PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2098. La tor m irnmm —If. Dm. i MV. •« Um past Mn va*« Ik* Act 4 Cncw «1 Mvtfc t, um CHICAGO, ILL., January 14, 1948. Published Weakly ai 2801 8. Lawndale a v«. •i« LKTO—VOL. XLIII. IZGLEDA, da židje tudi v Palestini ne bodo dobili pokoja, kot ga minula leta niso imeli v Hitlerjevi Nemčiji in v ostali Evropi. Boj za kontrolo na ameriške dajatve zapadni Evropi Državni tajnik Marshall ima opozicijo tudi med konservativci v Angliji. — Kaj bo s Francijo? — Čemu razsipati milijarde v negotovost? V zveznem kongresu se je pri- Vandenberg, ki je republika- čela velika bitka glede Marshal- nec. in državni tajnik Marshall, lovega načrta za rekonstrukcijo ki ie demokrat tigračkanje z oz- zapadne Evrope že na izrednem načbami, med katerimi ni raz- zasedanju v decembru. A takrat likcldelata v vnanji politiki sku-1 se je republikanska večina zedi- j pno. Z njima je takozvani eks-1 nila le za "takojšnjo" pomoč pert v vnanjepolitičnih zadevah, I let j a, "razen ako tisti kraji pridejo pod totalitarno Zed. države govore o miru in za mir, a ob enem tudi vojni jezik 1 Ni ga vojnega veščaka v tej deželi, ki ne bi vedel, da nam Sovjetska unija v vojnem o Tiru ni prav nil nevarna. Bo pa nam morda par let pozneje4 pravijo drugi, kajti nji je treba časa, mi pa smo ie pripravljeni, . Beri Hearstove liste, ali druge reakcionarne liste — in kaj vidiš v njih? Hujskanje, ki ustvarjp vojno histerijo. Kaj oa masa, ko se enkrat opoji propagando, ve, za kaj se grel ji Saj niti kongresniki in senatorji ne vedo I Večinoma razumeio le to, da smo za mir, "ampqk ga ne bo dokler še Rusije ne pretepemo ." Vsled te manije gradimo in moderniziramo vojni aparat, ki je takega značaja, da je prilagoden v napadalne, ne v obrambne namene. Na ta način ie ta dežela šla že v dve svetpvni vojni, v obe s svojo ofenzivno silo. Admiral Nimitz, ki slovi za najboljšega stratega v našem bojnem brodovju in mornaričnem letalstvu, je dne 6. januarja 1.1, v svojem končnem poročilu ur-giral naš voini department, naj se ameriško bojno silo gradi z izpopolnjevanjem bojne mornarice in njenega letalstva z atomsko si/o. Zgradimo si še bplj moderne letalonosilke, ki bodo opremljene z atomskimi bombami ter atomsko energijo. Imajo naj najboljše raketne bombe. In aparate, ki bodo našli vpako sovražno podmornico in je lahko potopili kar ii daljave. Ko je Nimitz to govoril, je vedel, da propagira moderniziran militarizem za invazijske svrhe. Kajti v istem poročilu je dejal, da se tej deželi ni treba bati masne invazije iz Evrope in Azije. Vsaj ne deset- Franciji, Italiji in Avstriji in v newyt>rški republikanec Foster ta namen določila okrog pet sto Dulles. Republikanski izolacio- milijonov dolarjev, kar je precejšen znesek tudi ako se gre za "nujno pomoč". Ekonomska podpora s političnim Lani so potovali po Evropi mnogi naši poslanci in senator: ji. poleg raznih drugih veiča- škihRn neveščaških visokih uradnikov zvezne vlade. In kajpada — tam imamo tudi navadne častnike, pa veliko' repor- terjev in morda tudi kaj članov takozvane inteligenčne službe. nijski listi na srednjem zapadu, njim na čelu Chicago Tribune s svojo ogromno Cirkulacijo in bogastvom, označuje te ljudi za "internacionaliste". In pa da sipljejo naš denar kar po Ujakib "beraškim" dtfavam. Col. Robert A. McCormick lastnik či-kaške Tribuna, ima V tej propagandi najbolj na piki Anglijo. Njo je vedno'sovražil. Pravi, da smo vrgli proč Angležem v pomoč vse naše Vojne napore, potem smo ji dali še blizu štiri milijarde "posojila", ki kontrolo." V mislih je imel Kitajsko, ki je v nevarnosti, da pride pod rusko dominacijo. la našo vojno premoč na morjih je Nimitz vojnemu departmentu predlagal razširjenje našega radarskega omrežja po vseh oceanih in morjih in sploh da naj se organizira v naši deželi in po njenihjbazah tako "pripravljenost", da se nas ne bo nihte u mm napasti. Vendar pa se ne Nimitz ne nihče drugi mimfi masnega napada. In ne mornartčnega napada. Kktfti ni je mornarice, ki bi bila kos naši — niti ne vse skupajl In naša letala krožijo po vsem svetu. Oporišča imamo krog in krog Rusijel Torej čemu nadaljevati s politiko vojno histerije, ko pa bi nam mir veliko več koristil? Seveda, t Se*rj. unija ie v sporu z našo v/odo in v propagandi za washingtonskim "glasom Amerike" ne zaostaja. A očividno je, da je Rusiji potreben mir, ni pa morda toliko potreben našemu kapitalizmu. Boji se, da če pade v Evropi in Aziji, se tudi tu ne bo mogel vzdržati. Zato skuša v Evrooi vzdržati stari red za vsako ceno Mnenje velike večine repor- je dosedaj domalega izčrpano. terjev je, da vršimo nase seda- in Marshallovem načrtu bo nje relifne in pomožne ekonom- jela nadaijnih p* miiijard v ske akcije zgolj v duhu Truma- prihodnjih treh ali štirih letih, nove doktrine , namreč, da naj se Rusijo zajezi, ker da le na ta j Nekateri Angleži siti očitkov način ne bo mogla preplaviti vse Precejšnja skupina v Angliji, Evrope in potem ogrožati še naš t posebno med konservativci, ki kontinent. ' so ponosni na slavnost imperia- In res ie to borba med dvema lizma njihne dežele, nasprotuje, m v tem je njegova največja zmota. Sedaj se bore velesilama. V tem konfliktu so da * M Anglija še zanašala na fom 2on(- no|e dolarske milijarde, OO tem SO spopri-Zed. države v ofenzivi, ne Sovj. afriško pomoe. Najglasnejši . . . i . unija Slednja se s svojimi apa- med nJimi ie ^ord BeaverbrookJ mel° mase. In nato m še pre/ b o obetamh atomskih rati po svetu sedaj zgolj brani poseduje enega izmed največ-, bomb, kužnih bacilov in drugih uničevalnih sredstev. — največ s propagando. V naj- Jih časopisov na Angleškem in Kaj neki si militaristi predstavljajo, da bi s tako vojno modernejši vojni tehniki so Zed. "laga ter kontrolira veliko; idMU bodi$; „ iapadno ali kakršno koli drugo države daleč spredaj — posebno ™»njsih dnevnikov. On trdi, da r * radi tega, ker imajo svoje bojne sc Anglija ponižuje, ker spreje-1 ClVIlfCOCI/O. baze že vsepovsod, dočim je ma ameriška darila v obliki "po- v„ ---------. ' našim dozdevnim ali pa resnič- soiir in da **> storila konec svo* Liberija ima nove goste nim nasprotnikom zaprt do na- J1 neodvisnosti, ako se pridruži ših obreiii vos PacifikTn ves At "Marshallovemu planu". On Henry L. Stimson, ki je bil i ru i Pacifik in ves At- . da čc je Attlee česa zmo- P™d nekaj leti predsednik je-In pa sever in ,ug. W potem pa L nom Anglijo spravita v solvent-nost in i i ne bo treba ne ameri- Spori radi dajatev Ves sedanji boj v tej deželi se na Madžarskem, v Romuniji, na Poljskem in v Jugoslaviji. Poljski premogarji sedaj žavni tajnik pod Rooseveltom. "elita" med delavci je organiziral na Wall Streetu Bob Trawis poroča iz Katovic. vrši v znamenju letošnje volil- ške gmotne pomoči, ne ameri-! korporacijo za ekonomsko izko- da so sedai na Poljskem premo-ne kampanje. Obe stranki sta za ških dolarjev na mednarodnem risčanje zamorske republike Li- garji izmed vseh drugih delav-rešitev ostankov evropskega ka-jtrgu, ker bo funt sterling dobil berije v Afriki. Pogodba v ta cev najboljše preskrbljeni. Vz-pitalizma. Obe sta obenem so- 'na njemu svojo prejšnjo vred- namen je bila že sklenjena. rok je, ker je poljski premog glasno za zajezitev Rusije. In I nost. Bili so časi, ko je bil funt Finančni (oljni) interesi Zed sedaj glavni vir, ki ga lahko ker taka politika stane veliko! sterling upoštevan veliko bolj držav so si podvrgli tudi Saudi poljska vlada izvaža v druge dr-denarja — nele milijone temveč kot pa ameriški dolar. Arabijo z njenimi ogromnimi j *ave, katerim ga manjka. To ji milijarde, je naravno, da se jima gre za kontrolo nad razpolaganjem s temi vsotami. Državni tajnik' Marshall zahteva, da naj bo vse to delovanje za rekonstrukcijo zapadne Evrope v področju njegovega departmenta. Senator Taft. ki se trudi postati prihodnji predsednik Zed. držav, zahteva, da naj ima nad vso to akcijo kontrolo poseben odsek "businessmanov" — ekonomskih rojalistov, po Roosevel-tovo tečeno, ki bo odgovoren v prvi vrsti kongresu, ne pa Trumanu in njegovi administraciji. Taftov kolega senator Vandenberg iz Michigana ne soglaša in se nad Taftom jezi, da uganja "politiko" v škodo vnanje politike Zed. držav ter njihnega u-gleda po svetu. Ta dva moža. kot trdi Drew Pearson, sta sedaj radi tega na smrt skregana in po njegovem mnenju je to slabo za deželo. S tem lordom soglašalo mnoKi p<-trolejskimi viri in ameriški prinaša dohodke. Zato pospešu-v petrolejski ter rudniški magnati je produkcijo in v ta namen skr- v Angliji, urusi, ki so siv «*r pre gQ dobm veUke koncesije tudi v ( bi da se življenske razmere nje- P0 8VOje' PravlJ°» dH 11 Etiopiji. In imajo jilv drugod po nih premogarjev čimhitrejše iz-Nadaljevanje na 5. strani.) Sredozemlju. Izgubili pa so jih boljšujejo. Unije narasle že nad 16 milijonov članov Gospodinjam se obeta v tem letu še več skrbi Cene mesninam so sedaj po-vprrčno trikrat tolikšne kot pa so bile leta 19.19. Tako dokazuje v svoji statistiki unija klavni-ških delavcev. Kadarkoli so dobili zvišanje mezde, je mesarski kartel svoje produkte še bolj ^odrržil, z izgovorom, da je to primoran storiti zaradi zvišanja mezde. Toda sedaj, ko si mesni trust deli dividend©, je iz poslovnih knjig in računskih poročil razvidno, da so njegovi profiti večji kot še kdaj prej, dasi so bili tudi v prejšnjih letih visoki. Is statistike delavskega departmenta jc razvidno, da se cene še vedno dvigajo in to na splošno vsem potrebščinam. Najnujnejšim so sedaj glasom istega Vira 67 odstotkov višje i kot so bile leta 1939. Poročilo dalje navaja, da so se živila v tej dobi podražila 103 odstotke. Ni čudno, da so gospodinje v skrbeh! Najbolj seveda milijone tistih, ki se morajo vzdrževati z! nizkimi dohodki. Poprečna plača delavcev Je j lanskega leta znašala 9SI.92, ali 1.3 centa več kot mesec pr*j. Tu so všteti zaslužki vseh de-'avcev, tistih, ki prejemajo po sto in več na teden in onih, ki imajo po kakih $35. In eni kot drugi morajo s to plačo vzdrževati družino, kar je problem najbolj za družine nizko plačanih delavcev. - V kongresu seveda o tem govore. Tudi predsednik Truman je govoril. A nihče ni predlagal ne načrta, ki bi kaj pomenil, in nihče ne pritiaka na kongres zajeziti inflacijo. Beeedttijo sicer o tem dosti. Eni svetujejo, ds naj manj jemo, drugi, da m) znižamo isvos v Evropo, tretji na} delavci delajo daljše šihte brez da M računali se;ns»mi (ever tirna) višjo menda kot pa jo iamje v rednih urak. Unije pa tvdi ne snajo drugega kot le sahtavati višje pleče, v politiki pa se njikni voditelji ravnajo po vetru demokratske in republikanske stranke. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisi, ki so izostali, bodo objavljeni v prihodnji številki. ! KOMENTARJI i « • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••A Zbira in presoja urednik Senator Brewster, ki se je vr- bil spet na kritičnem rešetu, ker nil s potovanja po Evropi — bil je špekuliral na živilskih bor-je tudi v Grčiji — pravi, da naj zah, največ z žitom, in pri tem Američani od Evropcev kake zaslužil, kot je minulo nedeljo hvaležnosti za svoje dajatve ni- trdil Drew Pearson, nad milijon kar ne pričakujejo. Posebno na dolarjev. In to brez vsakega de-Grškem ne. Grki smatrajo, da je ■la. Zakaj Truman dopušča, da si vojna na njihovih tleh "ameri- ljudje v vladni službi nagrablja-ška vojna", torej čemu bi se oni! jo slotisočake, ki jim padajo, ka-brigali zanjo? In dolžnost Zed. kor pomaranče v klobuk? Re-držav je, da Grke zalagajo s po- publikanci, ki sicer niso nič bolj-trebščinami, če se že hočejo vo- ši, ga to vprašujejo in Truman jevati z Rusijo na grški zemlji! Grki, tudi ako so na rojalistični strani, so končno le Grki. Med njimi in gerilci je le ta razlika, da prvi so oportunisti, naprodaj za skledo leče, gerilci pa idealisti. Ce ne bi imeli tega smotra, kako bi se sploh mogli vojskovati proti tolikšni sili in pa proti ameriškemu velebogastvu in ve-letehniki! ... JE jim je omenil Ilarainga, Teapot Dome in take reči, pa se bodo izenačili. ^ Pokojni Roosevelt je dejal, da ood njegovo administracijo ne bo vsled vojne in vojnih naročil nihče postal milijonar. In da se bo graftarje zašilo čim se jim pride na sled. Obljubil je tudi, da špekuliranja ne bo, kajti v vojni smo vsi enako prizadeti in Romunski Mihael in njegova dolžnost vseh nas je delati za zaročenka princeza Anna Bur- zmago. Pa prihaja na dan en bon-Parma imata v ameriškem škandal za drugim, tisku skoro toliko publicitete — in sicer njima naklonjene, kot jo je imela ob svoji možitvi angleška prestolonaslednica Elizabeta. To je čudno, kajti Zed. dr- V Proletarcu smo tedaj rekli, da neglede kako dobre namene ima Roosevelt, v sistemu, v kakršnem deluje, bo graft, bodo iave so nastale v borbi proti mo- i špekulacije kakor «, r 'bile pred njim. Pod kapitaliz- mom ameriške sorte drugače sploh biti ne inore. narhizmu. In na milijone ljudi se je zateklo v to deželo vsled mržnje do kronanih glav in njihnega militarizma, fevdaliz- V Chicago Tribune z dne 12. ma in diktatorstva. Sedaj pa se januarja je na prvi sirani dolgo piše o raznih princezah. o Miha- i poročilo o načrtih ameriških vo-elih, Karlih. Petrih, Helenah, (jaških strategov kako zrušiti Pavlih in tako dalje kot da smo mi glavna monarhistična dežela na svetu. Ako sodimo, kako so dvorili habsburškemu Otonu, Petru, princu Saudi Arabije itd., morda pa se je naša "society" res navdušila za prince ne samo v operah pač pa tudi realistično glavni, najvažnejši del Sovjetske unije, če pridemo v vojno z njo. Vsi načrti so napadalnega značaja nanjo — ne na nas, kot ugotavljamo že v drugem članku na prvi strani v tej številki. Ista izdaja Tribune ima na zad- nji strani zemljevid z bazami, ki Edwin W Pauley ie visok član1 bodo ***** Pot™*"™-z^^^^^rZ < * - uspešno £ vojno z Rnsijo. ga je skušal spraviti še na bolj uspešno vojno z Rusijo. Veliko teh baz že imajo/druge bitsm uinik takratni notranji tajnik Harold robantm ^ «vojne agredv. ce". Sedaj pa, če slediš poročilom v našem kapitalističnem ti- Finska v Washingtonu le vedno dobro zapisana Dočim naša vlsds Jugoslaviji niti njenega zlata noc« vrniti, ki ga ie imela tu shranjenega med vojno, bo pa Finska dobila od nas 32 milijonov dolarjev dodatnega posojila. Kitajski nacionalisti slabi učenci Nacionalistična vlada na Kitajskem ima velike vojaške šole za kadete, v katerih uči poleg kitajskih tisoč ameriških oficirjev. A rezultat, kot poroča Donald Starr v čikaški Tribuni, je ničev. Ickes. Pauleyja je razkričal za sebičneža, ki bi se v vladi poslu-žil svoje moči za še večje pridobitve v oljnih obratih kot jih že ima. Tako se je Pauley vsled javne kritike moral zadovoljiti z nižjo službo, a Truman mu je ^ meri jo naša vlada že ima. dal dohod v vladne kroge — tu- In Združeni narodi, ki so se di v take v kakršne po svoji slu-! "združili" za mir — kaj neki si žbi ne bi spadal. Sedaj je Pauley (Nadaljevanje na 5. strani.) sku, v radiu in vladni propagandi, smo mi oni, ki hočemo "nadvlado nad svetom". V ve- Španiji zmanjkalo poljskih pridelkov za izvoz Diktator Franco je na zboru večjih posestnikov dejal, da Španija več ne pridela na svojih poljih in vrtovih toliko, da bi bilo kaj prida za izvoz. Dejal je, da je vzrok temu pomnoži-tev prebivalstva, kajti ima f* sedaj osem milijonov duš več kot pa ob koncu prve svetovne vojne. Unije ameriških delavcev so imele oh vstopu v to leto 16 milijonov članov, ki plačujejo ases-ment in poleg njih je mnogo pasivnih. Teh dobrih ("good standing") članov so imele unije prvega januarja približno en milijon več kot pa ob istem času lansko leto. Glasila unij se ne ponašajo s tem dejstvom preoptimistično, ker vedo, da so sedaj v defenzivi. In proti njim kaže svoj prst Taf-tov-Hartleyjev zakon. Tudi po prvi svetovni vojni je AFL narasla na okrog pet milijonov članov. Potem je lezla nazaj in v depresiji je imela le še od dva do tri milijona takih čla- nov. ki so ji plačevali asesment. Nekatere izmed unij so bile drlomn že v depresiji in par izmed njih — posebno UMW, uničene skoro docela še predno se je pričel ekonomski polom., Sedaj smo blizu enakega pro-cc*a, razen ako se posreči Mar-shallov plan, ki ho držal ameriško delavstvo v zaposljenosti, toda na stroške delavcev samih in vseh drugih, ki plačujejo dl« rektne in indirektne dsvke. Neka organizacija v New Yorku in Washingtonu, ki se bavi z davčno statistiko, je izračunala, da vzame vlada za davke onim, ki delajo, po 31.c od vsakega dolarja. Kajti ni samo dohodninski davek, ki ga. jemlje. Naložen je na stotero drugih stvari, in ko jih kupuješ, moraš od njih plačati tudi davek onemu, ki ti kaj proda. Mnogo ljudi ne ve tega. Mislijo, da plačujejo davek le bogataši in pa kar jim vlada odvzame — delavcem namreč — od mezde za "income tax". ... Toda odjemalci so v resnici tisti, ki plačajo vse davke, ker drugače biti ne more. Kaj bo torej storila ta ogromna masa unijskih delavcev in delavk v tem volilnem letu? Ker šteje nad 19 milijonov članov, lahko vemo, da s svojimi družinami vred to število lahko po- [rojimo. Pri AFL nam obljubljajo, da bodo njeni člani zbirali denar sa poraženje nasprotnikov organiziranega delavstva, a izgleda, da bodo pri tem agltlrali za take, ki so prijatelji unij samo v volilnih kampanjah. Drugače pa se potegujejo sanje le z besedami, ne s predlogi, ki bl kaj zalegli. Armada lf milijonov organiziranih delavcev se bo — tako se za enkrat zdi, tudi v letošnjem volilnem letu slabo izkazala. Razen ako jo bo Henry Wallace v stanju predramiti. Rooae-velta ni več med iivimi In Harry Truman jo gotovo ne bo. Nekaj o na&ili stvareh Ameriški družinski koledar je bil razposlan v večje naselbine direktno iz knjigoveznice minuli teden, v ostale pa ta teden. . Iz Collinwooda so poročali, da je bila prireditev kluba it. 49 JSZ dne 25. dec. zelo uspešna in da je prebitek namenjen skladu za obrambo slovenskega naprednega tiska v tej deželi. To soboto, 17. januarja, se bo v Chicagu vriila seja SANSove eksekutive. Udeleže se je njeni člani iz raznih krajev dežele. V soboto 24. januarja bo seja članstva Družab-' nega kluba Slovenski center. Vriila se bo v njegovih prostorih, 2301 So. Lawndale Ave. Občni zbor Slovenskega delavskega centra bo v petek 30. januarja istotam, v petek prej pa bo seja kluba it. 1 JSZ. ' Na pustno soboto 7. feb. bo v dvorani SNPJ zabava ženskega druitva Nada it. 102. Več o tem pri* hodnjič. Jugoslovansko hranilno in posojilno druitvo, ki se je razvilo v minulih letih v močno, milijondolarsko ustanovo, bo imelo delničarski zbor v soboto 28. februarja v SDC. Ir Naia kulturna in druga druitva, ki imajo priredbe, naj poiljejo oznanila zanje v Proletarca pravočasno, ne pozneje kot do petka dopoldne, ako jih žele imeti objavljene v izdaji naslednji teden. Mi z dru-itvi rade vol je sodelujemo, a veseli nas tudi, ako gradivo v urad pravočasno dospe, ker Proletarec je tfcd-nik, ne dnevnik s svojo tiskarno. V tej itevilki je objavljen za lansko leto končni seznam prispevkov listu v podporo za njegovo vzdrževanje. Veliko truda in požrtvovalnosti vzamejo taka zbiranja. Proletarec se vsem, ki so to delo vriili iskreno zahvaljuje In se zanaia, da ga bodo letos nadaljevali z enako ali pa ie z večjo vnemo. -z- PRCjtETARjft? ftfruatv !4, lfr«. PROLETAREC LIST 2A INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druaba. Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.73; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor................................................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue Telephone: CHICAGO 23, ILL. ROCKWELL 2864. Ameriški volilni sistem monopol Wall Streeta in njegovih korporacij Henry Wallace bo imel pri graditvi tretje stranke težavno delo, kot smo to poudarjali na tem mestu v prejšnji itevilki. Večina odbornikov unij, ki v državi New York kontrolirajo American Labor Party, je proti njemu. Kajti ako bi bila zanj, bi to pomenilo, da bi morala prvič v svoji zgodovini agitirati za take kandidate, ki so proti Trumanu in njegovi stranki. Lahko se dogodi, da bo Wallace vseeno kandidat te stranke, to le ako se iz nje umakne unija Amalgamated Clothing Workers of America, ki je v nji vodilna sila. Njeni odborniki so izjavili, da Wallacea ne bodo podpirali. V New Yorku imajo takozvani social demokrati "Liberal" Party in levičarji pa "American Labor Party". Obe sta dosedaj bili v boju druga proti drugi, a v volilnih kampanjah sta se navduševale za kandidate demokratske stranke. Ko je Wallace dejal, da bo on prijavil kandidaturo za predsednika, ako se demokratska stranka ne demokratizira, se jim je v newyorski "Liberal" party zelo mudilo izjaviti, da ostanejo s Trumanom. In enako se je pobrigala večina v eksekutivi American Labor Party pojasniti, da Henry Wallace ni njen ljubimec. Thomasova socialistična stranka je tudi proti njemu, torej agi-tira za Wallacea v New Yorku le manjšina omenjenih dveh strank in pa komunisti. Lahko se dogodi, da jih bo Wallace v kakem svojem govoru zavrgel, kot jih je pokojni Roosevelt, toda bodo agitirali zanj vseeno dokler bo propagiral idejo za ustanovitev mirnih, vzajemnih odnošajev med našo deželo in Sovjetsko unijo. Izgleda, da se bo velika veČina voditeljev unijskega gibanja udinjala demokratski stranki, kakor se je v kampanji tepla sa Roosevelta pred štirimi leti in v prejšnjih kampanjah. Marsikdo izmed njih pa bo agitiral sa republikansko stranko. Kam se bo obrnil John L. Lewis, ki je rasen v eni kampanji vselej agitiral za republikansko stranko, tega on nNe pojasnil. Odvisno je, koga bo republikanska stranka nominirala s* svojega kandidata. Bratovščine železničarjev ne bodo za Wallaces, ne izvršni odbor unij CIO, ne eksekutiva AFL. Politična tedenska revija "Nation" pravi, da je Wallace storil usodno zmoto, ker se je odločil kandidirati izven svoje demokratske stranke. In tudi pri reviji New Republic, ki jo je urejeval, je nastal spor tolik, da je izstopil iz službe. Bo pa ostal sotrudnik tega političnega tednika (New Republic). Naj bo k temu našim čitateljem pojasnjeno, da je revija New Republic plačevala Wallaceu za urejevanje visoko plačo, v nadi, da ji bo Wallaceov sloves pridobil maso novih naročnikov, kar pa se ni zgodilo. Neglede kako velike množice so prihajale ns Wal-laceove shode, naročniki na njegovo revijo niso postali. Kako bo Wallace prišel na glasovnico? V New Yorku bo bržkone kandidiral na listi prej omenjene American Labor Party, ako mu 4Wesno" krilo ne bo preprečilo načrta. Če mu ga bo, tedaj bo moral iskkti podpise, kot jih bo moral v državi Ohio, Illinois in v skoro vseh drugih, kar je zamudno, naporno delo, združeno z visokimi stroški. In tudi ko podpise dobiš, ti jih lahko reakcionarji v merodajnih uradih zavržejo. Kot smo rekli že prejšnji teden, najboljše bo, ako se Wallace odloči postati radikalec na ekonomskem in političnem polju in se izjavi za odpravo kapitalizma. On je za mir, za zagotovitev blagostanja, a ob enem je tudi za "svobodno podjetništvo". * Za vse to je tudi njegov demokratski kolega in protikandidat Harry Truman. Tako je poudarjal v svojem govoru kongresu dne 7. januarja. In tudi senator Taft je za zajezitev inflacije, za znižanje cen in za druge take stvari, ki si jih Žele navadni ljudje. Henry sedaj lahko ve, da bo imel med delavstvom veliko podpore, a le malo med voditelji unij. In podpora njemu bo Čimizdat-nejša, ako bo svoj internacionalizem podprl z izjavo, da je ta od-. pravo kapitalizma, ki nas tira v še večjo draginjo, v še večjo depresijo kakor je bila zadnja in v novo vojno. Kar v tej deželi potrebujemo, ni "tretja stranka" pač pa politično gibanje, ki bo stremelo graditi mir na mednarodnem temelju in pa podržaviti današnje kapitalistične monopole ljudstvu v korist. Wallace ima sijajno priliko, da se odprto izreče za tako nalogo. Vojna Zed. držav za obvarovanje kapitalizma v Evropi in Aziji V Italiji se vrše izgredi. Delavci zahtevajo kruha, a s stavkami si položaj še bolj poslabšujejo.' Premier Alcide de Gasperi svari, da bo žatrl vsako "nasilje" n silo. Naš predsednik Truman ga bodri, da naj bo odločen, ker četudi so ameriške Čete odšle iz Italije, se lahko vrnejo nazaj čim bo (Italija) v "nevarnosti". Tam imamo veliko bojno mornarico, nosilke letal in pa najboljše izvežbane vojake, ki jih označujemo z "marines". So blizu Trsta, ali pa morda v njemu, so v Neapolisu, so v Atenah, v Solunu itd. 2idje bi radi, da naj bi Truman to oboroženo silo uporabil proti Arabcem, ker vojna med njimi in 2idi postaja čezdalje ostrejša. Ameriška oborožena sila v Sredozemlju bi jo lahko pre-preprcčila, toda le ako bi Arabcem dokazala, ds mislimo resno na Nas napredni tisk ne sme biti uničen ČASNISKA VEST IZ URADNIH KROGOV: Vzlic zakonom v raznih državah proti zaposlje-vanju otrok v industriji jih v mnogih krajih kršijo in izkoriščanje otrok za privatni profit se širi. Za otroke so šole, česar pa brezvestni izkoriščevalci ne razumejo. sinovi odtegujejo plačevanju preživnine z izgovorom, da na domu, kjer delajo, nič ne zaslužijo. Za vse tiste osebe, ki bi se izmikale plačevanju preživnin, so določene kazni, katere je treba najstrožje uporabljati. ZASOlTENJi NEZAKONSKIH OTROK V SOCIALNO UREJENI SLOVENIJI V katoliških deželah je bil položaj nezakonskih otrok silovito težaven. V šoli so jih zaničevali, kjer so služili za pastirje, ali se učili pri mojstrih kake obrti, so jih zmerjali in pretepali—sploh bill so "posledica greha", ki gs jim cerkev ni odpustila, čeprav so ga bili ("greha") toliko krivi kot lanski sneg. In posvetna oblast je v katoliških deželah vedno kimala cerkveni gosposki in tsko ni Imel nezakonski otrok prav nikjer zaščite. V novejši dobi ssJe ta posebno v deželah, Tkko Je Mo tudi v Sloveniji, viaoa se je sstretl fn »» i. » A« - — - * - II MII ■■M II ■> W! MM jim osti ensKopra vnosi, ki jim pripada pfltf tako kakor zakon-sklm otrokom. V reviji "Naša žena" piše o tej socialni in kulturni pridobit, vi sa nezakonske otroke v Sloveniji Ana Ziherl sledeče: Ali ni samo ob sebi umevno, da Imajo starši do otrok, ki so rojeni izven zakona, iste obveznosti in dolžnosti, kakor do zakonskih otrok? Kljub temu je stara, sebična miselnost vtisnila nezakonskemu otroku pečat manjvrednosti, katerega ja nosil bres lastne krivde s seboj če-sto vse življenje. Zakaj vladajoči razred ss je posluževal tudi zakonske zveze za pridobivanje bogastva in za utrjevanje svoje gospodarske moči. Enakopravnost nezakonskih otrok bi bogastvo in ugled posameznikov več- krat bistveno omajala, zato je niso priznali. Miselnost, ds se nezakonski oče lahko otrese svoje obveze do plačila preživnine, je bila tedaj nekako splošna. Zlasti na deželi je vsa rodbina vedno podpirala nezakonskega očeta, sina bogatega kmeta, n mu nezakonska mati tako ni megla do živega. Dedne izjava, ki niso odgovarjala resnici, češ, ds ja sin od doma odpravljen, in lažne izpoved be prod sodiščem so bila ns dnevnem redu. Sedanje pravno stanje Js po-drugačno. Nazskonsld oče in mati sta dottqp prav tako kot zakonska, skupno v sorazmerju s svojimi možnostmi skrbeti m preživljanja, sa nego in Ihfto svojih otrok. V tam pogledu odloča vedno korist otroka, Id ima pravico biti pri onem roditelju, pri katerem ma Je bolje. Navadno Je to mati, ki Je že po naravi poklicana, da neguje in oskrbuje otroka. Slaba, brezbrižna in premalo skrbna mati pa ne more zahtevati, da bi ostal otrok pri njej. V takem primeru ga lahko dobi oče ali pa ga oblast odda drugam v nego in oskrbo (dečjl dom in podobno). Za nezakonskega otroka sta dolžna skrbeti ne le oče in mati, marveč, če teh nI, ali pa če iz enega ali drugega vzroka starša ne moreta skrbeti za otroka, preide ta dolžnost tudi na stare starše, saj ima nezakonski otrok po ustavi iste pravice kakor zakonski. In za zakonske otroke vedno skrbe stari starši, če starti samo ne morejo. Pogosti so primeri, posebno na kmetih, da se izvršitev načrta, ki ga je naša vlada predlagala na lanski konferenci Združenih narodov. 2idje v Zedinjenih državah so mogočen političen in ekonomski faktor. Arabci pa posedujejo v svojih peščenih puščavah oljna polja, ki so sedaj monopol ameriških petrolejskih korporacij. .Trumanu je nerodno, ker ako ust reže enim, se drugim zameri. In tako bo na eni strani skušal podpirati Žide. Vsled tega pa bodo na škodi ameriške oljne korporacije. Gotovo je, da bodo slednje koncem konca prevladovale. Naši diplomati se trudijo arabske glavarje pridobiti za razdelitev Palestine tako, da bo naša zvezna blagajna na izgubi. Treba je namreč nuditi "darila". V Franciji in v Italiji je propaganda našega državnega de-partmenta paradirala z vlakom daril, ki so bila nabrana tu na enak propagandističen način, pod firmo "Friendship Train". Tam pa so bila razdana. V naših mestih je bilo v donašanju darov na te vlake veliko slikanja in mnogo govorov. Radijski komentator Drew Pearson — zelo drago plačan za svoje propagandistične govore, je bil "oče" tega "vlaka prijatelj-stva". Darovi, ki jih je zbiral s silno visokimi stroški, so bili namenjeni samo Franciji in Italiji. V Franciji so delavci vzeli ta darila "na znanje", toda s hladnimi občutki. Vedo, da ameriški kapitalizem ne daje daril, razen na stroške tistega ljudstva, ki davke plačuje. Vlada pa je kajpada rta vsaki postaji vlak z ameriškimi darili hvaležno pozdravila. Ko so bfli paketi razdani in porabljeni, je bilo spet vse tako kakor je bilo. V Milanu v Italiji se mestna uprava Drew Pearsonu ni hotela niti pokloniti in tako je prišel tja njegov "Friendship Train" nepo zdravi jen. Italijani so se torej v tem ameriškem svetohlinstvu izkazali veliko boljše kot pa so se Francozi. V Severni Italiji točno razumejo, da so take relifne akcije Američanov zgolj propaganda proti tistim, ki delujejo, da se Kvropo refti izpod strohnelega, od Amerike podpiranega kapitalizma in za socializiranje Evrope. Kjer je upati na uspeh, je ! umestno, na obziren način prikazati staršema, da je za njunega otroka najbolje če mu dasta skupen dom. Prepričevalno jima je treba vzbuditi čut ljubezni in pravičnosti do otroka in jima predočiti, da tudi njun otrok potrebuje ljubečo mater ln skrbnega očeta, kakršnega sta l-wf* srni** ali pa sta ju vssj želela Imeti. Pri materi, razen v izjemnih primerih, ni treba vzbujati tega čuta, kar ga tea po naravi močneje racvite-gs, pač pa je to večkrat potreb no pri očetu. Zato naj si tudi mad —prizadeva, da oče otroka kar največkrat vidi, kar bo verjetno v očetu vzbudilo čut roditeljrice ljubezni. Cut pravičnosti in poštenosti pa bo očetu narekoval tudi skrb za otroka. Zavedel se bo svoje dolžnosti in se ne bo branil izpolnjevati Ja. Zato je tudi najbolje, če se roditelja sama sporazumeta glede preživljanja otroka. Mati pa naj seveda ne ima pretiranih zahtev, pač pa naj stavi premišljene predloge, da ne ustvarja že vnaprej nerazpoloženja in odpora pri očetu. če pa se iz kakršnih koli vzrokov nezakonski oče brani izpolnjevati očetovske dolžnosti ali jih iz malomarnosti ne izpolnjuje, ga bo mati ali pa pristojna ljudska oblast prijavila javnemu tožilstvu, ki bo očeta kazensko zasledovalo. Po sedanji zakonodaji nezakonski otrok ne potrebuje posebnega varuha, oziroma skrbnika. V varstvo njegovih pravic nastopa navadno mati, ki jih proti očetu tudi pri sodišču uveljavlja. Pri slabi materi pa je lahko obratno, zastopnik otrokovih koristi je oče; v izjemnih primerih postavi sodišče enega ali oba roditelja pod nadzorstvo, v težjih pa jima odvzame roditeljske prsvice in postavi otroku skrbnika. Ker je oblčsjno nezakonsko deta itak prikrajšano za redno družinsko življenje, mu mora ljudska skupnost posvečati toliko večjo skrb pri vzrejt kakor Pbdi pri kulturi, prosvetni in politični vzgoji. Zaščita nezakonskih otrok Je sna izmed osnovnih pridobitev narodnoosvobodilne borbe in je zato dolžnost vsakega, slasti pa dolžnost otrokove okolice, v kateri živi in se giblje, da pomaga in sodeluje pri tem, da bodo nezakonski Otroci postali dejansko polnovredni in enakopravni državljani, da bodo to tudi občutili tn na bodo niti oni sami niti njihovi roditelji in sorodniki Imeli nobenega razloga za občutek kakršne koli manjvrednosti in sspoetavljanja zaradi takega rojstva. To zahteva tudi čut pravičnosti in prave srčne i kultufe Tudi je treba prevzgo-[Jiti miselnost starokopitnežev, I FRANK ZAITZ Nisem še imel prilike preči-tati članek Franka Keržeta v Glasu Naroda, a čul sem od drugih, da se je potegnil za obvarovanje našega naprednega tiska, kajti če ga izgubimo, bo konec vsega, kar smo si zgradili v zadnjih petdesetih letih. Enakopravnost je to nevarnost najboljše oglašala. Ker je objavila članke iz SANSovega urada, o pismih bivšega ravnatelja takratne Zadružne zveze t na Slovenskem), ki je poslovala pod klerikalnim vodstvom, je bila oziroma je tožena za $200,-000 odškodnine. V Ameriški domovini je bilo istočasno poročeno, da je tožba pripravljena tudi proti Prosveti in Proletarcu. Tako je tudi bilo. Tožbe so v Ameriki, kakor v starem kraju, draga stvar. In se jih lahko zavlačuje advokatom v korist iz leta v leto. Marsikak grunt je bil zapravljen s tožbami. Ljudje, ki so ob nedeljah molili, se spovedovali pred ve-likonočjo, so se čez teden tožili, se tepli s sosedi in tako so grenili življenje drug drugemu do naslednje "spokornosti". In v pondeljek pa pričeli spet vse od kraja. Urednik Prosvete v izdaji z dne 7. januarja zelo dobro poudarja, koliko "šmira" je v času prve svetovne vojne zlival slovenski klerikalizem v Ameriki proti Etbinu Kristanu. In ne samo klerikalizem — ves Pašičev kraljevaški aparat je pomagal, posebno takratno uredništvo, oziroma lastnik Glasa NarocA in pa A. D. Etbin Kristan Je bil obdolžen, da je špijon avstrijske vlade, in sploh dolžUl so ga vsega slabega. Najbolj so ga bolele obdol-žitve, da Je "avstrijski špijon". Rud* Trošt se bo pač še spominjal tistih svojih "/lankov" Bil sem priča, ko je k pokojnemu Franku ftavsU prlAel zvezni detektiv in ga izpraševal kaj ve o Kristanu. Frank mu je iz-bomo odgovarjal kt se izkazal, da je boljši "detektiv" kot pa tisti, ki ga Je nadlegoval z vprašanji. Izvedel je od njega, da so prišle temeljne denuncijacije proti Kristanu iz Clevelanda, "od nekega slovenskega lista", in ko je &ws še bolj silil vanj, mu je povedal tudi imena. E. je bil potem še dolgo za-sledaran, v slovenskem kralje-vaškem tisku pa napadait bolj in bolj. . Moral se je otepati na vse viže in to, da bi ga vedno zasledovali, ga je bolelo. Ko je prišel ob neki priliki v onih dneh po svojih poslih v Chicago sloviti socialistični vodja Morris Hillquit, ga je Kristan vprašal, če bi mogel zanj kaj storiti, da se bi umazano gonjo proti njemu ustavilo. Na sestanku s Hillquitom je bilo poleg Kristana par drugih naših socialistov. Dejal jim je, da bo tožbo vodil zastonj, a da je treba za druge stroške dati kar v začetku najmanj en tisočak. Naša zveza ga ni imela in nihče izmed nas posameznikov ne bi mogel v onih dneh prispevati več kot kak petak. Etbin Kristan tudi ni imel denarja. Vsled tega so nasprotniki lahko svobodno lomastili po nas. Tako je bilo skozi več let. Končno se je odločila eksekutiva JRZ za tožbo, ker je bila Min-ka Alešova v tisku obrekovana, da kolekta denar (za JRZ) pod goljufivimi pretvezami. Napaka na strani eksekutive JRZ, oziroma njenega tajnika je bila, da je najela odvetnika, ki je bil napol gluh ih ki ni o zadevi ničesar vedel, dočim je klerikalna struja najela tedaj najvplivnejšega klerikalnega odvetnika v Chicagu. Tožba je bila izgubljena že na prvem zaslišanju. > In obtoženi pater Kazimir Za-krajšek se je smehljal — češ, to ste nerodni! Kristanu njegovi obrekovalci, ki hodijo k izpovedi nekateri vsako nedeljo, niso dali nikdar priznanja, da so lagali o njemu. Delali so po jezuitskem pravilu, da namen posvečuje sredstva da jim je vsled tega v spoved-niči vse odpuščeno. In vedeli so tudi, da delavski ljudje nimajo denarja, da se bi sodnijsko branili. In vedeli so ob enem, da tudi ako bi ga imeli, saj imajo obrekovalci vojno histerijo in vso reakcijo in ves klerikalizem na svoji strani. Kako bi mogel Franc Gabrovšek tožiti kar tri liste, v dveh mestih, če ne bi imel za sabo podpore? Ali se mu je zgodila krivica? Mar niso bila objavljena pisma za šJltenje grešnih duhovnikov njegova? Saj je to priznal v svojem odgovoru na Sansove članke! Ampak — ampak, s svojim krožkom si je zasnoval načrt, da je nas treba udariti z žigom komunizma, h da smo podporniki "komunistične" Jugoslavije in da "rušimo" cerkev. Pod takimi okolščinami mu je bilo kaj lahko vložiti tožbo. Kdo mu jo financira, ve on in njegovi ljudje. Sam jo ne, ker tisočakov na svojem begu ni prinesel v Ameriko. Obogatel s tožbo ne bo, kajti naš tisk mu ne bo tiskal stoti-sočakov, ki jih zahteva v tožbi. Napravil je nam le nekaj izrednega dela in stroške, kot jih je njegova klika napravila katoliškim organizacijam, ki ga podpirajo in financirajo. Franc Gabrovšek se zanaša, kot so se v prejšnjih takih konfliktih njegovi kolegi, da mu je čas ugoden, da bo zmagal neglede na njegov članek v A. D. in na njegova objavljena pisma. Ceš, če ti rečem, da si komunist, pa bo po tebi. Njegova tožba ima za glavni cilj uničiti naš napredni tisk. Enakopravnost je Ameriški domovini v največje napotje. Toda J. D. bi lahko razumel, da je za naselbino boljše, ako Uhajata v njt saj ctva tekmujoča ii časopisa, v našem sedanjem navduše-vanju za "free enterprise", kot pa če bo sama ostala na St. Clairju. Tn za klerikalizem ne bo nobene koristi, če bi sedanja histerija s sodnim odlokom ubila Proletarca. In naj nikar nihče ne misli, da se bo iznebila Prosvete! Franc Gabrovšek je nam napravil stroške — a jih je tudi svoji cerkvi! Kajti tudi njegovi advokati hočejo delati za plačo in tudi njim je na tem, da zaslužijo čimveč mogoče. Ali se torej ta boj Francu Ga-brovšku izplača? Ker ga je zahteval, naj ga ima. Ve naj le, da bodo imeli stroške oni in mi. Pol milijona dolarjev od Proletarca ne bo nikdar dobil. In ve naj, da bo Proletarec izhajal vzlic njegovim naporom, da ga uniči. Tole mi ne gre v glavo? ki še vedno ne marajo razumeti, da M kili nezakonski otroci zares enakovredni z zakonskimi. Letos Je kampanjsko teto. Vsi politiki obljubljajo ljudstvu vse mogoče in nemogoče. # Predsednik Truman je v svojem govoru 7. januarja kongresu priporočil razširjenje socialne saŠČite In znižanje davkov sa tiste, ki se preživljajo z delom. Torej nov "new deal". A delavstvo bo od tega imelo fte vedno inflacijo, visoke davke in skrb za streho, pod katero živi. Le kako, da se voditelji unij ne morejo is volilnih kampanj kapitalističnih strank nič naučiti, to mi nikakor nc gre v glavo! VLADIMIR NAZOR: NOVELE VODA (Nadaljevanje.) Zdaj jc imel okrog sebe zbranih nekaj fantieev in — upognjen, kakor je bil, nemirnih nog — je bil podoben visoki mršavi kokoši, ki brska po tleh in ima piščance okrog sebe. Z otroki je igral posebno igro, v kateri je bil pravi mojster. Stal je in upo-gnil hrbet, položil krajcar na noht palca desne roke, držeč ga z upognjenim kazalcem. Na lepem je s tako silo sprožil palec, da je noht dal glas od sebe, potem pa je potegnil roko k sebi. Krajcar je letel v zrak, se vrtil, polesketaval v soncu in brnel ko kolovrat; potem je padel na tla, Košče ga je pa s svojo veliko nogo pohodil in pokril. Potem se je vedno bolj pripogibal, naslanjajoč se z roko ob koleno; dečki so čepeli pred njegovo nogo in polagali zraven svoje krajcarje na. tla. — Mož! — Krona! — Vsi vrzite denar in recite! — je vzpodbujal Košče otroke in strmel s svojimi ribjimi očmi v denar, z očmi je sešteval krajcarje. — Mož! Krona! — so kričali fantiči in s koncem kazalca potiskali svoj krajcar proti velikanski Koščini nogi. Takrat je počasi vlekel nogo k sebi, podrsaval s podplatom po tleh. Prikazal se je njegov krajcar, toda največkrat je bil pokrit s prahom. Potem je Košče pokleknil, globoko pripognil glavo in na vso moč pihnil v krajcar. — Mož jel Mož! Dolgin je z naglimi kretnjami pobiral vse krajcarje, ki jih je dobil in metal po krajcar vsakemu fantičku ki je imel srečo in je uganil. Vsakokrat je ostalo po nekaj krajcarjev v Košfini roki. Toda skoraj vselej je bilo pri tem tudi dosti vpitja in prepira. — Saj sera dejsl: Mož! — Ležeš, ta tin! Rekel si: Krona! Košče je znal tako vpiti, buljiti oči in mahati z dolgimi rokami, da je konec koncev obveljala vedno njegova. Ko so se nehali prepirati, jim je šla igra še bolj živahno od rok. Krajcar je še glasneje zabrnel v zraku, ko je poletel s Koščinega nohta, napravil še lepši lok, ko je padal proti njegovi nogi. Dolginove oči so še bolj vdano gledale denar in še močneje je s podplatom udarjal ob tla. Toda tisti dan ni imel sreče. Izgubil je vse, kar je imel. Na lepem je začel zahtevati, naj mu vrnejo krajcarje, češ da so mu nekateri fantiči dolžni še od prej. Vsi so se mu soglasno uprli. Ko je uvidel, da na ta način ne bo ničesar dobil, je dejal: — No, koliko bi mi dali, če bi ' Stekel sem domov, vrgel v j naglisi vase nekaj jedi, ki jo je ! mati prav takrat nosila na mizo, I vzel kruha in soli ter odnesel Kosci. — Sjor (gospod) Vlade dobi pečenko zastonj. Nič mi ni dolžan, — je dejal. vas nasitil in napojil? I Dolgin je čepel zraven ognja. — E, tako bi pa že šlo! i v eni roki je držal raženjčck in Košče jih je popeljal na so- obračal ribo nad žerjavico, z sednje dvorišče, kjer je bila ne- drugo jo je pa solil. Sol je pa-nastanjena hiša. I dala v žerjavico in veselo pra- — Počakajte tukaj. Najprej bomo dobili nekaj za pod zob. sketala. Potem smo jo vsi metali na jeguljo in v ogenj. Vonj po Vzoel se ie do ozkih kamnitih * svcži' pečeni ribi ham je dražil i ' Vzpel se je po ozkin kamniun nozdrvi nas š6egelal in nam vz.j bujal lakoto. Zopet so krajcarji padali pred Koščine noge. on pa je delil grižljaje. Jaz sem z dol-ginovim nožičem rezal Jcruh in delil vsakemu košček. — Dobra je! — Toda trda kot podplat... —* In slana. Preveč si solil, stopnicah in navalil na vratca sosednjega poslopja. Vratca so bila razmajana in strohnela, a niso se vdala. — Sem! Pomagajte! Fantički so pritekli. Vsi skupaj so pritisnili. Nekaj je počilo; vrata so se odprla in udarila ob notranji zid. Pred njimi se je prikazal ozek prostor in vrata v vodnjak, vsa zglajena od vrvi. Eden izmed fantičev se je pripognil nad vodnjak in dejal:, — Prazen je. — Toda naša pečenka je v njem! — je vzkliknil Košče. Nazaj! Mene pustite bliže! Visoko je zasukal hlačnice in oba rokava; zlezel je na vrata v vodnjak; spustil se je v vodnjak. Ni bilo prvič, da je lezel vanj;' vedel je, kam se mora upreti z nogo, katerega kamna se mora oprijeti. Kmalu je bilo slišati, kako raca po mastnem blatu. — Palico mi spustite doli! In ko so mif podali palico, je zapel v vodnjaku: — Zaklad iščem po gustirni. (Cisterna — gustima — besedna igra. Cisterna je kapnica, vodnjak. Gustima se imenuje po gosti, kalni vodi. Nasprotje: bi-stijerna, to se pravi vodnjak z bistro vodo. Tako si narod razlaga tujko cisterna.) . — Norce brije iz nas. — Z blatom nas bo namazal. In paglavci so že hoteli povezniti pokrov na grlo vodnjaka in zapreti ftoščo vanj, ko je zmagoslavno zakričal: — JO že imam! Tu je! In še kako težka je. Plezal je navzgor. Prikazal se je pri vratih. Velika jegulja mu je visela s palice, katere ostro konico je bil zabodel ribi v glavo. Stal je pred fantiči blatnih, črnih nog in rok, pa kar režal se je, ves zadovoljen. Z ribo je nabijal ob grlo vodnjaka in vpil: — Pečenko imamo! Dober nos sem imel. Se lani za veliko noč sem jo bil vrgel v vodnjak. Vsi skupaj smo odšli na dvorišče. Prav kmalu so zakurili ogenj. — Žerjavico potrebujemo! Zerj^yico! — je vpil Košče in rezljal jeguljo na kose. V krogu smo stali okrog ognja. Gledali smo dolgina, kako lomi in razrezuje palico; rezljal je majhne raženjčke, »na katere bo nataknil kose ribe. , — Mastno meso ima in belo kakor sneg. Samo nekaj kruha bi morali še imeti in peščico soli. Z; bo pričela.s svojimi ' čim bo boljšega zdrav- V MNOGIH krajih v Evropi in v Aziji lomasti lakota. Na Kitajskem umira od glada tisoče ljudi in otroke puščajo umirati kar na cestah. so nesrečnež! Vsi po vrsti so jemali in trgali ribo s prsti in zobmi. Žvečili so jo in požrešno goltali. Celo najboljša riba doma se mi ni nikoli I . . - . , ,___ zdela tako tečna. Kljub temu . * precej časa je odkar sem se pritožil, da je premastna j *>»e take not.ee pod gornj.m na-_ Mastna? Kaj zato? ... Ko .*»°vom zadnjic pnobeene. bi bil kralj, bi jedel sam loj, — je dejal Košče. > Ne jegulje ne kruha ni bilo več; lakoto smo potolažili. Toda zdaj nas je začela mučiti druga NAŠE AKTIVNOSTI Zbira ANNE BENIGER Vz rok je zaposlenost pri Ameriškem družinskem koledarju in pri raznih drugih poslih, ki se naberejo koticem leta To je torei pod tem vzglav-jem naša prva kolona po novem stvar. Grižljaji so bili prešlem,. jetu ,n kaj je b^ega kot da je pa smo postali močno žejni. 2ga- j ičnemo v priznanje onim. ki lo nas je v grlu. Nebo v ustih sQ nam doblH nQvih nar0enikov. nam je gorelo. Jeziki so nam bili John Krebe| (Cleveland! je j poslal tri celoletne, vštevši eno — Kosce! Dejal si, da nas bos v Jugoslavijo. Anton Jankovich tudi napojil. j (Cleveland) je poslal celoletno — K morju pojdi, pa pij. naročnino za rojaka v Jugosla-Toda vsi smo zarohneli. Celo I viji. John Stonich, Pueblo, Colo. o o • o o o • o • o o • o o o o o o o o o o o • o PRISTOPAJTE K slovenski narodni podporni jednoti USTANAVLJAM NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 66 naročite si dnevnik PROS VETA Naročnina sa Zdrašea« driave (Isvsemši Chieaga) la Kaaado fS.SS na leto; St.OS sa pol lata; ft.M sa četrt leta;'sa Chicago la Cook Co., $9.51 sa cole Isto; |4.7S sa pol loto; sa iaosemstvo $11. Naslov ta list in fa|niitvo je: 2657 south lawndale avenue chicago 23, illinois jaz sem vpil, kajti tudi pri nas v hiši ni bilo niti kapljice vode več; zato, ker sem bil s kruhom in soljo plačal Koščino ribo in ker sem se ta trenutek čutil v vsem izjednačenega s fantiči, s katerimi sem .trpel isto žejo. Poldne je že minilo. Niti dehnil ni več vetrič od nikoder, vse okrog nss žge, peče in draži našo žejo. * * — Moraš! Tako smo se domenili. Vse ti damo, kar imamo. — Ne držiš besede. — Držim jo! — se je razvnel dolgin. Držim jo, toda bojim se, da ne boste hoteli z menoj, da vas bo preveč strah... E, ko bi bila Gol jat in Sibe tukaj! — Ne bo res, ne! — Prav. Vem, kje jc voda; pravcata, dobra voda. Čudoma smo ga pogledali. On pa nam je pokazal Konši-ljerjevo hišo onstran pristanišča, dolgo, prazno hišo z velikim dvoriščem, ki je obdano z visoko ograjo. » Molčali smo. Ni še tako strašno če na silo odpreš vratca malega praznega vodnjaka zraven hiše in si poiščeš jeguljo na njegovem dnu; nekaj čisto drugega pa je, vlomiti v zaprto dvorišče in v tujo, zaklenjeno hišo, kjer je vodnjak tik pod kuhinjskim pločnikom. To je bi^ edina prazna hiša v pristanišču, v katero si nisem še nikoli upal stopiti. Pa še njen lastnik, Konšiljer, ki je prebival v daljnem, lepem mestu! Velik gospod, o katerem so ljudje govorili pohvalno in strahoma! — Potem pa poginite od žeje! — se je Košče razjezil na nas. Česa vas je strah? Saj ne bomo nič drugega počeli, samo napili se bomo. — Pojdimo! Pojdimo! In odšli smo za njim. 7. Pred Konšiljerevo hišo je bilo obrežje po večini polno žensk, ovac in mezgov, ker je bila popoldne onstran pristanišča senca vedno večja, medtem ko se je sonce počasi spuščalo groti zatonu. (Dalje prihodnjič.) je dobil dve novi naročnini za celo leto. On je naš sedanji zastopnik v Pueblu, namesto Ma-lenška, ki je to nalogo opustil. Stonich v svoji agitaciji dobro uspeva. John Sukle, Paonia, Colo., je dobil štiri celoletne naročnine s sodelovanjejn Antona Penko. • Njegov dopis je v tej številki) Frances Kramer, (Issaquah, Wash., Je poslala dve novi naročnini, kot pojasnjeno v njenem pismu spodsj. Nove naročnine so dobili tudi John Turk. Clement Lo višek (za v Jugoslavijo), Frances Vidmar in Frank Zaitz, vsi iz Chieaga. tir Frances Kramer, ki jo omenjamo zgoraj, je prejemala naš list "na poskušnjo" in plačan ji je bil iz prispevka, ki ga da^ tak namen vsak mesec ■ J. Lotrich. Njeno pismo je nas zelo razveselilo. Med drugim pi-Najprvo se vam lepo za- o katerih upate, da si ga bodo naročili, ko ga spoznajo. Ta sistem se mi zdi dober in posnemanja vreden. Važno pri tem je to, ker ta metoda pomaga k širjenju kroga Proletarčevih naročnikov. Želim vam obilo uspeha v teh kritičnih časih." Tudi to pismo je nam v bodrilo in le da bi bilo še veliko takih. v Naj ob tej priliki izrečemo zahvalo vsem, ki so nam pomagali v agitaciji v minulem letu in zanašamo se nanje, da bodo enako sodelovali z nami tudi letos. Kajti brez njih bi ne mogli izaa-jati Proletarca, ne Ameriškega družinskega koledarja ne knjige Prosvetne matice. Koledar je bil razposlan ta teden. Bil bi že prej, a v knjigoveznici so si vzeli delavci počitnice in tako so naše pole ostale v nji nedotaknjene. Hvala vsem oglaševalcem, ki nam pomagajo kriti stroške in čitsteljem pa jih priporočamo, kot pravimo, "svoji k svoj^n." Koledar ima izbori*) vsebino, je tiskan na finem papirju, kar Je nekaj izrednega v teh časih, je vezan v platno in cena mu Je samo $1.50, četudi je nam ti- in K. "Iveri ja.) Želim, da se bi vsi omenjeni dopisniki čimboljše udejstvovali in vsi drugi, ki nas seznanjajo, kaj se godi v naših naselbinah. Jennie Katzman. Stari Qrk\ Bodite vendar tiho! Grški šaljivec Bion se je vozil po morju s svobodomisleci, ki so na vse pretege zasmehovali bogove. Tedaj zahrumi vihar in tudi svobodomisleci so začeli na pomoč klicati bogove. Bion pa jim vzklikne: "Bodite vendar tiho, siccr res opazijo, da ste na tej ladji." Prvi in zadnji Ifikrat, atenski vojskovodja, je bil sin siromašnega čevljarja. Izživel mlad aristokrat mu je očital, da nima rodovnika. Vojskovodja mu je mimo odgovoril: "Imaš prav. Jaz sem prvi svojega rodu, ti pa zadnji." Razlika Ko so Sofokleja vprašali, v čem se razlikujejo njegove drame od Evripidovih, jim je odgovoril: "Jaz prikazujem ljudi ta(ce, kakršni naj bodo, Evripid pa take, kakršni v resnici so." Vsi so enaki skarna in knjigoveznica njuno f ne spodobi." delo zelo podrsžila. ; * Ant. Zornik, ki je eden izmed najboljših agitatorjev za naš tisk, nam sporoča s svojega doma v Herminiju, Pa., da je obolel in je vsled tega moral prene Stratonik, grški pesnik in gi-tarist, je nekega dne igral na Korijski obali številnim navdušenim poslušalcem. Iznenada je zadonel rog, ki je oznanil, da so se ribiči vrnili z lova. Sredi pesmi so jo poslušalci ucvrli čez drn in strn, da ne bi zamudili nakupa rib. Ostal je samo eden —na pol gluh mož. Temu je vir-tuoz dejal: "Dovoli, da se ti zahvalim, ker je tvoja ljubezen do glasbe večja nego dobičkaželjnost ljudi." Tedaj je na pol gluhi mož po-sluhnil in vprašal: "Kje so ostali? AU se je rog že oglasil?" "Ze." Mož je nemudno vstal in jo tudi on ucvrl k ribam. Ta bi Mla lepa Zenon, grški modrijan, se je rad šalil z deklicami. Neki gizdalin mu je to očital z besedami: "Modrijanu se zaljubljenost TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XVII. IZKAZ Prejeto do 31. decembra 1947. ILLINOIS: Chicago: Klub št. 1 JSZ $95.12. (Preostanek od priredbe 20. aprila v korist lista); nabrano v prijateljski družbi $5 50. L. Katz $2, skupaj $7.50; izročil John Turk; Joa. Oblak $1 50, Jos. Slogar $2, neime-novan $2, Tos. Svetlik $1. tVaukegan: M Judnich poslal $7: Darovalci, po $2: A. Gosar, Anna Krtine, J. Spacapan; Joe Žagar $L Springfield: Julia Filipich $1, Joseph Ovca $1.50. Witt: J. Perme $1. La Salle: Joe JakSe 50c OHIO: Cleveland: J. Krebel poslal $31,-30. Prispevali so: Rose Jurman $10; V. Salmič $5.80; po $2: J. in M. Kokal v spomin obletnice pokojnega Marko Volčanška, Jos. Turk, F. šile, F. Bela j, L. Medve*ek; po $1: F. Majcen, J. Koželj, J Božič, Jos. Medic, A. Korenčič; A. Skapin 50c. Jos. F. Dum $10, Ivan Babrftt $5, F. Strumbel 70c, A. Jankovich $1.00. : Ž Bridgeport: John Vitez poslal $14. Prispevali so: Mr. in Mrs. Jos. Skoff $5, F. Zdešar $5, klub št. 11 JSZ $2, J. Vitez $2. Loraine: Johanna Kristoff $2. Youngstown: J. Petrich $2, Ant. Zornik (Herminie, Pa.) $1. Maple Heights: F Volkar $2. Conneaut: Jos. Sedmak $1. Piney Fork: Nace Žlemberger 75c. Warren: Joseph Jež 75c. Canton: B. J. Odar $1.25, prijatelj iz Salema 75c. WISCONSIN: Milwaukee: L. Barborich poslal $27.60. Prispevali so: Dr. št. 16 SNPJ $5; po $2: F. Jager, J, Pre-lovšek, F. Nagode $1.50; po $1: J. Champa, Mary Zaje, F. Puncer, J. Spek, F. Medved, J. Klopcic**, A. Demshar. A. Marof, F. Juvan, F. Yuvanc, Theresa Smrekar, A. Tam-she, J. Ambrozich. Helen Susnik, F. Poličnik, Paula Vogrich, F. Pri-mozich 60c, neimenovan 50c. Sheboygan: Frank Jamnik $1. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o, potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. se: hvalim za pošiljanje Proletarca, ki ga mi je nekdo plačal. In ker vidim, da je to le začasno, zato Vam pošiljam naročpJ/io za eno leto, in še enega novega naročnika za celo leto, kakor tudi znesek za Ameriški družinski koledar. Želim Vam v novem letu obilo uspeha." Naravno, da so nam taka pisma v veliko vzpodbudo. * fr Druga naša dobra prijateljica v državi Washington je Mary Zevart v naselbini Cle * Elum. Tudi ona je postala naša naročnica na prej omenjeni način, namreč da smo ji pošiljali list na poskušnjo. V minuli praznični sezoni se je nas spomnila z voščili in pa s prispevkom v tiskovni sklad. Naj bo ob tej priliki izrečena iskrena hvala vsem, ki so se nas ob praznikih spomnili z voščili, tir Joseph F. Durn (Cleveland) piše: "Pošiljam vam naročnino na Proletarca in to za dve leti, kar znese $6. Ostalih $10 je moj dvoletni prispevek za vzdrževanje lista v tej draginji. Ob priliki mogoče pošljem še kaj. In to na način, kakršnega uporablja Donald J . Lotrich. Za pošiljanje lista na poskušnjo takim, Donald i bati s potovanji, namreč potovati od hiše do hiše in pritiskati na kljuke. Želimo mu, da bi čimprej okreval. Zastopnike in tajnike društev prosimo, da bi se čimbolj potrudili razprodati naš letošnji Ameriški družinski koledar. Prvič, ker je knjiga vredna, da pride med ljudi, in drugič, ker le ako jo razprodamo bomo zmagali zanjo stroške in lahko začeli z delom za novo knjigo. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 2*th STREET Tel. Crawford 2S1S OFFICE HOURS: • 1:3* to 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) S:30 to S:3* P. M. (Except Wed., Sat. snd Sun.) Res. 22It So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford S44* If ao answer — Call A.xtln 57•• Ob spominu na rojstni dan ' Luptoif, Arizona.—Veste, kaj me opominja, da mi bo naročnina znova potekla? To jc moj rojstni dan. Kajti baš na ta dan sem dobila od svoje sestre Mary Marinšek v dar Proletarca. Od tistega časa mi je Proletarec zelo priljubljen, zato pošiljam s tem pismom zaeno naročnino $3 in pa $1 v tiskovni sklad. Lista kot sta Prosveta in Proletarec ne bi smela manjkati v nobeni hiši ker dobimo v njima toliko duševnega užitka kot v nobeni drugi publikaciji. In imamo v njima izborne dopisnike, kot so Jankovich, Zornik, Gornik, Tomšič, Filipič in še več drugih, za kar jim gre priznanje. Tudi ženske so dobre dopisovalke. Ir> Jos. Irman zelo zanimivo opisuje svoje doživljaje iz mladih let. V Proletarcu pogrešam Katko Zupančič in upravnico Beniger. (Op. u. Kolona slednje je obnovljena na 3. strani v tej Številki Modrijan se je zasmejal in dejal: "Tedaj bi se mi ženske zelo smilile, če bi jih ljubili samo norci." Niti lasje ga ne marajo Neki plešec je zmerjal pesnika Evripida. Pesnik mu je odgovoril: "O tebi sploh nočem govoriti. toda vse hvale so vredni tvoji lasje, ki so zapustili tako puhlo glavo." Sem si mislil Ob neki priložnosti je Ksan-tipa, žena modrijana Sokrata, tega napadla in nazadnje zlila nanj še škaf vode. Sokrat se je stresel in smeje se dejal: "Saj sem si takoj mislil: če se bliska in grmi, se ulije ploha." •••••••••••••••••••••••a* BARETINCIC & SOK: POGREBNI ZAVOD Tal. 20-9C1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Ameriški Grki za spomenik Trumanu Nadškof grško-ortodoksne cerkve v Ameriki, Athenagoras, je organiziral med tukajšnjimi Grki akcijo za zbiranje prispevkov v sklad, s katerim se bo postavilo nekje na Grškem — menda v Atenah — spomenik našemu predsedniku Trumanu. Truman bi storil jako pametno, če bi tukajšnjim Grkom dejal, da naj rajše pomagajo svojim ljudem tam, namesto da jim moramo pomagati vsi Američani in vrhtega če hočemo ali ne smo po volji kongresa primora-ni financirati tudi vojno grških rojalistov proti gerilcem. « Nadškof Athenagoras je zvi-jačnež in je možno, da bo s to njegovo kampanjo njegova cerkev kaj zaslužila. PENNSYLVANIA: W. Aliquippa: George Smrekar $2.80. . ..Ambridge: L. Uhemik $1. Crosby: J. Kandare 50c. So. Fork: Jacob Rupert 50c. WEST VIRGINIA: Star City: L. Selak $3, J. Prelc (Fairmont) $1. Brownton: F. Klemene $2. Carolina: Jos. Torkar $1.50. CALIFORNIA: Fontaaa: P. Benedict (El Cajon) $5, Jos. Pečnik $2.25. Oakland: Mary Aučin $4. Ant. Tomšič $1.75. A. Kamičnik $1. Daly City: Anton Kump $2 COLORADO: Crested Butte: A. Slobodnik. $1 10. Somerset: Anton Penko $1. Knglewood: Jacob Skerlj 50c. WASHINGTON: Cle Elum: Mary Zevart $2.50. Black Diamond: A. X. Primozich 50c. WYOMING: Rock Springs: Frank Grum $3, F. Rcmitz 1.50. Diamondville: A Savsrk $1. Pueblo: John Stonich poslal $13. Prispevali so: J. Stonich $7.50. A. Medved $2, P. Russ $1. A. Knafelc $1; po 50c: A. Marincic, J. Scm-raic, V. Maher. L Yoxey poslal $3.50. Prispevali so: Frances Korošec $2, L. Yoxey $1.50. INDIANA: Gary: J. Valetic $2. ^ Indianapolis: Mary Stroy $1. DRUGI KRAJI: Yale, Kansas: J Bratkovich $1. Edmond, Okla: F. Knafels $1. Gowanda. N. Y.: J. Dekleva 75c. Red Lodge, Mont.: K. Erznožnik $1.50. Ely, Minn.: Jos. Kastelic $1. Detroit, Mich.: Jos. Klarich $2.10, Jos. Korsich $1.25, J. Koss SI, B. Zgrebec $1. > Lupton, Ari«.: Jennfc Kotzman $1 00. Miami. Fla: Jos. Jereb $5.60. Skupaj $298.22, prejšnji iakas $2,2*4.51, skupaj $^502.73. Ako verujete v poslsnstvo, ki gs vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad! . ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO f OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. TdL MOHAWK 470T 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Pismo Ivanu Cankarju na oni svef! Dragi Ivan! Ko si umiral v decembru 1918, ti je tožil Otoo Župančič: "Trpel si, Ivan, in težko mi je s teboj ... Da, kamenali smo te za vsako knjigo posebej ... A razumi svoj narod, razumi nas vse, ki te nismo mogli razumeti ... Preveč bogastva, preveč lepote si usul pred nas, ki nismo bili vajeni bogastva in lepote ... Rod, ki te bo mogel pojmiti popolnoma, šele raste." Rod je rasel in dorasel in ti je postal pravičen. Ze tvoj rod, tisti, ki te je kamenal in te zažigal na grmadi, je polagoma u videval svojo krivičnost in se obtoževal še huje kakor Oton Zupančič. Škof Bonaventura Jeglič, ki je zažgal v Ljubljani velik kres s prvo izdajo tvoje "Erotike", je pred smrtjo priznal Izidorju Cankarju, da ne ve, čemu je to bilo dobro. Narod je vzljubil vse tvoje delo in te uvrstil poleg Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in drugih naših največjih. Priznal je brez pridržkov tvojo umetnost in tvoje zasluge za našo kulturo.. Ves narod je sprejel tvoje umetnine kot najdragocenejše zaklade, ki jim cena nikoli ne mine. Vsi sloji in vse stranke cenijo danes tvoje bogastvo in tvoje lepote. V tvojem rojstnem kraju stoji tvoj spomenik. Glavno mesto Slovenije časti tvoj grob in tvoj spomin. Kulturne ustanove nosijo tvoje ime. Posebna brigada se je v osvobodilni borbi vžigala s tvojim imenom, ki jo je spremljalo do končne zmage nad najhujšimi sovražniki našega naroda, fasisti in nacisti. Tvoja dela se prebirajo, ponatiskujejo, igrajo in širijo po vsej domovini, po vseh slovanskih in tujih deželah. Ne, Ivan Trpki, danes bi se ti ne mogel več tako zgražati nad slovensko kulturo, kakor si se v dobi Krpanove kobile. Nisi pisal zaman, ne govoriš iz svojih del gluhim ušesom. Tvoj jezik prodira v tvoj narod, tvoje misli postajajo duševna last vse Slovenije in se širijo izven njenih meja. Tvoja zmaga raste od dne do dne. To svojo zmagovito pot si nastopil v maju 1945 tudi v Trstu in si stopal nad dve leti po njej. V tem velikem obmorskem mestu, kjer si večkrat govoril delavcem in razumnikom, ko te je Avstrija še preganjala na tvojih zemeljskih poteh, odmeva tvoja beseda z govorniških in gledaliških odrov, po društvih in učilnicah. Tvoja dela se glasijo iz tržaškega radia po vsej Primorski in daleč preko njenih meja, vsem obmorskim in drugim za-padnim Slovencem, ki so odtrgani od skupne domovine. Italijanski prevodi tvojih spisov izhajajo v dnevnikih, mesečnikih in knjigah. Ne, tako trpek bi danes ne mogel biti, če bi stopil do morja. In vendar — po dveh letih in pol — je prav v Trstu treščilo vate. Kaj se godi? Za zmagovito jugoslovansko armado so prišli semkaj trgovci z novci, tisti, ki imajo velika bogastva, ne duhovnih — kakor ti, dolarska bogastva, premog, petrolej, nafto, gumo, železo, volno, bombaž, ladje, nebotičnike, banke, tvorni-ce, letala, atomske bombe. Prišli so in iščejo trgov za svoja silna bogastva. Dognali so, da so tvo-| ja bogastva čisto drugačna in niso v skladu z njihovimi. Ti gfmiš zoper nasilnike in izkoriščevalce, zoper suženjstvo in poniževanje. Ti zahtevaš, da bi ne smelo biti hlapcev ne pri-vičnosti zatiranja. Ti kažeš svetu hlapca Jerneja, ki je s svojim delom in s svojimi žulji zakopal v Sitarjev grunt dolgih štirideset let svojega življenja, ki ne more razumeti, da je s tem vse opravil in ga Sitar lahko odslovi kakor katerega koli berača in si domišlja, da je Sitarjev grunt tudi njegov. Posvetna in cerkvena gosposka nima umevanja za njegove zahteve in opravičuje Sitarja. Prekmorski trgovci z novci so prišli do prepričanja, da so take misli za Trst nevarne, preveč napredne, prevratne. Ne, Ivan, Tvoje bogastvo tu ne more več uspevati. Ti zavezniki iz borbe zdaj ne morejo biti več tvoji zavezniki. Njim to ne kaže in ne nese. A ne jezi se nanje, Ivan! Oni niso krivi. Oni te niso poznali. Poučili so jih tvoji rojaki, taki, kakršni so se v Sloveniji vse čase bratili s posvetno in cerkveno gosposko, z zavojevalci in za-sužnjevalci. Tudi v zadnji vojni, ko si bil ti duševni vodja svoje brigade, so se oni družili s fašisti in nacisti, streljal so z nemškim orožjem na tvoje borce in so se ob koncu fašizma in nacizma sprijateljili z nasprotniki Slovanov. Oni so opozorili trgovce z novci, da bi znale postati tvoje misli in tvoji nazori. Ivan Trpki, tudi njim nevarni. Prej so se zagnali v Otona Župančiča, ker je spremljal osvobodilno borbo s svojimi spevi. Zdaj so se spravili nate in dosegli od trgovcev z novci ukaz: "Cankarja sploh ne!" Tebe to morda ne bo preveč vuiemirilo, kakor te ni v Ljubljani, ko so sežgali tvojo prvo izdajo "Erotike". Dal si natisniti drugo izdajo in neumorno nadaljeval svoje delo. Preveč si bil prepričan o notranji ceni svojih pesmi. "Cankarja sploh ne!" Takšna je sedaj v Trstu tista kulturna skupnost z matičnim narodom, ki jo vsi, tudi Irgovci z novci, priznavajo -vsem narodom in vsem manjšinam po svetu. To se glasi tako, kakor če bi Jugoslavija rekla svojim Italijanom: "Danteja sploh ne!" — Kakor če bi kdo kakšni nemški manjšini zaklical: "Goetheja sploh ne!" — ali ruski manjšini: "Puškina sploh ne!" Ti se muzaš, Ivan, in zdi se, da nisi prav nič več trpek. Iz oči ti odsevakgotovost: čim bolj bodo vpili: "Cankarja sploh ne!" — tem bolj bodo ljudje segali po Cankarju. No, saj bomo videli! Prisrčno te pozdravlja A. Budal v "Primorskem dnevniku". čiang Kaiiekova armada številna, a nesposobna za zmage Armada kitajskega diktatorja Čiang Kaišeka šteje 3,500,000 mož. Kitajska komunistična armada jih ima blizu milijon. Vzlic tej razliki pa je Čiang Kai-šek ne more premagati čeprav je deležen skozi vsa minula leta ameriške podpore v municiji, živilih, ladjah, letalih in denarju. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU m Boss (srtfuin* with striker): " ME work? ? ? ? An who in hell'i be left to pay ye yer wages ye fool!" Pismo Ivana Cankarja z onega sveta A. Budal u 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Dragi Andrej! Dragi moj slovenski narod! Bil sem pravkar na zborovanju književnikov, pisateljev in pesnikov onostranskega Parna-sa, ko je treščilo med nas Tvoje pismo. Zbranim ga je prebral sam tajnik onostranskega društva književnikov Goethe. Da si videl, kako je završalo med temi resnično izvoljenimi, ko so slišali Tvojo gorečo obtožbo zoper angloameriško vojaško oblast v Trstu, ki si je drznila s svojimi robatimi prsti zagnati pod klop tisto, kar sem bil nekoč s svojo srčno krvjo zapisal svojemu ljubljenenu slovenskemu narodu. Prijatelj Shakespeare, ki sem ga bil ie ob času svojega tavanja po Vašem svetu vzljubil tako, da sem svojemu ljucbtvu ponatisnil njegovega "Hamleta" ter "Romea in Julijo", ta vrli Anglež je planil izza mize, lopnil po njej s pestjo ter zakričal: "Kaj, to, da bi bili potomci in predstavniki mojega naroda?! Tistega, ki sem mu bil nasul vse zaklade svojega genija v naročje?! Ne, John, takim ljudem se odrekam na veke!" Lord Buran pa, nepoboljšljivi cinik, se mu je ironično posmejal, rekoč:- "No,f mene so bili tudi izgnali iz domovine. Pa sem šel osvobajat grški narod od Turkov. Vidiš, svet je medtem napredoval. Danes ne bi maral osvobajati Grke — in ne samo Grkov, marveč tudi Trst in še marsikoga in še marsikaj drugega — od naših!" Edgar Allan Poe, slavni ameriški pesnik, me je melanholično pogledal izpod visoko obokanega čela ter jedko pripomnil: "Nič novega pod soncem, John Cankar! Ko sem bil še doli, tam spodaj v Dolini Sence, sem bil ves obseden od lepote in od strasti, da bi to lepoto razdal svojemu narodu. Toda domači oblastniki so me pred njim zatajili in na koncu sem poginil kot pes na nekem stopnišču. Danes sva oba med nesmrtniki, moj dobri John Cankar. A tam doli, globoko doli v Dolini Sence, ljudstvo strada lepote in še zmerom zaman išče svoj Eldorado. Peče me, da so prav ljudje iz moje domovine, ki trgajo Tvojo nesmrtno lepoto in globoko človečnost Tvojemu ljudstvu izpred ust." Mark Twain, njegov rojak, je pome-žiknil Schillerju. "Oprosti, prijatelj Fritz, da se poslužim Tvojega citata: 'Poznam svoje Pap-penheimovce'!". (Citiral je prav za prav v originalu: "Ich kenne meine Pappenheimer!"). Tha-ckerey pa je zahrkal in prav nedolžno pristavil: "No, prav rad bi stopil vnovič na svet. Pa bog ne daj, da zato, ker bi me mikale njegove več kot dvomljive do-bfote! Opazil sem namreč, da bi se dal moj 'Sejem ničevnosti' še prav bogato razširiti." Galsworthy, vselej izbran v obliki in besedi, je pristopil k meni ter se mi s svojo markantno, aristokratsko glavo priklonil. "Obžalujem, spoštovani John, ter se ti opravičujem radi grdobij, ki jih počno moji nevredni rojaki in njihovi bratranci od * onstran Oceana Tvojemu delu v lepem, sončnem Trstu", Je dejal kot zmerom do skrajnosti korekten in poln čuta odgovornosti. Zola pa, živahni Francoz, je pripomnil: "Nekoč sem zapisal, da je rtsnica na pohodu. Na pohodu je res, a njena pot je vendarle precej počasna." A, da si videl šele božanskega Danteja, tega vročekrvnega Italijana, kako se je razvnel, ko je slišal Tvojo grenko obtožbo zoper Vašo zemeljsko oblast v Trstu! Oči, njegove velike in svetle oči, so mu žarele kakor dva oglja, ki jih deli ostro rezilo meča, namreč hrbet njegovega dolgega in finega aristokratskega nosu: "Mar nisem že nekoč trdil, da je najvišia pravičnost — suprema giustizla — pahnila izdajalce v najgloblji predel pekla! Luciferja, Judeža, Efialta! A za Tvoje izdajalce, za izdajalce, ki so izdali svoj narod in zdaj izdajajo Še Tvojega duha, o ca-risslmo Giovanni, dujfca najvišje in najčistejše človečnosti, za te izdajalce bi izvrtal, mio caro amico, še eno luknjo navzdol! Kajti, da tičijo prav tile izdajalci za odredbami teh mrzlih in neukih Anglosaksoncev, mi z nezmotljivo gotovostjo ovaja moj stari, zanesljivi, borbeni nos!" |Ta strastna obsodba božanskega poeta me je navdala z novo bridkostjo, prav z isto, ki sem jo poznal, ko sem še taval ves majhen in nebogljen tam doli v svoji domovini, med Kantorji in Kačurji, hlapci Jerneji in doktorji Grozdi, rhed debelimi župniki in suhimi avskultanti, med dacarji in avstrijskimi žandarji, ko sem še iskal lepo Vido in verjel sanjam o boljši bodočnosti vsega sveta. Obrnil sem se od mize, glavo sklonjeno na prsi. Kar me sune pod rebra krepka kranjska pest. (Spoznal bi jo, čeprav bi bil milijonkrat milijonov sončnih let oddaljen od svoje domovine.) Dvignem glavo in pogledam. Pred menoj stoji nizek in čokat, ves trd in izravnan, prijatelj France Levstik. "Hej, Ivan, glavo pokonCu! Pravkar smo brigadirji in drugi prijatelji pod predsedstvom velikega Franceta sklenili, da odpošljemo z nebeškega Parnasa najhujši protest angloameriški vojaški upravi v Trstu zaradi skrunjenja Tvojega imena. Podpisali ga bodo z nami vred tudi Parnasovci vseh ostalih narodov." Prijel me je pod roko, stopila sva čez prag velike zbornice ter zavila na levo v prvo gostilno. < Namreč v tisto, kjer točijo dober cviček in dober teran in kjer ae zbirajo naši.) Tam so bili že zbrani naši slavni brigadirji, katerih duh je spremljal in vodil nesmrtne brigade od zmage do zmage, in vsi ostali domači Parnasovci in Penati. V zakajenem ozračju sem razpoznal obraze Ketteja in Murna, Gregorčiča in Srečka Kosovela, pa Tavčarja, Kersnika in Jurčiča. Tedaj je tik izza vrat stopil predme veliki France. Pogledal me je, globoko mi je pogledal v oči, kot bi iskal prav v najtanjše kotičke mojega srca. Ustnice so mu podrgetavale kot da bi hotel nekaj zajeclja-ti, pa ni spravil ničesar iz sebe. V očeh se mu je nabirala vlaga. Razširil je roke in me brez besede pritisnil na svoje srce in me vroče poljubil. Prisrčno Te pozdravlja Tvoj IVAN. (Primorski dnevnik.) DR. LEON BOEBLER s Tam daleč za vsemi temi griči Ih grički se je razpenjala tenka, komaj razločna ravna črta, ki je sekala horizont — morje. In pogled na naš sinji Jadran naju je potem spremljal ves dan. Ko sva se dvigala po strmi, vijugasti stezici proti grebenu Male gore, nama je sicer razdrapan hrbet na najini levi zapiral ta pogled. Ko pa sva prišla preko grebena na travnike pod lovskima kočama, se je slika razširila, ves tržaški zaliv je ležal pred nama; na levi ga je mejila obala Istre, na desni pa Tržič, izliv Soče, lagune in na dolgem, komaj zaznavnem pomolu nekaj temnih pik — Gradež. Pogled na morje je edinstven. Človek se zagleda v tisto mirno prelivanje barv na morski gladini, ki tam daleč nekje, v komaj sluteni črti prehaja v nebo. Trst in njegovo najbližjo okolici zakriva vmesno hribovje, v Tržiču pa se razločno vidijo ladjedelnice in pri izlivu Soče je morje svetlo-sinje. Sedel bi in gledal, da bi si A vedno vtisnil v spomin to nepozabno sliko. A dolga pot je bila še pred nama. V naglici sva obiskala M od raso vec — kup naloženega kamenja in goščave — nato pa sva šla od lovskih koč po stezicah skozi redke gozdičke in preko livad kar po robu proti Kuclju, čigar stožčast vrh se je vso pot dvigal pred nama. To je čudovit sprehod. Zadnje cvetke kimajo med planinsko travo, na levi pa je pravi kraški svet, na desni pa se razprostirajo nepregledniogozdovi. Med skalami pod Kucljem sva naletela na drobne planinke, ki so že odevetele, a pod vrhom in zahodni strani jih je vse polno in čedalje večje so. Čaven je s svojo bujno floro pravi botanični vrt in spomladi so njegovi travniki polni narcis, ponekod raste tudi avrikelj. Odtrgal sem si nekaj planin k za spomin na tiste srečne ure; bog ve, kdaj bom imel spet priliko, obiskati te čudovite kraje. Od lovskih koč do Kuclja je po grebenu slabo tifo hoda in s Kuclja je krasen razgled v dolino, na morje, Julijske, Karn-ske Alpe, in Dolomite. Le pogled proti Gorici zapira Veliki rob, najzahodnejši vrh Čavna. In ker je bila ura komaj poldne, sva jo s tovarišem ubrala naprej. Spustila sva se po zapad-nem pobočju Kuclja na pot, ki vodi iz doline v ostrih ovinkih na goro in potlej daleč v gozdove. Sla sva po tej razdrapani cesti, kmalu pa sva zavila na levo v poraščen breg, prišla preko jas in livad pod skalnati greben, ga prekoračila in bila v nekaj minutah tik nad dolino, na Ve-likefh robu. • Mnogo sem hodil po domačih in'tujih gorah, a takega razgle- da kot ta dan z Velikega roba še nisem videl. Tik za nama sp šumeli gozdovi in prve skupine dreves so začele rjaveti in ru-meneti. Pred nama se je v širokem loku razprostiralo morje od Istre do Gradeža in se med. lagunami v popoldanskem soncu svetlikale kot srebro. Na desni se je s Svete gore belila cerkev tako blizu, da bi človek kar z roko iztegnil do nje, za njo pa je rjavel široki hrbet Sabotina. Od Solkana dalje je v vsem toku razločno vidna svetlomodra struga Soče, ki v širokem loku objema ta lepi košček sveta in nekje za Tržičem s svojo zelen-kastomodro vodo barva temno morsko gladino. Gorica, Gradišče, nešteto vasi in vasic leži ob njenem toku, daleč na vzhodu pa se kakor privid svetlikajo bele pike — Červinjan. Vso to sliko obroblja v daljavi dolga veriga nazobčanih gora. To so Dolomiti, Karnske in Julijske Alpe. » Človek gleda in pozabi, da je že davno minilo poldne, da je lačen, da je postalo hladno, ker čez greben piha mrzel veter, in da je še dolga pot do doma. Saj sva s tovarišem prav nad Črni-čami in visoko nad dolino. Tu je tak blagodejen mir, da slišiš u-tripanje lastnega srca, ki bije s podvojeno silo, kot bi se zavedalo, da bo tudi edinstveni dan skoro minil in da bodo današnja doživetja ostala med skritimi gubami srca le kot topli, nepozabni spomini. Ura je šla že na četrto in treba je bilo misliti na povratek. &e zadnji pogled na to neizmerno bogastvo, lepote, nato pa sva se s tovarišem vrnila na cesto, ki v strmih vijugah vodi iz globin Trnovskega gozda pod vrhom Kuclja proti čmičam. Na prvem ovinku sva jo zapustila in mahnila kar na slepo srečo naravnost v dolino, dokler nisva naletela na ozko stezo, ki visoko pod robom prečka vse pobočje Kuclja in ki naju je pripeljala prav pod Malo goro. Bila je čudovita pot. Skozi grmičevje in hosto, čez meiišča, grape in hudournike se ta steza neutrudno vye okoli razoranih reber in pomolov ter pripelje prav na seno-Šeti nad Lokavcem. Poznam poti, ki so tako zanimive in krat-kočasne, da človeka nikoli ne utrudijo, in ta je ena izmed njih. Mračilo se je že, ko sva preko grap in livad prišla v Lokavec. Kmetje so napajali živino, pred nama so v daljavi zagorele prve luči, za nama pa so visoko nad dolino temneli ostri obrisi grmade Čavna. Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. Okrog Čavna in Opljakov (Sprehodi po gorah nad Vipavsko dolino) (Nadaljevanje.) pod lovskimi kočami se Moc Tik dviga Modrasovec, Čigar vrh je zaraščen in ne nudi posebnega razgleda. Ob času okupatorskih hajk so njegove hoste nudile zavetje prebivalstvu pred besom sovražnika. Pod vrhom Modra-sovca se še danes vidijo med skalami izgrajene bojne postojanke, razpadle nosilnice za ranjence in pločevina — zgovorne priče junaškega odpora slovenskega ljudstva proti okupatorju. Bilo je nepopisno junaštvo v tej višini vztrajati sredi zime in kljubovati kraški burji in navalom vsiljivcev. Z Mod raso vca sem jo po zapuščenem kolovozu ubral proti Krnici. Povsod sama nepregledna hosta, bolj ali manj izraziti zaraščeni vrhovi in grobna tišina. Med tem se je dvignil veter, včasih se za trenutek Skozi meglo predrlo sonce, jaz pa sem se vrnil na rob, da ne bi zfemudil razgleda v dolino. Imel sem srečo. Veter je razgnal megle, ki so ovijale gornji del Čavna. Spustil sem se na greben pod vrhnimi senožetmi, ki mu pravijo Mala Gora, in vsa ajdovska ravnina, Gora in Nanos so ležali pred menoj kot na dlani. Dolgo sem sedel in strmel na sive vasice, posejane po prijaznih obronkih gričev, na bele ceste, ki propre-zajo dolino in središče te nepozabne slike, na zasanjano Ajdovščino. S Čavna sem se vrnil na Pred-mejo in nato čez senožeti naravnost v Lokavec in Ajdovščino. Štirinajst dni sem hrepeneče mislil na te hribe in samo čakal prilike, da jih spet obiščem. \ Po prvem jesenskem deževju se je, kot pravijo Ajdovci, "uv-remenilo". Zrak je bil prozoren in čist in v nedeljo, dva tedna po mojem prvem zletu, sva jo s tovarišem mahnila spet proti Čavnu. A tokrat sva jo ubrala kar po svoje. S prvim svitom sva bila Te v Lokavcu in šla mimo stare cerkve naravnost po kolovozih in stezicah proti širokemu gorskemu hrbtu, ki se strmo dviga iz senožeti. Bilo je krasno zgodnjejesensko jutro in hitro sva se vzpenjala. Skozi zaraščene globeli, čez livade in pašnike sva prišla na zadnje travnike, iz katerih se čaven dviga v razoranih skalnatih re-breh. Tu sva se ozrla. Sonce se je že dvignilo iznad Cola in obsijalo dolino, le strma stena Gore je bila še v senci. V svežem jutru se je pred nama odpiral pogled na gričevje, ki z jugozahoda in juga oklepa Vipavsko dolino. A oko se ni ustavilo tu. 11 PROLETAREC ff je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan. Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo leto. Pol leta $2. Naročite go čitalnicam ter bralnim društvom v valih rodnih krojih. V starem kraju tudi žele, da jim naročite ameriški družinski koledar Stane za stari kraj $1.65. Z lanskim letnikom pošljemo oba za $3. Dve knjigi za tri dolarje. Tiskovni urad slovenske vlade šoli, da pošljemo ljudem tam Umvoi izvgdov Proletarca In Družinskega koledarja Ne odtoloitel Pošljite naročilo takoj! AAAAAAi Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. Vera V Jugoslaviji zdravjem ves čas, odkar se nahajam tukaj." (Oba zdravnika, člana naše skupine, dr. Devol in Kmalu po našem prihodu v J dr. Nusbaum, sta se strinjala, da Jugoslavijo smo vprašali, ako bi I nadškofovo stanje direktno po- li. DEL Nadškof Stepinac PBOLETAttEC, Jannary Jfr, 1D4H. _ » ^ — ^ podpisali sorodniki, ali priče, vjlijo. Zaradi tega Vsebuje "nota" Okupacija draga Stvar par slučajih pa cslo rešenci. prošnjo na Varnostni svet, naj Okupacijski stroški bodo stali * " pri jugoslovanski vladi posredu- v tekočem fiskalnem letu, ki je, da bi na podlagi mirovne po- kon£a 30. junija, našo vlado v godbe izdala do 15 decembra 1.1 našem in angleškem delu oku-1. zbkon o opciji istrskih Itali- j pjrgne Nemčije ter na Japon-janov za Italijo. Tudi naj bi se daljne milijarde. Marshall o ozemlju Sovjetske unije Državni tajnik Marshall je nedavno dejal v svojem govoru v Chicagu, da so se dežele zapadne demokracije v minuli vojni in po vojni skrčile, n. pr. Velika Britanija in Italija, dočim si je Sovj. unija svoje ozemlje povečala za 280,000 kv. milj, na katerem živi 22 milijonov ljudi.— Resnica je, da Anglija gospodari v italijanskih kolonijah in da svoje zemlje, ki je res njena ni nič izgubila. Zed. države pa so si pridobile otokov križem Pacifika in druge važne baze. Ameri&ki Družinski Koledar 1948 speševati neslogo med vzhodom in zapadom. Ce so resnične, te-| daj smo hoteli vedeti ta fakt: naša skupina je smatrala, da bi v svrho boljših medsebojnih odnosa j ev splošna javnost morala biti informirana, ako obdolžbe niso resnične. Jetnišnica Lepoglava se malo razlikuje od kaznilnic v Združenih državah. Na obzidju so stra-žni stolpi in brzostrelke — ravno tako kot v Sin^ Singu pri Ossinigu, New York. Ko smo se razvrstili v Stepinčevo posebno sobo, ki se ne nahaja v glavni jetnisnici in tudi prava celica ni, temveč poleg jetničarjevega urada — smo našli brettnedežno pobeljeno sobo v obsegu 12 aH 15 čevljev dolgo in ravno toliko široko, v katero Uje svetloba skozi dva okna. BiH srno naravnost iznenedenl, ko smo našli, da nadškof ni bil oblečen v progasti jetniški obleki, temveč v talarju. Stal je sredi sobe pri maH mizici. Na tej je stal pisalni stroj in dozdevno je Stepinac tipkal, ko smo ga prekinili. Pisal je razpravo o svetem pismu stare zaveze v hrvaščini. Ob ste- mnenje v zvezi z obsodbo nadškofa — neresnične. Kdor vztra-je pri širjenju takih obdolžb, . namerava namenoma škodovati ;fn v odnosom med Jugoslavijo in Ze-dinjenimi državami in ogroža svetovni mir. Ameriška javnost zelo slabo zastopi, čemu je bil Stepinac aretiran in obsojen, kajti v ameriškem tisku primanjkuje zadostnih zadevnih informacij. Obsodbo nadškofa Stepinca pričajo o teh zločinih in ki so jih I on osebno priporočal zmernost. POROČILA S PRIMORSKEGA Kulturno nasilje 1 Gozdarstvo na tržaškem ozemlju Pri Sv. Marku v Trstu je mla- Gozdna površina Tržaškega dina sama nabrala knjig? in ozemlja znaša okoli 23,000 ha. ustanovila svojo knjižnica, ki V normalnih prilikah bi bila let-šteje sedaj nad 500 zvezkov. na proizvodnja zmogljivosti teh ^^ angleški toriji mislijo le na Knjižnica žal še zmerom živo- gozdov okoli 40,000 kubičnih sv0j0 "slavno prošlost", pozab tari v majhni, bedni baraki, metrov leta. Na Tržaškem je Ravnateljstvo obrata ima gluha 8ozd najtesneje povezan s km?-u.šesa za prošnje in potrebe de- označujejo gozd upra- levslva. Delavci pri Sv. Marku i vi**no kot najboljšega zaščitni-irnajo tudi svoj poseben krožek, n»ka kmetijstvo, poljedelstva. ^ ki pa sploh nima svojih prosto- Gozd zadržuje vodni zaklad za ^ ameriški kapitalizem, rov. Sah, žo^o in vse druge stva- dru8° rastlinstvo, ko nastopi do- ^ Frtt„„iii ri morajo hraniti na svojih do- *>a suše, omejuje pa tudi odteka- i Nesporazum, tud. v I* ranc.j. movih Pač pa je gospod Q>su- nJe deževnice. Svojo veliko vo- Kot na Angleškem, jih je tudi lich sam ustanovil poseben kro- dno rezervo oddaja gozd pozne- v Franciji veliko, ki se boje žck. imenoval vse krožkovo vod- Je v velikega izhlapeva- ameriške ekonomske in s tem AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1948 vsebuje devetnajst pripovednih spisov, trinajst pesmi, osem raznih opiso-. nedefio dne 16'.'novembra I vanj običajev itd., štiri večje članke, obilica koledarskih in drugih bolj zagrizeni policisti pretepali podatkov ter okrog 40 slik. Nekaj o starih rečeh Mnog? naše čitatelje bo n. pr. zanimal opis slovenskih velikonočnih običajev v davnih dneh, ki so še vedno v navadi. Dalje opis botiča v zgodovini, ki ima po Slovenskem tudi svoje posebne tradicije. Zanimalo vas bo, kako ga še zmerom praznujejo v Belo-krajini m pa po raznih drugih krajih, iz katerih smo prišli. in zapirali ljudstvo, ker je ho telo proslaviti spomin svojih junaških sinov iz narodno osvobodilne borbe. Boj za kontrolo na ameriške dajatve zapadni Evropi (Pfodalievanle s t. strani.) ljajo pa vsled tega zreti v oči sedanjosti in v bodočnost. Ne razumejo, da prevladuje po svetu sedaj ne Velika Britanija s svojim razpadlim cesarstvom pač podpira skoro tisoč fotografij in stvc (i0*jm je zaUpal tajništvo nJa' ki ima SV0J° posledico m * ^ .___ 1 9__Lil!_____ . ____.. MM.ajtJlanS wm., AM. ulitm TA nn dokumentov, ki so bili predloženi sodišču in pokazani navzočim novinarjem, kakor tudi izjave mnogih prič. Kadar se razpravlja o Stepinčevi obravnavi, je treba imeti v mislih, da sta njegova obravnava in obsodba bili faktično postopanje proti njemu kot osebi, ki je bila obtožena tesnega sodelovanja s sovražnikom driave, ter da to ni imelo nobenega opravka z njegovo cerkvijo ali vero. Med dokumenti, ki smo jih pregledali, je bilo veliko število uradnih katoliških mesečnikov in časopisov, ki odprto povedo .. __mesec za mesecem zgodovino ™ nadškofove kolaboracije z nacij- skim vojaštvom. Razvidno je, na katerih je bilo kakih petdeset zvezkov referenčnih in teoloških knjig. Predno smo obiskali ječo, smo se med sabo zedinili, da ga ne bomo spraševali o njegovi obravnavi, razen če bi sam načel ta predmet, temveč o resničnosti ali neresničnosti govoric o postopanju z njim in o zadevnih posledicah, kar je bil naš glavni namen ugotoviti. Od kraja mu ni bilo prav, da bi odgovarjal na vprašanja preko tolmača, temveč je dejal, da bo odgovarjal sam, če kateri izmed naše skupine govori francosko, nemško ali italijansko. Dva naša člana sta mu nato predložila vprašanja, o katerih smo se že prej zedinili in sicer v nemščini in francoščini. Na vprašanje, ako je hrar.a zadostna, je odgovoril: "Hrana je zelo dobra." Glede svojega zdravstvenega položaja je dejal: "Blagoslovljen sem z dobrim da je bil tako zaupen zapisnik tega sodelovanja posledica prepričanja, da bo Nemčija v vojni zmagala. ~ Kaj so dokumenti pokazali? Dokumenti kažejo, da so se ob času italijanske in nemške invazije na Jugoslavijo podzemske bande že prej organiziranih katoličanov, ki so si nadeli ime "Križarji" in so dobivali pomoč od posameznih duhovnov in voj- biviimu fašistu Renatu Ruggie-riju, ki le bil svojčas vnet funkcionar 4 Dopolavora". Delavci pa ne marajo ničesar slišati o tem krožku, ki spominja na fun-kcfenarje nekdanjih fašističnih društev. Ta Cosulichev protide-lavski krožek ima svoje prostore v ulici San Francesco. V knjižnici so knjige bivšega Dopolavora". Kadarkoli se delavci v tej ali oni sede vi svojega kulturnega življenja obračajo na g. Coeullcha, jim ta odgovarja: "Saj je te tam vaš krožek. Vse dobite brezplačno. Vpišite se vanj!" Te besede spominjajo na fašistične čase kulturnega, političnega in gospodarskega nasilja. Sramotno je, da se morajo še danes delavci zbirati v delavnici, če se želijo pogovoriti o svojem kulturnem delovanju v povečani zračni vlagi. Je pa gozd tudi izvrstno sredstvo za ublaževanje sile vetrov, kar velja tudi za burjo. Za obrambo proti vetrovom zadoščajo ozki goedni pasovi, široki 10 do 15 metrov, z medsebojno razdaljo 100 do 500 metrov. Bres najtesnejšega sodelovanja vsega našega kmečkega prebivalstvo glede Izpolnjevanja načrtnega gozdarskega programa ne moremo misliti na to, da bi lahko dosegli prave uspehe in koristi v dviganju in razvijanju gozdarstva. Nova (inota" Znani istrski CLN (Comitato liberazione Nazionale) je zopet sprožil neko novo "noto", ki jo je naslovil na italijansko vlado ter na orgnizacijo Združenih narodov. V tej "noti" se navaja, politične dominacije. Namreč ne %amo komunisti, ki so načelno proti Marshallovemu planu temveč jih je veliko med vodilnimi socialisti in med reakcionarji starega slovesa, ki bi radi, da se Francija obnovi v ekonomsko, politično in vojaško velesilo brez Marshallove pomoči. Na vsak način je Marshallov načrt velik riziko, v prvi vrsti za Zed. države. Ali je zapadno Evropo sploh mogoče rešiti za naše sorte kapitalizem s 17 aH z magari 20 milijardami dolarjev? Nekateri kapitalisti v Ameriki menijo, da ne, ker smo na-suli tja že dokaj milijard ne da bi si v deželah, katerim naša vlada pomaga, zaščitili stabilnost za "naš način življenja". Delavstvo in mladina ladjedel- da "tisoči družin" čakalo na do- nice pri Sv. Marku se bodo vztrajno borili z** svoje kulturne pravice, glede katerih so še zmerom občutno prikrajšani in zapostavljeni. Dovolj je policijskih šikan! Dne 11. novembra je civilna policija iz Bazovice vdrla v sta- skujočih menihov, — dvignile, novanja Antona Zobca, Ivana da sprejmejo napadalce. Dva človeka, ki sta bila odgovorna za atentat na kralja Aleksandra v Marseillesu leta 1934 in odtlej skrivana v Italiji od Mussolini-ja baš za to priložnost — Ante Pavelič (obsojen za ta zločin v Franciji in Italiji) in Zlatko Kvaternik, sta bila pripeljana v deželo ter sta postala lutkarski ' Poglavnik" in vojaški povelj- NAJIOUSA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 IN ANGLEŠK0-SL0VENSK0 BERILO Ceno $2.00 Avtor obeh knjig je DE. F. J. KERN NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Kosmača, Jožefa Petarosa in Lovrenca Družine v Bor Št u. Odtlej se podobni dogodbl pojavljajo po vsej tržaški okolici. Dne 16. novembra je civilna policija surovo napadla mirne Križane, ki so hoteli počastiti spomin padlih v borbi proti fašizmu. Dne 17. nov. so policijski organi vdrli v hišo tovarišice Mire iz Križa pri Trstu. Zahtevali so, da prizna, da je bila partizanka. Dne 16. novembra se je pojavila policija v Ricmanjih in obkolila hišo, kjer so imele žene svojo konferenco. Ko so bili zaman poizkusi policijskih organov, da bi s silo odstranili žene, je komandant končno dovolil, da se sestanek lahko vrši, vendar samo za pol ure. Isti dan so civilni policisti grozili tajnici ženske organizacije Alojziji Lavriha v Dolini, češ, da imajo tudi zanjo še na razpolago primerno "luknjo". Tudi v Dragi so stikali po hišah in nadlegovali ljudi. Dne 17. nov. so civilni policisti motili zborovanje Slovansko-itali-janske protifašistične unije v Ga-brovcu. Zahtevali so od predavatelja dovoljenje, pa so ljudje odvrnili, da so ga sami povabili v vas Ko se Je predavatelj vračal domov, ga Je policija ustavila in ga pod pretvezo, češ, da nosi orožje, preiskala. Vse to kaže, kako Je vsa politika anglo-ame-riške vojaške uprave zadnje tedne naperjena k boju proti Slo-vansko-ltalijanski protifašistični uniji in vsem množičnim organizacijam. Ljudstvo pa je sito teh nadlegovanj in terja, da takoj prenehajo policijske šikane. voljenje, da bi se preselili v Ita- komentarji (Nadaljevanje s 1. strani.) bi Roosevelt mislil o njih, če bi videl kako klavrna je ta organizacija! V tej številki je pismo Ivanu Cankarju "na oni svet" in pa njegov odgovor iz "vesoljstva". Oboje je bilo napisano in priob-čeno v Trstu. In oba članka sta donos k "mrzli" vojni, ki se vfši v Trstu in drugod tam okrog med Anglosaksi ter Jugoslavijo. Slovenci v Trstu, v Gorici itd. so morda z njimi včasi netaktni in diplomatično nerodni. Toda Anglosaksi so arogantni in to je povzročilo, da je nastalo med prvimi in drugimi sovražno razpoloženje. • Grški gerilci bodo dobivali podporo iz Jugoslavije in Bolgarije javno, ako Je poročilo AP z dne 11. januarja resnično. V Beogradu je bil osnovan odbor za pomoč grškemu ljudstvu ln bolgarski vladni krogi so izjavili, da bodo podpirali grške demokratične kroge proti monar-ho-fašistom. Predsednik Truman bo imel tam okoli torej še veliko opravka. V začetku lanskega leta je mislil, da bo svojo misijo že do julija 1947 dovršil. A je tam še vse tako kot ko so dospele tj* ameriške bojne in tovorne ladje grški kraljevi vledi v zaščito. Na Balkanu znova tli in tam pravijo, da sedaj ne po krivdi balkanskih narodov temveč samo po zaslugi anglo-ame-riške intervencije. Vsled nje Je v nevarnosti ves Balkan. In če v tej politiki zmaga ameriška Ghtika, se Peter v Londonu in ihael v Švici nadejata, da se vrneta v njune prejšnje službe. A nI verjetno, da se bo tok časa v sedanji dobi pomaknil nazaj. Sanje se takim ubežnikom ne bodo izpolnile. FLOWERS Ako verujete v poslanstvo "Proletarca", priporočajte ga znancem in prijateljem v naro-čitev ob vsaki priložnosti. Slovene Records IS-lneh record« 79c COD, plu« potUffr C-100 MoJa baba Je pijana, polka Ko pridem nkoii log, valfek C-408 Lubca polka Planinca pilka C-4 10 romlarfaiinkl polka Bele role, talfek C-412 Tekletora tolva, valček Veoell tovariši, polka Kunar'a orchestra C-4IS Det rot Inka polka • Dlujr day polka , C-414 Treba in, treba al, polka Herkulovic, waits C-41S Moje ienke zla« Na levo, na desno, potka C-416 Moje dekle Dekle, kdo bo tebe troital Frank Yankovlc and hi« oreh. B-SSS Pa strni pa roilce ae cveta, val. Veoell lovec, potka B-4S4 Odpiraj dekle kamrico, polka Gor fes jesero, valaer J. Pluth and hI« oreh. Write ' »r free caUlofwe of all new SLOVENE RECORDINGS P A L AND E C H9 S 536 S. Clark ftrctt, Chicago 5, III Poduki jHi vsofco prvo In naj* gtamfto lu§ošhvttn$ko radio uro v Chicago od 9. do 10. ure dopoldne, porta jo WGES, 1360 JUfocycfes. Voc'' fo Gsorgs Marchan. Naš tisk "Slovensko časopisje v Ameriki" je naslov spisu o spremembah v našem tisku. V njemu je opis zgodovine Amerikanskega Slovenca, ki je prenehal, Jugoslovanskega Obzora v Milwaukeeju, ki ga tudi ni več in vseh drugih sprememb na polju slovenskega časnikarstva v Zed. državah, v Južni Ameriki in v Kanadi. Za ta spis je bilo tfeba veliko časa, a je bil vreden truda. Rudnik^ v Jugoslaviji Zanimal vas bo v koledarju spis o zemeljskih bogastvih Jugoslavije. Pod starimi režimi so živeli delavci tam v revščini, kmetje pa garali noč in dan ter nosili svoje pridelke na trg, da je bilo kaj izkupička za plačevanje davkov in nekaj pa za domačo silo. Na trg je šla prav tako perutnina, jajca, mleko, govedina itd., a kmet, ki je vse to pridelal, je bil v pomanjkanju. In prav tako tudi industrialni delavec. V novi Jugoslaviji zagotavljajo, da je te dobe konec, kajti novo državo in njeno gospodarstvo se gradi za tiste, ki delajo. M zanimalo ras bo, kako bogata je Jugoslavija prirodnih zakladov, pa smo morali ven iz nje, ker jih stari režimi niso znali, ali pa niso hoteli izrabljati ljudstvu v korist. V kolikor so jih odprli, so jih dali tujim kapitalistom, da so izkoriščali domače ljudstvo po mili volji. Opij — sredstvo mfpefi leliima Zanimal vas bo v Koledarju tudi članek o opiju — kako so imperialist z njim držali ljudstva v podloinosti in jim to sredstvo v ta namen Še vedno dobro služi. V letu 1948 bomo imeli predsedniške volitve. Kako to, da imamo dva ooHHia sistema, eden, ki je ustaven, a volimo pa v resnici "neustavno"? Kajti glasujemo za predsedniške kandidate direktno, dočim zakon določa, da moramo izvoliti elektorje in oni potem šele izvolijo predsednika, članek o tem v tem letniku opisuje vzroke, kako je vse to nastalo in vsebuje tudi seznam, v katerem je imenik držav in pa do koliko elektorjev je upravičena vsaka izmed njih. Morda za marsikoga ni zanimivo — a je v tem letniku tudi razprava o steklini, ki je ugonobila nič koliko ljudi in je še vedno nevarna, posebno v krajih kjer so zdravstvene razmere še vedno na nizki stopnji. O zabavah v prirodi . In smučarji — le redkokdo izmed Slovencev v tej deželi se zanima za ta sport, a v starem kraju so ga ponekod že davno negovali. Tudi ta spis bo razvedril Čitatelje. Sedaj, ko smo v atomski dobi in se svetu z njo vedno bolj grozi z uničenjem, piše v tem letniku Anton Garden. ^ In o dveh svetovnih vojnah ter njunih posledicah Fr. Zaitz. Ruski pisatelj Ilija Ehrenburg piše o svojih vtisih, ko je bil tu na obisku in razmere pri nas jako kritično označuje. Toda ne toliko kot pa napadajo mnogi ameriški pisatelji Sovj. unijo. Zelo je vsakega Slovenca — ki je Slovenec, zanimalo prerekanje v sporih nad velesilami tržaško vprašanje. Preroško je že pred mnogimi leti tržaškim Slovencem Ivan Cankar zagotavljal, naj verujejo, kajti svobodo bodo dosegli. Niso jo še, niti niso daleč od nje. Fašističnega tiranstva nad njimi je vendarle konec. Njegovo preroško sporočilo Tržačanom je v tem koledarju. Pripovedni dol V povestnem delu je najsijajnejša reč "Zatajena vest", ki jo je napisal Etbin Kristan. Čudno, kako more ta človek skozi toliko let ustvarjati tako umetniške umotvore! V povestnem delu je tudi AtCton Slabe s kratko satiro, Frank Česen s satiro uZaslužni mož", Frank Puncer s črtico o svoji prvi stavki in Anton Shular s svojimi dovtipi o posetu razstave. Poleg teh so v pripovednem delu pisatelji iz osvobodilne borbe Gaber, Ingolič, Maljev, Koprivec, Jože Leški, Juš Kozak itd. Med njirhi je tudi Vlado ftabjan, minister v slovenski vladi, ki zelo poljudno opisuje skušnje diletantov za dramski oder. Slo se jim je za Cankarjevega "Kralja na Betajnoiri". Režiser je imel na poti na delo, z dela, ob večerih in nedeljah nič koliko opravila, predno je spravil svoj ansambel skupaj in potem pa le na vajah. Kdo izmed slovenskih režiserjev v tej deželi se ne spominja takih težav?! In naše pesmi: v tem letniku jih je 13. Vse ljubke, resne, zajete iz src in duš ljudi, ki so trpeli in mislili kako priti iz gorja, ki je oklenjalo narod. Med temi je najboljše zastopan Kajuh, pesnik mlddosti in upov za starost, ki je ni doživel. Kakor jih ni Srečko Kosovel. In potem, pesem Otona Župančiča, "Pojdi moj sinko na pot." Kakšen pesniški biser je to! Prav gotovo bodo čitateljem ugajale vse druge pesmi, kajti vsaka je zajeta iz ljudskega življenja in leposlovno napisana, Koledar vsebuje kajpada tudi polno koledarskih podatkov, seznam.jugoslovanskih podpornih organizacij itd. In pa okrog 40 4ik, ki so vse lepe in vreden okrasek te knjige. Prosimo naše zastopnike in druge razpečevale*, da naj naše težkoče tudi letos razumejo in razprodajo naš Ameriški družinski koledar — ki je prav tako njihov kakor naš, kot so ga v vseh prej-In jih letih, bodisi z oečjim ali manjšim trudom. Edino naša vzajemnt^t drži m ko držala, dokler BOMO vzajemni. A Yugoslav Weekly Devoted to the • interest eff the Worker« ■JTJ /IT T7 V A D ui^ e OFFICIAL ORGAN OF 1 KIJI Jj 1 r\ rv rA > J. S. F. and IH Educational Bureau JL JL JL^JL*/ JL JL JLJLVJL^^^ EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMON WIALTH NO. 2098. PvklUM WnUt at >301 5m. Lawmd+U Av«. CHICAGO, ILL., January 14, 1948. ?OL. XL1II. Shall USA Surrender to NAM? Most Americans don't know that their president has a Council of Economic Advisers to keep him in touch with trends and tell him what must be done to gear our national cconomy to the public welfare. / Well, the Council made its second annual report and herein our words—are some of the things it told Mr. Truman: - Wages are cockeyed and competition doesn't exist in many areas of our economy. More oroduction alone won't solve our economic problems unless what is produced is priced at a l:vcl that most people can meet. t Monopoly is giving some concerns the power to ask whatever price they choose, regardless of production costs. What is needed is competition, but that some people have the market so firmly by the tail that they don't need to compete And that— The supreme test of our business system will be the ability (of our monopolists) to establish free competitive enterprise. Now we'd like to know—and so should you—just what thi President intends to do about this information. Bearing in mind that he believes in "free" enterprise, what can he do? Surely, Mr. Truman doesn't intend to use the power of government to force the monopolists to compete with each other . • . or to force industry to bring low-wage workers to a level with high-paid ones. That, we submit would not be free. It may be that what he shall ultimately have to do will be to turn the whole matter over to the National Association of Manufacturers, since the ability to freely compete is "the supreme test" of our business system. Perhaps the logic of "free" enterprise calls for a complete surrender by the United States Government to the forces of big business, to throw all man-made economic laws out of the window * t and say, "Here you are, gentlemen of the NAM, take full control and meet your supreme test as you see fit. It's up to you." Now that WOULD be freedom—for the crowd that has enterprise in its pockets. Of course, it wouldn't be freedom for the people who would have to go to the big business bosses for a chance to work and live. Only Socialism would bring freedom for working people. And the desire of the workers for Socialism, plus their ability to make a Socialist economy work, is THEIR "supreme test" of fitness for freedom.—Reading Labor Advocate. Why Permit Gambling in Necessities? Labor is in complete sympathy with the congressional investigations now being made to determine whether government officials or other "insiders" have been gambling in grain and other necessities of life. But, in all the excitement about these probes, no one seems to be asking a simple and rather obvious question: Why should any kind of gamblers-—even "respectable" business men who make a full-time profession of it—be permitted to run the prices of necessities up and down, victimizing both farmers and consumers? That is not a new question. Years ago, farmers in Northwestern states got tired of having the price-of grain forced down just when they were ready to sell their harvest, then pushed up again when the grain was in the gamblers' hands. Upon this issue, the farmers launched the Non-Partisan .League, which became a political power in that region and is still very much alive. All attempts to curb the grain and commodities "exchanges" —the biggest gambling houses in the country—have proved in vain. The milling interests and other large speculators were too strong. The only way ib "regulate" this kind of gambling is to abolish it entirely. Why does not some one—in the White House nr »n Congress —come forward with a definite plan to put a stop to this immoral and harmful thing, at once and permanently?—Labor. REFLECTIONS By Raymond S. Hofses the march of labor About "Our" Bases Sn Panama Technically, the United States would seem to be entirely correct in its handling of the thorny problem of bases in Panama, ^ut if it had displayed a little more understanding of the Panamanians to begin with, the problem would not have arisen. Under the terms of the Defense Agreement of 1942, our bases outside the Canal Zone were to be relinquished "one year after the definitive treaty of peace" should become effective. Perhaps with this provision in mind, we have been dilatory about negotiating for renewal of the bases, heedless of the mounting resentment against our taking continued occupation for granted. To this resentment, other factors were added. One is our system of paying one wasje scale to American employees of the Canal Zone and another, much lower scale to native workers. Similar discrimination has prevailed in housing facilities. On top of this disregard of local sensibilities, we find ourselves contending with the fact of a coming election, in which Arnulfo Arias, exiled to Argentina during the war, will contend for the Presidency- The "colussus of the North" is due for a feature role in the campaign, and neither side cares to be saddled with unseemly aubservience to the foreign "imperialists." In calmly accepting the vote of the Panamanian Assembly, which rejected our last-minute proposal left open to us. After the election, we will no doubt try again, since, in fact, the Canal cannot be defended solely by installations in the Zone. Our chances for success will be the brighter for having evacuated so promptly—but they can be ruined by Congressional hotheads who talk of abandoning the Canal altogether and depending upon a new one across Nicaragua or Mexico.—The Nation. American voluntary way of life," said that gentleman. The fact is that the President verily has lost faith — and, unfortunately, with good rca.«on. Having won their second world war for what they believed was the democratic way of life, the American people enter the year 1948 well advanced along the road „ A. . to totalitarianism. More apparem „ » '"e dispute is viewed super- than ever is the fact that neither i ClaUy' " app,ears thal the vanquished nor the so-called ; 'onary .^P^ans have victor reaps anything but woe from jthc apostles °f £re^om; whil* modern war, and one may well ! ™n Dupon thc dred the consequences of another R<™lt has fallen is advo- "victory" on the field of battle. cat'n* totalitarian controls Anybody who does not know by w Bul the. *m®flc*n pcop,f lfwl" this time that old-style democracy J* sorry ,nffwd lf u they fai1 to no longer fits with the capitalist kucep In m,nd *h«1 ^cre are more .private-profit system has failed thfln, m*hod ot enslavmg a either to read or to grasp thc sig- p°pulal,onK ar* ** contr«ls nificance of President Truman's that can * "tablUhed over the comments in signing the recent. **eral economy by law Andthere are also the controls of facts. Of the two thc latter are the more congressional anti-inflation bill. Denouncing the measure as "feeble," the President admitted bindln« that "it is fir too late in thc fight against inflation to place our main reliance upon VOLUNTARY action. (The capital letters are mine, not Mr. Truman's, but the emphasis is justified.) I wish the President were wrong, but, unfortunately for freedom, that is not the case. So-called "voluntary" economic regulaUons and controls will, as a matter of fact, be dictated by the most powerful of the nation's private-profit combines. And their purpose will be to increase the wealth and power of the economic and financial dicta- Without congressional laws to regulate the capitalist game of producing and distributing wealth, the power to control and regulate will nevertheless exist and increase. But in that case those powers will result naturally from blind economic law and rest in the hands of the few people who really own —or the fewer still who control— the nation's economic and financial bosses don't need specific legislation to give them power over the people. All they need is "freedom" to own and operate the resources upon which the people are forced to depend for their daily bread. How Uncle Sam Pays Most of Cost, Even A "Bonus," for Rkh "Philanthropists" "Play Santa Claus at a Profit," Wall Street Newspaper Advises Wealthy; Other Tax "Loopholes" Pointed Out s If vou were rich enough, you could become a great philanthropist at Uncle Sam's expense, or even make a profit on your gifts to charity. The "Wall Street Journal" tells how it is done. "Playing Santa Claus may Soost your finances," the "Journal" says. "Uncle Sam pays part of the cost of gifts to charities, educational institutions and similar organiations. "When the gift is made in securities, the tax savings may be much greater. Such gifts are measured, for tax purposes, in market values, not in cost. "Consequently, people with* large incomes can aave MORE than the value of the gift, in reduced taxes on income and capital gains. i "Take the case of a man with over $200,000 income. If he tfives $10,000 in cash to a charity, he slashes his income tax by $8,645, and the gift costs him only $1,355. "But suppose he gives securities worth $10,000, for which he paid only $2,000 when he bought them. "He still saves $8,645 by deducting the $10,000 from his taxable income. But he also saves the $2,000 capital gains tax he would have had to pay if he cashed in the securities and cleared a profit of $8,000." Thus, the "Journal" points out, "the donor makes a total tax saving of $10,645, or $650 more than the gift was worth." Uncle Sam actually pays thc wealthy man a "bonus" for posing as a great philanthropist Of course, all kinds of "charitable." "educational" and other organiations—some not so genuine—are pointing out this tax loophole to rich men. A printed "folder" makmg such an appeal is at hand. It quotes some figures recently published in "Harper s Magazine," and says "we hope they will encourage you to give generously." The figures show that a poor mans gifts come out of his own pocket, a man of moderate income pays most of the cost when he makes a donation, but a rich man unloads practically all of' his "charity" on Uncle Sam. Th? wealthy have hundreds more loopholes. Here are two which happened to get into the news recently: The rich life insurance companies will not pay a cent of Federal income taxes this year, because of a "joker" in 1942 tax legislation. Who put the joker in? The Secretary of the Treasury is not asking that question, but he is urging Congress to plug this loophole Rich merchants can take their choice of two ways to figure their income tax, the Internal Revenue Bureau ruled. Of course, they will pick the way that makes their taxes lowest. That new way is called the "I.ifo" plan, which is short for "last in—first out." It means they can figure the cost of all the goods on their shelves at the latest and highest prices, instead of at the actual prices paid by the merchant. That makes costs look higher, and profits lower, than they really are, and thus reduces taxes. When ordinary citizens figure their taxes, they get no choice of methods. That idea is reserved for the privileged few.—Labor, Washington, D. C. why you must pay more Unc'e Sam Kobbed of Many Billion« by Tax Cheaters; Workers Given Clean Bill of Health; Crooked Business Men Do Moct of Chiseling Uncle Sam is being robbed blind by tax cheaters. Who make* that ?hnrge? Why, an ultra-conservative weekly magazine the "United States News," which appeals pri-marily to businens men. In a leading article in its December 5 issue, the magazine estimates that such tax chiseling amounts to the staggering sum of between four and eight billion dollars a year. Significantly, the public ation says workers are not participating in this crime. Those who live on wages and salaries "can be counted on to come | lo renew the lease of the bases, we took the only sensible course clean because their earnings are reported directly to the Treasury," the magazine let it be known. The Houest Suffer Because of the wholesale frauds, "taxpayers who pay all they owe suffer a penalty imposed by those who pay less than the law calli for." the article pointed out. "The government could easily give every taxpayer a cut of more than 20 per cent if the incomes that have escaped taxation could be located and taxed," the magazine added. And after that was done, it said, there would be billions left for debt retirement and aid to Europe. Who does the cheating? Mostly business men and self - employed persons, the article disclosed. It i cited -many instances, based upon cases unearthed by Internal Revenue agents. All Kinds af Chiselera Automobile dealers far and wide "chisel" taxes by understating the profits made on used cars taken as trade-ins for new cars. Many business men inflate their expense accounts to escape their rightful shdte of taxes. V Doctofs do a lot of covering up, because theirincesne is mostly in cash, "which may or may not show up in their account books." Gamblers, big and little, are known to have beaten the Treasury out of huge suma." "Black marketeers, in cases that go back to war days, still are be- Hie Production Cry % Halt inflation by producing more. Labor isn't getting production into high gear. Produce more goods and we'll all have more. < You've heard those cries, and perhaps believed them. BUT-rhere are the facts: Labor is producing more today than ever in history. Coal oatput will reach a new peace time high. The Rubber industry admitted the other day that in the first nine months of 1947 15 per cent more tires were produced than in all of 1946; auto output is in high—and so on and on and on. Next time you hear the shout: Let labor produce, you may answer with oride: Labor IS producing—The Progressive Miner. Which Will Remind You of Slovenki Looking out of the window of my home in Ljubljana I see my six months old pup snapping at the first snow flakes whirling fast through the air. It is beginning to enow, which reminds me that our skiers who will represent our country at all international .meets are going to have a Norwegian coach, Sigurd Taraldsen. Our boys in training at Planica are very good at ski-ing but they will be glad to learn a few more tricks. Sigurd, a well known ski-ing champ, will which strikes us from beyond the footlights like a silver foil. Which reminds me that a few days ago the contest for the title of the best Yugoslav swordsman began in Ljubljana. In tbe tastefully decorated hall some 80 fencers among whom there were many girls, marched up and were greeted by tbe chairman of the committee for physical culture, Pr. D. Dou-gan. Besides the large crowd of fans I could see representatives of pay special attenUon to their jumps thc government which shows the ing caught in large numbers for tax j and long distance runs. Our boys, great interest the authorities have violations." j among whom there are .also aver- for this sport. Since I lack space Storekeepers indulge in a lot of i age workers who all the year round here I shall give you no detailed tax evasion. One example listed was that of a merchaht who re ported only his profits on retail sales, though secretly he also ran a thriving wholesale business, profits of which were "deposited in 55 scattered banks." Some Cheaters Caught Internal revenue operatives have been tracking down a lot of the cheaters, often by checking leads on persons who make big deals or do lavish spending with huge rolls]day wo had a great musical eve of bills in high denominations. During the year ending last Jan-i uary 30, the Treasury recovered close to two billion dollars, "an worked hard in steel or cotton-»account of the contest. I should mills, assured me that now that like to tell you that in the Junior they have a chancc to do some class Miss Dolanc attracted a spe- real ski-ing, they are going to take cial attention. She is a member their training seriously. But my of the fencing club Rudar (miner) guess is that this will not prevent from Trbovlje. On this occasion one or the other of the boys stay- I should like to point out that ing in Uie log cabin high up among various kinds of sport are quickly thc snow-clad giants, from taking finding their way to industrial up, in the evening, thc old har- centers, mining districts and even monica to play a few waltzes. remote villages. Which reminds me that thc other Which reminds tors, not to advance the freedom --------""ST.----------- r ~ and material well-being of either WagtM Rl%• small business of the many millions Average earnings of the nation's whose chief interests are those of factory workers "rose" in October, wage-earners. but only by a mere 1.3 cents an Significant, Indeed, is the com- hour, according to figures released ment of Rep Halleck, Republican by the Department of Labor. This House leader: "The President ap- raised the weekly average to pears to have lost faith in the $51.02. Nothing for YOU To Be Scared About Newspapers have been making a "stir" about the fact that the Federal Reserve Board is "decreasing its support" of the market for government bonds. That is nothing for you to get excited about. at much above that level. "Insiders" may have profited greatly from advance knowledge of the board's decision. We don't know. all-time high," but that's still only a fraction of the amount nicked from Uncle Sam. "How much the Treasury is able to recover from tax evaders might well determine how soon the government can afford to write off some revenue through a tax cut," the magazine declared. Working Hours lets, Coal Output Higher Record Production Backs Claim Of Miners That Shorter Day Would Hike Efficiency Shorter working hours don't mean less production. That was pretty well demonstrated when the Federal Bureau of Mines reported that soft coal output in 1947 reached close to 61*0,000,000 tons, about 17 per cent more than last year. This record was established in face of the fact that, under an agreement negotiated by President John L. Lewis of the Miner« lest July, the work day of the coal diggers was cut from nine to eight hours. But, the Reserve Board's decision has nothing to do with the war bonds bought by millions of people with ordinary incomes. Uncle Sam Like most other people, you are to W * P'«"- j Flgares Are Elequeat cipal and interest on those bonds. »We said then that the shorter and he will. Hold onto your war day would mean more efficiency, bonds. They sre the best security though others raised the scare that In the world.—Labor. not rich enough to own the kind of bonds concerned — the kind bought during and since the war by insurance companies and wealthy men. Such bonds have been selling "on the market" at "103" and even higher. Now the board says it will let them drop nearer to the "par" of "100." This will be accomplished by refusing to buy the bonds ' f • it would slash the amount of coal dug," a Miners' spokesman said. "Well, the figures now speak for themselves. Actually, our men _ would have turned out even more "The warlike naUon of today is ! if hadn't been s eerious short-the decedent nation of tomorrow;' »«e of box cars to heul the fuel —Havelook Bllte , away " me that nowadays we do not aim at cracking records and hanging up new marks only, but that the trend prevailing in our sport is to educate our youth so that it will have the spirit every real sportsman ought to have. This, first of all, is the task our leading sportsmen seek to accomplish. Which reminds me that for today I have accomplished my task —which was to remind you of the country your Mom and Dad, or "Anyone who pretends to be nemire) write« himself down as a foal and a sham."—William James. ning when the brilliant French pianist Mile. Monica dc la Bruchol-lerie honored us with a concert. The program was selected with taste and care, and listening to ?ompositions by Beethoven, Chopin, Liszt. Schubert and Brahms we could admire, a part from her ligh spirited and emotional music, also her enormous technical knowledge, virtuosity and her sense (if, .. __ i /L # i i i maybe you yourself, came from, music. Now, the fairly large con- " ____ ______I_ :ert hall was packed with people among whom there were many workmen who in the bygone days lad little occasion and still less jough to come and listen to good music. The pianist, whose sparkling playing brought down the house after each piece, made a deep impression upon everybody, and I dare say. even upon the rarely con-ent critics who this time unanimously admitted that the young pianist really is a great artist. Which reminds me of another great artist, this time the popular Slovene actress Mr«. Polonca Ju-vanova who is celebrating the 45th anniversary of her career as an actress. She is one of the pioneers among Slovene actors and actresses who helped to lay the foundation stone and to build the Slovene National Theatre Forty-five years ago. at the age of 16. she came to Ljubljana, poor and unknown, and succeeded by hard work and a rare gift for acting, to become one of the top actress of the Slovene theatre. Even today Mrs. Polonca Juvanova is full of youthful vigor, and I understand that she plane still to appear on the stage so that we shall be able to enjoy her brill* iant acting and listen to her voice Rayon Scarce Rayon cloth manufacturers may have had a hand in promoting longer skirts and the "new look." At any rate, they are "cashing in big" on the new-style clothes, because dresses require more fabric. That is one reason for the present shortage of rayon, its doubled > prices, and the "flourishing black market," according to an article by an authority. Nearly Dead By MERLE BEYNON A quart of rye whisky With soda to chase it Is virtually certain To completely erase it. A hot rum and butter , . Is also effective, Or coal oil and lard Is another direcUve. An old woolen stocking. Or lots of fruit juices, Quinine and aspirin, Each has its uses. With all the concoctions * That I have been fed My cold is much better . . • And I'm nearly dead.