št. 16., 17. V Ljubljani, 10. septembra 1917. Leto XVUI. NARODNI GOSPODAR Glasilo Zadružne Zveze v Ljubljani. Člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri Krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ 15.649 Izhaja 10 in 25. vsakega meseca. Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Rokopisi sc ne vračajo. Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru. Shramba in uprava tujih vrednostnih papirjev. Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju je izdala kratko navodilo o shrambi in upravi tujih vrednostnih papirjev pri rajfajzenskih posojilnicah. Ker bo to navodilo dobro služilo tudi našim rajfajznovkam, priobčujemo ga v naslednjem v dobesednem prevodu. Navodilo slove: Uvod. Avstrijske kmetijske zadruge so se jako močno udeleževale avstrijskih vojnih posojil. Celokupne prijave teh zadrug na vseh šest vojnih posojil znašajo približno 800 milijonov kron. Ti ogromni podpisi svedočijo, da so vojna posojila postala prava ljudska posojila in da so osobito tudi široke plasti kmetskega prebivalstva po teh podpisih prišle v posest vrednostnih papirjev. Umevno je, da mnogim od teh novih rentnerjev manjka izkušenj za upravo vrednostnih papirjev in da dostikrat tudi nimajo pripravnih prostorov za . shrambo teh vrednostnic. Zato je bilo za te dele kmetijskega prebivalstva nekako samo po sebi razumljivo, da so se obračali do svojih posojilnic, pri katerih so bili podpisali vojno posojilo, in želeli, naj jim odvzamejo skrb za shrambo in upravo vrednostnih papirjev. Dejansko so bile mnoge rajfajznovke prisiljene, izpolniti te želje svojih članov in vlagateljev in sprejeti v svoj delokrog tudi shranjevanje vrednostnih pa. pirjev. Tudi posamezne zveze so se morale baviti s to zadevo; mnoge od njih so se obrnile do Splošne zveze za nasvet, vsled česar je le-ta dobila povod, da se je o tej stvari razpravljalo v njenem upravnem odboru. Kot uspeh tega posveta se je pri Splošni zvezi izdelalo navodilo za shrambo n upravo vrednostnih papirjev pri rajfajz-inovkah, katero objavljamo v naslednjem našim bralcem na znanje. I. Splošno. Rajfajzenske’posojilnice in njihove zveze niso kar naravnost upravičene shranjevati in upravljati tudi vrednostne papirje (vojna posojila) članov ali vlagateljev. Kolikor njihova pravila ne obsegajo tozadevnih določb, morajo marveč pravila primerno izpolniti in poleg tega pri c. kr. finančnem ministrstvu prositi za dovoljenje, da smejo shranjevati in upravljati tuje vrednostne papirje (vojna posojila). To dovoljenje se izdaja (po analogiji odloka finančnega ministrstva z dne 11. oktobra 1915, št. 54.140 za hranilnice) le pod pogojem, da imajo dotične posojilnice ali zveze v resnici administrativne in tehnične uredbe, ki so potrebne za shranjevanje in upravo efektov vojnih posojil (t. j. izvežbane uradnike, primerne kontrolne uredbe, proti ognju varne tresorje). Sploh se pa rajfajzenskim posojilnicam ne mote priporočati, da bi same jemale v shrambo tuje vrednostne papirje — pri čemer bo šlo poglavitno za avstrijska vojna posojila članov ali vlagateljev. Nujno se namreč priporoča, te sprejete vrednostne papirje odposlati pristojni zvezi (osrednji bla- gajni) v shrambo. Dotična posojilnica pa ima tudi v takem slučaju izvesti vknjiževanje in obračunanje tujih vrednostnih papirjev po naslednjih načelih. Shramba mora biti brezplačna; torej se smejo za shrambo in upravo zaračunati shranjevalcu le dejansko nastali stroški. II. Prevzetja vrednostnih papirjev. Vrednostne papirje naj shranitelj izroči zadrugi urejene po vrsti, znesku in številki in naj obenem izroči v dvojnem izvodu napravljeni, od shran telja lastnoročno podpi- sani predlog, v katerem so vrednostni papirji na enak način urejeni in vpisani ter naj se navedejo tudi priloženi kuponi in taloni. Predlog naj bi se glasil približno tako le: Hranilnici in posojilnici v............. V naslednjem zaznamovane vrednostne papirje prosim, pod znanimi mi, na drugi strani tega predloga natisnjenimi pogoji sprejeti v shrambo in upravo. Tek. št. Seznam v shrambo sprejetih papirjev Znesek Potrdilo o vračilu V dne 191 En izvod predloga se vrne shranitelju s potrdilom zadruge o prejemu vrednostnih papirjev kot depotni list, drugi izvod pridrži in shrani zadruga. Depotni listi so ne-prenosni. Za kolkovno prostost depotnih listov je prositi finančno ministrstvo. Podpis. III. Depotna knjiga Vsak depot (shranitev) je vpisati v depotno knjigo na ta način, da so vrednostni papirji vsakega shranitelja razvidni po vrsti, znesku, številki in drugih razločevalnih znakih. Taka knjiga naj bi obsegala sledeče rubrike: Prejemki. Ime shranitelja: Datum Števil kosov Vrsta Znesek Številka Opomba Izdatki. Datum Število kosov Vrsta Znesek Številka Opomba — 101 - IV. Preračunanje depota. Za vsakega shranitelja je voditi poseben konto, na katerem se zaračunavajo vsi prejemki in dvigi kakor tudi obresti. V. Shranitelj ima izključno pravico do razpolaganja. Brez vednosti shranitelja ne pristoja zadrugi nikaka pravica razpolagati z založenimi vrednostnimi papirji, in sicer tudi tedaj ne, če so bili papirji zadrugi zastavljeni. VI. Dviganje depotov. V shrambo oddane vrednostne papirje more shranitelj vsak čas popolnoma ali deloma dvigniti. Ako se dvigne ves depot, oddati je depotni list kvitiran zadrugi. Ako pa se dvigne le del založenih papirjev, mora shranitelj potrditi prejem (najboljše na onem izvodu, ki se nahaja pri zadrugi) in obenem naj zadruga zaznamuje povrnitev na depotnem listu, ki ga je vsakikrat predložiti. VII. Jamčenje za dedinske pristojbine. Po § 27 cesarskega ukaza z dne 15. septembra 1917, drž. zak. št. 278, se smejo vrednostni papirji, ki so bili založeni pri kreditnih zavodih itd., kateri se po poklicu bavijo s shranjevanjem in upravo tujega premoženja, po zapustnikovi smrti povrniti, dvigniti ali zastaviti le z izrečnim dovoljenjem zapuščinske sodnije. Kedaj sme sodnija dati tako dovoljenje, določa cesarski ukaz. Po $ 28 sme sodnija dovoljenje le tedaj izdati, če se je oblast za odmero pristojbin izrekla, da se s tem strinja. Kdor izroči premoženje ne oziraje se na te določbe, ali pridobi na to premoženje zastavno pravico, jamči solidarno s plačilnim zavezancem za odpadajoče dedinske pristojbine, če je ob času izročitve, dviga ali za-stavljenja vedel za zapustnikovo smrt ali je ob primerni pazljivosti moral za njo vedeti. Izvršitvena naredba k temu cesarskemu ukazu določa § 20, odstavek 3, da ni potrebno dovoljenje za izročitev depotov tedaj, če se omejuje izročitev kvečjemu na znesek do 20.000 K in poleg tega pridrži shranje-valno mesto eno petino založene zapuščine za pokritje pristojbin. Potemtakem more za- druga vrednostne papirje v najvišjem znesku 20.000 K izročiti onemu, ki je opravičen razpolagati z njimi, če ostane pii njej še petina depota. Toda tudi v takem slučaju je treba izročitev prijaviti zapuščinski sodniji in pri tem r.avesti: 1. celotni znesek depota, 2. višino izročenega dela, 3. ime in bivališče zapustnika, 4. ime in bivališče onega, ki je dvignil depot. Zneski, ki presegajo vsoto 20.000 K, se smejo izročiti izključno le z dovoljenjem zapuščinske sodnije. Ako se izročevalec ne ravna po teh predpisih, potem mora sojamčiti za pristojbine, ki odpadajo na izročeno premoženje. Upoštevati je dalje tudi ono določbo omenjenega cesarskega ukaza, po kateri sme finančna oblast kak depot smatrati tudi tedaj že kot zapuščinsko p emoženje in ga torej povreči zapori, če je imel zapustnik pravico tudi le razpolagati, oziroma sorazpolagati, ne da bi bil depot založen na njegovo ime. Taka domneva finančnih oblasti se pa seveda more izpodbiti s protidokazom, dopri-nešenim po zaslišanju strank ali prič. Isto mesto izvršitvene naredbe določa, da komu tretjemu danega pooblastila, dvigniti obresti založenega premoženja ali razpolagati z njimi, v smislu tega cesarskega ukaza ni smatrati kot pravico, razpolagati ali sorazpolagati s tem premoženjem. Potem takem nima smrt osebe, ki je pooblaščena dvigati obresti (n. pr. pravnega zastopnika) nobenega vpliva na svobodno razpolagalno pravico depotnega imetnika in na izročevalno pravico z ozirom na pristojbinskopravno jamčenje. Obrestni računi. V nastopnem podajamo našim zadru-garjem nekaj praktičnih navodil za preračunavanje različnih obresti. Samoumevno je, da se moramo pri tem omejiti le na obrestne račune „od 100“ in še to le v toliko, kolikor je za naše razmere v manjših denarnih zavodih neobhodno potrebno. O računanju obresti „v 100“ in „na 100“ ter o bolj kompliciranih, težjih računih kakor so n. pr. amortizacijski načrti z anticipativnim in postcipa-tivnim obrestovanjem itd., tu ne bomo razpravljali. Podati hočemo le nekaj praktičnih vzorcev, na podlagi katerih si vsakdo lahko sam izračuni potrebne obresti, ne da bi bil pri tem vezan na predtiskano obrestno tabelo. Obrestne tabele, ki so vpeljane v naših denarnih zadrugah, posojilničarjem sicer dobro služijo, toda kadar za določen procent tabele ni pri roki ali je treba računiti obresti z vlomkom procenta, je marsikdo v zadregi in še celo potem, ko je porabil celo polo papirja in potratil uro dragega časa, ni gotov, ali je obresti pravilno izračunil ali ne. Ker poznamo v manjših denarnih zavodih le dva načina obrestovanja in sicer: a) mesečno obrestovanje in b) dnevno obrestovanje (kontokorentne obresti) se hočemo samo s tem obširneje baviti. I. Preračunavanje obresti od enega meseca do enega leta. Pri obrestnih računih pridejo vpoštev štirje faktorji: kapital, odstotek obrestovanja (procent), obresti in čas. Ako nam je znan čas obrestovanja n. pr. eno leto in znana dva od prvih treh faktorjev, potem tudi lahko določimo tretjega. Tako je: glavnica obresti procent obresti X 100 vr glavnica X % 100 obresti X 100 glavnica Primer: Kolika je glavnica, ki se obrestuje po 5 “/o in znašajo letne obresti K 80'—? — Obresti X 100 = 8000 : 5 = 1.600 K-Na podlagi navedenih treh obrazcev to" rej poiščemo tretji faktor. Da nam služi drugi obrazec za izračunanje enoletnih obresti, n' potrebno posebej omenjati. Ako pa hočemo na temelju tega obrazca izračunati obresti za en ali več mesecev, bi morali enoletne obresti deliti s številom 12 ter množiti z številom mesecev, za katere iščemo obresti. Tako računanje bi bilo se- veda preokorno. Da se tako računanje okrajša, podajamo v naslednjem za vsak procent posebej izračunane formule. Te so: za 3n/o obresti = K. m.*) 400 za 3'Mo »» — K. m. 13 4800 „ 3 V‘2 »/o n = K. m. 7 3400 * sv/» n = K- m. • 320 n 4 % n = K. m. 300 „ 4 Vr "/o n — K. m. 17 “ 4800 „ 4 V/o n = K. m. 3 800 „ 4 V/o n = K. m. 19 4800 7 » 5% n = K. m. 240 „ 5 V r °/o » — K. m. 7 ,1600 n & V,0/, » — K. m. 11 2400 ~ „ 5 V/o » = K. m. 23 ' 4800' » 6 V« yy = K. m. 200' „ 6'Mo n = K. m. 13 2400 Primer: Koliko znašajo obresti od kapitala K 400'— po 5 V'2 °/o za 8 mesecev? Odgovor: 400 X 8 = 3200 X H = 35200 : 2400 = K 14-67. H. Obrestovanje v tekočem računu. (Dnevno obrestovanje). V določenih obrokih, največ polletno ali letno razpošilja redno vsak denarni zavod svojim komitentom izpiske njihovega tekočega računa. Ti izpiski so popolnoma natančen prepis iz knjige računoimetnikov ter se jim razpošiljajo v svrho kontrole o stanju glavnice in obrestt. Računanje obresti pa se v tekočem računu (kontokorentu) praktično vrši na povsem drug način kakor se to izvaja pri me- *) K. = kapital, m. = meseci. sečnem obrestovanju. Ako bi pri dnevnem obrestovanju, kjer imamo med letom veliko postavk, računali od vsake posamezne postavke obresti posebej in na ta način, kakor smo to videli pri mesečnem obrestovanju, bi bilo tako delo silno zamudno in knjige bi postale vslcd svoje obširnosti preokorne in kar je glavno, težko pregledne. Da si pri računanju obresti prihranimo na času in papirju, si za preračunavanje kontokorentnih obresti pomagamo z „obrestnimi številkami.“ Predno preidemo k razpravi o tem načinu računanja obresti, bodi pripomnjeno, da se skoraj po vsi Evropi v knjigovodstvih šteje za mesec 30 dni, za leto 360 dni. Število 360 je namreč s pretežno večino % deljivo brez ostanka, česar pri številu 365 ni. Obrestne številke dobimo, ako kapital množimo s številom dni, produkt pa delimo s 100. Torej je v obliki formule , Vi kapital X dnevi obrestno število = —-—j“------------ Potemtakem je obrestno število jednako obrestim od K 100’— za en dan. Obresti same pa dobimo iz obrestnega števila, ako isto delimo z obrestnim divizorjem kateregakoli procenta. Obrestni divizor zopet dobimo, ako delimo 360 s procentom. N. pr. obrestni divizor za 4% je 90 (360:4 = 90). Ako torej postavimo to pravilo v obliki formule, dobimo, da so , . obrestno število obresti = —r—t.--.— obrestni divizor Primer: Kolike so obresti od kapitala K 800'— po 4»/o v 60 dneh? 800X60 = = 48000 : 100 = 480 : 90 = K 5'33 obresti. Ako bi tudi na ta način od vsake posamezne postavke računali obresti, istotako ne bi bilo veliko pridobljenega, toda v praksi med letom računimo samo obrestne številke, katere vpisujemo stranki ali v breme ali v dobro, kakoršna je pač sprememba pri glavnici. Ob zaključevanju šele seštejemo vse obrestne številke na eni in drugi strani ter manjšo stran odštejemo od večje. Tako dobimo „saldo obrestnih številk“, katerega potem delimo z določenim obrestnim divizorjem. V posameznem navajamo sledeče_divi-zor je: za 3% “ 120 » 3 V4 “/o = 120 in Via » 3 Va »/„ = 129 in V« 3 S/4 % _ 96 4 .= 90 4 >/4 °/o = 90 in V n» 4 '/■> °/0 == 80 » 4S!/4V0 = 80 in Vi« »» 5 °/o = 72 n 5740/0 = 72 in 1/ao n 5 72 7o = 72 in Vi 0 n 5 74 'V. = 60 in 1/‘M n 6% .= 60 n 6 v/2 «/„ 60 in Via Za računanje obresti potom „številk“ poznamo tri metode i. s.: a) stopnjevalna metoda (angleška), b) progresivna „ (nemška) in c) retrogradna „ (francoska). Katera od teh metod je najbolj priporočljiva in priročna, je težko reči. Priporočljive in dobre so vse, toda vsaka ima za gotove razmere svojo prednost, kar bomo videli pri obravnavanju vsake metode. a) Stopnjevalna (angleška) metoda. Pri tej metodi se obrestne številke ne računajo od vsake posamezne postavke (vplačila ali izplačila), temveč od vsakokratnega salda glavnice. Število dni štejemo od postavke do postavite brez ozira na to, ali stojijo te pod „debet“ ali kredit“. Stopnjevalna metoda ima prednost v tem, ker je vsak čas razvidno, koliko časa je bil imetnik računa napram zavodu dolžnik ali upnik in ker je vsak čas razvidno stanje računa. Tudi tam, kjer se obrestna mera med letom menjava, je ta metoda na mestu. Za navadne tekoče račune, kakor jih imamo pri naših manjših zadrugah, pa ni priporočljiva. b) Progresivna metoda (nemška). Kakor pri mesečnem obrestovanju (pri posojilih in hranilnih vlogah) „predpisujemo“ obresti od začetka na konec računske dobe vnaprej, tako nekako predpišemo pri tej metodi obrestne številke. Tako štejemo pri polletnem zaključevanju računov od prvotnega salda (glej vzorec!) po K 3.058 — od 31./12. 1916 do 30./6. 1917 180 dni od 2./3. 1917 do 30./6. 1917 118 dni od 14./4. 1917 do 30./6. 1917 76 dni L t. d. ter od vsake posamezne vplačane ali izplačane vsote iz-računimo obrestne številke po že prej na-■ Kapital krat dnevi. vedenem pravilu: —1^-------------- Vselej postavimo obrestne številke na ono stran, na kateri je vpisana glavnična vsota t. j. v dobro ali v breme. Koncem računske dobe seštejemo vse obrestne številke na obeh straneh in manjšo vsoto odštejemo od večje, nakar dobimo „saldo obrestnih številk“. Ta saldo potem delimo z obrestnim divizorjem onega odstotka, s katerim se račun obrestuje. Ako bi pa imeli različno obrestovanje n. pr. za izplačila po 5°/o, vplačila 4%, potem ne potegnemo „salda obrestnih številk“, temveč bi računali od številk, ki so vpisane v breme 5°/o in od onih, ki so vnešene pod dobro, 4°/o obresti in sicer na ta način, da skupno vsoto obrestnih številk v breme delimo z obrestnim divizorjem za 5 "/o t. j. 72, one v dobro pa z divizorjem za 4°/o = 90. Obresti same vpišemo v breme ali v dobro ter jih prištejemo glavnici. Knjiga : Stran : Vzorec za progresivno metodo. Hranilnica in posojilnica v K. polletje 19 Datum Predmet Valuta Debet Kredit Dnevi Številke dan mesec K 1 v K ; v Debet Kredit 1917 1. 1. Saldo 31. 12. 1916 3058 — 180 5504 1. 3. Vplačilo 2. 3. 7000 - 118 . 8260 13. 4. Vplačilo 14. 4. * i * 2000 76 . 1520 • 17. 5. Izplačilo 17. 5. 1000 1 — . 43 430 . 23. 5. Izplačilo 23. 5. 4000 — 37 1480 4. 6. Vplačilo 5. 6. 6000 ! — 25 1500 30. 6. Stroški . 1 27 . . 30. (i. 4u/o obresti • 165 1 27 , . 30. 6. Saldo 13222 - 11874 . 1917 • 18223 j 27 18223 27 16784 16784 1. 7. Saldo • 13222 - • • c) Retrogradna (francoska) metoda. Pri retrogradni metodi se štejejo dnevi z ozirom na progresivno ravno nasprotno t. j. nazaj na začetek računske dobe. Od začetnega salda (glej vzorec!) ne štejemo nikakih dni, temveč še le od prve spremembe v računu. Tako računamo od vplačila valuta 2. 3. za nazaj 62, potem 104, 137, 143 i. t. d. dni ter na znan način izračunimo od vsake posamezne postavke obrestne številke, ki se vpišejo na ono stran, kjer je ' vpisana glavnična vsota. Na ta način dobljene obrestne številke pa pri tej metodi niso prave, ten)več samo negativne obrestne številke. Koncem računske dobe še le dobimo prave obrestne številke in sicer na način, da končni saldo glavnice mno- žimo z dnevi celotne računske dobe (t. j. pri polletnem zaključevanju 180 dni, pri letnem 360 dni) ter ta produkt delimo s 100. Tako izračunjene obrestne številke končnega salda glavnice pa postavimo v nasprotno stran. Ako je tbrej končni saldo glavnice v breme, postavimo obrestne številke v dobro in obratno. Šele sedaj dobimo pravi in čisti saldo obrestnih številk, ako te na obeh straneh seštejemo, ter manjšo stran od večje odštejemo. Obresti same izračunimo na enak način kakor pri prejšnjih metodah t. j. da čisti saldo obrestnih številk delimo z obrestnim divizorjem. V boljše razumevanje in radi primerjanja te metode s progresivno, smo za zgled postavili vzorec z jstimi postavkami, kakor pri progresivni metodi. — 105 - Knjiga: Stran: Vzorec za retrogradno metodo. Hranilnica in posojilnica v K. polletje 19 Datum dan jmesec Predmet Valuta Debet K ”| v Kredit K 1 v Dnevi Številke Debet | Kredit 1917 Epoha (Doba) 1. 1. Saldo 31. 12. 1916 3058 — — . 1. 3. Vplačilo 2. 3. 7000 — 62 4340 13. 4. Vplačilo 14. 4. • 2000 — 104 2060 17. 5. Izplačilo 17. 5. 1000 — 137 1370 23. 5. Izplačilo 23. 5. 4000 — * * 143 5720 4. 6. Vplačilo 5. 6. . . 6000 — 155 9300 30. 6. Brutto saldo številk od K 13.058 — . . . 180 23504 30. 6. Stroški 1 27 . 30. 6. 4°/o obresti . 165 27 . 30. 6. Saldo 13222 — • • 14874 1917 18223 27 18223 27 30594 30594 1. 7. Saldo ' 1 ‘ 13222 • • Retrogradna metoda je zelo priporočljiva največ radi tega, ker se račun po tej metodi vsak čas lahko zaključi. Te metode se tačas poslužuje tudi knjigovodstvo Zadružne zveze in prav bi bilo, da zadrugarji v svrh o natančnega razumevanja polletnih izvlečkov tekočega računa, ki jih prejemajo od Zveze, to metodo dobro proučijo. Razglas. Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. januarja 1918 dalje po 3 74% Vlagateljem, ki se ne strinjajo z znižanjem obrestne mere, je dano na prosto voljo, svoje vloga dvigniti pred potekom tega roka. Ljudska hranilnica in posojilnica v Mirnipeči, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Vabilo na izredni občni zbor Prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 3. novembra 1917 ob 4. uri popoldne v zadrugiaem prostoru. Dnevni red: 1. Odobritev prodajne pogodbe iglede nepre-niičnin. 2. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času nfe bil sklepčen, vrši se 12. novembra 1917 kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na izredni občni zbor Gospodarske zveze, centrale za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 26. novembra 1917 ob 3. uri popoldne v njeni posvetovalnici. . Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmartlnu pri Kranju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. novembra 1917 ob 2. uri popoldne v župnišču v Šmartinu pri Kranju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1916. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. * 1 2 3 4 Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Dragi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 14. oktobra 1917, ob 3. uri popoldne v župnišču v Dragi. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1916. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. — 106 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerknici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo/ ki se bo vršil dne 16. decembra 1917, ob 3. uri popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1916. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzo čih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Prve žrebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi in Kamnigorici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bo vršil v soboto, dne 20. oktobra 1917, ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih v Kropi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Potrdilo letnega računa in bilance za leto 1916/17 ter razbremenitev načelstva in nadzorstva. 3. Sklepanje, kako se porabi čisti dobiček. 4. Volitev 2 članov nadzorstva. 5. Nakup nepremakljivega imetja. 6. Določanje pristopnine. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se skliče čez osem dni drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število udeležnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Mengšu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 30. septembra 1917 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Mengšu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika {o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva.. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1916. 5. Volitev načelstva in nadzorstva.g 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem sporedu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov. Vabilo na občni zbor Mlekarske zadruge v Polhovem Gradcu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 18. novembra 1917 oo 3. uri popoldne na Pristavi h. št. 16. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1916. 4. Volitev likvidatorjev. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udov. Vabilo na redni občni zbor Ljudske gospodarske zadruge v Zagorju ob Savi, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 2. decembra 1917 ob 3. uri popoldne v Zadružnem domu. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo hačelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1916. 4. Volitev načelstva.. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bii sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Zagorju ob Savi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 2. decembra 1917 ob pol 4. uri popoldne v Zadružnem domu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1916. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik .Zadružne zveze". — Tiska — .Zvezna tiskarna* v Ljubljani.