• SODELOVANJE KOSTROJA IN MINERALA
Nov stroj za obdelavo marmornih plošč
Ni še daleč čas, ko so v marsikateri tovarni menili, da se ta ali oni stroj ne splača narediti doma, bodisi zato, ker ga je bilo moč brez truda kupiti v tujini. ali pa za^to, ker se niso čutili sposobne za takšno opravi-lo. Zdaj pa so potrebe prisilile tudi našo kovinsko industrijo, da se je lotila izdelovanja strojev, ki jim še pred kratkim ni bila kos. Lep pri-ner za to, kaj je mogoče storiti i zunjem, voljo, pripravljenostjo in so-delovanjem, je nov stroj za poliranje in brušenje marmornih plošč ši-rine 60 centimetrov, ki so ga prav te dni postavili v Mineralu. Stroj, ka-terega cena ni nič višja od podobnega uvoženega, so naredili v tovarni Kostroj v Slovenskih Konjicah.
»V zadnjih dveh letih smo uspeli pridobiti domače delovne organizacije, da so pričele delati stroje za kamnarsko industrijo. Prej smo jih kupovali v Zahodni Nfemčiji jfl Italiji, odvisni šmo bili torej od uvoza,« je prizade-vanja kovinske industrije za na-domestitev uvoza pojasnil direk-tor Minerala Ignac Omahen. Ko-stroj je namreč izdelovanje stro-jev za kamnarsko industrijo uvr-stil v svoje dolgoročne načrte, s čimer je tudi povečal svoj izbor izdelkov.
Izdelovanja kamenskih stro-jev pa so se lotili tudi v Litostro-ju. Ta delovna organizacija bo konec leta dobavila Mineralu dva stroja za rezanje kamnitih blokov v plošče (tako imenovane enolistne gartre), pogovarjajo pa se tudi o izdelavi opreme za ka-
mnolome, kot na primer stroja za odriv sten in stroja za sekanje in izdelovanje granitnih kock.
Novi stroj za poliranje in bru-šenje marmornatih plošč so v Kostroju naredili po načrtih In-ženirskega tehničnega centra iz Celja, tehnologijo za izdelavo stroja pa so pripravili kar v Mine-ralu, in sicer po uvoženem, a zdaj že dokaj dotrajanem stroju, ki so
ga pred časom uvozili iz Italije. Kot kažejo dosedanji preizkusi, domači stroj ne bo nič slabši od uvoženega. Na leto naj bi z njim zgradili in zbrusili 30 do 35 tisoč kvadratnih metrov marmornatih plošč. Z novim strojem in z dru-gačno razporeditvijo nekaterih drugih bodo količino teh izdel-kov letos povečali 2a 30 odstot-kov.
Podobno kot v mnogih delov-nih organizacijah se tudi v Mine-ralu spoprijemajo z raznimi te-žavami. Preglavice jim povzroča pomanjkanje surovin (dobivajo jih iz Makedonije, Srbije, Istre in
srednje Dalmacije) in njihova slaba kakovost. Pomagajo si s sovlaganji in tako že tretje leto prispevajo denar za rudnik be-lega kamna v Prilepu (doslej so vložili že 20 milijonov dinarjev), z granitno industrijo Oplotnica pa se pogovarjajo tudi o združi-tvi.
Doslej so v Mineralu vse na-ložbe uresničevali s svojitn de-narjem, brez posojil. Zato imajo danes manj denarfiih težav z na-bavo novih delov ali strojev in s posodobitvami proizvodnje. Ob tem pa je treba povedati, da je orodje za kamnarsko industrijo izredno drago, saj stane na pri-mer diamantna glava za bruše-nje, s katero razrežejo 800 kva-dratnih metrov kamna, kar riare-dijp v desetih dneh, 70.000 di-narjev.
Poleg že omenjemh strojev bodo letos v Mineralu kupili še
novo glavo za. razrez. granita v kamnolomu Podpeč. Uvozili jo bodo iz Zahodne Nemčije. Lani pa so na Škofljici postavili novo transformatorsko postajo, tako da lahko v njihovem peskokopu priključijo še močnejše^stroje, postaja pa je pomembna tudi za krajane vasi Pleše. Prav zdaj pa končujejo investicijo, ki ni po-membna le s tehnološkega vidika, marveč tudi s stališča varstva okolja in urejenosti delovne or-ganizacije. Tehnološko vodo, ki jo potrebujejo pri obdelavi kamna bodo zdaj očiščeno po-novno vračali v postopek in je ne bo treba že po enkratni uporabi, tako kot do zdaj, kar zavreči. Kot ' zanimivost pa naj še omenimo, da v Mineralu pripravljajo tudi nov izdelek, imenovan marmin;-ki naj bi žmanjšal njihovo odvi-snost od surovin.
DARJA JUVAN