229. številka. Ljubljana, v petek 5. oktobra XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Iihaja vsak dan ■vefetv, izimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lfubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zn tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznani la plačuje se od četiristopne p't.it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravništvo je v Gospodskih ulicah št. IS. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Pismo Strossmayerjewo. Brzojavka, ki jo je odposlal vladika Djakovski t staroalavni Kijev povodom 900 letnice pokristija-nenja Rusije, izzvala je raznib posledic, mej katerimi je bila i ta, da se je moral StroBsmaver opravičevati papeževemu stolu. Dotično pismo slove po »Ktilaische Zeitung" tako: Sveti oče! Ko se mi je po milosti Nj. svetosti papeža Pija IX. in po milosti Nj. Velečastva, ce sArja avstrijskega 1849. I., torej pred štirimi desetletji, podelilo dostojanstvo škofa bosenskega in srern-skega, škofovski sedež v Djakovem, mislil sem, da budem visocemu pastirskemu poslu svojemu najbolje ustrezal, ako posvečujem ne samo znanje svoje, ampak tudi idejamo prepričanje svoje vernikom svoje vladikovine. Skromna moja delavnost vzbudila je pozornost jako mnogih, mnogih sinov, ki so hoteli učiti se od mene, ki so slušali besedam mojim, kadar sem jim govoril. Ali naj ne vračam zve 8t0be take z isto zvestobo, ljubavi take z isto ljubeznijo? Ali naj srce moje bije samo za moje vladikovine duše? Ne vsemu mojemu, vroče-lj ubij en emu narodu, ki je za vero svojo in za vladarja na mnogobrojnih bojiščih krvavel, bije to srce v kremeniti zvestobi nasproti, ž njim pa objemlje vso ono veliko obitelj narodov, ki je z vezmi vzajemnosti s 1 o v a n s k e neločljivo mej seboj se pobratila. Ako je v resnici srce Tvoje svetosti najpohlevnejega sina smelo biti posvečeno le najmanjemu mojega naroda delu in bratskih mu narodov, ako sem se zares s tem, da sem vedno za vso slovanskih svojih ^bratov milijonno občino čutil in deloval zagrešil proti visokemu pastirskemu poklicu svojemu, bodem rad v krščanski ponižnosti nosil vse „poenae latae potentiae". Daleč bodi od mene, o sveti oče, da bi pred duševno oko Tvoje klical ona stoletja, ko je slovanski meč bliskal se v solnčni luči, da je od našega kontinenta zapada odbijal Turčinov naval. Dočim so Romani in Germani, varni vsake nevarnosti, ki bi bila opasna njihovi pravi življenski žili, z vso silo delovali za kulturni razvoj svoj, sojeno je Slovanu do najnovejše dobe, da je vedno branik onim srečnejšim narodom, ki ne bivajo na krščanskih pokrajin meji. Slovan pretakal je svojo srčno kri, da je o svojem času 7avračal izlama naskok proti severu in zahodu. Kakor Madjari, krvaveli so tudi Hrvatje, kakor Avstrijci, boril se je tudi Hrvat za Boga in cesarja na vseh bojiščih, kamor sta jih vodila strah božji in domoljubja. In temu narodu, čegar sina se s ponosom imenujem, naj bi se jaz ne prišteval z vsem gorečim srcem, ki jednako poznaje svojega roda trpljenje, kakor njegove visoke kreposti? O delovanji svojem opravičim naj se pred Teboj, o sveti oče, o svojem nekda nekrščanskem, nepatrijotičnem čiau, ki mi je prouzročil jedno najtožuejših ur v življenji mojem. Bavil sem se pač že leta iti leta temeljit«) z veroizpovedanjem mnogih milijonov nekatoliških bratov slovanskih, toda — z veselim ponosom to danes priznavam — le v ta namen, da bi je pripeljal v naše sv. katol. cerkve naročaj. To zmatram za delovanja svojega cilj, za svojo pravo apostolsko nalogo in ko hi kdaj z apostolskim blagoslovom Tvojim, o sveti oče, in po milosti Bočji, velekrasni ta ideal dosegel, bode Tvoje svetosti najpotiižoejSi sin trudno glavo svojo rad položil k počitku. [*oka-tolčenje Rusov je vslod visoke inteligencije in izobrazbe tega najmogočnejega naroda v Evropi, iz vestno ložje, nego Bolgarov in Srbov. V tem oziru ima Rusija osvojevnlno civilizatorno kulturno zadaćo, krasnejo in bolj uzvišeno, nego vsaka krvava zmaga na svetovnih bojiščih. Kot dober avstrijsk in hrvatsk domoljub menim, da smem devetstoletnico pokristijanenja Rusov tem radost-neje sopraznovati, ker so Kijevske slavnosti bile v spomin na oni neizrecno lepi dan, na oni prekrasni dan, ko se je občina mnogo milijonov duš iz nevere in poganstva temne noči pripeljala na krščanstva jasneje višine. Moje obnašanje nasproti politični sistemi, sedaj vladajoči v kraljevinah Hrvatski in Slavoniji, ki se najzvesteje držita presvetle krone cesarske hiše habsburške, ne morem se imenovati niti nedinastičuim niti nepatrijotičnim. Poslednjega očitanja obvaruje me iskvena Ijuhezen, ki sem jo vsekda gojil za svoj dragi narod hrvatski pri mnogobrojnih prilikah. (Strossmaver omenja tu 'Fran Josipovega vseučilišča v Zarrebu, stolne cerkve v Djakovem itd.) Sveti oče! Stebri se-.'anje vlade v Av -atriji, torej tudi prest i la, poslali |so mi povodom moje letošnje zlate maš« adreso čestitko, katere srčnost me je globoko ganila, da, napolnila me z visoko radostjo. Ti veleučeni, razsvetljeni možje ljubijo cesarja svojega iu mu gotovo neso menj udani, nego njegovi ogerski svetniki. Poslednjih političnih idejal pa je popolno zatiranje slovanskih mojih bratov, za kojih prava ne zahtevam druzega, nego pravičnost. Jaz s sedanjo politično .sistemo v domovini svoji nes >ra zadovoljen, ne moreni biti zadovoljen ž njo, ker je to sistema zatiranja velikega in svobodnega naroda na svoji lastni, tako vroče ljubljeni, zvesto čuvani, s svojih sinov dragoceno krvjo več stokrat pognojeni zemlji. A jaz skrivam žalost svojo mej svoje kapele stenami in nikdar nesem poskusil, javiti jo z lece. Tudi političnih pravic svojih kot član zakonodavnih korpo-racij ne uporabljam in se jih že desetletja ne udeležujem Kaj torej hočejo nasprotniki moji od mene? Morda predolgo živim nekaterim mej njimi, ki imajo morebiti že pripravljenega moje škofije dediča, veščega jezika madjarskega? Djakovo na sv. Matevža dan, anno Domini 1888, v XXXIX. mojega svetega pastirovanja. Josi p Juraj 1. r. Iz deželnih zborov. Deželni z"bor IcretnjelEi. (VIII. seja dne 1. oktobra 1 888.) (Dalje.) Deželni predsednik baron Winkler pravi, da se kot zastopnik c. kr. vlade ne spušča v razpravo nasvetovane resolucije, vender pa se mu zdi, potrebno, označiti stališče vladno o stavljeni resoluciji finančnega odseka. Resolucija hoče veljati za n"ko očitanje c. kr. deželnemu šolskemu svetu, kakor da bi isti ne stal na postavnem stališči, da takorekoč ruši postave, ker je ukazal uvesti obli-gaten pouk nemškega jezika v ljudske slovenske trirazredne in večrazredne šole na Kranjskem, da torej ne stoji na postavnem stališči. Temu je opomniti, da sedanji c. kr. deželni šolski svet ni izdal naporninanega ukaza, torej je vse očitanje neopravičeno. Kaj pa obsega dotični toliko napominani ukaz druzega, ne<>;o da se prične s poukom v nemškem jeziku v tretjem razredu ljudske šole. To pa ni čisto nič novega. Deželni šolski svet držal se je stališča, da kakor hitro se je naučila šolska mladina v njenem maternem slovenskem jeziku dobro brati in pisati, tedaj Se le je godna, da se poučuje i v nemškem jeziku. Pri vsem tem pa se je vender stavil še razloček, ali naj se učenec nauči nemškega jezika v toliko, da bode mogel napraviti izpit za srednje šole, ali bi naj ga nauči le v toliko, kolikor mu prija za praktično Življenje. Tako učenje nemškega jezika se je I. 1870. določilo celo na jednorazrednicah slovenskih dočim se pouk v nemškem jeziku sedaj določuje šele v tretjem razredu. In c. kr. deželni šolski svet ni nikakor izjavil, da bi se kdo zamogel siliti k nemškemu pouku. Vsekako zanimivo pa je, ako se obvesti, kateri gospodje udje c kr. deželnega šolskega sveta so bili v prej naglašeni seji istega navzočni, kateri niso pritrievali dotičnemu nasvetu v seji 8 oktobra 1870 1. c. kr. deželnega sveta. Bili so to dr. Bleivveis, mož, katerega vender vsi poznamo, tedanji stolni prost dr. Pogač ar in poznejši škof Ljubljanski in še zdaj živeči prost dr. J are. To so bili gotovo možje občnega zaupanja in vedeli so, za kaj glasujejo, kar so dobro poznali potrebe deželnega ljudskega šolstva in vender glasovali za nemški pouk že na jednorazredmh slovenskih ljudskih šolah na Kranjskem. Pozneje te je uvel nemški pouk le zgolj na tro- in čveterorazrednicah in pri tem določilu, da je obligaten premet, je ostalo in ničesar se ni o tem spremenilo in tudi u'kakih pritožen od šolskih občin o tej zadevi ni bilo. Z nasvetovano resolucijo pa se sega v pravice c. kr. deželnega šolskega sveta, kateri ima po § 6. državne šolske postave jedini pravico, določevati, v katerem jeziku se ima vršiti poučevanje, kakor tudi o drugega dtželne^a jezika poučevanji. Ako se bode še kdo, kaka občina, proti sedanjemu običaju oglasila, — doslej se to še ni zgodilo — potem bode že c. kr. deželni šolski svet o tem razpravljal in odločil, a sedaj naj bi veljalo pravilo, kjer ni tožnika ni sodnika, kjer ni bolnika, tudi ni treba zdravnika. Osemnajst let ni slovensko ljudstvo ugovarjalo proti sedanjim nared-bam c. kr, deželnega šolskega sveta, naj se vsa zadeva torej pusti v starem tiru, ako pa bode treba po došlih pritožbah odločevati, storil bode to vestno c. kr. deželni dolski svet, njemu naj se tudi vsi ugovori v rešitev prepuste. Ako se uvaža vse na-pominano, je resolucija, naavetovana po finančnem odseku, popolnem odveč. Poslanec ekscelenca baron Schvvegel govoril je jako obširno in segal nazaj tudi na razpravo o normalnošol8kem proračunu. Dasi priznava, da je poročevalec finančnega odseka lojalno pri-poznal potrebo znanja nemškega jezika za nekattfre stroke državljanov kranjskih, vender si upa s prvim govornikom vitez GutmanBthalom naglašati in ž njim trditi, da se v deželi kranjski nemški jezik v šolah nazaj poriva in da je to faktum. Godi se to tudi poleg ljudskih šol v strokovnih šolah in Če se je ta trditev glede šole na Grmu hotela razveljaviti, nikakor ni to istinito. Nemški jezik je vsekako potreben m učence strokovnih šol , ako hote imeti kako prihodnjost, ako hote dohiti službe izven dežele. Tudi v šoli na Grmu ni hotel vodja ničesar vedeti o nemškem jeziku, a skrajna sila prisilila ga je vender, vsprejeti v učni črtež te šole i poučevanje v nemškem jeziku. Istina je, da Re je on izjavil v razgovoru za strokovne šole proti poučevanju nemškega jezika kot tacega, kot učnim predmetom, kajti on nikakor ne mara in ni nikdar bil naudušen za to, naj hi bile strokovne šole jezikovne šole, a on želi, naj bi se na novo ustanovljenih strokovnih šolah isto tako poučevalo v slov. kakor v nemškem jeziku Minister Gautscb je pač slabo pogodil, ko je določil le slov. učni jezik na strokovnih šolali, govorniku se želi, da je tem zavodom po- drezal glavno žilo njihovega obstanka. A vsekako se pomislih ekscelence barona Schwegla nemštvo v v Kranjski zatira! On nikakor ne želi, pravi baron Sehwegelj, da naj bi se v ljudski šoli poučevalo drugače, kakor to zahteva poslanec prof. Suklje. Tudi on hoče, naj bi se pouk izvrševal na narav-stveni verski podlagi in vsa taka vzgoja nema z jezikovnim vprašanjem ničesar opraviti. A vsekako naj bi ostalo pri dosedanjem nemškem pouku, ker toliko let pritožeb ni bilo. Nasvetovana resolucija ni niti praktična, niti nujna. V korist države pa je, da se kolikor mogoče drugi deželni jezik v Kranjski, in to je ne m š k i d rža v ni jezik, hrani in pospešuje. Že poslanec prof. Š u kij e je naglašal, da je nemškega jezika znanje širšim krogom absolutno potrebno in odločno mora priznavati, da je to lojalno priznaval odločni slovenski poslanec profesor Šuklje. Nikdo neče mej poslanci |omejiti učenja nemškega jezika, mej poslanci deželnega zbora kranjskega, to pravi baron Schwegel, da opetovano še jedenkrat naglašuje. Gorkim srcem želi, da bi vender jedenkrat nehal jezikovni razpor, kateri vse socijalno življenje ostruplja in ga stori nesposobnega, storiti kaj ua korist države. Zatorej misli govornik, kar podrobno še izvaja, naj bi se po finančnem odseku nasvetovana resolucija vrnila istemu odseku nazaj, kajti jezikovno vprašanje rešilo bode se v kratkem času pred me-rodajnejšim forumom, kakor je dež. zbor kranjski, namreč v državnem zboru, ko se reši Scharschmiedov jezikovni predlog. (Konec prih.) IDeiželJli z"bor g-orlžlcl. (VIL in zadnja seja dne 2 6. sept. ob 5. uri po po 1 ud ne.) Ko se potrdi zapisnik poprejšnje seje, naznani predsednik, da je Nj. Velečastvo presv. cesar vsied najvišjega sklepa 17. t. m. premilostno blagovolil naročiti gospodu ministru notranjih zadev, naj sporoči deželnemu zboru cesarsko zahvalo za udanost izraženo Mu pri seji due 10. t. m. prilikom štiride-setletuice Njegovega vladarstva. Vsi poslanci stoje poslušajo to poročilo. Na to se prestopi na dnevni red. I. Poročila deželnega odbora. Poročevalec dr. Verzegnassi. Potrdi se načrt postave, s katero se spreminja § 5. deželne postave 29. novembra 1863 zastran opravljanja stroškov pri gradnji in vzdrževanji katoliških cerkva in duhovnijskih poslopij. Po tej noveli bodo imeli cerkveni prebendarji le takrat doprinašati v založbo stroškov za duhovnijska poslopja, kedar bo imela njihovaprebenda nad 600 gld. fasijonovanega dohodka oziroma kongrue. Poročevalec dr. Jos. vitez Tonkli. Goriška mestna občina se pooblasti, da porabi od tistih 250.000 gld., ki so še ostali od posojila 550.000 gl. dovoljenega z deželnozborskim sklepom 16. decemb. 1885, znesek 220.000 gld. za naslednje namene: a) za zgradbo novega šolskega poslopja pod Kapelo 8000 gld. kot dodatek znesku 20.000 gl., ki ga je v ta namen podaril vitez Furaagalli; b) za zgradbo shranišča v topničarski vojašnici 4500 gold.; c) v poravnavo dokladnih del pri omenjeni novi vojašnici 15.000 gld.; d) grofu Alfredu Coroniniju 30.000 gld. odškodnine za porabo Kronberških studencev, da se dopolni mestni vodovod. e) za izmočirenje novega pokopališča po Hoevve-lovem projektu 9500 gld.; f) za preložbo zelenjaduega pokritega trga na zemljišče, katero je mesto kupilo od vojaškega erarja, 50.000 gld.; g) za preuravnavo Kronberškega vodovoda s porabo večih cevij, ki se razpeljejo po vsem mestu, 56.000 gld.; h) za podroben načrt novega vodovoda 10.0U0 gl.; i) za zgradbo kapele na novem pokopališči 10.000 gld.; k) za stroške, ki jih prizadene izdaja novega po sojila 3500 gld. in vse to na podlagi načrtov in obrisov potrjenih po občinskem starešinstvu in s pogojem, da se sklene posojilo z obrestmi ne presegajo čirai 4% in da se izdajo obligacije glaseče se na donesca, ki se imajo v 50 letih izplačati, ali pa da se posojilo najme pr kaki banki proti vrnitvi v 50 letih in po vsakem načinu pod boljšimi pogoji, kakeršni so bili oni za posojilo leta 1886. Zraven tega bo moral raestn zastop, predno potegne kak rok posojila, za posa mezna zgorej navedena dela, ki se bodo imela zvr-šiti na podlagi potrjenih podrobnih načrtov, zadobiti dovoljenje deželnega odbora. Poročevalec dr. Verzegnassi. Zbor dovoli, da se ima cestnemu odboru Korminskemu povrniti 103 lir 15 cent., ki jih je predplačno založil za popravo mej narodnega mosta čez Idrijo na državni meji pri Bračanu. (Konec prih.) Finančnega in pravnega odseka poročilo o novem mestnem posojilu. (Poročevalec dr. Tavčar.) (Dalje. b) Financijelne potrebščine. V pričetku tega sporočila trdilo se je, da se pri rednih potrebščinah mestne občine za leto 1887 kaže prebitka 9773 gld. Drugače pa je z izrednimi potrebščinami. Mej te potrebčine za leto 1888 seje uvrstilo: Za zidanje nove šole..... 30.000 gld. za popravljanje v magistr. registraturi 1.000 „ za kanalizovanje od nove vojašnice do Ljubljanice ....... 18.000 „ za razširjanje strelišnih ulic . . . 1.000 „ za javna stranišča...... 2.000 „ za Kamniško železnico..... 3 000 „ za olepšanje mesta..... 5.000 „ skupaj . j. 60. u 00 m 9.773 Ta potrebščina pokrila se bode deloma s prebitkom iz leta 1887 . . Ostane tedaj nepokritih . . — 50.227 gld. Ta znesek ima se tukaj toliko bolj v račun vzeti, ker se za 1. 1888 neso pobirale občinske doklade, tako da ostane ta deficit vsekako mej tistimi izvanrednimi potrebščinami, koje imajo pokriti izvanredni dohodki. Prišteti pa se imajo še sledeči daljši in gotovi izdatki : 1. Zadnji obrok za vojašnico . . . 136.521 2. 10 % jamščine od 454.070 gld. (pri vojašnici), koja se bo morala v 2 do 3 letih brez dvojbo izplačati . -....... 45.407 „ 3. zadnji obrok za novo šolo . . 60.000 „ 4. za napravo novega „Fran Josipo- vega" mosta....... 60.000 „ 5. za napravo novih tlakov vsaj . 30.000 „ Že ti izdatki sami znašajo . 382.155 gld. tako, da bi od zgoraj omenjene aktivne mase 492 isoč 389 gld. 50 kr. preostalo Še nekaj čez 100 tisoč goldinarjev. Pri ravno kar navedenem računu se pa ni oziralo še na mnogo drugib izdatkov, koje bo morala občina v kratkem pokriti, in kojim se na uikak način ubraniti ne bo mogla. Tu sem spada pred vsem poprava mestnega, polu podrtega kopališča, tu sem spada subvencija za novo gledišče (vsaj 15.000 gld.), tu sem spada tudi tisti znesek, s kojim bo moralo mesto na vsak način priskočiti deželi na pomoč, če naj bi se prestavila z mesta, njega razvoj tako zelo opovirajoča deželna bolnica. V ta namen moralo se bo nekaj tisočakov žrtvovati, in slep bi moral biti za interese našega mesta, kdor bi skopušno tiščal roko na mestno blagajuico pri tako eminentno važni zadevi, kakor bi bilo za naše mesto odstranjenje deželne bolnice. Tu se mora dalje omenjati tistih predpriprav, s katerimi se bode dognalo jednako kakor pri vodo vodu, kako naj bi se najboljše uredila naša zasta rana in umazana kanalizacija, ki že stoletje kakor rak na zdravem telesu gloda na zdravstvenih raz merah našega mesta. Že te predpriprave same stale bodo lepo svoto, kar je samo ob sebi umevno. In ker visoka vlada meBtno občino z veliko eneržijo sili, da prične z urejenjem kanalizacije, morale se bodo predpriprave prej kot mogoče pričeti; s pred pripravami pa se bodo takoj odprli studenci stalnih letnih izdatkov, koje bo moralo mesto pokriti, naj jemlje denar, kjer hoče. Konečno ne sme se pozabiti tudi na to, da bode prouzročeval vodovod v prvih treh ali štirih letih deficita vsaj 60.000 gld., ker je neizogibno da taka stavba v prvih časih svojega obstanka ne more biti drugača, nego pasivna Najzadnje omenjam še, da so razmere naše policije klaverne, in to v prvi vrsti zategudel, ko je premaloštevilno policijsko oBobje, koje se bo ino ralo vsaj za 12 osob, ali še za več v kratkem pomnožiti. Tudi s to reorganizacijo pomnožili se bodo izdatki mestne občine. Mi živimo v časih, ko se povsod kaže strast napredovati. Moderni časi imajo tudi svoje mederne zahteve, in vsako leto prinese novih stroškov, novih zahtev do mestne blagajne. V prvi vrsti nas obklada novodobna šola, tako, da se je z matematično gotovostjo prerokovati da, da naša mestna občina z novim šolskim poslopjem, koje ravno kar graditi da, še nikakor ni dokončala drazih stavb te vrste. Dokazovati torej ni treba, da bo občina v malih letih brez velike težave potrosila s potrebnimi izdatki tistega pol milijona, ki se za silo še sedaj iz njenih kas pograbiti da, iu sicer potrosila tako, da na vodovod niti krajcar odpadel ne bode na vodovod, za kojega se bode moralo izlačati v teku prihodnjega leta 500.000 gld. Za vodovod sam potrebujemo neobhodno posojila, kar je najbolj razvidno iz tega, da bi sicer mestna občina koncem leta 1889. tičala v deficitu, ki bi štel na stotisoče gld. Nikakor se pri tem ne sme zavračati na že obstoječi fond 492.389*50 gld., ki se mora na vsak način že mej letom 1889 popolnoma raztopiti. To postane lasno, če premislimo, da se bode moralo v tem letu zplačati za vojašnico in novo šolo še vsaj 240.000 goldinarjev. Prištejete k temu še stroške vodovoda, recimo milostno, s 500 000 gld , potem izkaže se deficit vsaj 250.000 gld., v katerem bi tičala naša občina koncem leta 1889, ali vsaj pričetkom L 1890, če se jej ne posreči mej letom 1889. dobiti si primernega posojila. Brez tega posojila morala se bode vodovodna stavba sredi dela ustaviti, moralo bo ponehati sploh vsako mestno podvzetje in ustaviti se vsi koraki, s katerimi se je podalo mesto zadnjih deset let na stezo vidnega napredka. Dokazano je torej, da bi v takem položaji vsaka občina, in naj je še tako uzorno administrovana, iskala posojila. Tudi pravni in finančni odsek bila sta soglasno mnenja, da se mora takoj iskati novo posojilo v primernem znesku, in da temu posojilu ne od idemo, naj se mestni dohodki vsled doklad v prvih prihodnjih letih še tako izredno pomnože! (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. oktobia. V rcNkem deželnem zboru interpeloval je poslanec Tilšer namestnika, zakaj vlada še ni osnovala kulturnotehniškega oddelka na tehniki. Tak oddelek bi bil potreben, ker v Avstriji manjka kulturnih tehnikov. Da poslednjega časa ni bilo nobenega zavoda za izobraženje kulturnih tehnikov v Avstriji. Kdor se je hotel izobraziti v tej stroki, moral je v inozemske šole, kakor na politehniko v Monakovem, kjer je že dlje časa tak oddelek. Zadnja leta se je res osnoval kulturnotehniški oddelek na veliki kmetijski šol na Dunaji, pa ne zadostuje vsem potrebam, zlasti za slovanske pokrajine, ker je pouk le nemški. Pomisliti treba, da na čeških realkah nemščina ni obligaten predmet, da torej mnogi abiturijentje ne znajo dovolj nemščine, da bi mogli z uspehom poslušati nemška predavanja. — »Politik" oporeka, da bi se veleposestniki mislili ločiti od češke stranke. To so le želje levičarjev. „Narodni Listyu, ki tudi pišejo o tem, pa mislijo, da bi nova stranka veleposestnikov ne mogla bolj zatirati čeških teženj nego jih sedaj veleposestniki s svojim uplivom. DoleujeavstrijNlti deželni zbor je vsprejel resolucijo, da se vlada naprosi, da pospeši uvedenje kofesijonalne šole. O tej resoluciji bila se je unela huda debata. Liberalni poslanec Edlbacher je ugovarjal, da bi prebivalstvo res želelo konlesijonalno Šolo. Za sedanjo šolo res ne mara, ker je predraga. Će se pa olajšajo šolska bremena, kar se lahko zgodi, ne da bi se uvela verska šola, bodo pa vsi zadovoljni. KonBervatisci seveda neso za tako olajšanje bremen, ker bi se potem kmetje za versko več ne zanimivali. Od konservativne strani so se pa naštevale vse mogoče napake nove šole, katerih pa ne bomo naštevali, ker smo jih že neštevilnokrat slišali in čitali. Noliiog-ra&ki deželni zbor se je posvetoval, da bi se omejile svobodne ženitve. Poslanec Neu-mayer je dobro zagovarjal predlog, da bi se ne dovoljevalo nemaničem ženiti se. Poročevalec dvorni svetnik Jurij Lienbaher je pa pripoiočal, da naj se vsa stvar izroči deželnemu odboru, ki naj pozve natančno mnenje vlade in v prihodnjem zasedanji stavi svoje nasvete, kar je tudi obveljalo. \ nanje -države. Ruskega kavasa. katerega je bilo zaprlo bol-garNko oblastvo v Varni, izročili so nemškemu konzulu, da ga obsodi. — Vlada je dovolila Ma-dzarovu, ki je pred zjedinjenjem obeh Bolgari] bil vzhodnorumelijski finančni ravnatelj, da se sme povrniti v Bolgarijo. Ob Plovdivskem prevratu bil je bežal v Carigrad, kjer je mnogo občeval z ruBkimi pristaši, zlasti s Cankovom, in mu je zaradi tega bil zabranjen povrat v domovino. — Bolgarska vlada in baron Hirsch sta se nekda sporazumela zastran obrata ua železnici Vakarel-Sarambej. Bolgarija plača baronu Hirscbu vsako leto 80 000 frankov. S tem bi se bila bolgarska vlada izvlekla iz jako ve like zadrege. Ne ve se pa, bode li železnica dona-šala toliko čistega dobička na leto, da ne bode treba zanjo vsako leto dokladati. Odposlanci raznih kavkaskih občin prinesli so ruskemu carju kruha in soli ter mu podarili dragocenega domaČega orožja, oblek in žlahtnih konj. — Perzijski šah odposlal je odposlanca pozdravit carja. Nekateri listi so že pisali, da šah ne bode odposlal svojega zastopnika, ker v Teheranu Bedaj angleški upliv premaguje ruskega. Kakor se pa vidi, bile so to same brumne želje. Nekaterim francoskim listom ne ugaja dekret glede tujcev. Mislijo, da ni umesten, ker bode drugo leto razstava Zagotavljajo pa, da se bode s tujci, ki pridejo na razstavo, jako uljudno postopalo. Da s tem dekretom zlasti oportunisti neso zadovoljni, se ne čudimo, kajti mislijo že, da je ujih dolžnost, grajati vse, kar ukrene sedanja vlada. Kitaj misli posredovati mej Anglijo in Tibetom in je že odposlal svojega zastopnika, da se bode z generalom Grahamom pogajal za mir. V tem pa Angleži dalje prodirajo. Zaseli bo že Tumlong, stolico sikimsko. Sikimski raja in brat njegov sta se že pokorila Angležem. Če je verjeti poročilom, imajo Angleži več sreče v Tibetu, nego so jo imeli v Birmi. Dopisu 1% Oradca 3. oktobra. [Iz v. d op. ] Na dopis z dne 19. p. m., v kojem Vam je vaš dopisnik o nesramnosti „buršev" poročal, izjavile so dotične priče, da je tukajšnja mestna delegovana sodri i j a tožbo pač v s p r e j e 1 a, ter je bil i dotičnik na 10 gld. globe obsojen; sodnik je pa vender pri vsprejetji tožbe omenil: „da take stvari velikošolci obično mej aaboj poravnajo". Resnici na ljubo primoran je Vaš dopisnik omenjeni dopis v toliko popraviti. Sicer pa' je trditev, da se Slovenci, govoreč svoj jezik inzultujejo, navzlic temu vender resnična Celo ravnatelj kmetijske šole v Grottendorfu z vso strogostjo gleda na to, de se v zavodu ne govori slovenski. Mej mnogimi Slovenci, koji to šolo obiskujejo, sta dva, koja ne znata niti besedice nemškega — a slovenskega vender ne smeta govoriti Ravnatelj se je baje izrazil, da odločno ne trpi slo venske govorice. Žalostno, da se v deželnem zavodu ne sme govoriti drugega deželnega jezika. Tu bi bilo pač umestno, da naši poslanci na pravem mestu vprašajo, kako se to ujema iz zakonom. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Tretja letošnja predstava „ Dramatičnega društva" bode v nedeljo dne 7. oktobra t. 1. Igral se bode „Revizor", komedija v petih dejanjih. Ruski spisal Nikolaj Va-siljevič Gogol, preložil Ivan Vesel. Prvikrat predstavljal se je „Revizor" pred 2 letoma v deželnem gledališči in uspeh, katerega si je ondaj pridobil, je pač prijateljem slov. dramatike dobro še v spominu. Odbor Begel je zopet po tej igri, da ustreže mno-gostranskim željam našega občinstva. — Toda spraviti igro na oder, ki zahteva toliko osobja in priprav, bi bilo pač škoda za pešico obiskovalcev „Sve-tinove hčere*. Koncem igre bode „nemi prizor", katerega izverše vse igralne moči omenjene komedije. Ulogo »Revizorja" prevzel je g. Borštnik. Sedeži se dobivajo v nedeljo od 10. do 12. ure do-poludne (čitalnica I. nadstropje) in zvečer pri kasi. — (Iz odbora „Sokolovoga".) Odbor „Sokola" sklenil je v včerajšnej svojej seji: 1. Da bode odslej vsako leto priredil javno tekmovalno telovadbo ter povabil k njej vsa slovenska Sokolska društva. Za častna darila in druge predpriprave odločila se je za vsako leto svota 100 gld. 2. Da se zimski zabavni večeri — katerih bode vsak mesec po jeden — prično ta mesec. Prvi zabavni večer bode due 20. t. m. v gostilnici „pri Zvezdi". Rediteljema bila sta izbrana odbornika Medved in Mejač. 3. Da se izredni občni zbor, ki ima sklepati o premembi pravil in o nekateiih imenitnih predlogih , ki v slavnostnem občnem zboru zaradi nedostatka časa neso mogli priti na vrsto, v dan 18. novembra t. 1. 4. Da se bodo nečlani društveni s prihodnjim torkom dne 9. t. m. jeli poučevati v telovadbi v treh skupinah. Odbor „Sokola" nadeja se, da se bode vsled teh sklepov oživilo društvo, katero je o slavnostuih dneh pokazalo toliko živ-ljenske moči. — (S Koroškega) objavljajo se dan na dan z raznimi sredstvi in ne baš plemenitim spletkami skovani nemčurski protesti proti narodni ravnopravnosti in celo naš ljubi Dežman dvignil je sulico svojo za koroške Nemce. Kdor razmer ne pozna, bi po tacih izjavah utegnil napačno soditi ob odnoŠajih v Korotanu. Dejanski je ondu vse drugače, to nam priča zloglasna „Deutsche Allge-meine Zeitung" sama. Daai je rečeni list vedno trdil, da je vsakemu Korošcu tako potreben, kakor večno izveličanje, da je vsa dežela za njim, zgodilo se je vender, da ga na vsem Koroškem nihče več tiskati neče. Tudi tiskarna v Ljubnem (na Gorenjem Štajerskem), kjer si je iskal pribežališča, mu je hitro odpovedala ljubezen. Sedaj zatekel se je v Bruck a. M., kjer bode baje danes začel izhajati. A tudi to ni posebno verjetno, kajti prvi ondu tiskani izvod nema druzega v sebi, nego vabilo na naroČbo. „Kolofonija" nedostaje gospodi in to je uzrok, da ga ni na vsem Koroškem, niti v Mariboru in Gradci tiskarja, ki bi hotel tiskati huj-skajori ta list. Taka je temna stran nemške glorije na Koroškem. — (Klub slovenskih biciklistov v Kranji) priredi v sporazumljenji z mestno občino povodom praznovanja 401etnice cesarjeve dirko, ki se bode dne 7. oktobra t. 1. ob 3. uri popoludne na progi BPrevole-Kranju, daljava 2000 metrov, vršila. Častni predsednik g. Karol Savn i k, župan ; ciljomerci: g. notar| Viktor G1 o bočni k, g. Ferdinand Saj o vic, g. doktor Vinko Gregorič; Časo-raerca: g. J. GI o b o č n i k in g. Karol F1 o r i j a n. — Razen lepih dobitkov mestne občine Kranjske, „Ćitalnice", „Slovenskoga bralnega društva" kakor tudi kluba slovenskih biciklistov „Kranj", zaslužita prelepa dobitka Kranjskih dam posebno zahvalo. — Dirke se bodo udeležili biciklisti iz Ljubljane in iz Kranja. — (Naznanilo tovarišem in prijateljem ranjcega učitelja Martina Kreka v Smledniku ) V četrtek dne 11. t. m. odkril se bode v Smeledniku spomenik umrlemu učitelju Martinu Kreku. Postavili so ga mu tovariši in prijatelji, kateri se vabijo s tem naznanilom, da se udeleže omenjeni dan ob 9. uri dopoludne sv maše po ranjcem, kakor tudi odkritja spomenika na grobu. — (Domačega 17. peš polka 4. bata lijon) pride dne 14. t. m. iz Trebinja v Ljub Ijano in bode nastanjen v sv. Petra vojašnici. — (Občina Dol) naročila je pri gospej M. Drenikovi s zlatom vezan trak „V spomin 40 let vladanja presvetlega cesarja Fran Josip I.", kjer je trak tudi danes in jutri razložen. — (Vreme.) Dež še ni odjenjal. Vsled tega so vode močno narastle in bati se je povodenj. S Koroškega se javlja, da je Drava do včeraj za 2.6, Žila za 2 metra narastla. V Mariboru bil je predpreteklo noč hud vihar, ki je veliko Škode napravil, v Dravski dolini pa se je oblak utrgal. — (11 u s t rovan Narodni Koledar za leto 188 9.) bode skoro dotiskan. Vsebina: Po-polen kalendari]", koledar, kateremu bo pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Štiridesetletnica vladanja cesarja Frana Josipa I. Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. Na sveti večer. Smešnice. — Naznanila. — »Narodni Koledar" obsezal bode nad 8 pol. — Gotovo ustrežemo 8 tem našim častitim bralcem. Nadejati pa se je, da bode podjetje podpirano in založniku možno, delo popolniti tako, da „Narodni Koledar" ne bode presegan po nemških koledarjih, kateri poplave* sedaj vso Slovenijo. — Svoji k svojim! — „Narodni Koledar" naroča se v Narodni Tiskarni, Gospodske ulice št. 12, ali pa v Katoliški bukvami v Ljubljani. Cena 40 kr., s pošto 45 kr. — (Visoka starost.) Dne 2. t. m. pra znovala je na Krtini kmetica Hiršmau na duhu in telesu še popolnoma čila svoj stoletni god. — (Trgatev v Istri), ki je pričela koncem septembra, obnesla se je jako dobro, mnogo let že ni bilo jednake. Kleti so vse polne, v Poreči primanjkuje kletij in posod. Vižujau, Osero, Koper, Izola, Piran, in sosedne vasi imajo veliko vina in priljubljena istrska črnina je letos posebno izvrstna. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je pretekli mesec 1484 strank 404.6G4 gld., 1775 strankam pa se je 487.879 gld. 72 kr. izplačalo. V preteklem Četrtletji dovolilo se je na 65 prošenj 73.054 gld. posojil. — (Posojilnica v Mariboru) je imela meseca septembra 76.640 gld. 60 kr. dohodkov, 69.427 gld. 71 kr. izdatkov, torej 146.068 gold. 31 kr prometa. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 5. oktobra. Cesar imenoval pruskega princa, Henrika, korvetskim kapitanom, Herbertu Bismarcku podelil je velik križ Leo-poldovega reda, generalnemu lajtnantu Hahnke-ju velik križ železne krone. Kralj saksonski zjutraj dospel. Na kolodvoru vsprejel ga cesar, pozdravil najsrčneje in odpeljal v Schonbrunn, kamor je dospel tudi bavarski princ Leopold. Cesar Viljem peljal se je zjutraj s cesarjevičem v zverinjak v Lainzu na več ur trajajoč lov, potem v Schonbriinn, od koder pojde popoludne na lov na jelene. Telovadni pouk za začetnike bode se letos pričel v torek dne 9. t. m. Oni, ki se ga žele udeležiti, oglasijo naj se osobno v telovadnici c k r. velike realke dne 9. t. m. mej 7. in 8. uro zvečer ali pa pismeno pri odboru. Telovadbe mogo se udeležiti tudi nečlani društveni in se bodo zanje — po številu udeležencev — ustanovile posebne skupine. Za člane društvene, ki se na novo oglasijo, bode se isto tako ustanovila posebna telovadna skupina. — Brate „Sokole" opozarjamo že sedaj, da bode prihodnje leto v Ljubljani javna tekmovalna telovadba vseh slovenskih sokolskih društev in da je zato želeti, da se pouka v telovadbi udeležujejo mnogoštevilno. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1888. Odbor „Sokola". JJDBUUSKI ZVON" »toj i (331—229) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. aSLfl rJT it j o i : 4. oktobra: Pri Slona: Kumerer, Fleiscbman z Dunaja. —Gra-čič iz Dobrovuika. — GrOger iz JSternberga. — Paulitza iz Celovca. — JenterŠ iz, Trsta. — (lurlitt iz Gradca. — Hithnol iz Zagreba. Pri Malitil : Motejlek iz Tirna va — Treumau iz Bamberga. — Scbmidt z Dunaja. — Ilofuian iz Trsta. — MUller iz Heilbrona. Pri Južnem k ni o <■.%<> m : VVeinberger z Dunaja. — Edock iz Ja^cnidorfa'.' Meteorologijo poročilo. Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 4. okt. 7. zjutraj 2. jiopol. 'J. zvečer 730'5 mra. 7JJ0 8 mm. 729 5 m,n. 15 4n C 14 »i" 0 13 i;uc Sl. 8 v z. sl. svz. sl. j z. obl. obl. dež. 60 GCmni. dežja. Srodnja temperatura 14-5", za 1-4° nad normaloiu. daneB 81*85 82-25 110-15 97-50 877-— 308-60 122 — ID-uu^LSLJsIlsra, "borza. dne 5 oktobra t. 1. (Izvirno telografično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 8150 — gld. Srebrna renta.....„ 82*30 — „ Zlata venta.......110-20 — „ 5°/,, marčna renta .... ,, 97-65 — „ Akcije narodne banke. . . „ 878-— — - Kreditne akcije....., 81060 — „ London........„ 191*66 — „ Srebro........n —'— — » Napol......... „ 9-58«/, C. kr. cekini.....* 5-73 Nemfike marke.....„ 59-321/, 4J/, državne srečke iz 1. 18f>4 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4%......100 Qgerska papirna renta fin/0 . ... 5l/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč". avstr. 4l/,°/0 zlati zast- list* • Prior, oblig, Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke ...... 100 gld. Rudolfove srečke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, Trammway-drust. velj. 170 gld. a v. Trgovski učenec, 12—14 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožon, VNprejine hc Inko) pri -A-loja-iji l?oj>;u<-?iiil<-u. v Corhniol na .NotrunJMkcni. (649—2) — a 9-61«/, — n 5-75 — gld. 59*39 Vi 132 75 kr. 171 100 20 „ 90 » 85 „ 105 |) 50 „ 119 II 75 „ 122 1) n 99 1* 60 1] 182 t) 75 „ 17 || i» 113 ,, M 225 It 25 „ SUBSKRIPCIJA u ti eve srbske državne srečke iz L (641—3) izdane na podlagi zakona dne - 20. aprila mm* 1888 z namenom, da se dobi denar za odkup tobačnega monopola in njega obrat, zavarovano ii u tobačni monopol. PROSPEKT. Z zakonom z dne 20. aprila (2. maju) 1888 je skupščina pooblastila srbBko vlado, da najame javno posojilo, dobavo potrebnih sredstev za odkup tobačnega monopola in njega obrat in so zavaruje to posojilo na tobačni monopol. — Izvrševaje ta zakbn, izdala je kraljeva srbska vlada premijsko posojilo v nominalnej vrednosti deset milijonov dinarjev (frankov) v zlatu, razdeljeno v milijon premijskih obligacij po 10 dinarjev (frankov) v zlatu, v 10.000 serijah po 100 Številk. — Po pridejanem žrebalnem in poplačevalnem načrta bode vsako leto trikrat žrebanje za dobitke, lik atu pa tri žrebanja m poplačevanje. — Pri žrebanji dobitkov izžrebali ae bodo glavni dobitki po 300.000, 250 000, 200.000 150.000, 100.000, 75.000 dinarjev (frankov) v zlatu itd. ter mnogobrojno stranskih dobitkov. — Po poplačevalnih žrebanjih poplačali se bodo v 65 letih vse titres, in sicer v znesku' znašajocem najmanj lS'/t dinarjev (frankov) v zlatu in polagoma rastočem do 40 dinarjev (frankov) v zlatu. — V ,:ika srećka ima premijski knpon. Pri na amortizaciji izžrebanih srečkah z najmanjšim zneskom 12'/t—40 dinarjev (frankov) v zlatu vrne se premijski kupon poplačane srečke in lasttiik njegov igra še pri daljšem žrebanji dobitkov. _ Na drugi Btrani se pri žrebanji dobitkov odkupijo le premijski kuponi dotičnih srečk: srečka pa ostane še nadalje tako dolgo lastnina onoga, ki jo ima, da se Izžreba na amortizacijo in posebej poplača z najmanjšim zneskom cd 12*'j—40 dinarjev frankov) v zlatu. — Prvo žrebanje bode dne 2. jartavarja 1889 st. st. — Da zagotovi svojo plačevalno dolžnost glede vseb po načrtih zapalili premijskih in poplačevalnih dolznoBtij, je kraljeva srbska vlada v zinislu in po določbah gori omenjenega zakona z dne 20. aprila (2 maja) 1888 zastavila dohodke iz tobačnega monopola in zaukazala dne 25. junija (7. julija) 1888 ustanovljenoj blagajni za tobačno posojilo, da odpošlje potrebne zneske naravnost izplačevalnici. _ Premije se bodo izplačevale in poplačevale srečke v Iluleiu trradu, Niši, Pirotu, Semendriji, na Dunajfc, v Budimpešti in v dnuWi krajih v inozemstvu pri zavodih, katere zaznamuje blagajna v sponuumljeriji z vlado 4 tedne po žrebanji. — Lastnik srečko ni sam lahko izbere, pri kateri izplačevalnici se mu srečka izplača. — Žrebanja se vrflč določene dneve v Belem gradu v prostorih kraljevega srbskega finančnega niinisterstva v prisotnosti odposlancev vlade in blagajne tobačnega posojila. — Izplačevanje premij in amortizacijskih zneskov e prosto vsacih pristojbin in družili davkov in se zvrši brez vsacih utrgljajev. reli grad, v septembra 1888. Kraljeva srbska vlada. Finančni minister: >I. 1 { i lcitoli m. p. »nnajiiko liitnnio drniivit predpolaga v javno aubskripcijo sledečih 1,000.006 komadov kralj. NrtiMklb državnih srečk iz leta 188»., ki se razpečavajo po gorenjem prospektu, • v petek dne »>. oktobra iH.s.s in v soboto dne 4». oktobru 1888 pod sledečimi poboji in v navadnih uradnih urah. 1. NttbškrlpcfJNka eni« je določena za AvBtro-Ogersko na kM. 6.50 (*e»t goldinarjev so kr.) avstr. velj. 2. Pri Hubskripciji so položi za vsako naročeno srečko gld. 2.59 (dva goldinarju SO kr.) avatr. vel j. v gotovini, kateri se vzamejo v račun, kadar se prevzamejo na oglasila pripadajoče srečke. 3. Subskripcija vrši se* Na I>utiajf : pri l>uuaj»kem lmučnem društvu, I., ITerrengasse 8. Nt* I>uiiajl : pri Menjalnica! deln;Aki družbi „Mer-cnr", L, Wollzeile 10. V Belem »radu: pri MrbetkeJ kreditne] banki. Nadalje: V Itrnu : pri Moravske) eskotnptnej banki. V „ pri llančnej in veletrgovskej hiSi L. Herber, Mariensuule 3. \ Budimpešti: pri Pcštuiiskej oger«kej trgovskej banki. V OHAvei: pri gospodu dan. Suppnn. V Ceruovicah: pri llukovinskem zemljisko-kreditnem zavodu. V CernoTicah: pri Filijali e. kr. priv. gališke delni- ške hipotečne banke. V <-ruUci : pri gospodu A. NeuhoUl. V I iioiiiomI n: pri gospodih PaVr & Sonvifi«. V Rokoftl: pri KoloSki kreditni banki in posojilnici. V Hrakoveui: pri Filijali c. kr. priv. guliš kr delni- ške hipotečno banke. V Krakovem: pri gospoda Albert Mendelshurg. V Levovu: pri e. kr. priv. guliški delniški hipotečni banki. V Levovu: pri gospodih Soka I & Lilien. V Ltiiel: pri Han k i za Gorenju Avstrijo in Solno- grnSko. V : pri gosipodu .1. 0. Maver. V Novem Nadu: pri gospodu Josip Kleintsek. V Oloiiiuei: pri gospodu W. 0. Ilirscli. lah v Ustji, Češki lipi, lludejevieah, Karlovih varili Litomericali, Plzuu, Toplicah, Trutuovu in Warns norfu. V Pragi: pri Češki Unionlmnki in njenih filijalah v l.i- berci tu Gahlonci. V l*rugi: pri Živnofltensku banka pro Ćechi a Morava v Prnze in njenih filijalah v Urnu, Plzuu in Itenešovu. Na llekl pri: l':iulia Fiumana. Na Reki pri: gospodu Leopoldu Windsbacli. V Kolnogrudu: pri gospodu Knrol Spiiugler. V Szegedinu: pri Szegedinnki trgovski in obrtni banki. V Tarnopolu i pri Filijali c. kr. priv. gaHške delniška* bipotečne banke. V Trldentu : pri gospodih bratih Kargruber. V Trutu: pri Filijali Anglo-Avstrijske banke. V Zagrebu: pri Hrvatske j eskoniptnej banki, menjalnicah, v večjih krajih avstro-ogerske države v uabi- V Polona: pr gospodu Teodor Edl V l':ni;i: pri Češkej eskoniptnej banki in njenih filija-Poleg tega v sprejemaj o se oglasila za subskripcijo na l>nnaji, lludlnipefttl, Pragi in Brnu v največ minirali, za to nalaač pooblaščenih, in tudi v zn..inenitejših mestih srbske kraljevine. 4. Razpečevalnica si pridržuje pravico, da sme zmanjšati kakor se jej zdi vsako subskripcijo. 5. 1'rideljeni komadi dobe se od 15. do UMtevNl 25. oktobra t. 1. pri spečevalnici, pri kate rej se je zanje oglasiti. H. Nubt*kripcijska otslasiln vršč se na nalašč za to odločenih formularih, katere dado razpečevalnice zastonj. Vsak subskribent dobi proti oddaji tega oglasila in naplačilu v točki 2 omenjenih »Id. 2.50 avstr. * elj. za vsak komad potrdilo, napravljeno od dotične razpečevalnice, pri kateri po dovrš -nej razdelitvi do 25. oktobra proti doplačilu ostalega zneska dohč suhskrihenri efektivne srečke. DUNAJ, v septembru 1888. Dunajsko banČllO drUŠtVO. Premijsko posojilo kraljeve srbske vlade za deset milijonov frankov (dinarjev) v zlatu, razdeljeno v jeden milijon premijskih obligacij po 10 frankov (dinarjev) (deset tisoč serij po sto številk), izdano na podlagi zakona z dne 'JO. aprila (2. maja) 1888. 3>T ačrt žrebanja. 2. j a n livarja. 1 / lrtHja. 1. septembra. 2. jaiiuvarja. 1. maja. 1. septembra. 2. jaiiuvarja. 1. maja 1. septembra. 1880. laiu t. 18»». 1893—95. 189»- -95. 189«— 95. 1019— 28. 1919- •28. 1919- -28. 1 200.000 1 100.000 i 100.000 1 5.000 1 5.001» 1 100.000 1 40.0(X) 1 75.000 1 100 000 1 20 000 1 75.000 i lo.ooo 1 2.' 00 1 2.000 l 1.000 1 1.000 1 1.000 1 2.000 1 1.000 i 2.000 10 B 500 5.000 5 a 500 2.500 5 a 500 2.500 1 a 500 500 1 a 500 500 1 a 500 500 2 a 500 1.000 2 a 500 1.000 2 ii 500 1,000 20 a 100 2.000 10 a 100 1.000 10 B 100 1.000 5 a 100 500 5 a 100 500 5 a 100 500 10 a 100 1.000 10 a ioo 1.000 10 a 100 l.ooo 1O0 a 50 5.( 00 10 a 50 500 10 a 50 500 20 a 50 1.000 20 a 50 1.000 20 a 60 1.000 20 a 50 l.OOO 10 a 50 500 20 a 50 1.000 ! 122 000 28 21T.O00 28 111.00 i "28 103.000 28 43.000 28 78.OO0 34 105.000 24 23.500 34 80.000 ; 180O. 180O. 1890. 1896—98. 1896- -98. 1896- •98. 102O- -3». 1929- -33. 1929- -33. 1 300.000 1 100.000 15000 1 75.000 , 1 100.000 1 r..i u io 1 5.1 H H 1 1 100.000 1 30.000 1 75.000 1 100.000 1 1 10.1)00 1 2.000 1 2.i ioi i 1 1.000 1 1.000 1 1.000 1 2.600 1 /i 500 1.000 1 2.000 10 a 500 6.000 5 a 500 2.500 5 a 500 2.50;j 1 a f00 500 1 a 600 500 1 a 50O 500 2 a 500 1.000 2 1.000 2 a 500 1.000 HO a 100 2.000 10 a 100 1.000 10 a 100 1.000 B a 100 500 5 a 100 500 5 a 100 500 15 a 100 1.500 10 ii 100 1.000 10 a 100 1.000 100 a 50 5.000 10 a 50 50 i 10 a 50 500 20 a 50 1 000 20 a 50 1 000 20 a 50 1.000 10 a 50 600 10 a 50 500 20 a 50 1.000 132 122.« n Ml 28 311.000 "28 111.000 28 103.000 28 ' 33.000 28 78.OO0 "29 105.500 ~24 18.500 80.000 i 1891. 1891. 1891. 1899—1908. 1899— 199H. 1899—1968. 19»4- -53. 1931- -53. 1931- -53. 1 100.000 1 250.D0D 1 100.000 1 75.000 1 100.000 1 15.000 1 75.000 1 1.000 1 1.000 1 1.000 1 100.000 1 25.000 1 2.000 1 2.500 1 1.000 1 2.000 , 1 a 500 500 1 a 600 500 1 a 500 500 2 a 500 1.000 1 a 250 250 2 a 500 1.000 2 a 500 1.000 1 a 500 500 2 a 500 l.OOO 5 a 100 500 5 a 100 5( M) 5 a 100 500 10 a loo 1.000 6 a 100 500 10 a 100 1.000 15 a 100 1 500 10 a 100 1.000 10 a 100 1.000 ■JO a 50 1.000 20 a 50 1.000 20 4 50 1.000 16 a 50 750 15 a 50 750 20 a 50 1 000 10 a 50 500 10 a 50 500 20 a 60 l.ooo . 28 103.000 ~28 253.000 28" 103 0011 28 1027750 22 26500 34 80.000 ~29 105.5oo 23 18.000 84 .SO. 000 i *92. IH9 IH9'». 1909—18. 1O09- -18. 1999- -18. 1 100.000 1 150 000 1 75.000 1 75.000 1 1.000 1 .000 1 1.000 1 100.000 1 20.000 1 2.OO0 1 a 600 500 1 a 5(X) BI ii i 1 a 500 500 2 a 500 1.000 1 a 250 250 a a 500 1.000 6 a 100 500 5 a 100 500 5 a 100 600 10 a ioo l.ooo 5 a 100 500 10 a ioo 1.OO0 | so a 50 1.000 20 n 60 l.ooo 20 a 50 1.000 15 a 50 750 15 a 50 750 20 a 50 1.000 i 28 103 000 28 153.000 2rt 78 ono ~28 102.750 22 21.5(10 34 80.000 -,--- --- - 3ST ačrt poplače va nja. 2. jami varja 1. maja 1. septembra 2. januvarja 1. maja 1. septembra 2. januvarja 1. maja 1. septembra Srečk a frank. Srečk .i frank, Srečk ii frank. Srečk a frank j Srečk a frank. Srečk a frank. Srečk a frankJ Srečk ;i frank j Srečk a frank. 1889- 1898 1.200 i 12.511 1.200 12.50 l 200 12.:50 1927—1928 7.000 1 18.— 7.000 • 18.- 7.000 18.— 1947 ~8.000 25.— 8.000 j 25,— 8.000 25.— 18D9- 19'8 1.500 13.— 1.500 13.— 1 500 13.— 1929—1933 7 000 19 — 7.000 ! 10.- 7.000 19.— 19-18 9000 26.— 9.000 26.— 9.000 26.— 190H- 1918 ■J.IM IM 18.60 S 000 13.50 2.00U 13.50 1934—1938 • 7.000 20.— 7 000 20.— 7.000 20.— 1049 10.000 28,— lo nun 2S — 10.000 28.— 1D19- li)2U 8.000 11.— 8 ooo 14.— 3.000 14.— 1939—1943 7.000 21.— 7.000 21.— 7.000 21.- 1950 15.000 80.— 15.000 ' 30.— 15 000 80.— 1921- 1922 4.000 15.— l o 00 15.— ■1.(1011 15 — 1911 7.000 22.— 7.000 i 22.- 7.000 22.- 1951 20.000 33.— 20 000 : 33.— 20 000 83.— 1!>2.-J- 11 2 1 5.000 16.— 5.0IHI 16.— .'..(ioo 16 — 1945 7 .....i 23.- T (H m , 23.— 7 OOO 23.- 1952 22.O00 35.— 22.000 35.— 22.000 36.— 1925- 192»! C.(M )D 17.— 6.1 IDO 17.— 6.000 Vi.— 1«M0 S OOO 24.- 8.01 m 24.— S.(II Ml 24.— 1953 25.000 37.— 25 01)0 ;i7.— 26 000 •10.— I^dojatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".