I in I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., Po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 22. januvarija 1897. Politiški oddelek. ^^sfe^fi^fedFt^d&ife^d^ ^ sluge, da jih ne bode smel pozabiti, kdor bode pisal zgo- dovino avstrijskega parlamentarnega delovanja. Ustava zagotovlja popolno narodno jednakopravnost. In ta dolučba je pa našla vedno najhujši upor pri liberalnih prijateljih ustave. Ostala je v mnogem oziru do — * w WWW WW V ¥ W W W y w w W WW W W W W W W W WW WWWWWWWWV w W Jfc Celjsko vprašanje in ustava. Nemški liberalci se kaj radi bahajo s tem, da so dandanes samo na papirju. Iz povedanega je pač vidno i varuhi avstrijske ustave. Kdor ne poznal razmer, bi kakšni prijatelji in varuhi ustave so nemški liberalci. Ko zares mislil, da imamo za vse ustavne svobodščine zahva- je nedavnu finančni minister trdi), da vlada sme časniški liti liberalne Nemce in da najbolje stražijo, da kolek tudi dalje pobirati, ko bi ga tudi odklonil državni zbor se mej liberalci ni nikdo našel, ki bil temu oporekal temveč pogumno so ministru časniški kolek tudi poprej stavili neki razni nadzadnjaški življi ne proglase zopet absolutizma. resnici je pa stvar precej drugačna. Nemški liberalci gotovo niso bili boljši zagovorniki ustavnih svobodščin, za tekoče leto dovolili, da si so nego so kcnservativci, ako niso bili morda še slabiš. Kako predlog, da se odpravi. Samo v jednem slučaju so nemški lepo govori ustava glede društvene, zborovalne in tiskovne liberalci jako občutni za ustavo in pravico parlamenta, svobodě. Če pa primerjamo tem določbam društveni in će vlada celjske dvojezične gimnazije ne odpravi, zatrju- tiskovni zakon, pa vidimo, kako ju prešinja ves drugačni jejo, da bi bilo to grozno kršenje ustave in parlamen duh. Rodila sta se pa oba ta dva [zakona pod vlado tarnih pravic. Seveda strogo parlamentarno bi to ne bilo » nemškega liberalizma, prvi je izdan pod Scbmerlingovim a pomisliti je pa, da skiep sam na sebi ni v smislu centralizmom, drugi pa, ko so bili po Belcredijevi dobi ustave. Po ustavi se morajo tudi za Slovence osnovati liberalci zopet prišli do velja ve. Liberalci so pozneje tudi vse potrebne učilnice, a ta sklep pa nam odreka gimna- s katero se je vsaj deloma hotelo Slovencem pripo- še toliko časa vladali da bili ta dva zakona lahko zijo preustrojili po novodcbnih zahtevah. Tega niso storili, moči do jedne ustavne pravice. S tem, da se Nemci upi ker sta jim ta dva nazadnjaška zakona jako ugajala. rajo celjski dvojezični gimnaziji, so le še pridejali mnogim Tudi konfiskacije niso nikdar tako cvetele, kakor pod li- njih prejšnjim dejstvom še jedno novo, ki dokazuje, da beralnimi vladami. Pri volitvah se je pritiskalo, da lahko so največji nasprotniki ustavnih pravic. Popolnoma po Ker je rečemo, da nobene volitve tedaj niso izražale pravega krivici hočejo veljati za čuvaje ustavnih pravic mnenja naroda Ko šio za razširjenje volilne pravice, dr. Gauč neki v proračunskem odseku gospodske zbor- so se liberalni Nemci vedno ustavljali, dasi ustava tako nice se izrekel, da se letos celjska dvojezična gimnazija rekoč določa, da ima slednji polnoletni državljan volilno še ohrani, so takoj sklenili ga zaradi tega interpelovati pravico in je samo državno*borski volilni red bil izklju- v zbornici poslancev. Čudno, da ne predlagajo, naj se čil većino državljanov cd volitve. Konservativna večina ministerstvo kar zaradi tega rušenja ustave postavi na bila proti volji nemških liberalcev razširila volilno zatožno klop. Dosledno bi od njih pač bilo. Seveda to-pravico na petakarje in tudi zadnje razširjenje volilne liko poguma nemški liberalci nimajo, ker bi sicer vlada pravice se ni izvršilo prav po volji levičarjev. Glasovali utegnila ž njimi popolnoma pomesti pri volitvah. a so pač za Badenijevo volilno reformo, se bali, da sicer pride kaka radikalnejša. za to, ker so Nove volitve bodo liberalno stranko gotovo močno pomanjšale, ako je ne uničijo. Liberalni listi že zdihu- Časniški kolek in prepoved kolportaže sta tudi v jejo, da so zaradi tega ustavne svobodščine v nevarnosti. Iz povedanega je pa jasno, da je baš v interesu ustave, da liberalcih bila našla dobre zagovornike. Posebno sta dr. Herbst in dr. Wasser v tem oziru pridobila take za- ta stranka popolnoma izgine. Ne vemo, kakšni možje 32 vse pridejo za njo, a bolje bodo gotovo spoštovali ustavo, kot so jo nemški liberalci, če tudi je morda ne bodo vedno na jeziku nosili. Samo v jednem slučaju so se po-tegovali zares za ustavne pravice, a še takrat jako pristranski. Če se je kje kakemu židu kak las skrivil, so takoj se oglasili, da so po ustavi židje popolnoma jednakopravni državljani. Će je pa bilo treba braniti pravice kristijanov proti židom, so pa tudi na to pozabili. Mi mislimo, da so pač že redki ljudje, ki bi še ve-rovali v liberalno ustavovernost. Zato pa liberalcem vse kričanje o tem, da jje v nevarnosti ustava, ne bode nič pomagalo, kajti njim že nikdo več ne verjame. Vsi avstrijski narodi se bodo oddahnili, ko se otresejo nemško-liberalne more, ko jih je tlačila nad 30 let in zlasti ovi-rala vsak kulturni razvoj nenemških narodov v Avstriji. Od nove zbornice, ko v njej ne bode več ta stranka igrala take uloge, pričakujemo, da bode tudi za Slovane pravičnejša in pomore ustavi zares do veljave. Politični pregled, Državnozborske volitve bodo do 20. dne mnrca že končane in dne 26. marca se snide že novi državni zbor. Kakor se vidi, se vladi jako mudi. To pa največ zaradi tega, da opozicijske stranke, zlasti v Galiciji, ne bodo imele časa za agitacijo Volilno gibanje je v vseh deželah že precej živahno, najdelavnejši so seveda socijalisti. Celo po Tirolskem so razvili svojo agitacijo. Na Primorskem se trudijo Italijani, da odtrgajo Slovencem mandat veleposestva, katerega je sedaj imel grof Alfonz Coronini, in zase pridobe peto kurijo. Po-slednje se jim ne posreći, ako bodo Slovenci jedini, kar pa sedaj niso. Na Koroškem se nadejajo Slovenci, da pridobe jeden mandat v peti kuriji, kar pa ni povse gotovo, da bi se jim posrećilo. Na Dolenjem Avstrijskem se je sklenil kompromis mej krščanskimi socijalisti in narodnimi Nemci proti liberalcem Okrožno sodišče v Trutnovu. . — Celjska dvojezična gimnazija in pa okrožno sodišče v Trutnovu ste dre stvari, ki obraćati veliko pozornost nase v avstrijski no-tranji politiki. Zadnje dni se je v državnem zboru zopet mnogo govorilo o okrožnem sodišcu v Trutnovu. Pravosodni minister in grof Badeni sta se o tem pogajala z nemškimi in češkimi poslanci, v državnem zboru so pri proračunu pravo-sodnega ministerstva Čehi in Nemci izražali svoje nasprotu-joče si želje. Pravosodni minister je pa naposled se izrekel, da se bode pri tem sodišcu uradovalo v oběh deželnih jezikih. Na videz se je minister postavil na češko stališče. V resnici je pa to le lepa obljuba. Glavno je, kako bode okrožje no-vega sodišča sestavljeno. Če se Nemcem posreći, da dosežejo, da se v to okrožje združijo samo nemški okraji, bode z dvojezičnim uradovanjem težko kaj. Nemci je bodo že znali pre-prečiti. Sicer pa ima o tem še govoriti deželni zbor češki, v katerem pa imajo večino Čehi, ako se jim ne izneverijo vele-posestniki. Nemci bodo naposled odjenjali, ko bi se drugače utegnila osnova tega sodišča še daleč zavléci, za kar bi pa jim Trutnovčanje ne bili hvaležni. Moravsko. — Moravski Nemci so bili že v velikih skrbeh, kajti sedanji deželni glavar grof Vetter je menda na željo vlade hotel nekega Čeha imenovati sebi za namestnika v deželnem odboru. Seveda potem bi Čehi imeli nekaj več vpliva na deželno upravo, nego ga imajo sedaj. Naposled so se dogovorili, da bode deželnega glavarja v deželnem odboru namešcal Nemec dr. Promber, zato pa deželni odbor odpošlje v deželni šolski svet jednega Čeha in jednega Nemca. Dose-daj je vselej deželni odbor odposlal v deželni šolski svet dva Nemca, dasi je velika većina moravskega prebivalstva slo-vanâka. Čehi pa sedaj tudi zahtevajo, da se upelje dvojezično uradovanje v deželnem odbora. Dosedaj je bilo samo nemško. Temu ^e pa menda Nemci nekoliko upirajo Hrvaški sabor. — Opozicija je stavila v hrvaškem saboru več važnih prodlogov, kako naj se izboljša stanja pre-bivalstvu v hrvaškem Primorju, omeji izseljevanje, varujejo hrvaške pravice na Reki in prepreci madjarizacija po madjar-skih šolah Zahtevajo mej drugim nekaj železnic, osnovo jednega novega pristanišča, jedno strokovno obrtno šolo, ljudske šole na Reki itd Stvari so prav lepe in tudi temu ni ugovar-jati, da bi deželni zbor v vsem ne imel važne besede, Če tudi ne spadajo vse v področje hrvaške vlade. Zdi se pa nam vendar neumestno, da so se ti predlogi stavili tako rekoč na koncu postavodavne dobe, ko se take velike stvari gotovo doseli ne dajo. Taka stvar se more predlagati v začetku poslovne dobe in potem večkrat podrezati. Vlada in nje pristaši se potem ne morejo izgovarjati, da za stvar ni časa. Da se je stvar pravočasno sprožila, bi se morda tudi bilo dalo nekaj doseči, ker vladna stranka bi se ne bila upala vsem naspro-tovati Seveda o tistih stvareh, za katere je treba pritrditve ogerske vlade, ni dosti upanja na kak uspeh, ker se sedanja vlada in nje pristaši ne upajo odločno nastopiti proti Madjarom. Ko se je pa predlog stavil na koncu postavodajne dobe, si pa moramo misliti, da predlagateljem ni bilo toliko na stvari sami, kakor na tem, da se stvar porabi za volilno agitacijo. Opozicijonalci so dosedaj imeli trdno stališče v Primorju, a zadnji čas se pa ondu jim močno maje stališče vsled vpli-vanja ogerskih pomorskih oblastev. Zato se je pa opoziciji zdeio neobhodno potrebno staviti celo vrsto predlogov v prid prebivalstvu v hrvaškem Primorju. Rusija. — Veliko se je ugibalo po smrti Lobanova vnanjega ministra ruskega, kdo mu boie naslednik. Šiškin je bil takoj po tega smrti imenovan voditeljem ministerstva in prav trdilo se je, da bo postal tudi vnanji minister. To se ni zgodilo in ravno minole dni je bil imenovan upraviteljem vnanjega ruskega ministerstva neki grof Muravjev, ki bo brezivomno v krátkém tudi potrjen za ministra. Da ni bil olbran za to mesto Siškin, ali Nelidov, carigrajski veleposlanik, je pomenljivo. Vzroke razlagajo listi različno. Z jedne strani se poroča, da se je izvršilo imenovanje grofa Murav-jeva vsled vpliva carice vdove, ki hoče Rusiji ohraniti smer politike svojega pokojnega soproga carja Aleksandra III. in katere politike vnet privrženec je ravno Muravjev. Nasprotno se pa tudi trdi, ia je car zato poklical čisto novega moža na krmilo zunanjega ministerstva, da ga bo mogel po svoje su kati. Naj bo pa že to ali ono istinito, res pa more biti, o čemer se dosledno poroča, da je grof Muravjev, sovražnik Nemcije, velik prijatelj Francije in dober Slovan. To oboje pomeni pa za sedanji položaj Rusije vse. Rusija bo torej ti-rala dalje Franciji prijateljsko, a za Evropo sploh mirovno politiko. Cerkveni prepiri na Balkanu. — Znano je, da je turska vlada imenovala Grka Ambrozija za metropolita v Skopljah. Ker po većini spadajo Srbi pod to škofijo, uprli so se odločno temu imenovanju in zahtevajo kakega svojca za škoťa. Přiměřili so se celo izgredi in Ambrozij je moral božične praznike bežati iz cerkve, sicer bi ga bili razjarjeni Srbi s kamenjem pobili. Da se izogne uadaljnim nemirom so zaprli za nekaj časa cerkev. Turska vlada se obotavlja ustreci želji Srbov, posebno ker so Bolgari za Ambrozija. Pripomniti se pa mora, da je vseh Bolgarov le neznatno število v tej škofiji. Sedaj se je nova srbska vlada odločno potegnila pri turški vladi in carigrajskem patrijarhatu za Srbe in zoper Ambrozija. Če se ne ugodi Srbom, proglasi Srbija samostojnost srbské cerkve v Stari Srbiji in Makedoniji in novim 33 patrijarhom se bo imenoval metropolit Dionizij v Prizrenju. tudi 1897 pripravljena dovoliti za obiskalce tega Če se poslednje zgodi, bodo grške skofije zelo na škodi, kajti tečaja kako podporo. Stevila obiskovalcev ne more po mnogih teh večina Srbov, ki so se pa držale iz c. kr. deželna vlada prej natančno povedati, dokler sovraštva do Bolgarov grške cerkve. Če srbska vlada vstraja ne dojdeti poročili vladnih komisarjev za nadzoro- pri tem odločnem koraku, dosegla bo brezdvomno uspehe za vanje obrtnih nadaljevalnih šol. katera sta se vprašala Srbe, kajti turska vlada bo rajši poravnala manjšo zmešnjavo za mnenje o tej zadevi, vendar da števila pet ne bo in odpoklicala Ambrozija, kakor pa prouzročila nadaljne in presegalo in potrebščina za petmesečni tečaj ne bo veèje cerkvene homatije ter pustila, da se ustanovi samostojen višja nego 1200 gïd. C. kr. deželna vlada se je o za- srbski patrijarhat devi obrnila tudi na deželni odbor kranjski in kranjsko hranilnico. Ker i na i".......«..................................................................................................: » staje Kranjskem se vedno nedo spretnih risarskih učiteljev za obrtne nadalje- Obrtnija. ; MHWM j§ krajih » valne šole in je pričakovati, da se bodo v nekaterih ustanovile nove take šole, ki bodo veliko pri- pomogle povzdigi obrta, je odsek za to, da zbor- Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) Zbornični svetnik' Franc Orner sa poroča nica napravo takega tečaja toplo pozdravi in se zaveže po svojih sredstvih jednako prejšnim letom do- voliti podporo. Znesek se pa more še tedaj dolo- XI imenom odseka o prošnji občine Blagovica za dovolitev 4 letnih in živinskih semnjev dne 11. januvarja, 1. marca, 5. julija in 17. septembra vsakega leta. Prositelji podpirajo svojo prošnjo s tem. da leži vas Blagovica ob državni cesti in da ni v bližini semnjev. ćiti, ko se bode zvedelo, koliko učiteljev se bo v tečaj odposlalo. Poročevalec predlaga imenom odseka: Zbornica naj obvesti c. kr. deželno vlado da rade volje dovoli podporo za obiskovalce imenovanega te- — Predlog se sprejme, čaja za 1. 1897. XIII. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner po- Ker živinoreja v tej okolici precej razvita, bi bilo r0^a 0 zbornici došli vlogi, v kateri se razjasnjuje, jako koristno za živinorejci, če bi svojo živino ložje razpečavali. To bi se po njih mnenju s| semnji lahko da se je pri drugem branju vladne predloge glede obdačenja prodaje vrednostnih papirjev v visoki doseglo in od semnjev bi ne imela koristi občina poslanski zbornici § te predloge prememl toliko, kot taka, temveč tudi prebivalci posameznih vasij. Dovolitvi semnjev ugovarjajo občine Krka, Zg, Tuhinj, Motnik in Trojana. Ugovori občin Krka, Trojane in Motnik niso ozira vredni, pač pa je vpoštevati ugovor občine Zgornji Tuhinj, ker bi posebno semnja dne julija in 17. septembra škodovala onima v tej ob- , kr. okr. gla- da naj davek na prodajo vrednostnih papirjev za pri dividentnih vsako navadno sklenjeno kupčijo papirjih (delnicah) in premijskih zadolžnicah izvzemši državnih premijskih posojil znaša 50 kr., pri 7 po prvotném čini, ki se vršita le malo dnij po teh. varstvo ne ugovarja, da Blagovica nima ugodne lege za semnje in da se živinoreja ni razvila po okolici, pomisleke pa ima prot* pomnožitvi semnjev, ker jih titre vseh drugih pa 20 kr., dočim je besedilu vladne predloge, kateremu je pritrdil tudi pristojbinski odsek poslanske zbornice ukrenil višji davčni stavek 50 kr., le na dividentne papirje (delnice). Pri utemeljevanju preminjevalnega predloga :se je za- nikalo, da bi loterijske papirje bilo prištevati nalo- je v okraju že mncgo. Odsek se pridružuje temu žitvenim vrednostnicam, in se je reklo, da je ni mnenju, ker v bližnih Češnjicah so vsako leto Krašnji 2, v Lukovici v 4 v Dolskem slabše naložitve glavnice, kakor v srečkah, in poudar- v"Št. Gothardu 4 in v Mo- Jal°' da ga ni Prav nobenega gospodarskega prida v tem, da se z malimi srečkami preplavi semenj. Nj. Ekscelenci gosp. finančnemu ministru se je zdelo, ko je preminjevalni predlog sprejel, potrebna izjava, da ravčah je 6 letnih in živinskih semnjev. Dalje sta v sodnem okraju brdském še dva semnja v Dobu in vsem je v okraju torej 26 letnih in živinskih semnjev. Če se še upošteva, da je v sosed- vid* v nJem „financijelno zboljšanje, osobito kolikor njem sodnem okraju kamniškem vsako leto 28 letnih ëre za srečke". in živinskih semnjev, se mora vsakdo preveriti, da p° zbornici došli ulogi pa se ne zdi dobro, vsem sedaj obstoječi semnji zadoščajo in da živinorejci v. loterijskim papirjem brez izjeme odrekati naložitveni občini blagoviški lahko prodado svojo živino, in da značaj. bi pomnožitev semnjev škodovala ze obstoječim Postavne pojmovne določbe za naložitvene pa- bližnjim semnjem. narodnogospodarskih razlogov P^je ni, nastal pa je splošni običaj, po katerem se odsek ne more priporočati predležeče prošnje in torej pod naložitvenimi vrednotnicami razumejo oni pa- Predlog se j^jo, plačevanje obresti je zagotovljeno. V varnosti in vestovane glavnice tiči karakteristični znak naložitve- predlaga : Zbornica naj v smislu tega poročila pred- pirji, katerih glavnični znesek in kolikor se obrestu- loži svoje mnenje c. kr. deželni vladi, sprejme. XII. Zbornični podpredsednik. Anton Klein po- nih vrednotnic, Avstrijsko občinstvo je imelo že od roča, da je c. kr. deželna vlada naznanila zbornici, nekdaj navado, loterijske papirje imeti založitvene vred- da je vis. c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje notnice. Kako da je vkoreninjena nagnjenost avstrij - vprašalo c. kr. namestništvo v Oradci, če naj se skega občinstva k naložitvi enega delà svoje glav- napravi na državni obrtni šoli v Gradcu v poletnem nice v srečkah se razvidi osobito iz dějstva, da so semestru 1896/97 tečaj za izobrazbo risarskih uči- vse v kurznem listu dunajské borze zaznamovane teljev za obrtne nadaljevalne šole. Tega tečaja naj srečke klasirane in da se prodajaje le takrat, kadar, ne obiskovali le učitelji ljudskih in meščanskih bodisi kak kapitalist želi izvesti kako naložitev, šol s Stajerskega, temveč eventuelno tudi oni s bodi si da je, da bi si preskrbel denarja, primoran Kranjskega in Koroškega. Vsled dotičnega vprašanja srečke prodati. Dejstvom nasprotujoča je trditev, da imenovanega namestništva, če je želeti takih tečajev je semenj preplavljen s srečkami in bodi si tudi z z ozirom na tudeželske razmere obrtnih nadaljevalnih majhnimi srečkami. Od 1889, odkar se je izdal šol je prosila c. kr. vlada za naznanilo, če bi bila tr- zakon, da se ne sme več izdajati srečk, se ni izdala govska in obrtniška zbornica, jednako prejšnim letom, na Avstrijskem nobena nova srečka več. Srečke ka- 34 terim se je po Avstrijskem dovolilo krožiti, se vsled obdačenja prodaje vrednostnih papirjev te pred- žrebanj neprestano zmanšujejo, tako da se tudi s tega stališča izvestno ne more „govoriti" loge sprejela v prvotni obliki. Ker je tudi na Kranj- o kakem skem veliko denarja naloženega v takih srečkah in prepravljenju semnja. višjim obdačenjem majhnim bi posestniki pri njihni prodaji trpeli škodo, če dobi srečk se namerja ovirati njihno prodajo na „male u zgornja določitev postavno veljavo, predlaga poroče- Ijudi. Ker se pa srečke ne nahajajo niti v rokah spe- valec na podlagi gornjega izvajanja : kulacije niti v posesti trgovcev z vrednostnimi pa- pirji, ampak ravno v rokah „malih" ljudi, se z višjim davkom obteže ravno oni prebivalski krogi, ki morejo to najmanj prenesti. Nj. ekscelenca gospod finančni minister je v visoki poslanski zbornici poudarjal v svojem govoru . decembra 1896, da ima jako velik del avstrij- Zbornica se s prošnjo na visoko gosposko zbornico potegni za to, da se sprej me prvotna oblika napomínané predloge. Predlog se sprejme. (Konec sledi.) dne WÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊK^ËÊK skega p^ebivalstva papirje „najmanjšr mož, je pri- dejal, pride v položaj, da si kupi kako majhno srečko ........................»»i...... ali kakšno rento in ko je eden poslancev izrekel « Kmetijstvo. dvom, sklical se na oficijelne izkaze davka na prodajo srečk iz katerih je to razvidno. Male srečke nominalne vrednosti 2 ali 5 gld. so po takšnem davku tako zadete da se more to imenovati naravnost grozovito. Najrevnejšemu hranje-valcu nalagajo do 25 % segajoč dávek, ker niso zadovoljni z načinom, kako hoče naložiti svoj denar. Ravno najrevnejši hranjevalec se z novim davkom najkrutejše obteži. Marsikdo teh ljudij, ki si je pri- 99 Naš gospod učitelj (Spisal F. Š.) III. 66 vo so se mi pojavljali ti spomini, ko sem počasi korakal dalje. „Ubogi Zoran", sem si mislil 9 T) kaj je neki s teboj? Se Ti kakor si rekel izpolnila „nadica", katera Ti je mislij svetlikala le iz dalje? dobil srečko ob času, ko se je izdala, bo občutil ta me je vzbudilo frfranje ptiča, katerega sem splašil iz dávek tem silnejše, ker ne bo dobro razumel, zakaj grma. Kak ptič je to, kako se mu pravi? Mislil sem in da se ga je svoj čas vzpodbujalo, da naj si kupi srečke, ki so se ali v prospeh kakega dobrodelnega namena "ali pa v preskrbitev kapitala za komunalne ali sploh javne namene izdale in zakaj da se ga hoče sedaj kaznovati s tem visokim davkom. Kdaj proda mali hranjevalec srečko? Vendar v skrajni sili, da zadosti nujni potrebi svojega gospodarstva Vsled nove postave ima pri svoji prihra-nitvi bistveno izgubo. Imel ne bo samo plačevati davčnega postavka, ampak dovoliti bo moral še na- mislil j pa si nisem mogel domisliti. Temno in nerazločno so se mi začele pokazovati podobe iz dijaških let in za čela me je zanimati priroda. Ptičje petje in zadnje je senske cvetice so mi vzbujale vedno več spominov, kazale mi vedno bolj razločno dneve izza mladih let. Kako smo včasih trgali cvetice, spletali vence, vili šopke 9 skrivaj lovili ptice! Pozneje smo se o vsem tem učili v soli. Ali čas je tekel in osoda nas je raznesla na vse ve- dal je znižanje njene vrednosti, ker bo trgovec z trove; ta je šel semkaj, oni tja Mene zaneslo v ka vrednostnimi papirji z ozirom na zmanjšano prodajno dttno šolo. Tamkaj se mi zmožnost in na zmanjšano mogočost, da bi v zasebnem prometu tako brž zopet našel kupčevalca, zaračunal in moral zaračunati tudi kvoto onega davka, ki ga mora plačati na borzi morebiti edino mogoči prodaji. odprl povsem nov svet ; življenje se mi izpremenilo in spomini na prejšnje življenje so polagoma ugašali, pestře barvě mladostnih dnij vedno bolj bledele. Sedaj pa, ko so se mi zopet Da se mora ravno vsled majhne prodajne in spe- vzbudili spomini na to življenje, zdel sem se sam sebi čalne zmožnosti tudi tržna srečkina cena znižati, je tako tuj, tako tuj, in tako mehko, tako žalo, tako tožno jako verojetno, in tudi ta izguba zadene malega hra-njevalca jako občutno. Višji dávek pa mora imeti nujno posledico, da se promet z malimi srečkami popolnoma izpodrine iz mi je postalo okrog srca. Koliko časa bi bil še tako sanjal, da me lačni že-lodec ni začel resno opominjati na svoje pravice. K sreči naša dežele in premesti v inozemstvo, osobito pa na se je izza lesa pokazala vas, ob kateri je stala lična cer Ogersko, kjer dávek ne obtežuje prodaje. Bati se je torej, da se mnenje Nj. ekscelence gospoda finančnega ministra, da pomenja preminjevalni predlog finan- cijelno zboljšanje, ne pokaže kot pravo. Konečno se v ulogi kaže na davčno politično krivico, ki obstaja s tem, da naj se kup in prodaja ene srečke obdačita enako visoko kot kup in prodaja 25 srečk, da je n. pr. za eno „basilica" srečko, ki stane okoli 6 gld. 70 kr., plačati enako visoki dávek 50 kr., kakor za 25 teh srečk v vrednosti 166 gld. 50 kr., da je dalje „Dombauu — srečka ravno tako visoko obdačena, kakor n pr. 25 praških železno-obrtnijskih dělnic v vrednosti 16.050 gld. Potreba je morebiti primere teh številk, da se jasno osvětli neob-držnost takšne davčne razdelitve. Iz teh razlogov prosimo, da bi se zbornica obrnila s prošnjo do visoke avstrijske gosposke zbornice, kvica, poleg nje pa čedno ednonadstropno poslopje, najbrž župnišče. „Tu se bo dobila kaka gostilna", sem si mislil ter sem pospešil korake. Přišedši do župnišča sem opazil kakih 40 let sta- rega knjigo. krepkega duhovnika v senčnici čitajočega neko » Dober dan î gospod župnik ! Oprostite, da Vas kam naj motim; ali tujec sem v tem kraju in ne vem, se obrnem, da dobim pošteno gostilno; bodite tako pri- pa mi povejteto!" Tako sem nagovoril duhovnika. „Bog daj dober dan, gospod stotnik", odzravil mi lažni samo je, stopivši iz senčnice. „Gostilno imamo pač, pa taki gosti ne zahajajo vánjo, kakor ste Vi, zato dvomim, da bi Vam zadostila, tem manj ker v delavnikih ne priprav da bi se pri posvetovanju zakonskega načrta glede ljajo jedil za tujce; jutri, v nedeljo, bi se prej kaj do » 35 bilo. Će Vam je prav, stopite pod mojo streho! Sicer šetališče je bila pot gladka, od gozda naprej ob obeh Vam nimam dati kaj posebnega, kar pa premorem, po- straneh obsajeni s sadnim drevjem. nudim Vam prav iz srca rad". Zavlaka se mi je pokazala vsa drugačna » kakor mi Prijaznemu župnikovemu vabilu nisem mogel odreci. je ostala v spominu od prvega mojega pohoda. Nasproti n Da bodete vedeli, koga ste vzeli pod svojo streho, so mi lične hišice, obdane z obširnimi, pravilno za- povem naj Vam svoje ime: jaz sem Ivan Voglar, stotnik sajenimi sadovnjaki. Tam pa, kjer je nekdaj bila Zaplot-v 17. pehotnem polku", sem se mu představil. n Ivan Voglar? Res i Ivan Voglar! Prav tište poteze v obrazu, samo bolj moški je in pa polna brada ga obsenčuje. Bog Te sprejmi, dragi prijatelj!" Tako je hitel župnik ter mi vesel stiskal roko. » Vidiš Î jaz sem nikova koča, oziroma zavlaška šola, blesteli sta se mi nasproti dve prav brhki poslopji. Čudom sem se čudil, kdo je Zavlaki tako izpremenil lice ! „Kdo pa je zazadil te vrtove?" poprašal sem staro ženico » pred prvo hišo pěstovala zalega otročiča. pa Ignacij Lomnik, bivši Tvoj sošolec, 8 dnij sem župnik te vasi. Da Te nisem takoj spoznal! Seveda 20, 23, 24 let, to je že mnogo časa, in kakšen mladenič si bil tedaj, kakšen mož si sedaj!" hotel videl > Sedaj da ni bilo več misliti na odhod. Lomnik bil kar pri njem ostal nekaj dnij. Ko pa da to ne gre, postregel mi je, kolikor mogel, ter me je vodil po svojem posestvu. Prenočiti sem pa » » Naš gospod učitelj. Kdo pa a vaščane navedel na to, da so si tako zlikali hiše? « n Tudi gospod učitelj." Srečni učitelj sem si mislil kdo in kakšen vendar le moral pri njem. člověk si vendar, da si si tako veljavo pridobil pri Za-vlačanih, da se povsem ravnajo po tvojih nasvetih ! Nekoliko dalje sem ob rapi, po kateri se odteka drugi dan, ko sva se precejšen studenec, začul enakomerno počasno tolčenje po cerkvenem opravilu nekoliko pokrepčala, me pu- tok tok - tok vendar me je spremil še lep kos pota ter me vabil stil; naj ga kmalu zopet posetim. i n Kaj pa tamkaj le tolče?" sem povprašal moža j ki pred sosednjo hišo v senci pod drevesom čital v „Ko m Lomnik je bil kmetskih starišev sin. Najsrčnejša ledarju družbe sv. Mohorja". „Kaparjev norec", mi je odvrnil, in ko je videl da želja dobre njegove matere je bila ta, da bi svojega sina videla mašnika pred oltarjem opravljati sveto daritev. sem ga začujeno gleđal, pojasnjeval mi je smejé se Vroča želja se ji je izpolnila. Ignacij je bil že po naravi „Neka priprava ) gospod » ki Kaparju Kapar go- tih in miren člověk, prijazen in postrežljiv; učil se spodar visoko v Zavlaki goni vodo pred hišo in v pridno in svojim sošolcem je bil ljub družabnik. Po do- hleve. Ker ta priprava tolče kakor norec v fužini > pra vršeni gimnaziji je vstopil v semenišče, in čez štiri leta vimo ji Kaparjev norec « svoji materi izpolnil najsrčnejšo željo, pel je novo mati preselila k sinu Ignaciju ter mu mašo. Ko so drugi domači pomrli in je dom prevzel sta-rejši sin, se gospodinjila. Od Lomnika sem pčasi korakal proti goram, pre mišljevaje, kako čudno včasih osoda združi prijatelje kar nenadno. Pot se zavila navkreber, in med temnimi smre- kami sem v prijetnem hladu korakal vedno bliže svojemu cilju. Zopet sem obrnil pozornost na prirodo; opazoval n In kdo je Kaparju nasvetoval takega norca?" n n Naš gospod učitelj." To mora biti pa poseben člověk, ta Vaš gospod učitelj, da je toliko naredil za Zavlako". £ Verjemite mi, gospod, da gotovo v vsi deželi ni % tako spoštovanega učitelja, kakor je naš; on vse ve, vse prav svetuje in vse prav ukrene, zato ga celo najstarejši ljudje radi poslušajo". » sem rastline, poslušal ptice in nehote sem se iznova za topil v mladostne spomine. Med tem sem prikorakal do kateri se nihče ne ustavi". „Ali je že dolgo časa pri Vas?" „Enoindvajset let menda bode tega, kar je přišel, in upamo, da nas ne zapusti, predno ne pride pónj ona, vrha na pot malo napeto in izvedeno tako lepo » ka- keršnih malo po ravnem Čudil sem se, kako je to mogoče, da so si gorjanci naredili tako pot, ko je vendar znano, da so njih pota vse prej nego pripravna. „Kdo pa je naredil tako lepo pot V* sem vprašal pastira, ki je ob poti pasel kravo. n Zavlačani" mi odvrnil. » Enoindvajset let? Pa ni to Zoran Zornič?" n Da, prav Zoran Zornič je. Ta nas je privedel do tega, da smo Zavlako popolnoma prenovili. Kdor je našo vas poznal spoznal, pred dvajsetimi leti j ta jo danes těžko če přišel vánjo. u » » Ali bode gospod učitelj doma?" Doma bode; saj imamo o praznikih po popoldan » » n Kdo jih je pa naučil delati taka pota?" Naš gospod učitelj!" No", sem si mislil, ta mora pa biti druge vrste skem cerkvenem opravilu vedno gospodarska posveto- vanja, pozneje pa se ne izplača kam iti. Jutri pojde pač brez dvombe kam, kajti počitnice so in gospod učitelj i kakor je bil Zornič, da si je znal pri Zavlačanih jih najraje porablja v to, da popotuje." mož pridobiti toliko vpliva". Dosti sem izvedel. Nisem mogel več strpeti na Pot me ie zložno vodila navkreber. Kakor kakšno městu. Poslovil sem se ter se obrnil proti šolí Da f 36 mora eno izmed prijaznih poslopij na mestu Zaplotnikove koče biti šola, sem že uganil. šolskem vrtu sem zagledal moža, sedečega na toliko in tako lepih sadovnjakov. Mnogo drevja smo vzgo-jili v domači drevesnici, in že več časa nam ga ni bilo klopici pod košatim orehom Bil treba naročiti od drugod. Ljudje imajo dosti sađja vsake Zornic. Odkar ga vrste, svežega in suhega, pa tudi tudi tolkovca dobiš pri nisem videl se precèj izpremenil ; telo mu je postalo vsakem gospodarju. Tudi ta le je domaćega pridelka. obilnejše, obraz, nekdaj nežen, se je zresnil in obdala ga Le pokusi ga, videl boš, da ni napačen. Bog Te živi je gosta in dolga brada, ki je tu in tam že jela siveti Začuvši korake se mož ozrl proti meni in i ko je videl vojaka, pogledal me pozorneje i potem pa pod mojo streho!" Trčila sva in pila. Tolkovec je bil res izboren, sem rekel: „Ni čuda, da Te imajo vaščani tako radi zato ko i skočil kvišku ter mi hitel nasproti. Spoznal me je. Prisrčno me je vsprejel ter me peljal v sobo, oprav-ljeno sicer priprosto, pa zelo čedno. Potem je zaklical v sosednjo sobo: „Katarina, prinesi, prinesi nekoliko jače pi- ši jim toliko storil. Ravnokar mi je nekdo rekel da gotovo v vsi deželi ni tako spoštovanega učitelja, kakor si Ti". „Tudi jaz sem te misli, in ravno to me najbolj ? kruha in pa še kak prigrizek; gosta imava! Katarina, gosta imava. Tako je pač rekel. Saj je bilo vendar navesti ime Vida ! Ali je ni vzel ? Ali ima morda že drugo ženo? Te in enake misli so me navda- kar je v sobo stopila ženica kakih 60 let ter je vspodbuja, da čim dalje bolj delujem. Těžko sem si pri-dobil to spoštovanje, upam pa, da si je ohranim do konca svojih dnij. Najbolj odločilen za moj vpliv pa bil jale, pred nekaj pleča. .Vidiš naju postavila liter tolkovca hlebec kruha pa Kaparjev norec, kakor ljudje imenujejo vodnega ovna, katerega je Kapar dal postaviti na moj nasvet. Gotovo si slišal neko enakomerno trkanje ; saj si moral iti mimo u 1 to moja gospodinja, teta Katarina > nemoj » Slišal sem ga in tudi izvedel sem že, da je to naju omejena gospodarica moje kuhinje, in ta gospod prijatelj in bivši sošolec stotnik Ivan Voglar". seznanil Zornič. Ker sem ga vprašajoče pogledal, vedel je takoj, kaj znači ta pogled. Tvoje delo". (Dalje sledi.) = :m » Rad bi vedel, kje so drugi moji ljudje, kaj ne? :................................................................................................ :. .T^T.'.TTiT. .5 5 €ž Poučni in zabavni del. Ali vedi, da sem samec; to mi je odločila usoda. dilo se je pa tako le: Poldrugo leto je moralo biti Zgo-kar sem službovai v Zavlaki, in ravno sem spisal nekaj pro-šenj za drugo službo, oziroma za premeščenje, kar mi dojde žalostno poročilo, da mi je nenadno umrla nevesta Vida Podgornikova. Silna žalost me je prevzela; raztrgal sem prošnje in sklenil ostati v Zavlaki, ločen od sveta, Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) J edeninvajseto poglavje. Katastrofa. (Dalje.) Jedno trenotje je zavladala mrtva tišina mej ki mi itak nima dati ničesar več. Še z večjo strastjo sem đivjaki in hitro so se zbrali okrog svojih vodij. se polotil čitanja in učenja. Naročil sem si naraveznan Ognjeni zmaj naj požre vse belokožee, skih in kmetijskih knjig, za kar sem imel že od nekdaj klical Kaonabo, tresoč z gorečo gorjačo. posebno mnogo veselja, ter sem začel kmete izpraševati nabo ne bode miroval, dokler za-Kao- prokleti ljudje ne o tem in onem. Tako se je zgodilo, da smo si se počasi P°jdejo v kraijestvo senc, dokler se zemlja, lastnina dasi me v zařetku kar videti niso rudečih ljudij, ne očisti tujcev. Ti belokoži ljudje so Še najbolj prijatelja sva si bila z Zaplotnikom, otroci boginje Atabejre, katere je izgnalo nebo in jih nekoliko približali mogli. čigar bil nekdaj svet, na katerem stoji šola. Mož ima poslalo nam, da jih uničino. Če vojaki Kaonaba in več otrok in jih je redno pošiljal v šolo, kar o drugih Majrenija pojdejo na vojsko proti belokožcem, bode ne morem řeči. Nekega dne mi je rekel : „ Vi, gospod bog smrti široko odprl svoje duri, da belokožce učitelj i mnogo čitate ? ali mi mogli svetovati, kje naj vsprejme v kraijestvo senc. kupim sadnih dreves? Zasaditi namreč mislim travnik Po tem gorečem govoru je vstal star divjak. poleg hiše, da ne bo tako golo okrog doma". Naročil Zravnal je svojo upogneno postavo, obraz mu je sem Zaplotniku prav lepega drevja in mu ga tudi sam oživěl, bistro in jezno je pogledal. vsadil lepo v viste. Zelo sva se sictr pričkala zaradi Kaonabo zaklical je z glasnim glasom. razdalje posameznih dreves, nazadnje mi je pa vendar kliče vas na vojno proti belokožcem, pojdite vi za dovolil drevo od drevesa vsaditi 10 metrov daleč. ščani so se sicer v začetku smijali, ko pa so viděli, lepo drevesca rastejo, dali so si dopovedati, da Va-kako dre- njim ? Pojdemo za Kaonabom! zaklical Maj r eni glavar Beg smrti naj belokožce pobere v svojo vesca treba saditi tako daleč narazen, da imajo dosti žrtev! . .. prostora tudi tedaj, kadar dorastejo. Tako se zgodilo Da, da, mi pojdemo za Kaonabom! zakli- da me je s časom naprosil ta in ta vaščan, da sem mu cali so rudečekožci. zasadil vrt, in danes bo težko kje kaka vas i imela Pripravite se torej na vojno! ukazal Kaonabo, vzel je iz vrećice, ki mu je ob pasu, barve in začel je barvati truplo s pisanimi pasovi. Vojaki so s spoštovanjem gledali na svojega vodjo, ki se je brez strahu pripravljal na vojno proti belokožcem, ne brigajoč se za njih strašno orožje in nebeški rod. Ko je Kaonabo končal svojo vojno toaleto, so drugi isto storili in pobarvali se za vojno. V tem je Kaonabo šel k Majreniju. — Pokliči starejše vojake na posvetovanje, — rekel mu je. — Hiteti moramo, da napademo belce, predno so hladna trupla njih tovarišev. Majreni je ubogal in kmalu so vsi starši vojaki se zbrali v posvetovanje. Po kratkem posvetovanju so sklenili, da se moški nekje skrijejo, k belokožcem pa pošljejo ženske z vsemi mogočimi pridelki in veliko množino upijan-ljive pijače jagori. Povedati morajo ženske belokožcem, da jih tovariši čakajo v vasi, da so nabrali od ljudij mnogo zlata in mislijo ondu ostati nekaj dnij. Ta načrt se je hitro izpolnil. Žene in dekleta niso prav marale prevzeti uloge odposlancev, a so se morale pokoriti. Španci so vsprejeli odposlanstvo z veselimi klici. Malo nezaupanje je hitro minolo, ko so viděli pri-delke, katere so prinesle Indijanke. Vsi so planili na sadje, divjačino in ribe in hitro zahvali s palmovim > u. sokom. Bilo je že večer, ko so se Spanci pripravili, da pojdejo v Kaonabovo vas. Slepo zaupajoč odposlanim ženskam, so čoln po-tegnili k bregu, zložili na kup vse, kar so imeli, in pustivši pri čolnu jednega samega stražnika, odšli v vas. Kmalu po odhodu Špancev, ko se je nočna tema že bila ulegla po bregu, se je v bližnjih grmih pokazalo neko pokanje in dve temni postavi prišli sta od tod. Tako, da ju ni nikdo slišal, sta se kakor gašče-rici splazili k čolnu. Cu vaj, katerega so tu pustili, je brez skrbi dremal, ne sluteč nobene nevarnosti. Nakrat se je prebudil in videl je dva člověka pred seboj. To trenotje je močna roka ovila vrv okrog njegovega vratu in čez jedno trenotje je Špančevo truplo že se zvijalo v smrtnem trepetu ... V tem so Španci pojoč in šaleč se, prišli na ne-srečno dolino, na kraj pogube njih tovarišev. Zmračilo se je in nastopila je temu, tropičnanoč. Španci so něhotě bili nekako potrti in skoro tipajoč šli po gozdu po sledu Indijank. Nakrat so poslednje skočile na stran in se skrile. To trenotje so se razmaknile veje dreves in divjaki so s strašnim kričanjem obkolili belce. Prav kakor bi bili legijoni črnih vragov vzrasli iz zemlje okrog Špancev otrpnelih samega strahu. Pusice so švigale... Ko je premagal prvo iznenađenost, je Rodrigo Eskobad potegnil meč ter zaletel se v tolpo divjakov sekajoč na desno in levo. prizadevajoč si jiaudušiti svoje tovariše. Pušico, katero je vrgla spretna roka Kaonabova je zadela ga v desno oko in pal je mrtev in za njim Peter Gutjerec z razbito glavo. Smrtni strah je pretresal Špance. Viděli so po-gubo, če tudi so pogumno se dalje bili, a vse je bilo zaman! Vsi njih napori bili so brez uspeha. Glavno njih varstvo, prepričanje, da so belokožci nebeškega rodu, je bilo zginilo. Divjaki so se preverili, da so belokožci tudi smrtniki in so jih z razjarnostjo napali. Nekaj minut je trajal v gozdu krik strašne vojne. 0 Potem se je razlegel tak strašen zmagovalni krik divjakov, da bi bila komu ustavila kri v žilah, na to je vse utihnilo, Španci so bili do zadnjega pobiti. Čas je tekel Prišla je pomlad in napolnila zrak s prijetnim duhom, in človeška srca so sanjala in se nadejala. Samo Arano se ni udajal nobenim sanja-. rijam in nadam. Bolezni in pobegi so pomanšali število njegovih naselnikov na deset. Pa še ti so bili uporni in razuzdani. Dijego je z bojaznijo gledal v bodočnost in z nepotrpežljivostjo čakal, da se povrne Kolumb s podkrepljenjem. Tako je přišel večer dne 12. marca 1493. leta. Arano je ogledal svojo majhno trdnjavo, a ni hotela ga popustiti neka težka slutnja, da ga nekaj hudega čaka. S težkim vzdihom je šel v svojo sobo in usel se za mizo. Cela tolpa misli brez vsacega reda mu je rojila po glavi. V mislih se je preselil na Špansko in preživljal svojo mladost. Podobě dalj ne domovine polite s solnčnimi žarki razgrinjale so se pred njim kakor v sanjah. Nakrat je vzdihnil. — 0, Beatrisa, — zakaj nisi mogla biti moja in me prikovati na domovino? Mari moram za zmiraj ostati v tujini ? . . . Umolknil je in znova se udal premišljevanju. Nakrat je nekaj kakor solnčni žarek zasejalo na njegovem obrazu. — Limahani — zaklical je. — Ona mora osla-diti mi življenje v Novem svetu in meni zameniti vse. Hrepenenje po ljubezni ga je obdala kot goreč val... — Da, da, — • rekel je z velikimi koraki hodeč po sobi. — Jutri pojdem k Guakanahariju in mu od-krito priznam svojo ljubezen. Če tudi je. priprosta Indijanka, dekle prirode, a v rokah mojstra tudi démant postane bliščeč briljant! ... Pomirivši se vsled tega sklepa, se je naposled Dijego slekel in ulegel v postelj. Kmalu je jednako-merno, tiho dihanje pokazalo, da trdno spi. Kmalu se je zaslišal lahek šum v sobi, duri so se tiho ođprle in podoba Limahanine se je pokazala na pragu. Z žalostním pogledom je šla k postelji in se ustavila pred njo. Ustni spečega so se zganile in iz njih se je iz-vila beseda „Limahani". Iznenađena Indijanka je pokleknila. — 0, Veliki Duh, — zašepetala je, — čemu je 38 tako določeno v ukazih osode? Mari je Limahani zaradi tega morala najti sina neba, da pojde z njim v kraljestvo boga smrti? In žalostno je pogledala na polni mesec, plavajoč Razvaline velicega mesta. Angleški rudninoslovec Viljem Niven je našel v meksikanski pokrajini Guerrzero razvaline velikega nefcdanjega mesta. Našel je ostanke dobro na-rejenih cest, leuplov, žrtvenikov. Vse kaže, da so Mehikanci morali biti precej omikani. Kakor Niven poroča, je moralo to na nebu. Nakrat se je stresla, neka svetla zarja se mesto biti blizu tako veliko po obsegu, kot je sedanji Novi je pokazala na nebu . . . Jork. On sodi da je to mesto nekdanji Kvekmijatoplikan, o- Pogumno je vstala, nagnila se k spečemu in pri-tisnila mu poljub na ustna. Dijego je odprl oči in okamnel je od začudenja, ko je videl Indijanko. Limahani !... Si li ti tukaj ? Kaj se je zgodilo ? katerega lepoti še dandanes pripovedujejo mehikanske pravljice. Papeževa vojaščina obstoji iz petih \ojev: plemenite garde, švicarske garde, palačne straže, žandarjev in gasiîcev. ki so tudi vojaški organizovani. Poveljnik plemenite garde je knez Altieri. Ta garda šteje petdeset mož, so dobro pla čani. Na mesec imajo po 300 do 400 lir, poleg tega pa On je hotel skočiti s postelje, a Indijankina roka imajo še nekaj postranskih dohodkov. Švicarska garda šteje ga je zadržala in nov poljub je zaprl glas njegovim sto mož, velicih, močnih švicarskih sinov. Ti stražijo pri besedám . . . vhodih v Vatikan. Imajo lepe umiforme in so oboroŽeni z Molči, belokožec! • • Poslala me je tebi Remingtonovimi puškami Dobivajo brezplačno hrano in po 60 do 120 lir na mesec Palačna straža šteje dve stotniji. Se- boginja ljubezni . . . dekla tvoja bodem, sreča tvojega stavljena je iz samih Rimljanov. Skliče se le ob slovesnih življenja, dihanje tvoje volje, dokler bog smrti naju priložnostih, plače ne dobiva, pač pa neko letno odškodoino ne vzame v svoje kraljestvo. Limahani, jaz te ne razumem za uniformo. Poveljnik plaćani straži je podpolkovnik Crosta sana, kateremu sta podrejena 2 majorja, 4 stotniki, in osem « • To trenotje je strašen pok pretresel zemljo in ročnikov Palačna straža ima tudi godbo. Papeževih darjev jC Í^v Jii v £iuj cju KU v LLuuiaujciu » auiJiaua. Lidu- plame je švignilo izpod tal sobe, kakor iz ognjenika.. . darji so vsi iz Romagne. Gasilcev je 30. Vseh vojakov ima e 120 in vzdržujejo red v notranjem Vatikana. žan Zan papež kacih 600. V jednem trenotju je trdnjava bila kup brunov, desk, kosov orožja, človeških trupelj in posodnih čre-pinj... Ne pričakujoč tacega izida so Kaonabovi in Maj- renovi vojaki, ki so bili porabivši malomarnost straž- Qfc rfr rfc : r» r3* r*-' fr r* ť¥i ffcjfcjfcffc «ft {ftjftjftfft «ft*ft fft ťfrwft ifcfcÝwfVf^twfetž ^ Novice. nikov splazili se v trdnjavo in zažgali zalogo smod-nika, s strahu pali na tla. Pogumnejši so vstali, bojažljivo ogledujoč bivališče belokožcev . .. Ničesa ni Deželni zbor kranjski je sklican na dan 26. ja nuvarija k zasedanju. Izid volitve v trgovsko in obtrniško zbornico r bilo videti na mestu trdnjave Navidad; vse je bilo se. Volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani naznanja izid volitev, katere so se izvršile 14 januvarija 1897 za trgovsko in obrtoiško zbornico v Ljubljani. 1 ) Od 595 vo- zjednačilo z zemljo. Tedaj je poslednji krik Indijancev se glasno raz-legel po okolici. Rudečekožci so planili na kadeče se še trdnjavske ostanke, iskajoč plena v razvalinah. Kmalu so se vrnili z zvonci, orožjem, posodo in obleko, kolikor so dobili nepoškodovanega.. . Ko je solnce izšlo je ožarilo razmesarjena trupla Špancev ,.. lilcev in volilnega razreda trg07inskega odseka volilo- jih je pravilno 162 Izvoljeni so za Člane trgovske in obrt- niške zbornice naslednji Karol Pollak, trgovec v Ljub ljani s 141 glasovi. Vaso Petričič, veletržec v Ljubljani s 139 glasovi, Avgust Skaberne, trgovec v Ljubljani s 135 gla sovi 2.) Od 2819 volilcev III volilnega razreda trgovinskega odseka volilo jih je 515 pravilno. Izvoljena sta bila za ôana trgovske in obrtniške zbornice gospoda: Ivan Krajec, knjigo- Dijegu in Limahani ni bilo sledu. Vse uni- tržec v Novemmestu s 482 glasovi in Franc Omersa, trgovec ......... . . _ ________- »r ť.nrvín r, /,QÍ JooA.n Q ^ f\A OK T TT/-vlilr-i/-i™rv čujoči ogenj ju je bil objel in pokopal njijino ljubezen. (Dalje sledi.) v Kranju s 435 glasovi. 3).Od volilcev I volilnega raz- reda obrtnega odseka (velika industrija) volilo jih je 16 pravilno in izvoljena sta bila za elana trgovske in obrtniške zbornice gospoda : Ivan Baumgartner tovarnar v Ljubljani s-16 glasovi, Andrej Gassner, solastnik továrně v Tržiču s Poučni in zabavni drobiž. 15 glasovi. 4) Od 9938 volilcev volilnega razreda obrt- nega odseka volilo jih je 2046 pravilno in izvoljeni so bili Stranski posli kronanih glav. Navada je, da kralji članom trgovske in obrtniške zbornice Ant. Klein, lastnik in cesarji se nauče tudi kacega rokodelstva. da se ž njim ba- tiskáme v Ljubljani z 1993 glasovi, Josip Kušar, lastnik vijo za zabavo. O Petru Velikem je še dobro znano, da je mlina in državni poslanec v Ljubljani z 1661 glasovi, Josip- ladij tesal in zobe dri. Pa tudi dandanes se bavijo nekateri Lenarcič, tovarnar na Vrhniki s 1656 glasovi. Fr. Kollmann, vladarji s podobnimi posli. Vojvoda Jorški, jedini sin princa steklar v Ljubljani z 1622 glasovi 5) Od 24 volilcev III. Waleškega narja, vrvar. Naučil se je delati vrvi od nekega mor- volilnega razreda obrtnega odseka (rudarstvo) volilo jih je je služil pri mornarici. Ruski car dober kmet, pravilno in izvolili so članom zbornice gosp da Karola Luck- zna orati, sejati, žeti in celo kravo molzti Cesar Viljem se mann-a, ravnatelja kranjske industrijske družbe na Jesenicah bavi ne z raznimi umetnostmi temveč tudi dober črko z glasovi. stavec. Kralj Humbert je čevlj se bavi tudi s slikarstvom Državnozborske volitve. Te dni se zaključi dr- Švedski kralj Oskar se ravno rokodelstva učil, a jako rad žavnozborsko zasedanje in razpusti poslanska zbornica. Nove seka drva. Portugalska kraljica Amalija zna dobro prirejati volitve bodo okrog 20. marca. Agitacija za volitve je že v leška kraljica pa zna dobro raznovrstna ženska najboljšem tiru. klobuke, an^ ročna delà, s katerimi se peča, če tudi je že jako stara Dne jan. je bil volilski shod v Lescah. Predstavila sta se volilcem kot kandidata g. prof. Tomo Župan 39 in g. Pogačnik, posestnik iz Podnarta. — Slovensko katol. delavsko društvo v Ljubljani je na svojem zadnjem shodu postavil» kandidatom v peti kuriji svojega tajnika g. Gostinčarja, delavca v predilnici. — Vrhniška železnica. Vršil se bode v kratkem politični obhod za to železnico in pričelo z eksproprijacijo zemljišč. — Občina škofjeloška. Cesar je potrdil v kranjskem deželnem zboru vsprejeti zakon, po katerem se občina Skofja-ioka razdeli v dve samostojni občini Škofjaloka in Zminec. — Poskušen samomor. Minolo nedeljo popoludne našli so na tukajšnjem pokopališču pri sv. Krištofu obstrelje-nega frizerja Janko Grulešiča iz Karlovca na Hrvatskem Pri-peljal se je iz Celja, kjer je bii v službi, v Ljubljano z na-menom, da se usmrti PrizaHjal si je z revolverjem dve rani v prsi. a se ni smrtno ranil in je upati, da ga v bolnici ■ozdravijo. Vzroka poskušenemu samomoru Grulešič ni hotel povedati. — Umor in samomor. Dne 15. jan. v jutro je skočil v Medvodah pod železniški vlak pomožni železniški Čuvaj Štefan Klembas in je bil takoj mrtev. Ko so po tem dogodku Sli pogledat v njegovo stanovanje, našli so v njegovi postelji mrtvega prijatelja samomorilČevega železniškega čuvaja Valentina Vertina. Imel je usta in nosnici z bato zamašene na vratu se mu je pa poznalo, da ga je nekdo davil. Valentin Vertin je dobil pred kratkim stalno službo pri železnici. Za to službo je prosil tudi Klembas, vsled česar je bil sila jezen na svojega prijatelja Vrtina Pred tremi dnevi je Klembas odšel, ne da bi povedal kam Kar dobi Vrtin od njega iz Ljubljane pismo, naj pride doli. Ta se vabilu odzove in pride dne 14. jan , zvecer bila sta oba dobre volje v Ljubljani, sta obi-skala gledališČe in o polunoči sta se vrnila oba z vlakom v Medvode, Klembas je povabil Vrtina, naj gre k njemu spat, ker ima daleč domov. Poslednji se kakor prej že večkrat od- sove tudi danes vabilu in gre h Klembasu spat. Kaj se je vse godilo po noči ni prav jasno, a gotovo m brezdvomno je. da je Klembas zadavil Vrtina in potem v obupnosti sam skočil pod vlak. Grda zavist, da je Vrtin dobil stalno službo, je dovela Klembasa k temu groznemu koraku. — Ta strašen dogodek je vzbudil veliko senzacijo, posebno ker sta bila Vrtin in Klembas še le po 20 let etara in jako dobra prijatelja. — Požar. Dne 8. januvarija je uničil požar posestniku Jakobu Kosimiku po domače Gaperlinu v Klancu pri Kam-niku gospodarsko in hišno poslopje s klajo in orodjem vred. Škode je 2500 gld., «avarovan je bil za 850 gld. Zažgal je pogorelčev 41etni sin igraje se na podu z žveplenkami. Sta-riši, pazite na otroke! — Pazite na otroke! Dne 17. jan. je utonila v Gameljnih neka deklica. Šla je v potok, ki teče ob cesti vodo pit, a prevrnila se je na glavo in utonila. — Legar v Bosni. V krajih, v katerih je bila po- vodenj, je v Bosni se pojavil hud legar. Sodi se, da je voda iz Srbije, kjer že dolgo razsaja hud legar (vročinska bolezen) zanesla bolezenski kali v Bosno. Bosenská vlada je storila vse potrebne naredbe, da omeji bolezen. — Umorjen diurnist. Emil Rosenmann, diurnist v Husiatinu na Gališkem je nedavno šel v pisarno, da ondu opravi neko zastalo delo. Drugo jutro so ga našli obešenega. Znamenja pa kažejo, da se ni sam ^oběsil, temveč je umorjen. Roparji so mu vzeli nekaj denarja, ki ga je imel pri sebi. — Umorjen žandarm. Dne 7. t. m. našli so v Že-lezni na Češkem ubitega žandarja Vaclava Lukaca. Vrat je imel popolnoma prerezan, glavo s kamni razbito, v trebuhu mu je bil zaboden njegov lastni bajonet. Zasledoval je dva lopova po gozdu. Ker so našli na tleh verižico s ključavnico, se sodi, da je hotel jednega lopova ukleniti, ko ga drugi udari po glavi. O zločincih nimajo še nobenega sledu. — Samomor stotnika. V Belovaru se je dne 16. t. m. v sence ustřelil z revolverjem stotnik prvega razreda Franc Janeček. Krogla je prodrla skozi glavo, izšla pri drugem senci in prebila še vrata. — Sleparski profesor. V Varšavi so odslovili vse-uciliškega profesorja dr. Kordowskega, ker je v vseučilišcni blagajnici mankalo 40.000 rubljev. — Špaček. V Aradu je neka ženska porodila otroka z velikánsko kosmato glavo, tremi usti, tremi nosovi, tremi očmi in ušesi. Na rokah je imel po štiri prste z velikiini nohtovi. Umri je čez nekaj ur. V — Solarica ubijalka. V Gaberju pri Kraljevem Gradcu na Češkem, so se šolarji te dni kepali in pri tem se je pa neka deklica močno ujezila na jednega fanta. Podrla ga Je na tla in tako dolgo tepla s šolsko torbico, da je bil mrtev. — Poroka dveh stoletnih, V Rocbhousu v Ameriki sta se porocita 1031etni Viljem Sexton in lOlletna njegova mladostna prijateljica Viljemina Kraft Svatbě se je udeležilo nad 100 sorodnikov in znancev. Sexton je zgubil pred tremi meseci svojo prvo ženo in gospa Kraft svojega moža nekaj dni pozneje. Po poroki sta se peljala na sprehod v vozu, ki je bil narejen pred 83 leti. Potem sta šla v hišo Sextonovo hišo, sezidano pred 90 leti. — Dvajset let v moški obleki. V nedeljo so na Dunaju přijeli nekega moža, ki v gostilni ni imel s Čim plačati. Dotičnik se je izkazal z delavsko knjižico, da se imenuje Josip Kneidinger, rojen je na Dunaju, pristojen v Jul-bach in ima 48 let. Ko je zdravnik pri policiji preiskal tega moža, se je prepričal, da je ženska. Pokazalo se je, da je njeno pravo ime Josipina Marija Kneidinger, drugi po-datki v delavski knjižici so pravi. Preoblecena je Že za moš-kega 20 let, ker tako ložje dobi delo. Delavsko knjižico je dobila na podlagi nekega izpiska iz krstne knjige, ki se tiče njenega brata, pri okrajnem uradu v Otakringu, kjer so v delavsko knjigo tudi njeno osebo popisali. Izročila se je okraj-nemu sodišču da proti njej kazenski postopa. — Samomori na Dunaju. Lani se je na Dunaju 396 ljudij s samomorom končalo življenje. — Mesto — dedič. Grof Ernest Doernberg, ki je te dni umri v Reznu (Regensburgu) na Nemškem je temu mestu zapustil vse svoje premoženje v znesku 15 milijonov mark za dobrodelne namene. — Napad na ženo. Natakar Jurij Kerl na Dunaju je te dni trikrat ustřelil na svojo od njega ločene soproge, ker se ni hotela ž njim spraviti. Potem se je dvakrat v glavo ustřelil. - ; — Sleparije v Italiji. V Bolonji so zaprli dva znana trgovca, ker sta zamotana v neke sleparije pri tamošnji bančni podružnici. — Stari ljudje. „Luzerner Tagbl." pripoveduje: Mar- sikateri Švicar se spominja še dr. Geisselerja, ki se je leta 1866 v dobi preko 60 let. izselil v južno Ameriko. Od ti-stega časa sta si dopisovala z nekim prijateljem v Luzernu. No, poslednji čas je postal dr. Geisseler nekoliko nemarljiv v svojem pismu od 4. nov. m. 1. opravičuje tako-le: „Oprosti mi, da sem tako nemařen v pisanju, postaja mi težko. Dne 16. avgusta se stopil v svoje 92. leto, torej priČenjam po-časi starati se". — New-Yorški „World" je te dni prinesel podobo najstarejšega člověka v Ameriki. Zove se Miguel Vejar in mu je 130 let. Prvo ženo je izgubil Vejar o potresu 1806. leta; druga žena mu je umrla 70 let pozneje. Imel je 13 otrok, od katerih jih še živi 9. Koliko ima unukov in pra-unukov, tega pa niti sam ne zna, ker jih ne pozna vseh. Ta neobičajni starec je izpil tekom dolgega svojega življenja mnogo vedrov žganja, preko 100 let pa uprav strastno kadi cigarete in vendar je še živ. Nikdar ni živel po kakšnih zdravstvenih pravilih in bolje del njegovih let mu je prošel, ne da bil se bil kedaj kopal. Ta člověk mora imeti zares izreden organizem. Prevajenje. Slično Nitzsehejevem preobratu pojmov govori se že nekaj časa o prevajenju v rabi važne, vsakdanje jestvine, ki se zlasti od zdravniške strani vedno nujneje pri-poroca. Grre se namreč za to, ker mogcče omejiti uživanje kodlj bobove kave in jo nadomestiti s sladno kavo ima po mnogih znanstvenih preiskavah velike zdravstvene prednosti. Vedno rastoče gibanje na tem polju se je pričelo takrat. ko se znanému kemiku Tri 1 li ch tentu slo- večega profesorja Pettenkoferj v Monakovem, posrećilo z leckom iz kavinega drevesa von in okus bobove kave na Čudovito popolen način prenesti na ladno kav Tvrdki Kathreiner pa gre zasluga, da je važnost te iznajdbe spoznala in sladno kavo po Trillichovem načinu na debelo izdelovati pričela tovarniskim izdelovanjem te pod imenom „Kneippo kava" zrane Kathreinerj kave z okusom bobove kave je ta tvrdka ustanovila novo, mogočno obrtnij daleč preko Nemčij in Avstro-Ogerske V se že razteguje raznih, dalinih delih sveta se izdeluje ta kava zdaj že v deveterih velikih to varnah. Tržne cene V Ljubljani dne 30. dec. 1896. Pšenica gld. 9* kr. rž gld. 6'50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 6 50 kr ajda gld. leča gld. 12 kr., proso gld. 6'50 kr., turšica gld. 5 30 kr., kr., grah gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. 10 kr. Loterijske srečke. V Linču dne 16. jan. t. 1. : 49, 43, 44, 59, 39. V Trstu dne 16. jan. t. 1.: 65, 61, 28, 68, 46. V Pragi dne 20. dec. t. 73, 11, 32, 63, 86. Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih pre- paratov A. Thierry-ja v Pregradi V svrho varnosti ob- činstva pred • v mc- pri Bogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih vrednimi ponareja- nji nosim od sedsj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. oblastev. (2) Naj starej e, najpristneje, najre- elneje in najceneje ljudsko do-mačo zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti itd. ter je uporabno no-tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta \saka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna „pri an- gelju varhu". Visak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natanćno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-rejalce in posnomovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre .4 y > I vfm* . -v M reTCtVw Srečkanje neprekljic februvarija Glavni dobitek 1 ■m iS& it * A > - V • îf ^ K >i •i táá Jl« & £ . ; 3 V 9T« «k ^ ď,. • gotovini odbitka Srečke pnporoča Mayer bankir Lj ub lj ani Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi uasleduik