damam potreba. Doeringovo P'lo s sovo se dobiva po 60 vin. povsod.
1237-1
Umrli so v Ljubljani.
V deželni bolnici: Dne   15.   aprila.    Vito   Jugoglia, lilapec, ™ let. Meniirjritis basilans.
Dne 16  aprila. Adolf Oblak, dninar, 24 let.
ftika.
Zavarovalne vesli.
vzajemni zavod za zavarovanje
življenja na Dunaji. I., ^ ip!>iinytM>.it'H*,s«i &t. :so.
V I. Četrtletju 1905 je bilo vloženih 4304 zavarovalnih ponudb z zavarovalno vsoto okroglo K 5,888.000 —, izmed katerih je bilo izdanih 3979 polic za zavarovalno vsoto K 4,741 000—.
V 1. Četrtletju zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi kapitalne obresti znašale so okroglo K 1,417.000. — Zapadla plaCila pa K 624.000.
Od obstanka zavoda se je izplaCalo K 59,177.000. 1295
Police „JanusaM so po triletnem ob stanku nezapadne, pj petletnem obstanku neizpodbitne. Po petletnem obstanku izplača zavod tudi za slučaj samoumora, dvoboja ali pijanstva. Nudi tudi brezplačno vojno zavarovanje, in plača zapadb zavar vsoto takoj, to je brez odloga in brez provizije.
Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema
F * 11 j a I k a „Janusa" za Štajersko,
Koroško in Kranjsko
v Gradcu, Janushof.
Neutorgasse 47.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
4*2*/, majskt renta.  .  . .
srebrna renta   .  . . i* , avstr. kronska rent* .
4«/. . zlata m • ■ ♦•/« ogr*k& kronska renta . 4*/ zlata „
4*/* posojilo dež. Kranjske 4« posojilo mesta Spljet 4'V,      . ■ Zadar
4»/t*/« bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . 4% češka dež. banka k. 4.
**•/,        , „ n       t. O.
I1 .•/. rast. pisma gal. del. hipotečne banke . . j.»ešt. kom.   k. o. *
10 , pr......
zimi. pisma innerst.
4
centr.
zast. pisma ogr.
dež. hranilnice .  . . Z. pis. ogr. hip. ban. ohL ogr lokalnih železnic d. dr.    . . .
obl. čcike ind. banke 4S*8 prior. iok. želez. Trst-Poreč ......
4*/, priot. dolenjskih žel. . g5:a p.ior. ju*., žei. kup. %*/, 4* ,n ,, avstr. jpos. z« žel. p. •.
s-^ćke od L 1860»»  .  . . .    od 1. 1864 .  .  . .
. Uzak« ......
,    zen.. kred. !. emisiji
9     ogrski hip. bank* . m    srbske a frs. 100*— turške......
Bašuika
taomoške        „ . • .
'Srakovsfce „ ...
ljubljanske        a .   . •
4vstr. rdeč. križa „ ...
s;gr.      ,       mu « •
Rudotfove t, ... Salcburške „ * • . Ounajske kom.   u     «  • .
:«2.'ic železnice.....
državne železnice .... .v>tr.-o^rs:;e barčne. deUi. Vvstr. kreditne banke   . . >grske     n „       . .
-ivnosienske „ . . ;*remo£okop v Mostu (Brfix) Alpinske montan .... Praške žel. '.nd dr. ...
;-?irna-Mur&nyi.....
Trboveljske prem. dmžbe ivstr. oroJnc tovr. druibe Ćef.ke sladkorae družbe
Va';C>».
C kr cekin ......
X) franki .......
Isu marke...... .
Štovercigas.......
Marke........
Laiki banke**** ..... ^ib!U
-v->;«:«........
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 24. aprila 1906. Termin.
Pšenica za maj    . .
»     , oktober . . , Rž        a oktober  .  . „ Koruza   „  maj.   .   .   . „ • julij    .  .  . „ Oves     , april ...»
a oktober .  . „ Efektiv. Nespremenjeno
za 100 Jcg K 1642
„ 100 „ , 1660
„ 100 „ n 1355
„ 100 n „ 1342
m 100 „ H 1368
„ 100 „ n 1592
.i 100 _ m 12 08
Neteorologtino poročilo.
Viiina nad morjem 806 2.   Srednji zračni tlak 736.0 mm.
April	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
23.	9. zv.	7317	103	brezvetrno	oblaSno
24.	7. rj.	731-0	8 5	ar. jvzhod	oblačno
m M	2. pop	730 G	7 0	al. {szahod	dež
Srednja včerajšnja temperatura: 13*0°, nor-male: 11*0°. — Padavina v mm 51.
Sotrudnik
z gotovino 3000 K do 4000 K, se sprejme pod ugodnimi pogoji za dobro uspevajoče podjetje. Voditi mu je treba knjigovodstvo ali pa bi moral ostati v kakem večjem mestu ter tam delovati za podjetje. Lahko je tudi ženska.
Zadevne ponudbe je poslati uprav-
nirltvu „vSlov. Naroda'
1189—1
3 aprila	1906.
| Denar	B'ago
99*45	99 65
9930	99 50
99 60	99 80
117 90	118 10
95 70	96 90
l 114*26	114 45
99-50	101 —
100-50	101 50
100.-	100 —
100 65	101 65
99 85	100 30
100 05	100 30
100*35	101-3J
105 60	106 60
10050	10150
1(0-	10060
100-—	100*90
9950	100*5o
10050	101-50
99 90	
99-50	100--
312 -	314 -
100 70	101-70
195 —	197'—
j: 285 -	287 —
159 -	161*—
293-50	3i »3 50
299--	308-—
204 —	272 50
101*—	109*50
152 50	1535U
24 -	26 —
47250	482 50
78-	84-—
91 —	97 —
59 —	65-50
5<>50	52 50
31 25	3325
57—	63-
71--	76'—
5*22 —	532 -
128 40	129 40
682 75	683 75
1645—,	1655 —
689 75	690 75
819 —	820 —
242 50	243 50
658 —	660 —
573 60	574 50
2705*—	2725 —
57325	574 25
279—i	280 —
588 - i	594 —
150 50	152 —
11-34	11-38
19*14	19-17
23 46	2354
23-98	2406
117-32	117*52
95-75	95 95
253 —	253-75
j 4*84;	5 —
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je ljubljeni mi soprog, gospod 1484
Fran Peršina
posest, in trg. v Šenčurju pri Kranju
previden z zakramenti za umirajoče, danes ob 11. uri dop. po dolgi in mučni bolezni v 57. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v sredo, dne 25. aprila ob 3. uri pop. iz hiše žalosti v Šenčurju pri Kranju.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi Sv. Jurja.
V Šenčurju, 23. aprila 1906.
Antonija Prrsfna roj. Praprotnik vdovljena Blagne, soproga. Posebna naznanila se ne bodo izdajala.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naše preljube soproge, oziroma";matere, sestre, tete in sestričine, gospe
Ane Terpin roj. Gerar
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za časteče spremstvo drage ranjke k večnemu počitku iskreno zalivalo.
Zahvaljujemo se posebej še darovateljem prelepih vencev kakor tudi gg. nosilcem istih pri sprevodu.
V Ljubljani, 24. aprila 1906.
1494 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam o priliki neizprosne smrti predragega brata in strica, gospoda
Josipa Rodeta
meščana in posestnika v Kamniku
izrazili svoje sočutje in posebno še veleč, gospodu dekanu Lavrenčiču za dušno skrb in tolažbo ranjcemu, č. sestram usmiljenkam za vzorno postrežbo, gospodu Slabajnetu, ki se mu je vedno izkazal pravega, edinega prijatelja, posebno pa v njegovi dolgi, mučni bolezni, slavnemu pevskemu društvu „Lira" za tolažilno vznosno petje, slav. „Citalnici", ki ga je spremila z zastavo, in veteranskemu koru, ter vsem, ki so mu izkazali častno spremstvo do groba, izrekajo svojo udano zahvalo
1497   žalujoči sorodniki«
V Kamniku, 23. aprila 1906.
Pohištvo
popoloonia   DOVO,   nerabljeno, v lepem slogu se zaradi odpotovanja prav po ceni proda 1499—1 Natančneje  se izve Florijauskih ulicah št. 24 l nad. od 12. - 2. ure pop.
Učenec
14 — 15 let star, poštenih staršev, zrao-žen sloveDskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme v veliko špecerijsko trgovino na deželi blizu mesta Ljubljane.
Nadaljna   pojasnila   daje Franc Cerar v Domžalah. 1419— i
Bolniško In podporno društvo pomoćnih in zasebnih uradni-kou za Kranjsko u LJubljani
broječe  85  članov  razpisuje mesto
Reflektanti naj blagovolijo svoje prošnje poslati društvenemu načetstvu dO 15. maja 1906 iu navesti obenem tudi zahtevo plače. 1500 1
V L j u bT]TnTTr23l|aprna71906.
Proda so|:
hišavNovem mestu
z lepim senčnatim vrtom, prijaznim razgledom, zaprtim kejrljišeem, lepimi sobami, kletmi itd. V hiši je stara znana gostilna in je hiša za ta obrt prav pri pravna. Zaradi vrta in lepega razgleda ter jako ugodnih plačilnih pogojev in nizke cene je pa tudi za privatnike priporočljiva. Kupec za to obrt plača pri kupu polovico kupne cene, privat nik pa le tretjino. Ostanek plačuje na več obrokov.
VeČ se poizve pn lastniku v Novem mestu h. št. 180. 1491—1
Stanovanje
v Knaflovih ulicah št 5 v pritličju, obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda za majev ali avgustov termin.
Pojasnila  daje  upravni stvo „Na rodne Tiskarne" ravnotam.
2 meblovani sobi
se oddaste takoj v najem v WoUovih nlicah Stev. 12. 1488-1
Vpraša se v pisarni istotam.
■a
sprejme takoj
Josip  Berdajs, mizar
Itifl.
1182—1
Mladenič
iz boljše hiše se sprejme takoj
&*,©*fe *va.*j©r3kQQ
pri zobozdravniku dr. E. Bretlu v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 1.
1466
Stanovanje
v Knaflovih ulicah št. 5 (.Narodna Tiskarna**) v II. nadstropju s 3 sobami, kuhinjo in pripadki se odda za avgust ali pa tudi že za julij.
Več se izve v npravn. „Narodne Tiskarne".
Gostilna
popolnoma naaavo renovirana z velikim hlevom, svinjakom, z 8 sobami, plesno dvorano in pritiklinami, se radi družin skih razmer v prijaznem trgu vipavske doline takoj proda. Na razpolago je tudi kak vinograd.
Ponudbe na upraviiištvo „Slov. Naroda". 1495 — 1
Stavbišče!
V Spodnji Šiški naproti Sole je naprodaj več lepo ležečih pareel za zidanje. Cena: eno do dve m pol krone za kvadratni meter. 1290—5 Poizve se pri odvetniku gosp. I. Vencajzu, ali pa pri lastniku v Flori-
janskih ulicah št. 1 v Ljubljani.
Stanovanje
8 tremi večjimi ali Štirimi manjšimi sobami in stranskimi prostori želim najeti S 1. avgustom t. 1. v kaki vili ali biši z vrtom v obližju bodočega novega gimnazijskega poslopja ob Poljanski cesti. — Ponudbe Daj se pošljejo do 3. maja na moj naslov.
1487 Dr. J. Bezjak
v Mariboru, Toppeinerjev trg 5.
Ceno je naprodaj:
elegantna temnordeča nova trgovska oprava, štelaže, ladelci, 2 pu-delna z marmornatimi ploščami
itd., p"tem  lena nova sobna oprava,
razne postelje, omare, mize, stoli in dr. Registrirna blagajna, vredna
loOO kron, železna WertheimOvka itd.
Natančneje se poizve pn L. Fur-sagerju v Radovljici. 1486—1
Ugodna prilika! Pristni solln-Senski in ameriški stroji za striženje las.
Namesto K 9, samo K 4*50! la solin-genski stroj za striženje las s 3 natekljivimi grebeni za 3, 7, 10 mm dolge lase, ki z njim lahko vsakdo takoj striže lase. Prav pripravno za domačo rabo in za brivce K 450; ameriški model z vzmetjo znotraj K 5 —; stroj za striženje brade K 4*20, bn*nj aparat model „Star" i
varstveno pripravo K 3—; britev K 150, Ia:konjske škarje K 460, la pasje škarje K 4—. Dokler ho kaj zaloge se bo prodajalo 500 poljskih kukal namesto po K 40—'— po K 10"—i za na prostem, za gledališče, mor-narstvo, model „Zeus" 144m m s 6 ahromatskimi objektivi iz gorskih kristalov, s kompasom, pref. usnjatiiu tokom, jermenom in vrvico za K 10"—, damska velikost K 8*—. Pošiljatve po povzetju. Za ne-ugajajoče denar nazaj. Velik specialni katalog o optiškem blagu za 30 h v znamkah, WEISSBERG, Dunaj, II., rntere-Donau-strasse 23 i. 1005—3
«1»
«1
prirodna vina
od Blatnega jezera, letnik 1901 : Belo vino   ...   a K 32.— do K 40* — Rdeče vino .   .   .   a „ 34-— za 100 litrov loko klet od 10 hektolitrov naprej.
Na Željo pošljem vzorce.
Več pri Juriju Zekoll, Kesztelv ob Blatnem jezeru na Ogrskem. 1465—2
Stanovanje
pripravno  za vsako trgovino ali obrt, se odda v najem. 1469-2
i Stepami vasi štev. 50. Gostilna
Z nekoliko zemljiščem na primernem krajo, ne predaleč od železniške postaje, se takoj kupi ali vzame v najem. Ponudbe s ceno naj se pošiljajo na Gašperja Drnovšek, Babno pri Celju št. 15. 1467-2
ZiiK zidan
i j
sprejme . 1439—3
Ivan Plomel)
stavbenski podjetnik na Bledu. Plača po dogovoru.
z vso opravo
odda samostojni kuharici Florijan Hostnik, gostilničar v Spodpji Šiški
št. 35. 1457—2
Trgovski prostori
z opravo za trgovino z mešanim blagom se oddajo takoj pod jako ugodnimi pogoji za   več   let v najem.
Kje pove upravnistvo »Slovenskega Naroda**. 1454 2
Vsled odpotovanja se ceno proda
saiira i
(majhna zofa in Štirje fotelji), umetna palma s secesiouističnim jako lepim stojalom in še nekatere druge stvari.
Ogledati je dopoldne ali popoldne na Rimski cesti Štev. 18, pritličje na levo. 1434—3
■
1
že predelani ali Še nepredelani, kakor tudi škornji se dobivajo en gros najceneje pri 1234-10
L. Pressburger & sin
na Dunaju XX. 1.
Spretne
delavke
za pletenje nogavic se sprejmejo. Po dogovoru se dajo  tudi   stroji in delo na dom.        1447 9
M. Franzl, Pri voz št. 10.
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri 329—8
t. SEBEHIKU «Spod. jBL
**i* /XI *JCLJ*JCLJXL **!**. T»* TmI Tn^. *fl*i 51**: Tm\ Tm*.
\:: \. j v*\v*iT«Tv\.^\z v.ifv!».>?. vtv. vra viv *«Tg
^ ponudba.
Učitelj (28 let) bi se takoj poročil z izobraženo, dobrosrčno gospioo v starosti od 17—25 let, ki ima tudi nekaj premoženja. 13.17-6
Le resne ponudbe, ako mogoče s sliko, ki se takoj vrne, na npravništvo nSlov. Naroda" pod „Slučaj".
**• «i. «4« *r» * » »T. »T. -T. Tf. »J
1  I  I  i  i TTTTT T j  ♦ t
r7W'r?^t7t^**?
570
11761829
Gostilna.
Dve sestri Želite za takoj ali pozneje v najem ali na račun gostilno kje v mestu, trgu ali v vasi; najrajši blizu farne cerkve^ ali kolodvora in sicer na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem ali HrvaŠkem. — Ponudbe upr. nSl. Nar.4* pod „gostilna št. 70". 148S 3
Sprejema aavarovanja človeškega žit■
'jenja po najraanovrstaeJ8ili kombinacijah pod tako ugodnimi pogoii. ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti ju ugodno sav aro vanje oa doživetje in smrt s KmanjBajoćimi se vpačilt
Vsak Čian ima po preteka petih «t pravice do dividendo.
<racis,3*s>xx_xa at zavarovalna banka v Fraf i, Rez. fondi: 31,865.38680 K. Izplačan« odškodnine In kapitali]«: 82,737.159-57 S. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s ▼»•»•l*©-! iloTUtoaUu.iaNruduo upm*o. 2—47
Vsa poJMnllft daj«;
£ti»itei»plni sraiattop w Ljubljani, šegav pisarne so v iastnej baninsj hiši
Zavaruje pos'opja in premiCmno proti poearnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjnje takoj in najknlaDtnejt Oživa najboljši sloves, koder poalnfc
Dovoljuje iz čistega dobička izdatna podpore v narodne in obcnotonstns namene.
Avguštin Zajec
i
restavrater
Leopoldina Zajec
rojena
1498
Ljubljana
^gg- poročena.
dne 24. aprila 1903.
Namesto vsakega drugega naznanila.
Jflosterneuburg
Doba lx*t vi»«s«^ 10O6.
Poravnava z Ocritko. Konee iiiaroMke zadeve.
Vtleležltfv Avstrije pri rimkeiii pomojllu. 1400 7
i ml ti^trijnl na   velezvfzn PudanJ«* obrevtne
so za dunajsko borzo trenutki, ki jih ni podcenjevati in ki pae utegnejo najširše kroge zanje zanimati Pojasnila o delnicah, ki utegnejo narasti, radovoljno dajem na podlagi zanesljivih informacij resnim interesentom. Naročila za dunajske ali zunanja borze se izvršujejo najku-lantneje in lahko kupljeni efekti do dviga ali do realiziranja dobitka ostanejo proti zmernim
Banka in menjalnica.
(Firma obstoji od 1.
obrestim pri meni v varstvu.
Ignacij Urbach w_iiiaJr£: 37.
1889.)    Telefon št. I6.OI8, — Pošt. hranil, račun št. 852 633.
3 r>
ti
i—I
> o,
O _»
i-h ca u d
-H u
a
Ces. kr. arstrtiske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo dr z   t v Belja-U.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra fSK. leta.
Odhod iz Lfublfane juž. kol. Proga sni Ti ali. Ob 12. url 34 m ponoči osebni v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnftz, Franzensfeste, fnomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Kfem-Reftting v Steyr, v Line, na Dunaj via AjnstetteR. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni viak v Trbrž, P o« tabel, Beljak, Celovec, Mufae, Massemtort, rranzenefeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-ReiRing y Ofeji, v Lise, Bttdejevtce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez AmsesUefi as Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontaeel, Beljak, Ce*evec, Mali Glodrtitz, Ljubno, Selztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeac, Curifc, Ženeva, Pariz, čez Amsterten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trbdfc, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein- Rb___| v Steyr, Lmc, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Piago, (y Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amsterten. — Ob 10. tiri poveći osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo okefetoJ
«oz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto In Koeevje. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m t jutra j osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. iatetako • - Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v L jablano juž. kol. Praga *% Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni viak z Dunaja čez Amsterten, Monakovo (Mo-vakovo-Trot eHreki. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. Hit, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodmtz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni v4ak {2 Tfteiia. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amsterten, Lipsko, Prage fiz Prage direktni vez I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, nzen Budejevtce, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, inomost, Zeli ob Jezeru, Gad Gastei«, Sc4nograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne oaeom vlak z Dtmaja, Ljubna, SeHztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, tooroocta, Fraiizenslesta, Pontabia.  —  Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja,
fcjnbna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabia, čez Selztal, od htono^a sa So hi ograda, čez Klern-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heba, Prancovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki Ob 8. ari 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne is Strate, Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 35 m zvečer i stota ko. — Odhod is E§aM|am* drž. kol. V Kamnih. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri tO m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznrkft in le v oktobra — Piihed v Ijahljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 miu zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob
rdeljati in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski Čas je za 2 mm. pred krajevnim v Lfubtiani. 1
I Prevzetje 1 I ueušKe tuornišhe restavracije. I
1
^ Usojam se cenjenemu p. d. občinstvu vljudno javljati, da sem s f>,
^i. *■ aprilom t. 1. prevzel
tuorni$ko restauracijo.
i
««j Trudil se bom, da zadovoljim z izvrstno, ceno kuho, z zajamčeno 7^ <) pristnimi vini in s točenjem predobro znanega gbsskega marčnega piva jfc QJ svoje cenjene goste.
jjj Obilega obiska se nadejajoč znamenja udani
^ 1352 6 Jožef Manhardt g
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pustoši emšek.
1
Meblovana soba
v bližini Mestnega trga se išče /a
1. niaj.
Ponudbe na upravnistvo „►Slovenskega Naroda". 1458—2
Najboljši čas za sajenje do srede maja.
iglasta dreuesa
v 100 najplemenitejsih vrstah In vseh velikostih.     1132- 2
v najlepši izberi priporočajo
= drevesne šole 111 1
Adalberta Farago
c. kr. dvornega dobavitelja v Zalae-gerszegu   ob    železnici Dunajsko Novo mesto-Nova Kanila.
Ilustrovani ceniki oa razpolago.
ZENITEV. I
I s
ti I
Trgovec z dobro vpeljano trgovino, 26 let star, stanujoč v Trstu, želi dobiti v zakon go spico ali vdovo slov. Daroduosti. Biti mora izobražena in imeti nekaj dote. Pismene ponudbe s slikami naj se pošiljajo pod naslov
■Trgovec 26, Trst, poste restante.
Tajnost   zajamčena, em slike se takoj vrne o. ®
^ <m w. &m
^ ^ -šm
Oddam
za primerno najemščino v nepo^redui bližini južne železnice, t. j v Ljubljani na Sv. Martina cesti št. 20 ležeče
velike in svetle
delavnice
pripravne za vsako obrt,
krasno skladišča
kleti z vodovodom in lile?
»s«   «1«> wm. j a«
Prodam dobro
kontrolno blagajno
(National.)
Pojasnila pri lastniku Jos. Petri ČU ravnotam. 1409—3
Pravkar IzSlo:
Vodnjak Bogomil
J^a razjuita
===== T^o^l^e ^tudijc.
Ta zanimiva knjiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega nIo-
vanskega navdušenja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisat Slovenec, Slovan. Omislil in preštudiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in rnskem narodu. Marsikaj, kar ae sedaj godi na Ruskem, mu postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri, sgajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo   iskati   in  najti  pravih vzrokov
činiteljev in cib'ev. 54—42
Ukusne opremljena knjiga z izvirno
risbo na ovojnem listu je izšla v založbi
£. Schvientner ja
v Ljubljani
Cena: broš. 4 K, eleg. vez. 5 K"50 h, po pošti 3U b več. ...
Josip rfoza/c
obč. svetnik itd.
Josfpina Dolenc
hišna pocestnica •—T^^fr- poročena. -Ž^s^—■
Ljubljana, dne 24. aprila 1906.
Patentna pisarna VIKTOR TISC H LE It, Dunaj VII \l
ilebensterngaiiiie
daje pojasnila o novem avstrijskem patentu štev. 7917 gled*
„aparata za izdelovanje galvanske prevleke žice, kovinskih palic in dr."
Lastnik patenta  bi rad z  interesenti  zaradi  prodaje  patenta  ali   oddaje li stopil v zvezo in sprejema tudi druge nasvete za obrtniško izkorifteenje patenta.
Vodni zdravilni zavod > j<«.
kopališče Kamnikna
Postaja c. kr. drž. železnic.
1472-1
Vse vodno zdravljenje, (sistem Priesnitz, \Vientcrnitz in Kneipp) solnčne, elektriške kopeli in kopeli z ogljikovo   kislino,   zdravljenje   s   suhim    vročim   zrakom,   masaža   in   zdravilna gittnast zdravljenje z elektriko. Prospekti   zastonj. Sezija od 20. maja do septembra. Zdn
vodja dr. R. Wackenreiter.
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, Dolenjske želez, postaja Straža-Toplice.
Akratoterma 38"C. Pitno in kopalno  zdravljenje.   Posebnega učinka \% protin, revma, ischias, nevralgijo, kožne in ženske bolezni, kopalni basini, posebne kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opr<
ljene sobe za tujce, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje.  Gozdnata okolica. Dobra in cena restavracija.   Sezija od I. maja do I. oktobra. Pr spekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava
______
5°o rusko državno posojilo.
Prijave k subskripciji sprejema že od danes naprej
brez vseh stroškov
in daje natančne informacije glede tega nov. ga in za nalaganje denarja posebno ugodnega papirja
„Ljubljanska kreditna banka".
Zgorajšnje, v vsakem oziru popolnoma varno posojilo se bode obrestovalo s čistimi 5Vt°/o.
i.
Št. 4.51."
14-1'
Razglas o glavnem naboru leta 1906.
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem v nabornih letin:
1. Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se bo vršil letos 27., 28. in 30. aprila v „Mestnem domu" na Cesarja Jožela
trgu, in sicer 27. aprila za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano, L\\ m 30< aprila pa za one zunauje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Llubljano.
Začetek ob 8. uri dopoldne.
2. Nabornikom, odnosno tndi njihovim moškim svojcem, ki se pozovejo \ naboru, je priti o pravem času treznim in snažnim na uabiralidče, ter naj vlože o pravem času potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost:
a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§31 voj. zak.);
b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje {% 39 voj. zak.);
c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.);
d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak.);
e) enoletnega prostovoljatva (§§ 25 — 2$ voj. zak.).
3. Naborniki, kateri iele ugodnosti §S 31 — 34 voj. zak. in imajo tiui. pravico do ugodnosti enoletnega prostovoljatva, se morejo zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti za ugodnost enoletnem prosto volj stva pri glavnem naboru.
4. Kdor zanemari naborno dolžnost, ali v obče katero iz vojenga zakoua izvirajočih dolžnosti, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 6. februarja 1906.
Lastnina in tisk nNarodne tiskarne".
49