URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13	v LJUBLJANI, dne 6. aprila 1967 Cena 1 din	Leto XXIV
VSEBINA:
S8. Zakon o žičnicah.
99.	Zakon o notranjih zadevah.
AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE:
100.	Odločba o spremembah v sestavi nekaterih občinskih volilnih komisij za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije.
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ :
101.	Sklep o uskladitvi pokojnin z gibanjem življenjskih stroškov v letu 19G7
102.	Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov in o višini varstvenega dodatka.
103.	sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1966.
104.	Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo delovnih invalidov.
105.	Sklep o določitvi dela prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki pripada komunalnim skupnostim socialnega zavarovanja delavcev za stroške s poklicno rehabilitacijo in z zaposlovanjem delovnih invalidov.
106.	Sklep o finančnem načrtu sklada Invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 196J.
107.	Sklep o finančnem načrtu sklada otroškega dodatka za leto 1967.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
61. Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1967.
!>8.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 22. marca 1967 in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 28 marca 1967 sprejela
ZAKON o žičnicah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Žičnice in vlečnice (v nadaljnjem besedilu: žičnice) morajo biti zgrajene, opremljene in vzdrževane ter morajo obratovati tako, da sta zagotovljeni varnost prevoza in obratovanja žičnice ter varnost ljudi in premoženja v vplivnem območju žičnice.
Vplivno območje obsega prostor pod žičnico in določen pas na obeh straneh tega prostora.
2.	člen
Določbe tega zakona veljajo za vse žičnice, če ni izrečno določeno, da veljajo samo za javne žičnice.
Za javne žičnice se štejejo tiste žičnice, ki so pod enakimi pogoji vsakomur dostopne za prevoz ljudi in blaga.
Določbe tega zakona ne veljajo za manjše žičnice, ki jih uporabljajo imetniki ?;a svoje potrebe.
3.	člen
Investitor oziroma upravljavec žičnice ima pri graditvi, vzdrževanju in obratovanju žičnice pravico storiti na tujem zemljišču vse, kar je potrebno za zavarovanje stebrov, vrvi in drugih naprav žičnice.
Investitor oziroma upravljavec žičnice je dolžan povrniti škodo, ki jo napravi z dejanji iz prejšnjega odstavka.
4.	člen
Ce je zaradi žičnice treba zavarovati obstoječe stavbe, prometne zveze in druge naprave v vplivnem območju žičnice, gredo stroški v zvezi z zavarovanjem v breme investitorja oziroma upravljavca žičnice.
Stroški za zavarovanje stavbe, prometne zveze oziroma druge naprave, ki se zgradijo potem, ko je žičnica že zgrajena, gredo v breme investitorja tega objekta.
5.	člen
Upravljavec javne žičnice mora skrbeti za red in za varnost potnikov v objektih žičnice.
6.	člen
Investitor oziroma upravljavec javne osebne žičnice mora prepade in druga nevarna mesta v najbližji okolici žičniške postaje primerno zavarovati in ta zavarovanja vzdrževati.
Na postajah javne osebne žičnice in na njenih vozilih morajo biti potrebni opozorilni napisi glede obnašanja potnikov. Na žičniških postajah morajo biti tudi svarilni in drugi opozorilni napisi za gibanje v okolici postaje ter turistična obvestila o vremenskih in padavinskih razmerah in podobno.
Investitor oziroma upravljavec javne osebne žičnice, ki prevaža smučarje po smučarskem terenu, mora smučišča in smučarske proge na takem terenu opremiti z markacijami, s svarilnimi znaki in z drugimi opozorilnimi napisi ter te znake in napise vzdrževati. Meje tega terena določita sporazumno investitor oziroma upravljavec žičnice in krajevna turistična organizacija.
7.	člen
Upravljavec javne osebne žičnice mora brez odlašanja organizirati reševanje ljudi, ki se ponesrečijo ali obvisijo na žičnici, in ljudi, ki se ponesrečijo na smučarskem terenu iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ter jim dati prvo pomoč. Ce misli, da jih ne bo mogel rešiti sam, mora brez odlašanja obvestiti najbližjo postajo milice in gorsko reševalno postajo.
Upravljavec javne osebne žičnice mora brez odlašanja obvestiti najbližjo postajo milice in gorsko reševalno postajo tudi o vsaki drugi nesreči ali dogodku, kakor hitro izve, da je treba reševati ljudi. Upravljavec žičnice mora določiti svoje delavce, ki so neposredno odgovorni za to obveščanje.
Upravljavec javne osebne žičnice mora imeti na žičniški postaji opremo za reševanje ljudi, sredstva za prvo pomoč ter prostor za reševalce in ponesrečence. To opremo, sredstva in prostore mora dati na razpolago :-.a reševanje tudi pri nesrečah in drugih dogodkih, ki se dogodijo v bližini žičnice.
8.	člen
Na tovornih žičnicah se ne smejo prevažati ljudje.
Izjemoma se smejo prevažati na tovornih žičnicah ljudje samo, če je to potrebno za vzdrževanje žičnice, za reševanje ponesrečencev, za gašenje požarov ter v drugih podobnih nujnih primerih.
Prevoz ljudi po prejšnjem odstavku pa se lahko opravi samo, če je zagotovljena varnost njihovega prevoza.
9.	člen
Upravljavec žičnice mora predpisati obratovalni red za žičnico.
Obratovalni red javne žičnice potrdi republiški prometni inšpektorat.
V	obratovalnem redu se predpišejo zlasti način vzdrževanja in obratovanja žičnice, v kakšnih primerih žičnica ne sme obratovati, ukrepi za varnost obratovanja, določbe o tem, ali se smejo prevažati ljudje, kdo se sme prevažati in ob kakšnih pogojih, določbe o dnevniku vzdrževanja in obratovanja žičnice ter o notranjem nadzorstvu n»d stanjem in obratovanjem žičnice.
Upravljavec žičnice mora stalno voditi dnevnik vzdrževanja in obratovanja.
Upravljavec žičnice mora organizirati in opravljati stalno nadzorstvo z občasnimi pregledi nad tem, ali se izvršujejo predpisani ukrepi in ali so izpolnjeni pogoji, od katerih je odvisna varnost promet? na žičnici.
Določbe tega člena ne veljajo za žičnice, pri katerih se ne uporablja motoma sila.
10.	člen
Javne žičnice opravljajo prevoze na podlagi sploš-nh prevoznih pogojev, ki jih predpiše upravljavec žičnice.
Upravljavec javne žičnice določi obratovalni čas in predpiše cenik.	/
Splošni prevozni pogoji, obratovalni čas in cenik morajo biti objavljeni na vseh postajah žičnice.
11.	člen
Splošni prevozni pogoji morajo obsegati zlasti določbe o tem:
1.	kdo oziroma kakšno blago se lahko prevaža z žičnico;
2.	kdo oziroma kakšno blago in pod kakšnimi pogoji je od prevoza izključeno;
3.	kako se morajo potniki obnašati na postajah in pri prevozu;
4.	v kakšnih primerih in pod kakšnimi pogoji žičnica ne obratuje.
12.	člen
Na delovnih mestih v strojnem obratu žičnice sme samostojno delati samo tisti, ki ima ustrezno strokovno usposobljenost in izpolnjuje določene zdravstvene pogoje.
13.	člen
V	bližini žičnice je prepovedano graditi objekte in naprave, ki bi lahko ogrožali varnost prometa na žičnici. Prav tako je prepovedano vsako drugo dejanje ali opustitev, ki bi lahko ogrožala varnost prometa na žičnici.
14.	člen
Upravljavec žičnice, ki je speljana nad javno cesto, oziroma upravljavec javne osebne žičnice mora brez odlašanja obvestiti pristojni republiški inšpektorat (22. člen) o vsaki nesreči in o vsakem drugem izrednem dogodku na žičnici ter o vsakem dejanju ali opustitvi iz 13. člena tega zakona.
Upravljavec žičnice, iz prejšnjega odstavka mora v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičnici napraviti takoj zapisnik o dejanskem stanju in ga brez odlašanja poslati pristojnemu republiškemu inšpektoratu (22. člen).
Upravljavci žičnic morajo nesrečo in nevarnost nesreče, ki nastane v zvezi z obratovanjem žičnice,
naznaniti tudi v primerih, določenih s posebnimi predpisi.
II.	TEHNIČNA KONTROLA ŽICNIC
15.	člen
Žičnico v obratovanju je treba po določbah tega zakona občasno strokovno tehnično pregledati, da se ugotovi, ali je sposobna za varno obratovanje.
S strokovnimi tehničnimi pregledi (v nadaljnjem besedilu: pregledi) se ugotavlja, ali je žičnica opremljena in vzdrževana v skladu s predpisi in s tehničnimi pravili, ki se nanašajo na konstrukcijo, opremo, vzdrževanje in oskrbljenost žičnice z določenimi napravami.
Sposobnost žičnice za obratovanje ugotavljajo strokovne delovne organizacije, ki jih določi republiški sekretar za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene strokovne organizacije).
16.	člen
Ce pooblaščena strokovna organizacija pri pregledu ugotovi, da je žičnica sposobna za obratovanje, izda potrdilo o sposobnosti žičnice za obratovanje. Veljavnost potrdila ugasne s potekom roka oziroma v primerih iz 17. člena tega zakona.
Potrdilo o sposobnosti žičnice za obratovanje mora biti stalno na žičnici.
Ce žičnica nima potrdila o sposobnosti za obratovanje ali če je veljavnost potrdila ugasnila, ne sme obratovati.
17.	člen
Redni pregled žičnice obsega vse obratne naprave in obratovanje. Redni pregled žičnice se opravi vsakih dvanajst mesecev. Ta rok se računa od zadnjega rednega pregleda žičnice.
Ce žičnica več kot šest mesecev ni obratovala, mora biti pregledana, preden začne ponovno obratovati.
Ce je žičnica pretrpela poškodbo, ki lahko kvarno vpliva na varnost obratovanja, mora biti pregledana takoj po poškodbi, da se ugotovi, ali so potrebna popravila in kakšna bodo ta popravila.
Id. člen
Upravljavec žičnice mora v primerih iz prejšnjega člena zahtevati pregled žičnice. Upravljavec žičnice lahko zahteva pregled žičnice tudi sicer, če aodi, da je tak pregled potrebe«.
Stroški pregleda gredo v breme upravljavca žičnice.
1«. člen
Ce' pooblaščena strokovna organizacija pri pregledu žičnice ugotovi pomanjkljivosti, ki ogrožajo varno obratovanje žičnice, obvesti o tem upravljavca žičnice in pristojni republiški inšpektorat (22. člen).
Ce pooblaščena strokovna organizacija pri pregledu ugotovi, da žičnica ne ustreza več dosedanjemu namenu ali kapaciteti, lahko izda potrdilo o sposobnosti žičnice za obratovanje za drug namen ali za manjšo kapaciteto. V takem primeru mora upravljavec žičnice omejiti obratovanje v skladu z novim potrdilom.
20.	člen
Žičnica mora imeti knjigo pregledov.
V knjigo pregledov vpisujejo inšpektorji za žičnice, strokovnjaki pooblaščenih strokovnih organizacij in delavci žičnice, ki opravljajo notranje nadzorstvo nad žičnico, podatke o bistvenih ugotovitvah, zlasti
kakšne pomanjkljivosti so ugotovili in kakšne naloge so izdali, da se pomanjkljivosti odpravijo.
Knjigo pregledov mora hraniti upravljavec žičnice deset let po zadnjem vpisu.
III.	INSPEKCIJA 2ICNIC
21.	člen
Izvrševanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzorujejo občinski upravni organi, ki so pristojni za promet, ter republiški inšpektorati iz 22. člena tega zakona (organi za inšpekcijo žičnic).
22.	člen
Republiški prometni inšpektorat neposredno nadzoruje javne žičnice glede njihove tehnične sposobnosti za varno obratovanje (6. člen, tretji odstavek 7. člena, tretji odstavek 8. člena, 13. člen, 15. do 17. člen in 19. člen) ter strokovno pomaga občinskim organom, ki so pristojni za inšpekcijo žičnic.
Republiški inšpektorat dela neposredno nadzoruje druge žičnice, razen rudniških žičnic.
Republiški rudarski inšpektorat neposredno nadzoruje rudniške žičnice.
Druge inšpekcijske naloge po tem zakonu opravljajo občinski upravni organi, ki so pristojni za promet.
23.	člen
Občinski upravni organ, ki je pristojen za promet, mora opraviti inšpekcijsko nalogo iz pristojnosti republiškega prometnega inšpektorata, občinski upravni organ, ki je pristojen za inšpekcijo dela, nalogo iz pristojnosti republiškega inšpektorata dela, za rudarstvo pristojni občinski upravni organ pa nalogo iz pristojnosti republiškega rudarskega inšpektorata, če le-ta to zahteva. Za izvršitev take inšpekcijske naloge zagotovi sredstva organ, ki je zahteval izvršitev naloge.
Republiški prometni inšpektorat ima pravico, da naroči občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za promet, da izvrši določeno inšpekcijsko opravilo iz pristojnosti tega organa, in mu določi rok za izvršitev.
Ce občinski organ v primeru iz prejšnjega odstavka ne izvrši naročenega inšpekcijskega opravila, lahko izvrši to opravilo na stroške občine republiški prometni inšpektorat.
24.	člen
Zadeve inšpekcije žičnic opravljajo za to posebej določeni strokovni delavci organa za inšpekcijo žičnic (inšpektorji žičnic).
Za inšpektorja žičnic je lahko postavljen diplomirani gradbeni ali strojni inženir,z delovnimi izkušnjami, potrebnimi za opravljanje inšpekcije žičnic, in s strokovnim izpitom za Inšpektorja.
Za izvršitev posamezne inšpekcijske zadeve ali za opravljanje posamezne vrste zadev inšpekcije žičnic lahko organ za inšpekcijo žičnic pooblasti tudi posamezne druge svoje strokovne delavce.
Ce je za izvršitev posamezne inšpekcijske naloge potrebna posebna strokovnost, ki je nimajo delavci organa za inšpekcijo žičnic, lahko pooblasti ta organ za izvršitev take naloge določenega strokovnjaka.
Delavci in strokovnjaki iz tretjega in četrtega odstavka tega člena imajo pri opravljanju inšpekcijskih zadev pravice in dolžnosti inšpektorjev žičnic.
25.	člen
Inšpektor žičnic mora imeti posebno izkaznico, drug delavec ali strokovnjak, ki opravlja inšpekcijske
zadeve po* tretjem in četrtem odstavku prejšnjega člena, pa posebno pooblastilo; na zahtevo orgdnov oziroma delavcev žičnice mora pokazati inšpektorsko izkaznico oziroma pooblastilo.
Izkaznico oziroma pooblastilo izda predstojnik organa za inšpekcijo žičnic.
26.	člen
Inšpektorji žičnic opravljajo zadeve inšpekcije samostojno in izdajajo odločbe v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom in z drugimi predpisi.
27.	člen
Inšpektor žičnič ima pravico vsak čas opraviti pregled v okviru svoje pristojnosti.
Inšpektor žičnic lahko odredi, da opravi pregled žičnice pooblaščena strokovna organizacija, če utemeljeno dvomi o sposobnosti žičnice za obratovanje. Ce se s pregledom ugotovi, da žičnica ni sposobna za varno obratovanje, trpi stroške pregleda upravljavec žičnice, sicer pa organ za inšpekcijo žičnic.
28.	člen
Organi in delavci žičnice morajo inšpektorju žičnic omogočiti inšpekcijo, mu dati potrebna obvestila in mu dovoliti pregled vseh objektov in naprav žičnice ter vseh listin, ki jih potrebuje za izvršitev inšpekcije.
29.	člen
Ce inšpektor žičnic ugotovi, da se določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ne izpolnjujejo, naloži s pismeno odločbo organu žičnice, naj v danem roku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
Ce ugotovljena pomanjkljivost v danem roku ni odpravljena, je inšpektor upravičen izdati odločbo, s katero začasno, dokler se nepravilnosti ne odpravijo:
1.	prepove ali omeji promet na žičnici, če bi bila sicer varnost prometa ogrožena;
2.	prepove ali omeji uporabo najbližje okolice postaje javne osebne žičnice, če bi bila sicer varnost ljudi ogrožena;
3.	odredi druge ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi varnost prevoza ter varnost ljudi in premoženja.
Ce je ugotovljena nepravilnost take narave, da pomeni neposredno nevarnost za ljudi ali premoženje, odredi inšpektor ukrepe iz prejšnjega odstavka, ne da bi poprej izdal odločbo o odpravi nepravilnosti.
Inšpektor žičnic odredi z odločbo, da se odstrani z dela delavec v strojnem obratu žičnice, če nima predpisane strokovne usposobljenosti, če ne izpolnjuje predpisanih zdravstvenih pogojev, če je vinjen ali že zaradi drugih osebnih lastnosti ogroža varnost obratovanja žičnice.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
30.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek:
a)	delovna organizacija ali druga pravna oseba, ki upravlja žičnico:
1.	če ne opremi ali ne vzdržuje žičnice ali če ne obratuje na žičnici tako, da sta zagotovljena varnost prevoza in obratovanja žičnice ter varnost ljudi in premoženja v vplivnem območju žičnice (1. člen);
2.	če ne zavaruje nevarnih mest v najbližji okolici postaje javne osebne žičnice tako, kot je predpisano (prvi odstavek 6. člena);
3.	če ne organizira reševanja ljudi v primerih iz prvega odstavka 7. člena tega zakona ali če jim ne da prve pomoči;
4.	če prevaža na tovorni žičnici ljudi v nasprotju z določbami 8. člena tega zakona;
5.	če obratuje z žičnico, ki nima veljavnega po-
trdila o sposobnosti za obratovanje (tretji odstavek 16. člena), ali če obratuje v nasprotju s takim potrdilom (drugi odstavek 19. člena);	„
b)	pooblaščena strokovna organizacija, če izda potrdilo o sposobnosti žičnice za obratovanje, čeprav obstajajo takšne pomanjkljivosti, ki lahko ogrožajo varnost prometa na žičnici, ki pa bi jih pri vestnem pregledu mogla ugotoviti.
Za gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe.
31.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
a)	delovna organizacija ali druga pravna oseba, ki upravlja žičnico:
1.	če ne opremi postaj ali vozil javne osebne žičnice oziroma smučarskega terena s predpisanimi napisi in obvestili (drugi in tretji odstavek 6. člena);
2.	če nima opreme za reševanje ljudi, sredstev za prvo pomoč ali prostora za reševalce in ponesrečence ali če teh sredstev in prostorov ne da na razpolago za reševanje (tretji odstavek 7. člena);
3.	če ne obvesti o nesreči ali o drugem izrednem dogodku postaje milice in gorske reševalne postaje (prvi in drugi odstavek 7. člena);
4.	če obratuje z žičnico na motorni pogon, preden je potrjen obratovalni red, ali če ravna v nasprotju Z določbami obratovalnega reda (9. člen);
5.	če ne predpiše ali ne objavi splošnih prevoznih pogojev, obratovalnega časa ali cenika (10. člen);
6.	če zaposluje na delovnih mestih v strojnem obratu žičnice delavca, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (12. člen);
7.	če ne obvesti pristojnega republiškega inšpektorata o nesreči ali o drugem izrednem dogodku na žičnici ali o dejanjih iz 13. člena tega zakona (prvi odstavek 14. člena);
8.	če ne napravi zapisnika o dejanskem stanju v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na žičnici ali če zapisnika ne pošlje pristojnemu republiškemu inšpektoratu (drugi odstavek 14. člena);
9.	če nima na žičnici knjige pregledov, če ne vpisuje vanjo podatkov o notranjem nadzorstvu ali če knjige pregledov ne hrani predpisano dobo (20. člen);
10.	če ne omogoči ali če ovira opravljanje zadev iz delovnega področja inšpekcije žičnic (28. člen);
11.	če ne izvrši v določenem roku ukrepa, ki ga je odredil inšpektor žičnic (29. člen);
b)	delovna organizacija ali druga pravna oseba, če v bližini žičnice gradi objekt ali napravo ali če stori oziroma opusti kaj, kar bi lahko ogrožalo varnost prometa na žičnici (13. člen).
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 5,00 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe.
32.	člen
Z denarno kaznico do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	občan, ki kot imetnik žičnice stori katero izmed dejanj iz 1., 4. in 5. podtočke v točki a) prvega odstavka 30. člena ter iz 3., 4., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. podtočke v točki a) in iz točke b) prvega odstavka
31.	člena tega zakona;
2.	potnik, ki s svojim obnašanjem ogroža varnost prevoza na žičnici.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Republiški sekretar za gospodarstvo predpiše, upoštevajoč posebnosti posameznih vrst žičnic, natančnejše določbe:
1.	o načinu graditve, opreme, vzdrževanja in obratovanja žičnic ter zavarovanja njihovega vplivnega območja (prvi odstavek 1. člena);
2.	o tem, katere žičnice se štejejo za manjše žičnice (tretji odstavek 2. člena);
3.	o načinu zavarovanja nevarnih mest v najbližji okolici postaj javnih osebnih žičnic (prvi odstavek
6.	člena);
4.	o opozorilnih napisih glede obnašanja potnikov ter o svarilnih in drugih opozorilnih napisih za gibanje v okolici postaj in o turističnih obvestilih, ki morajo biti na vozilih oziroma postajah javnih osebnih žičnic (drugi odstavek 6. člena);
5.	o markacijah, svarilnih znakih in napisih na smučarskem terenu (tretji odstavek 6. člena);
6.	o minimalni opremi za reševanje ljudi, o sredstvih za prvo pomoč in o prostorih za reševalce in ponesrečence, ki jih mora imeti javna osebna žičnica na postaji (tretji odstavek 7. člena);
7.	o tem, kako se zagotovi varen prevoz ljudi s tovorno žičnico (tretji odstavek 8. člena);
8.	o strokovni usposobljenosti oseb, ki samostojno delajo na delovnih mestih v strojnem obratu žičnic (12. člen);
9.	o načinu in postopku za ugotavljanje sposobnosti žičnic za obratovanje (15. člen);
10.	o podatkih, ki jih mora obsegati potrdilo o sposobnosti žičnice za obratovanje, in o obrazcu potrdila (16. člen).
Republiški sekretar za gospodarstvo izda v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo natančnejše predpise o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki samostojno delajo na delovnih mestih v strojnem obratu žičnic (12. člen).
34.	člen
Upravljavci obstoječih žičnic so dolžni prilagoditi svoje poslovanje določbam tega zakona v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon.
35.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o žičnicah (Uradni list LRS, št. 18-157/61).
'	36. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan od dneva objave tr »Uradnem listu SRS«.
St. 34-36/67
Ljubljana, dne 29. marca 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
99.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 22. marca 1967 in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 28. marca 1967 sprejela
ZAKON
o notranjih zadevah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V SR Sloveniji opravljajo notranje zadeve upravni organi občine in republiški sekretariat za notranje zadeve, če ni posamezna zadeva z zakonom dana v pristojnost drugih upravnih organov, delovnih ali drugih organizacij.
2.	člen
Notranje zadeve iz občinske pristojnosti, razen zadev javne varnosti, opravlja občinski upravni organ, ki ga določi občinska skupščina.
Zadeve javne varnosti iz občinske pristojnosti (8. člen) opravljajo v občini postaje milice.
3.	člen
Notranje zadeve iz republiške pristojnosti opravlja republiški sekretariat za notranje zadeve neposredno ali po svojih področnih organih.
4.	člen
Splošnega pomena za republiko so zadeve:
1.	varovanja osebne varnosti ljudi in premoženja;
2.	javnega reda in miru, varnosti prometa ria javnih cestah in požarnega varstva;
3.	zatiranja kriminalitete, kriminalističnega raziskovanja in dajanja strokovnih mnenj s tega področja;
4.	potnih listin za prehod čez državno mejo;
5.	prebivanja tujcev;
6.	sodelovanja s tujimi in mednarodnimi organizacijami na področju notranjih zadev;
7.	varovanja osebne varnosti določenih osebnosti in objektov;
8.	pomoči pri naravnih in drugih nesrečah;
9.	organizacije organov javne in državne varnosti v republiki;
10.	republiškega državljanstva;
11.	obmejne zadeve;
12.	druge zadeve, ki so kot zadeve splošnega pomena za republiko določene z zakonom.
5.	člen
Predpisi o organizaciji, o samoupravljanju delovnih ljudi, o delovnih razmerjih in o sredstvih za delo v upravnih organih veljajo tudi za upravne organe, ki opravljajo po tem zakonu notranje zadeve, in za delavce v teh organih, če ni s temeljnim zakonom o notranjih zadevah ali s tem zakonom drugače določeno.
II.	ORGANIZACIJA NOTRANJIH ZADEV V OBČINI
6.	člen
Občinski upravni organ iz prvega odstavka 2. člena tega zakona opravlja zadeve, ki se tičejo izvrševanja predpisov o državljanstvu, o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o osebni izkaznici, o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča, o posesti in nošenju orožja in streliva, o potnih listinah za prehod čez državno mejo,
o prebivanju tujcev, o varstvu pred požarom in upravne zadeve s področja varnosti prometa na javnih cestah.
7.	člen
Postaja milice je samostojen organ občine za neposredno opravljanje zadev s področja službe javne varnosti.
8.	člen
Postaja milice:
1.	varuje življenje in osebno varnost ljudi in premoženja ;
2.	vzdržuje javni red in mir;
3.	preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj;
4.	ureja in nadzoruje promet na javnih cestah v občini;
5.	daje nujno pomoč, da se odpravijo posledice, nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jo povzročijo naravne nesreče in epidemije;
6.	zagotavlja državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam z javnim pooblastilom izvršitev nalog, ki spadajo v njihovo pristojnost, če naletijo pri njihovi izvršitvi na fizično upiranje ali če to upravičeno pričakujejo;
7.	opravlja druge zadeve s področja službe javne varnosti.
Postaje milice v obmejnih občinah kontrolirajo tudi potniški promet čez državno mejo.
9.	člen
Postaja milice, ki opravlja vse zadeve iz prejšnjega člena, je postaja milice s splošnim delovnim področjem. Postaja milice, ki opravlja le posamezne zadeve iz prejšnjega člena, je postaja milice s posebnim delovnim področjem.
10.	člen
V občini je postaja milice s splošnim delovnim področjem, ki ima lahko oddelke za opravljanje nalog iz delovnega področja postaje milice na določenem območju občine.
11.	člen
Za območje dveh ali več občin je lahko skupna postaja milice s splošnim delovnim področjem.
12.	člen
Postajo milice s splošnim ali s posebnim delovnim področjem v občini ustanovi in odpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Skupno postajo milice ustanovijo skupščine prizadetih občin v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Z odločbo o ustanovitvi postaje milice se določijo njeno delovno področje in območje, kraj. kjer ima postaja milice sedež, ter število delavcev na postaji milice in njeni oddelki.
13.	člen
Komandirja postaje milice, njegovega pomočnika in komandirja oddelka postaje milice imenuje brez razpisa in razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
14.	člen
Komandir postaje milice je odgovoren za delo postaje milice občinski skupščini in njenemu svetu, ki je pristojen za notranje zadeve.
V	zadevah, ki so splošnega pomena za republiko, je komandir postaje milice dolžan upoštevati obvezna navodila (instrukcije) republiškega sekretarja za notranje zadeve.
III.	ORGANIZACIJA NOTRANJIH ZADEV V REPUBLIKI
a) Služba javne varnosti
15.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve opravlja tele zadeve z delovnega področja javne varnosti:
1.	opravlja naloge s področja javnega reda in miru iz republiške pristojnosti;
2.	ukrepa na področju zatiranja kriminalitete v zapletenih primerih in v primerih, ki imajo pomen za republiko ali za vso državo; opravlja kriminalistična raziskovanja ter daje strokovna mnenja;
3.	opravlja upravne in strokovne zadeve na področju zavarovanja in kontrole državne meje;
4.	ureja in nadzoruje promet na cestah I. reda in na drugih pomembnejših cestah, ki jih določi republiški sekretar za notranje zadeve;
5.	organizira in vodi varovanje osebne varnosti določenih osebnosti in objektov;
6.	upravlja tehnična sredstva in sredstva za zveze med organi za notranje zadeve v republiki ter skrbi za njihovo izpopolnjevanje;
7.	nadzoruje delo postaj milice;
8.	oskrbuje postaje milice z uniformo, orožjem in z drugo opremo;
9.	vodi statistiko in evidenco s področja javne varnosti;
10.	opravlja druge zadeve, ki so določene z zakonom.
16.	člen
Za trajno opravljanje določenih notranjih zadev s področja službe javne varnosti lahko republiški sekretar za notranje zadeve ustanovi posebno enoto milice in postajo milice s posebnim delovnim področjem, ki sta organizacijski enoti republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Za postajo milice s posebnim delovnim področjem iz prejšnjega odstavka se šteje postaja milice za kontrolo potniškega prometa čez državno mejo na mejnih prehodih za mednarodni promet, postaja milice za urejanje in kontrolo prometa na cestah I. reda in na drugih pomembnejših cestah (4. točka 15. člena) ter druge podobne postaje milice, katerih dejavnost se razteza na območje več občin ali na območje republike.
Godba milice je posebna enota milice republiškega sekretariata za notranje zadeve.
17.	člen
Ce je to v interesu javnega reda ali vzdrževanja javnega reda in miru v republiki, lahko republiški sekretar za notranje zadeve sestavi iz delavcev milice na postajah milice v občini posebno enoto milice za izvršitev določenih nalog.
16. člen
V republiškem sekretariatu za notranje zadeve in v njegovih področnih organih so lahko uniformirani in oboroženi delavci milice na delovnih mestih, ki so kot taka določena v splošnem aktu tega sekretariata.
•	19. člen
Področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve ustanovi republiški sekretar za notranje
zadeve v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije.
b) Služba državne varnosti
20.	člen
Služba državne varnosti je samostojna strokovna služba pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve.
Republiški sekretar za notranje zadeve določi organizacijo službe državne varnosti v republiki.
21.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve je odgovoren Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije za delo službe državne varnosti v republiki; na njuno zahtevo jima mora poročati o delu te službe in o stanju varnosti na območju republike.
22.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko zahteva, da se poročilo o posameznih vprašanjih iz prejšnjega člena odloži za določen čas ali da se poročilo o posameznem vprašanju obravnava brez navzočnosti javnosti.
Republiški sekretar za notranje zadeve mora seznaniti z zahtevo in razlogi za odložitev poročila predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
23.	člen
Načelnik službe državne varnosti v republiki samostojno organizira opravljanje zadev s področja državne varnosti in je odgovoren za delo službe državne varnosti v republiki republiškemu sekretarju za notranje zadeve.
c)	Odločanje na drugi stopnji
24.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve odloča o pritožbah zoper odločbe, izdane v upravnem postopku v zadevah iz 6. člena tega zakona.
IV.	MEDSEBOJNA RAZMERJA
25.	člen
V	notranjih zadevah, ki so splošnega pomena za republiko, ima republiški sekretariat za notranje zadeve poleg pravic in dolžnosti, ki mu jih dajejo splošni predpisi, pravico dajati obvezna navodila (instrukcije) postaji milice in občinskemu organu, ki opravlja notranje zadeve iz 6. člena tega zakona.
26.	člen
V	zadevah izdajanja potnih listin za prehod čez uržavno mejo in v zadevah prebivanja tujcev ima republiški sekretariat za notranje zadeve pravico, da naroči organu, ki je pristojen za te zadeve v občini, naj opravi posamezno nalogo, ki ima poseben pomen za javno ali državno varnost, in tudi pravico, da lahk sam neposredno opravi posamezno ^zadevo, če je ne opravi pristojni občinski organ.
27.	člen
V	obmejnih zadevah ima republiški sekretariat za notranje zadeve pravico, da naroči postaji milice s splošnim delovnim področjem, naj opravi posamezno nalogo, ki ima pomc-n za javno ali državno varnost, in tudi pravico, da sam neposredno opravi posamezno zadevo, če je ne opravi ta organ.
Republiški sekretariat za notranje zadeve ima pravice iz prejšnjega odstavka tudi v zadevah zatiranja kriminalitete, če gre za zadevo, ki jo je treba opraviti na območju dveh ali več občin.
28.	člen
Kadar to terjajo koristi javnega reda ali vzdrževanja javnega reda in miru, ki imajo pomen za vso državo ali republiko, ima republiški sekretar za notranje zadeve pravico naročiti komandirju postaje milice v občini in delavcu take postaje, naj opravi določeno nalogo iz- svoje pristojnosti oziroma iz svojega delovnega področja.
29.	člen
Občinski organ, ki je pristojen za opravljanje notranjih zadev iz občinske pristojnosti, mora voditi predpisano statistiko in evidenco, poročati republiškemu sekretariatu za notranje zadeve o izvrševanju zakonov ter drugih zveznih in republiških predpisov s področja notranjih zadev ter mu pošiljati na njegovo zahtevo podatke in obvestila, ki jih potrebuje za svoje delo.
30.	člen
Ce je to v interesu javnega reda ali vzdrževanja javnega reda in miru, ki ima pomen za vso državo ali republiko, sme republiški sekretar za notranje zadeve naročiti postaji milice v občini, da začasno odstopi republiškemu sekretariatu za notranje zadeve v uporabo določeno opremo, dokler je to potrebno.
V.	SAMOUPRAVLJANJE IN DELOVNA
RAZMERJA
/
31.	člen
Delavci postaje milice v občini tvorijo posebno delovno skupnost.
32.	člen	t
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih
mest službe državne varnosti določa republiški še'kre-tar za notranje zadeve, ki mora poprej zahtevati mnenje sveta njene delovne skupnosti.
33.	člen
Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za ustanovitev delovnega razmerja po splošnih predpisih, in poleg pogojev iz- 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah mora izpolnjevati tisti, ki naj se sprejme v milico, še tele pogoje: da zoper njega ne teče kazenski postopek; da jo uredil vojaško dolžnost in da je dosegel pri situacijskem testiranju pozitivno oceno.
Kdor je sprejet v milico, pa nima strokovne usposobljenosti, ki je predpisana za delovno mesto miličnika, se sprejme na delo v milici kot pripravnik za miličnika.
34.	člen
Za urejanje varnosti prometa na javnih cestah in za opravljahje določenih nalog na mejnih prehodih za mednarodni promet se lahko sprejme na delo pod pogoji iz 138. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih tisti, ki je dopolnil 18 let starosti, je zdravstveno sposoben in izpolnjuje pogoje, ki so predpisani v pravilniku organa za notranje zadeve.
35.	člen
Kadar tako terja služba, je lahko delavec javne varnosti premeščen iz republiškega sekretariata za notranje zadeve v področni organ in nasprotno, iz teh, organov v postajo miljee oziroma oddelek postaje mi-
lice in nasprotno, ali iz enega področnega organa v drug področni organ ali iz ene postaje oziroma oddelka postaje milice v drugo postajo milice oziroma oddelek postaje milice.
O premestitvi po prejšnjem odstavku odloča predstojnik delavca, ki se premešča, v soglasju s predstojnikom organa, h kateremu naj bo delavec premeščen.
36.	člen
Delavec, ki je premeščen po službeni potrebi, ima pravico do potnih in selitvenih stroškov, povračila osebnega dohodka, ki ustreza najmanj enomesečni akontaciji njegovega osebnega dohodka, do nadomestila za ločeno življenje in pravico, da mu organ, h kateremu je premeščen, v dveh letih od zglasitve v službo preskrbi stanovanje.
Pravice iz prejšnjega odstavka se natančneje določijo s pravilnikom republiškega sekretariata za notranje zadeve oziroma s pravilnikom postaje milice.
37.	člen
Delavec, ki je premeščen po službeni potrebi, se mora zglasiti na delo v roku, ki je določen v odločbi o premestitvi, najpozneje pa v treh dneh po razrešitvi dolžnosti na prejšnjem delovnem mestu.
38.	člen
Določbe 35. do 37. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za delavce službe državne varnosti.
39.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve izda predpise o splošnih osnovah in merilih za določanja osebnega dohodka delavcev milice.
40.	člen
Pri postaji milice je disciplinsko sodišče. Predsednika in člane disciplinskega sodišča imenuje komandir postaje v soglasju z delovno skupnostjo.
Za dve ali več postaj milice je lahko skupno disciplinsko sodišče.
VI.	STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
41.	člen
Za pripravo in vzgojo delavcev milice se ustanovi v strokovni šoli za notranje zadeve oddelek za šolanje miličnikov-kadetov (v nadaljnjem besedilu: oddelek).
Šolanje v oddelku traja tri leta.
42.	člen
V oddelek se sprejmejo na šolanje tisti, ki so z uspehom končali osemletno osnovno šolo, niso starejši kot 17 let, so telesno in duševno zdravi ter so bili pri situacijskem testiranju pozitivno ocenjeni.
43.	člen
Po končanem šolanju v oddelku se prizna absolventu strokovna izobrazba šole druge stopnje.
44.	člen
Absolvent oddelka mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let.
Obveznost iz prejšnjega odstavka se določi s pogodbo.
45.	člen
Med šolanjem v oddelku je gojencu zagotovljena pravica do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do obleke, obutve, perila, učnih pri-
/
pomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter pravica do določenega denarnega zneska za osebne potrebe.
Višino denarnega zneska za osebne potrebe, ki pripada gojencem, določi republiški sekretar za notranje zadeve.
46.	člen
Absolventi oddelka se sprejmejo na delo brez razpisa.
Na nezasedena delovna mesta v organih za notranje zadeve v republiki razporeja absolvente oddelka republiški sekretar za notranje zadeve v soglasju s predstojnikom prizadetega organa.
47.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve mora skrbeti za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev službe javne in državne varnosti. V ta namen ustanavlja strokovne tečaje, seminarje in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja.
48.	člen
Delavec javne ali državne varnosti, ki se strokovno izobražuje in izpopolnjuje v strokovni šoli za notranje zadeve, mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve dvakrat toliko časa, kolikor je trajalo šolanje. Ta obveznost se določi s pogodbo.
49.	člen
Učni načrt in program za predmete s področja javne in državne varnosti, ki se predavajo v strokovni šoli za notranje zadeve ali na tečajih in seminarjih, potrjuje republiški sekretar za notranje zadeve.
VII.	SREDSTVA ZA DELO
50.	člen
V	proračunu SR Slovenije se zagotovijo v okviru predračuna republiškega sekretariata za notranje zadeve sredstva za potrebe postaj milice v občmi in sicer:
1.	za osebne dohodke in za druge oblike osebnih izdatkov, za potne in selitvene stroške, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje in za stroške zdravstvenih pregledov delavcev milice;
2.	za nabavo obleke, obutve, oborožitve ter opreme delavcev milice;
3.	za teleprinterske, posebne in druge zveze, ki jih uvede ali vzdržuje republiški sekretariat za notranje zadeve;
4.	za tehnično opremo, ki je potrebna za opravljanje nalog na področju zatiranja kriminalitete;
5.	za nabavo in vzdrževanje prevoznih sredstev in drugih tehničnih sredstev za kontrolo prometa na javnih cestah in na drugih komunikacijah, na katerih opravljajo kontrolo postaje milice v občini;
6.	za kontrolo potniškega prometa čez državno mejo.
51.	člen
V	občinskem proračunu so za potrebe postaje milice in njenih oddelkov zagotovljena sredstva:
1.	za graditev in vzdrževanje poslovnih prostorov;
2.	za nabavo inventarsldh predmetov, drobnega inventarja in potrošnega materiala;
3.	za kurivo, razsvetljavo in snaženje poslovnih prostorov;
4.	za poštne, telegrafske in telefonske stroške;
5.	za stroške za zavarovanje in vzdrževanje sredstev in tehnične opreme;
6.	za druge podobne materialne stroške, ki niso obseženi v 50. členu tega zakona.
52.	člen
V proračunu SR Slovenije in občine se zagotovijo sredstva za stanovanja za delavce službe javne varnosti.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve je pooblaščen, da predpiše natančnejše določbe:
1.	o vodenju statistike in evidence o izvrševanju republiških zakonov in drugih republiških predpisov s področja notranjih zadev;
2.	o poskusnem delu, strokovnem pouku, pripravniški dobi, o načinu in programu strokovne vzgoje pripravnikov ter o strokovnih izpitih za pripravnike, ki se sprejmejo na delo v službi javne in državne varnosti;
3.	o načrtu in programu strokovnega pouka delavcev na postajah milice;
4.	o notranjem poslovanju postaj milice;
5.	o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za komandirja in pomočnika komandirja postaje milice ter komandirja oddelka;
6.	o ceniku predmetov oborožitve in opreme delavcev službe javne in državne varnosti;
7.	o določitvi tipizacije in minimuma sredstev tehnične opreme za opravljanje službe javne in državne varnosti v republiki;
8.	o materialnem poslovanju s predmeti oborožitve in opreme;
9.	o ureditvi in vzdrževanju sredstev za zveze med organi, ki so pristojni za notranje zadeve v republiki, in o načinu vzdrževanja teh sredstev.
54.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve in občinske skupščine morajo uskladiti organizacijo in delo organov za notranje zadeve z določbami tega zakona najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
55.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba 6. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-218/65).
56.	člen
Določbe 51. člena tega zakona se bodo začele uporabljati 1. januarja 1968.
57.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 021-70/67
Ljubljana, dne 28 marca 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
Akti Republiške volilne komisije
106.
Na podlagi 31. Člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-62/67) je Republiška volilna komisija za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije na seji dne 28. marca 1967 sprejela
ODLOČBO
o	spremembah v sestavi nekaterih občinskih volilnih komisij za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije
V razdelku A odločbe o imenovanju občinskih volilnih komisij za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije;,(Uradni list SRS, št. 6-58/67) določena sestava občnskih volilnih komisij pod 29., 42., 43., 48. in 54. točko se spremeni takole:
29. Občinska volilna komisija v Ljutomeru:
Namesto Iva Šumaka se imenuje za predsednika: Koloman Horvat, predsednik občinskega sodišča, Ljutomer.
42. Občinska volilna komisija v Radovljici:
Namesto Franca Korošca se imenuje za predsednika: Martina Černe, sodnica občinskega sodišča, Radovljica;
Splošni akti republiških
101.
Na podlagi 98. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66 in št. 1-10/67), 5. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65, št. 14-179/66 in št. 1-11/67) ter 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29--369/66, št. 52-618/66 in št. 12-178/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 29. seji dne 30. marca 1967
SKLEP
o uskladitvi pokojnin z gibanjem življenjskih stroškov v letu 1967
I
Pokojnine, ki so bile zaradi uskladitve z življenjskimi stroški že povečane s 1. januarjem 1966, se s k januarjem 1967 povečajo za 5,5 %>, za kolikor so se po uradnih statističnih podatkih življenjski stroški v SR Sloveniji povečali od decembra 1965 do decembra 1966.
Pred povečanjem po prejšnjem odstavku se uskladijo te pokojnine za razliko med 32°/», za kolikor so bile v poprečju že povečane s 1. avgustom 1965 in s 1. Januarjem 1966, in 46 °/o, za kolikor so se dejansko Povečali življenjski stroški v letu 1965, tako da se te Pokojnine ob upoštevanju povečanja po prvem odstavku te točke povečajo skupno za:
a) pokojnine, prevedene po X. poglavju temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju oziroma po
II.	poglavju temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, za 16 »/o;
namesto Jožeta Bufolina se imenuje za člana: Janez Konc, pravnik v Gozdnem gospodarstvu, Bled;
namesto Jožeta Ješeta se imenuje za namestnika člana: Jule V o bič, šef obmejne službe na Jesenicah, stanujoč v Radovljici.
43. Občinska volilna komisija na Ravnah na Koroškem:
Namesto Romana Kogelnika se imenuje za člana: Jože Delalut, delavec v Železarni, Ravne.
48. Občinska volilna komisija v Slovenski Bistrici:
Namesto Steva Eberla se imenuje za tajnika: Maksim P e k 1 a r , načelnik oddelka za notranje zadeve skupščine občine Slovenska Bistrica.
54. Občinska volilna komisija v Trbovljah:
Namesto Aleša Mačka se imenuje za namestnika predsednika: Milan Jesenko, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana.
St. 1/16-67
Ljubljana, dne 28. marca 1967.
Republiška volilna komisija Tajnik:	Predsednik:
Dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar L r.
samoupravnih organizacij
b) pokojnine, pri katerih je bil vštet v pokojninsko osnovo tudi osebni dohodek iz leta 1965, se povečajo za toliko dvanajstin od razlike med 16 °/o in 5,5 %, za kolikor mesecev ni bil vštet osebni dohodek iz leta 1965 v pokojninsko osnovo, in za 5,5%, kar da skupaj:
Ce	je bil osebni		Ce je bil osebni			
dohodek vštet		•/»	dohodek vštet			•/.
za	1 mesec	za 15,1	za	7 mesecev	za	9,8
za	2 meseca	za 14,2	za	8 mesecev	za	9,0
za	3 mesece	za 13,3	za	9 mesecev	za	8,1
za	4 mesece	za 12,5	za	10 mesecev	za	7,2
za	5 mesecev	za 11,6	za	11 mesecev	za	6,3
za	6 mesecev	za 10,7	za	12 mesecev	za	
II
Pokojnine, pri katerih je bil vštet v pokojninsko osnovo tudi osebni dohodek iz leta 1966, se povečajo s 1. januarjem 1967 za toliko dvanajstin od 5,5%, za kolikor mesecev ni bil vštet osebni dohodek iz leta 1966 v pokojninsko osnovo, in sicer:
Ce je bil osebni dohodek vštet	,0			Ce je bil osebni dohodek vštet	
za	1 mesec	za 5;0	za 7 mesecev	za 2,2
za	2 meseca	za 4,5	za 8 mesecev	za 1,8
za	3 mesece	za 4,1	za 9 mesecev	za 1,3
za	4 mesece	za 3,6	za 10 mesecev	za 0,9
za	5 mesecev	za 3,2	za 11 mesecev	za 0,4
?.a	6 mesecev	za 2,7	I«	
	Pokojnine	vojaških	zavarovancev se povečajo za	
5,5% ne glede		na to, kdaj je bil vojaški zavarovanec		
upokojen.
W
Pokojnine s povečanjem po I. oziroma II. točki tega sklepa ne morejo preseči najvišjega osebnega do-
hodka 2.500 dinarjev, če je pokojnina odmerjena po 72. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju oziroma po 70. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, oziroma 85% najvišje pokojninske osnove, določene po 31. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, tj. 2125 dinarjev, če je pokojnina odmerjena po drugih določbah omenjenih zakonov.
V
Znesek varstvenega dodatka, ki je priznan k starostnim, invalidskim oziroma družinskim pokojninam, se ne poveča po tem sklepu, marveč se na novo določi po sklepu o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov in o višini varstvenega dodatka.
VI
Invalidnine zaradi telesne okvare kot posledice nesreče pri delu ali poklicne bolezni se povečajo s 1. januarjem 1967 za 5,5% in znašajo:
Za telesno okvaro	Znesek Invalidnine dinarjev	Za telesno okvaro	Znesek Invalidnine dinarjev
1. stopnje	106,95	5. stopnje	64,17
2. stopnje	96,26	6. stopnje	53,48
3. stopnje	85,56	7. stopnje	42,78
4. stopnje	74,86	8. stopnje	32,09
VII
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St 191-65/67-3/1
Ljubljana, dne 30. marca 1967.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc TJrevc l. r.
102.
Na podlagi četrtega odstavka 37. člena in tretjega odstavka 94. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni Hat SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66 in št. 1-10/67) ter drugega odstavka 83. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65, št. 14--179/66 in št 1-11/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 29. seji dne 30. marca 1967
SKLEP
o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov in o višini varstvenega dodatka
I
Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov po prvem odstavku 37. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju znaša 364 dinarev na mesec.
II
Varstveni dodatek za pokojnino po 37. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se odmeri od razlike med pokojnino, ki gre upokojencu po zakonu, in zneskom 364 dinarjev v višini 60 % za upokojence in upokojenke, ki imajo 15 let pokojninske dobe ali manj. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 1,6% za upokojence in za 2% za upokojenke. Višina varstvenega dodatka ne more znašati več kot 100% navedene razlike.
III
Varstveni dodatek na invalidsko pokojnino po prvem odstavku 83. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju se odmpri od razlike med invalidsko pokojnino z dodatkom za invalidnost, ki gre upokojencu ali upokojenki po zakonu, in zneskom 364 dinarjev, in sicer v višini 68«/« te razlike za upokojence in v višini 70% te razlike za upokojenke, ki imajo 20 let pokojninske dobe ali manj. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 1,6% za upokojence in za 2% za upokojenke. Višina varstvenega dodatka ne more znašati več kot 100 % navedne razlike.
IV
Varstveni dodatek na družinsko pokojnino po 94. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se odmeri od razlike med družinsko pokojnino, odmerjeno po zakonu, in zneskom 364 dinarjev v višini 60 % za enega uživalca, v višini 65% za dva uživalca in v višini 70% za tri uživalce družinske pokojnine ali več.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
St. 191-123/67
Ljubljana, dne 30. marca 1967.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc Urevc 1. r.
103.
Na podlagi 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št 14-178/66 in št. 1-10/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 29. seji dne 30. marca 1967
SKLEP	i
o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1966
I
Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, se preračunavajo na raven osebnih dohodkov v letu 1966 takole:
—	osebni dohodek, dosežen v letu 1961, s količnikom 308;
—	osebni dohodek, dosežen v letu 1962, s količnikom 274;
—	osebni dohodek, dosežen v letu 1963, s količnikom 230;
—	osebni dohodek, dosežen v letu 1964, s količnikom FN;
—	osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom 132.
V količniku za preračun osebnih dohodkov, doseženih v letu 1965, je upoštevan tudi količnik po 232b členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju-
H
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o valorizacijskem količniku za preračunavanje osebnih dohodkov, doseženih v razdobju od 1. januarja do 31. julija 1965, na raven splošnega poprečja osebnih dohodkov v razdobju od 1. avgusta do 31. decembra 19G( (Uradni list SRS, št. 14-92/66).
St. 191-65/66-3/1
Ljubljana, dne 30. marca 1967.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik;
Franc Urevc 1. r.
104.
Na podlagi 82. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65, št. 14-179/66 in št. 1-11/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 29. seji dne 30. marca 1967
SKLEP
o višini dodatka za pomoč in postrežbo delovnih invalidov
I
Dodatek za pomoč in postrežbo delovnih invalidov I. kategorije invalidnosti iz prvega odstavka 81. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju se določi na 278 dinarjev na mesec.
II
Dodatek za pomoč in postrežbo zavarovancev po drugem odstavku 81. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, ki so kot slepi v delovnem razmerju, se določi na 167 dinarjev na mesec.
lil
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
St 192-20/67
Ljubljana, dne 30. marca 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc Vreve 1. r.
m.
Na podlagi M7. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66 in št. 12-178/67) je sprejela skupščina repub-iišbe skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 29. seji dne 30. marca 1967
SKLEP
o določitvi dela prispevkov za Invalidsko Ih pokojninsko zavarovanje, ki pripada komunalnim skupnostim socialnega zavarovanja delavcev za stroške s poklicno rehabilitacijo in z zaposlovanjem delovnih invalidov
•	I	'
Za izvajanje poklicne rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov po predpisih o invalidskem zava-rovanju se določi skladom zdravstvenega zavarovanja
komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev:
—	1 »/o sredstev, zbranih na območju komunalne skupnosti z osnovnimi prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (111. člen.temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja);
—	po 115 dinarjev na mesec za vsakega zavarovanca, ki je na poklicni rehabilitaciji oziroma čaka nanjo, ter za vsakega zavarovanca, ki prejema začasno nadomestilo, nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delovnem mestu po temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju, ter za otroke zavarovancev, ki so na rehabilitaciji ali na posebnem šolanju.
IX
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi dela prispevkov za invalidsko zavarovanje, ki pripada v letu 1965 komunalnim skupnostim socialnega zavarovanja delavcev za stroške poklicne rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov (Uradni list SRS, št. 6-28i/65 in št. 22-266/65).
St. 402-4/67-3/2
Ljubljana, dne 30. marca 1967.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc Drevo 1. r.
106.
Na podlagi 4. točke v prvem odstavku 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66 in št. 12-178/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 29. seji dne 30. marca 1967
SKLEP
o finančnem načrtu sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 1967
I
Sprejme se finančni načrt sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 1967, ki izkazuje:
dinarjev
dohodkov ........... 1.104,961.000
iadatkov............................  1.129,551.000
primanjkljaj ........................... 24,590.000
II
Sprejme se finančni načrt valorizacijske rezerve sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja, zbrane z 1-odstotno stopnjo od kosmatega zneska osebnih dohodkov po 3. členu zakona o najvišji meji, ki jo smejo doseči stopnje prispevkov za vse panoge socialnega zavarovanja v letu 1967 (Uradni list SFRJ, št. 52--619/66), v višini 78,570.000 dinarjev.
• . •	.HI
Obveznosti federacije po 116. členu temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, ki znašajo:
dinarjev
za leto	1965 ......................... 69,500.000
za leto	1966 ......................... 89,230.000
skupaj...............................  158,730.000
se, če bodo plačane v letu 1967, odvedejo v valorizacijsko rezervo.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 402-4/1967-3/2
Ljubljana, dne 30. marca 1967.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc Urevc 1. r.
107.
Na podlagi 4. točke v prvem odstavku 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66 in št. 12-178/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 29, seji dne 30. marca 1967
SKLEP
o finančnem načrtu sklada otroškega dodatka za leto 1967
I
Sprejme se finančni načrt sklada otroškega dodatka za leto 1967, ki izkazuje:
dinarjev
dohodkov .............................157,510.000
izdatkov . . ;........................ 157,519 000
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 402-4/1967-3/2
Ljubljana, dne 30. marca 1967.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc Urevc 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
61.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) ter 111. člena statutd' občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/67) , je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. marca 1967 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Vrhnika za leto 1967
1.	člen
Proračun občine za leto 1967 obsega:	din
Dohodke v znesku........................ 7,269.095
ki se zmanjšajo
—	za sredstva sklada za uporabo
mestnega zemljišča ........................... 630.000
tako, da ostane za financiranje proračuna 6,639.095
—	razporejene dohodke v znesku .	.	. 6,370.534
—	nerazporejene dohodke (tekoča
proračunska rezerva) v znesku................. 268.561
2.	člen
Sredstva za skupno financiranje zavodov in organov, ki so predvidena v proračunu, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki se sklenejo z zavodi in organi.
3.	člen
O izplačilih iz sredstev proračunske rezerve odloča skupščina občine.
4.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine za leto 1967 in njihova razporeditev ^ta zajeta v bilanci proračuna za leto 1967, ki je setavni del splošnega dela proračuna.
5.	člen
Ta odlok .velja osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
St. 4/8-400-01/67
Vrhnika, dne 6. marca 1967.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
Pregled
dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1967
Vcsia
dohodka	D o h o-U k i	Skupaj
1	Prispevki	4,492.151
2	Davki ..............................1,846.275
3	Takse....................1 . . .	161.574
6	Dohodki organov in	razni
drugi dohodki . .	.	’. . ; . i' 50.000
7	Dopolnilna sredstva	24.000
8	Prenešena sredstva	125.09'
Skupaj
6,639.095
St.
glav.	Razpored dohodkov	Skupaj
namenil
01	Dejavnost šol............... 3,075.887
02	Kulturnoprosvetna dejavnost	.	.	50.000
03	Socialno skrbstvo............ 488.000
04	Zdravstveno varstvo.......... 128.900
05	Komunalna dejavnost .....	89.000
06	Delo državnih organov....... 1,301.526
11	Dejavnost krajevnih skupnosti . .	64.000
12	Dejavnost družbeno-političnih org.	195.740
13	Negospodarske investicije ....	591.339
14	Gospodarski posegi........... 276.645
15	Vlaganje v rezervni sklad .	.	.	65.140
16	Proraič. obveznosti iz prejšnjih let	'
IV	Gospodarske investicije ....	44.35V
18	Nerazporejeni dohodki........ 268.561
Skupaj..................................... 6,639.095
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraC — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjlg°" vodstvo: 30-701, prodaja, preklici in naročnine 23-579 — Čekovni račun 501-3-60