Leto m, št. 42 (»Jutro« xiv, st. t4z*) Ljubljana, ponedeljek 16. oktobra 1955 <*«na t TO** LJpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska u-uaja #juua» u^aja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Katastrofalen poraz punktaške politike Pri včerajšnjih občinskih volitvah so punktaši doživeli popoln polom — Tri četrtine vseh občin so prišle v nacionalne roke, punktaši pa so jih dobili komaj okrog 70 Ljubljana, 15. oktobra. Volilna bitka je končana. Uspeh in zmaga nacionalne misfi sta presenetljivo velika, poraz razdiralne punktaške politike popoln. Kakor je to storilo že 8. novembra 1931 pri volitvah v Narodno skupsci-no, tako je slovensko liudstvo pri današnjih občinskih volitvah ne-dvoumno izreklo, da noče povratka starih plemenskih razprtij, da noče politike hujskanja in razdiranja, marveč da hoče stvarnega in složnega dela za lepšo bodočnost, svojo in svoje jugosiovenske domovine. Še bolj mogočno kakor pred dvema letoma so danes Slovenci manifestirali za novo nacionalno in državno politiko. Ob ogromni udeležbi volilcev so tri četrtine naših občin prišle v nacionalne roke. V okrog 270 občinah so zmagale liste JNS, po ogromni večini čiste liste JNS in le deloma tudi kompromisne liste, sestavljene pod vodstvom ali ob sodelovanju JNS. Med ostalimi sto občinami so v kakih 30 zmagale nevtralne ali socialistične liste, tako da je punktaškim bojnim listam pripadlo komaj pičlih 70 občin, kar ne predstavlja niti ene petine skupnega števila občin. Minister dr. Kramer je v svojem govoru, ki ga je po končanih volitvah imel po radiju, pravilno poudaril, da so bile današnje volitve, ako so jih punktaši proglašali za plebiscit, res plebiscit, toda plebiscit za državno in narodno edinstvo, za ustvarjajoče složno delo, plebiscit proti vsakemu separatizmu in proti vsaki razdiralni politiki. Plebisciti se ne ponavljajo in tako je tudi današnji plebiscit definitiven poraz punktašev in njihove politike. Porušena bajka" Minister g. Ivan Pncelj o volilnem izidu Snoči po končanih volitvah je prišel v Ljubljano z vlakom minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, ki ga je posetil urednik našega lista ter ga naprosil za izjavo o občinskih volitvah. G. minister se je nasmehnil in takoj odgovoril: »Porušena bajka«. Nato le izjavil nadalje: »Ko so bile razpisane občinske volitve v dravski banovini, sem bil tega dejstva resnično vesel. Dasi sem se zavedal težkega gospodarskega položaja, v katerem živimo, vendar nisem niti trenutek kolebal v veri, da bo narod v mejah ~aše ožje domovine sledil tudi v tem primeru svojemu dobremu geniju. Zato sem z vso silo priporočal ustno in pismeno kompromise, da v harmoniji cb sodelovanju vseh vzpostavimo povsod dobre občinske uprave. Brezglava in nespametna opozicija pa je smatrala takšne moje nastope za slabost in bojazljivost. Kljub boljšemu prepričanju, tako mojega kakor tovarišev, so zapeljali narod v borbo, prepir in sovraštvo, ne za korist občin in ne za korist prebivalstva, temveč iz same politične nepreračunane prepiri jivosti. Tudi možje, ki so pristali na kompromise, so morali odstopiti in do Zahvala ministra dr. Kramerja Ob 18. je ljubljanski radio oddal pro-vizorični pregled volilnih rezultatov po stanju med 16. in 17. uro. Nato je spregovoril po radiju generalni tajnik JNS g. minister dr. Albert Kramer. Rekel je: »Dragi rojaki! Slišali ste pregled rezultatov občinskih volitev v naši banovini. Številke niso definitivne, ali slika je jasna. Že več nego dve tretjini občin sta v rokah zavednih ljudi, dobrih Slovencev in zvestih Jugoslove-nov. poštenih in treznih mož, ki bodo sigurno dostojni narodnega priznanja in ki bodo zvesto in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Punktaši so v svojih letakih postavili parolo, da gre za plebiscit. Slovensko ljudstvo je ta plebiscit za jugoslovenski program že izvršilo 8. novembra 1931, toda Racionalna fronta je vendar tudi tokrat še enkrat to parolo sprejela, da se v odprtem boiu pokaže moč jugosiovenske ideje. Rezultat je pred vami: Jugoslavija je danes dobila veliko bitko, ž njo smo jo dobili mi Slovenci, ki smo zopet enkrat visoko dvignili nacionalno zastavo in se pokazali dostojne svoje svobode in vredni svoje bodočnosti. Čast in hvala gre vsem zavednim vo-lilcem. ki se niso ustrašili nobenega terorja, ki se niso umaknili pred nobeno grožnjo. Občudovanja vredna požrtvovalnost vseh delavcev iz naših organizacij pa zasluži še posebno priznanje. S ponosom smejo reči. da je njihovo vztrajno, nacionalnega optimizma polno delo rodilo bogat sad ne samo naši Jugoslovenski nacionalni stranki, temveč pred vsem ideji, ki jo zasto« zadnje gorske vasice so poizkušali prepričati vsakogar o svoji nekdanji moči in prejšnji večini nekdanje njihove oblasti. Narod pa je dobro občutil veliki in važni zgodovinski trenutek in sedaj, ko stojimo ob teh poraznih številkah za vrtoglavo vodstvo nekdanje vsemogočne SLS, ugotavljamo z zadovoljstvom, da je narod za vse veke obsodil to falirano drhal in porušil pri nas obstoječo bav.o, da so to vsemogočni gospodarji, katerim sledi narod v še tako brezglavi politiki kakor čreda ovac. Izid občinskih volitev v dravski banovini 15. oktobra t. 1. je odgovoril vsem tem in tudi tistim izven naših mej, ki so jim radi prisluškovali in tudi verjeli, da ,je tiste, nekdaj tako strašne strahovlade za vselej konec. Bajka je torej porušena iz temelja. Sedaj nastopa nova doba. Navadno smo po končanih volitvah odpuščali tudi nasprotnikom. Tudi sedaj bodi ta!;o! Odmislili bodo zapelinvce-n, toda za zapeljivce bo sledila najstrožja kazen in preganianje do konca, d. > tako naša lepa slovenska zemlja očiščena tega plevela in da bo narod svobodno gospodaril v lastnih občinah. parno. V imenu Glavnega odbora JNS .iitn izrekam svojo globoko zahvalo in priznanje. Bitka .ie dobljena. Sedaj gremo na plodno delo.« Srez: Brežice Artiče: 504 volilcev, 347 oddanih glasov, JNS: Kovačič Ivan 127 glasov, Cerjak Jo-' sip 220 glasov. Blanca: 772 volilcev, 471 oddanih glasov, JNS: Radej Josip 372 glasov, Abram Fran 99 glasov. Brežice: 253 volilcev, 204 oddanih gla sov, JNS: Drnovšek dr. Janko 204 glasov. Dobova: 816 volilcev, 645 oddanih glasov, Pinterič Fran 288 glasov, Kovačič Mi hael 357 glasov (oba JNS). Globoko: 419 volilcev, 315 oddanih glasov, JNS: Urek -Ivan 277 glasov, Komp. Molan Alojzij 38 glasov. Kapele: 494 volilcev, 343 oddanih glasov, JNS: Urek Fran 313 glasov, Urek Matija 29 glasov. Pleterje: 224 volilcev, 215 oddanih glasov (udeležba 96%), JNS: Zupančič Franc 215 glasov. Podsreda: 639 volilcev, 436 oddanih glasov, Bezenšek Ernest 178 glasov, Skrbeč Edvard 258 glasov (oba JNS). Rajhenburg: 1383 volilcev, 1099 oddanih glasov, JNS: Benedičič dr. Fran 734 glasov, Vranetič Fran 365 glasov. Sevnica: 864 volilcev, 557 oddanih glasov, JNS: Trupej Fra23 oddanih glasov, udeležba 72%, JNS Kramar Janez 352 glasov, Bevc Jože 271 glasov. Brusnice: Samo lista Krevs Albin (JNS) 255 glasov. Črmošnjice: Samo lista Petschauer Ivan (JNS) 144 glasov. Dobrnič: 602 volilca. 375 oddanih glasov, JNS Grmovšek Jože 177 glasov, Slak Jernej 198 glasov. Dvor: 490 volilcev, 376 oddanih glasov, JNS: Kovač Jože 1S5 glasov, Zupanč:č Henrik (k) 123 glasov, Koželj Franc 6S glasov. Hinje: 525 volilcev, 350 oddanih glasov, JNS Sporar Josip 118 glasov, Pečjak Angel 232 glasova. Mirna: 490 volilcev, 420 oddanih glasov, JNS Bule Franjo 255 glasov, Komp. Celar Andrej 193 glasov. Mirna peč: 764 volilcev, 401 oddani glos, JNS Povše Alojzij 255 glasov, Krevs 146 glasov. Novo mesto: Samo lista JNS dr. Režek Josip 723 glasove. Prečna: 758 volilcev, 472 oddana glasova, JNS Zagorec Josip 346 glasov, Turk Anton 126 glasov. Šmihel-Stopiče: 1920 volilcev, 1196 oddanih glasov, udeležba 62%, JNS: Matko Josip 762 glasov, JNS: Kulovec Ivan 120 glasov, Hrovat Alojzij 3!4 glasov. Toplice: 755 volilcev, 599 oddanih glasov, JNS Rom Ivan 327 glasov, Pezdirc Janez 272 glasov. Trebnje: 863 volilcev, 662 oddanih glasov, JNS Miklič Jože 387 glasov, Žafran Jože 275 glasov. Vel. Loka: 6o9 volilcev, 544 oddanih glasov, udeležba SO^o, JNS Saje Alojzij 451 glas, Abolnar Stanko 93 glasov. Zagradec: 8S7 volilcev. 603 oddanih glasov, JNS: Hrovat Ivan 437 glasov, .Skunek Rudo'f 166 glasov. Žužemberk: 585 volilcev, 339 oddanih glasov, JNS Pehani Albin 256 glasov, Stupica Josip 83 glasove. Srez: Radovljica 1. Bled: 649 volicev. 492 oddanih glasov, udeležba 76"U. Vovk Anton (JNS) 348 glasov. Vrhunc Jože (JNS) 144 glasov. 2. Bohinjska Bistrica: 713 volilcev. 5"0 oddanih glasov, udeležba 77"/«. Mavric Fr. (JNS) 352 glasov. Zmitek Franc (JNS) 198 glasov. 3. Bohinjska Srednja vas: 855 volilcev, 563 oddanih glasov, udeležba 66%, Hodnik Janko (JNS) 563 glasov. 4. Brezje: 585 volilcev, 483 oddanih glasov. udeležba 83%, Tonejc Valentin (JNS) 256 glasov, Gabrijelčič Anton (p) 227 glasov. 5. Breznica: 440 volilcev, 369 oddanih gla- * sov, udeležba 81%, Bizjak Ivan (JNS) 225 glasov. Fin/gar Janez (p) 144 glasov. o. Dovje-Mojstrana: 447 voHlcev, 328 oddanih glasov, udeležba 73%. Ancel Janez (JNS) 133 glasov, Glačmk Gregor (JNS) 195 glasov. 7. Gorje: 900 volilcev, 646 oddanih glasov. udeležba 72%. Dežman Jože (JNS) 31S glasov. Jan Jakob (k) 328. 8. Jesenice: 2.180 volilcev, 1669 oddanih glasov, udeležba 77%, Zabkar Jože, mg. ph. (JNS)- 816 glasov, dr. Stanovnik Aleš (p) 572 olasov, Celešnik Ivan (soc.) 281 glasov. 9. Koroška Bela: 1000 volilcev, 762 oddanih olasov, udeležba 76%, Svetlin J. (JNS) 182, Erlah Ivan (p) 262, Šoberl Virgilj (soc.) 318 glasov. 10 Kranjska gora: 527 volilcev, 337 oddanih «lasov, udeležba 64%, Lavtižar Josip (JNS) 263 glasov, Ferjančič Avgust (p) 74 glasov. • , 11. Kropa: 633 volilcev, 428 oddanih glasov udeležba 68%. Cerar Jakob (JNS) 188 alasov, Ješe Janez (p) 240 glasov 12. Lesce: 520 volilcev, 486 oddanih glasov. udeležba 93%, Ažman Ivan (JNS) 279 glasov, Sinit Ivan (k) 207 glasov. 13 Radovljica: 355 volilcev, 328 oddanih glasov, udeležba 92"/«, dr. Dobrave Ivan (JNS) 193 glasov, Resman Vinko (p) 13d glasov. ^ , . 1 14. Rateče: 192 volilcev. 1£> oddanih glasov, udeležba 65%, Pinbah Josip (JNS) 12o glasov. , 15 Ribno: 624 volilcev, 46;> oddanih glasov udeležba 74%, Mulej Janez (JNS) 136 glasov, Cengle Matevž (p) 329 glasov. Srez: Maribor desni breg Fram: 694 volilcev, 484 oddanih glasov, u leiežba 70«/«, JNS: Kodrič Ivan 389 glasov, Petek Ivan 145 glasov. Hoče: 1028 volilcev, 518 oddanih glasov, u leiežba 53%, JNS: Papež Lovro 283 glasov, Novak Anton 228 glasov. Jelovec-Makole: 715 volilcev, 436 oddanih giasov, udeležba 69%, JNS: šoštar Jože 208 slasov, Bogina Ivan 228 glasov. Pobrežje: 2164 volilcev, 1093 oddanih glasov, udeležba 51« o, JNS: Volk Matija 1093 glasov. Podvelka: 268 volilcev, 102 oddanih glasov. udeležba 38%, JNS: Urbane Maks 102 glasova. ' poiskava: 1295 volilcev, 1080 oddanih glasov, udeležba 83%, JNS: Poharc Karel 529 giasov, JNS: Kodelič Viktor 551 gla- Poljčane: 1057 volilcev, 873 oddanih glasov, udeležba 83%, JNS: Medved Anton 511 glasov, Kitek Simon 362 glasov. Rače: 1519 volilcev, 1097 oddanih glasov, udeležba 72%, JNS: Kirbič Ivan 447 glasov, JNS: Bauman Štefan 218 glasov, Kol-man Josip 402 glasova. Ruše: 725 volilcev, 562 oddanih glasov, udeležba 64%, JNS: Lesjak Davorin 562 2513 SOV Slov. Bistrica, mesto: 579 volilcev, 483, oddanih glasov, udeležba 83°/o, JNS: Pučnik Josip 358 glasov, Kac Franck 125 gla- S°Slov. Bistrica, okolica: 1099 volilcev, 630 oddanih, udeležba 56%, JNS: Zafošnik Pavel 300, Kos Ivan 330. Studenci: 2029 volilcev, 1208 oddanih glasov, udeležba 60%, JNS: Kolnik Maks 3"7 glasov JNS: Kaloh Alojz 821 glasov. Sv^ Lovrenc na P.: 842 volilcev, 436 oddanih glasov, udeležba 54°/o, JNS: Pir-11 at Alfonz 400 glasov, Jodl Peter 36 gla- 80Šmartno na P.: 480 volilcev, 271 oddanih, udeležba 56%, JNS: Frešar Leopold 271. Srez: Maribor levi breg Cerkvenjak: 689 volilcev, 386 oddanih giasov. Zimič Jernej JiNS 273, Balatkovič Alojzij 153. Duplek: 499 volilcev, 344 oddanih. Par tli c Rudolf 203, Gmajnar 141. Oba JNS. Jurovski dol: 708 volilcev, 510 oddanih, udeležba 72%, JNS Korošec Peter 179, Rot" rnan Janez 331. Jakobski dol: 850 volilcev, 534 oddanih glasov, u deležba 63%, JNS Lenčič Benedikt 290, Snuderl Franc 244. Kamnica: 725 volilcev, 287 oddanih, JNb Lorenčič Peter 287. Korena: 798 volilcev, 3:>6 oddanih, JNS Kajnik Jožef 356. Košaki: 1409 volilcev, 927 oddanih, JNS Janžekovič Ivan 643. Vesenjak Ivan 284. Pesnica: 720 volilcev, 481 oddanih, udeležba 62%, JNS Kerenčič Anton 284, Spari Franc 197. Senarska: 751 volilcev, 478 oddanih, JNb Vrančič Matija 248, Zupe Franc 230. Sv. Križ: 217 volilcev, 169 oddanih, JNS Hlade Jože 169. Sv. Kungota v SI. gor.: 947 volilcev, /23 oddanih. Leber Ivan 409, Vavpotič Franc 314, oba JNS. Sčavnica: 920 volilcev, 414 oddanih, udeležba 46%, JNS Brezniik Franc 312, Spindler Jože 102. c j Selnica ob Dravi: 1007 volilcev, ojl oddanih. udeležba 55%, Verdonik Josip 551. Št. IIj v Slov. gor.: l"059 volilcev, 507 oddanih, JNS Svatv Karel 507. Št. Lenart v Slov. gor.: 380 volilcev. 314 oddanih, udeležba 83%, dr. Gorišek 314. Sv. Marjeta ob Pesnici: 471 volilcev, 3.i5 oddanih glasov, udeležba 75 odstotkov, JNS Schicker Alojzij 194, Šuman Anton 161. Volitve v vardarski in zetski banovini Skoplje, 15, oktobra, p. Danes so se vršile v vardarski banovini občinske volitve skoraj v vseh občinah razen v Skoplju, Bitolju, Prištini, Prizrenu, Kumanovem, Leskovcu, Vranju in Tetovu, ki so avtonomna mesta. Volilna borba je bila zelo živahna ter je vladalo za izid volitev veliko zanimanje. Volitve so se vršile v 440 občinah, v katerih je bilo postavljenih 1112 kandidatnih list. Zlasti živahna je bila volilna borba v kumanovskem srezn. kjer je bilo v 19 občinah postavljenih 72 kandidatnih list, ter v prilepskem srezu. kjer je bilo v 12 občinah 40 kandidatnih list. Vse kandidatne liste so pripadale JNS. Po prvih poročilih so volitve .potekle povsod v največjem redu in miru. Zabe-'ežen je bil samo en manjši incident. Volilna udeležba je znašala okrog 70%. Cetinje, 15. oktobra, p. Danes so se vr. šile občinske volitve tudi v zetski banovini. Zanimanje za volitve je bilo med prebivalstvom zelo veliko. Volili so v 275 občinah, v katerih je bilo postavljenih 587 kandidatnih list, me"d njimi 544 Jugoslovenske nacionalne stranke. Povprečna volilna udeležba je znašala 70%. Do večjega incidenta je prišlo sam0 v Danilov gradu, ki pa je minil zaradi posredovanja policije brez hujših posledic. Hmelj Osamljenost Nemčije Italijanska delegacija v ženevi predlaga odgoditev razorožitvene konference - Ves svet obsoja izstop Nemčije iz Društva narodov Dve smrti pod vlakom Usodno naključje je hotelo, da sta skoro istočasno na dveh različnih krajih našla smrt pod kolesi vlakov dva posestnika Žnfcc (tedensko poročilo), 15. oktobra, h. V preteklem tednu je bila tendenca na bmeljskem trgu mirna. Nakup se je nadaljeval. cene pa so zaradi zmanjšanega povpraševanja nekoliko padle. Lastniki so za sedaj s nrodajo precej rezervirani. Cene »n se sibale med 1800 in 2200 Kč. m s;crr za prvovrstno blago 2100 do 2200, za dob-j srednje blago 2000 do 2100 in za srednje kakovosti 1900 do 2000 Kč. Kupile »o *e sklepale po večini naravnost pri h t. e1 i« r jih. dočim je bilo v Žatcu razme--...na n alo poslovanja Na deželi je na 1**0 še okoli 33 000 stotov po 50 kg. v Zatcu je bilo do petka javno žigosanih .1 7Vi stotov po 50 kg žateškega hmelja -•.Anje letine V Roudnicah in Ušteku •• prodanega skoraj 60 odstotkov hmelja. r^t tamkaj 1500 do lfc>0 Kč. Naro-c 'z Amerike so še precej redka, upajo pa da se bodo. ko bo prohibicija uki-a-ena povsod, znatno povečala. Ženeva, 15. oktobra, n. Dopoldne od 11. do 14. se je v hotelu »De La Paix* na povabilo predsednika razorožitvene konference- Hendersona vršil sestanek, ki so se ga udeležili delegati Norman Daviš, S.mon, Paul Boncour. Di Soragna. Politis kot podpredsednik konference, dr. Beneš kot glavni referent. Avenol kot gen. tajnik Društva narodov ter eksperti Eden. Wilson, Massign in še nekaterj drugi. Razen o razorožitveni konferenci, ki se ima jutri nadaljevati, so razpravljali o noti, ki io je nemški zunanji minister Neurath izročil predsedniku konference Hendersonu glede sklepa nemške vlade, da ne bo več sodelovala na razorožitveni konferenci in da izstopi iz Društva narodov. V hotelu se ie zbrala velika množica no-vinariev, ki ie ves čas nestrpno pričakovala rezultata tega sestanka. Ko je bila seja zakliučena, so novinarji obkolili Hendersona, Davisa, Boncourja in dr. Benesa. Boncour jim ie v glavnem sporočil, da so se posvetovanja na predlog angleškega zuna-niega ministra Simona nanašala predvsem na kolektivni odgovor velesil na včerajšnjo nemško noto. Odgovora pa ni tako lahko sestaviti, ker predstavlia nemška nota hud napad na velesile, ki naj bi se ne hotele razoroz.ti. I a odgovor še ni redigiran. V ta namen se bodo sestali delegati in eksperti prizadeta sil ponovno ob 17.. ko bo končno sestavljeno besedilo kolektivnega odgovora na nemško noto. _ Popoldanska konferenca, ki se je rričela kmalu po 17., je bila ob 19.30 nenadoma prekinjena. Italijanski delegat Di Soragna ie novinarvem izjavil, da so na konferenci na niegov predlog razpravljali glede even-tuelne odgoditve jutrišnje seje razorozitve-ne konfrence. Konferenca naj bi se sploh odgodila na nedoločen čas. Ker.na sestanku n". prišlo do odločitve, so poverili italijanskemu delegatu Di Soragni, naj stopi v telefonske stike s pariško, londonsko m rimsko vlado in se neposredno z njimi sporazume o svojem predlogu. Zaradi tega se je umaknil s konference v svoj kabinet. Konferenca delegatov in ekspertov pa se je morala prek,niti. Ko bo zbral Di Soragna potrebne odgovore iz Pariza, Londona m Rima, se bo seja nadaljevala m sklenila o tem, ali naj se jutri otvori zasedanje ple-numa razorožitvene konference. Sklenjen izolacijski krog Pariz, 15. oktobra. AA. Ves svet komentira včerajšnje dogodke v Berlinu in v Ženevi. Povsod naglašajo usodni pomen nem-ške«a koraka za svetovno politiko. Sklepi, do katerih prihajajo svetovni listi, so različni. Le v enem so si edini, kar prikrito priznavajo tudi nemški listi sami, da je včerajšnji korak nemške vlade sklenil izolacijski krog okoli Nemčije. Smrt pakta štirih Ženeva, 15. oktobra. AA. »Journal des Nations« odgovarja nemškim listom, ki izražajo upanje, da bi se mogli mednarodni razgovori nadaljevati v okviru pakta štirih, in pravi: Pakt štirih je imel nalogo igrati vlogo v okviru Društva narodov. Zato je pakt štirih včeraj umrl. »Tribune de Geneve« pa izvaja: Včerajšnji nemški korak bo imel za posledico, da se bo solidarnost Francije, Anglije in Ze-din jenih držav še bolj okrepila. _ Dru«i listi naglasa jo resnost polozaia, vsi pa poudarjajo, da se je sedaj vsaj razčistil. Obnova bloka vojnih zaveznikov Bruselj, 15. oktobra. AA. Belgijski listi predlagaio. .nai se u statvi blok bivših zaveznikov proti Nemčiji', Ki hoče svoje ze tako veliko oboroževanje neovirano nadaljevati Francoski komentarji Pariz, 15. oktobra. AA. Francoski listi prinašajo zelo obširne komentarje o berlinskih in ženevskih dogodkih ter ohranjajo popolno hladnokrvnost. Listi naglašajo, da se je Hitler odločil do tega koraka iz dveh vidikov: 1. hotel se je odtegniti nadzorstvu in se svobodno oboro-ževati 2. hotel je iz čisto notranjih razlogov spraviti na stranski tir razočaranje in utrujenost, ki sta se začela javljati v v nonfSki javnosti. V 1 listi so si edini, da je sedaj še prezgodaj govoriti o reakciji s strani vlad, ter se omejujejo zgolj na to. da naštevajo razne možnosti. V »Journalu« je Saint-Brice davi poudaril, da ima Francija s pravnega stališča vse prednosti v svojih rokah toda praktične možnosti so polne ovir. Pisec priporoča previdnost, oreden se kaj ukrene. »Matin« poudarja kontradikcijo, da je vlada, ki se je vestno proglašala 2a bra-niteljico delavstva, stopila v vojno z vsem svetom ne zaradi kakšnega gospodarskega ali socialnega vprašanja, temveč zgolj vojaškega, kakor bi človek pripisoval le najbolj reakcionarnim vladam Vsi listi naglašajo. da je sedaj vsaj v toliko bolje, ker je položaj razčiščen. Ljubljana, 15. oktobra. Dunajski brzi vlak proti Trstu je danes popoldne ob pol 16. v neposredni bližini postaje Laškega do smrti povozil 451e.tne-ga posestnika Janeza Klenovška iz Delra, občina Sv. Krištof. Kako je prišlo do nesreče, je še popolnoma nejasno. Mož je hodil po progi in morda ni opazil prihaja, jočega vlaka. Nekateri tudi sodijo po raznih znakih, da ni izključen samomor. Vlak je truolo razmrcvaril in je bil nesrečnik takoj mrtev. Približno v istem času se je zgodila podobna nesreča na progi Karlovac-Ljublja na. Med postajama Stično iti Višnjo goro je baš šel čez progo pri nekem prelam posestnik Janez Petrič iz Peščelika pri Višnji gori, ko je privozil po progi tovorni vlak. Mož je bil nekoliko naglušen in ni slišal vlakovega ropota, pa ga je lokomotiva zgrabila in je vlak šel preko njega. Nesrečnik je bil takoj mrtev. v sodobnem svetil Vrednost ženskega dela Popoldanski »Intransigeant« izraža dvome o iskrenosti Hitlerjeve izjave glede nemške miroljubnosti. ' Angleško msse London, 15 .oktobra. AA. Ldsti poročajo obširno o sklepu nemške vlade, da izstopi iz Društva narodov, in vprašujejo, kakšno stališče naj zdaj zavzame svet nasproti Nemčiji. »Sunday Times« priporoča, naj se razorožitvena konvencija vseeno podpiše, ker bo še bolj podčrtala osamljenost Nemčije ter se zavzema za morebitne gospodarske in finančne sankcije. List zaključuje; Ce se bo Nemčija še nadalje oboroževa-la, kar se zdi nekaterim gotovo, bi bilo zaman misliti, da bi bilo mogoče nacistično vlado drugače kakor s silo prisiliti, da se odreče svojemu programu. ftallfanska srczervlrancst Rim, 15. oktobra. A.A. Italijanska javnost se kaže nasproti včerajšnjemu nemškemu koraku zelo rezervirano. Tako piše »Popolo d' Italia«: »Izstop Nemčije iz DN ni dogodek, ki bi mu bilo treba pripisovati preveliko skrb zastran bodočega razvoja političnega položaja, in da bi se bilo zato treba bati kakšnih posledic. Izhod iz položaja je mogoč že zato, ker ni nikjer rečeno, da se celo najkočljivejši problemi ne bi mogli urediti izven DN in razorožitvene konference.« Kar se tiče razpusta nemškega državnega zbora, pravi list, da ne izprevidi. čemu je to dobro. Drugi listi pišejo domala v istem duhu. »Messagero« pristavlja: v mislih moramo imeti včerajšnja Hitlerjeva svečana zagotovila glede miru. Opoldne je izšel uradni komunike. Ki izvaja da je treba proučiti položaj, kakršen je, in najti primerno pot do sporazuma. Hitler ni ne po tonu ne po vsebini svojega govora zaprl vseh vrat. Komunike zaključuje: V italijanskih uradnih krofih so si na jasnem, da razorozitvena konferenca po odhodu Nemčije ne mo-e nadaljevati svojega dela in da jo je treba odgoditi, dokler ne nastopijo taksne razmere, ki bodo omogočile novo proučitev celotnega problema. Amerika za nadaljevanje razorožitvene konference Newyork, 15. oktobra AA. V tukajšnjih krogih gledajo na nemški korak mnogo resneje kakor v Evropi in nekateri listi celo ne izključujejo možnosti oboroženega spopada. Najbolj se listi seveda vprašujejo, kakšno stališče bo zavzela ameriška vlada. »NTew York Times« in »New York Herald« ugotavljata soglasno, da je ameriška vlada odločena storiti vse za rešitev razorožitvene konference. »New Yor.k Times« dodaja: Jasno je, da so Zedinjene države danes trdno na strani svojih zaveznikov v svetovni vojni proti dozdevni ali resnični nevarnosti novega oboroževanja Nemčije. Dru<*i listi se zavzemajo za to, da naj ostanejo Zediniene države nevtralne čeprav si niso edini, kakšne oblike naj bo ta nevtralnost. V ameriških uradnih krogih izjavljajo, da imajo Zedinjene države na izbero striktno nevtralnost ali pa politiko negativne podoore. kakor jo je orisal Roo-sevelt ko. je dejal, da bi se Zediniene države za primer voine odrekle pravici, priznani r.evtralcem. da smejo vzdrževati zveze 7. vsemi voiuiočimi se državami. Kar se tiče novih nemSkih volitev, so v Ameriki prenričani. d« ne bodo prav nič popravile noložaia »New Vo* Herald Tribune« imenuje t- volitve »žalostno komedijo«. Konec Stresemannove politike Berlin, 15. oktobra. AA. Nemški listi soglasno naglašajo. da je sedaj konec bre-semannove pol tike. .niso si pa čisto edini glede perspektiv za bodočnost. Tako n. pr. • German,a« in nekateri drugi list, le slabo prikrivalo bojazen nemških uradnih krogov zastran "razvoja dogodkov. .Deutsche Ta. geszeitung« pravi: Zločin bi bilo trditi, da položaj ni resen. Zelo resen Je. Nemčija je osamljena na zapadu in na vzhodu. Na drugi strani piše pariški dopisnik »Frankfurter Zeitung«, Sleburg, da je Nemčija zadala Ženevi smrtni udarec ,n da da-ie sedai pakt štirih priliko za neposredni sporazum med Francijo in Nemčijo Tudi »Bergwerkze,tung« misli, da nima UN po odhodu Nemčije nikakega smisla vec. Nemški listi razen tega naglašajo ve,,k, pomen liudskega p'eb'scita, ki naj sankcionira sklep vlade. »Kolnische Zeitung, pravi, da ie to naidemokratičnejša pot, k> sr jo ie mogoče misliti in ki naj pokaže inozemstvu. da ni med pemškim narodom in vlado nikakšn h nesoglasij. Mednarodno posojilo za židovske , emigrante ženeva, 12. oktobra n. Sem je prispel Mavrice Rotscbitd, da se začne pogajati slede posojila, ki bo najeto za ustanovitev podpornega fonda v korist židovskih emigrantov iz Nemčije. ___^ Petani m ostatti član Vodnikove družbe! Malo je stvari, ki bi se tako različno ocenjevale kakor prav žensko delo, pa bodisi glede na posameznika, družino ali skupnost v širšem pomenu. Nekateri poudarjajo, da je za ureditev družbe absolutno potrebno, da tudi žena, ki tvori polovico te družbe, zavestno sodeluje pri gradnji vseh vrednot, ki gibljejo in dvigajo družbo, državo, narod, posameznika, da doprinese s svojimi specifičnimi sposobnostmi k oblikovanju skupnosti, k delu za njen blagor. To pa more le z aktivnim sodelovanjem v vseh panogah javnega življenja, kajti sicer tega življenja razumeti ne more. So pa zopet drugi, ki smatrajo vse poklicno delo in vobče vse javno udejstvo" vanje kot izključno domeno moža ter gledajo v ženskem poklicnem udejstvovanju ogroženje pristne ženskosti in s tem ogro-ženje družbe. Zato je umevno, da si prizadevajo žensko izključiti iz javnega življenja in jo na na način ohraniti človeštvu, to mnenje spravljajo v zvezo s svojim ideološkim nazorom, toda značilno pri tem je da dobiva ta nazor in to stremljenje poudarek zlasti danes, ko bijejo posamezniki neizprosen boj za eksistenco. Torej je jasno, da ima ta nazor svoj fundament v konkurenčni borbi za delo in plačilo. Ker se pa čutijo moški po ženski konkurenci dvakratno ogroženi, je umevno, da so obrnili ost proti ženskemu poklicnemu delu. (Dvakratno ogroženje: prvič odvzema ženska moškemu delovno mesto, arugic mu kvari plačilne pogoje, ker sprejme delo za nižjo plačo in vobče pod slabšim' pogoji kot moški.) Ker pa hočejo tei borbi dati lepši videz, jo naslonijo na ideološki nazor, ki obda žensko z romantično glorijo, ki ji je vedno tako laskala, da se danes sama veruje v njeno vrednost, dasi je fiktivna Mnogo žen samih veruje, da bo zasenčena njih družinska sreča, če bodo pogledale preko plota domačega dvorišča. ° Ker se vrši danes prevrednotenje vseh dobrin, je primerno, da razmislijo o tem vprašanju vsi. zlasti pa me ženske, ki smo direktno prizadete in ker je za našo bodočnost in za naše lastno osebno oblikovanje velikega pomena prav naše gledanje na ta problem. , Predvsem je treba obračunati z mnenjem, da bi žensko delo kakorkoli mero-dajno vplivalo na brezposelnost V dobi gospodarske konjunkture je kruha dovolj za moške in ženske delovne moči, v dobi gospodarske depresije in krize pa se pnene boj posameznika za obstanek. Tedaj pa odjedamo kruh drug drugemu in ne samo ženska moškemu. Da bi se morala prav ženska umakniti z delovnega trga, tega ne more nihče zahtevati, saj mora ženska tako živeti kakor moški. Možnost zakona je pa danes tako majhna, da na to danes res ne more nobena računati v toliki men, da b, se izobrazila samo za gospodinjo, potem čakala odnosno iskala ženina. Žensko delo je nujnost razvoja in po njem ustvarjenih razmer. . . , . Ali poklic nasprotuje ženski biološki m psihihčni biti? Kaj pomenja pokhc? Ired-vsem izvrševanje gotovega dela, ki je trajno in določno odrejeno po kvaliteti m namenu. Z duševnega stališča pomenja poklicno delo zadostitev človeškemu stremljenju po uveljavljanju svojih moči in sposobnosti - stremljenje, ki ga lahko opazimo že pri vsakem normalnem otroku, bodisi pri dečku aLi deklici. Gospodarsko vzeto, je delo zlasti danes za veliko vecmo ljudi neizbežna nujnost, ki edina more za-jamčiti človeku eksistenco. V socijalnem pogledu pa je vsaka koristna dejavnost izvrševanje službe v prid skupnosti, ki se javlja kot ustvarjanje gospodarskih in kulturnih vrednot ali pa kot ohranjajoča in vzcojna pomoč bližnjemu, skupnosti. Vse to pa nikakor ne nasprotuje ženski biti kajti ženska se je v tem pravcu vedno udejstvovala, čeprav so bile delovne oblike in metode drugačne. (Male pescic dobro situiranih žen iz dobe velemesumske prosperitete pa ne moremo jemati ko vzgled.) Ni dvoma, da poklicno delo, ka kor ga moramo vršiti danes, ne glede na krizo le v redkih primerih človeka enakomerno zadovoljuje v materialnem soc, alncm in duševnem pogledu. Io pa ne veUa samo za žensko, marveč tudi za moške«* Zato pa to še nikakor ni vzrok da bi bilo treba žensko izključit, od dela, marveč je treba stremet, za tem, da se prevrednoti smoter dela. da bo namen vsega dogajanja na svetu edinole človekov blagor v pravičnem odnosu do skupnosti ^ Kljub vsemu pa poklicno delo brez dvoma lahko smatramo kot nenadomestljivo vrednoto za vsakega človeka^ Poglejmo samo brezposelne, kako izgubimio tla pod nogami, kako jim v kratkem času poide vsaka duševna uravnovešenost. Za zeno pa ima poklicno udejstvovanje še prav posebno vrednost: stvarno, smotreno delo oblikuje njeno osebnost, povečava njeno odpornost. zlasti jo pa vzgaja v spoznavanju življenja in sveta, v pravilnem gledanju in pojmovanju družabnih pojavov in njihovega medsebojnega odnosa. Take ugotovitve gotovo nimajo namena omalovaževati ženinega prirodnega poziva - materinstva. To ie in ostane prva ženina naloga, saj Ji je dana od narave. Zato je povsem nepotrebno. neprestano poudarjati, da je »materinstvo ženin naravni poklic, najsvetejša naloga žene« itd. Žena bo temu poklicu tudi brez neprestanih demagoških fraz sledilo na vse vence čase. sai človeška nara va. oziroma prrodni n?ig'>n se ne da za treti. Toda ne glede na to, da se samo od tega poklica ne da živeti brez drugih dohodkov, more biti poklicno delo tudi današnji materi samo v prid. Predpogoj je seveda, d-a živi v takih okoliščinah, da zaradi dela ni preobremenjena ter da re zanemarja svojih otrok. Žal, da danes ni tako urejeno, da bi predvsem delavska žena ne trpela pod trojnim bremenom. Toda ne glede na današnjo slabo uredbo, samo stvarno pogledano, moramo priznati, da ima javno delo za ženo tudi kot mater in soprogo mnogo pozitivnega. Prvi vzgojni vplivi na otroke prihajajo od matere. Današnje življenje pa terja, da so ti vplivi čim bolj stvarni, čim bliže resničnemu življenju, a te more dati le človek, ki je s tem življenjem tudi v resnici povezan Kajti človeka more oblikovati v osebnost samo direktni stik z življenjem. In povprečnemu človeku omogoča ta stik v najbolj primerni obliki poklicno delo. Kar se tiče odnosa med ženo in možem, torej zakonske harmonije, ima gotovo več pogojev žena, ki pozna možev delokrog in njegovo zanimanje iz lastnih izkustev, pridobljenih v lastnem delu. Seveda velja to samo za tisti zakon, kjer želi mož od žene kaj več kakor deklo in samico. Naj kakorkoli osporavajo pomen ženskega dela, se vendar ne da tajiti, da predstavlja tudi za skupnost čisto določne -vrednote. Danes bi se v gotovih panogah prav težko pogrešale ženske delovne moči. Zlasti poljedelska produkcija in industrija sta skoro nemogoči brez delovno močno spe-cijaliziranega ženskega udejstvovanja. A tudi v gotovih malih obratih, kakor tudi v velepodjetjih se ženska s pridom uveljavlja. Nešteto žen se je že osemosvojilo in izvršujejo po lastni iniciativi svojo obrt, vodijo svojo trgovino, svoje posestvo — r.e samo v lastno korist, temveč tudi v dobrobit splošnosti prav v taki meri kot moški. Zlasti nepogrešljiva je pa ženska na kmetiji, v mali obrti ter v rokodelski delavnici kot pomočnica svojemu možu, kjer se uveljavlja vsled svoje priročnosti in prožnosti — a tudi kot najcenejša moč. Isto tako ne moremo podcenjevati ženinega dela v intelektualnih poklicih. So nekatere panoge, ki naravnost zahtevajo žensko poklicno moč, tako zlasti vzgojni poklic, ki predvsem odgovarja ženini naravi, kakor tudi vsa mesta socialnega skrbstva, ki bi morala biti v ženskih rokah, da bi vršila svojo nalogo uspešno in človeško, namesto zgolj umsko in šablonsko. Žena, ki izvršuje poklicno delo s čutom odgovornosti, ki se zaveda vseh dolžnosti in pravic, katere prinaša to delo, ki v skupni stanovski organizaciji poglablja in vzgaja pri sebi zuvest solidnosti ter medsebojne povezanosti in odgovornosti — ta žena šele postane socialno bitje v polnem pomenu besede. V tem smislu moremo smatrati poklicno delo kot vzgojo za skupnost, za narod ali, če hočete, kot državljansko vzgojo, kajti kdor nima smisla za skupnost, za obči blagor, ni dober državljan. Blagostanje države ne bazira na frazah, ampak na delu. In k temu delu je poklicana tudi žena. A danes preti ženi zaradi splošne brezposelnosti izguba možnosti poklicnega udejstvovanja. Kajti po splošnem nazira-nju je žena tista, ki se mora umakniti. A tu bi bila nujno potrebna preorientacija. Če je n. pr. uradnik poročen s trgovko ali obrtnico, ali ne bi bilo umestno in prav, da je on reduciran in se uživi v ženin poklic, če se že mora izvršiti redukcija? Takih primerov je dosti in zahteva nas žen bo vedno, da se službe dele po zmožnosti in po potrebi, ne pa po spolu. Borba jetničarja z jetniki Kranjska gora, 14. oktobra Predvčerajšnjim je prišlo v naših sodnih zaporih do hudih izgredov. Zaprta trojica vlomilcev z Jesenic je pripravljala, kakor je jetničar izvedel, pobeg. Zato je bilo odrejeno, naj se vsem trem odvzamejo vrhnje obleke. Dva izmed tatov sta oddala obleki, a tretji, Planinec se je temu uprl in jetničar je bil primoran stopiti v njegovo celico, da mu odvzame obleko. To je svedrovec pričakoval. Komaj je jetničar odprl vrata, ga je zli-kovec že zagrabil, ga potegnil v celico in vrata od znotraj zaklenil. Nato se je pa pričelo ruvanje na življenje in smrt. Jetničar. močan človek, je moral rabiti orožje in je s strelom iz starokopitnega revolverja pogodil Planinca v spodnjo čelj ist. Zaradi kliev na pomoč se je zbrala pred zapori skoro polovica vasi. Prišla sta na pomoč dva šoferja, oborožena s sekiro in motiko. Razbila sta zapah, da so mogli orožniki vdreti v celico. Oprostili so jetničarja in ga poslali k zdravniku, triojres na deteljica je pa dobila primerne povoje za počitek po burnem večeru. Pripominiamo. da so naši sodni zapori za tako vrsto svojadi čisto neprimerni in bi bilo umestno, da se taki kaznjenci vedno takoj zaslišijo in odvedejo v varnejše zapore. Praški stražniki v Zagreb« Zagreb. 15. oktobra, č. Dopoldne je prispel v Zagreb pevski zbor praških policijskih stražnikov z dvema velikima avtobusoma. Sprejel jih je poveljnik zagrebške policije z velikim spremstvom Inserirajte v „JVTHU" % Zmagoslavna nedelja Imeli smo zopet krasen jesenski praznik — Veliko zanimanje Ljubljane za občinske volitve Ljubljana, 15. oktobra. V današnji prekrasni nedelji, ki je bila določena za občinske volitve v dravski banovini, je bila Ljubljana kakor otok sredi razburkanega, živahno razgibanega političnega morja. Zopet se je pokazalo, da je Ljubljana srce Slovenije, kajti z najživahnejšim interesom ie ljubljansko prebivalstvo ves dan sledilo razvoju glasovanja zUiiaj na deželi. Zvočniki so od ure do ure dajali rezultate. Ko je bilo že okrog 10. znano, da je odziv velikanski in da jugoslovenska fronta zmaguje na vsej črti. je zavedna Ljubljana z odkritosrčno radostjo sprejela napoved velike zmage. Opoldne se je zbralo pred palačo Ljubljanske kreditne banke, kjer je bil na verandi I. nadstropja obešen velik zvočnik, nad tisoč Hudi, ki so nestrpno čakali na volilne rezultate. In ko je radio objavil, da jugoslovenska misel povsod zmagovito prodira ter da bo jugoslovenska nacionalna stranka zma-gaia v daleko pretežni večini, je bilo videti na večini obrazov zadovljstvo in pritrjevanje: Prav je tako! Popoldne navzlic krasnemu vremenu ni bilo prevelikega romanja v okolico. Nasprotno: danes je bila Ljubljana tista oaza, na katero so romali okoličani, kajti zunaj po deželi so bile vse gostilne zaprte, da si popotni človek ni mogel privoščiti niti prigrizka. Prepoved točenja alkoholnih pijač se je to pot izvajala rigorozno. Nikjer v ljubljanski okolici ni bilo videti vinjenega človeka. Volilci so se ves dan zbirali po volilnih lokalih in pred hišami in po vrtovih, kier so bili nameščeni zvočniki. Ze okrog poldneva so začeli v Ljubljano pritiskati deželani. Nikakor ne trdimo, da so se prišli samo odžejat, ali vendar ne bi bilo napak, če bi se bil obne- se! predlog, ki ga je v soboto nekdo stavil, da bi se namreč za nedeljo uvedla vstODnina po en dinar za vsakogar ki pride v Liubl.iano, in sicer v prid poplavljencem. Rezultat bi bil gotovo zelo ugoden, statistika pa nadvse zanimiva. , Vreme je bilo ves dan krasno, solnce :e zlasti popoldne prijetno ogrevalo svet Proti večeru je zagospodarila nad Ljub-liano eskadra šestih mogočnih letal, ki so veličastno plula pod sinjim nebesnim obokom in vzbujala splošno zani-.manie Ljubljančanov. Kakih posebnih dogodkov ves dan niso zabeležili niti na policiji, niti na reševalni postaji. Bila je res dostojanstvena nedelja, ki je ožarila veličastno zmago jugoslovenske ideje v Sloveniji. Huda fsesreča na Verdu Vrhnika, 15. oktobra. Danes okrog 15. ure se je pripetila v bližini Verda motociklistična nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala človeško žrtev. Anton Korošec iz Ofonice in France Martinčič, ki sta oba v službi pri Francu šviglju z Brega, sta 3e z motornim kolesom odpeljala z Vrhnike proti Borovnici. Hitela sta že skozi Novo vas in dalje proti Verdu, ko sta nenamoda zadela na kup gramoza ob cesti. Mahoma se je motorno kolo prevrnilo. Martinčič je k sreči ostal skopaj docela nepoškodovan — dobil je le nekaj prask na rokah in obrazu — Korošec pa je obležal na cesti z razbito lobanjo. Okrožni zdravnik, ki je bil nemudoma pozvan z Vrhnike, je odredil, da so težko ranjenega fanta odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil zvečer še vedno nezavesten. 751etnica ugledne gospe. Včeraj je praznovala v krogu svoje rodovine gospa Terezija Mallyjeva iz ugledne tržiške rodovine svojo 751etnico. K zares lepemu življenjskemu jubileju ji čestitamo tudi mi z željo, da bi še dolgo razveseljevala svoj dom s prijetno pričujočnostjo. Današnji simfonični koncert Opozarjamo, da se vrši drevi ob 20. v unionski dvorani simfonični konert opernega orkestra s sodelovanjem znamenitega ruskega pianista Aleksandra čerepnina. — Pianist Aleksander čerepnin, rojen v Rusiji, živi od leta 1921 dalje v emigraciji v Parizu, odkoder potuje stalno po koncertnih turnejah vse Evrope in Amerike. Da nastopi na nocojšnjem koncertu, je povod to, da bo v četrtek premiera njegove tridejan-ske opere »Ol-Ol« v naši operi. G. Čerepnin bo igral drevi svoj klavirski koncert v a-molu s spremljevanjem orknstra, dalje več klavirskih skladb in tri transkripcije na veliko-ruske narodne pesmi, med njimi tudi na znano pesem Volga. Pomnoženi operni orkester pa bo izvajal Osterčevo »Klasično ouverturo«, Bravmearjevo »Slovensko plesno grotesko« in Lcskovčevo »Veliko etudo« za orkester. Vse koncertne točke je naštudiral ravnatelj Mirko Polič, ki dirigira I. simfon;*-l! koncert leto**- e operne sezone. Po sestavi sporeda, odličnem solistu in t -iškem izvajanju zasluži I. simfonični Korceit ^ašiga opernega orkestra na nolno -inimanje. Od udeležbe s strani p. n. občin* je odvisno, ako se bodo ti koncerti v teku sezone naaa-ijevali. Zato ponovno vabimo na koncert. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni danes preko dneva in zvečer od pol 20. pred dvorano v Unionu. Cene običajne koncertne. Volitve v Delavsko zbornico Sestanek zaupnikov in prijateljev list nacionalnega delavstva in nameščenstva bo v torek 17. t. m. ob 20, v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Vabljeni so vsi organizirani člani in prijatelji JNS, NSZ In Zveze društev privatnih nameščencev. Na sestanku bodo poročali gg. dr. Joža Bohinjec, Kosem, Kravos, Zemljič in drugi o važnih vprašanjih socialnega in gospodarskega znača ja, ki zanimajo delavstvo in nameščenstvo. GLAVNI AKCIJSKI ODP^K. LfuMfana rase med vrtovi Ljubljana, 15. oktobra. Vkljub krizi in denarnim nadlogam se Ljubljana neprestano razvija. Medtem ko se na vseh koncih in krajih dvigajo nove hiše in palače* medtem ko v centru dve najvažnejši prometni žili, Tvrševa in Blei-\veisova cesta, dobivata povsem novo, zahtevam modernega premeta odgovarjajoče lice, se vkljub stiskam in neprijaznemu vremenu z enako živahnostjo razvija tudi južni del Ljubljane. Za ta kos mesta, ki leži med Zvezdo, Tržaško cesto, Groharjevo ulico, Gradaščico in Ljubljanico, je po načrtih mojstra Plečnika predvideno, da zrase na njem estetsko in gradbeno enotno urejena četrt vil in vrtov. Kakor je regulacija v tej smeri izvedena doslej že po vseh ulicah in trgih v notranjosti tega pasa, so delavci mestne vrtnarije pred dnevi pričeli z delom v Dobrilovi ulici in v kotu pred novim trnovskim mostom. V skladu z vrtovi na Mirju in z drevoredi ob Gradaščici bo tudi Dobrilova ulica dobila svoje vrtnarske nasade. Z do-vršitvijo tega dela in z ureditvijo Cerkvene ulice, ki še pride na vrsto, bo ves ta del mesta takorekoč reguliran do kraja. Odprto ostaja samo še vprašanje malega travnika, ki leži pod Dobrilovo ulico ob 'radaščici in ki je last križevniškega reda ter se po mestnem gradbenem načrtu nahaja pod zaporo. Mestna občina bo morala najti primeren aranžma, da ji bodo sedanji lastniki travnik prepustili in da ga bodo mogli mestni vrtnarji po osnutku prof. Plečnika priključiti estetski ureditvi levega nabrežja Gradaščice, ki bo na ta način postalo resničen okras mesta. S pričetkom tega tedna pa so delavci mestne vrtnarije obenem pričeli z gradnjo solnčne ploščadi na južni strani obzidja na Gradu, ki smo jo bili v -svesi s celotnim načrtom o regulaciji Gradu že svoj čas napovedali. Kotiček, na katerem bo zgrajena ta ploščad, je znan kot kraj, na katerega sije najlepše solnce v Ljubljani. S poti bodo držale z obeh strani stopnice na ploščad, ves zid pa to prepre-žen z divjo trto. Ploščad bo zgrajena v preprostem slogu, tako da bo v najintimnejšem skladu z naravnim in arhitektonskim okoljem, obenem pa tako, da mestni občini gradba ne bo prizadela prevelikih stroškov. Stari Ljubljančani, matere in pestunje z otroki in študentje se že lahko vesele tega prelepega kotička, s katerega je vrhu tega najlepši razgled na mesto in daleč na vse strani, če ne bo preveč dež.ia in se bodo dela lahk-o nemoteno nadaljevala, se bomo čez mesec dni že lahko solnčili na nji. Zadnji nalivi so nepovabljeni od svo.ie strani tudi posegli v regulacijo Gradu. Na starih šancah se je zaradi dežja na južni strani podrl dobršen kos zidu in se vsul po strmini. Sreča je bila, da se je kamenje zaustavilo v gozdu in da se ni skota-lilo do Samassove vile. Z vidika smotrne ureditve Gradu pa je še. skoraj prav, da se je tako zgodilo. Zdaj se je sama ponudila prilika, da se tudi ta del Gradu pridne urejevati v skladu z vso celoto. Najlepše bi bilo, da se namesto razpadajočega zidovja tudi na tej strani uredi zelen breg. Mojster Plečnik bo prav gotovo našel kakšno pot, da se bo stvar uredila lepo in za majhen denar. Tako mestna občina vkljub skromnim budžetnim možnostim še zmerom najde prilike, da vzdržema skrbi tudi za estetski napredek Ljubljane, obenem pa z dajanjem dela brezposelnim na najboljši nfe-čin pomaga lečiti bedo. Prav bi bilo, da banska uprava nakaže še preostali delež obljubljene vsote iz bednostnega fonda, da se bodo dela pospešila. Mariborska nedeljska kronika Maribor, 15. oktobra. Današnja nedelja je potekla v Mariboru, čeprav v mestu niso bile volitve, v živahnem volilnem tempu. Dopoldne je bil dobro obiskan koncert godbe »Drave« v mestnem parku, takoj nato pa se je celotno prebivalstvo usmerilo proti okoliškim občinam »gledat volitve«. Popoldne je bilo volilno razpoloženje na višku, zlasti potem, ko je bilo že deloma znano, da povsod zmagujejo liste JNS. Policijska kronika beleži samo tatvino 300 Din vrednih smučarskih hlač. ki so bile ukradene uradnici Vidi Tratnikovi v Smetanovi ulici. Zasebniku Jožetu Loncu je pa ukradel neznan tat iz njegove sobe v gostilni nri »Roži« telovnik z listnico v vrednosti 230 Din. Na reševalni postaji sta se zglasila samo dva poškodovanca, ki so ju obvezali, nakar sta odšla v zasebno oskrbo. Sprememba vodstva pri mariborskem gasilskem društvu lz utemeljenih razlogov je izdala oblast sinoči zaporno povelje proti poveljniku mariborskega gasilnega društva Vollerju, čemur se pa g. Voll?.r kljub obvestilu ni odzval, nego se je z avtomobilom odpeljal v svoj vinograd. Davi se je g. Voller vrnil v Maribor in se podal na volišče, kjer je hotel voliti. Tedaj je bil aretiran ter je oblast proti njemu odredila 10-dnevno zaporno kazen, katero je moral takoj nastopiti. Danes dopoldne so se zbrali mariborski gasilci v gasilskem domu na Koroški cesti in so ad hoc izvolili za začasnega poveljnika zavednega Slovenca g. Beriediči-ča ki bo opravljal te posle do volitve prihodnjega odbora, ki bodo v začetku novembra. n tlagoslovljfen, ki pride v imenu Gospodovem!" Sijajen sprejem škofa Uccelinija v Hercegnovem Hercegnovi, 10. oktobra. Prihajam z majhno zamudo, toda sem prepričan, da bo naša slovenska javnost tudi sedaj z iskrenim zadovoljstvom čit.a-la naslednje kratko poročilo o veltSa-stnem, obenem pa tudi neizrecno prisrčnem, silno ganljivem sprejemu, ki ga je pripravilo herregnovsko prebivalstvo kotorskemu katoliškemu škofu dr. Franu U c c e 11 i n i j u, ko je na dan hercegnov-skega cerkvenega zaščitnika sv Hijero-nima prišel v Hercegnovi delit sv. birmo Za Hercegnovi pa je ta dan še tem zna-menitejši, ker je pred stoletji krščanski, vojska zavzela Hercegnovi, kateri je n>i dotlej v turških rokah. Ko se je izvedelo, da prihaja vkljub svoji visoki starosti škof sam na to her-cegnovsko slovesnost, je kar zavrelo po Hercegnovem. Na vseh hišah brez raaJike, kateri veroizpovedi pripadajo stanovalci, so zaplapolale državne trobojnice i . že zdavnaj pred prihodom parnika »Bistrice,., s katerim naj bi prispel škof, je bil dobesedno ves Hercegnovi zbran v pristanišču Ko je zaplul parnik v pristanišče, »o začeli pokati topiči in se je oglasilo zvo-njenje z vseh hercegnovskih cerkva, katoliških in pravoslavnih V pristanišču so se zbrala vsa narodna društva, na čelu J'm Sokol in med njimi tudi »Kolo srpskih se-scara«. Tu je pričakovala škofa katoliško iuhovništvo s kanonikom Vujovičem in pravoslavno s proto Marsetičem in il je prisoten tudi muslimanski imam. Ogromna množica je z nepopisnim navdušenjem vzklikala škofu, ko je stopil na suho. Pozdravil ga je potem v Imenu vsega prebivalstva mestni žn^an Mirko Komnenov'/1 ki jtf v svojem nagovoru dejal med dru- | gim: »Presvetli gospod! Prosim Vas, da nam ne zamerite, da Vas utrujamo, toda ta bratski narod ene vere, toda dveh oltarjev se ni mogel upreti čuvstvu svoje duše. da bi Vam ne izkazal svojega velikega spoštovanja ter svoje velike ljubezni ir vdanosti. Kot župana občine me je doletela čast, da Vas pozdravim. Vas velikega sina naše velike domovine, apostola miru, ljubezni in sloge, prepričanega prijatelja tega lepega narodnega mesta, z vročo molitvijo k Bogu, da Vas ohrani zdrave i, da bi Vas še dolga leta mogli sprejemati kakor danes. Naj živi presvetli škof Uccellini!« " Škof se je kratko zahvalil županu. Silno so se ljudstva doimile zlasti njegove besede: -Kot domoljub sem vedno vršil svojo dolžnost napram svoji domovini, a v najtežjih časih nevarnosti se nisem umikal. ko je šlo za čast in poštenje.< Nato je pozdravil škofa v imenu Sokola br. Miloševič, ki je poudarja.l, da je Sokol srečen in ponosen, da se mu nudi prilika, da more na viden način izkazati svojo hvaležnost in spoštovanje škofu za njegovo posebno ljubezen in visoko cenitev velike sokolske misli. ;Pred našimi očiij bo večno lebdel Vaš plemeniti nastop v obrambo sokolstva,: je dejal govornik j,Ko so skušali ponižati našo vzvišeno sokolsko misel, ste vstali Vi ter ste se odkrito m junaški postavili na našo stran. Vedeli ste, da sokolstvo v naši domovini ui brezversko društvo, da je mobilizirana moč vere, morale in ljubezni napram na ši državi. Mi vsi gledamo v duhu Vašo sveto roko, ki se dviga k blagoslovu in slišimo Vaš apostolski glas: »Bratje, ljubite se med seboj! To, ta nauk bratske ljubezni, nam je največje zadovoljstvo, ki ga mi Sokoli radi in vse svoje življenje nosimo od mesta do mesta, od vasi f.o vasi, od duše do duše, od srca do srca: Dobro in srečno nam došel, sveti vladika blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Zdravo!« Množica je z viharnim vzklikanjem pospremila ta sokolski pozdrav. škofu, ki nanj kratko, p*"av po sokolsko, a vendai očitno ginjen odgovoril: sMili bratje! živeli Sokoli in živel st i-rosta sokolstva, uaš prestolonaslednik Peter!« Po tem veličastnem sprejemu je šk;.f sedel v avto, v katerem so ga spromih do njegovega nastanišča mestni župan, starosta Sokola, katoliški kanonik J. Vn-jovič in pravoslavni prota špiro Marg<;-tič. Množica, ki je prekipevala navdušenja, ga je tu s svojim vzklikanjem ponovno privabila k oknu, s katerega se ji je ljubeznivo zahvaljeval. Cerkvene svečanosti naslednjega dne so se opravile ob udeležbi vsega prebivi!-stva brez razlike vere, in ko je katoliški škof Uccelli«! prihajal mimo pravoslavne cerkve, je bila cerkev širom odprta in zvonili so mu v pozdrav vsi njeni zvonovi. A ko se je poslavljal od Hercegnovega, ga je zopet spremljalo vse prebivalstvo. Tako ljubi in spoštuje ljudstvo resn - bil boš klen odgovor, ki te bo drobil v prah. Kaj našemu človeku ni vredno tedij, kadar se mora braniti, kadar mu gre zato, da ohrani svoj, že dolga stoletja klesani ubraz On ve, da njemu gospodarita s'o-venska zemlja in slovensko nebo — in d.i je on le njemu oskrbnik _ z vsemi pravicami dobrega gospodarja. • Solnce se je nagnilo. Gozd in polje žarita v tisočerih odtenkih prelestnih jesenskih barv. Ogenj je razlit nad vso prirodo Lahno šepetaje -e v zadnjem dihu rasti obletata drevo :n roža. Jutra so meglena in mrzla, dnevi so vse krajši, večeri pa tako slovensko sa-njavi, da gane človeka vsaka senca, ga dvigne v zanos vsak vrisk, da se za-strmi v jčsenske zvezde in skloni potem glavo — tesnoba v prsih ga premaga. M,-sli o svetu, o svojem delu Toda iz te za-mišljenosti ga nenadno spet vzdrami smeh ali vrisk — in mu _ iie bodi len — čeprav še tako razbolel _ odgovori z vriskom, da bi onega prevpil, pokazal svojo mo?. A ko se sreča z njim _ mu je na šm^h. Še tedaj, ko mu je obraz kakor razora-na njiva, je mlad v sebi, poln moči. še v zadnjih urah svojega življenja je po.a stvariteljske sile. Gleda na svoj rod sv kor je gledal nekoč pa sebe. ko se je lepšal za dekleta, hodil preko polj ali skoii vinske gorice in ugibal svojo usodnost. Gleda! sem tam v šentruperski dolini našega kmeta in našo kmetico Toča Jima je uničila vinski pridelek, povodenj plod na poljih Zastražil je gorice, opustil kr* me. Mrko in samozavestno je branil svnj opustošenj vinograd žalostno je gledal z gore v dolino, na svoja požgana polja '« branil bi svoj vinograd, če v njem ne bi bilo niti enega grozda. Zemlja je, ki 'o brani. Kaj je njemu jesen? Uspeh Ni počitek Boj je. Za jutrišnji dan mu je. Za bodočnost svojega rodu. * Kako mehka je v jesenskih večerih naša pesem. Kako tiho se razliva preko ife ših sanjavih pokrajin. Vse povsod vlada globoka ubranost. In ko svet zagrne noč, ko je ootopldeno vse v temo, snuje mladenič prav tako kakor očanec o jutru, o delu, kaj pride _ da, kaj pride ... • Ve, prav za prav zmirom ve: kaj pri le Njegov nikoli mirni duh Je zmirom popravljen, njegova Žuljava roka nenehurnfl v delu. To je naš ratar. Tako je tam, kjer Sum kolesja ničesir ne moti, kjer vlada sveta tišina in je 3eo skoro še prav tako kakor v davnini. Tam človek v jeseni šele prav zaživi. Kako skromna in skrbi polna je pa jesen pri nas _ med votlimi skalami, v katere je obsojen meščan. Morda je prve dni preteklega tedna slučajno zašel v park in ves presenečen obstal. Preko noči je zelenje izgubilo svojo sočno barvo. Rože so se otožno sklonile k zemlji, trate so čudno posivele. On pa, sa motni sprehajalec je šel dalje — potrt, šel je v gozd in brodil po odpalem listju. Ki je v zahajajočem solncu bilo kakor v ognju. Vrnil se je v mesto in že mislil na čas. ko bosta gozd in park le še goličava. Nič, ni bilo v njem tistega sproščenega vriska, ki vlada tam zunaj v preprostem, delu v prirodi posvečenem človeku. A kdo je v mestu, ki ne najde iz podnebnih tesnob izhoda? Ustavi se pred slikami filmov. Nova sezona je. Ustavi se pred gledališkimi lepaki in pomisli na svojo in na gledališko krizo — pa še na krizo v vsem svetu. Kupi si list in ga v svojem dolgočasju prebere od a do ž in nazadnje ne ve: kaj je novega na zapa-du. še malo pobrska na promenadi, nasmehne se _ saj reg — povsod se otvar-jajo plesne šole. Pa ti vzklikne čevljarski vajenec prav tako kakor študent ali uraJ-nik ob pogledu na žensko plesno toaleto: Gaudeamus igitur! R. K. licijskega reda, ker jim drugače ne morejo do živega. Te dni so zbežali čez mejo poleg drugih 34-letna Lojzka Jakopičeva iz Avč nad Kanalom, ki je bila zaradi političnih prestopkov že večkrat v zaporih, 29-letni stavec Bogomir Vodopivec iz Solkana, 38-letni Rudolf Cotič iz Komna, 25-letni Anton Končič, njegov 19-letni brat Franc in 20-letni Leopold Zorzut iz Vedrijana v Brdih ter 19-letni France Zorzut iz šmartna pri Kojskem. Vsi so bili prijavljeni okrajnim sodiščem v Kanalu odnosno v Gorici. Tri nova gnezda fašistične asimilacije Preteklo nedeljo so otvonli novo italijansko dvorazredno ljudsko šolo v Merčah pri Sežani. K otvoritvi so sežanski fašisti prignali ljudi ne le iz Merč, marveč tudi iz okoliških vasi. Sežanski fašistični tajnik je v svojem govoru s poudarkom govoril o asimilacijskem delovanju, ki ga bo moral učitelj — neki Sicilijan — poleg sistematične fašistične vzgoje v šoli razvijati med vsemi vaščani. Znana šolska družba »Uma-nitaria« pa namerava v Marsičih in Osličih pri Buzetu v kratkem otvoriti dve nekvalificirani ljudski šoli. 150 vojakov zastrupljenih Pri zadnjih vojaških vajah v okolici Vidma je prišlo do hude nesreče. Vojakom 26. artiljerijskega polka je postalo nenadoma slabo in so se začeli zvijati od želodčnih krčev. Vaje so morali takoj prekiniti. Pri zdravniški preiskavi so ugotovili, da so bili vojaki zastrupljeni s pokvarjenim mesom. 150 vojakov je resno zbolelo in so jih morali prepeljati v videmsko vojaško bolnišnico. Smrtnih primerov do sedaj ni bilo. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz"Josefova« grenčica izredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah.,^ v Naše. gledališče ■V-""'' DRAMA. Začetek ob 20. Pon&ffeljVk. 16. oktobra: Zaprto. ToiMr, 17. oktobra: Sonata strahov. B. -£>reda, 18. oktobra: Pravica do greba. Pre-Is miera. Red Sreda, četrtek, 19. oktobra: Ob 15. uri: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. — Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. * Verner: »Pravica do greha«. V sredo 18. t. m. 00 premiera na češkem in v Nemčiji zelo uspele veseloigre »Pravica do greha«. Delo je spisal znani češki komediograf Verner Prikazuje nam v zelo šaljivi obliki razmere v današnjem meščanskem zakonu in obravnava na dovtipen način tako zvano zakonsko nezvestobo. Delo je polno zaplet-ljajev in zanimivih aforizmov o ljuoezni.. zakonu, zakonski zvestobi in nezvestobi. V dosedanjem repertoarju bo to delo prineslo novo, veselo pestrost, s katero se t>o občinstvo prav gotovo izvrstno zabavalo. V j.o.«£,meznih vlogah nastopijo: ga. Vida Juvanova, ga. Mira Danilova, ga Nafcloc-Ka, ga. Medvedova in gdč. Kukčeva ter gg. Jan, Cesar in Sancin. Režijo ima g. Brat-ko Kreft. OPERA. Začetek ob 20. Ponedeljek. 16. oktobra: Simfonični koncert v veliki unionski dvorani. Sodeluje pianist Aleksander čerepnin. Torek, 17. oktobra: Halka. Red A. Sreda, 18. oktobra: Zaprto. (Generalka) četrtek, 19. oktobra: Ol-Ol. Premiera. • Aleksander čerepnin: Ol-Ol. Premiera ruske novitete »Ol-Ol« bo v --trtek dne 19. t. m. V posameznih vlogah nastopijo gospa Gjungjenac, ki poje vlogo Ol-Ol. (To vlogo bo pela tudi gospa Ribičeva.) Dalje g2. Gostič, Betetto, Banovec, Zupan, ga. Poliče-va, ga. Kogejeva in g. Magolič. Delo študirata ravnatelj Polič in režiser prof. fcest. čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Šola za nogometaše na Holandskem »Kondor" za admirala Byrda Letalo, ki ga je vzel ameriški raziskovalec admiral Byrd s se*cj, da bo z njim lahko raziskoval južni tečaj. Ekspedicija je odrinila nedavno iz Bostona Iz akvaristove torbe o ihtiologih in morskih akvarijih. V zadnjem članku smo govorili o morju, ki je bilo zibel vsega, kar živi na našem planetu. Stvarnik je nasadil morja z neštetimi raznovrstnimi bitji najrazličnejših oblik. 2e v sivi preteklosti so se zanimali za krasote morja ljudje, a tudi znanstveno proučavanje rib ne datira morda iz srednjega ali novega veka, temveč sega več tisočletij nazaj. Kdor znanstveno proučuje ribe, je ihtiolog (ichtvolog). Beseda^ je grškega izvora, a v Evropi so bili baš Grki, ki so se podrobneje bavili z ribami in proučevali njihovo življenje in ustroj telesa. Zlasti Aristotel, ki ga lahko s pravico imenujemo osnovatelja prirodnih znanosti, je dal svetu prvo znanstveno osnovo vsega mu znanega živalstva. Žal so ga hitro pozabili. V Rimu se je bavil Plinij z ribami, vendar ni dosegel Aristotela. V poznejših časih so proučevali ribe samo z gastrološkega stališča. Zlasti v samostanih so gojili ribe v ribnjakih, ki jih je nadzoroval posebno določen strokovnjak: pater aquarius. Šele v 16. stoletju vidimo ihtiologe zopet na delu kakor n. pr. \Villughbyja, ki poskuša razvrstiti mnogoštevilne ribe v rede, rodove in vrste. V 18. stoletju se je med ostalimi specializiral za ribe Šved Artedi ki je dopolnil delo \Villughbyjevo. Po njegovi smrti (utonil je pri izvrševanju svojega znanstvenega poklica) je sloviti Linne uredil znanstveno zapuščino in pri tej priliki ribe ponovno razvrstil. V 19. stoletju srečujemo na tem znanstvenem poprišču Couvierja, Agass:r-a in mnogo drugih. Mlajše čitatelje opozarjam, da je za latinskim imenom k a ter (.-ko: i ribe vedno tudi priimek onega, ki jo je izsledil in določil. Tako n. pr. pomeni 5rka L. za imenom »Cvprinus carpio l « prrmeic Linne. Danes poznamo preko 10.000 vrst živečih rib in okoli 1500 že izumrlih, katerih okostje so našli znanstveniki v raznem kamenju naše oble. Po tem izletu v zgodovino nboslovstva se vrnimo k sobni ribogojnici. Za naše akvarije si nabavimo morsko vodo iz najbližje luke — mi, Slovenci, s Sušaka. Vodo si moramo nabaviti iz morja, ker vsebuje poleg 3 in pol odstotka soli tudi druge mineralije. Ce bi jo namreč umetno napravili iz sladke vode, bi to več velja'•) kakor transport naturne vode s Su^aKa, poleg tega pa ne bi umetno voda si.^iis do podrobnosti prirodni. Najbolje je, ce si nabavimo toliko morske vode, koiik -r znaša dvojni prostornina ribogojnice v katero v!i;emo, ko smo popre i pokri' dno z l&ivk-) ;n namestili nekaj morskih prav kakor nalašč za majhen izprehod po gozdu. Kar k Mihcu bom stopil pa ga bom pregovoril, da pojde z menoj.« Sklenjeno — storjeno. Prijatelj Mihec je stanoval zunaj mesta. Pred kratkim se je bil oženil s čisto mladim dekletom. To je bila njego/a prva iskrena in resna ljubezen, ki je postajala od dne do dne bolj goreča in je rasla kakor hudournik po nevihti. Mars'-kateri mu je zavidal, toda Peter je bi! njegove sreče naravnost in odkritosrčno vesel. Kdor je zrl ta drug v drugega do ušes zaljubljeni parček, kako stopica s pod pazduho nerazdružno sklenjenimi rokami po mestnih ulicah, se je čutil naravnost pomlajenega in srce je začelo tudi njemu hitreje utripati. Peter je bil Mihcu vedno resničen prijatelj. še zdaj ga zona pretrese od nog io glave, če se spomni naslednjega dogodka: Peter stoji na oglu pred pošto in opa-zule vrvenje množice, ki je opoldne največje, pa zagleda Mihca z ženico. Pod pazduho se držita, drug drugega gledata in se smehljata — kaj jima mari ves svet! Zdaj gresta čez cesto. Sta že na sredi. Naenkrat zatuli za njima tromba avtomo- bila. Vsa v strahu sili ženica nazaj aa trotoar, Mihec pa na nasprotno stran. Dobro! Toda kaj, ko se pa držita drug drugega kakor klop kože. A avtomobil se bL-ža Mihčevemu stanovanju, ga dohiti koči-izogibna. »Razdružite, razklenite jih!« hoče Peter zakričati, a beseda mu ne g~e iz grla. Zdaj! misli Peter in od groze za-miži. Ko spet pogleda, vidi, da se je avto ravno o pravem času ustavil in da pelje redar neločljivi parček čez cesto... _ Kaj je Salomon s svojo Sulamit, kaj Fi-lemon z Bavkido in kaj je don Kihot z Dulcinejo nasproti Mihcu z ženico in njuni ljubezni? Nič! še manj ko prazen nič! _ si pravi Peter in skoči čez cesto pozdravit prijatelja. Ko je Peter že zunaj mesta in se bliža Mihčevemu stanovanju, ga dohit' kočija in koga zagledajo v nji njegove začudene oči? Mihčevo ženko s tujim moškim! _ Saprament, — si misli _ ta je pa lepa. Brez trkanja plane v sobo. >0, dobro jutro, Peter!« ga pozdravi Mihec in odloži knjigo, ki jo je čital. — Pavel in Virginija — je stalo na platnicah. »Vidiš, danes sem pa sam: žena je šla za botro, pa je ne bo tako kmalu nazaj. Dolgčas mi je, pa brez kosila bom.« »Ravno prav«, reče Peter, »pa pojdi z menoj v gozd gobe nabirat! Pri Gorjan-čevih jih dava potem napraviti, pa bova imenitno poobedovala.« »Dobro, pa pojdiva! Bom pa vzel cekar s seboj.« Gresta nekaj časa po cesti, na prvem ovinku zavijeta v gozd. Hodita uro, hodita dve, preiščeta vse globeli in hribčke, a dobita samo dva jurčka in nekaj lisičk. Vse druge gobe. k. jih meče Peter v cekar, so pa Mihcu popolnoma neznane. »Ha, Peter! Ali so te-le gobe res 7se prave, ali se ne motiš?« vpraša Mihec prijatelja in z nezaupanjem ogleduje modre, rdeče, rjave in rumene in še povrh čudno zverižene gobe, ki jih je nabral Peter. In še celo nekaj čisto črnih, trobentam podobnih je vmes. »Glede tega bodi kar brez skrbi; že vem, kaj nabiram. Sicer jih imava pa že itak dovolj za dobro kosilo, lahko greva!« Pri Gorjančevih se tudi čudijo. »Gospodje,«, pravi gospodinja, »te gobe pa niso prave. Jaz jih ne bi jedla, odkrito vama povem.« »Kar opražite vse, jih dobro poznam ln vem, da so dobre,« jo zavrne Peter in pogleda Mihca. »Kaj se pa tako držiš, kakor mila Jera?« »Nič mi ni všeč, kar .govoriš. Vsak teden greva z ženico parkrat na trg; tam je vse polno gob na prodaj, toda takih nisem nikoli nobene videl. Tudi jaz jih ne bom jedel.« »Kakor hočeš, boš pa lačen.« Medtem pa prihaja Iz kuhinje prijeten duh po peteršilju, čebuli, česnju in pra-ženih gobah in draži nos kakor volk lačnemu Mihcu, še par minut in že se kade v skledi pred njim na mizi. Peter primakne krožmik in si jih naloži cel kupčen ter jih začne slastno jesti. »Izborno ste jih pripravili, gospa,« _ reče in se znova loti gob. »Nisem mislila, da bodo tako dobre; 5e v kuhinji sem jih pokusila, ko sem vi- dela, da ni srebrna žlica v njih počrnela.« »Jih bom pa še jaz, »se odloči Mihec ln si jih naloži malone poln krožnik. Po kosilu postane Mihec naenkrat tako radodaren, da naroči kar cel liter močnega Štajerca, napolni kozarce in napije »najboljšemu poznavalcu gob« — prijatelju Petru. Ko izpijejo, se oglasi Peter: »Moj dragi prijatelj, gospod Mihec me je nazval najboljšega poznavalca gob. Res je, veliKo gob poznam, užitnih in strupenih, vendar ne morem trditi, da sem nezmotljiv. Pred kratkim ste gotovo brali, kako je za zastrupljenjem z gobami umrl eden najznamenitejših gobarjev svetovnega slovesa. Vse gobe sveta je preiskal in spoznal do podrobnosti, kot starček je pa moral vprav zaradi njih umreti. Strupene gobe so užitnim včasi tako podobne, da jih je prav lahko zamenjati. Gospa, vi ste mnenja, da s gobe strupene, če srebrna žlica od njih počmi. So pa najne-va-nejše gobe — strupeni kukmak, vražji goban _ od katerih ostane žlica čista, če so le sveže in ne gnile. Navadno sj> znaš gobo šele tedaj, ko je že prepozno.« »A kaito jih spoznaš?« vpraša Mihec ves zavzet. »Pri gobanih ln pri bljuvnicah se želodec takoj po zaužitju strupenjač upre, pri strupenih kukmakih pa preide strup skozi želodec in čreva in kri in se začno bolečine šele po preteku 12 do 18 ur. Seveda je potem vsaka pomoč prepozna in ti moraš hočeš nočeš umreti...« In4 še ta še je govoril Peter, prijatelj Mihec ga je pa s strahom in trepetom poslušal. Peter ga je spremil do doma. Pri slovesu se je Mihec ves v skrbeh obrnil in žalostno vprašal prijatelja: »Peterček, kaj ne, da ni bilo nobene strupene gobe vmes!?« »Čez 18 ur bova že vedela, zdaj pa lahko noč pa sladko spančkaj!« Tista noč je bila za Mihca najstrašnejša. V skrbeh se je premetaval po postelji. Ker ni bil vajen vina, ga je bolela glava in postajalo mu je slabo, že prihaja, si je mislil, zastrupljen sem in kmalu me bo konec. Sam sem kriv tega, samo-goltnost in lakota sta me do tega privedli, zdaj pa imam dosti. Pot ga je oblil, kuhala ga je vročina in strašna žeja ga je začela mučiti. Zbudil je ženo, ki je kakor nalašč to noč tako trdno sapla, kakor še niKoli poprej. »Prinesi mi mrzle vode in skuhaj mi kavo, tako slabega se počutim.« »Za božjo voljo, Kaj pa ti je? kratkih poročilih, ki so nam za zdaj na razpolago, sta se tamkaj srečala dva nasprotnika, ki sta ostro udarila drug ob drugega. Pri tem je bila 'Ilirija, ki je igrala na tujih tleh in prei malo naklonjenim občinstvom, precej na slabšem, tak.0 da je poraz s teh vidikov deloma razumljiv. Toda previsok je kljub temu še zmerom! Slab start Ilirije Cakovečki SK : Ilirija 4:1 (2:0) čakovec, 15. oktobra. Današnja prvenstvena tekma med ljubljansko Ilirijo in domačim športnim klubom se je odigrala v velikem neredu, ker je bila publika zelo nedisciplinirana in sodnik g. Vesnaver iz Maribora nemogoč. Moštvo čakovea je igralo zelo fizično, tako da gostje niso mogli priti do igre. Goli so padli v 1. in 2. minuti iz kota in enajstmetrovke, v drugem polčasu pa so domači dvakrat prišli na nasprotnikovo stran in zopet zabili dva gola. častni gol za goste je zabil Lah. (Poročilo iz krogov domačega športnega kluba zatrjuje, da je bila domača enaj-storica v vseh ozirih boljša od gostov, ki so igrali brez sistema in tudi ostro, da so domači od 25. min. prvega polčasa igrali z 10 in pozneje še samo z 9 igralci. Publika je bila zaradi milih sodnikovih odločitev precej burna, vendar ni prišlo dO incidentov. Pred povratkom Ilirije iz čakovc.1 se točnost tega poročila o njenem današnjem nastopu ne da pregledati. Op. ur.) Remis v Celju Celje, 15. oktobra. Danes ob 11.30 bi se bila morala v Ga-berju vršiti drugorazredna prvenstvena tekma med Olimpom in Šoštanjem. Ker pa Šoštanja ni bilo, je izgubil tekmo par for-fait s 3:0. Celje : Hermes 3:3 (2:2) Celje, 15. oktobra. Cb 15. se je na Glaziji vršila pred približno 600 gledalci prvorazredna prv— e-na tekma med Celjem in Hermesom, ki se je končala s 3:3 (2:2). Gostje so pokazali precej lepo kombinatorno igro, bili so pa mnogo preostri. Celjani so bili bolj šibki kot pr, snjo nedeljo. T> obeh straneh je bila diktirana p- ena enajstaetrovka, žoga pa je £ ^ obakrat v out. Igra je bila r- 1 odmorom izenačena, v drugem polčasi' oa so Celjani popustili, toda pozne. o se spet znašli, zadnjih 15 minut pa so bili v premoči, vendar kljub vsem naporom niso mogli zmagati. Goli za Hermes so padli v 10. in 26. min. prvega ter a 7. min. d-u-gega polčasa, za Celje pa v 15. in 39. min. prvega ter v 19. dragega polčasa. Sodil je g. Ochs površno in tudi nesi-gurno. Prijateljska v Mariboru I SSK Maribor : Atletiki (Celje) 6:3 (2:2) Maribor, 15. okobra. Prijateljska tekma med celjskimi Atletiki in I SSK Mariborom, ki se je vršila da- nes popoldne na igrišču Maribora, se je končala s precej visoko zmago domačinov. Kljub visoki zmagi pa baš Maribor m mogel zadovoljiti, zlasti ne glede odigrane igre. Igral je visok nogomet, ki je močno sličil igri drugorazrednih klubov. Maribor ni bil takšen, da bi mu mogli prorokovati lovorike v borbi za podsavezno prvenstvo. Vsi deli moštva so »homogeni« v negativnem smislu besede. Če bi hoteli koga pohvaliti, bi drugim storili krivico. Celjani so pokazali samo brezprimc ->o požrtvovalno igro, zaostajali so pa v tehničnem pogledu. Edina vrlina je bila dobra volja, i r pa ni zadosten rekvizit za uspe« in zmago. Sodil je g. Kopič objektivno, pač pa ni mogel preprečiti preostre igre v drugem polčasu. V T^dtekmi je rezerva Svobode v prvenstveni tekmi zmagala nad rezervo Maribora z 1:0 (0:0). Sodil je g. Nemec. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Jadran : Korotan 2 : 1 (1 : 1). Zaslužena zmaga boljših. Kranj: Korotan : Slovan 4 : 1 (2 : 1); Korotan rez. : Slovan rez. 2:2. Dunaj: V soboto: Donau : \Vacker 3 : 1 (2 : 1). V nedeljo: Vienna : FC Wien 4 : 0 (2 : 0), \VAC : Austria 5 : 3 (2 : 1), Rapid : Sportklub 2 : 1 (1 : 0), Admira : Li-bertas 3 : 0 (2 : 0), FAC : Hakoah 3 : 2 (3 : 1) Praga: Sparta - Slavia komb. : Viktoria-Žižkov 2 : 0. Brno: Židenice : \Vacker (Dunaj) 5 : 4. Budimpešta: Ferenczvaros : Ujpest 4 : 2. Attila : »11« 1 : 1, III. okraj ; Somogy 7 : 0, FC Szeg„'d : Nemzeti 8 ; Berlin: Minerva : TennisTboru6Sia 1 : 0, Hertba : VVacker 5 : 1. Varšava: Češkoslovaška : Poljska 2 : 1 (1 : 0). Tekma za svetovno prvenstvo. 15 tisoč gledalcev. kvari blezirano koleno in mora zapustiti igrišče, kamor se ne vrne več. Atena je primorana nadaljevati igro s šestimi igralkami. zaradi česar potegnfe Bernikovo v obrambo, kjer je prav za prav mesto zanjo. Tu je bila nepremagljiva ovira za nasprotnika in je samo njena zasluga, da Atena ni doživela hujšega poraza. V 17. min. zviša Vida po predhodni lepi kombinaciji rezultat na 2:0 za I. Do konca polčasa se rezultat ne menja. Po odmoru si napad I. nekoliko opomore in postaja vedno nevarnejši. Atena se brani požrtvovalno, uporablja pa" tudi nedopustna sredstva, kar daje sodniku obilo posla. Že v 3. min. postavi. Nika na 3:0 in nekaj minut kasneje Nada na 4:0. Ista igralka. potrese v 12. min. ponovno Atenino mrežo. Stvar postaja za Ateno resna. Rezultat se glasi že 5:0 za I.! Atena skuša z .namernim .uhajanjem krilk "v golov prostor in" z zacfržavanjem žoge zavlačevati igro, ker . na . uspeh svojega napada, v katerern.igrata; s^fno dve igralki, ne more računati. Izrazito defenzivni ;gr' ilirijanske krilske ~ vrste se~mora Atena zahvaliti, da zaibeleži v 17. min. prvi in edini uspeh. 5:1. Mirtičeva iznenadi vra-tarico z nenadnim strelom iz gneče. Gol je dosežen iz skoraj pol meterskega prestopa, česar pa sodnik radi gneče ni mogel opaziti. Ilirija skuša rezultat dvigniti, da si zagotovi čim boljšo razliko. Zaradi zelo trde Atenine obrambe pa se ji posreči spraviti žogo do konca igre samo še enkrat v mrežo. S tem je postavljen končni rezultat 6:1. Ilirija je bila šibkejša kakor običajno. Ustrezala je le ožja obramba, kjer se je odlikovala zlasti rezervna vratarica Ivica. Običajno najboljša formacija njene družine, krilska vrsta, je topot zatajila. S svojo defenzivno igro je puščala napad priv pred lastni gol, tako da so nastajale tam včasih prav kočljive situacije. Atena se zaradi odsotnosti Brodarjeve nikakor ni mogla prav razviti. Razen požrtvovalnosti nismo videli mnogo. Na višku pa je bila Bernikova v obrambi. Vratarica šibka. Sodil je xlobro g- Žitnik. Ilirija (novinke) : Korotan 2:2 (1:1). V predigri so se nam predstavile nove Ilirijanke, ki so izvojevale proti kranjskemu Korotanu neodločen rezultat, kar je za mlade igralke prav časten uspeh. Odlikovale so se zlasti branilka Anči, krilka Silva ter obe krili- Vlasta in Poldi. Igra je bila medla in sem in tja res za-četniška. Sodnik g. Jurman je sodil v stilu igre. Smučarska gimnastika in mladina Vsako leto pričnemo v mesecu oktobru smučarsko gimnastiko in kondicijske treninge. Dnevno čitamo vabila na razne tečaje za tekmovalce, turiste, starejše smu- čarje, za one pa, katerim bi bilo treba posvetiti največ pažnje, to je za našo mladino v starosti oci^ 6 let dalje se ne ukrene ničesar". In vendar je smučarska gimnastika za našo mladino potrebna. Z gimnastiko moramo pričeti pri naši mladini, ki bo vstopila nekdaj v vrsto naših smučarjev-tek" movalcev. Danes še ni ugotovljeno, ah gimnastika koristi smučarju tistemu name nu, v katerem jo goji, t. j. za boljšo kon dicijo. Tozadevno raziskuje Akademski smučarski klub v Innsbrucku (Adoil Lantschner) že dve leti, kaj Ua smučarju najboljšo kondicijo in dosedanji rezultati so pokazali, da je najboljša predpriprav« za smučarja turistika in plezanje, gimna stika je šele na -drugem mestu. Turistika in plezanje je za športnika starega nad lfc -let, za našo mladino pod 18 let starosti pa preostane gimnastika, katero je treba gojiti pod strokovnim vodstvom, sicer utegne postiti" škodijfva.' Kakor čujemo, pripravlja smučarska sekcija Ilirije za našo mladino tečaj za smučarsko gimnastiko pod strokovnim vodstvom. Smučarska gimnastika SK Ilirije Letos bo priredila smučarska sekcija Ilirije vsak torek in petek pod strokovnim vodstvom specialno smučarsko gimnastiko za mladino od 6 do 15 let starosti. Namen tega gimnastičnega tečaja je, nuditi neorganizirani mladini nekako pripravo za smučanje. Prve vaje bodo v torek 17. t. m. od 16.30 do 17.30 ure v garderobi na drsališču. Tečaj je brezplačen in dostopen vsakomur. Pismene prijave je nasloviti na smučarsko sekcijo SK Ilirije, kavarna Evropa, Ljubljana. Lahko se pa prijavi vsakdo na dan vaj v garderobi na drsališču. Propozicije za lahkoatletski miting in petobej SK Ilirije. SK Ilirija priredi v nedeljo 29. t. m. s pričetkom ob 14.30 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju propagandni lahkoatletski miting združen z olimpijskim petobojem. Redosled tekmovanja: skok v daljino z zaletom, met kopja, tek 200 m, met diska, tek 1500 m, skok v višino z zaletom, tek 5000 m, met krogle. Te-kališče meri 309.30 m, je iz ugaskov in ima dva nedvignjena zavoja. Pravo starta ima jo vsi verificirani in neverificirani člani klubov JLAS. Prvi v petoboju prejme kolajno in diplomo, drugi in tretji priznani-co. Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo priznanice. Prijavnino 5 Din za petoboj in 2 Din za točko in osebo s prijavami je poslati najkasneje do 22. t. m. opoldne na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Tekmuje se po pravilih .ILAS. ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes točno ob 16. mora biti kompletna ligi-na skupina na igrišču. Zelo važno; Kolesarske dirke Hertnesa Na dirkališču Hermesa so bile včeraj zaključene kolesarske dirke, pri katerih si je ljubljanska Sava med 7 klubi priborila prehodni pokal ljubljanskega župana. — Brez protestov tudi včeraj ni šlo Hazena Ilirija : Atena 6:1 (2:0) Ilirija definitivno osvojila I. mesto v jesenskem prvenstvu. Pred mnogobrojno publiko sta včeraj absolvirali Ilirija in Atena zadnjo podsavezno prvenstveno tekmo letošnje sezone. Kakor je bilo pričakovati, je zmagala Ilirija, čeprav je podala razmeroma klaver-no igro brez pravega poleta in požrtvovalnosti. Rezultat ne ustreza poteku igre, ker je bila Ilirija vso igro v znatni premoči, njen napad pa tega, s taktično popolnoma zgrešeno igro, ni znal izrabiti, čeprav je imel za to dovolj prilike, zlasti potem, ko je morala Atena zaradi blezure Brodarjeve igrati skoraj vso igro samo s šestimi igralkami. Družini sta se predstavili sodniku g. Žitniku v naslednjih postavah: Ilirija: Ivica, Hafner, Oman, Darinka, Janežič, Nika. Nada. Atena: Petrič. Brodar, Schiffrer, Nana, Bernik, Mirtič. Špela. Igra poteka v znatni premoči Ilirije, ki doseže po Nadi že v 4. min. vodstvo. 1:0 za I. Atena igra na izenačenje, je pa priti dobro razpoloženi ožji obrambi Ilirije brez moči. Napadi se valijo od gola do gola. Ilirija je v polju boljša, pred golom pa brez moči. Streli na gol so izredno lahki, gredo mimo ali pa preko drogov v out V 7. min. si Brodarjeva znova po- Za kratek čas in dober namen Nogomet v korist podpore potrebnih — Enajstorica banovine je zasluženo, toda pičlo z 1:0 (1:0) zmagala nad postavo OUZD Ljubljana, 15. oktobra. Po vzgledu prejšnjih ;>ad hoc« sestavljenih nogometnih enajstoric, ki so letos nastopile na naših nogometnih igriščih z namenom, da izkupičke svojih prireditev posvetijo v najbolj nujne dobrodelne namene, sta se danes po temeljiti pripravi in zelo efektni reklami sestali na starem igrišču Ilirije — ki se je moralo pred novo stavbo v spodnjem delu umakniti prav do plota do Medvedove ceste — enajstotriei banovine in okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Dasi prireditev po svojem značaju ni bila več originalna in se je razen tega napravilo popoldne krasno jesensko vreme, se je vendar zbralo na igrišču nekaj sto gledalcev, med katerimi so seveda prevladovali znanci in prijatelji nastopajočih. Ker je bila organizacija v dobrih rokah, lahko računamo, da je bilo razprodanih več vstopnic kot je bilo obiskovalcev, tako da je prireditev — prav tako kot vse dosedanje — popolnoma dosegla svoj človekoljubni namen. Sodniku g. Pfundnerju, ki je — kakor se - 'i — kot požrtvovalen sodnik kar naprej delegiran« za vse dobrodelne prireditve, se je predstavilo dvakrat 11 mož v naslednji kombinaciji; Banovina: Starec, Steiner, Anžlovar, Sa-harov, Slamič, Groblacher, Kermavner, Vrhovnik, Czurda, Domicelj, Plut. OUZD: Malič, dr. Tavčar, Steiner, Grm, crnač, Jereb, Mahkota, Hartman, Splihal, Boltavzar, Bar. Kdor nekoliko pozna imena naših nogometašev, bo takoj videl, da je šla banovina v boj z močnejšim orožjem in so imeli navijači OUZD med igro večkrat zelo hude čase. Kljub odločni »papirnati« premoči pa »banovinski« nogometaši niso dosegli več kot pičle zmage z edinim goiom dneva, kar gre deloma na račun energične in žilave obrambe »okrožnih«, deloma pa na račun nespretnosti nekaterih v banovinskem napadu, ki si v kočljivih pozicijah kar niso vedeli pomagati. Končno p?- je treba upoštevati, da sta stražila V obeh _vratih moža (Starec in Malič)- ki smo jih občudovali že pri raznih zelo resnih prilikah, tako da ni čudno, če si nista dala vzeti slovesa pri tej domači prireditvi. Malič je imel smolo, da se je že v 10. min. po otvoritvi znašel pred njim agilni in nevarni Czurda, ki mu je poslal usnje iz precejšnje bližine v nasprotni kot. V polju se je stvar odigravala ve.č ali manj dramatično; resno se je obrnila vselej tedaj, kadar je prišla žoga do igralca, ki je vedel in znal, kako se igra ozir. se je igral nogomet. Vmes pa je bilo zmerom še kaj za smeh in kratek čas, tako da so morali priti na račun tudi oni ki so bili morda danes prvič na nogometni' tekmi. Splošnih simpatij in tudi glasnega priznanja so bili deležni vsi oni akterji, ki jih publika pozna s pravega zelenega polja (dr. Tavčar, Slamič, Vrhovnik in oba vratarja!). Po pametnem sporazumu nastopajočih je igra trajala 2X35 minut, kar je bilo prav za prav za vse dovolj; gledalcem je bilo že hladno, igralcem pa je zmanjkovalo sape ... Pred pričetkom. do katerega je občinstvo zabavala godba Sokola i s Tabora, je obe enajstorici v imenu zadržanega g. bana pozdravil njegov zastopnik, banski svetnik g. Svetek, ki je pohvalil njihovo plemenito akcijo za naše najbednejše poplavljence in jima obenem želel čim lepši uspeh. Med odličnimi gosti smo opazili šp nače^ika tehničnega oddelka g. inž. Krai-pa, ravnatelja OUZD g. dr. Bohinjca in druge višje predstavnike obeh ustanov nastopajočega uradništva. Lepa prireditev, ki je bodo — upaimo — kot zadnji vesel; tudi naži nesrečni poplav-ljenci! Ljubljana, 15. oktobra. Hermes je na svojem di.rkal:šču r--"redII Kolesarska tekmovanja za prenodni pokal ljubljanskega župana in je to tekmovanje ob lepem jesenskem vremenu zvabilo lepe število gledalcev na igrišče. Začeteit je b'I določen ob dveh. malo prezgodaj, saj so ljudje začeli prihajati šele pozneje, ji tako se je zavlekel skoro tja do tretje ure. Ze v teku prve točke se je vodstvu tekmovanja pripetil majhen »maler« pri določevanju placementa, kar je imelo za posledico cele tri proteste, pa to še ni bilo najhujše, bolj je učinkovala oklnost, da se je odtegnil od tekmovanja v glavni, dirki mariborski vozač Rozman, primorjanska ekipa pa se je sploh vzdržala nadaljnjega tekmovanja. Ne da se tajiti, da to ne bi bilo kvarno vplivalo na ves nadaljnji potek in razvoj prireditve, kakor je treba z druge strani priznat:, prizadevanje juryje, da obdrži vodstvo tekmovanja krepko v rokah, kar ji je v glavnem tudi uspelo; do konca se je tekmovanje razvijalo brez vsakega incidenta. Zunanjih gostov ni bilo, pač pa je bilo na startu skoro vse. kar premoremo v kolesarstvu med domačimi klubi. Borbe so bile skoraj v vseh disciplinah hude in mestoma zelo ostre ter zato tudi primerno napete. Občinstvo je v posameznih primerih živo sddelovalo. Bilo je tudi nekaj presenečenj v rezultatih. V naslednjem rezultati: L Glavna dirka. Startale so tri skupine po tri dirkače, na progi treh krogov je bilo nekaj izločilnih tekmovanj. V polfinalu je bil Rozman sicer ne mnogo, toda vidno rrvi pred Trobcem, jury pa je dodelila prvo mesto Trobcu. Rozmanov protest je ostal brezuspešen. V drugem polfinalu pa jen astal incident zaradi placementa Primor-jaša Grabca, nakar so sledile uvodoma omenjene posledice. V finalu so -se plasirali: 1. Trobec-Sava, 2. Močnik - Sava, 3. Kačič-Hermes, 4. Kesič-Hermes, 5. Za-noškar-Hermes (l. pokal). II. Junijorji, ki na dirkališču še niso prejela prvih nagrad: 1. Lavrih-Zarja, 2. Vrhovnik - Primorje, 3. Ranftl-Maratom. Maribor. III. Izločevalna dirka. Od 9 dirkačev kolikor jih je bilo na startu, je bil po vsakem krogu zadnji izločen, dokler niso ustali samo štirje. T] štirje so po »mrtvem« krogu prevozili še poslednji krog iil v tem odločili borbo za mesta: 1. Rozman-Maraton (njegov uspeh je občinstvo burno pozdravilo!), 2. Močnik-Sava, 3. Štirn- Vrhnika. (Četrti finalist, Valant. je 30 m pred ciljem v polnem spurtu pade! s kolesa). IV. Dirka kolesark. Na startu sta se javili samo dve tekmovalki. V cilj je po treh krogih pnvozila kot prva Zanoškar Marija-Hermes. njeni partnerici. Wieder\voh'ovi, so tik pred ciljem pošle moči. V. Dirka, združena s tekom v štirih kro-g:h. od teh v prvih dveh peš, v ostalih dveh pa na kolesu. Poskusilo se je 8 dirkačev, od katerih rrtf eden ni "pokazal lahko-atletskih sposobnosti. Ze po prvem krogu jih j-e ostalo na stezi samo pet, do kolesarske borbe pa so prišli štirje. 1. Lavrih-Zarja. a Oblak-Vrhnika, 3. Raftl-Pošteia, Maribor, 4. Kitin - Hermes. VI. Dirka s »handicapom«. 9 dirkačev za 10 krogov. Vso progo ie prevozil samo Rozman, vsi ostali so imeli nekaj naskoka, najslabši vozač je prejel celo trlčetrt kroga v dobro. Koncem šestega kroga je skupina Rozman-Trobec-Močnik doseg'a skupino. ki je bila v začetku v vodstvu, nato se je razviaa ostra bo-rba in v iepem ri-nishu je privozil kot prvi v cilj Močnik -Sava, takoj za njim Rozman - Maraton, tretji je bil Trobec-Sava, 4. Kaian-Hermes, 5. Štirn - Vrhnika. VIL Dirka z motornim vodstvom ie bila zelo lepa in napeta točka. Vsa proga je merila 20 krogov. Do 15. kroga je bil Ka-čič (na motorju Šoštarko od zagrebškega Motokluba) sigurno v vodstvu, potem se mu je pripetila nezgoda, da se mu je izpraznil tubular, in v naslednjih krogih se je razvila huda 'bitka med njim in njegovim klubskim tovarišem Kesičem. V predzadnjem krogu ga je končno dohitel, nakar je Kačič opustil borbo in prišel v cilj kot drugi. Rezultat: 1.Kesič-Hermes (na motorju SterJttčič) 11:51 dve petini. 2. Kačič-Hermes (Šoštarko), po dveh krogih 3. Močnik-Sava (Grum), 4. Zanoškar-Hermes (Cerne). VIII. Tolažilna dirka. Za borbo na petih krogih so se prijavili 4 dirkač:, ki se v prejšnjih tekmovanjih sploh niso plasirali. Prvo mesto si je pribori! Hamberger-Zarja, drugo Vidmar-Ilirija, tretje Klopčič- Ilirija, četrto Raniti-Maribor. Tekmovanje je bilo razpisano, kakor rečeno, za pokal ljubljanskega župana. Klasifikacija se je izvajala tako, da se .ie štelo za prvo mesto 5 točk, za drugo 4. z"a tretje 3. za četrto 2 in za peto 1 točka. V skupn: klasifikaciji so torej dosegli: Sava 24 točk in prehodni pokal, Hermes 21, Maraton (Maribor) 17, Zarja (Zg. Kašelj) 15. Vrh-n ka 8. Ilirija 7, Primorje 4. Zvečer so bila pri »Keršiču« razdeljena darila in nagrade. Radovednost. — Sinko, neprestano me vprašu i' in vprašuješ. Kai ne veš. da je nek;: deklica umrla od radovednosti? — Kai je pa hotela vedeti tista r'e klica, papa? TEDEN DNI FILMA Cecil B. De Mille — mož, ki je odkril Hollywood Petdesetletnik, podjeten in živahen kakor tridesetleten fant. Spočetka je bil pisatelj oarskih iger kakor njegov oče in brat. Cela kopica Millovih iger je žela vsesplošno priznanje v Ameriki. Leta 1913 se je začel zanimati za film. torej takrat, ko je bil film šels v povojih. Ker je moral svoj film »Mož Squawe« snemati po večini na prostem, in ga je že pri pripravah zalotila zima, se je s svojima zaveznikoma Jessejem L. Laskyjem in Samom Goldwy-nom zmenil za izlet v Los Angeles. Neki znanec mu je pripovedoval o majhni zaspani vasi Hollywoociu. Sprehodil se je do tega idiličnega Kraja in se mahoma odločil, da bo napravil svoj film kar "tam. Obširen kozolec sredi žitnega polja tik pomarančnih vrtov in pašnikov so na hitro spremeni'; v preprost filmski atelje. Skladišče in garderobe so uredili v bližnjem konjskem hlevu. Dekoracijske predmete in pohištvo so kaj radi posodili sosedje, ki so hkrati sodelovali pri filmanju. Borba gladiatorjev v filmu »V znamenju križa«: Ketiarius je premagal Secutorja V treh tednih je bil film gotov in je utrl Milleu pot k bodočim uspehom. Vasica Hollywood je postala mogočno filmsko središče, kozolec ie bil zibelka Paramounta, de Mille je pa postal najuspešnejši filmski producent v Ameriki. Doslej je »vrtel« že šest in petdeset filmov in porabil dobrih pet milijonov metrov negativnega materiala. S tako dolgim filmskim trakom bi mogli šeststokrat oviti zemljo. De Mille je »iznajditelj« velikih monu-mentainih filmov. Najljubši so mu verski. »Deset zapovedi« in »Kralj kraljev« sta zanesla njegovo slavo po vsem svetu. Takisto je njegov najnovejši zvočni film »V znamenju križa« tak, cia ga smemo brez skrbi imenovati velikansko delo. Poleg svetopisemskih j-Desetih zapovedi« in poleg Kristovega življenja nam prikaže Cecil B. de Mille film, katerega dejanje se godi v Neronovem Rimu za časa razširje-vanja krščanske vere. V Hollywoodi: je de Mille nad vse priljubljen Vsi vedo, da nikoli ne pozabi svojih starih sodelavcev in jih skuša pri vsakem svojem filmu kakorkoli zaposliti. Pomožno osobje vselej z navdušenjem sprejme vest, da namerava de Mille delati nov film. Kajti Cecila B. de Milla imenujejo kralja režiserjev in komparsom je znano, da imajo težaki polne roke dela, kadar kralji gradijo .. „Glas srca" Ta film v režiji znanega režiserja Geze Bolvaryja ima svoj vzor v filmu »Dvoje src v 3/4 taktu«-. Spretna režija je ustvarila iz te vrste filma umetnino. To je filmska opereta ki danes pod spretno roko Geze Bolvaryja prednjači odrski opereti. On se ne zadovolji samo s tem, da postavi na odei lepe obraze t$r lepe noge plesalk. On stremi po vsem drugem. Duhovitost mu je vse. Prišel je do zaključka, da se da z dobro godbo in vsebino še tako skromne šale in prigodbe, postavljene v lep okvir, brez vsake visoke problematike, lepo podati. Velikokrat Človek rajši sprejema življenjsko modrost iz šale iii dovtipov kakor pa iz filozofiranja. Godba poda ono, kar naj bi povedal filozof. Mnogokrat bi se v življenju marsikatera zapreka premagala brez viharja in nemira, ako bi človek ob pravem času vzlic zaprekam in neprijetnostim — zapel pesem! Pesem naj spremlja življenje. Tudi ono neprijetno stran moramo premagati s pesmijo. Geza B»!vary je stvaritelj te vrste filmske operete On je vzel kos življenja dveh mladih ljudi in nam ga je podal. Nekaj vsakdanjega je vsebina operete. Hči bogatega bančnika hoče spoznati trdo vsakdanje življenje. Pod tujim imenom vstopi kot uradnica v očetov bančni zavod. Tu se seznani z uradnikom, po čigar zaslugah je bilo bančno podjetje obvarovano pred velikimi izgubami. Gustav Frohlich je oni bančni uradnik, njegov zvesti prijatelj je pa Paul Kemp. Dva tipa. Prvi odločen, možak, pripravljen, da se prerije naprej. Drugi neodločen, omahljiv, vendar pa vedno pripravljen žrtvovati se za drugega. Ta njegova pripravljenost v zvezi z njegovo naivnostjo ga spravi v marsikateri zapleten in komičm pnložaj Igralska, dvojica Frohlich-Kerop zabava vse. Dva duhovita moža.... Bolvary je s sestavo ansambla dosegel neverjeten uspeh. Marija Solveg igra hčerko bogatega bančnika. Njena naravna igra (kot kolegica in uradnica) jo postavlja v kaj ljubek položaj. Gina Falkenberg kot uradnica se je pokazala. da zna igrati, ako je v pravem okolju. Ali Ghito (ki je med tem časom postala blondinka, kar pa ji ne pristoja) je ena onih uradnic, ki v službi vedno streme po protekciji. Glasba Roberta Stolza je taka, da mora razveseliti vsakega. Nekaj mehkega humorja je pomešanega v tej glasbi, prijetni za uho in srce. Pet minut rimske zgodovine % Ker se bliža premiera monumentalncga filma »V znamenju križa«, naj vas opomnimo. da je bilo Neronu šele sedemnajst let, ko je zasedel rimski prestol in da je z ena in tridesetimi let' umrl: da je veliki požar v Rimu leta 64. po Kristusu trajal celih 6 dni in 7 noči Trije rimski okraji so popolnoma zgoreli, v sedmih je ostalo le nekaj hiš, samo štirih ogenj ni prizadel; da je bila Poppaea Sabina druga Nero-nova žena: zaradi nje se je ločil od svoje Oktavije, ki so jo kasneje na podlagi lažnih obtožb usmrtili; da je Poppaeo Sabino Neron v jezi z brco ubil; da 50 z Neronovim imenom v tesni zvezi prva preganjana kristjanov v Rimu: da je rimska drhal Nerona oboževala. ker ie razmetaval denar in žito, ker je skoraj vsak dan prirejal sijajne igre in | predstave; ' da so v starem Rimu smatrali umetnike za kričave sejmarje in za ljudi s sramotnim poklicem; tako so tudi z njimi ravnali; da je kljub temu Nero javno tekmoval na dirkah, pel in igral, samo da bi mu množice ploskale; da imenuje neki zgodovinar starega veka Nerona nesrečnega tirana, ki se ga niso upali ne sovražiti ne pomilovati. Spočetka je Neron dobro vladal in odpravil marsikatero zlo. šele po nekaj letih se je prelevil v divjega samosilnika. kakor ga pozna zgodovina: da je velik del stavbišč, kjer so pred požarom stanovali tisoči revnih meščanov, Neron zasegel in tam postavil veličastno palačo, ki jo je imenoval »zlato hišo«; da je moral Nerona na begti leta 68. neki osvobojenec ubiti, ker je bil sam prestra-hopeten, da bi sc zabodel: da so bile baje poslednje besede umirajočega Nerona »kakšnega umetnika zgubi svet z menoj!« Mata Harf. Danes nepreklicno zadnjikrat znameniti film »Mata Hari«, katerega si mora ogledati vsak, ki se hoče seznaniti s tragedijo najopasnejše vohunke iz svetovne vojne. Matterhorn. Film, katerega predvaja ZKD v Elitnem kinu Matici, je prvovrsten planinski film. Franc Schmid nam kaže lepoto turistike, napore, pa tudi veselo stran. Film se bo predvajal še danes ob pol 15. in ob 18. Cene so nizke. Gustav Frbhlich je eden izmed igralcev, ki osvajajo srca publike. Ob vsakem nastopu pokaže nekaj novega. Njegov neprisiljeni zdravi humor, pomešan s finim ironizmom, sije iz vseh njegovih kretenj. On je eden izmed tistih umetnikov, ki ustvarjajo zaradi umetnosti, ne zaradi sebe. Vedno je bil tak. še kot mlad novinar tam nekje blizu Hannovra je sanjal o filmu. Ni pričakoval uspehov. A z neizmerno energijo je šel svojemu cilju nasproti. Redki so igralca, ki bi tako uspeli kakor on. Bavi se tudi z režijo. Poročen je z Gitto Alpar. Težk&če našega šolstva V Mariboru je govoril nadzornik v p. g. dr L. Poljanec v društvu »Šoia in dom« o težkočah našega šolstva. V naslednjem objavljamo glavne misli. Srednje šole so edine, ki kažejo v zadnjih letih kljub krizi in resnim poskusom, da bi se število učencev znižalo, razvoj t»a zgoraj, medtem ko nazadujejo osnovne, meščanske šole in učiteljišča Težnja po znanju je, ki napolnjuje srednjo šolo, po znanju, ki ne pomeni sreče, ampak moč, edino moč, ki pomaga naši deci do kruha in do ugleda v bodoči stroki. Danes ni važno lepo spričevalo ampak to. kar znaš. Namen naših šol torej nikakor ne more biti, kakor to celo nekateri strokovnjaki, k sreči le posamezniki, trdijo, klasifikacija, redovanja. spričevala, ampak znanje in vzgoja, vzgoja nravnih, značajnih osebnosti? Otrok ne bomo duševno in telesno uol-jali, kakor to delajo z raznimi dobrinimi n. pr. s kavo, pšenico, bombažem, hmeljem v deželah, kjer je tega preveč. Poskusilo se je sicer pred dvema letoma z ukinitvijo raznih srednjih šol. Učinek je bil ta, da so neukinjene bile tem bolj polne, pouk tam pa je bil sedaj šc bolj otežkočen zaradi prevelikega števla učencev in prema-lega števila učiteljev Rešilna misel, da se naj omogoči naši srednješolski mladini prehod v strokovne šole, ni zalegla ker so te ie napolnjene; uvedba šoln ^c tudi ne. ker žrtvujejo naši starši zadnje pare za šolnino. da le omogočijo otroku korak v življenje. Tudi sprejemni izpiti ne kažejo ora-vega sadu. ker je vkljub tem izpitom še vedno dosti velik odstotek slabih učencev in marsikaterega pridnega otroka odklanjajo. ker je nemogoče pri tako kratkem izpitu in še pred tujim izpraševalcem Jobti resnično sliko otrokovega znanja in dušev-nosti Bolje bi bilo, da bi prinesli otroci na srednjo šolo poDis svojega duševnega razvitka v ljudski šoli. Ed;no to dobro lastnost imajo izpiti pred počitnicami, da ravnatelji srednjih šol že ob koncu ieta zamorejo poročati o številu novo vpisanh učencev, zaritj/ te^a so letos prišle tudi pridelitve ucjte/StfvVjnvd 1 septembrom, torej pravočabfo. za kar gre ministrstvu prosvete zahvala, ker ne bodo premestitve učiteljev med letom motile rednega pouka. Rak-rana našega šolstva pa je medsebojno nezaupanje učiteljstva raznih šol^ Drug zavrača krivdo na drugega, ljudska šola na srednjo šolo, srednja šola na ljudsko, uni- verza na srednjo, praktik;, direktorji ;n občinstvo pa zopet kritizirajo vseučilišča! Namesto da bi vsak svoj del odgovornosti prevzel na sebe. In vsi bi naj delali složno z istim smotrom: za našo enotno vzgojo. Tudi želja po strožjem merilu pri oce.ii ne more nuditi pravičnega in dobrega ^hoda iz današnjih razmer Že v starih časih so imeli strogo merilo, da se je do zrelostnega izpita do 90 odst. učencev prere-šetalo, ali nikakor se ne more trditi, da je tisti mali del. ki je prišel do 8. razreda, bil res izbrani del nekdanjega razreda. In koliko mogoče še boljših, izvrstnih ljudi je bilo med onimi 90 odst., ki niso prišli do osme? Puhlega zrna se drže pleve, tako da ostane na rešetu. Zato je treba vedno zopet naglašati, da klasifikacija učencev ni ona centralna točka, ono glavno centralno kolo in gibalo, ki žene vso šolsko mašino. ampak vzgoja mora biti osrednje kolo in gibalo v naši srednji šoli. Tudi profesorji in vsi učjtelji pa morajo in smejo zahtevati pomoči in sodelovanja in razumevanja pri starših, kajti v šoli je otrok le 5 ur na dan, 19 ur pa ni v šoli, ampak doma. pa tudi na ulici, v družbi, v soseščini, na igrišču, v telovadnici pri športu, v gledališču, v kinu, ali v kavarni, krčmi ali na plesu .. Zato je namen društva »Šola in dom«, da združuje prizadevanja vseh učiteljev vseh šol in vseh staršev. Predavatelj zaprosi vse gospode ravnatelje in upravitelje šol. da uvedejo tam kjer še ni te navade, na svojih šolah roditeljske sestanke, in prosi vse starše, da se udeležujejo teh sestankov in predložijo profesorjem in učiteljem svoje želje in skrbi. Glede snovi je izrekel neki strokovnjak usodno misel, da sme dobiti »dobro« le oni učenec, ki nedvomno obvlada vse deie predpisane snovi. Usodna je ta misel, ker je v resnici nemogoče, da bi učenec vso snov tako obvladal; ker imajo samo realni predmeti že okoli 12.000 strokovnih izrazov in še 3000 soznačnic, če pa še prištejemo zemljepisna zgodovinska imena ter letnice v zgodovini, tuje besede v 4 do 5 jezikih, verstvo, logiko in psihologijo, ori-demo pač na 30 000 izrazov, o katerih pa je treba znati pomen in uporabo in medsebojno miselno vez... Bolje bi bilo. da je mani snovi, toda ta se naj uči temeljito, stvarno, nazorno, domače, brez nepotrebnih tujk. Današnja agonija meščanskih šol, poseb- no mariborskih, ima te-le vzroke: 1. Mož« nost, da vstopi vsak ljudskošolski učenec iz četrtega razreda z dobrim uspehom. — 2. Spor z okoliškimi občinami zaradi šolnine, ki je povzročil, da okoličani pošiljajo otroke v srednje šole namesto v meščansko. 3. Srednješolski zakon, kojega jekleni okvir otrokom iz meščanske šole onemogoča prehod v srednje šole. 4. Naredba, da se sprejemajo samo odličnjaki meščanskih šol v učiteljišče 5. Naredba, da se absolventi meščanskih šol sploh ne sprejmejo več v učiteljišče. Tako se brez vzroka in po krivici povsod odrivajo absolventi meščanskih šol (tudi najboljši), nimajo nobenega koraka v svet ter se na ta način izgubi marsikateri odličen talent bodisi v matematiki, risarstvu, glasbi ali drugih predmetih. Naši šolski predpisi pa bi morali biti taki, da se vsakemu izrazitemu nadarjencu omogoči delo na polju njegovega talenta. Agonija meščanskih šol ie povzročila tudi agonijo učiteljišč v Sloveniji in na Hrvatskem, kajti ravno učenci meščanskih šol so bili najboljši učenci naših učiteljišč Oni so tudi naši najboljši učitelji. Kajti vzrasli so doma, na podeželski meščanski šoli, ostali v stiku z domačim krajem ia prebivalstvom ter so polni ljube/ni do domače grude in polni idealov prišli na mestno učiteljišče, ki jim v par letih tega notranjega bogastva ni moglo iztrgati, kajti vrnili so se po študiju domov. Našim šolam in našemu ljudstvu so taki učitelji potrebni. Nadaljnja težava naših otrok je preoblo-ženost učencev na učiteljiščih in strokovnih šolah, o katerih starši po pravici tožijo. Pouk znaša tu 37 do 42 ur tedenvko. Poleg tega pa še študij in naloge doma nekaj ur na dan, — vse to skupaj, da mnogo več ur na dan kakor to dovoli naša social-na zakonodaja za odraslega delavca. Gospodje, ki delajo take učne načrte bi dobro storili, če bi sami na šolski klopi poskusili nekaj tednov tak učni načrt, po:cm bi ga gotovo ne uvedli. Posledice tak;h pretiranih zahtev so prt nekaterih periodični študij posameznih predmetov (»špricanje«) ;pri drugih, ki so natančnejši, pa duševno in telesno izčrpanje in bolezen že pred zrelostnim izpitom ali pa kmalu potem, kar povzroča družini, posamezniku in državi nepopravljivo škodo. Bodočnost našega učiteljskega naraščaja je pokazal predavatelj nazorno v slikah. Pred vojno te bilo število učiteljskega naraščaja leto za letom precej enakomerno, starejši letniki pa so enakomerno odpadali, tako da je bilo najmlajših največ, najstarejših pa najmanj. Danes, po petnajstih letih, se je slika spremenila, da imamo mladih učiteljev najmanj, največ jih je že s približno 15 in več službenimi leti. Če gre to tako naprej kakor zadnji dve leti, bo-no imeli po prihodnjih 15 letih večino učiteljev s 25 in več službenimi leti, mladih pa nobenih, in to vse zaradi tega, ker nastavljamo premalo mladih učnih moči in ker jih tudi ne bomo mogli nastaviti, če so meščanske šole prazne, učiteljišča prazna. Prosvetni načrti se ne smejo in ne morejo delati iz leta v leto, v okviru finančnega zakona, ampak delati za desetletja naprej. S to ugotovitvijo se predavatelj obrača posebno na naše gospode poslance in senatorje ter prosi, dn jo uvažujejo, da obvarujejo našo prosveto pred nadaljnjo škodo. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Vsak* (H-si-tU 50 par: j ix dajanj« n,Wova »ii i m JTf-n S Din. (T I Frizerka d->b;a »mlii:erk« 'n maiK-ksrlia veš':« tra.ne i!i vod ae Mliiiacije. dobi sMlnn sluibo Ponudbi* n« odd.-."k »Jvra« o>*1 S:fro »D.ibra frzerka«. 38863 -l Mizarski pomočnik br-ztiosr n :2ve/J>:i n v fi rrh -l»H-h "tka: ur ■.edenske zaposlitve Naslov v <>» ss-rvem oddelki Jutra 38374-J Uradnico a-ui«o prvov-:t>:no p.sarnt-ško moč popolnoma eamo stojno korespotideiiiiojo i znanjem slovenske in nno 5ke 6te.i>.i.g-«f;j«. i daljšo [i-a sprejme takoj v trajno naineščenj-e večje -.ovonrčko podjetje v Ljub tja bi. Zgla*'t> «» 3' ,Jteb no « pr-m^nc nonudbo m izpričevali med 11- in 12. ii-o dopoldne. Naslov v ogasnem oddeiku »Jutra«. Boljša služkinja verztrana v kuhanju in v vidstvu goftpodinj-stva. do-tv dobro 6 luž, bo z oskrbo in S—D iti me s-ču* nag-ade. — Hugojt: ri.oia matura, 'taroki od i 25 let plemenito stre -n ijinto-zen do otrok. Pori-i i h r- n-a podruž »jT-ra« v Mariboru pod »Poš<-?ia :rt zanesljiva« 38829 1 Službo služkinje Me 27 let s-tar-a P. L. pri Oelarc. Ciglarjeva u.'. L/. S! *-e 3»1>082 Brivski pomočnik dober in bit-er v moški >o st-e4bi t«*.r buto štucanju. ■iti- službo za takoj »ii fio-jineje. Naslov v off'.-a«i odde.ku »Jutra«. SS^-lo-i Tkalski mojster r- sedemletno pink»o v t.ka is t v u. d o-bro v t f.ba n. ziHMis-Mtvr. Ponudbe :tod »1'kals.ki mojeter« na *C:asni oddelek .Jutra«. ;K*Vi 3-2 Absolventinla »osoodinjdke Me — iMe s'uibo 20s4>0d:tre ali ku-harioe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trt>ov Ijrth pod šifro »Dobra jo-ep<»d:.ijja«. 3&689-Ž Natakarica poštena no enmpatlena. ie1 i siK/bo za takoj — najraje v Ljubljani. — Di-pii-e na naslov: »Natakarji-«« v »o st-iLni I^asan, Md-nie. Gre tud: ■7.ven Ljub..one Ponudbe ii »1. november« r<« w oblastni oddelek ^Juti^a« 38904-2 Šoier-mehanik trezen m pošten, išče mesto K osebnemu, tovornemu ali avtobusu Govori več jezikov. Zelo rad bi nastopil v mariborski okolici. Ponudbe pod »Zmožen vse« na oglasni oddelek »Jutra« 39091-3 Natakarica čedna, vajena boljžib lju di, pridna in p*t«*tM ;dfe mes-ta v o>^t.erv gutaiini kjerkoli, takoj ila poane je Naslov v o?'«s.ne«r: odde kil »Jutra«. 3SSM3 i Restavraterji in kavarnarii! M'ad« kavarn!5ka ka«irk« simmttfn»- tunenjo*t.i. želi t>remeniti iltižbo ta :ft-o ftinkc.ijo iJli r« plafiliio na "ukariro v b-ViŠ' re6t«vr». "■■iji — najraje v Celjn Marlt ,ru Ponudb* na offl. vdd»'ek »Jutra« ood šifro . K n vri ie cni-ožn« -ol;.'ln« in oridna« 3884.3-ž Mesarski pomočnik 'r-eze.ii in lanet-ljiv, ve5S vseh v to stroko ®r«d«jo čili de »ta- 30 Vet. xa takoj aii poane je. p. potrebi položim ti dr' očka j kavcije. N«*lov v jtlasnem oddelka »Jn-3889*5 ? Verzirana uradnica z dolgoletno prakso, samostojna delavka, hitra strojepiska Išče name-dfenja za popoldanske ure. Ponudbe pod »Zanesljiva in točna« na oglasni oddelek »Jutra« 39134-2 Dekle staro 22 l«t. ž-eJi me#to go sipmli.iijt dam-" k 1-očene'mu g<*.pod>! »I« vdi.vL-u naj raje f;e so majhni otr-ici Ponudbe na ojiae. odde ck »Jutra« iKKi »Ljubezen do otrok«. S8R<Š5 Ž Kniijjovodinja in korespondentinja i golot no pr«kso. išče s nžbo v Ljabljani. Dopiee na i>g'a#tii oddelek »Ju*re« ood 5ifr»-> »Samostojna 38«79-2 Prodajalka * ka vrtijo, zmo-žna tudii go siNid iujt»«k ib dol, želi pre meniti mesto. Ponudbe na oe'a<>. odd-el-ek »Jutro« |K)d značko »D^bra mof 88«. Mladenka revntt »taršev stara 18 !et krepka in idrava. ki jr i odliko dovršila m«žč«n eko šolo žel- kj»rko4J <.« poeleuje. Ponudbe na »g; •i-dd^lek -Jutira« o»d *:fro »Potrebna«. 38810 2 Gospodjicu ipučenu u struci šivaAib -troj-ev« ; d v okoli ca, dobra prodavačicu. trn m m 7-azreHi. 1'onud* m |»-rf. k" Tini znanjotn hrv«;sk..g je ',ika i nainakom plačevnili »ahtjov« na lnter-ek'am ',»g-e.b. M»*«rykyva — >od m A 31. 38«;» i 1 Pouk fcKMal* 1 Lltu, M da janj* naslova aii n šifro .1 Dio Dijaki, ki ii6ej« kMcrakcije, pia Saj« vsaku beiedo 50 par; u šifro »Ii t» da janj« nji»l^v» S Drn (4) Večerni tr«. tečaj pn Trgovskem uiuem zavodu, Pražakova 8II - Začetek tečalev 16 oktobra — Informacije brezplačno pri vodstvu zavoda 277-« Tamburaski zbor učitelja. Ponudbe po 3 ti na o*!asn; oddolek »Jutra« pod »Ufitelj«. 38931-1 Solo-petie poučuje prof. plafbe po naj novejši metodi. Naslov v 0«'a«nejn oddolku »Jutra«. 38814 4 Francoščino poučuj* jirofesor. .Variov v osfiaisnem oddtMku »Jutra«. Sf>:98 Stiskalnica za sad9 6 ru> !0sia-»i tr«. ztMtčjtja po t 1 Din beseda: za da ja nje !uwiova ali u j iifro 5 l>in. — Ogla»i 1 viciain-efa zaafiaja v«« < ka beseda par; za j dajanje ru«l.irv« aS t* j -nfno p, S Din. (6) Bele ploščice za oblaganje kulftfij. ko-rminio in štedilnikov, v prvovrstni kakovosti ee dobe najceneje pri »Mate rial«, rrg. dr. z o. z. — Tvrševo «es'a štev. 30 J>3 ( Sladkorne vreče prodam, podbevšek Pii-vp Ceiovška 114. S8002.« Statvo 150 em orodam Naslov v ■glasnem oddelku »Jutra« •SV*«-. Štedilnik oamizD-i 'Tiefliherd^ ta vzidavo na [>'oS®e oa >«rod«j « S»5(» Din d-f 17 tO. Jenč'č. Meneee 3? 30f*M € Gramofon najboljši. * o'oščami — in radio-aparat oroda kino Vadlžar. Tržič Otroški voziček Korbwagen) dohro ohra njen t> r o d a Ruč e« v Slomškovi lli«- š'ev 1(5'II 388*56 6 Nekaj stavbnega lesa kakor malo ral>tj«v v ograe oddelku »Jutra«. 355^71 f Mizarji pozor! Najeefi.iie »»»sne plo «e- je-IJev« bukove, »kume k> tnnK v vo- tk »ti 220' 1 SS «0(W'S8. ^ najniljih eooah l>"rortk« skladiSče f Ljobliani Du »»»»« 91 " K (l'>w išče nitasto pri- . ' ni.k*. plača zs vaakc ' bsstjdo 50 par; ia da j ;anje naslova ali za j šifro 3 Din. — Kdor ; iprejeina pouule. pla ,-a besedo po 1 Din: ta dajauje naslova ali šifro i*a 5 Din. (f!) . ! Zastopnika lot.ro uveiietieg« za >Bnijo išče jobro v^teijani. jiigiw!ovenidt» teksti.tia iu iustrija. Ponudbe - prepis .pričeval in fotografijo n. ;'.:b!:ci-tas, tag!eb Lica tf i«id br 33567. 8877Ž 5 32leten vešč 4 je/UKuv. agilen verziran v vseh trgovskih poslih z dolgoletni prakso v inozemstvu, bi prevzel zastopstva, ko misije, potniška mesta Prvorazredne relerence Sllra: »Organizator 88« na oglasni oddelek »Jutra«. 38064-5 18.000—20.00(1 posojila tri mcrfece. proti menici išče z« ... , in visokim obrestmi išč »oliden trgovec. P-.mudbe na oglasni oddelek J'J'ra pod iifro »Takoj posojilo« m; B-16 Oglasi trg. značaja ;>o 1 Din beseda; za da-ianje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi siHiial-nega značaj« »Raka beseda 50 :>ar; za iajauj« naslova ali z* šifro pa 3 Din. (7) -ji . | »M I Vsaka t>«seda ) za dajanj« naslova za .»ifro p« 5 Din fW j Hranilne knjižice kmpoj*- pr.»daja M. J A N K O L E K-manl Imiha Ljuhjun« Aleksandrova e. štev 411 .pa.ač« »V:ki.»rij««; I »ie f ,D 305Ž. 287 1« Do 20.000 Din Kratkoročnega meničnega posojila za takoj ttče soliden trgovec. Nudi visoke obresti. Ponudbe na oarlasni odd. »Jutra« ood šilro »Uveden«. 39115-16 Kratkoročno posojilo 20.000 Din za takej išče soliden trgovec. Nudi visoke obresti ln jamstvo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« Dod šifro: »Menično«. 39114-16 Puško dvocevko ire»r.r>etoiinkK5 7 Jermenice v^b.ozne. žfi <8*3 31X 10> 3 24V 12> 29xl8v5 Eekv-šte .'»« UOvžlka K up m Po .uibe i.-d »Mizka eana* i* osr^ni iddftlek »Jn ra«. 38093 '< Precizno puško -j »obrvo strel ;n n je kup S»reiska tnriin« » Konji Vsaka beaeda 1 Din; o. l modro«! lr<> imet: io ooouu o.mario> .r.»iam ali i« zam-njaui '» roSoo harmoniko. Even uelno barmouko tudi ku i m — Miran 0?>r»ler Škofljica. 38*xy»1? Radi selitve v Dalmatinovi ulici U/U poceni naiprodaj; • mara ia preds-obo. pre-ialnifcna omara, dve mili 95 X 150), gugalni s-to;. /rea.Io. reša. liust.ri-ane nemške revijo in kuj-ige •ur dvojno pregrinjalo za .loeteljo. 38851 6 Lepo pohištvo ra-li od-povovanja pooen' i« proda j. We+>er. Si a pni iarjeva 7. 38964-1: Gostilno v večjem trgu ali vasi vzamem v na.lem. — ponudbe prosim na ood-ruž »Ju :ra« v Mariboru pod »(4'w=ti na« 38917-17 S00 Din nagrade t«m takoj '-istemu ki ml !i'i*k-bi v oa j*-m dot»ro doč» gi»t.iJm> r«.ta v rabijo sli hotel na prometnem krajo Nov [>ove oglas oddelek »Jutra«. 38842-17 (iostilno • Ljub jan: oddam v oa 'i-m Na*.!.>v (*»ve .rg a*n' oddelek »Jutrn«. 38797 17 Posest Vwka beseda 1 Din; i« dajanj« naetova aM u tttro pa 5 Din (30) V najem dam hišo enona«tetro|«M>. ugodno « obrt, oa prometnem kr»in v Kamnik n S »In« 47. 88951 20 i Vsaka beeeda 1 Din. i nitiičju nove vile pod fc.KŽnikom oddem. VuJa eloktrika iT, parket. N« slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39074-21 Enosob. stanovanje s prilik Linami, viso kopni tiliino. o Din. oziroma 5 Din. CU) Rabljeno kolo kapim takoj. Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«. -1.1 Žensko kolo dobro ohranjeno k u p i m. Ponud'be 7 navedbo cene na naslov: Aniin. Toima-oero štev. 70 — Moste. 39061-11 Kolo motno io dobro ohranjeno naprodaj. Nislov v ogae. oddelku »Jut.ra«. 39130-11 Več rabljenih koles nizkih, alpinsklh, kakor jih Je preje rabilo vojaštvo, kup'm. Ponudbe na naslov Jakob Lah, gostilna Schrelber, Sarajevo. Vrazova ulica. 39090-11 Fotoaparat nov, želim zamenjati za moško kolo. Naalov pove oglasni oddelek »Jutra« 39227-11 Prevečkrat sem se pudrala izgubila sem tako zaročenca Moja koža se je svetlikala in blestela, bila je raskava in pegava. Neki strokovnjak mi je dejal, da so to posledice prepogostega pu-dranja. Doznala sem tudi, da obstoja tajnost očuvanja sveže in prekrasne polti v enkratnem pudranju na dan. Ali, moj zaročenec me je medtem že zapustil. Ugotovila sem, da se puder Tokalon obdrži na licu pri vsakem vremenu štririkrat tako dolgo, kakor navadni pudri. Ta puder zožuje tudi razširjene znojnice in odpravlja vse sledove sijaja in bleska na licu. Moja keža je mastna, ugotovila pa sem, da puder Tokalon iz smetanove pene tudi taki koži daje svežo in prekrasno polt brez bleska. Uspehi uporabe so ravno taki, kakor pri onih ženah, ki imajo suho in normalno kožo. Divni so občutki v zavesti trajno lepe polti podnevi in ponoči brez vednega pu-dranja. ^.cjuje Davorir Kavljen. Izdaja ta nouzorcij »Jutra« Auoii uioniKai Aa iNaioanu tiskarno d. d. kot uskaruarja franc Jezeršek. Za uiaeratni del je odgovoren AJojz Novak. Vsi s Ljubljani