spomniXe se ženskih Juncev kakim ">aromi ERISKfl H AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, APRIL 9, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIIJ Policija ponovno svari ljudi na ulici priobčimo sledeče svarilo na ljudi, ki V!'86 J' Matowitz, clevelandski policijski načelnik, 1Jg^l, nai ■jj^caz St. Clair Ave. %2j! >eSti oc' 40, (1° 68, ceste 0(1 meseca I-« , Ze 8 oseb. Ravnajte se po signalnih lučih in ceste janu-'n ne kjer ni take luči, ampak hodite do naj- l Pohoda in pojdite nreko ceste, kadar vam signal-zeleno- ' ' "lico^ vsi» ki se ne bodo. po tem ravnali, dobili Beva, za Pred sodnijo. Vse to je odrejeno samo radi ne akcije, da se prepreči nezgode in varje živ- :;Važn iliv. Je> da ima vsak, ki hodi ponoči preko ceste, na ^el Predmet, časopis, ali kaj takega, da fa^isti lažje vidijo. V temni obleki in pri tako in ' Ve^Jenih cestah vas voznik težko opazi pravo-111 ^reča je tukaj. h *hey umr! I vmm m S lc a, °nahey lh S' 0. 6v Alvin Victor «UvLStar 72 let, biv-in u> g_ ge_ K^atif^6^'1 popoldne ISh, ^ bolnišnici. Tam V zadnjega tedna 'to ''n Hi' nedel.i° mu je dal eilator James W. ^hitel v ta na- pJS*^tranka «* je iJJidi JVemerja 1920, \ Predsednika ^ava je ; ln Donahey 3922 t cUral je pono-et er bil izvoljen, 1924 in 1926. Vfi Oh;' je bil guver- 0 trikrat zapodi V1'-1' (la ni nikak ie 'Ta v republi- najb ^Jnost mojih ' V^ Ze samo v tem, ° delati pošteno '•> let- JS tU je bil tiskar in iS^^arske uni-.Bl1 Je oče 12 , V. n Hh Še živi 10. V koristi v ^PHjeti STAVKA V AKRONU PRI ULIČNI JE BILA PORAVNANA Akron, O. .— Danes zjutraj ob štirih ,so šli zopet na delo uslužlbenci ulične železnice in busov, ki so last Akron Transportation Co. Stavka je trajala osem dni. Stavkakrji so odglasovali, da sprejmejo 12 centov na uro pri-boljška, kakor jim je ponudila kompanija. Unija je sprva zahtevala 32 centov na uro več. -.o- Vlada postaja nervozna radi stavke premogar jev Washington. — Vladni uradniki so začeli postajati nervozni, ker ne kaže, da bi premogovne družbe in John L. Lewis, predsednik premogarske unije kaj napredovali pri pogajanjih. Vse stoji na mrtvi točki. Jeklar ne bodo začele kmalu čutiti pomanjkanje premoga, pa še ko je industrija itak daleč z naročili radi svoje stavke. Nek vladni uradnik je izjavil, da bo vlada še ta teden nekaj ukrenila tozadevno, da čim hitreje konča stavko v premogovni industriji. -o-- Vlada bo dovolila višjo ceno za pšenico Washington.-— Ker vlada ne more dobiti dovolj pšenice za izvoz v Evropo, kot se je zavezala, namerava ceno isti dvigniti, da bi jo tatb hitreje dobila od farmarjev. Baje bo dvignila ceno 25 centov pri bušlju. Zdaj se prodaja nekako po $1.58 bušelj. -—o- Stavka pri Goodrich je avtorizirana Akron, O. — George Bass, predsednik unije CIO je povedal, da ga je unija pooblastila, da skliče stavko delavcev pri Goodrich Co. v slučaju, da sedanja pogajanja ne bodo prinesla uspehov. Cena klobasam se bo dvignila Washington. JAPONSKI UČITELJ JE PREKLICAL VELIKO LAŽ Sasebo, Japonka. — Yosiki Matsumoto, učitelj na ljudski šoli, je nedavno močno oplašil svoje učence, katerim je pripovedoval, kako je nek ameriški vojak umoril 10 japonskih dečkov. Te dni je stal pred 1,000 učenci ter jim govori sledeče: "Oprostiti se moram pred vami, ker sem vam govoril neresnico. Povedal sem vam, kako je nek amerški vojak, ki so ga otroci dražili, v razkačenosti pograbi 1 10 japonskih dečkov ter po' njih vozil s trukom gor in dol. Vse to ni nič res," Ameriške vojaške oblasti so namreč zahtevale, da je učitelj preklical laž o ameriškem vojaku. -o- Sestanek zunanjih ministrov i Razne drobne novice iz Clevelanda in te Uprava Nemčije stane Zed. države na leto do $200,000,000 Temu je vzrok, ker se del Nemčije ki je zaseden od Amerike, ne vzdržuje sam Berlin. — Ameriške davkoplačevalce bo stala uprava Nemčije, to je uprava onega dela, ki , je pod ameriško okupacijo, na 'leto najmanj $200,000,000. Temu je vzrok to, ker se ta del Nemčije ne more vzdrževati i sam, ker nima niti poljedelstva, i niti kakih drugih naravnih vi-! rov. Amerkanci morajo radi te-jga zalagati svoj del z vsem po-; trebnim. ; Ako bi zavezniki upravljali I vso Nemčiji iz centra, to se i>r;f-Hyde Park, N. Y. — Hiša, vi' da bi en del d(^ele pomagal kjer je bil rojen Franklin D. drugemu' kot -l'e tu imelii de*ela Roosevelt ter stoletni vrt, ki je P°Prej' bi sl° ^žje-. Toda Fran-njegovo zadnje počivališče, bo- C1-iazahteva, da mora vsaka oku-sta postala svetišče ameriškega Pa prišel v Bessemer, Pa. — Dne 25. marca je naglo umrl Martin Grmek, doma iz Iške vasi pri Igu. V AmeriM je živel skoraj 40 let in po domače so mu rekli Francetov. Zapušča družino. Imperial, Pa. — Po dolgi bolezni je 24. marca umrl Frank Leban, star 63 let, doma iz šent-vidske gore, v Ameriki 34 let. Tukaj zapušča ženo in dva sinova. Washington. — Rusija in Anglija sta pristali na to, da se sestanejo zunanji ministri velikih štirih v Parizu 25. aprila. Tako naznanja ameriški državni tajnik Byrnes, ki je predlagal tak sestanek. Sestali naj bi se zunanji ministri Zed. držav, Anglije, Rusije in Francije. Iz urada francoskega zuna- ~ njega ministrstva se poroča, da bo francoska vlada odgovorila pri seji vladnega kabineta danes in da ni nobenega dvoma, da bo odgovor zadovoljiv za ostale zaveznike. Državni tajnik Byrnes je tak sestanek predlagal radi tega, da se ne bi odložila seja mirovne konference, ki je določena za 1. maja v Parizu, kamor pošlje 21 držav svoje zastopnike. Dan začetka mirovne konference so odločili zunanji ministri velikih treh v Moskvi lanskega decembra. Ob tem času še ni gotovo, če bo mogla mirovna konferenca začeti zborovanje na določen dan ali ne. To je vse odvisno od tega, kajbodo ukrenili zunanji ministri velikih šlirih 25. aprila* kot upa tajnik Byrnes. Rusija je že enkrat prej izjavila, da se bo morala seja mirovne konference odložiti, ker da še ni vse pripravljeno zanjo. To največ radi tega, ker zastopniki zunanjih ministrov, ki delajo že zadnja dva meseca v Londonu, še niso povsem pripravili mirovnih' pogodb za Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. Zato pa misli državni tajnik Byrnes, da bi zunanji ministri sami pospešili sestavo mirovnih pogodb za omenjene države pri sestanku 25. aprila in da bi se tako mirovna konferenca lahko pričela ob. določenem času 1. maja. Največ preglavice dela depu-tijem v Londonu vprašanje meje med Jugoslavijo in .Italijo, vprašanje italijanskih kolonij in vprašanje vojne odškodnine, ki naj jo plača Italija zaveznikom. -o- Pogreb za pokojno Mary Peko] bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152, cesti ter v cerkev sv. Kristine ob devetih. V Waulcegan— Da si okrepi zdravje je odpotovala k svojim sorodnikom v Waukegan. 111. Mrs. Jennie Tutin za nedoločen čas. Želimo ji, da se kmalu vrne nazaj boljšega zdravja. Nov grob— Danes z jutra j ob 2 je umrl Frank Magdalene, stanujoč na 10713 Prince Ave. Pogreb ima v oskrbi Ferfoliatov pogrebni zavod. « Za varstvo živali— Pri s i noč ni seji mestne zbor-' nice sta predlagala odbornika j Kovačič in Pucel, da zbornica Rusija zahteva, da se zaključi pri koncilu perzijsko vprašanje Koncil ima namen revidirati 6. maja odnošaje med Rusijo in Perzijo , i pooblasti odbor 5 mož, ki naj New York. — Ruska delega-j preiščejo razmere pri okraj-cija pri koncilu združenih naro-jnem zavodu za varstvo živali, dov grozi z drugim bojkotom prišl zborovanja, če ne bo koncil smatral rusko-perzijskega vprašanja za zaključenega. Koncil namreč zadevo položil mizo do 6. maja, do katerega časa je obljubila Rusija vse svoje čete iz Perzije. Toda Moskva odločno zahteva, da koncil smatra to zadevo za zaključeno, in poslanik Gromiko je tozadevno obvestil v soboto koncil. V pismu je Gromiko poudarjal, da bi bilo protiposta-vno in proti čarterju združenih narodov, če bi koncil držal rus-ko-perzijsko vprašanjes odprto za revizijo. Gromiko bo danes popoldne ob treh dvignil pri koncilu tozadevno debato na podlagi izjav perzijske in ruske vlade, da sta svoje probleme ugodno rešili in radi tega nima koncil nobene pravice še nadalje držati svojih prstov zraven. -o- OAJ BRAT. DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM i a je namreč zelo surovo jih p' bero pritožba, da postopa ,s po cestah -o- Židje demonstrirajo v U. S. taboriščih Frankfurt, Nemčija. — Kakih 35,000 Židov v 17 taboriščih v ameriški okupacijski coni v Nemčiji je priredilo velike demonstracije, ker je nemški policist ubil nekega Žida v taborišču pri Stuttgartu. --o-- NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE_ se tam psi, ki ■le|brez licence, samo na | i <;sm\a ima pVl nm— ! P''i nas ima pismo Ivana vzeti [si^k, doma iz Št. Vida pri Stični. Zopet doma— Mr. in Mrs. Be ros, ki vodita znani slikarski studio, Beros Studio, 6116 St. Clair Ave. sta se povrnila iz Floride in bosta v par dneh zopet pripravljena vam p ostreči. lKsma imajo pri nas— Jožef Zabukovec, menda v Clevelandu. piše mu 'nečakinja Vida. Marija Levstik, Michigan, piše Ignac Oberstar. Frank Žitnik, doma iz Gro-suplja, menda v Omahi, Nebra-sa, piše Vinko Žitnik. Janez Novak, iz Ponove vasi, piše Jože Adamič. R u d i Boltavzar, Cleveland, piše Gitka Spreitzer, Mila Mo-ničanin. Prosimo tudi znance imenovanih, naj jih opozore, da pošljejo po ta pisma. Vile > ujet lice — Družino Mr. in Mrs. Joseph Troina, 1235 E. 61. St., so obiskale vile rojenice in ji pustile za spomin zalo hčerko za materin rojstni dan. Srečna mamica je hči znane družine Mr. in Večja produkcija avtov je že poročana Detroit. — Zadnji teden je bilo v Zed. državah in Kanadi izgotovljenih 47,735 vozil, to je potniških avtov, trukov in bu sov. Teden prej je znašal zdelek 43,070. —— i Mrs. Joseph Somrak, 1087 E. Dva tunta težak otrok V64. St., ki sta postala zdaj že se dobro počuti j tretjič grandpa in gradma. Ce-Akron, ,0. — Mrs. Meade stitke! Wernitz je porodila otroka, ki je Ma$a za 30 dnevnico— tehtal pri rojstvu en funt in V četrtek ob 6:30 bo darova- 15l/a unče. Mati sama tehta ko- na v cerkvi sv_ vida maša za po_ maj 102 funta. Dete je v P<>- kojnega John Sdmčiča ob prili-sebnem inkubatorju in se kar do- ki 30.dnevnice njeg0,ve smrti. bro počuti, pravijo zdravniki. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Naš čvrsti vojak Jimmy Per-!se lin, sin poznane družine Mr. in Mrs. Math Perlin iz 1970 E. 221. St., Euclid, O.l .je dobil časten odipust iz armade. Služil je Strica Sama 25 mesecev. Zadnjih 8 mesecev je bil na otoku Saiipan š korom inženirjev. Lepo je po svetu, nam je povedal Jimmy, a doma je pa še najlep- kakopak. Sgt. Viktor J. Somrak, sin Mr. in Mrs. Joseph Somrak iz 1087 E. 64. St. je dobil časten odpust'iz armade. Nazadnje je bil v Lienzu v Avstriji. Služil je nad 3 leta, preko morja je bil 15 mesecev in sicer pod poveljstvom slavnega generala Pattona. » Teta štorklja— Družino Mr. in Mrs. Edward Dolinar, 957 E. 236. St. je počastila tetka Štorklja s posebnim zavojčkom, v katerem je bil prav krepak fantek, ki je tehtal ob rojstvu 8 funtov in 15 unč. Mati in dete se prav i izvrstno počutita v Booth Me-'morial bolnišnici. Čestitamo! -o—- Izropal lekarno ter odpeljal dekle Youngstown, O. — Nek ropar je prišel v lekarno Ivana Smitha, 193 W. Indianola St. ter z orožjem v roki prisilil lekarnarja, da mu je izročil $130. Potem je pa ukazal lekarnarjevi hčeri Pa-triciji, da naj gre v njegov avto pred hišo ter jo odpeljali. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 9, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta «$4.00, četrt leta >2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States »7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Hiwtiwwmff MB******** BESEDA IZ NARODA Entered as second-class matter January 8th 1908, at the Post Office at. Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 70 TueS., April 9, 1.946 Krave naj bi šli past ' Lanskega oktobra so prinesli ameriški časopisi poročilo, da ameriška industrija, lahko zviša mezde delavcem za 24 odstotkov, ne da bi ji bilo treba zvišati ceno svojim produktom, pa bo vendar napravila še vedno več dobička, kot v predvojni dobi. To presenetljivo poročilo se je nanašalo na preiskavo "ekonomistov" v vladnem uradu za vojno mobilizacijo in rekonverzijo. Razumljivo je, da so delavski voditelji takoj pograbili za to kost ter zatrjevali, da vlada sama dokazuje, da industrija lahko da priboljšek v mezdi. Od takrat je minilo že pet mesecev. Delavci vedo, da niso dobili nikjer 24 odstotkov priboljška v mezdi, pa vendar imamo številne slučaje, kjer je vlada dovolila industriji višje cene za svoje produkte z izgovorom, da je to potrebno, da zmore povišanje mezde. To je očiten dokaz, kako napačno so uganili "ekonomisti" pri gornjem vladnem uradu, ki so trdili, da industrija lahko plača več delavcem, pa ji ne bo treba podražiti svofih produktov. Komaj je minila druga svetovna vojna, je hotel eden vladni oddelek prehiteti drugega v prerokovanju, da deželi grozi resna brezposelna kriza. Urad vojne mobilizacije in rekonverzije je zatrjeval, da bo do konca leta 1945 vse do (5,000,€00 brezposelnih in spomladi 1946 pa ne manj kot 8,000,000. Trgovinski tajnik Wallace je isto govoril po vsej deželi, kot bi bilo sv. pismo. Celo del'avski tajnik Schwel-lenbach je temu pritegnil in zatrjeval, da bo letošnjo spomlad vse od 6,000,000 do 8,000,000 brezposelnih v Zed. državah. No, vreme in koledar nam povesta, da je pomlad v deželi in OPA nam zatrjuje, da industrija zato ne produeira dovolj, ker primanjkuje delovne sile. Naj bo to že tako ali tako, fakt je in ostane, da je bilo vladno prerokovanje glede brezposelnosti totalno narobe. Uradna statistika nam pove, da je bilo v januarju (poznejše ni na. razpolago), komaj 2,300,000 brezposelnih v deželi. * Lanskega novembra je trgovinski tajnik Wallace ob neki priliki javno izjavil, da je njegov urad preštudiral položaj v industriji in da zlasti avtna industrija lahko plača delavcem za 15 odstotkov višjo mezdo takoj, 10 odstotkov pa leta 1947, ne da bi ji bilo treba podražiti svojih produktov, avtomobile. To je vzela unija avtnih delavcev za bazo v svojem boju z General Motors. Prošli teden je trgovinski tajnik Wallace izjavil, da bi se njegove gornje besede ne smelo vzeti resnim, ali kot "uradno prerokovanje." Ob koncu vojne in ob času prerokovanj iz vladnih uradov o masni brezposelnosti, smo slišali iz vladnih uradov še druga prerokovanja, namreč, da bodo narodni dohodki v prihodnjih mesecih silovito padli ter da je treba nekaj storiti, da se obdrži nakupovalna moč naroda, kot recimo s tem, da se da brezposelnim $25 brezposelne podpore na teden za dobo 26 tednov. Glede tega je bil v kongresu hud boj in to vladno priporočilo ni bilo sprejeto. Vendar je kJjub temu zadnji mesec poročala Federalna rezervna banka, da bodo znašali narodni dohodki vse do $160,000,000,000. To je nekako toliko kot je bila povprečna mera za leto 1945. :'fi >J< Dragi davkoplačevalec! Tu imaš primero, kakšne uradnike plačuješ s svojim denarjem in koliko se smeš zanesti na njih vpogled v ekonomijo dežele. Ali bi jim zaupal čredo krav? Mi tudi ne. . . Odmevi koncerta Glasbene matice Svarilo Titu Prošli teden je generalni Štab, sestoječ iz angleških in ameriških poveljnikov, v Washingtonu sestavil resno svarilo, ki ga bo izročil Titu general Morgan, zavezniški vrhovni poveljnik v Sredozemlju. Poprej pa morata to odobriti ameriška in angleška vlada. Ta generalni štab je sestavil sledeče točke, ki so zapo-padene v tistem svarilu: 1. Ameriške in angleške čete imajo okupirano Julijsko Krajino v smislu mednarodnega sporazuma, katerega je tudi Tito član. 2. Te zavezniške čete hočejo ostati v Julijski Krajini nemoteno toliko časa, da bo mirovna konferenca odločila ali določila bodočnost za ta teritorij. 3. Vsaka akcija Titovih partizanov proti zavezniškim četam bo smafrana kot akt vojne proti Zed. državam in proti Angliji. Dalje bo general Morgan pojasni! Titovim zastopnikom kot v odgovor na njih tozadevno pritožbo pri koncilu združenih narodov, da ni nobenega poljskega vojaka v Julijski Krajini. Dalje bo general Morgan vztrajal na tem, da se brez odlašanja vrne angleške vojake, ki so jih posamezno ugrabili Titovci, da jih vrnejo takoj nazaj. Partizani jih imajo ujete, da bi jih zamenjali za politične Titove nasprotnike, ki se nahajajo v Julijski Krajini in na katere bi Tito rad položil svojo roko. Morgan ne bo izročil nobenega političnega nasprotnika Titu v roke in to niti v zameno za svoje vojake. Tako zahteva zavezniški generalni štab. Barberton, O. — Preteklo nedeljo zvečer smo zopet imeli priliko poslušati odličen pevski zbor clevelandske Glasbene matice, ko je koncertiral v Slovenskem Narodnem Domu. Pomembnost tega koncerta je bila predvsem ta, da je spored vseboval dela, ki se jih ne sliši vedno in katerih se vsak zbor zlepa ne loti, kajti take skladbe zahtevajo velike tehnične pripravljenosti in izvežbanosti. Ker je Glasbena Matica poznana, da je na poprišču glasbenega oblikovanja in popolnejše homogenosti na bolj dostojni višini kakor marsikateri drugi zbor,. moram pripomniti, da presojam z i-stmi merili kakor zbore v tisti kategoriji. Pa preglejmo spored točk in njih izvedbo: Med sedmimi skladbami, katere je zapel mešani zbor, so se nam najbolj do-padle operna "II Trovatore," pri kateri je pela ario Josephine Mi-lavec-Levstik in finale iz kanta-te "V pepelnični noč," dasi so nam tudi druge točke ugajale. Pri tem je treba pripomniti, da zbor trpi na pomanjkanju moških glasov. Vsakikrat so bili prešibki za prodoren sopran in alt. V prvem delu programa je tudi nastopil moški zbor z venčekom slovenskih narodnih pesmi. Ni treba posebno poudarjati, da so želi buren aplavz, da so morali še enkrat ponoviti, toda tukaj se lahko omeni, da ko so prvič zapeli, je bilo opažati, da je izstopila neka intonančna negotovost, toda proti koncu se je nekoliko popravilo, ko je pianisti-nja to izravnala z razglašenim klavirjem. Mislim tudi, da čisto intonacijo je oviralo to, da ne* kateri pevci niso sledili vsaki di-rigentovi kretnji. Ravno isto je bilo opažati pri moškem kvartetu. Drugače, seveda, se je nam zelo dopadlo, ker so moški glasovi zveneli mogočno. Kar se pa tiče ženskega zbora, ki je nastopil v drugem delu programa, mori) mo pa čestitati na izborno izvedbo dveh točk. Glasovi tvorijo mnogo večjo enotnost in pravilno bilanco. Tudi so bili in-tonančno čisti. Posledica tega je najbrž ta, da so nekatere pevke precej izvežbane. Med soli in dvospevi so se posebno odlikovali Carolyn Budan, June Babbit, Dorothy švigel in Frank Plut. Pri vseh teh je bila zvočnost glasa in odrska privlačnost prvovrstna. Predvsem, seveda, je treba omeniti dirigenta, Mr. Ivana Zormana in pianistinjo Vero Mi-lavec-Slejko. Mr. Zormanu gre velika zasluga, da je Glasbena Matica na tisti višini kakor je. že, ko je zbor odpel prvo točko, smo bili uverjeni, da je on izmed tistih zelo redkih glasbenih strokovnjakov, na katerega smo lahko ameriški Slovenci ponosni! O pianistinji Veri Milavec-Sle.i-ko pa je treba reči, da je tako umetniško igrala, da ji moremo naravnost čestitati! Ko je igrala, so prišle do veljave vse tiste filiese, katere je mogoče ustvariti le s takim igranjem na klavirju kakoršnega je.nam pokazala Mrs. Slejko. Ona je tudi imela težavno vlogo, ko je morala paziti kar na tri kraje na dirigenta, na pevce in na svoje note. čudili smo se ji, kako je z eno roko s tako hitrostjo listala po notah in z drugo pa še igrala. Še enkrat ji čestitamo I Končno pa upamo, da nam bo kaj kmalu Glasbena Matica zopet podala koncert in sicer v formi, v kateri je bil podan koncert zadnjo nedeljo. Tony šabec. --o--- — Glo.vek poje vsak dan jedil za skoraj trideseti del svoje teže in poje na leto skoraj dvanajstkrat toliko, kolikor tehta. Pismo iz Argentine Cordoba, Arg. — Slučajno sem čital časopis "Ameriška Domovina," katerega nam pošiljate na Slovensko Delavsko podporno društvo "Edinost" v Cordoba, Argentina. Torej, kar naravnost bom povedal, da ne samo jaz, ampak vse članstvo je hvaležno rojakom iz Severne Amerike, ki ste tako dobri in nam pomagate v sedanjih časih, ker do sedaj nismo imeli tukaj skoro nobenega slovenskega čtiva in tako imamo sedaj po dobrih ljudeh in po naših slovenskih bratih kaj slovenskega za< čitati. Tako tudi otroci naših društvenikov čitajo prav zanimivo slovensko besedo in obenem pa tudi vidimo zmiraj dosti novic iz tamkajšnjega sveta.. Tukaj tudi pridno zbiramo za pomoč našim bratom v Jugoslaviji, ali ne prav tako, kot bi se moralo. Dobilo se je nekaj tudi takih, ki pravijo: Saj jaz nisem Jugoslovan, jaz sem rojen tukaj . . . Kaj podobnega se zgodi v največ slučajih pri Hrvatih v tukajšnji koloniji, ki niso skoraj nič pomagali za našo revno in potrto staro domovino in naše brate. Od tukaj, iz Cordobe. smo poslali lepo število oblek ir tudi nekaj v gotovini na Glavni odbor v Buenos Aires, ki je potem povzel vse potrebne korake da je nabrano poslal v Jugoslavijo. | Mnogo več bi še napisal, tukaj nismo še nič kaj sigurni ker tukaj se politika prav slabe obrača in zato je bolje, da za sedaj ničesar ne omenjam v ten, cziru. Bom pa drugič kaj bol. natanko poročal o življenju tukajšnjih Slovencev. Kakor sem prej omenil, sem čital Ameriško Domovino od 19. decembra 1945, v kateri sem našel tudi moje ime, namreč, da imam v uradu pismo iz Avstrije. Torej, cenjeni g. urednik, prosim, da bi mi ga kar najhitreje poslali, čeprav po zračni pošti, za kar vam bom zelo hvaležen in kar bo stroškbv, bom tudi povrnil. Kajti sem pride jalco male pošte iz Jugoslavije. Ne vemo, kaj more to biti.. Najbrže, da jo kje ustavljajo na cenzuri. No, malo potrpljenja, pa bo vse končano. (Pismo smo že odposlali. Op. uredništva.) K sklepu prdjmite vsi čitate-Iji Ameriške Domovine iskrene ir. bratske pozdrave iz te daljne in tropične Argentine. Prav gotovo Pa ne smem pozabiti pozdravit vse Ribničane in kar jih je iz Dolenje vasi pa še najbolj. In ostajam vaš, Franc Boje, Cordoba, rep. Argentina. P. S. Pozdrav od vsega članstva, kar ga pripada Slovenskemu podpornemu društvu "Edinost" in prosimo, če imate kakšne koledarje za leto 1946, ali pa kakšno knjigo za našo čitalnico, prosimo, da bi nam pomagali, za kar vam bomo vedno hvaležni. Pred par dnevi smo poslali obširen dopis o življenju naših Slovencev v tukajšnji okolici. Sprejmite iskrene pozdrave. Antonio Stepan, tajnik. Zahvala iz begunstva Naslednjo zahvalo je prejel Mr. Jože Grdina iz Servigliano, ki se glasi: 27. feb: 1946. Spoštovani g. Grdina! Dovolite mi, da se Vam zahvalim za velikodušno podporo, ki sem jo prejel preko g. Sveteta Jerneja (prvi obrok sto dolarjev). Zahvala velja vsem* ki so prispevali, gotovo pa imate Vi največ zasluge pri tem. Prav danes smo čitali v "Ameriški Domovini" naša pisma h' Forlija in Servigliana. C hali smo tudi Vašo razlago k temu pismu in moram reči, da ste napisali- v redu in prav. Bojim se, da ne bi kdo naših pisem (od beguncev sploh) napak razumel in pojmoval kot neko hujskanje, že zadnjič sem v "A. Domovini" čital odstavek Vašega strica g. Antona, ki pravi, da je prva RESNICA, ne glede na levo ali desno. Zato bi prav rad vsem Slovencem v Ameriki povedal sledeče: že od nekdaj so Slovenci v Ameriki bili za Slovence v starem kraju v veliko pomoč v gospodarskem pogledu — koliko dolarjev je bilo poslanih v Slovenijo! Pa tudi sicer so Ameri-kanci marsičesa naučili Slovence v domovini. Po mojem mnenju je tudi sedaj naloga Slovencev v Ameriki prav lepa in važna. Ta naloga obstoja še bolj kot v denarni pomoči v tem, da bi se Slovenci res naučili prave demokracije, kakor jo imate v Ameriki, da bi res spoštovali prepričanje, ki ga ima ta ali oni. Namen naših pisem ni ta, da bi naše prepire zanesli k vam \ Ameriko (od tega bi imeli škodo vi in mi), pač pa pišemo begunci pisma v Ameriko zato, da vidite, kako je prišlo do državljanske vojne v Sloveniji, ki je prav revnim lujdem največ škodovala Vsak pameten človek bo vedel, da ne bomo kar lagali tja v en dan, saj potem bi nas res lahke obsodili kot izdajalce in zločince. Toda, naj gre v Slovenije mednarodna komisija, morda Rdečega križa, pa naj preišče vsa grobišča in jame; preišče naj tudi, k.je so grobovi ameriških in angleških vojakov; zasliši naj l.iudi doma, ki bodo že povedali, če se bodo res počutili1 vame ir svobodne. Tudi prepričanje vsakega Slovenca v Ameriki glede teh dogodkov je res svobodno in jaz spoštujem tudi onega, ki je nasprotnega prepričanja. Zato pa prav pišete, ko kličete ljudem "PAMET!" žrtev jt več kot preveč! Pa še eno ste dobro zapisali: Gorje, če ne boste v Ameriki verjeli besedi, če boste okušali ... Ne želimo tega. Tako prosim, tudi to pismo objavite in vsak naj ga sprejme z dobro voljo radi resnice in narodne sreče. Hvala Vam in vsem ki so darove zbirali in prispevali. Veselo veliko noč! Prejmite iskrene pozdrave, Jenko Lojze, Jtef. Camp. Servigliano. Beseda od svojcev \i domovine Mr. Martin Zugel, 316 E. 156. St. je prejel od svojega bratranca Janeza Tome iz Krivttglavic št. 2, pri Metliki, sledeče pismo: Ivrivoglavice, 16. II. 46. Dragi Martin in Meta! Sporočam vam, da smo prejeli vaše pismo in pozdrave, katerih smo se vsi silno razveselili, za kar se vam vsi najlepše zahvaljujemo. Zelo nas veseli, da se nas še spominjate. Kakor vidim, Ti je že nekaj znano o življenju, skozi katerega smo še borili ves čas vojne. Resnica, da človek kar ne more verjeti vsega, kar se je dogajalo in kar smo doživeli v naših krajih, kajti marsikatera lisičja jama je bila zakrita s človeškimi trupli. Ravno taka smrt je doletela tudi našega mlinarja Miha žuniča, ki so ga našli po osmih dneh v gozdu; bil je zaklan, kot se vidi zaklanega prašiča, vrat ,ie bil ves preluknjan in glava pa sploh ni bila podobna človeškemu obrazu. Mnogi so po več dni vis'e- li še živi in klicali na pomoč in tudi ni samo eden klical še živ iz prepada, ker ni se dalo takoj umreti, a živeti ni bilo mogoče več. • Opišem Ti danes trdi malo Tvoje domovanje, čeprav Ti je I "že znano, da je ogenj uničil ves-' Tvoj dom. Pogorelo je isti dan kot na Dobravicah. Juriša si je že nekoliko spravil lesa skupaj za obnovo, a ni pa mogoče dobiti drugih potrebnih stvari. Zgorelo je prav vse, kar je stalo pokonci. Juriša živi sedaj pri svojem tastu Juretu Kralj in je prav dober sosed in gospodar. Zgorelo je tudi vse stanje pri Milav-cu in ravno v tistem času; stari Milavec je umrl še pred vojno, a v vojnem času pa je umrla žena sina Jožeta in Jože pa je padel v tej vojni, tako da je stara ostala sedaj sama s štirimi vnuki in brez stanovanja. Koliko je takih prizorov, samo človek ne more popisati vsega gorja, ki ga je moralo prestati slovensko ljudstvo. Tudi jaz sem preživel ta vojni čas, da ga ne bom nikdar pozabil, kajti tudi mojo družino je zadela velika nesreča. Najstarejšega sina žana so Italijani odpeljali brez vsakega vzroka v zapore v Metliko, a pozneje pa v hujše zapore v Ljubljano in iz Ljubljane pa na Sicilijo v Italijo. Tam so ga vrgli v temnico in hranili s samo vodo. Kar smo mu poslali je bilo vrnjeno, ali pa sploh niso prevzeli pošiljke in tudi denar, ki je bil njemu namenjen, je bil ves izgubljen. Nismo mu mogli pomagati. Vsled pomanjkanja hrane in mučenja so se mu pričela lupiti čreva. Kljub vsemu trpljenju je vendar prišel še živ domov, a posledice so ostale, žan je sedaj doma že od meseca oktobra. Drugega sina Lojzeta, so tudi odpeljali Italijani. Vzeli so ga bili ob treh zjutraj iz postelje. Takrat so Italijan aretrali in internirali sploh vse in posebno pa vse, ki so bili v bližini železniške proge. Zanj nismo vedeli nič nad šest mesecev. Nato pa sme. dobili pošto, da so internirance poslali na otok Rab. Tam je bila taka iakota, da so ljudje tako oslabeli, da bra brata ni poznal In tam je osta mrtev tudi moj sin Lojze. Tretji sin Jože, pa je mora! vstopiti v vojsko komaj star 17 let. Ker ni imel sreče v vojaškem stanu je padel prej ko v enem letu in počiva nekje pri Novem mestu. — četrti sin Tone, pa je kot vojaški obveznik nekje doli v Srbiji. Tako sem bil ves vojni čas doma sam s ženo Katko in dvema hčerkama. Nobena človeška roka ne more popisati vseh naših doživljajev. Trgovine so bik prazne ves čas te nesrečne vojne. Tudi najpotrebnejših stvari ni bilo mogoče dobiti. Po sol so hodile ženske po 32 kilometrov daleč peš in poleg tega pa le morala še vsaka nesti 20 kil koruze, da1 je zanjo dobila 3 kile soli. Kako težavna je bila ta pot zato, ker nam ni bilo dovoljeno menjavati živež.za sol. Večkrat je bila taka pot zastonj, a vendar si mora človek pomagati dokler je živ. Za vojsko sem moral dati 1,200 kg mesa, tako sta mi ostala v hlevu še en vol in ena krava, zrnja in vsega kmečkega pridelka pa sem dal toliko, da mi skoro ne bi bilo treba kuhati kosila. Tn to Vse še danes ni izplačano. Vino mi je uničeno vsako leto, kar je vojna. Skoro bi me bilo sram pisati, da nimamo obleke, da bi šli k maši. Ker naša obleka se lahko primerja le še s tisto družino, ki živi pod šotori . . . Prav tako je prizadeta tudi družina moje sestre v Giršičih. Ona je udova, mož ji je umrl od Bolezni, enega sina pa so ji ustregli kar eloma še leta 1942. Ravno isti dan so ustrelili tudi Re-zinega moža. Tako je Reza ostala sama z dveletnim sinom. Ančka je tudi bolj slaba, kajti to-hko žalosti, trga človeku življenje. Brat Tone pa je z družino na Vranovičih. Tudi on je bil v tej vojni, a je sedaj odpuščen, otroci so vsi živi. Miko je umrl leta 1942. O, kako rad bi pisal tudi mojem sestram, a ne vem njih naslova. Saj bi se me lahko one spomnile, ko vedo kje sem. Saj bi jim z veseljem odpisal, če bi i se me spomnile vsaj z enim pi- J semcem ali kartico. Upam, da se imate dobro m da ' v Ameriki niste tako strašno občutili vojske kot smo jo mi v Ju-' goslaviji. Sedaj vsaj že dobimo nekoliko soli in sladkorja, a le malo. Tako pride na mesec za osebo četrt kile soli sladkorja. Res je malc jv soli za cel mesec, a že privadili jesti nes^j. žje delo bomo pa imel1 « no jed, ker ji dodamo 3 to p« *so lo : Naj končam - -šnjo, dami kajkma" potem TI bom P* tu - domobranci so m^, f % svoie žene in (ilL /J 'l Naiožili so nas 113 ^ Neki ženi je na »;l j* t ilo slabo. Anglež^ J* * ...... rin se >»8 Iti S H *)i % i v varišico povabi'1 . < Razvil se je P ^^ jo. V tem smo navijamo proti ^" p proti jugozapadu' ^ , ' obstali, je stotn>k ^ . tje, povejmo 0; ^ slavijo nas vle^ „e; ugovarjali, da ker ne morejo!lllh -vf", to store. "Avt«v znovo zaklical J rešite se vsaj ve;, roke se peljem«' ("I zbežale z a^tev |s \ branci so hotel' K i šlce straže niso ^ f. Prišli smo v r vrJ V' jo nas na nekem "' iščejo prtljago-obsojeni na sm1 • t,<> ti ra2' ; m Potem nas vojaki pobirati - ■ sti. ri!ls p _______ a virnat travnik- ^J na kolodvor v r ^ |i| gremo h / ii1''»! more vrjeti. ■as*1. in samo rece, u mi?" žalostno P f ženo, oči so kdo plašno^-. rfJ mu niso .„9 * (Nadaljevanie h? ll h t; •i \ & HHERlSKA DOKOVINŽ, APRIL 9, 1946 S ko: Na begu ieisekir°s ""težii V takem div" Vol: Vendar jih je " držala čez noč, 1 Pa so ,t Kr; sva se se srečno do- ni lvjja Se poslovila e v gore. Vsa mokra HojjjJ0 hiše, ki sva jo i za nocojšnje pre- k\ • s, ^ še pokoncu. ^ »prejeli, dočirn N J^i tovariš apo- v dolino, isj utrujen, sem le kak °C'' Prisluško-> J'e zdaj zamr-^ .Ve; toipovi spodaj Nekajkrati je samotn kmti- Caial- ~ "zdaj v jj.j 1 a naj le pri-tiKj;,0 mi Je povsem Ifoi Sem' se, le, kako v takem vreme-0Vati po teh go- k 1,1 til vi6r . ' torek, sem se V! dež Pfoti jutru hi; dne P° P,J,alisb0 111 gledal doli % ® bo Prikazala kje ma pH „ : p f a se ni. ■va mi Pravi' gospo- gš: «s ' o!bed u v zad- ;.noba, ravno da- iz Malošč! - '' »e bi! Sicer še t* p0Ve«tar ■h <3a sem- Je ženica SeŽe v - Predla®a1' ka- ■ siubTejšnji dan do~ Srem više, k progo med Bačami in Ledenicami raizdrli. "Tako Nemci vsaj do Podrožčice ne bodo mogli", sem se veselil. Sicer je bila dolina mirna in tiha, kakor bi plaval svetonoični mir s svojimi mehkimi, blagoslov delečimi perutmi nad njo. Pa je bila le polna sovraštva. Od daleč, iz Roža doli, je zdaj zatrepetalo skozi mirno ozračje zamolklo, dolgo mrmranje. — "Tam se dajejo s topovi! Ko bi bila šreča nam mila!" Dolge vlake sem videl prihajati doli cd Brnce, od laške meje. — "Ali res pošiljajo Lahi Nemcem streljivo in pomoč? Že nekaj časa se širijo govorice, da imajo nekak sporazum— oba nas sovražita enaiko strupeno.'' Vsak dan je prišla gori k nam sosedova hčerka, vrla Marijina družbenica. Njen brat je hodil delat v tovarno v Beljak in je tam marsikaj izvedel. Pravila je, da govore ljudje tc in ono, a pravega ne ve nihče, napredujejo li naši ali Nemci. Mogoče, da je vedela več, pa mi ni marala povedati, ker je videla, kako sem bil prepričan, da bod Nemci tepeni, in se bom mogel čez nekaj dni vrniti na Ziljo. Noči so bile neprijetnejše od dnevov. Zima, da sem vso noč drgatal. In kar je bilo še drugih neprijetnosti . . . V noči od srede do četirtkr. sem slišal proti četrti uri zjutiraj, da nekdo hodi okoli hiše in prisluškava pod okni moje spalnice. — "Morda se je vrnil [J^jj Hšč, 1)0tl skednjem e' kjer so skriva- .slu, Sa IZ VETRINJA PREKO TE-HAR1J V LJUBLJANO (Nadaljevanje z 2 strani) Iz prs se mu izvije: "Kaj bo s teboj?" Komaj je izvil iz prsi drugo besedo: "Bog nama pomagaj.' Še malo in bili smo na postaji. Jata srbijanskih partizanskih rabljev nas je obsula. Spet ropanje. Vlak je potegnil. Kam? V smrt, v mučenje? Ali je misliti, da je kaj človeškega ostalo v partizanskih divjakih? Vstala so plaha upanja, da morda tudi zmagoviti komunisti ne mislijo več samo pa mučenje in pobijanje. Natlačeni stojimo v vagonih. Domobranci potegnejo iz žepov slike svojih domačih. Slutijo, da jim bodo kmalu tudi te pobrali. Neki poročnik je vzel sliko svoje žene v roke in jo gledal, gledal kot da se poslavlja lie samo od slike, ampak tudi od svoje žene. Svetujejo mu: "Strgaj, da še slike ne oskrunijo človeške živali v partizanskih podobah." — "Ne, te ne dam, ne trepetala njegova žena ki je se-[ so oficirje in podoficirje. Mislili kdo na mestu zgrudil. Fantje so dela natleh poleg njega. — Fan-' smo že, da jih odpeljejo v smrt. j se morali po poti ustavljati, le-tje so uničevali slike, pisma, tr-j Zaenkrat so jih samo ločili od;gati na tla in poljubljati zemljo, gali epolete in metali skozi okno.j drugih. Nas ženske so odpeljali; če se je kdo premalo sklonil, so Ali gremo v smrt, ali gremo v, v neke sobe. Neki partizan, Čeh mučenje?? To vprašanje je ne-j po rodu, nam je šel še dosti na stavljeno viselo na vseh ustih. —. roko. četudi je bilo pozno po no-"Bodi močan," je bodrila žena'či, so pridrle neke partizanke poročnika. "Zaupajmo Bogu. j past zijala nad nami in nas Priporočimo se Presv. Srcu. Naj se zgodi karkoli hoče, on je z nami. Prosiva njegovemu! zmerjati. Zaspati si ni, upala nobena. Vedele smo, da smo med partizani. Pride še nov trans- Boga, da umrjeva oba skupaj." j port. Tudi te zmaše v iste pro-Zdelo se je, da je ženina beseda! store, da smo natrpane kot sla-čudovito pomirila poročnika. — niki. Drugi dan so prišle pre-Kaj bodo storili z ženami? To j iskovat partizanke, kaj bi nam vprašanje je vstajalo znova in še mogle odvzeti. Kakor da je znova; včasih izgovorjeno, še večkrat samo občuteno. Vedeli smo, kaj so partizani, čie ne vsi pa zelo mnogi med njimi brez vere, brez morale, brez usmiljenja. Kasneje smo videle, da se nismo motile, da so nekateri kot živali. Pričo drugih ljudi in vpričo n j e n e g a sedemletnega otroka je srbski partizan posilil tridesetletno ženo. Vrata vagona se odpro in partizani z naperjenimi revolverji udirajo v vagone in izsiljujejo dam," govori kakor sam sebi. \ vse, kar .jim je všeč: ure, verižice, Sleherna žilica mu je trepetala damske torbice, nalivna peresa, na obrazu. Dolgo je držal sliko' .Nekaterim pobero čevlje. Znova nje, ki mu jo je Bog komaj izro-1 in znova udirajo in groze, če bi čil. Naslonil se je na steno va-j bil*kdo kaj skril pred njimi, gona in zaprl oči. Roke so se mu' Prišli smo v Slovenjgradec. tresle, slika je trepetala, kot je .Peljejo nas v neko šolo. Odbrali Zadnji poziv za spomenik vojakom Imena naših fantov, ki so služili v ameriški armadi, bodo pobirali 11., 12. in 13. aprila v SDD na Waterloo Rd. od 7 elo 8 zvečer. Na 13. aprila se bo vršila tudi zadnja seja v zgornji dvorani. Na tej seji se tudi še lahko oddajo ime-Potem se imen ne bo več sprejemalo. Prispevki se bodo na pobirali pa do 25. avgusta, ko se bo spomenik odkrilo. ;pHj> da bi pretila • gospodinj in mož." — Čudno se a o-i—— i se mi je zdei0 ie> ker nisem sli- šal, da bi mu bila šla /odpirat Zjutraj sem jo takoj vprašal : "Ali je prišel ponoči vat.1 žito. V | mož?" — "Ne" — "Čudno bi me se-'Nekdo je hodil proti jutru ok-skrila ttja. Pre-;rog hiše. Ali niste nič slišali?" ]5i ® smel ostati | — "Nič" — Šel sem gledat. Vr ° zmr:z'ni1- 'Res- Pocl kap o m stopnije od ?ii (ja 0 Se dogovorili okovanih moških čevljev. ker je bila ta THRIFTY FIRST LADY 8l^aju aVno mojih zaš- v doh Vojno s0 se n°> ker je bilo 'o. za- same ženske bo w,.. : bolje"' je pri- V j _ lahko poš^ r eorf0ri' ua vam kaj IV* zdaJ begun- ka n: ~ m vam spo-vega." "'a vam." m d ^■s&m lUlna m šivilji tJ*oJ,a tih® zapu-Cesta je K Je shiicih vsa izje- 111 ledo. vsa voda po tLl tam grgra. m, včasih kaki opremljevalcem fsi V vodovje, iz- 11 v t^j sem bil pri hlP se me je Ni^rafa- Bila - lltni otroki S k sama Pred nekaj G°riško; zdaj Popoldne mi je javila gospodinja, da je videla logarja ki je šel mimo. Z gor je prišel. Postal sem pozoren. "Ali hodi večkrat tod mimo?" "Večkrat. Divjačine hod: krmit v gore." "Najbrž je hodil ta ponoči ckoli hiše." "Mogoče. A vas menda ni videl, ko je šel zdaj mimo.?' "Mislim, da ne. Bi moral tu di jaz njega. Slišal sem, da je nekdo šel po cesti — zunaj na. robu ob kapelici sem bil — a danes je vse v megli." "Morda je to sreča." Ko je prišla proti večeru sosedova hčerka v obiske, sva ji povedala. Prestrašila se je. "Če vas je izvohal logar iz Zagri zen Sklenili smo, e?a bo vsekokar treba iti kar drugo jutro čez gore. (Dalje prihodnjič) M A L[ O G L A S I" N klanca, da If predel. Zdaj „ kaW prejšnji Malo8c' mst+e .fC vfm 8 - - nasprotnik je." i, nj^'e nepričako- f| N t ^ ji razlo-• V z J'. Je bila takoj ' ifC1 Hi , sobi boste Helen Hayes, the "first lady" of stage, screen and radio, turno if saved in her farm kitchen to her neighborhood butcher. Max Heymar.il of Nyack, N. Y. In spite of her busy career, as an actress she does nV, neglect the job of salvaging kitchen grease to help make ths suaf that are In such short supply. ropanje njih vsakdanji opravek. Umor in rop to sta bila menda njih edina bogova. Med partizani je bil neki Slovenec, ki se mu je to ropanje studilo. Kadar je vedel, da spet pridejo partizanke, nas je opozoril, kaj naj skri jemo pred temi ženskami. Ko smo z njim več govorile in povedale, zakaj smo bežale od doma, so se mu vlile solze. Povedal je, da je bil tudi on prisilno mobiliziran in da prisiljen služi med tc drhaljo. Na Sv. Rešnjega Telesa dan so nas spet odpeljali naprej. Natrpali so nas v vagone kot slanilte. V ušive živinske vagone. Pričele smo moliti rožni venec. Eden partizanskih stražnikov .je z nami molil. Drugi se je v kotu naslonil in se delal kot da spi. Nismo se dolgo vozili. Ko smo se ustavili, so nam rekli, da bomo morali sedaj nekaj časa peš, ker je proga raztrgana. Hodili smo 4skoro vso noč. Bila je ta,pot pravi križev pot. Tu so nas začeli | partizani pretepati. Ne samo do-; mobrance, ampak tudi nas žen-ske. če je katera zaostajala, jo 1 je partizan udrih; '; l::1? ? pu-I škiiiim kopitom. Zelo so tepli mladega fanta, ki je imel pokvarjeno nogo in ni mogel drugih dohajati. Star je bil komaj sedemnajst let. Vlačili smo seboj še svojo prtljago.. Nekateri Srbijanci so se ponudili ženskam, da jim pomagajijmositi. Kar se, jim izročile, so tudi za zmeraj odnesli. Bili smo pri koncu svojih moči, ko so nas končno nagnali na neki travnik in ukazali, da mora vsakdo ležati, če tudi je bil travnik moker. Privlekli so nas v Celje. Začel se je nov križev pot. Ta se ne da opisati. Samo kdor je to okusil, more pojmovati globočino človeške podivjanosti. Ni ga hujšega sovražnika človeka kot je človek, ki za j de med pokvarjence kot so bili partizani, ki so nas vodili v Teharje. Lahko se trudim kolikor hočem, da bi vam opisala, kaj so delali z nami. kdor ni videl, ne bo razumel. Kakor da puha vlak, so bruhali v nas zmerjanja: "presice. k . bele, svinje." Ko se je eden utrudil od rjovenja, je začel drugi. Brali smo včasih o derviših, da tem bolj divje plešejo, čimdalje plešejo. Tako so tudi ti partiza ni postali nekako pijani ob svojem zmerjanju in nekateri so ne. hali šele, ko jim je grlo odpove dalo. Med tem so nas tepli, kamor je priletelo. — Fantom so jemali opasne jermene in jih njimi pretepali, da se je marši ga bili in bili, da je obležal na cesti. Vsa cesta, kjer smo hodili je postajala krvava. Tudi od nas so zahtevali, da vpijemo, da smo izdajalke, zločinke in ne vem kaj še. če katera ni storila, kot so zahtevali, je bila do krvi pretepena. Me smo bile pri koncu svojih moči. Kar smo .še imele prtljage smo puščale na cesti. Partizani na konjih poleg nas pa so se drli: "ženi bele hudiče, ženi, naj poginejo bele svinje." Videle smo nekaj ljudi, ki so to videli in se še smejali. Videli pa smo tudi druge, ki so nad nami jokali kot jeruzalemske žene nad Jezusom, ko je nesel križ na Kal-varijo. O, kdo se tedaj ni spomnil na t5 Gospodov križev pot. Marsikomu je bila ta misel v tolažbo. V smrt gremo bičani, za smehovani, vsaj malo njemu podobni. V smrt gremo, ker nismo hoteli z njegovimi sovražniki komunisti, ker nismo marali zmote. Solnce je žgalo, lačni ustrujeni, vode nikjer. O polja, tam med Celjem in Teharji, kaj st. ve videla tisti strašni dan! Šti ri dni smo bili lačni, utrujen, do smrti. Morali smo včasih te či, včasih vlegati se v cestn prah in kričati, da srno zločin ci, mi . . . In vendar je bil t; erižev pot dokaz, kje .je nečlo veško zločinstvo, ki ujetega na sprcifcnika muči in podaljšuj* njegovo življenje samo, da t mu 'prizadel več bolečin. Hodi o mi je po .glavi, kar sem bra-a pri Sienkieviču o Tatarih ii njih mračen ju. Na misel mi je prihajalo, kar smo slišali kot otroci o divjih Turkih. Šumele mi je po glavi, da so naši pred niki imenovali divje Oibre pa sjeglavce. Vse pasjeglavce, vse Turke, vse Tatare so prekosil, jugoslovanski partizani. Pa ni so ne Turki, ne Oibri, ampak judje našega rodu! Strašna slepota je človeka. Ko seda. mislim nazaj, se čudim, kaj človek prenese. Kaj sem videla ta dan krvi! Kako je fantom tekla po obrazu, po tilniku. C Štajerska, kaj si storila, da moramo na tvoji zemlji delati ta co pokoro? oibrne vse to trpljenje v korist celega naroeJa. Kasneje so nas ženske odpeljali iz Teharji v druge ječe, odkoder se mi je posrečilo priti končno na svobodo in, ko sem se pozdravila, čez mejo nesrečne Titove Jugoslavije. DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANJi potrebuje ientko pa hišno znaienj« poslopij v mestu Stalno delo — dobra plač* Poln ali delni iaa 6 večerov v tedna od 5:10 zv. do 1:40. ij. Zglatite c« w Employment Off te« 700 Prospect Ave. goba 901 od 8 z j. do 5 pop. VMak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Poliišerji, Buferji Color Bufferji Izkušeni na monterskih medenih predmetih Plača od kosa Republic Brass Co. 1623 E. 45. St. Severno od Payne (72) MALI OGLASI Stanovanje išee Srednje stari osebi bi radi dobili stanovanje 3 ali 4 sob v okolici 185. ceste, Lake Shore 31vd. ali v Euclidu, če je blizu avtoibusne proge. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (Apr. 9,12,17) D m m i"!; f' '4 "i % fS sem le ne M pod pono-milim h ,he> v sredo in ,e - gostoljub-[ Podnevi sem v , t doktor mi N >1 del—se igral *t „ a obronke go- iVclino'ali bi Hli razvijajo !liVi(lel T1 Vlak H. potem 'f) 0 se ' da so nasi na-m i j e Že 'v Farma naprodaj Naprodaj je farma, obsegajoča 81 Y> akrov, 4 akri sadnega drevja, 6 akrov grozdja, hiša skoro nova, vse orodje, 8 glav živine. Vprašajte pri Anton Se-liškarju, Ledge Road, R. F. I). 2, South Madison, Ohio. (71- Ugodna prilika Na St. Clair Ave. vzhodno od Eddy Rd. 2 prodajalni. 6 stanovanj, 5 uradov. Najemnina trgovinam se dviga, zato dajte, da boste lastovali svoje poslopje. Odločite se hitro za to zidano lepo poslopje za trgovino ali investicijo. A. J. Salettel EX 4808 Lynch Realty 15201 St. Clair Ave. GL 0015 Prišli smo končno v" Teharje. Zaprli iso nas v neke bara-ce. Popadale smo po tleh. Ležati ni bilo mogoče, ker smo bile preveč natlačene. Začelo se je tudi tu takoj zmerjanje in pretepanje. Ne bom opisovala tega nečloveškega življenja v Teh ar jih Pripovedovati bi morala, kako smo stradale, kako se borile z golaznijo, kako so nas za vsako stvar tepli ., Sipominjam se kako je ležala v kotu noseča žena, vsa oslab ljena, pa pridrvi v barako mlad fantalin in ji grozi da .jo bo ustrelil, ker da je gledala sko zi okno. Pa že tri dni ni mogla usitati! Taki primeri so se po navijali in ponavljali. Večkrat nam je bilo tako nevzdržno, da smo prosile, naj se nas usmili jo in nas pobijejo. Kij ub vsemu smo le mnogo zvedele, kaj počno z domobranci. Te so mučili, da niso bili več podobni ljudem. Kako so ubili vsako voljo da bi kdo pobegnil, kaže slučaj, ko je ušlo sedem oficirjev. , Celo talborišče so mučili radi njih, dokler jih niso dobili. Vsak kdor bi ušel, je vedel, da drugim pomnoži! trpljenje in je raje sam trpel, tudi če je še imel toliko moči in volje, da bi pobegnil. Da so delali z njimi kot z živalmi, kaže1 na primer to, da so mladi partizani streljali na fante, da so se učili streljati; mnogo jih je tako poginilo. V. drugem slučaju so nalašč zavozili med nje s tovornim avtomobilom z vso Ledenica naprodaj Proda se dobro ohranjena Frigidaire ledenica in lijak (drainboard sink). Vprašajte na 1139 Norwood Rd. (72) Stroj kupim Rad bi kupil dobro ohranjen stroj za rezanje trave. Kdor bi ga rad prodal, naj sporoči ime in naslov v urad tega lista. (x) Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, na Lockyear Ave. Cena je samo $5,500. Za podrobnosti pokličite George Kasunie 7510 Lockyear Ave. HE 8056 (73) Stanovanje v najem Y najem se odda stanovanje 3 sob, opremljeno. Vprašajte na 733 E. 93. St. (70- ~ JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD PRIJATEL'S RADIO SERVICE 1142 Ei 66. St. 90 dni garancija na vseh delih In popravilih. Odprto od 2 pop. do 10 zveier. Trgovina: EX 3680 Stanovanje; EX 3985 Konferenca v uradu predsednika Trumam v~:Washirigttinu. Z gotovostjo se lahko misli, da je bil predmet konference — Rusi ja, Od leve na desno. sb: predsednik Truman, državni tajnik James F. Byrnes in general Walter 'Bedell Smith, ki je bil pred kratkem imenovan po predsedniku poslanikom za Ru si jo. želijo stanovanje Družina 4 odraslih išče stanovanje 5 sob in garažo med St. naglico, da so .jih čim več povo-i ciair Ave. in Superior, od 55. ee-zili. Me nismo mogle drugega, | ste do 79. Kdor ima kaj primer-kot da smo zanje mnogo molile. J nega ali bo imel do 15. maja, je Ko so šli v smrt, so šli pri-, prašen, da pokliče EN 5309. pravi j eni, so šli kot pravi mu- Obljubijo, da bodo zelo dobro čenči. Bog, ki je vse to videl in' skrbeli za hišo. ve zakaj je to dopustil, naj j , Apr. 2, 5, 9, 12.) * AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL'9, 1946 SP ŽIVI VIRI S Še v kovačijo! Tu je pa vroče; kovači do pasu goli in tem-norjava polt se ubrano prilega 'žarečini ognja. Škilav kova«, po vsej priliki mojster ko-vačnice, je stopil pred novince, jiim presodil seženj koraka pa jim .pokima 1, naj sedej« na klop. In je šlo delo kaj prožno izpod rok. Tu sega eden v kup sipon, drugi tam v grmado členkov, tretji bije po nakovalu in ogenj brizga izpod kladiva ob pclt, v členke in saje. Novinci sede tu negibni, v odsivtu ognja so videti njih obrazi prepadeni in kar strahotni. Mojster jim pridviga noge na železno tnalo, okrog členkov jim ovije široke obroče ipa jih (zgovorno spodbuja, naj «e nikar ne vznemirjajo radi tega. Saj to jim ni v sramoto, tudi ne toliko radi varnosti same, temveč je le viden znak spokornostii in poplne odpovedi zunanjemu svetu. Je torej trajno jamstvo dosledne ubranosti v domu spokornikov. Naj kar pogledajo: on sam, mojster kovačev, nosi tudi to jamstvo na nogah noč in dan; lahko bi si ga razkoval, če bi hotel, toda tega ne stori, ker ne mara motiti splošnega soglasja. Vsi, vsi .moraj o nositi znak Saluj-haruma. Zunaj hodijo ljudje kakor voli, podijo se po cestah, brcajo in zaletavajo — ali je to dostojno? Ne! Nedostojno hojo je treba brzdati, prisiliti i.jo k 'zmernosti. To je temljito uredil Saluj-ha-rum. Tu U#če nikogar ne obrca in nihče se nespodobno ne podi okoli po hodnikih. Kam bi to privedlo, ljudem ibi šlo na živce! — Tako, lisice so dovolj ohlapne, naj le poskusijo skoznje potegniti hlačnice! Motijo se, ako mislijo, da se spričo tega ne bo treba morda nikoli več preobleči; ne, v Saluj-ha-l umu je red, a tudi snaga.— Nemilostnc je padlo kladivo po lisicah, pri slehernem udarcu se je streslo telo, toda kovači so iumeli t« reč zelo spretno zakovati. In da bi se verige ne vlekle morda po tleh, so jih na sredi celo pritrdili k pasu. S tem so bile številke gctove. Zamolkel izvenk korakov po hodniku. Bilo je temotno kajti okna so bila visoko pod stropom in močno zamrežna Le varuhi so se sprehajali po hodniku ipa pozvanjali s ^opi ključev. Hodnika pa »e konca ne kraja, okrog in okrog, in gola vrata v zidu, sama zaprta vrata, na gosto strnjena: celice. Petem so šli novinci mimo odprtih vrat, po vrsti vsa vrata odprta. Notri ni bilo nikogar, sami goli pogradi od vrha do tal, drugega nič. Po gradi, pogradi, pogradi, in odprta vrata brez konca in kraja. Na ovinku tega so pa zadeli ob življenje Saluj - haruma Kuhinje! Ogromni zidani kotli, do pasu gole .šetvilke pa dušljiv hlap po prismojeni plaži ter smrad po ribah. Poleg Jtuhinj olbednice; prostrane sobane, na klopeh sede številke, tesno nagnetene, in ni slišati nič razen pritajenega ropota pločevine in žlic. Prišli so do stopnišča. Tu je stala ojačena straža. Kovač se je bil zlagal, ko je trdil, da nosijo vsi v Saluj-harumu tisto jamstvo na nogah: klučarji tega nimaj>o in straža tudi ne. Kovaču ni vsega verjeti. — Lepo previdno so vodili novince po stopnicah, kakor nebogljen-ce, ki še ne znajo dobro hoditi V prevem nadstropju zopet hodniki, odprta vrata, ključarji, 'zaprta vrata, temofca. Okoli in okoli vodijo novince, kakor bi jim hoteli razkazati vso ogromnost novega doma. Toda ni mogoče, nihče ne more do dna doumeti velike skrivnosti temnosivega zidovja. Ključ je zaškrtal in vrata so se odiprla. Številka ta in ta! Tine je bil na cilju. Spravili so ga noter, ostali trije so mu pekimali — in so se za njim vrata zaprla. Potem so se ustavili pred naslednjo celico; tu je vstopil Vid. V tretjo so spravili Velija in čtrta je sprejela Brana. Celica-jieča! Tine stoji negiben na mestiii kakor je vstopil in grunta v tla; Vid se stoječ na pogradu izteza k okencu, in gleda zidovje in golo dvorišče med temi silnimi zidi. Velij sedi na pogradu pa bulji v tla in v tisto na nogah. Bran pa si ogleduje svoje bivališče sko-ro z izanimanjem. Saj ni nič tako strahotnega! Navadna, preposta celica in nič drugega. pela. In so mu ponudili vina, in je pil pa občutil v žilah kri. Potem so ga odvedli zopet dol, mu ponudili Vroče juhe. Tedaj je vzel in jedel. Morda ne toliko radi sebe, le bolj zato, ker so z njim tako meko ravnali. Tudi Vida se je močno lotevala tegoba. Komaj je prodrl v celico dan, se je že spenjal zopet k oknu, kajtii trombe glas je bil slišal nekje spodaj. In je res videl, kako so se številke iz dveh, treh vrat doli usi-pale na dvorišče in se sestopale v zbor. Straže so jih urejevale, preštevale, in kakor vojaki so stale lepe, ravne vrste. Potem so se vrste zasukale in se pomikale k izhodu. In Vid je opazil, kako so po štirje in štirje stopali na visok prag pred iz-oclom in kako sta tam dva stražnika čepela na tleh in gledala številkam na členke nog Pa otipavala tiisto jamstvo, ali ni mord'a kje že popustilo. In to je šlo čudovito prožno in naglo: noga — roka, noga — roka, dotiki >— členki, nastop — odstop — brez konca in kraja. Končno so odšle poslednje noge, in Vid je gledal le še v zevajoča prazna vrata, v izi-dovje in v neme vdrte oči. Kam so odšle številke? Zunaj na cesti jih čakajo straže na konjih pa dolga vrsta težkih avtomobilov, ki bodo odvedli številke na raJzne kraje. Številke potrebujejo zraka in gibanja, (Dalje prihodnjič) -o- sednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St.. zapisni-karica Mary Filipovich, blagajničarka Prances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Skufca. Mary Skufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr. Ferko, dr. Škur in dr. J. Polin. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem. narodnem domu na E. 80 St. PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ , oddelek se sprejema članstvo od rojstva Predsednica Mary Urbas, podpred- I pa do 16. leta. Odbor za leto 1945 je sednica Mary Malovrh, tajnica Pran- : sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. ces Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. PO- ' Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-tomac 5386: blagajničarka Pilomena j preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Sedej, zapisnikarica Martha Batich, j Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan-nadzornice: Louise Cebular, Mary; hoe 0728: blagajničarka Prances Ma- Zallar in Maria Lokar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave.: podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Mary Unetič, 922 E. 209th St., Euclid, O.; blagajni- cerol. Zapisnikarica Julia Broezvar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in zastavonošinja Frances Kasunič: zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall in Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zdravniki: M. F. Oman. Angeline De-jak-O'Donnel, J. M. Seližkar, J. F. Sellškar, A. J. Perko, A .Skur, L. J. i-U čarka Frances Medved; zapisnikarica , Mary Stušek, nadzorni odbor: pran-,Perme in C. G. Opaskar in dr. F. J. Pograd ill celc koc, vrč vode, |ces Globokar, Frances Gerčman inMakovec. Seje se vršijo vsak prvi pon- u ikotn /a vrati vedro _ DO- Mary Gregory. Seje se više vsak pr-; deljek v mesecu v novi Soli sv. Vida v 'Kotu za vi ail v ecil o po I ^ v mesecu v SDD na Recher ficba š t2 ob 8. uri zvečer. Asesment se trebnjak, štiri gole stene, gori|Ave pobira vsak tretji pondeljek in vsake- pa okno in v vratih oko. Saj-----ga 25' v mesecu v ravno istem prosto' jveč človek ne potirebuje, ako hoče skromne in zgledno živeti. Kam neki se vidi? Bran leže na pograd, se sključi in postavi na noge, nakar se spne k okencu, kakor vdrte, priprte oči. Vseokrog strmijo vdrte oči na prazno dvorišče. V vratih je zaškrtal ključ. Kuharji so prinesli ncivim gostom hrane. In ko so polagali pločevino na pograd, je čudovito zadišalo po celici. Pečenje, riba na olju, pecivo pa merica vina! Ni mogoče, zmotili so se! Je, je mogoče. Saluj-harurn izrednim gostom izredno postreže! Naj si .privoščij9, pot je bila dolga in naporua. Velij .je malo postrani pogledal, povohal vino pa ga izpil kar na dušek. Potem je segel po jedi, kajti tako prijetno je dišalo, on pa bil gladen ko volk. Tudi Bran se ni branil jedi, vino 'pa je parkirat poduhal, PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni svetovalu Msgr. B. J. Poni- j nwlr4Tvn BV ln->KlrA ftT K<4Ki kvar, predsednica Mary Marinko, pod- j D«UbTVp SV. JOZltFA ST. 109 KSKJ predsednica Margaret Tomazin, tajnica i ^dsedmk Frank Znidar; podpred-Marv Otoničar. 1110 E. 66th St. Tel.,8«*?* John P^ntz. fm tajink Jo-HEnderson 6933; blagajničarka Dor- seph Ferra, 444 E ■ 152 St., tel. KE 7131; othv Strniša, zapisnikarica Julia Bre-1 ^sto tajnica ***»*» Leskovec. zovar. nadzorni odbor: Anna Znidar- , 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; za-šlč. Frances Branccl in Jennie Krai,1 pisnikanca Anna Grajzar; b agajni-rediteljica Pauline Zigman, zastopnice čarka Mary Jerlach; nadzorniki: Anna za skupna društva fare sv. Vida: Ce- . Skolar, August F. Svetek in Jennie cilila Škrbec. Jennie Strnad. Seje se Zagorc. Zdravniki: dr. A. Skur, dr. vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v Carl ^Opaskar, dr. Carl Rotter, dr. novi šoli sv. Vida. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Članice sprejemamo od 14 do 50 leta Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hri-v odrasli in v mladinski oddelek ocl bar, duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje rojstva do 18 leta ža lOc. ^ vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ___ ob 7:30 zvečer v lovenskem domu na SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec. tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, John Pianecki in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Znidaršič. za JPO-SS in SANS Prank Baraga. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lowrence Zupančič, 652fl Schaefer Ave.; podpredsednik Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.: pomožna tajnica Rose Erste.. ^blagajnik Frank Bogovic, zapisnikarica Marion Kuhar, nadozmiki: Joseph Nemanich, Jennie Krall in Marion Kuhar. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v sobi št. 6 nove šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi. da se redno udeležujejo sej in sporočajo o n.ihi delo-anju na društvenih sejah. SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVO SV. ALOJZIJA Fredsednik Joseph Lekan; podpredsednik Joseph Papež, tajnik Frank Zore, 3518 E. 80 St.; blagajnik Dominik Batnik; zapisnikar Anton Zidar. Nadzorniki: Matt Zupančič, John Skerl in Anton Skerl. Zdravniki: dr. Perko, dr. Škur in dr. Folin. Seje se vrše četrto nedeljo v mesecu v SND na 80. cesti ob eni uri popoldne. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrei Tekauc. 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija Oblak. 1235 E. 60th St. ; nadzorniki: Anton Pozelnik. Louis Lavrič in John Martinčič. Društvo zboruie vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpred-aednik John Hrovat st.. finančni in bolniški tajnik John Hrovat ml., 21601 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek. Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida. Tel. HEnderson 6933; Mil' Anna Žnidaršič. blag^M Pikš, odbornice: Mary vefa Supan; nadzorni ^ Brodnik, Mary Stanom*. ^ raga; rediteljica France* stopnici za skupna dr^'flm da: Mary Tekavec za klub društev SNW SND: Mnrv StanoniK i- m var: za JPO-SS Anna ^ J preiskavo novih fila_"J)nljf if.; ob • zdravniki. Društvo zM^® rf v __ DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; pod- J. Ponikvar. župnik gr, r-ikuseumiv duscpn ug!,iRII 4 1N Mvtontti' čer ob 6:00. Otl 26. pa do konca me- »IlUSAVO !»V- CIRILA IN METODA. mu'ni mSe pSi pCdTdmi 1 »»hov«, v^ja'Rev,'Anthony Bom- ce od 16 do 60 leta in jim nudi pet »gg«—: gjnga BoLrSoir z?4f $°7 So« s^&ras WaS,.WTSu l««« KildmAve fpi^itoncaMary tudi otroci od rojstva do 16. ieta. V | Meršnik. Nadzorniki: mnce.s Globo-slučaju bolezni se naj bolnik javi pri. ^ar. Ma.y Strukel, MUdrwt Skufca tainiku, da dobi zdravniški list in karto . travniki: dr. Anthony Skur, dr. Carl in ravna naj se po pravilih Jednote, Rotter, dr. A. Perme. Seje se vrse vsa- _I_ ko druso sredo v mesecu v SDD na DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSK.I Recher Ave. ob 8 uri zvečer. Predsednik Louia Simončič. podpred- | DRt|£TVO KRISTUSA KRALJA sednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor- i gT a26 KSKJ dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Ja- prednik Frank Fabian, podpred-cob Resnik. blagajnik JoWP V. Kovacii, sednik Anton Klancar taknica Miss PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik in blagajnik Charles Benevol. 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Frank Kastelic, tajnik Martin Valetich. 15331 Glencoe Ave., tel. KE 6433; blagajnik Fred S. Pener; zapisnikar John Urbas. Nadzorniki James Kastelic, Frank Videmsek in Jack Jane. Seje se vrše vsak prvi torek v mefscu ob 8 uri zvečer v^Slovenskem domu na Holmes Ave. poldne v novi šoli-___ mimiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiimi^ TAKOJ LAHKO DOPEUEMO J; Električne čistilce (vacuum cleaners), FILTEX, EURE1^^ izdelka vam lahko takoj dopoljemo. Pridite k nam in si Imamo tudi veliko drugih električnih hi&nih potrebsč"1' [ NORWOOD APPLIANCE & = 6104 ST. CLAIR AVE. f JOHN SUŠNIK, lastnik tlMlllIlllltlllllllMlillMnilltllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllX'l i....... PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1101 E. 71 St.; podpredsednik Frank Česnik; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E 66 Pl.; zapisnikar Frank Kuhar; nadzorni odbor: Frank Kuhar, Frani: Virant in Andrew Champa. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu izvečer v SND, soba št. 4. staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. nadzorniki: Louis Shuster, Fred Kre-5ič in Eleonor Hrovat, zdravniki: dr. Angela Mencin, 1173 E. 61 St., HE 9189; blagajničarka Mrs. Josephine Anton Skerl zastopnika za SND na 80. S Tine lcesti: Joseph Lekan (81 St.) in John , Peskar; za SND v Maple Hts.: Charles tom na primer ni Šlo kaj po-I Hočevar in Louis Zupančič; za Skup- sebno gladko, in da se niso zav-i^a društva fare sv. Lovrenca: Dwntaic . ' .,,... Blatnik in Frank Hrovat. Društveni zeli zanj, kar Ugasnil bi Jim zdravniki: dr. A. J. Perko, dr. John bil. Nu, kaj zato; pri tolikem'in dr. a. Skur. Društvo &preje-y, ., v, ... ... « ma člane od rojstva pa do 60 leta ln številu ena številka pac nic ne je na dobri finančni podlagi. Seje vsa- pomeni; odnesejo jo ponoči dol ko prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri . n . ' .popoldne v SND na 80. cesti, pri tastih skrivnih vratih na trs-: to oeraieno niivo — in števil- »R^štvo sv. ane št. 150 kskj to otrajtno njivo m su-vu | Duhovni vodja Rt Rev j j 0malli ka je zbrisana. Nič lažjega od predsednica Theresa Lekan, podpred- tpo-a Ali T in p if na r/rerlnaseduica' Theresa Godec, tajnica MaaT tega. ah line je pa izreana pucelI 3535 E 81 st blagajni6arka številka, v seznamu rdeče ob- Antonija Debelak, zapisnikarica Jose- robliena in -/anio ie treba DO- Phine Mulh- Nadzornice: Agnes Žagar, iooijena, m zanjo je treoa pu Ann Tekavčlč ln Prances Adier; ban- sebne brige in nege. Prišli so deronošlnja Antonia Debelak; zastop- in odvedli to številko V drugo za SND na 80 St. Theresa Lekan _ "Tj 111 Helen Zupančič; za SND v Maple nadstropje. In tam so JO V lie- Heights Theresa Glavič in Ana For-ki čudo lepi sobi posadili na tuna: za skupna društva Helen Zupan-_ . . . . čič in Veronica Skufca. Zdravnika dr. divan. In iz stene nekje se je p^ in ^ skur ta ^ j. seje razlila čudo mehka melodija, so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni T , , v , ,, . „ popoldne v SND na 80. cesti In Tmeta je pobožal ubrani so- 1 glas, božala ga mamljiva melodija, liki sama nežna roka — in polagoma se je v njem nekaj omehčalo, tegoba je hla- Anthony J. Perko, dr Anthony Skur -jrunk; zapisnikarica Mrs. Mary Zu in dr John Folin. Društvo zboruje, Nadzorni odbor: Mrs. Fi'ances vsakodrusoiiedeljo v mesecu obemponlk Jeari Gercar in mke Dopodnev SNDia80ce,u Sprej,-|ticl 2a ??? sv. Vida: Mi-s Mary Mencin in sti. Bolniški asesment 65 centov na,.... ____ ali več. Rojaki v NewburghU. nristo- |SND staro Poslopje soba st. 4. pite v društvo sv. Lovrenca._| DRU§TV0 SV. ANE. ŠT. 4 SDZ drttštvn sv št 14«kski' Predsednica Julia Brezovar, 1173 E Duhovn? voVdjaJOReEvFAJuL14SlaKpSšak, 60th St ; . POdprcdsed,, Jennie Sta- Kaplan! 9108 UnJ&Mi aI" b£jnfk P«. ^ EJ0hMnaU^SnK N2adzoniiaoa" i ^^^ SuvT^RoL nikar John Zirmanin. Nadzorni od- Društveni zdravniki st pldčUa. Se priporočamo za nakionJ . KOVAČ j GENERAL CONTRACTI jy 956 E. 185. ST. % KADAR STE BOLNI, NE (i Ofoiščitle dobrega zdravnika: jaz specializi ' 1, ^ • <|l!il t. ljenju oslabelih žil mehurja ter urinaln&m -^ jS vzročajo mnogo neprilik v telasu. V moji 15 bolnišnici sem olajšal to stanje uspešno. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC ^ 423 CITIZENS BLDG., 850 EUCLID A Telefon \MAin 6016 (Govorim slovanski jezik) Uradne ure: 10 do 4 pop. razen v sre in po dogovoru. H \ ft K" k Jo Najboljšo Garancijo Zavarovalni^ Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENS}! KATOLIŠKA JEDNO" Hi i * Najstarejša slovenska podporna »^i v Ameriki . . . Posluje že 52. & DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninake certifikate od $250 do 45.000: bolniška podpora je $5. $7 ali 114 tedensko, V mladinski društvo sv. cirila in metoda. št. 18 sdz ' Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton vider-vol, nadzorniki Louis Lavrič, Frank Oblak in: Victor Hočevar; zastopnik za klub društev SND in aa konferenco Frank Modic; društveni adravniki bo vsi slovenski adravniki stanujoči v Clevelandu. Sa.1® sC '"S0 vsako tretjo soboto v mesecu 7:30 svefier v gl. uradu SDZ. DRUŠTVO kraljica miru št. 24 sdz Predsednica Agnes Žagar, podpred- DRUTVO "MOTHER OF PERPETUAL HELP," ŠT. 1640 REDA KATOLIKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tome; gl. borštnar Frank Martich, 15416 Macau-ley Ave., tel. IVanhoe 4518; p od borštnar Steve Štefančič; bivši broštnar Boštjan Trampus; govornik Matt Veliko-nje; zapisnikar Anton Grošelj, 15615 School Ave., tel. POtomac 8934; fin. tajnik John Jalovec, Jr., 704 E. 162 St., tel. POtomac 9166; blagajnik Frank Trepal Jr.; nadaarniki: Jospeh Pri sel, Frank Mesce, Louis Kosel; konduk-torja: Frank Nagode in Mike Anzlin Jr.: stražnika Frank Perme in Anton Arh; zdravnik dr. Carl G. Opaskar, 740 E- 152 St.: tel. GLenville 3134. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu po osmi maši. Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,00" Solventnost K, S. K. Jednote znaša i29 orl Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, savarnj se p IteiU in nadsolventnl podporni oreanisaclji. ^ kranjsko slovenski katoliški j®0" ... m kjer se lahko zavaruje* aa smrtnine. raior pofik