OKTOBER 1982 - ŠT. 19_GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA_LETO XXIII.
-*>.AZW6R6S
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Že priprave na kongres, posebno pa kongres sam, so poživele sindikalno delo in mu dale polet tudi za bodoče. Članstvo je postavilo številne zahteve, ki so našle mesto tudi v kongresnih dokumentih, predvsem nalogah za bodoče delo. Samo zapisane naloge v kongresni resoluciji še ne pomenijo zagotovila, da bodo tudi realizirane. Čaka nas drugo dejanje: uresničevanje teh nalog v osnovnih organizacijah sindikata in v vseh organih Zveze sindikatov Slovenije. To pa terja odgovornost in delavnost slehernega sindikalnega aktivista v okolju kjer deluje.
Današnjo številko časopi- Marica Klopčič iz SCT, sa smo tiskali prav v času, Industrija apna Kresnice, ko je potekal kongres Zveze Mija Boltin z osnovne šole sindikatov Slovenije. Na Dušan Kveder-Tomaž, Ja-njem so sodelovali štirje nez Kres iz Lesne industrije delegati iz naše občine:	Litija in Martina Kralj iz
naše delovne organizacije. Po plenarni seji prvega dne, je drugi dan vsakdo od njih sodeloval v eni od komisij, za katere so imeli pripravljene tudi razprave.
Delegatka iz naše delovne organizacije	Martina
Kralj bo sodeloval v komisiji za politično, organizacijsko in kadrovsko krepitev in statut Zveze sindikatov Slovenije. Oddala pa bo razpravo o tem, v kolikšni meri danes uspeva sindikatu uveljavljati probleme in težnje delavcev. Kritično je izpostavila dosedanjo premajhno aktivnost sindikata na dveh področjih:
—	pri delovanju delegatskega sistema v tem smislu, da bi poleg delegacij in event. delavskega sveta na delegatske odločitve s svojo vzporedno aktivnostjo vplival tudi sindikat,
—	pri uveljavljanju pobud in predlogov delavcev v delegatskih skupščinah, kjer se prav pobude tekstilnih delavk niso uresničevale.
Menila je, da za takšno aktivnost sindikata, niso potrebne kakšne nove oblike organiziranosti, temveč le več zavzetega in doslednega dela, da bo sindikat tudi v bodoče potrdil svojo vlogo in okrepil zaupanje med delavci.
Delegati 10. kongresa ZSS. Od leve: Martina Kralj, Predilnica Litija, Marija Klopčič, SCT - TOZD Industrija apna Kresnice, Mija Boltin, osnovna šola Litija in Janez Kres, Lesna industrija Litija.
Ocena dela 00 ZSMS naše tovarne
V mesecu oktobru 1981 je bila volilna konferenca naše osnovne organizacije. Na njej smo izvolili novo predsedstvo in določili smernice našega dela v naslednjih dveh letih. Novo predsedstvo, komisije in aktivi so takoj za tem pripravili plane svojega dela. Sedaj, po enem letu pa že lahko ocenimo uspešnost našega dela in samo aktivnost mladih delavcev.
Predsedstvo naše 00 se je v tem letu sestalo petkrat. Na svoji drugi seji je sprejelo plan dela osnovne organizacije na podlagi predlogov komisij in aktivov. Pri pregledu realizacije teh planov smo ugotovili samo aktivnost mladih ter samih aktivov in komisij.
Vsi aktivi v večji ali manjši meri spijo, razen 4. aktiva, ki se redno sestaja, sodeluje pri delu komisij in splošnih nalogah mladine. 1. in 2. aktiv sta tudi kolikor toliko aktivna, vendar imata predsednika teh dveh aktivov težave zaradi nezainteresiranosti mladih iz same proizvodnje. Zato tudi plani dela aktivov niso izpolnjeni. 3. aktiv pa vseskozi ni deloval, kot da ga ni. V tem aktivu ni nobene zainteresiranosti za delo, vključno s predsednikom, ki je za nedelo tega aktiva v večji meri tudi sam kriv. Dejstvo je, da bi nekaj mladincev tega aktiva delovalo, a ne najdejo prave poti in povezave z ostalimi. Zato predsedstvu ni preostalo drugega, kot da predlaga aktivu novega predsednika in to mladinca, ki se je vrnil iz JLA. Ta mladinec je pred odhodom v vojsko pokazal zainteresiranost in pripravljenost za delo pri mladini, saj se je njenega dela aktivno udeleževal. Sam 3. aktiv naj se odloči ali potrdi tega mladinca kot predsednika ali pa izvoli novega, in to čimprej.
Tudi komisije so v tem času delovale bolj ali manj uspešno in aktivno. Največ je naredila komi-
sija za šport, kulturo in informiranje, ki je v 10 mesecih v celoti izpolnila svoj plan. Vpeljala je tekoče informiranje mladincev o tekočih akcijah, prireditvah in problemih mladih tako v dnevnih informacijah kot v Litijskem predilcu. Trudi se, da bi k dopisovanju o problemih mladih pritegnila čimveč mladincev, vendar jo tu čakajo še veliki napori. Tudi športne prireditve, ki smo jih planirali so uspešno izvedene. Spomnimo se samo uspelega športnega srečanja z Dekorativno in odbojkarskega turnirja, ki ga je organiziral član športne komisije. Ta komisija je uspela organizirati dve stalni ekipi, ki nas zastopata na raznih športnih srečanjih in tekmovanjih. Sedaj ta komisija organizira poučno ekskurzijo, vendar je od vseh mladincev v Predilnici Litija odvisno, ali bo ta akcija uspela. Uspešno je delovala tudi na kulturnem področju.
Prav tako je delovala dokaj uspešno tudi komisija za MDA, SLO in ZSZ, saj je izpolnila več kot polovico svojega plana. Do konca leta pa bo po vsej verjetnosti realizirala tudi ostale naloge iz plana. Kljub temu, da se je komisija še posebej trudila, da bi iz naše OO poslala na mladinske delovne akcije čimveč mladincev, ji to ni uspelo. Javilo se je sicer dovolj zaintersira-nih mladih, vendar večina iz same proizvodnje. Zaradi zaostrene gospodarske politike, pomanjkanja delovne sile, še pose-
bej v poletnih mesecih, ko je največ koriščenja letnega dopusta, so bili mladi tam nepogrešljivi. Tako sta se mladinske delovne akcije Kozjansko 82 udeležila le dva mladinca iz režije, ki sta nas uspešno predstavljala, saj je bil eden celo udarnik.
Delovala pa ni komisija za vzgojo, izobraževanje in kadrovsko politiko. Njeno delo ni steklo, eno samo nalogo iz plana te komisije pa je uresničilo samo predsedstvo, skupno s komisijo za šport, kulturo in informiranje. Prav tako kot pri 3. aktivu, predsedstvo predlaga aktivom, da se tudi pri tej komisiji imenuje novega predsednika.
Vsi mladi, ki so od mladinske organizacije v samoupravnih organih, raznih komisijah in delegacijah, aktivno sodeluje pri delu le-teh in s tem potrjujejo pripravljenost za delo tudi v sami mladinski organizaciji in izpolnjeno je zaupanje do njih.
Tudi v 00 ZK predpre-dilnice je v letošnjem letu dan glavni poudarek, da se mora celotna osnovna organizacija ZK zavzemati za stabilizacijo gospodarstva.
Naša osnovna organizacija ZK se redno sestaja. V tem letu smo razpravljali o poslovanju naše OZD, o predkongresnem gradivu ter sprejetih dokumentih slovenskega in jugoslovanskega kongresa ZK. Razpravljali smo tudi o predvolilni in volilni aktivnosti, o ideološkem usposabljanju članstva, o prejemu naših članov v organizacijo ZK, o sklepih 3. programske volilne konference ZKS Litija, o organizacijskem vprašanju itd.
Članstvo 00 ZK, je v razpravi pozitivno ocenilo letošnje poslovne rezultate (za prvo polovico leta 1982), saj smo kljub številnim težavam dosegli, da se je fizični obseg proizvodnje
Na koncu lahko ugotovimo, da je kljub vsemu velika večina mladih nezainteresiranih in nepripravljenih za delo pri mladini. Od 307 mladincev, je okoli 20 res aktivnih in pripravljenih prijeti za kakršnokoli delo, kakšnih 30 pa dela, če se jih zadolži; samoiniciativno ne naredijo nič. Vseh ostalih 270 mladih, večino iz proizvodnje, pa ni nikjer čutiti. Predsedstvo je poizskusilo že večkrat, da bi jih k delu pritegnilo, vse do zadnejga mladinca je vabilo na sestanke, jih obveščalo, vendar večjega uspeha ni doseglo. Pa vendar ni vrglo puške v koruzo. Svoj trud, da bi mlade le pritegnilo k delu, bo podvojilo. Vzpodbudni so rezultati, doseženi v tem letu, saj se je k delu aktivno priključilo 30 mladih. V naslednjem letu upamo, da nas bo že veje število aktivnih, saj vsak mladinec več, pomeni velik uspeh. Več nas je, boljše bo naše delo.
L. S.
zlasti efektne in sukane preje povečal.
Oceno o poslovanju za prvo polovico tega leta, je 00 ZK sprejela s poudarkom, še racionalnejše poslovati, se na vsakem delovnem mestu stabilizacijsko obnašati in se vedno in povsod zavzemati, za doseganje še boljših rezultatov.
Zaradi tolikšnega porasta bolniških izostankov pa 00 ZK meni, da bi morali čimprej uvesti občasno kontrolo bolnikov, tako kot smo imeli to pred večimi leti. Nenazadnje pa mora biti po presoji 00 ZK, vedno prisotna pozornost vseh članov ZK, da po poti samoupravljanja rešujemo vse zadeve in ne smemo dopustiti formalne rešitve. To nas obvezujejo tudi kongresni dokumenti ZK, ki jih moramo z zavestjo uresničevati.
F.B.
S sestanka 00 ZK predpredilnice
.
Ocena gospodarjenja za devet mesecev letošnjega leta
S________________________________________________________________)
Vse ugotovitve ob oceni polletnega gospodarjenja o zaostrenih pogojih gospodarjenja, zaradi kriznega obdobja v svetu, ki se z vso ostrino odražajo tudi v našem gospodarstvu, veljajo tudi za devetmesečno obdobje. Poleg zunanjih vplivov in vplivov o katerih smo že pisali, ocenjujemo, da je eden osnovnih vzrokov naše ekonomske nestabilnosti tudi preveliko odtujevanje presežkov dela neposrednim proizvajalcem. Tako rastejo prispevki iz dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb v Jugoslaviji trenutno hitreje od rasti dohodka, svobodna menjava dela je še slabo razvita, verjetno zaradi prenizke strokovnosti in zainteresiranosti mnogih delegatov. Še vedno tudi vstrajamo na nepokritih investicijah oz. investicijah, ki jim ne moremo predvideti realnega časa dokončanja itd.
Težave v našem gospodarsko družbenem življenju so se nagrmadile, zato lahko pričakujemo znatno poslabšanje položaja v naslednjem letu. Bremenile nas bodo:
—	novo dospele obveznosti do inozemstva;
—	nadaljnje upadanje aktivnosti gospodarstva in s tem proizvodnje, zaradi pre-prevelike odvisnosti domače proizvodnje od uvoza in tako posredno —
—	omejene možnosti izvoza (problem zunanje likvidnosti).
Dalje moremo računati s pomanjkanjem elektro energije, z njo pa na prekinitve in izgube v proizvodnji. Posledice so zopet upadanje družbene produktivnosti dela, neefikasno izkoriščen delovni čas in sredstva proizvodnje, določena pomanjkanja na tržišču in s tem splošno nezadovoljstvo, visoka stopnja inflacije, nastajanje dodatnih izgub zaradi kurznih razlik, prekinitve investicijskih izgradenj itd. Računati moremo z zmanjšanjem celotne potrošnje ter investicij. Strah pred temi, realnimi predpostavkami, nas mora vse spodbujati k vstrajnemu uresničevanju vseh mogočih prizadevanj, da naše družbeno-ekonom-sko življenje v določenem času zopet stabiliziramo, svetovno krizo pa načrtno, zavestno in razumno prestanemo. V teh težavah je toliko pomembneje krepiti enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter krepiti enotno jugoslovansko tržišče s samoupravno usklajeno dogovorjeno ekonomsko politiko. Prevzeti nas ne sme malodušje, neosnovano kritizerstvo, le
po poti samoupravne odločnosti, vstrajnosti si moramo poiskati pota prospiritete.
Težav gospodarjenja, po devetmesečnih rezultatih, pri nas še ni opaziti, ker smo v začetnih težavah pravočasno in pravilno ukrepali. Iz tabele je sicer razvidno, da je fizični obseg proizvodnje upadel v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, finančni uspeh pa je še vedno dober.
Padcu proizvodnje enojne preje za 3 % kot nalašč botruje padec števila delavcev za 3,3 %, kar pa ni edini vzrok. Gotovo ima izjemno, vlažno in vroče poletje močan vpliv na povečanje števila pretrgov in slabši tek proizvodnje, še posebno, če upoštevamo sudanski bombaž, ki mu prevelika vlaga ne prija. Lahko pa trdimo, da fizična produktivnost na zaposlenega zato ni padla in bomo zato v boljših klimatskih pogojih in z boljšo kvaliteto surovine, če jo bomo imeli, mogli nadoknaditi do konca leta izpadle tone preje. Če ocenjujemo sorazmerno s padcem zaposlenih še porast bolniških izostankov, pa ugotavljamo, da je v letošnjem letu tudi le-teh za okoli 7 % več. Padec proizvodnje je tako razumljiv, žal pa prisilno sprejemljiv.
V sukal niči smo preš tikali, previli in proizvodeli efektne preje za 3,7 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Usluge sukal-niče so pač močno odvisne od naročil kupcev in naših zmogljivosti, kjer imamo za previjanje nizkih številk preje precej omejene možnosti. Proizvodnja efektne preje pa močno z a visi od željenega efekta in vrste su-
rovin, ki je največkrat ni na voljo.
Pri finančnih rezultatih ocenjujemo za 20 % več celotnega prihodka, 11 % več dohodka in 31,6 % več čistega dohodka. Žal še vedno sledimo večji rasti porabljenih sredstev zaradi nesorazmernih podražitev vseh materialnih stroškov in električne energije. K boljšemu finančnemu rezultatu še vedno največ prispevata časana bombažna in efektna preja, zato bi njihovo proizvodnjo morali pospeševati. Za amortizacijo smo izločili 56 % več sredstev oz. za 6,5 %, če k minimalni amortizaciji, ki je vsebovana že v porabljenih sredstvih, prištejemo še amortizacijo nad predpisano minimalno stopnjo, ki je v letu 1981 zajeta v do-
hodku, v letu 1982 pa je ne izkazujemo.
Osebne dohodke ocenjujemo izplačati v devetih mesecih tekočega leta za 16,1 % več kot v enakem obdobju lani, kar nam družbeni dogovor dovoljuje, če ocenjujemo primerjalna dohodka (dohodek in amortizacija), s tem, da ne upoštevamo še povečanega izvoza (ocenjujemo ga na 38%). Povečan izvoz na konvertibilno tržišče je tudi naš cilj zaradi splošnih tendenc in nas samih, da bi z nadplanskim izvozom pridobili večjo devizno participacijo pri SIS EOT za uvoz prepotrebnih surovin. V mesecu juliju smo lahko izplačali višje osebne dohodke zaradi prihrankov pri surovinah, ker smo imeli za 17 ton manj odpadkov kot v enakem obdobju lani.
- v tonah			
Proizvodnja - IX. mesecev	1981	Ocena 1982	Indeks 82/81
Predilnica			
- bombažna mikana preja	2.503	2.337	93,4
- sintetična in stanična preja	2.427	2.410	99,3
- česana bombažna preja	503	507	100,8
- flyerski stenj	67	83	123,9
Skupaj	5.500	5.337	97,0
Sukalnica			
- sukana preja	1.811	2.039	112,6
- previta preja	4.518	4.492	99,4
- efektna preja	245	284	115,9
Skupaj	6.574	6.815	103,7
Število delavcev (po urah)	1.053	1.018	96,7
Finančni rezultat - IX mesecev (v 000 din)	1981	Ocena 1982	Indeks 82/81
Celotni prihodek	807.412	968.894	120,0
Porabljena sredstva od tega	554.334	687.978	124,1
Amortizacija	34.439	53.692	155,9
Dohodek	253.078	280.916	111,0
čisti dohodek	185.157	243.662	131,6
Osebni dohodki	131.908	153-200	116,1
Izvoz v USA 8	2,223.410	3,068.327	138,0
Pričakajmo vse težave, ki sem jih navajal v začetku, pripravljeni, spoprimimo se z njimi z vsemi močmi in sredstvi ki so nam na voljo, pa bomo krizo gotovo lažje prenesli kot sicer. Kako naj bi se obnašali v zoženih materialnih pogojih
poslovanja, pa smo v času priprave »Predilca« spoznali na zboru vseh delavcev z operativnim načrtom ukrepov za zagotovitev proizvodnje v takih pogojih, ki jih je podal naš glavni direktor, tov. Jože Mirtič.
V. K.
Smo za enotno izvajanje kadrovske politike
To je bilo načelno stališče, ki so ga sprejeli delegati delavskega sveta naše delovne organizacije, ko so na pobudo koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Litija, analizirali izvajanje in uresničevanje družbenega dogovora o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Litija.
Pred sejo delavskega sveta sta družbeni dogovor predhodno analizirala odbor za delovna razmerja in komisija za izobraževanje.
V delovni organizaciji ugotavljamo, da uresničujemo smotre in načela družbenega dogovora, kljub temu pa smo se kritično opredelili do nekaterih vprašanj.
1.	Letno sprejemamo plane kadrov, osnova le tega pa je srednjeročni plan kadrov, ki predvideva zmanjšanje števila zaposlenih. Zavzemali se bomo, da se zmanjšuje zaposlovanje režijskih delavcev, v okviru proizvodnje pa naj se zaposluje v tolikšni meri, da ne bo prihajalo do zastojev zaradi zmanjšanega števila zaposlenih.
2.	Družbeni dogovor nas tudi obvezuje, da nenehno spremljamo in izboljšujemo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, ki je v naši delovni organizaciji, tako kot v večini tekstilnih DO, dokaj nizka, ker za večino del in nalog v okviru proizvodnje zadostuje osnovnošolska izobrazba in krajša doba priučevanja. Kljub temu pa bomo proučili
možnosti pridobitve internih kvalifikacij in skušali organizirati osnovnošolsko izobraževanje v okviru DO.
3.	Vsaka delovna organizacija naj bi imela izdelani sistem napredovanja. Zavedati se moramo, da ne gre pri napredovanju le za višji OD delavca, toda za opravljanje zahtevnejših in odgovornejših opravil, večje možnosti odločanja, večje neodvisnosti in samostojnosti pri opravljanju del ter večje zahteve po strokovnem znanju in delovnih izkušnjah. Sicer pa je možno napredovanje le za kritje fluktuacije in v' primeru odpiranja novih služb z odgovornejšimi opravili. Proučili bomo tudi možnosti izdelave sistema napredovanja v delovni organizaciji.
4.	Odbor in komisija sta ob analiziranju največ pozornosti posvetila določilom dogovora o tem, da postopoma odpravljamo razlike med zahtevano in dejansko kadrovsko strukturo. Ugotovili smo, da je v delovni organizaciji trenutno zaposlenih 14 delavcev, ki v skladu z določili družbenega dogovora zasedajo
Uefe /ek
bPLObN
!L lun
St K1DP,
vir a
emo L /77 J A
S Ji SfPl/ČNtJA
Iz Vršca, kjer služi vojaški rok, se nam je oglasil Rudi Kaplja. Lepo nas pozdravlja in nam pošilja svoj naslov, da bi mu pošiljali Predilca, pa tudi zato, da bi mu pisali, saj vojaku ni nikoli dovolj novic z doma. Njegov naslov: V. P. 2875/15 B, 26300 Vršac, SR Srbija. Pišite mu!
dela in naloge njim neustrezno strokovno usposobljenostjo. Sprejeta so bila konkretna stališča:
—	delavci, ki opravljajo dela in naloge njim neustrezno strokovno usposobljenostjo, morajo pričeti z izobraževanjem na ustrezni šoli,
—	delavci, ki so šolanje prekinili in so bili med šolanjem razporejeni na dela in naloge, za katera se v skladu z razvidom del in nalog zahteva izobrazba, ki bi si jo pridobili z uspešno končanim izobraževanjem, morajo šolanje končati,
—	delavci, ki so šolanje prekinili in jim je DO krila stroške šolanja, morajo pričeti z vračanjem stroškov v skladu s pogodbo.
5.	Vsakoletno bomo izdelovali programe funkcionalnega izobraževanja, ki bo postal sestavni del plana delovne organizacije.
6.	Razvid del in nalog ne vsebuje vseh elementov, ki jih predvideva družbeni dogovor. Po izvedeni reorganizaciji proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja, bo potrebno izdelati novi razvid, ki je delno že v pripravi in bo vseboval vse elemente, ki jih predvideva tudi družbeni dogovor. V fazi javne obravnave naj se pritegne čimvečje število zaposlenih.
Prav je, da resnično v vseh delovnih organizacijah in skupnostih analizirajo izvajanje dogovorjene kadrovske politike, saj sprejeti družbeni dogovor nima prave teže, če ga izvajamo in se kritično opredeljujemo do dogovorjenega samo posamezniki. Pomembno je, kot kdaj koli poprej, da v pogojih gospodarske stabilizacije vsi dosledno izvajamo smotre in načela za katera smo se dogovorili. V. B.
Razpis prednostne liste za oddajo stanovanj v 1. polovici leta 1983
Odbor za stanovanjska vprašanja razpisuje prednostno listo za oddajo stanovanj za čas od 31.12. 1982 do 30. 6. 1983.
V	prihodnjem letu bomo oddajali le stara — izpraznjena stanovanja, ker je odbor za stanovanjska vprašanja nova stanovanja ob Maistrovi ulici že oddal. V soinvestitorski pogodbi je namreč določeno, da je potrebno investitorju, to je Samoupravni stanovnjski skupnosti občine Litija v roku štirih mesecev po podpisu pogodbe dostaviti spisek bodočih stanovalcev.
Pri točkovanju prošenj bomo upoštevali stanovanjske razmere, dohodek na družinskega člana, dobo čakanja na stanovanje, delovno dobo v Predilnici Litija in tudi v drugi OZD.
V	primeru, da delavec ali ožji družinski član boleha za težjo boleznijo oziroma boleznijo na katero škodljivo vpliva stanovanje, mora pred lož iti ustrezno zdravniško potrdilo. Potrdila naj predložijo tudi prosilci, katerih družinski člani imajo motnje v duševnem ali telesnem razvoju.
Točkujemo tudi invalidnost družinskih članov (delovni, vojni, mirnodobski invalidi), zato naj prosilci predložijo ustrezna potrdila.
Udeležbo v NOV upoštevamo le v primeru, če se prosil-čev stanovanjski problem re-
šuje prvič ali pa doslej še ni bil ustrezno rešen. Poleg navedenih pogojev se točkujejo tudi ostali pogoji, ki so zajeti v točkovnem sistemu.
Prosilci, ki so prošnje že oddali, se morajo ponovno prijaviti, sicer odbor prošenj ne bo upošteval.
Prednostno listo bomo sestavili ločeno za sobo ali gar-soniero, ločeno za enosobno stanovanje, za dvosobno in trisobno stanovanje pa skupaj, kot doslej.
K prijavi za razpis morate predložiti vso ustrezno dokumentacijo in sicer: potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1982, če ta ni zaposlen v naši delovni organizaciji, potrdila o osebnem dohodku ostalih družinskih članov, če se bodo ti preselili z vami, morebitna zdravniška potrdila ipd. Zdravniško potrdilo ne sme biti starejše od dveh let. Če je ta doba že pretekla, je potrebno predložiti novo.
Vsa potrdila je potrebno predložiti v razpisnem roku, sicer jih odbor ne bo upošteval.
Za prednostno listo se lahko prijavite v času od 15. oktobra do vključno 3. novembra 1982. Prijave bo zbirala Fani Vrhovec v kadrovsko splošnem sektorju in sicer od 8. do 12. ure.
Po končanem razpisu si bodo člani odbora za stanovanjska vprašanja ogledali
stanovanja tistih prosilcev, katera še niso bila o gledana, nato'pa bodo sestavili osnutek prednostne liste, na katerega bodo lahko delavci vložili pismene oz. ustne pripombe v roku 8 dni po objavi. Pripombe bo obravnaval odbor za stanovanjska vprašanja in nato sestavil predlog prednostne liste, na katerega bo možno vložiti zahtevek za varstvo pravic na delavski svet delovne organizacije.
V skladu s samoupravnim sporazumom o urejanju stanovanjskih vprašanj so pridobi-telji stanovanja dolžni vplačati lastno udeležbo, ki je odvisna od doseženega dohodka na družinskega člana, izračunana iz skupnega dohodka družine in njihove primerjave s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred pridobitvijo družbenega stanovanja.
Prosilcem priporočamo, da pri banki namensko varčujejo, ker bodo tako lažje vplačali lastno udeležbo.
Odbor za stanovanjska vprašanja
F.V.
POPRAVEK
V prejšnji številki smo na osmi strani, pod naslovom »STANOVANJA«, med dvema linijama objavili nekoliko napačen tekst. Pravilno je:
Dvosobna stanovanja, ki jih je odbor že razdelil na
zadnji seji, ne morejo biti dodeljena in razdelitev ne velja, ker je bila vložena pritožba na Sodišče združenega dela v Ljubljani.
Odgovorni urednik
Občutki delegata
Vsake toliko časa se delegat občinske skupščine (ali samoupravnih	interesnih
skupnosti) pojavi kot predstavnik svojega okolja na zasedanjih le-teh skupščin. Ker bi z verjetnostnim računom mogel izračunati, kdaj približno se bo srečal z večino istih delegatov, kot se je srečal prvikrat, že tako nastopa plaho in izolirano. Še bolj se občuti ta izoliranost, ko se ob izredno pomembnih	vprašanjih
dnevnega reda priglasi k razpravi in na koncu ugotovi, da je bil edini oz. med izredno redkimi delegati, ki so problematiko dobro preštudirali in bili pripravljeni zagovarjati stališča svoje delegacije. Sooči se lahko največkrat burno, včasih nesramno, le za zagovorniki nasportnih stališč, to je s predstavniki upravnih organov in družbeno-poli-tičnih skupnosti. Ubogi delegat, kako ponižan in osramočen lahko odhajaš iz skupščine, če ne znaš poglobljeno zagovarjati stališč svoje delegacije oz. se ne znajdeš ob dodatnih informacijah in številkah, ki jih izveš prvič šele na skupščini. Sprašujem se, če sem delegat zbora združenega dela, in zaseda ter sklepa ta zbor, s kom se mi je potrebno usklajevati (oz. soočiti): z mnenji ostalih delegatov ali predstavnikov »oblasti«, ki zagovarjajo svoja stališča, ki bi jih sicer morali uskladiti po samoupravnih poteh svobodne menjave dela.
Še posebno je težko in »nepošteno«, če bi moral
sprejeti stališča, ki so v nasprotju z vsemi resolucij -skimi izhodišči in stabilizacijskimi prizadevanji naše skupnosti. Menim, da vsi, še posebno najodogovornejši v določenem ožjem družbenopolitičnem okolju, ne morejo in ne smejo kršiti poti, ki jo v izredno težkih družbenoekonomskih razmerah naše države sprejemamo za rešitev naše nestabilnosti. Le enotni in brezkompromisni do posameznikov in ožjih družbenih skupin bomo uspešni, sicer bo vsak trud zaman.
V skrajnih naporih gospodarstva, obdržati rast proizvodnje in produktivnost na zadovoljivi višini, vzdržati konkurenčnost z vključevanjem v zunanje tržišče, poravnavi inozemskih kreditov, premagovanju deviznih omejitev za uvoz repro-materiala, investicijske opreme itd. Menim, da je nujno pričakovati pospešeno rast akumulacije in tudi OD v gospodarstvu (ekonomska motiviranost za dodatno vložene napore!) ter rahlo nazadovanje v negospodarstvu, če realne možnosti ne bodo dopuščale enakih rešitev. Gibanje rasti dohodka oz. čistega dohodka pa vsekakor ostane merilo rasti OD.
Okrepiti moramo predvsem temelje, da se nam ne podre celotna zgradba. To nam bi že moralo postati razumljivo! Gre, če se tako izrazim, za naše preživetje!
V. K.
Končano tekmovanje gasilskih desetin
Ob 96-letnici naše delovne organizacije so se gasilske desetine pomerile v poznavanju gasilskih aparatov. Sodelovalo je 182 delavcev, tekmovanje samo pa je potekalo v gasilskem domu. Ocenjvali smo: če delavci znajo aktivirati posamezne ročne in prevozne gasilne aparate in če vedo, katere snovi s temi aparati lahko gasimo. Tekmovalec je lahko dobil maksimalno 10 točk.
REZULTATI
1. mizarska, mehanična.
elektro delavnica	9,85
2.	2. izmena
predpredilnice	9,69
3.	2. izmena predilnice,
sukal niče	9,68
4.	transport	9,36
5.	Zidarska skupina	9,33
6.	3. izmena
predpredilnice	9,23
7.	remont	9,12
8.	3. izmena predilnice
sukalnice	9,0
9.	1. izmena predilnice,
sukalnice	8,60
10. 1. izmena
predpredilnice 8,50
Številka na koncu pomeni povprečno doseženih točk na tekmovalca v posamezni skupini.
Opazno je, da so ekipe oz. desetine, ki so tekmovale proti koncu, bolje uvrščene, kar pomeni, da so se bolje pripravile. Nekateri člani desetin, ki so v proizvodnji že večkrat uspešno gasili požare, so očitno imeli tudi tremo in niso najbolje odgovarjali.
Kljub na splošno dobremu poznavanju ročnih gasilnih aparatov, so sem ter tja še posamezniki, ki jih ne poznajo oz. ne razlikujejo dobro. Te bodo dežurni gasilci še posebej podučili. V prihodnjem obdobju bodo morali tudi delavci, ki se tekmovanja niso udeležili, pokazati svoje znanje o ročnih gasilnih aparatih.
(Op. Vse o ročnih gasilnih aparatih najdete v prejšnji številki predilca).
Andrej Krhlikar
Litijska občina je ena redkih v Sloveniji, ki še ni imela taborniške organizacije. Da bi napravili temu konec, se je sestal iniciativni odbor in delo je steklo. Ob dnevu pionirjev, 29. septembra so organizirali propagandni tabor na litijskem polju in zanimanje za taborništvo je še bolj naraslo. Za jesenski čas imajo v načrtu sodelovanje na nekaterih taborniških tekmovanjih v orienataciji in podobno; ob dnevu mrtvih bodo obiskali partizanske grobove; za občinski praznik se bodo udeležili in sodelovali pri organizaciji tradicionalnega pohoda na Tišje; med zimskimi počitnicami bo na vrsti zimovanje — smučarski tečaj ..., morda v eni od zapuščenih podružničnih šol v naši občini
- ' " .............. ===:^
OD SUKOBINA DO LITIJE
^ 	-- '	--- - ■ j
Dne 5. 10. 1981 ob 24. uri sem se moral javiti v Kasarni Pero Cvetkovič v Baru in to je pomenilo začetek mojega vojaškega fazanstva. Malo me je seveda stiskalo pri srcu (saj poznate ta občutek), ker sem bil tako daleč od doma (očitno je, da sem imel izredno slabe veze), da so me dali tako daleč, pravi pomen veze so mi razložili šele Črnogorci, oni pravijo: ,Bez veze kod nas nema ništa!‘, po drugi strani pa sem se tudi veselil tolažeč: »Bom vsaj malo bolje spoznal naše južne kraje in ljudi.«
N ekako sem le preživel lazanske dneve, v marcu 1982 sem bil premeščen v Ulj cin in potem razporejen na albansko mejo kot graničar in že takrat sem začel odštevati čas, pa ne dneve, to bi šlo prepočasi, odšteval sem v sekundah, to gre hitreje, kot zanimivost naj povem, da sem v vojski preživel točno 28,5 milijona sekund, na straži pa sem se sprehajal okoli milijon sekund.
V	vojski je ves čas glavna tema pogovorov tisti »veliki dan«, ko slečeš vojaško uniformo in greš domov. Tudi jaz sem se začel že kaj kmalu ukvarjati s to mislijo (že drugi dan), pri tem pa sem želel izkoristiti preostali delček poletja in dokaj hitro mi je padla v glavo za nekatere moje vojaške prijatelje nora misel — iti domov s kolesom po jadranski magistrali.
Beseda je dala besedo, stave so padle in tako mi ni preostalo drugega kot, da sem začel nabirati kondicijo za kolo (težava je bila v tem, ker nisem imel kolesa), največ sem vadil osmo vojaško vajo, saj veste katera je to, obenem pa sem moral preko pisem prepričati domače in prijatelje, da so mi poslali vso potrebno opremo — rezervne dele, obleko, kolo itd. v Bar. To je bilo v nekem smislu težje kot pa potem sama pot, saj veste, kako je s starši oziroma, kakšni ste starši!
Vse je šlo kot namazano, točno dan prej sem imel zbrano vso potrebno opremo. Ko sem razdolžil vso vojaško opremo in obleko in ko sem v vojni knjižici zagledal težko pričakovani »četrti žig« sem se počutil neverjetno svoboden — zdi se ti neverjetno! Starešine so samo zmajevale z glavo in me začudeno gledale, očitno nenavajeni takšnih odhodov iz vojske — važno je, da je konec vojske, domov bom že enkrat prišel, sem jim govoril.
V	soboto, 11.9. sem štartal ob štirih zjutraj izpred kasarne Sukobin (30 km od Ulcinja, blizu Skadarskega jezera), še prej sem se poslovil od vseh mojih sotrpinov in potem ob njihovem bučnem navijanju (nekaj izrednega) in spodbujanju odbrzel proti Ulcinju.
Kolo je bilo brezhibno, prtljage sem imel okoli 25 kg, težko bi našli stvar, ki je nisem imel, pa tudi sam sem se počutil odlično, svobodno, malo me je skrbelo za vreme in pa seveda za moje noge. Kot se je pozneje izkazalo, se je oboje kar dobro držalo. V začetku je bilo sicer malo težje, noge so se
mi kar kmalu ogrele, težke preizkušnje pa je doživljala moja zadnjica. Že celo leto ni videla kolesa, toda človek zdrži vse, imeti mora tako voljo, ne sme se nikoli predati in znati mora stiskati zobe, če znaš to, potem zmoreš vse! Dan sem si razdelil, vozil sem od 6. do 12. ure in od 15. do 18. ure, med 12. in 15. uro sem se kopal ali pa ogledoval različne zanimivosti. Prvi dan sem imel v načrtu priti do Hercegnovega. Prave jadranske lepote sem lahko začel uživati šele od Petrovca na moru. Med Sutomorom in Ulcinjem vsepovsod najdeš polno odpadkov in smeti tako, da te vse mine, čeprav je sama plaža zelo v redu. Prvi dan sem si podrobnejše ogledal še Sv. Štefan, Milože in Budvo in lahko rečem, da je to najlepši del našega Jadrana, v sezoni zaradi cen skoraj nedostopen domačim gostom. Cene so bile tudi zame nekaj posebnega; nenavajen tako visokih cen (v enem letu se je vse podražilo vsaj za 50 %), sem se včasih ob priloženem računu samo čudil in seveda opazoval vidno hujšanje moje denarnice. Popoldne sem nadaljeval proti Tivatu, Kotoru, Risanu, katere sem si ogledal kar s kolesa in že pozno zvečer prispel v kamp v Hercegnovem. Imel sem srečo, ker je bil skoraj prazen — spal sem kar v luksuzni prikolici!
Drugi dan sem že prispel v Dubrovnik, po mojem mišljenju, najlepše večje mesto na Jadranu. Posebno zanimiv je stari del, z ozkimi ulicami, značilno arhitekturo in majhnimi trgovinicami, odprtimi tudi ob nedeljah, imajo pa seveda posebne cene. Jaz raje nisem vanje niti vstopil. Različni prodajalci so me nagovarjali v vseh mogočih jezikih, samo v srbohrvaškem ne in, ko sem enemu zabrusil v angleščini, da lahko govori srbohrvat-sko, je takoj izgubil interes zame — čudno kaj!
Naj večji problem mesta so smeti, s katrimi ne vedo, kaj bi, mesto je zelo čisto, toda pravijo, da jih to veliko stane.
S trajektom lahko skrajšate pot za 30 km, vendar Boka Kotorska je vredna ogleda! Foto: Stane Černe
Pravo lepoto Dubrovnika opazite, če se povzpnete z žičnico na Babin kuk. Res vredno ogleda!
Dubrovnik mi je vzel kar dosti časa, tako da sem že pozno zvečer prispel do načrtovanega Neuma, kjer sem prespal za 100 din privatno; pred kampom je bilo vsaj 10 ljudi, ki so čakali slučajne potnike — konec sezone pač!
Tretji dan sem kar s kolesa opazoval delto reke Neretve; tu so edino ugodni pogoji za dobro poljedelstvo ob celi jadranski obali, prav sedaj opravljajo velika melioracijska dela, posebnost pa so bile stojnice ob cesti, katere so kar vabile na hladno pijačo in sadje. Jaz se seveda nisem smel kaj preveč ustavljati, mislim da ste uganili zakaj. Že okoli osme ure sem prispel v Kardeljevo, nabavil vse potrebno in odvrtel proti Makarski rivieri, kot sem poznje ugotovil, najlepšemu delu našega Jadrana, dostopnega tudi za domačega gosta. Izredne plaže, čisto morje, skrb za čistočo je čutiti na vsakem koraku, vse lepo in prav, toda, ko sem se opoldan kopal, okoli sebe nisem našel človeka, ki bi govoril meni razumen jezik, vse samo Nemci, Francozi, Italijani. Zdelo se mi je kot da so nas okupirali!
Proti večeru sem prispel v O miš, izredno lepo mesto, Kanjon reke Cetine, značilna »jadranska« arhitektura, imelo me je, da bi se kar ustavil za kakšna dva dni. Spal sem v kampu, kot edini domači gost. Sami tujci okoli mene. Jaz s kolesom in dvema spalnima vrečama, katere sem pogrnil kar pod drevo, jem kruh s salamo in pijem mleko, oni pa z luksuznimi šotori, avtomobili in vso mogočo opremo, za večerjo pa so si pripravili prave pojedine. Kakšen kontrast, kaj!
Zjutraj sem že navsezgodaj odrinil proti Splitu in kar naenkrat začutil bolečino v kolenu. Kaj hitro sem ugotovil, da imam za nekaj centimetrov prenizko nameščen zic in res, po kakšnih 10 km je bolečina prenehala. Take stvari znajo biti zelo nevarne, še posebno če je koleno kljub bolečini še vedno obremenjeno.
Split sem si ogledal spet bolj s kolesa, prevozil pa sem skoraj cel Split iskajoč pošto, ker sem moral telefonirati sosedovim, da bi domači ne bili preveč v skrbeh. Split je prav tako lepo mesto na pogled, precej različnejše od drugih s polno zanimivosti. Če bi si hotel vse podrobno ogledati, bi potreboval precej časa. Opazoval sem turiste, predvsem tujce; to samo »škljoca« s fotoaparati. Imajo izreden posluh za te stvari. Pot sem nadaljeval proti Trogiru in v Marini (okoli 10 km od Trogira) naletel na popoldanskem kopanju na prve Slovence in osebni avto z ljubljansko registracijo. To je pravo doživetje! Omeniti velja še obalo okoli Primoštena, res je nekaj izrednega, današnji cilj pa so mi bile Vodice, ki so kakšnih 10 km od Šibenika — to je pravi raj za upokojence, ne morete se razočarati.
Naslednji dan sem se po skoraj ravni cesti napotil proti Zadru, pred tem pa velja omeniti še Biogradsko riviero, ki je prav tako zelo primerna za letovanje in okoli 12. ure prispel v Zadar, se v gostilni »Složna brada« dobro podkrepil in se potem podal na ogled mesta — spet je bil najzanimivejši stari del; popoldan pa sem se odpravil proti Velebitu in prespal v Tribanj-Šibuljina. V kampu me je receptor prav začudeno pogledal, ko je videl, da sem iz Litije. Vzrok je bila knjiga do-
mačih gostov, v kateri je bil kot zadnji vpisan Ilar Zvonko iz Litije in to že 29.8.! Kako dolgo niso imeli domačega gosta! Tu si je vredno ogledati kanjon Paklenice.
Naslednji dan me je čakala po načrtu najtežja tura v celotni etapi — Velebit! Do Karlobaga nisem imel nobenih problemov, cesta se drži morja, potem pa se je začelo, premagovanje klancev, boriti pa sem se moral še z burjo tako, da nisem imel časa niti za kopanje. Ta del poti od Karlobaga do Senja je res nekaj posebnega, vzpenjaš se, spuščaš, okoli tebe samo kamenje, vsake toliko časa pa se ti odpre krasen pogled na morje — mislim, da v takem -primeru ni lepšega kot opazovanje naravnih lepot, še posebno, ker se ti prav prileže počitek — zaradi utrujenosti vse izgleda še lepše — kar obsedel bi! Proti večeru sem ves vesel prispel
v meni že zelo dobro znane »Selce«, telefoniral sem in se v kampu kaj hitro spoprijateljil s fanti iz Kočevja, ki so prišli tja na deskanje. Imeli so na razpolago počitniško hišico. Spal sem kot v hotelu!
V petek sem do štirih popoldan ostal pri fantih, skupaj sno se kopali, potem pa sem počasi odrinil proti Reki, prespal sem na klopi in sicer v vrtači pod bencinsko črpalko. Zjutraj sem ves vesel prekoračil Slovensko-Hrvaško mejo (lepo je označena z mejnim kamnom) in ves vesel in na vso moč zavrtel proti domu. V Ljubljani sem še napisal zadnje pozdrave mojim vojaškim sotrpinom, okoli štirih popoldne sem ves vesel pozdravil Litijo, le malo zatem pa sem bil že doma in kar malo žal mi je bilo, da je vse tako hitro minilo. Pa ne vojska — počitnice.
s. C.
Na pobudo Zveze združenj borcerv Občine Litija so v litijski osnovni šoli odprli stalno razstavo o življenju in delu narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža, po katerem se šola tudi imenuje. Proslava je bila ob dnevu pionirjev, 29. seeptembra 1982.
POŠKODBE
V mesecu septembru 1982
Jože Janež, posluževalec čistilnih in rahljalnih agregatov, je z vodjo izmene prevrnil balo bombaža, ki sta jo predhodno odprla. Ko se je vzravnal, je z nadlahtjo leve roke zadel ob oster rob pločevine in si jo poškodoval.
Ana Skubic čistilka strojev, je šla v službo. Na nadvozu ji je noga klecnila, padla je in si poškodovala levo nogo v kolenu.
Snemalka v predilnici, Danica Klarič je od strojev potiskala naložene pločevinaste zabojčke. Naenkrat so se
zabojčki zataknili, delavka je dobila sredinec leve roke med zabojčke in si ga poškodovala.
Še poškodba iz julija
Pri ročni uravnavi obročnega železa je transportni delavec Valentin Ostrež, nameraval sneti vezno sponko. Pri tem se je sponka snela in se je urezal ob stranski rob obročnega železa v palec leve roke. Služba za varstvo pri delu je za poškodbo zvedela šele 13. 9. 1982.
A. K.
PRIŠLI - ODŠLI
V mesecu septembru 1982
Prišli:
1.9.	1982 Darja RAZOR-ŠEK, Ponoviče 19 a, Sava, pripravnik;
1.9.1982 Marija TOMAŽIČ, Dragovško 10, pripravnik;
1.9.1982	Marjeta MLAKAR, Vojkova 20, Ljubljana, kom. sek.;
2.9.	1982 Marija KOLMAN, Predilniška 18, Litija, pripravnik;
6.9.	1982 Franc PERC, Trg na Stavbah 10, pred. rez.;
13. 9. 1982 Judita SKOBE, Ul. Luke Svetca 3, pred. rez.;
14.9.1982	Emil RESNIK, Ponoviška cesta 5, pred. bom. 2. iz.;
15. 9. 1982 Igor PIRŠ, Gubčeva 2, Litija, suk. rez.
Odšli:
Invalidska upokojitev:
10.9.1982	Justa ŠEPEC,
C. Dušana Kvedra 20, obr. dr. preh.;
28.9.	1982 Marija PROŠEK, Ces. kom. Staneta 7, pred. rez.
Upokojitev:
15.9.	1982 Ana SEDEV-ČIČ, Partizanska pot. n. h. pred. rez.
Izključitev:
13. 9. 1982 Danica BRUNČEK, Vintarjevec 22, pred. bom. 3. iz.;
6.9.1982 Bruno OZMEC, Ul. Solidarnosti 1, pred. rez.
Pismeni sporazum:
30.9.	1982 Marija KOLMAN, Predilniška 18, pripravnik.
V naši delovni organizaciji je bilo na dan 30.9. 1982 zaposlenih 1009 delavcev, od tega 684 žensk in 325 moških.
J. ZUPANČIČ
Na sprejemu po ogledu dela proizvodnje tekstilnih strojev.
jeno je bilo, da nas pričakajo v soboto ob 12. uri pred tovarno Krušik, smo morali odriniti iz Litije ob 3. uri zjutraj. Potovali smo z avtobusom. Čeprav je pot dolga, je v prijetnem vzdušju, ob pesmi, hitro minila.
V Valjevu smo si najprej ogledali del proizvodnje tekstilnih strojev, nato pa so nas gostitelji sprejeli v sejni sobi Kru-šikove velike poslovne zgradbe. Po pozdravnih nagovorih predsednikov sindikata in delavskega sveta ter direktorjev obeh delovnih organizacij (naše Predilnice in Krušika), smo obiskali spomenik Stevana Filipoviča, ki so ga Nemci na začetku vojne usmrtili sredi Valjeva, on pa je še tik pred smrtjo, z dvignjenimi rokami pozval vse zavedne rojake k uporu.
Po kosilu smo obiskali vasico Robaje, nedaleč od Valjeva. Sem je prišel 18. 9. 1981 leta tovariš Tito, da se je sestal s prvo partizansko enoto — Kolubarskim bataljonom valjevskega partizanskega narodnoosvobodilnega odreda. Od tu smo nadaljevali pot do letovišča Divčibare, kjer imajo delavci Krušika svoj počitniški dom. Tu smo po prijetnem, družabnem večeru prenočili, naslednjega dne pa po zamenjavi priložnostnih daril, odpotovali proti domu.
Prihodnje leto nas bodo obiskali delavci iz Krušika.
Udeleženci obiska v Valjevu z gostitelji na skupnem posnetku pred Krušikovo poslovno zgradbo.
Prvo soboto in nedeljo v oktobru smo obiskali delavce tovarne Krušik, delovne organizacije »Tekstilni stroji« iz Valjeva. Lani, ko smo ob 95-letnici obstoja in dela naše tovarne z njimi podpisali listo o pobratenju, smo tudi sklenili, da se enkrat letno obiščemo.
Izleta so se udeležili delegati delavskega sveta in predstavniki drugih samoupravnih organov ter družbeno-političnih organizacij.
Da bi prišli pravočasno v Valjevo, dogovor-
Pred naseljem v vasici Robaje blizu Valjeva. Tu se je leta 1941 maršal Tito sestal s prvo partizansko enoto.
Na poti k spomeniku Stevana Filipoviča.
NA OBISKU V VALJEVU
LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamatovski. Fotografije: Matic Malenšek. Štev. telefona: (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj, Naklada: 1600 izvodov.